NFORMATIVN
GLASILO RAVENSKIH ŽELEZARDEV
Leto XII
Ravne na Koroškem, avgust 1975
Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost 2elezarne Ravne
Ureja uredniški odbor H*! Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan,
Jože Sater
Odgovorni urednik:
Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk Maribor
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
GOSPODARSKO GIBANJE
Ocena predsedstva CK ZKS kaže, da se ^glavitne težnje v gospodarskih gibanjih, b! So nastopile lani, v prejšnjih letih niso lstVeno spremenile. Neugodna gibanja se daljujejo in celo poglabljajo predvsem b Poslabšanju zunanjetrgovinske menjave, var vpliva na naraščanje primanjkljaja državni plačilni bilanci, v čezmerni rasti vesticij ter dohodkov splošne in skupne rabe in ne nazadnje v skokovitem večala cen in življenjskih stroškov. Pri vsem ^ pa se je proizvodnja še povečala nad *afrtano
zaradi tiste notranje porabe, ki 1 v skladu z možnostmi in za letos spre-Jet° politiko.
je zelo groba predstavitev gospodarja gibanja v Jugoslaviji, zato bi bolj
JJm v
Lancno spregovorili o ukrepih, ki so jih ^redili v naši občini in konkretneje v že-. jrni. v občini Ravne se je že domala ekla akcija obveščanja o informaciji ^dsedstva CK ZKJ o gospodarskih raz-
li
Juch
Namen tega je bil, da se delovni
s) le seznanijo s trenutnim ekonomskim bu»jem in procesi, ki tečejo. V TOZD pa takoj usmerili akcijo v analize in 'fepe na naslednjih področjih: storilnost ^ a> zmanjševanje stroškov, varčevanje, ] °2 — izvoz, inflacija — likvidnost — za-^e> cene, investicijske in skupne porabe. Program akcije v železarni, ki predvide-a boljšo in racionalnejšo proizvodnjo, ra-n»lno razpolaganje s surovinami in ma-premišljene in ekonomsko upraviči 6 nove naložbe, vzpodbujanje poslovne Ust 'eresžranosti in višje produktivnosti z rj ,rezno delitvijo dohodka in osebnega
«e 'ka
in racionalizatorsko dejavnostjo, galcUaja. Temeljne organizacije združene-ri^da so z boljšim uporabljanjem osnov-Sredstev dosegle veliko večjo proizvod-jav v lslem obdobju lani. V primer-? 1 z lani je skupna proizvodnja v TOZD I
6,3 o/«
večja, v TOZD II za 6,7'
_ k>ZD TRO Prevalje za 14,6%. let' akcii° pričakovan rezultat bomo v polju presegli, kar so delno povzročile raz-- re na trgu, delno pa je rezultat akcije P°slenih v železarni.
T rl'
Za U na® >zvoz le bil okrnjen, ker smo trg,	pomanjkanja jekla na domačem
bog,
skušali v okviru možnosti zadovoljiti *> kupce jekla, da bi tako zmanjšali po-
,reb0
- uvoza, zaradi tega pa smo planirali 1> izvoza, in sicer 14 milijonov dolarjev,
■ar i
l Je res nekaj več kot lani, vendar manj,
*ot
pa je v železarni že zastavljena akcija, da dosežemo plan 16,5 milijonov dolarjev izvoza. V šestih mesecih smo od tega plana dosegli 83 % (po izračunih za vse TOZD v slovenskih železarnah). Če v resoluciji planiran izvoz — 20 % iznad ustvarjenega v letu 1974 — dosežemo, bi s tem bila dana možnost normalne oskrbe proizvodnje iz uvoza in s tem bi dosegli dovoljenje za izkoriščanje retencijske kvote (ustvarjenih deviz z izvozom), ki jih sedaj zaradi premajhnega izvoza ne moremo izkoristiti.
S prizadevanjem vseh zaposlenih, posebej pa še odgovornih služb v TOZD in OZD za realizacijo 16,5 milijona dolarjev izvoza v letu 1975, je mogoče ta cilj doseči. Jasno pa je, da zaradi manjšega povpraševanja na zunanjem tržišču in velike po-
nudbe blaga ni mogoče pričakovati, da bomo dosegli take cene, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Uspešno dosežena akcija varčevanja pa nam omogoča, da kljub prodaji blaga v izvoz z delno izgubo še vedno lahko dosežemo planirano akumulacijo. Pri vsem tem pa je najpomembnejše vedeti to, da kolikor ne dosežemo izvoza, nimamo možnosti uvažati potrebnih surovin in rezervnih delov, s tem pa postane vprašljiva proizvodnja v bodoče tudi za domači trg, hkrati pa še akumulacija, osebni in družbeni standard, skratka, to je proces negativnih pojavov.
2e ob koncu leta 1974 in skozi polletje letošnjega leta ima železarna težave tudi z likvidnostjo. Vzroki za tako stanje so predvsem v skokovitem naraščanju cen, kar povečuje vrednost zalog in terjatev pri kupcih. Kljub temu da smo ob koncu leta izdvojili v poslovna sredstva največ, kar
Senčna mreža
* Je zahtevala resolucija družbenoeko-•hskega razvoja za leto 1975. Zaradi tega
m
v*: i
je bilo možno za pokritje teh povečanih zalog, pa to ni zadostovalo, ker nismo uspeli pri bankah dobiti niti toliko kratkoročnih kreditov za pokrivanje primanjkljaja obratnih sredstev kot v letu 1974, ne glede na to, da so potrebe mnogo večje. Sami pa moramo usmeriti akcije v zmanjševanje zalog vseh vrst materiala, hitrejše obračanje zalog in bolj vestno uresni-
čevanje nalog, ki smo si jih začrtali. Prepričani smo, da bomo z aktiviranjem vseh zaposlenih ter s sprotnim informiranjem o doseženih uspehih in nerešenih problemih uspeli do konca leta uresničiti zahteve resolucije in lastnega akcijskega programa, kajti to ni nekaj trenutnega, pač pa trajen proces, ki se ga mora zavedati vsak posameznik.
Nekaj besed o uvozu brez statistike
V zadnjem času zasledujemo v vseh občilih, dnevnih in strokovnih, da nas je prerasel uvoz, ta pastorek gospodarstva. Tudi o vzrokih je dovolj govora. Upadanja izvoza in rasti uvoza naša plačilna bilanca več ne prenese.
Za uravnovešenost je treba najti učinkovite ukrepe. Precej si obetamo od turizma. Izhod v sili so uvozne omejitve in prepovedi. Za povsem enostranske omejitve se kot država — članica — ena izmed triinosemdesetih članic G ATT (to je načelnega sporazuma o trgovini in tarifah) ne moremo odločiti. V času recesije, katere val nas je že krepko oplazil, se v težavah nismo znašli osamljeni. Različne države so zaradi izboljšave svoje plačilne bilance različno ukrepale: Francija z deviznimi restrikcijami, Anglija z zajezitvijo uvoza, Finska z denarnimi pologi pri uvozu. To je le nekaj primerov. Francija je zaradi ostrih mer, ki jih je zavzela, seveda predvsem z varčevanjem, dosegla delno že celo višek v svoji plačilni bilanci.
Kako pa se to odraža v železarni Ravne in kaj naj bi storili?
Uvozu se že zaradi nezadostnih virov surovin za proizvodnjo plemenitega jekla ne bomo mogli odreči. Naše elektro-obloč-ne peči, s prefinjenim okusom, potrebnim za taka jekla, zahtevajo staro železo v kvaliteti, ki ga domače tržišče zaenkrat še ne more v celoti zagotoviti; saj je še tudi potrošnja jekla na prebivalca manjša od potrošnje v zahodnoevropskih deželah in temu primeru tudi »proizvodnja« starega železa. Uvoz starega železa pa zavzema najvidnejšo postavko v celotni vrednosti uvoznih artiklov za našo železarno. Je pa kontingentiran, to se pravi, dovoljen je le v odrejenih količinah.
Po vrednosti mu slede ferolegure: fero-volfram, feromolibden, f ero vanadij, fero-titan in druge; zanje v državi ni surovinske baze. V zadnjem času so se nekoliko pocenile zaradi zmanjšanja proizvodnje jekla v zahodnoevropskih državah. Evropska gospodarska skupnost se je celo odločila za samoomejevanje proizvodnje jekla tudi na račun skrajšanega delovnega časa. Barometer za industrijski potencial in konjunkturo pa je v zahodnoevropskih državah, predvsem v Zahodni Nemčiji, prav proizvodnja jekla. Ta je pri valjanem jeklu v Zahodni Nemčiji padla od 3 milijonov ton valjanega jekla mesečno v letu 1974 na le 2 milijona ton.
Nato imamo nikelj, ki v količinski potrošnji presega vse uvozne legure. V maju je dosegel po dolgem času najnižjo raven v ceni; sedaj pa so že napovedali rudarji v Kanadi, ki daje največ niklja, stavke z zahtevami po zvišanju mezd. Neizogibno
je v teku tudi zvišanje cene za nikelj; na borzi že kaže precejšnjo tendenco porasta.
Obe 40-tonski peči in 25-tonska peč terjajo grafitne elektrode. Primerne dimenzije domači proizvajalec v Šibeniku še ni uvrstil v svoj proizvodni program. Elektrode so še v večji meri navezane na petrolejsko bitko, mi pa plačujemo evropski poraz. Kot baza jim služi petrokoks. Po krajšem premirju se je sicer tudi cena umirila, potem ko je dosegla doslej najvišjo raven, delno se je zaradi recesije celo malenkostno znižala, vendar proizvajalke nafte, članice OPEC, za jesen napovedujejo ponovno zvišanje cene nafti, nam pa že zopet napovedujejo zvišanje cene elektrodam. Te so postale že prava dragocenost: skoraj 36 dinarjev za kilogram, drage kot meso, pa še kontingentirane so.
Delno je k povečanju cen pripomogla tudi nekoliko zvišana uvozna taksa, ki je uvedena na ves uvoz blaga.
Doslej naštetim uvoznim artiklom se ne bomo mogli izogniti. Marsikdaj pa je že bil kamen spotike uvoz različnih livarskih peskov. Ugotovili pa smo, da je prav z odlično kvaliteto primernega peska iz Anglije bilo možno povečati proizvodnjo v mini livarni, z njegovo pomočjo moremo izdelovati odlitke v najrazličnejših težah, kar je bilo doslej neizvedljivo. Torej bi se prostovoljno tudi temu uvoznemu artiklu le s težavo odpovedali. Nasploh pa ravno livarne na zahodu v sedanji recesiji niso zatajile, kot tudi strojegradnja v glavnem ne. Saj ravno v kritičnem obdobju velja posvetiti skrb vse večji modernizaciji proizvodnih naprav, ki bi bile kos zahtevni nalogi za povečano boljšo proizvodnjo ob manjših proizvodnih stroških.
V kratkem se bomo morali domala v celoti preusmeriti pri Samotnem izlivnem materialu na oskrbo iz domače proizvodnje. Trenutno je oskrba tega blaga v naši železarni (pa tudi v drugih slovenskih in jugoslovanskih železarnah) najbolj pereča.
Za nas bi bilo še najbolj primerno skrajno varčevanje z vsemi, predvsem pa uvoznimi materiali in pa seveda v prvi vrsti kar naj večja preusmeritev na izvoz, ki nam bo podlaga za pravico do uvoza za res neobhodno potrebno blago, pa tudi za opremo, ki nam je za modernizacijo in doseganje boljših proizvodnih uspehov nujno potrebna. Skrajno skrbno bomo morali pretehtati, kateremu uvoznemu blagu bi se morebiti brez obveznih in predpisanih omejitev mogli sami odreči, ali ga nabaviti od domačih proizvajalcev, saj se asor-timan in kvaliteta v domač' proizvodnji prav tako nenehno zboljšujeta.
Prav z ozirom na še trajajočo recesijo, še posebej v proizvodnji jekla, pa bo ijam-
reč izvoz nujna potreba in odpoved hkra11' to pa še tem bolj, ker se nam dosedanr tržišče zapira zaradi zasičenosti z lastni111 materialom, to pa seveda pogojuje spreje”1 še manj ugodnih pogojev pri izvozu naše#3 blaga. Poleg pravice do uvoza, ki jo 113 podlagi izpolnjenih in prekoračenih izvoZ' nih obveznosti pridobimo, nam dajejo d°' vizni prilivi najcenejši uvozni denar, kel ne utrpimo izgube med prodajnimi in kup' nimi deviznimi tečaji in nekaterimi pro"1' zijami bank, ki so višje ob prostem nak° pu deviz, delno tudi dragim kreditom. lz” vozno blago nam tuji kupci — vsaj v prr težni meri — redno in hitro plačujejo.
Za nekatere osnovne surovine: staro ze' lezo, ferolegure, nikelj, veljajo za odreje” ne količine carinski kontingenti, ki pome' nijo znižano carinsko stopnjo, to pa velJ3 prav tako v glavnem tudi za metaluršk3 opremo. Začet je postopek za uveljavi]3 nje znižane carinske stopnje za rezervi* dele, potrebne za metalurško opremo. zervnih delov iz uvoza trošimo narnre glede na pretežni del uvožene obstoji opreme kar precej.
Zvezni gospodarski organi so sicer z. nas že razmišljali, pri katerem uvozu varčujemo, za precejšnje število uvozi*1 artiklov že veljajo uvozne prepovedi, si' moomejevanja, uvedena so posebna s°" glasja zveznih organov s predhodno priv0 litvijo domačih proizvajalcev, kontingent tako devizni kot blagovni, so skrčeni 1,3 minimum — ko ne dosegamo predpisa0® oziroma zahtevane višine izvoza, jih oplaz' v sorazmernem odstotku še zmanjšanje x razmišljati o tem pa moramo predvse11' sami ter se tega problema lotiti z vso Pre udarnostjo in doslednostjo
V prvih 5 mesecih letošnjega leta sin3 na račun kvalitetnejšega proizvodne#3 programa porabili za uvoz po listi prost® ga uvoza le za približno 8 °/o manj deV'z nih sredstev kot v celotnem lanskem let^ Tako smo si zapravili tudi pravico do vS3 kega nadaljnjega uvoza iz tega uvozne#3 režima. Nimamo pa tudi pravice izkor ščati stimulativni del izvoznih deviz11' prilivov, to je retencijske kvote, ki kr'J® po pregledu uvoza iz preteklega leta Prl bližno 85 % potreb iz režima globalne d® vizne kvote, redna dodelitev sredstev g\° balne devizne kvote, ki jo dodeljuje Zve?' ni izvršni svet, pa le 15 °/o. Ker ne doS® gamo predpisane ravni izvoza, je dan3 prepoved za izkoriščenje tega dela deV>z ne stimulacije.
Ko bomo govorili o pomanjkanju uV°fn nih surovin, reprodukcijskega materiala J rezervnih delov — in ta tema bo v bodo3 neprestano prisotna, ne bi smeli ornen’ uvoza, ne da bi se predhodno vprašali- ka
smo storili za izvoz, saj bo zelena luc
uvoz (onega brez omejitev in takega, katerega so potrebna posebna dovoljenj
in kontingenti), zasvetila le, ko bomo
Z3
Z3
fo
polnili predpisane izvozne obveznosti, pa je kljub slabšemu poslovnemu uspef1^ še vedno bolje od nujnih zastojev v Pr° izvodnji, ki bi neobhodno sledili.
O tej temi je generalni direktor žel® žarne Ravne tovariš Fale skupaj z dir® torjem Florjančičem temeljito seznanil v vodilne in odgovorne sodelavce deloU1 organizacije na sestanku 18. junija 1975’
meni, da je plavž št. 1 takoj po popravila dobro pričel z delom in da si lahko tudi za naprej obetamo dobre rezultate. Mesečna izvršitev znaša skupno 78 %>. Polletni načrt je izpolnjen s 93 %L Zaostanek znaša nekaj manj kot 6800 ton. Mesečno bi bilo treba proizvajati po 1134 ton več, kot znaša linearni načrt, da bi še ujeli načrtovano količino za letošnje leto.
Mesečni načrt proizvodnje surovega jekla je bil izpolnjen s 95 %>. Na Jesenicah 93 °/'o, na Ravnah 97 % in v Štorah 105 %. Vzroki težav v jeklarnah so navedeni že prej. Največji zaostanek za načrtovano količino je nastal na SM pečeh železarne Jesenice, v elektro jeklarni pa so mesečni linearni načrt izpolnili.
Letošnja proizvodnja jekla v mesecu juniju je za 2% večja, kot je bila v istem mesecu lani. Polletni načrt je uresničen 101% in je proizvodnja kljub slabšim dosežkom zadnjih dveh mesecev še vedno na nivoju akcijskega programa 800.000 ton jekla v letu 1975. Polletni načrt uresničujejo posamezne jeklarne takole: Jesenice 98%, Ravne 106% in Štore 106%. Da bi dosegli akcijski načrt, bo morala znašati poprečna mesečna proizvodnja jekla v drugem polletju 66.667 ton. Naloga ni lahka, vendar je bila proizvodnja v prvem polletju še za malenkost nad tem poprečjem.
Blagovna proizvodnja je bila v juniju zopet večja kot v maju in zopet nad na-
Nilan Marolt
črtovano količino, čeprav znaša mesečna izvršitev na Jesenicah samo 97 %. V železarni Ravne so dosegli mesečni plan, v železarni Štore so ga pa presegli za 20 %, tako da znaša skupna izpolnitev za vse tri železarne 103 %.
Letošnja blagovna proizvodnja v juniju je za 10 % večja od lanskoletne. Polletni načrt uresničujejo v železarni Jesenice 100%, v železarni Ravne 102% in v železarni štore 115% ter znaša skupna izvršitev 104 %.
Da bi dosegli letni načrt blagovne proizvodnje vseh treh železarn, bo moralo znašati mesečno poprečje 55.005 ton. To, kar je bilo lani za nas sprejemljivo, čeprav ne ravno dobro, letos sploh ne pričakujemo več in bi morali redno navedeno, minimalno potrebno poprečno proizvodnjo visoko preseči.
Kako pa kaže naše uresničevanje načrta blagovne proizvodnje po posameznih proizvodnih skupinah? Dobave specialnega surovega železa znašajo 92% načrtovanih obvez. Zaostanek se je zmanjšal, znaša pa še vedno več kot 1000 ton. Večji zaostanki so pri toplo valjani žici, ker je imela žična valjarna na Jesenicah redno letno popravilo, proga 250 v Štorah pa zaradi okvar na transformatorju ni obratovala več mesecev.
Manjši zaostanek, to je 2 % za načrtovano proizvodnjo je pri tanki in srednji pločevini. Načrt prodaje toplo valjanih trakov močno zaostaja, ker ni naročil.
Večji zaostanki so v prodaji vlečene ži-ce. Trg je dobil 1800 ton manj kot znaša načrt.
Za še boljši proizvodni uspeh bo treba v drugem polletju popraviti blagovno proizvodnjo pri finalnih proizvodih. Proizvod-
Proizvodnja slovenskih železarn junija in v prvem polletju
prvih šest mesecev letošnjega leta je za aibi. Štirje z odličnimi rezultati in dva 's°razmerno dobra. Pri taki oceni mora biti ui polletje uspešno. Letos imamo tri od-°tke več zaposlenih, kot je znašalo po-rečje zaposlenih v lanskem letu. Letoš-. la dosedanja proizvodnja surovega jekla Je Za nekaj več kot 26.000 ton ali 7 % več-°d dosežka v prvih šestih mesecih lani. agovna proizvodnja je za 34.000 ton več-,-kot v istem obdobju lani, kar je celih p več, kot v lanskem prvem polletju. °večanje produktivnosti je gotovo eden |Sr*°vnih in najpomembnejših uspehov de-? kolektivov delovnih organizacij Sloven-, *n železarn v letošnjem prvem polletju, ar pomeni tudi dobro uglajeno pot za °sego postavljenih ciljev poslovanja v te-°čem letu.
Sam mesec junij že v vseh pretečenih e 'h ni bil kaj prida in tudi letošnji ni bil alboljši( vendar boljši od lanskega. V ju-ir!aU Se Pri^ne vr°čina, so letni dopusti > kar vpliva na odsotnost z dela. Odsot-S1 je marsikje znižala možne proizvodne Pehe. Poleg povečane odsotnosti je bilo e Več drugih težav.
^a Jesenicah so imeli v teku popravila ls°ke peči št. 2, ki je bilo končano pred ačrtoVanim rokom. Uporaba hladnega , °2ka pa razumljivo bistveno znižuje pro-ktivnost SM peči, ki so imele poleg tega radi slabše kvalitete ognjevzdržnega ma-jer'a^a ve^ P°Pravil, kot so načrtovali. To ^ bil tudi vzrok, da so morali nekaj dni ^ ratovati samo s štirimi pečmi. (Star Plečki pregovor pravi: Kjer ima vrag ade, jih ima več.)
^Junija je sprva kazalo, da bomo imeli ecej obsežne redukcije električne ener-. Nekaj jih je tudi bilo, k sreči pa ne /ko, kot so napovedovali. Pri proizvod-J, Se izgubljena ura ne da več ujeti, po-v Po tam ne, kjer je neprekinjeno obrato-aJe zaradi štiriizmenskega dela. j, uPija so se izdatno znižale zaloge sta-(jjfva Zeleza; kar ga je pa prihajalo na skla-slabše kvalitete. Večkratno |Jr anje obločnih elektro peči znižuje ^ a*Zvodnjo. Manjša proizvodnja jekla po-tudi pomanjkanje vložka za nadalj-$Ut prodelavo, kar je bilo še posebno ob-Po na Jesenicah, kjer je zaloga ingotov Ve*.l:)luming praktično skopnela. Zaradi j^ie okvare nastavne matice je bilo one-gočeno valjanje predtrakov za valjarno HjvCkel, tako da je tudi v valjarni trakov 2Ja proizvodnja.
^.^Ijub vsem nastalim težavam, proizvodih rezultati niso tako slabi in kot že reče-]; ’ razen pri surovem železu, daleč boljši junija lani.
Za
h SUrovo železo je pravzaprav rezultat °ber, saj ni niti en plavž na Jesenicah el(|jatoval skoraj pol meseca. Redukcija fe. trične energije je znašala na elektro-45 ukcijski peči v železarni Štore 25 ur in eg/^Put- Kljub temu so izpolnili linearni t>r rt s 107 %• Izvršitev linearnega načrta lzvodnje surovega železa z 69 % pa po-
Pri skobljanju nožev
nja vzmeti je opravljena s 84 %>', proizvodnja žičnih izdelkov z 98 %, proizvodnja strojnih delov s 97 %>, proizvodnja pnevmatskih strojev s 66 % in rezilnega orodja z 51 %. Priložnosti je dovolj, da s prizadevnostjo povečamo proizvodnjo in prodajo finalnih proizvodov.
Predelovalci so dosegli v juniju proizvodnjo, ki je precej pod poprečjem prvega polletja in je tudi mesečni načrt dosežen s 94%. Ta proizvodnja je pa kljub temu za 17°/o' večja, kot v istem mesecu lani. Polletni načrt uresničujejo 100%, kar dobi pravo veljavo ob tem, da so v vseh delovnih organizacijah predelovalcev letos proizvedli v prvem polletju bistveno več, kot v istem obdobju lani, kar skupno znaša 14 %' več. Proti enakemu obdobju preteklega leta znaša letošnja proizvodnja: v »Plamen« Kropa — 106%, v Tovil Ljubljana — 118 %', v »Veriga« Lesce — 109 % in v »Žična« Celje 126 %.
Skupna uveljavitev blagovne proizvodnje znaša za sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenske železarne v prvem polletju 104 %.
Odprema gotove robe je iz železarn zadovoljiva in znaša 98%, pri predelovalcih so pa pričeli nekateri proizvodi zaostajati v skladiščih in znaša kumulativna odprema 92 %.
Izvoz je letos v železarnah šibka postavka. Izvozne cene so se na svetovnem trgu izdatno znižale, za nekatere izdelke črne metalurgije tudi do 50%. Izvoz je bil v letu 1974 za naše razmere in ob stanju na domačem trgu, za katerega je bilo treba uvoziti okoli 1 milijon ton, sorazmerno visok. Vrednost letošnjega izvoza je v železarnah za 20 % nižja, kot v prvem polletju lani, predelovalci so pa izvozili za 43 % več kot v istem obdobju lani. Vsi izdatno zaostajamo za načrtovano količino in vrednostjo izvoza in že tečejo ukrepi, da v drugem polletju popravimo stanje.
Stopnja rasti zaposlenosti v Jugoslaviji je bila v vsem povojnem času zelo intenzivna. Čeprav ima zaposlovanje vseskozi isti družbenoekonomski značaj, je vendarle bilo v posameznih razvojnih obdobjih tudi izrazito socialne narave. V času obnove in pospešene industrializacije je bilo pridobivanje velikega števila novih delavcev iz vseh območij življenjskega pomena za razvoj Jugoslavije, saj so bili novi delavci poglavitni dejavnik hitre gospodarske rasti. Zaposlovanje pa lahko kljub temu zaokrožimo na posamezna obdobja:
V 50 letih je bila poprečna letna stopnja rasti zaposlenosti 4,7 %, v posameznih letih pa skoraj za enkrat večja. V letih 1955 do 1960 prvič pade letna stopnja zaposlovanja na 3,2 %, v reformnih letih 1961 do 1965 pa celo na 1,5%. Za to obdobje vemo, da je povzročilo večjo brezposelnost in množično zaposlovanje v tujini. Po letu 1968, zlasti pa v letih 1971—1975 je zaposlenost ponovno narasla in dosegla 4,2 % letne rasti, kar je za 1,2 % več kot je bilo predvideno. V ostalih republikah je bila stopnja rasti sicer 3,8%, vendar tudi višja od planirane.
Realizacija načrtovane vrednosti prodaje je uveljavljena za prvo polletje s 110 %' in je pozitivna v vseh treh železarnah. Pri predelovalcih precej prekoračujeta načrtovano vrednost »Plamen« in »Tovil«, »Veriga« in »Žična« pa načrtovane realizacije za prvo polletje nista dosegli. Pri Žični je vzrok v tem, da tudi načrt blagovne proizvodnje ni izpolnjen, pri obeh pa je odprema nižja od proizvodnje. Za predelovalce znaša polletna realizacija 99 %' načrtovane vrednosti. Pri nobeni delovni organizaciji ni zaostanek tako velik, da ga ne bi bilo do konca letošnjega leta mogoče ujeti. Docela drugačno sliko seveda dobimo, če primerjamo letošnjo realizacijo v prvem polletju z lansko v istem obdobju. Najmanjše povečanje je pri Verigi in še tu znaša 44 %. V Plamenu je to povečanje 46%', pri Tovilu 53% in pri Žični celo 83%.
Realizacija medsebojnih dobav poteka globalno vzeto v redu. Po letno načrtovanih količinah bi morala znašati po 6 mesecih 28.070 ton, znaša pa 28.059 ton.
Ponekod so bile dobave večje, kot je bilo načrtovano, drugje zopet manjše, pretežno usklajeno s potrebami. Večjih pritožb ni, kar je najboljši dokaz, da potekajo medsebojne menjave zadovoljivo in dosti bolje, kot pretečeno leto.
Prvo polletje je bilo torej po doseženih proizvodnih in poslovnih rezultatih uspešno. Če bomo dosegli v drugem polletju enak rezultat, bomo lahko zelo zadovoljni in bomo dosegli ter presegli letno načrtovano proizvodnjo, izvršili bi akcijski program 800.000 ton jekla in dali tržišču precej več izdelkov, kot smo načrtovali. Seveda nam polletni rezultati tudi povedo, da nimamo izkoriščenih vseh razpoložljivih proizvodnih kapacitet, da nismo ustregli vsem naročnikom in da je odprtih še veliko možnosti za dosego še boljših poslovnih uspehov.
Kakšne so posledice dosedanjega zaposlovanja?
1. V SR Sloveniji se kadrovski primanjkljaj močno povečuje, zato je med novo zaposlenimi že *//, do 1/3 delavcev iz drugih republik.
2. Slabša se kvalifikacijski sestav delavcev, kar nedvomno zavira tehnično-tehno-loški in organizacijski razvoj proizvodnje — modernizacije. V strukturi dela je še vedno okoli 60% delovnih mest, za katera ni potrebna poklicna izobrazba. Nerealne sistemizacije delovnih mest niso resna podlaga niti za kratkoročno planiranje števila in kvalifikacijskega sestava kadrov.
3. Produktivnost dela se zadnja leta ni povečevala skladno z rastjo zaposlenosti.
4. Naraščala so regionalna neskladja med ponudbo in povpraševanjem na področju dela, kajti odliv delavcev (strokovnih) iz nekaterih območij je še vedno velik.
5. Zaposlovanje ni kontrolirano in ne daje jamstva za produktivno gospodarjenje, saj je delež vloženega živega dela v rast industrijske in gospodarske proizvodnje nesorazmerno velik. Tudi letošnje gibanje zaposlenosti kaže vse negativne zna-
ke gibanj iz preteklih let in bo po pr^’ videvanjih v SRS na novo zaposlenih oko'1
38.000	oseb, od tega 15.000 iz drugih r°' publik.
Letošnja gibanja zaposlenosti na obmoČj11 skupnosti zaposlovanja Velenje
Tako kot smo dejali za Slovenijo, velj3 še v večji meri za skupnost zaposlovanj3 Velenje, da izredno visoka stopnja zap°' slovanja še narašča, saj je bilo v prve*11 letošnjem četrtletju kar za 8,2 % več za' poslenih kot v enakem obdobju lani. Pr' tem bistveno odstopa občina Velenje s 13 %. V občini Ravne je stopnja trikr*1* nižja.
Sedanja gibanja zaposlenosti prebijaj1’ vse načrtovane — dovoljene stopnje, zat° so nerazumljiva in prav gotovo po svoj1’ vplivajo na gospodarsko nestabilnost.
Gibanje zaposlenosti v železarni Ravne
V železarni se je v letih 1970 do 19^ gibala zaposlenost po poprečni stopaj' 3,2%, medtem ko letošnja stopnja gle£*1 na stanje 31. 12. 1974 ne bo večja od 0,9°"; Gledano skozi odstotek, rast zaposleno^1 ni problematična, ni pa se v tem čas*1 adekvatno izboljšal kvalifikacijski in *f obrazbeni sestav delavcev. Tudi za nasf podjetje velja, da nam primanjkuje dom3' čih delavcev za jeklarno, valjarno in 'r varno, zato nove potrebe in fluktuacijo P° krivamo v več kot 70 % z delavci iz dr11' gih republik.
Podatki nam torej povedo, da tudi m1' nimalno rast zaposlenosti v železarni >* moremo več zagotoviti iz domačih kadro' skih virov. Ker je tudi do leta 1980 načr' tovana umirjena rast zaposlenosti, lahK0 sklepamo:
— da bo za bodoči razvoj podjetja z**3 čilna rast produktivnosti z intenzivnejši” delom že zaposlenih in z modernizacij” proizvodnih postopkov,
— da se bo izraziteje kot v pretekle*” obdobju izboljšala kvalifikacijska oziroP1” izobrazbena raven zaposlenih.
Čeprav se v letošnjem letu giblje zap° slenost rahlo nad planiranim, gre to po^ Čanje izključno v prid izboljšanju izobrai! benega in kvalifikacijskega sestava, Z^° naj plan števila zaposlenih za leto 1976 t° tudi upošteva.
Ne glede na ugotovljeno umirjeno r^ in na prav tak plan do leta 1980 pa m°' ramo ugotoviti naslednje:
— v kadrovskih gibanjih je kljub pla*1” precej stihije, ki jo lahko po naši oce° preprečimo le z operativnimi plani potre0 nega kvalifikacijskega in izobrazbene^3 sestava novih delavcev in to za vsak obr*1 oziroma službo posebej,
— da planirano število delavcev, *zr3_ čunanih na podlagi zahtevane produkt*'1 nosti na zaposlenega delavca, tu in ta ne upošteva zaposlitve na novih strojih' začno obratovati med letom; do takih PfJ. mero v pride najbrž zato, ker odgovor*1 | delavci planerjem ne povedo, da tak str0* pričakujejo, oziroma ker hkrati z obrat*^ vanjem novega stroja ali naprave še prej obratuje stari stroj in ne sprosti ž zaposlenih delavcev,
— slaba sistemizacija omogoča manip” lacije, zato ni mogoča objektivna prim6” java med zahtevanim in dejanskim njem,
Umiriti zaposlovanje novih delavcev
'— slaba planska disciplina ruši osnovni smoter plana in povzroča nepotrebna razburjenja in pritiske na kadrovsko službo, k° mora popustiti, plan pa se kljub utemeljeni zahtevi po novem delavcu ali de-lavcih ne dopolni.
Skupščina SR Slovenije je na podlagi Ugotovljenih dejanskih gibanj zaposlenosti lani in v prvem četrtletju letos zadolžila Republiške upravne organe s tega področja m druge (TOZD, občinske skupščine, sindikate), da takoj ukrepajo v smeri zaostrit-Ve odgovornosti za sedanje neplansko gibanje zaposlenosti v SRS. Ukrepi bodo večsmerni; naj nekatere navedemo:
—- ugotoviti življenjske razmere novih delavcev,
'— zagotoviti davčne olajšave TOZD, ki °dpirajo delovna mesta na manj razvitih lri obmejnih območjih,
— osnove in merila za razporejanje dohodka ter za oblikovanje in delitev OD ob-'kovati tako, da bodo zagotovila storilnost ler zaposlovanje v skladu z doseženo stop-nlo tehnologije in organizacije dela,
— programirati razvoj, iz katerega bo razvidna rast storilnosti dela in v tem razvoju delež sodobne tehnične opremljenosti dela in organizacije ter izboljšana izobrazbena struktura delavcev,
— ugotoviti je potrebno slovenski delovni potencial do leta 1986,
— ugotoviti prednost razvojnih družbenih planov in dati prednost tistim, ki zagotavljajo uresničitev osnovnih usmeritev razvojnega plana SR Slovenije,
— poslovne banke morajo pri svojih odločitvah o novih naložbah upoštevati tudi vidik zaposlovanja.
Iz tega sledi, da dobiva novo zaposlovanje izrazito družbenoekonomsko funkcijo ter da je delavec nosilec razvoja, na drugi strani pa razvoj zaradi pomanjkanja delavcev enostavno ni mogoč. V razvitem svetu je že dalj časa laže zagotoviti denar za naložbe kot pa ustrezno število in predvsem izobrazbeni in kvalifikacijski sestav delavcev. SR Slovenija (razvitejši del — Velenje) se vsaj kar zadeva delavce že srečuje s tem pojavom.
Milan Zafošnik
Iz naših TOZD
ZADNJI DVE SEJI DELAVSKEGA SVETA TOZD MEHANSKE OBDELAVE
Predzadnja seja delavskega sveta TOZD mehanske obdelave je bila predvsem popečena interni proizvodni problematiki,
ki
so jo obravnavali v okviru analize iz-
ravno z doslednejšim izvrševanjem akcijskega programa lahko odpravili. Te se kažejo zlasti v pomanjkanju čuta odgovornosti, pomanjkljivem sodelovanju med posamezniki in službami, v različnem odnosu nekaterih zaposlenih do dela in do celotne
Vrševanja določil akcijskega programa, sPrejetega v začetku letošnjega leta. V akcijskem programu so za izvrševanje po-Sarneznih nalog zadolženi določeni vodstveni delavci, ki so za to sejo podali pismena poročila in jih na seji še dodatno, Ustno dopolnili oziroma obrazložili. V bistvu je šlo za oceno splošne gospodarske s,tuacije v temeljni organizaciji kot celoti m vsakega od njenih delov, obrata ali oddelka posebej.
V razpravi so ugotovili, da ekonomska jpuacija v TOZD MO, ni najbolj zadovo-t‘va, ni pa tudi najbolj zaskrbljujoča, ■masti ne dosegamo količinskega plana, ki Pa je, pošteno in objektivno gledano, za hašo TOZD le nekoliko prenapet in premalo realno postavljen, kar pa nam mora ‘Užiti kot izkušnja za sestavo in sprejemanje prihodnjih gospodarskih načrtov.
r> industrijskih nožih, na primer, stalno S°vorimo le o tonaži, ki naj bi jo dosegli, premalo pa upoštevamo dejstvo, da se as°rtiment, zlasti pa kvaliteta neprestano sPfeminjata. Ni vseeno, če delamo metrski
ali
dei
polmetrski oziroma decimetrski nož, s®tkrat manjši nož, mogoče pomeni de-
^krat manjšo težo, ne pa tudi desetkrat dela. Seveda je ta primerjava samo
Hu:
da
zorna. Pri tem spet ne smemo pozabiti,
. Plasman naših gotovih izdelkov na tu-jjh trgih zahteva konkurenčno visoko kva-teto. Ta pogojuje bolj natančno in bolj '°lgotrajno delo, ki spet najde svoj odraz manjši količini izdelkov. Brez kvalitete ni renomeja, ni naročil in dela!
.Kljub navedenemu in drugim objektiv-Plm težavam, kot so težave z vložkom itd., Pa je seveda še precej drugih težav, več 1 manj subjektivne narave, ki bi jih
V cevi
Pa
delovne skupnosti, šepanju splošne delovne in tehnološke discipline, ki je zunanji odsev nerazvite samoupravljalske zavesti nekaterih posameznikov ali celo sredin, kažejo pa se tudi v nepravičnem nagrajevanju itd.
Na delavskem svetu so osvojili in oblikovali stališče, da moramo v bodoče še bolj kot doslej aktivneje delovati, da uresničimo cilje določil akcijskega programa, ki smo ga sprejeli ravno zato, da bi imeli stalno pred očmi v celoti zajeto delovno in drugo problematiko, da bi stalno težili za odpravljanjem nepravilnosti, za odgovornim obnašanjem vseh in vsakogar v naši delovni skupnosti, da bi težili za izboljšanjem dela in delovnega procesa na vseh področjih, za iskanjem vseh možnosti, skritih rezerv, ki jih ni malo in še in še. Razprava o akcijskem programu na delavskem svetu je bila sorazmerno plodna. Nakazala je vrsto problemov, pa tudi možnih rešitev. Pokazala je tudi, da se bo najvišji samoupravni organ v TOZD moral te problematike izvrševanja delovnih obveznosti, zajetih v akcijskem programu in drugih aktih, še večkrat na podoben način in še bolj sistematično in odgovorno lotiti ter v bodoče, sam ali po svojih organih, tudi ustrezno odgovorno in odločneje ukrepati.
Poleg navedenega je tekla na tej seji razprava med drugim tudi o drugih aktualnih vprašanjih. Tako so bile sprejete tudi Zasnove razvoja obratov 117. panoge v železarni, za obdobje 1976—80—85. Ta akt naj bi uporabili kot osnovo, oziroma kot smernice, pri oblikovanju perspektivnega
razvojnega programa železarne za naslednje desetletno obdobje, seveda le za 117. panogo. Predlog perspektivnega razvoja 114. panoge — metalurgije — so v železarni sprejemali že lani.
Zasnove razvoja bazirajo na dosedanjem trendu razvoja in predstavljajo program, ki ga bomo lahko uresničili le, če bomo vsaj polovico potrebnih investicijskih sredstev uspeli zbrati iz lastnih virov. Pri tem programu ne gre toliko za prekomerno širjenje proizvodnih kapacitet, temveč za intenzivno povečanje proizvodnje na osnovi uvajanja najsodobnejše tehnologije, z izključno numeričnimi stroji. Na zadnji seji je DS TOZD na skupni seji z DS TOZD MP obravnaval del gradiva za zadnjo sejo delavskega sveta podjetja. Tako sta oba sveta dala: soglasje k sklenitvi najemne pogodbe med ŠD Fužinar in železarno za dom telesne kulture; soglasje, da se toplovodno omrežje brezplačno prenese na komunalni sklad občine Ravne in soglasje predloga, po katerem se TOZD TRO Prevalje odstopi del kredita, ki ga je železarna kot celota najela za financiranje stanovanjske izgradnje in ga bo TRO uporabil v enake namene.
O vsebini teh zadev bo govora v poročilu s seje DSP. Na tem mestu bi bilo treba le poudariti, da so delegati delavskih svetov TOZD I. in II. ostro kritizirali v praksi neusklajen status TOZD III. s TOZD I. in II.; dejstvo, da vodi TRO, kljub podpisu samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih še vedno svojo stanovanjsko politiko; pa tudi kadrovsko, komercialno itd. Prevladovalo je odločno mnenje, da je treba status TOZD, delo in organizacijo, pravice in obveznosti delavcev dokončno urediti in se dogovorjenih pravil igre tudi dosledno pridrževati.
Po skupni seji je DS TOZD MO ločeno razpravljal in odločal o tem, kdaj bomo delali za solidarnostni sklad SR Slovenije. Po daljši razpravi je večina delegatov končno le glasovala za predlog, da se dela na prosto soboto, dne 12. julija, s tem, da se v bodoče dan, ko bomo delali za solidarnost, prestavi na jesen oziroma spomlad. V glavnem, da ne delamo poleti, v največji vročini, ko je obenem tudi največ letnih dopustov. Enako stališče je na eni od predhodnih sej zavzel tudi DS TOZD metalurške proizvodnje. Iz tega sledi, da se za tako varianto odloča večina delavcev v železarni! Poleg navedenega je bila osrednja tema, obravnavana na zadnji seji, predlog, da se odtuji proizvodnja industrijskih bran. To delamo iz vložka, ki ga dovažamo iz železarne Jesenice. V dolgoročnem interesu železarne pa je predvsem povečanje finalnih proizvodov, to predvsem tistih, za katere proizvajamo vložek doma. Tako nameravamo v okviru 117. panoge v perspektivi na veliko razviti proizvodnjo orodij, povečati proizvodnjo nožev in valjev itd. Čeprav so bili tudi določeni argumenti, da proizvodnjo bran zadržimo, so na koncu le prevladali širši in dolgoročnejši interesi in je bil z večino glasov sprejet sklep, da se vsa osnovna sredstva in Know-bow za proizvodnjo bran, ki je produkt truda naših strokovnjakov, odproda za ceno pol milijarde starih dinarjev. Cas pa bo pokazal, če je bila ta odločitev pravilna.	J. D.
SESTAJANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV V TOZD MO
V prvi polovici letošnjega leta, ki je za nami in ki predstavlja tretjo četrtino mandatne dobe sedaj izvoljenih samoupravnih organov, so se ti sestali:
delavski svet 5-krat — udeležba na seji poprečno 64°/o,
komisija za gospodarjenje 4-krat — udeležba na seji povprečno 71%,
komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov 7-krat
— udeležba na seji 100%,
komisija za VPD 1-krat — udeležba na seji 72%,
komisija za stanovanjske zadeve 2-krat
— udeležba na seji 100%,
komisija za medsebojna razmerja v združenem delu 8-krat — udeležba na seji 81%,
Tretja seja sveta sindikata železarne Ravne je kritično ocenila način sestajanja in sprejemanja sklepov delavskega sveta železarne Ravne. Na osnutek pravilnika o zvrsti in temeljni vsebinski zasnovi ter o organiziranju in poslovanju glasila »Fužinar« je bilo danih deset predlogov sprememb in dopolnil. Člani sveta sindikata so obravnavali oceno delovanja in uresničevanja ustave v SOZD Slovenske železarne ter se dogovorili, da bo dokončna ocena dana po javni razpravi do prve polovice septembra.
Člani sveta so potrdili program dela direktorja kadrovsko splošnega sektorja za obdobje 1975—1979.
Poleg določenih kadrovskih vprašanj in imenovanj je svet odobril nekaterim organizacijam in klubom denarne pomoči.
IV. kongresu sindikata delavcev industrije in rudarstva, ki je bil 19. in 20. junija v Beogradu, smo poslali pozdravno brzojavko: »Dragi delegati — naš kongres je v času vse večjega uveljavljanja ustavnih načel, zato ga bomo spremljali s še večjim zanimanjem. Republiški kongresi zveze sindikatov in kongres zveze sindikatov Jugoslavije so z veliko mero kritičnosti in objektivnosti ocenili do sedaj prehojeno pot v samoupravni socializem in nam zadali kup nalog, ki jih bomo morali uresničiti.
Z vso zavzetostjo smo se odločili speljati vse oblike samoupravljanja naše družbe. Vse pridobljeno in oblikovano smo pripravljeni z vso odločnostjo braniti in negovati ter razvijati v še bolj dovršene oblike neposrednega odločanja.
V prepričanju, da bo 4. kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije uveljavil nove kvalitete samoupravnosti, pošiljamo vsem delegatom in preko njih vsem članom našega sindikata tovariške pozdrave in najboljše želje za uspešnost kongresa.«
V sindikat industrije in rudarstva Jugoslavije je vključenih okoli milijon šeststo tisoč delavcev, katere je na kongresu zastopalo skoraj 400 delegatov, od tega iz Slovenije 64. Velika večina, in to 89 % delegatov, je bila iz neposredne proizvodnje.
komisija delavske kontrole 9-krat —' udeležba na seji 98%,
temeljna delegacija 3-krat — udeležba na seji 75%.
Vidimo, da udeležba delegatov na sejah samoupravnih organov ni ravno najboljša, »prednjačijo« pa člani delavskega sveta, kar se ne bi smelo dogajati pri danes deklarirani stopnji družbene zavesti in pojmovanju delegatskih razmerij in bi od mnogih delegatov vsekakor pričakovali več osebnega angažiranja, kot ga kažejo-Navedeno obenem kaže na dejstvo, da sm° v preteklosti izbiri delegatov posvečali iZ' redno malo pozornosti, kar bo treba v bodoče spremeniti, saj neaktiven ali slabo prizadeven delegat škodi v prvi vrsti sredini, iz katere izhaja, pa tudi uveljavljanju delavskega upravljanja v delovni skupnosti v celoti!
J. D.
Po uvodnem referatu predsednika zveznega odbora tega sindikata Radeta Goluba se je prijavilo preko 60 delegatov za razpravo. Značilnost večine razpravljalcev je bila v tem, da so diskusije bile konkretne in so izhajale iz vsakodnevne samoupravne prakse, opozarjale na aktualna gospodarska in družbena vprašanja. Seveda so posamezniki tudi dramatizirali in poskušal1 po »bližnjici« reševati lastne gospodarske trenutne težave.
Težišče razprave na kongresu je bil° vprašanje, v kolikšni meri delavec v TOZD odloča o svojem ustvarjenem dohodku, njegovem razporejanju in delitvi. Razprav-ljalci so nakazali vrsto problemov in večina tudi napotke za njihovo razrešitev.
Med razpravljalci je bil tudi predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, ki je med drugim dejal, da je najhujši bič gospodarskega stanja nizka produktivnost-Zato tudi naših problemov ne moremo tako hitro reševati. S prakso nepokritega in' vestiranja je treba dokončno prekinit*-V sindikatih si moramo še nadalje prizadevati, da bomo preko ustrezne stimulacij® dela in rezultatov dela lahko povečali tud1 dohodek TOZD in s tem celotne družbe-
Sindikalni delavci se moramo zamislit*’ ker je gospodarstvo v lanskem letu zarad* izostankov z dela (takšnih ali drugačnih) izgubilo 65 milijonov delovnih dni.
Preveč je bilo nakazanih problemov *** področij, da bi lahko vse našteli. Nedvomno je kongres uspel po vsebini dela *** sprejetim akcijskim programom in statutom.
Ob zaključku kongresa so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu, verificiral* 80-članski zvezni odbor industrije in rudarstva Jugoslavije, za njegovega predsednika pa ponovno izvolili Radeta Goloba.
V tem času sta bili dve seji s predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Na Četrti seji smo obravnavali načine delovanj3 samouprave v TOZD s posebnim poudarkom na železarno kot celoto. Prišli srn® do ugotovitve, da morajo izvršni odbor* osnovnih organizacij sindikata tako delovati, da v pripravah na samoupravne odločitve ocenijo politične in socialne posle'
SINDIKALNE VESTI
Predstavljamo našo železarno
Valjarna
Vroči 1,3- in 2-tonski ingoti iz obeh topilnic, skupaj okoli 150.000 t letno, se prepeljejo v posebnih izoliranih vozovih v globinske peči bloominga za prevaljanje v 125.000 t gredic na leto. Od teh jih gre °koli 90.000 t na srednjo in lahko progo v nadaljnje prevaljanje, drugo gre v lastno Predelavo v kovačnico ali pa gredice prodamo. Skozi valjarno gre tako 75°/o vsega našega jekla.
Valjarna ima zaposlenih okoli 350 ljudi ler je največji obrat železarne po obsegu Proizvodnje in realizaciji. Zaradi objektivnih okoliščin ne more imeti vedno največje akumulativnosti, saj so njene cene v držav-nem merilu limitirane. Je pa valjarna v prvih štirih mesecih letos dosegla visoko akumulacijo — milijardo in pol starih dinarjev ali kar trikrat več, kot je bilo planirano.
Pomembna je valjarna tudi po tem, ker je glavni dobavitelj polizdelkov za jeklo-vlek, vzmetarno in krčilne kovaške stroje, ki jih oskrbuje 100%>, za industrijske nože itn. To pomeni, da je osnovni obrat 2a finalizacijo tega dela proizvodnje.
Nove kadre dobiva z dveletno industrij-sko šolo, težje pa je za tehnike. V glavnem 'nra priučene delavce, ki pozneje pridejo d° kvalifikacije. Za kvalificirane kadre in Posebej take z izobrazbo VSS so težave, ker ljudje ne kažejo dovolj zanimanja za ta poklic, za metalurške inženirje pa ve-nio, kako težko jih je dobiti. V zvezi z VK kadri nastaja prav tu naslednje načelno vPrašanje: potrebujemo take kadre, ki bo-ustvarjali fizično visoko kvalitetno de-H medtem ko je interes prav takih kadrov dodatni študij za delovodje, ki nam Ph ne manjka.
Delo v valjarni združuje preciznost s so-razmerno težkim fizičnim delom. V glavnem gre za veliko serijsko proizvodnjo, Serije pa je treba sestavljati iz posameznih Naročil mnogih kupcev, ker je proizvodnja Pomenjena za takojšnjo prodajo, ne pa za 2a'oge. Ker se razna naročila zbirajo, pre-se pripravi optimalni program valjala, so termini za valjarske izdelke daljši, Pspeh realizacije in akumulacije pa je od-visen prav od optimalno sestavljenega progama, ki ga izdeluje priprava dela. Važno |e torej, da so v tej pripravi dela ljudje, k> dobro poznajo tehnologijo od bloominga adjustaže oz. termične obdelave.
^Ce različnih predlogov. Da bodo zbori delavcev in drugi samoupravni organi ^klicani pravočasno in na primeren način, .begate in članstvo pa morajo izvršni odpri obveščati in opozoriti na posamezne Podloge. Delegati seveda sami odločajo 0 Posameznih vprašanjih in sprejemajo Poleg predlagateljev tudi odgovornost za Samoupravne odločitve.
Deta seja predsednikov osnovnih orga-^zacij sindikata je bila delovni dogovor 0 delu in dolžnostih osnovne organizacije ^dikata pri uresničevanju politike gospodke stabilizacije v Železarni Ravne.
tp
Kvaliteta valjarskih proizvodov je odvisna od pravilnosti in točnosti kalibracije valjev, za kar skrbijo kalibrerji. Različne vrste jekel namreč zahtevajo različne postopke valjanja, kalibracija pa mora biti temu prilagojena. Končno besedo pri dimenzijah pa imajo valjarji na progi. Ker gre tu za precizne tolerance profilov, je njihova naloga zelo važna.
Bistvena sestavina kvalitete je tudi postopek ogrevanja, ki je pri našem proizvodnem programu legiranih jekel še posebno zapleten, od globinskih peči do ohlajanja gotovih proizvodov. Zato tudi strokovnosti ogrejevalcev posvečamo največjo pozornost. Čeprav se vedno bolj uvaja av-
Krajevne skupnosti so tiste temeljne celice, iz katerih zraste dobro ali slabo razvita občina. Brez dvoma moramo vzroke razvitosti kakršnekoli stopnje iskati v vsaki posamezni krajevni skupnosti, ki ni v preprostem jeziku nič drugega kakor zemlja, ki obrodi ako jo dobro obdelujemo ali pa zraste plevel, če jo zanemarimo.
Seveda pa ni moj namen razpravljati o tem, kako skrbimo za svoje krajevne skupnosti niti ne, kakšen je odnos krajanov do svojega življenjskega prostora ali do tistega, kar ni last nikogar in hkrati vsakogar. Našteti nameravam le nekaj pojavov, ki so aktualni v krajevni skupnosti Ravne.
Hišni sveti so temeljna oblika združevanja občanov. Zato je njihovo ustanavljanje po vseh družbenih hišah nujno. Zal pa je zdajšnje stanje klavrno. Doslej je bilo izvoljenih le nekaj več kot 30 hišnih svetov, čeprav bi jih moralo biti čez sto. To pa jasno kaže, da še ni pravih metod dela, ki bi pripomogle k hitrejšemu ustanavljanju. Vsekakor je to odgovorna naloga, ki se je bodo morali lotiti komunisti in akti-
tomatika ogrevanja, so še vedno zelo dragocene osebne izkušnje.
Da je fizični napor kljub mehanizaciji še zmeraj precejšen, se vidi tudi po tem, s kakšno težavo dobivamo nove kadre namesto starih, ki so morda za svoje delo le premalo nagrajeni in večkrat iščejo delo v lažjih obratih. Ker bo obseg legiranih jekel vedno večji, bomo morali skrbeti za to, da bodo tudi kadri vedno bolj strokovni in stalni.
Valjarna pa je glede na možnosti topilnice pri plasiranju izdelkov ozko grlo, saj kljub 4-izmenskemu delu ne more predelati vsega jekla v gotovo robo, zato so nadaljnje investicije tem bolj nujne, čim hitreje prehajamo v višje vredne asortimente.
visti SZDL skupaj s krajani. Ce pa naj bi bile naloge, ki vključujejo večji del krajanov res izpeljane, bo treba vzpostaviti neposredne stike s hišnimi sveti.
Krajevni samoprispevek smo res izglasovali, a sedaj se v zvezi z njim pojavljajo težave, kako priti do čimprejšnjih vplačil. Posebej težavno je bilo urediti plačevanje samoprispevka pri upokojencih, ki jim pokojnine izplačujejo v Mariboru oziroma Ljubljani. Še sedaj ni povsem jasno, kako bodo tu obračunavali. Po predvidevanjih bo letos 1,356.000 din zbranega samoprispevka. Moramo pa namensko za skupne investicije ter šolo oddvojiti kar 542.400 din; tako ostane za izvedbo letošnjega programa še 813.600 din. Pri vsem tem pa je neprijetno še to, da občani želijo marsikatero ureditev in pri tem kar naprej očitajo, češ saj smo izglasovali in plačujemo samoprispevek, čeprav take njihove želje niso nikjer bile zajete v program.
Cesta Ravne—Strojna je tudi objekt, za katerega že nekaj časa tečejo prizadevanja, da bi se čimprej uredil. Sicer komu-
"V* ».v
Geometrija 1
Aktualno v krajevni skupnosti Ravne
nalni in cestni sklad načrtujeta, da bi ob času šolskih počitnic na novo zgradili prva dva mostova in bi nato cesto od Raven do Prosena asfaltirali vsaj z grobo plastjo, ker bi se tako ohranilo to, kar je bilo že prav drago plačano. Pri urejevanju lokalnih cest pa spet nastanejo težave: prej so za asfaltiranje lokalnih cest prispevali po
150.000	din vsi koristniki take ceste oziroma hiše ob njih, letos pa so se tej akciji uprli na Janečem in Na šancah, ker menijo, da je to zajeto v samoprispevku itn.
Urejenost kraja je zrcalo krajanov. Zrcalo, ki se imenuje krajevna skupnost Ravne, ne kaže lepe podobe. Še vedno imamo ob javnih poteh in cestah vso šaro raznih odpadkov, ki jih nekateri mečejo kamorkoli. Pogoste so škode, ki nastajajo zaradi razbitih ali poškodovanih javnih
klopi, košaric za odpadke, cestnih svetilk in ograj ter oglasnih desk, pa še cvetlice kradejo drug drugemu. Nekateri lastniki osebnih avtomobilov so se kar lepo navadili parkirati na zelenicah in jih ni čisto nič sram takega početja. Za razna komunalna dela je vedno težje pridobiti sodelavce, saj je ta dejavnost na splošno še mnogo preveč zapostavljena, zato ni mogoče pričakovati, da bo naš kraj lepo urejen, dokler ne bomo sodelovali vsi občani.
O vsem navedenem in še o čem, kar zanima naše krajane, bodo izdali enkratni informacijski časopis, ki ga bodo prejele vse družine na našem območju, da se bo možno podrobneje seznaniti z delovanjem, organizacijo krajevne samouprave in s programi del, ki jih bodo uresničevali iz sredstev samoprispevka.	Z.	S.
Naši inženirji organizacije dela
16. junija je bila v železarni majhna svečanost. Na njej so bile podeljene diplome prvi generaciji inženirjev organizacije dela, ki so diplomirali na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, v dislociranem oddelku na Ravnah, ki je deloval od leta 1970 do 1973. V imenu šole je diplome podelil mag. inž. Zdravko Kaltneker, v imenu diplomantov pa je spregovoril član upravnega odbora društva inženirjev organizacije dela Slovenije inž. Jože Kert. Med drugim je povedal naslednje:
Organizacija dela je stara, kot je staro človeštvo. Človek je postal organizator zaradi svojih potreb, zaradi prirojene želje po nadaljnjem obstoju in razvoju. Kot najbolj inteligentno bitje našega planeta je to svojo organizacijo vedno dopolnjeval vse do stopnje, ko postaja organizacija ena od najvažnejših ved za dopolnjevanje že razvite tehnike in tehnologije, in to zato, da bi človeka čim manj obremenjevala, in ga osvobodila vsega, kar ga po nepotrebnem obremenjuje. V kombinaciji z dobrimi tehniškimi kadri omogoča razvijanje delovnih procesov, tako da delavec na svojem delovnem mestu z malo truda in čim manjšo porabo predrage človeške energije doseže maksimalne delovne rezultate. V končni fazi stremi in mora stremeti vsak organizator k temu, da s svojimi organizacijskimi in ergonomskimi posegi v delovnih procesih omogoči izvajanje in razvijanje dela, tako da to ne bo več prisilno, temveč zadovoljstvo vsakega člana družbe, da bo to delo humanizirano do takega nivoja, kot je primerno vsakemu udeležencu proizvodnega procesa v socialistični družbi.
Z znanjem, ki smo si ga pridobili v letih študija na prvi stopnji visoke šole za organizacijo dela, moramo stremeti za uresničitev vseh ciljev, ki jih postavlja pred nas naša družba, ki nam je omogočila ta študij. Znanje pa je treba dopolnjevati in razširiti. Nekateri so se že odločili, da s študijem na drugi stopnji Visoke šole za organizacijo dela nadaljujejo. Tisti pa, ki jim iz kakršnihkoli razlogov študija ni mogoče nadaljevati, morajo skrbeti za svoje izpopolnjevanje, dopolnjevanje in utrjevanje doseženega znanja izven študija, preko udeležbe na seminarjih, individualnega spremljanja literature o organizaciji dela
in drugih predmetov, ki so z našo stroko povezani.
Ne smemo pozabiti dejstva, da smo v času zelo hitrega napredovanja tehnike in tehnoloških postopkov, ki zahtevajo koordinacijo vsega znanja z namenom, da se tehniški dosežki pravočasno in na pravem mestu realizirajo. Vsako stagniranje v strokovnem napredovanju pomeni nazadovanje proizvodnih uspehov in s tem napredka človeške zmogljivosti, zato je skrb za izobraževanje ob delovnem mestu in delovnem procesu skrb nas vseh, kar posebno
poudarja tudi naša nova ustava, ki ji je prilagojen tudi nov zakon o visokošolskem študiju.
Mi smo se tega zavedali že prej, saj m malo tistih, ki so bili stari že celo prek 40 let, ko so se vpisali na prvostopenjski študij in ga uspešno končali. Prejem današnje diplome ne sme pomeniti zaključenega papirnega akta, s katerim smo si pridobili naziv inženirja organizacije dela* temveč spodbudo za nadaljnjo razširitev znanja in impulz vsem mlajšim sodelavcem, da naj dopolnjujejo svoje znanje na tistih področjih, na katerih menijo, da bodo najbolj uspešni.
Skrb za dodatno izobraževanje naših kadrov bo tudi glavna naloga področnega odbora našega društva inženirjev organi' zacije dela.
Naj na koncu tega kratkega uvoda pregledamo bilanco uspehov našega dislociranega oddelka.
Vpisanih je bilo 53 študentov, od tega # železarne Ravne 31 študentov, izven železarne Ravne pa 22 študentov. Študij je končalo skupno 28 študentov ali 53 %, od tega iz železarne Ravne 20 študentov ali 64%, od zunanjih pa 8 študentov ali 36,2 %'.
V imenu vseh nas izražam veliko zahvalo vsem tistim, ki so nam omogočili študij* posebno vodstvu in samoupravnim organom železarne Ravne, vodstvu visoke šole za organizacijo dela Kranj, gimnaziji na Ravnah, ki nam je dala na razpolago prostore ter vsemu učiteljskemu kadru za uspešno posredovano znanje.
Standardizirane oznake
nove alfabetske držav
Pred nekaj meseci je bil sprejet in objavljen mednarodni standard ISO 3166 o novih kraticah za države sveta.
Ker je to standard zelo splošnega pomena, ki bi morda zanimal širši krog ljudi, je prav, če nanj opozorimo.
Na podlagi tega mednarodnega standarda ISO bodo posamezne države izdale svoje nacionalne.
Tako bo verjetno do kraja tega leta v tej zvezi tudi pri nas dokončno sprejet že izdelan predlog standarda JUS A. DO. 115.
2e sprejet ISO standard 3166 je z ozirom na velika nasprotja, ki vladajo v svetu, vsekakor pomemben uspeh mednarodnega dogovora. Da bi ta standard, ki so ga pripravljali nekaj let, preden so rešili probleme in spremljajoče polemike prikazali v pravi luči, je treba povedati, da je namenjen predvsem kot pomožno sredstvo za neoviran tok informacij v mednarodnem obsegu. Sedanji znaki oziroma kratice, ki so predstavljale državo in so zelo raznovrstne (nekateri so koristili črkovne, drugi številčne oznake in to različnih dolžin), se bodo morale menjati na podlagi priporočila ISO, ki je predhodno dobil soglasje od številnih drugih mednarodnih organizacij.
Priporočajo, da se prvenstveno uporabljajo dvomestne kode v PTT storitvah, transportu in trgovini za označevanje motornih vozil itd., medtem ko je alternativna tromestna koda predvidena za posebne namene npr. za laže memoriranje pri številnih dokumentacijskih nalogah itd.
Trenutno obsega spisek ISO unificiranega alfabetskega koda 223 držav oziroma stvarnih nazivov. V toku pa je tudi delo na pripravi številčne kode. V tem ISO 3166 so na podlagi doslej veljavnih mednarodnih oznak, ki so predstavljale posamezno državo, ko so se uporabljale npr. kot mednarodne registrske ozna-
ke na motornih vozilih, v letalskem in pomorskem prometu kot teleprintersko komuniciranje ali so bile uporabljene kot oznake nacionalnosti na športnih manifestacijah itd-* izdelali racionaliziran dvo- in tromestni sistert1 oznak (kode). Taka ureditev konstantne dolžine znakov je bila potrebna predvsem zato* da bi jih laže uporabljali v številnih informacijskih sistemih s pomočjo računalniške obdelave, ki se v svetu vedno bolj uveljavlja.
Dvomestna oznaka za našo državo ostane nespremenjena, medtem ko se bodo nekatere druge morale prilagoditi. Npr.:
Avstrija
Belgija
Francija
Italija
Luxemburg
Nemčija
Norveška
Švedska
Španija
in tromestne kode za nekatere države po standardu ISO 3166:
Doslej	Seda)
A	at
B	
F	FB
I	rt
L	hV
D	
N	N°
S	s£
E	ES
i navedli	dvo-
Australia (Avstralija) Austria (Avstrija) Bulgaria (Bolgarija) Canada (Kanada) China (Kitajska) Congo (Kongo)
Czechoslovakia (Češkoslovaška) CS
Alfa - 2 Alfa - 3 AtJS AU? bgB CA^ C#11 CO<3 CS*
AU
AT
BG
CA
CN
CG
Egypt (Egipt)
France (Francija)
German Democratic Republik (Nemška demokratična rep.) Hungery (Madžarska)
Federal Republic of German} (Zvezna republika Nemčija) India (Indija)
Japan (Japonska)
New Zealand (Nova Zelandije Joland (Poljska)
Portugal (Portugalska) Pomanija (Romunija)
Svveden (Švedska)
Alfa - 2		Alfa - 3
	EG	EGY
	FR	FRA
	DD	DDR
	HU	HUN
T	DE	DEU
	JN	JND
	JP	JPN
0	NZ	NZL
	PL	POL
	PT	PRT
	RO	ROM
	SE	SWE
Alfa-2 Alfa-3 Switzerland (Švica)	CH	CHE
Turkey (Turčija)	TR	TUR
United Kingdom	GB	GBR
(Velika Britanija)
USA (Združene države Amerike) US	USA
USSR (Sovjetska zveza)	SU	SUN
Zambia (Zambija)	ZM	ZMB
Yugoslavia (SFRJ)	YU	YUG
Naveden sistem se bo moral ažurirati, zato bo verjetno zadolžena nadzorna institucija, ki bi npr. dodelila ustrezne kodne oznake za nove odvisne države ter dajala smernice za njihovo uporabo.	Vetter H.
Kako porabiti v Ljubljani 50 tisočakov?
Letošnji študentski metronom se bo kmalu ustavil, študentom bodo v indekse vsak čas vpisali ocene njihovega dela. Isto-casno s tem pa damo ocene še v drugačen lr|deks. Namreč v indeks tistih, ki so pre-rej odgovorni za študijske rezultate študentov in dijakov, v indeks tistih, ki kro-l'jo in ne izvajajo naše štipendijske poetike.
Če opazujemo strukturo zaposlovanja novincev v železarni, opažamo, da se vsako jeto pojavi nekaj naših štipendistov, ki študija niso dokončali. Vračajo se inženirji, tehniki in tudi s poklicnih šol brez diplom. Vključujemo možnost, da so ti ljudje zapustili šolanje zaradi premajhne volje do študija, saj se za študij na srednjih, visokih in višjih šolah odločajo le ljudje, ki Hm pretekli študij ni bil preglavica in ki so si zastavili cilj osvojiti čim več znanja 'h postati družbi koristen človek. Vzrok Paramo iskati drugje. Štipendisti železar-Pe izjavljajo, da imajo v primerjavi s štipendisti drugih podjetij nižje štipendije, Uspeh pa morda višji. Da niso to samo Prazne izjave brez resnične osnove, lahko Potrdi dejstvo, da je železarna v letu 1974 štipendirala tri delavce, ki so se odločili za nadaljnji študij na VTŠ v Ljubljani. Vračun višine štipendije je pokazal, da Lhko ti fantje začenjajo študentovsko življenje v dragih dijaških domovih s 45 tisočaki. Vemo, da se pri izračunavanju štipendije pojavi pomemben faktor — osebni dohodek staršev. Pri tem pa se ne upošte-vajo faktorji, ki vplivajo na splahnitev teh °sebnih dohodkov. Živimo namreč v času Posojil in na plačilni listi delavcev železarne lahko opažamo, da posojila niso redkost. Upoštevati moramo tudi izdatke za stanovanje, elektriko, vodo, smeti, skratka Zlvljenjske stroške, ki pa se vsak dan str-j110 dvigajo. Pojavi se potem vprašanje, koliko lahko starši pomagajo svojemu otro-
u.	Ni redkost, da štipendisti železarne trkajo na prava vrata, na vrata občin ter Prosijo za dodatno štipendijo, kjer navad-110 naletijo na gluha ušesa ali pa dosežejo tolažilne prispevke. Tu mislim štipendiste strokovnih šol — ne političnih.
Samoupravni sporazum železarne sicer s členi o štipendijski politiki ni nesprejemljiv, vendar spretno zakriva kriterije 0 izračunavanju višine štipendije, kar pa Marsikoga zavede, da se odloči za nadalj-
nji študij, vendar ob prejemu odločbe dobi vrtoglavico. Pa vendar poskusijo shajati, a vračajo se čez nekaj mesecev. Posledica: prekinjena delovna doba in dobra stran — izkušnja več. To velja zlasti za delavce železarne Ravne. Delavec z nedokončanim študijem sicer ni onemogočen pri dosegi cilja, saj ima na razpolago še precej zasoljen izreden študij. Glede tega pa lahko zopet pomislimo, ali je ta študij primeren za mladega delavca, ki še nima urejenih družinskih razmer ali pa je vezan zaradi študija na celodnevno bivanje v kraju, kjer ima predavanja. Od mladega človeka pa danes družba zahteva več. Vsestransko naj bi se udejstvoval na raznih področjih dela naše družbe, z uspešnim študijem pa se mora vsemu odreči. Vemo tudi, koliko časa porabimo za izredni študij, pa tudi precej dražji je.
Morda bi lahko pri sestavljanju pravilnika o odločanju višine štipendije v bodoče pomislili na visoko stopnjo porasta cen, predpostavili število študentov strokovnih šol, ki zaradi pomanjkanja študija ne dokončajo in poklicali k sodelovanju predstavnika kluba koroških študentov ter nekaj lastnih štipendistov.	I.	W.
Pojasnilo kadrovske službe
Štipendiranje je za šolsko leto 1974-75 enako v vsej SR Sloveniji, zato je vsako podeljevanje štipendij zunaj enotno določenih meril kršitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov.
Sporazum določa dve vrsti štipendij:
— iz združenih štipendijskih sredstev v občini, kamor vplačujejo vse delovne organizacije letno po 0,5 °/o od bruto OD (za železarno bo to v letošnjem letu 1,440.000 dinarjev),
— kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo delovne organizacije.
Na prvo vrsto štipendij so upravičeni vsi učenci in študenti z dohodkom na družinskega člana, ki ne presega 1.550 dinarjev za srednje in 1.650 dinarjev za višje in visoke šole. Do 31. 12. 1974 so bile te osnove 900 oziroma 1.250 dinarjev. Razlika med dejanskim dohodkom na družinskega člana in omenjeno višino izračunanih življenjskih stroškov je štipendija. Ta vrsta štipendije ima torej socialno obeležje. Dobi pa jo vsak, čeprav ni štipendist katere od delovnih organizacij.
Kadrovske štipendije podeljujejo delovne organizacije za svoje potrebe. Tudi te so določene, in sicer takole:
do 31. 12. 1975 od 1. 1. 1975 srednje visoke srednje visoke
zadosten dober pravdober odličen
Te štipendije torej nagrajujejo študijski uspeh, hiter študij pa tako, da dobi študent za vse opravljene izpite v koledarskem letu dodatnih 200 dinarjev mesečno. Iz tega sledi, da so naše štipendije take kot drugod, oziroma take kot smejo biti.
Tista o 45 tisočakih pa ne drži, saj smo vse štipendije poračunali za nazaj na pod-
350	450	440	560
400	500	500	620
450	650	560	810
500	850	620	1060
Bodoči zidarji
Foto: M. Creslovnik-Kotnlk
lagi polletnega učnega uspeha. Slab študent resnično ni dobil več kot pišete, odličen pa enkrat več. Tudi takih je bilo nekaj.
Poprečna izplačana kadrovska štipendija na višjih in visokih šolah je 760 dinarjev, 26 študentov ali 40 % pa prejema še štipendijo iz združenih štipendijskih sredstev pri občini. Ta štipendija ni pomoč, marveč pravica vseh, ki od 1. 1. 1975 ne dosežejo 1.650 dinarjev dohodka na družinskega člana. To pravico pa uveljavlja vsak sam.
Pa še to: vsi štipendisti železarne so prejeli izvod samoupravnega sporazuma, zato so o načinu štipendiranja ter o višini poučeni.
Stike s štipendisti imamo in naj nekatere navedemo: dva razgovora s predsednikom kluba, razgovor v Železarni s štipendisti na FNT odd. za metalurgijo, prav tako razgovor (združen z ogledom) s 35 študenti kluba, z udeležbo na letni skupščini kluba, pred dvema mesecema pa smo se udeležili sestanka o štipendiranju, ki ga je v Ljubljani organiziral KKŠ. Z absolventi vzpostavimo osebni stik takoj, ko so pridobili ta status.
Šolanje ob delu je sorazmerno možnostim, kar pomeni, da je vpis večji ali celo
Solidarnost je eno od temeljnih načel samoupravne socialistične družbe, ki se mora izkazovati tako v dobrem kot v slabem. Ni treba posebej poudarjati, da postaja še posebej aktualno ob naravnih katastrofah, ki pa jih v zadnjih letih na žalost ni malo. Povodnji, plazovi, potresi, suše in še in še. V vseh takih in podobnih primerih smo eden bolj, drugi manj pripravljeni.
Vendar pri vsem tem ni dovolj samo želja, pripravljenost odrekanja, temveč moramo biti v vseh organiziranih družbenih sredinah vnaprej pripravljeni. Potem, ko imamo v nekem kraju že na tisoče, npr. po potresu ali povodnji prizadetih ljudi, je prepozno, da šele začnemo zbirati sredstva ali se dogovarjati, kdaj bomo za zbiranje sredstev delali ali na drug
prevelik, kot je oddelek na Ravnah. Glede na to, da se ob delu šola preko 180 delavcev, lahko rečemo, da prevladuje. Stroški izobraževanja bodo letos večji od 6 milijonov dinarjev.
Absolvente, ki niso končali šolanja, zaposlujemo le v izjemnih primerih, ko jim manjka izpit ali dva, v največ primerih pa pri nas izdelajo diplomo in to z našega strokovnega področja.
Kar pišete o življenjskih stroških je res in velja za vse strukture, zato se osnova za izračun štipendij dviga. Sicer pa gre za družbeni pojav, ki prizadeva bolj ali manj vse.
In povsem na kraju:
Samoupravni sporazumi o štipendiranju temeljijo na družbenem dogovoru, sprejetem v SR Sloveniji, katerega podpisnik je študentska organizacija, zato je morebitne slabosti ali nelogičnosti moč reševati le organizirano prek študentskih organizacij na republiški ravni, to pa je smisel oblikovanja politike in odločanja v samoupravni socialistični družbi.
M. Z.
način zbrali denar, medtem pa ponesrečenci že nujno potrebujejo materialno pomoč. Vemo tudi, da kdor hitro da, ta dvakrat da! V tem reku je več kot samo drobna resnica; s takojšnjo pomočjo, ki ima velik pozitiven moralni učinek pa često, kar je mogoče še pomembnejše — preprečimo kasnejšo večjo materialno škodo. Iz vsega tega sledi, da je bilo in je potrebno, da imamo tudi to področje zakonsko regulirano. Mogoče bi bilo po neki preprosti samoupravljavski logiki pravilneje, da bi se za vsako solidarnostno akcijo v delovnih organizacijah sproti odločali. S takim načinom pa bi se odločili za neenotno in neučinkovito solidarnostno pot. Argumentov za utemeljitev enotnega reguliranja in reševanja na tem področju je še več; seveda pa
bi se našli tudi nasprotni argumenti. Kakorkoli že: republiške skupščine in skupščine avtonomnih pokrajin so zadevo v začetku tega leta uredile z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Do tega zakona ni prišlo kar čez noč, temveč po širši javni razpravi, v kateri je prišla do izraza splošna želja, da se zbiranje sredstev solidarnosti kar najbolj smotrno in zakonsko uredi. Ta zakon je nastal v skladu z dogovorom o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč, ki so ga sklenili predstavniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov 9. maja 1974; ta dogovor je kasneje s posebnim odlokom potrdila skupščina SRS. Določila tega dogovora so v glavnem zajeta v zakonu. V času med sprejetjem dogovora in zakona je lani junija prizadel nekatera območja na Kozjanskem potres. Ta ni torej čakal, da se p° stari navadi demokratično dogovorimo za pomoč, je pa pospešil priprave pri izdelavi predloga tega zakona.
Pri zbiranju solidarnostnih sredstev za Kozjansko so upoštevali določila dogovora iu tudi smernice za izdelavo zakona. S tem zakonom se v okviru obveznosti republike ureja le sistem oblikovanja sredstev solidarnosti-Vsa druga vprašanja, kot so vrste naravnih nesreč, pogoji in način uporabe sredstev iu podobno, pa se urejajo s posebnim družbenim dogovorom med prizadetimi družbenimi dejavniki v republiki.
V podrobno vsebino zakona se na tem mestu ne bi spuščali. Za nas v železarni je najpomembnejše vedeti, da smo vsi zaposleni dolžni prispevati enodnevni zaslužek. Normalno in v skupnem interesu je, da si razen v posebnih primerih ne bomo dali enostavno odtrgati enodnevni OD, ali dali dan dopusta, temveč bomo po dogovoru na samoupravnih organih dodatno delali eno prosto soboto v juliju. V tem mesecu se med drugimi akcijami po tem zakonu uvaja teden solidarnosti-V tem tednu se med drugim plačujejo posebne znamkice solidarnosti za vse poštne pošiljke, za vstopnice zabavnih, kulturnih, športnih in drugih prireditev itd. Seveda se sredstva zbirajo tudi na druge načine. Viri sredstev solidarnosti so torej zelo raznoliki. Zagotovljena je tudi družbena kontrola med zakonitostjo in smotrnostjo uporabe zbranih sredstev. K temu bi bilo mogoče potrebno še dodati, da bodo šla vsa sredstva, zbrana z enodnevnim delom, izključno in v celoti v sklad solidarnosti in so oproščena davkov in prispevkov. Upamo, da je s tem načinom zbiranja sredstev za odpravljanje posledic elementarnih nesreč ustvarjen učinkovit in pošten način uresničevanja v ustavi na vidno mesto postavljenega načela solidarnosti med delovnimi ljudmi.
J. Dežman
NJIHOVE BESEDE
Šport je bil nekoč zabava brez napora, danes pa je napor brez zabave.
Lopez
*
Zenska vidi globoko, moški daleč. Moškemu je srce — svet, ženski pa svet -— srce
Grabbe
*
Sreča ni kraj, kamor potujemo, ampak način potovanja.
Rumbeek
*
Norci tudi danes vse vedo, samo tega ne, da so prismuknjeni.
Donadini
*
Modrijanov nagrobnik:
»Dočakal sem 56 let, živel pa sem sam0
štiri.«
Gasilni top — naša nova pridobitev
Solidarno v odpravljanje posledic elementarnih nesreč
I
VI
Železarne Ravne
RAVNE
Nova organiziranost je zahteva mladih
Poročilo o delovanju ZSMS železarne Ravne v obdobju od marca 1974 do junija 1975.
Smo v času, ki je dinamičen in je za našo družbo zelo pomemben. Dokumenti: no-va ustava SFRJ, resoluciji X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZSS predstavljajo temelje našega dela.
Kakor vse druge družbenopolitične organizacije se je morala reorganizirati tudi ZSMS v železarni, zato danes lahko ugotavljamo, da smo v železarni ustanovili 23 osnovnih organizacij ZSM. K novemu organiziranju pa je dala pomemben prispe-vek 3. konferenca ZKJ, pa tudi razprave 2Ootraj organizacij ZSMS na vseh področjih od republike do 00 v TOZD in DSSS. Rova organiziranost ni potrebna samo za-radi resolucij, temveč je to zahteva mladih delavcev, ki živijo in se uveljavljajo v no-vih družbenoekonomskih in samoupravnih °dnosih, ki so nastali s sprejetjem ustave. Vemo, da bo prav od delovanja in dobre 0rganiziranosti vseh subjektivnih sil in delavcev v sredinah, kjer delamo in živijo odvisno, ali se bomo odločali neposredno o rezultatih svojega dela.
V preteklem mandatnem obdobju je KMD Zr delovala in realizirala akcije, ki s° izhajale iz programov konference mladih delavcev, OK ZSM Ravne in RK ^SMS. Delovala je tako, da je preko političnih izvršilnih organov povezovala delo aktivov po TOZD in DSSS.
Aktivi so na ustanovnih konferencah sPrejeli konkretne akcijske programe, ki s° se vzporedno z aktualnimi nalogami dopolnjevali. Na podlagi delovnih programov M KMD ZR sprejela in prav tako dopolnjevala enoten akcijski program. Zaradi takega načina dela pa se je aktivnost močno povečala.
Mladi delavci so z vsakim dnem bolj osveščeni, kar je pomembna spodbuda za nadaljnje delo. Na ustanovnih konferen-cah osnovnih organizacij je bilo prisotnih več kot 500 mladincev članov ZSMS, kar M približno 41 °/o zaposlenih mladincev. R°bro se zavedamo, da to še ni dovolj, a vseeno menimo, da smo dosegli pomemben rezultat. Sama udeležba na konferencah Pa seveda še ne pomeni dejanske udeležbe Mladih pri razreševanju ožjih in širših 'Ružbenih problemov.
Rorumsko delo je bilo prisotno tudi v Rk/ID ZR, čeprav v neznatni meri, pa ga Moramo vseeno obravnavati kot negativen tMjav in poiskati vzroke, ki so tako delo na nekaterih ravneh pogojevali.
Zanemarjen je bil tudi delegatski odnos, Pa število zares aktivnih je bilo za oprav-hanje kupa nalog premalo. Prizadevanja
v smeri odpravljanja takega dela že kažejo določene premike, vendar je naloga slehernega mladega delavca, da s svojo aktivnostjo pridobiva nove člane za organizacijo ZSMS in jih pri njihovem delu angažira ter z vsemi svojimi močmi in znanjem pomaga.
Ko govorimo o programu delavske mladine v naši OZD ugotavljamo, da je usmerjena na tiste probleme, kamor so usmerjeni napori celotne družbe. Vedeti moramo, da zabava ne more in ne sme biti jedro aktivnosti osnovnih organizacij in koordinacijskega sveta. Program torej narekuje vključevanje mladih delavcev v bitko za nove samoupravne odnose, za uresničevanje nove ustave, vključevanje mladih v ZK, SLO, spoznavanje s proizvodnim procesom, s sistemom delitve dohodka in štipendiranja.
Na področju idejnopolitičnega in družbenoekonomskega usposabljanja beležimo vidne uspehe. Premalo pa smo v to vključevali sredstva javnega obveščanja, hkrati pa se moramo zavedati, da je bilo tega usposabljanja še premalo in da se bomo morali nalogam, ki izhajajo iz tega področja še bolj posvetiti. Usposobiti moramo tudi lastne kadre za predavatelje, česar do sedaj nismo delali.
V dosedanjem obdobju ni bilo tistega pravega vsebinskega dela, premalo je bilo poudarka na konkretnih rešitvah problemov mladih delavcev, ki neposredno zadevajo njih in celotno delovno skupnost. Zaradi takega vsebinskega dela smo se na naših sestankih ukvarjali z obrobno problematiko, kar je povzročalo, da nismo imeli dovolj vpliva na dogajanja v tovarni. Torej slabi programi in slabe metode dela ne privlačijo mladih delavcev, kar pomeni, da moramo spremeniti vsebino dela.
Kadrovski deficit je pogost pojav pri vseh družbenopolitičnih organizacijah, prav posebno pa še pri mladini. Vzrok tega je napačna kadrovska politika, ker pač mladim delavcem nismo zaupali posameznih nalog ali pa smo od njih pričakovali, da bodo za posamezne naloge že popolnoma pripravljeni, se pravi že popolnoma zgrajeni ljudje — funkcionarji. Ne zavedamo pa se, da se prav v naši organizaciji ljudje afirmirajo. To pomeni, da mladih ljudi ne moremo in ne smemo pustiti v pasivnem položaju, ampak jih moramo postaviti v tak položaj, da bodo postali aktivni borci za uresničitev ciljev in interesov delavskega razreda. Doseči moramo torej, da se bo vodila prava kadrovska politika v naši organizaciji.
Lojze Krevh, Procesija
Ugotavljamo tudi, da smo bili v naši organizaciji premalo aktivni in mobilizirani na področju sprejemanja v zvezo komunistov. Ravno iz mladinskih vrst moramo za sprejem predlagati najboljše mladince. Metode sprejemanja pa še vedno niso najbolj ustrezne, sprejem je še vedno preveč kampanjski. Za sprejem v ZK je organiziranih premalo seminarjev, skratka predhodnega izobraževanja. Vpliv mladih ko-
Naloge s tega področja so zelo pomembne za celotno družbo, še posebej pa za člane ZSMS, kajti vsak član mora po svojih sposobnostih uresničevati program dela za družbenoekonomske odnose.
Nova ustava in kongresne resolucije so jasno pokazale, kam naj bodo naše akcije usmerjene. Od nas samih pa je odvisno, kako bomo akcije izpeljevali. Člani osnovnih organizacij zveze socialistične mladine se moramo vključiti v delo temeljnih organizacij združenega dela s svojim delom tako, da bodo te postale to, kar se od njih pričakuje. Postati morajo osnovne oblike neposrednega in enakopravnega odločanja o vprašanjih družbenoekonomskega položaja.
Zelo važno je, da smo se pri ustanavljanju OO ZSMS v železarni izognili karieristom, ki bi nam lahko zelo onemogočali delo in s tem slabili delo, naš nadaljnji razvoj ter kvarili mladinske vrste. Temu smo se ognili tako, da smo predlagali in volili ljudi v vodstva OO, ki so bili že prej preizkušeni v drugih oblikah dela v KMD 2R.
OO, kakor tudi koordinacijski svet ne smejo svojega dela usmeriti preveč v sestankovanja, ampak se je treba vključiti v akcije, ki izhajajo iz področja družbenoekonomskih odnosov. Organizirati se moramo in mobilizirati vse naše vrstnike pri uresničevanju naših osnovnih življenjskih problemov in se boriti za samoupravne odnose, za večjo produktivnost dela ter boljše pogoje in način dela.
Za nas mlade je zelo pomembno, kako bomo zastopani v samoupravnih organih v organizaciji združenega dela, v delegacijah, družbenopolitičnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih, da bomo lahko na organiziran način uveljavljali pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz ustave.
V preteklem obdobju smo mladi, organizirani v KMD, posvetili premalo pozornosti ravno političnemu delu pri uveljavljanju svojih stališč do posameznih problemov.
Nova ustava nam je dala možnosti enakopravnega odločanja o vseh zadevah v OZD in tudi v širši družbi, zato morajo naši delegati zastopati naša stališča in njihova uresničevanja, kajti samoupravljanje ne pomeni manj odgovornosti, temveč nasprotno. Boriti se moramo proti temu, da se samo kritizira, zato pa se moramo angažirati in speljati akcije, ki bodo to popravile, kajti biti moramo tudi samokritični in čutiti odgovornost pred delovnim kolekti-
munistov je premalo prisoten pri delu mladinske organizacije. Ti mladi komunisti živijo izven mladinske organizacije in niso idejno jedro, kar pa bi vsekakor morali biti.
Iz poročila je razvidno, kje in v kakšnih oblikah so se pojavljale slabosti pri delu KMD ŽR. Razvidno je tudi, kako bo treba odpraviti slabosti, ki se jih bo koordinacijski svet moral lotiti.	M.	C.
vom. Za samoupravljanje pa je potrebno dobro poznavanje samoupravnih aktov, zato v organe samoupravljanja ne smemo prihajati prek raznih ključev, ampak s svojim delom, ker naš jutri bo tak, kakršnega bomo ustvarili danes.
Mladi iz železarne Ravne smo enako kot mladina po vsej Sloveniji v preteklem obdobju vložili precejšnje napore na področju obrambnih priprav in krepitve naše družbe.
Takoj po 9. kongresu, ko smo s sprejetjem koncepta obrambe naše samoupravne socialistične družbe v ZSM Slovenije zavzeli zelo jasna stališča o nalogah in vlogi ZSMS v obrambnih pripravah in kjer nas je vodilo temeljno načelo, da morajo obrambne priprave postati sestavni del programov in delovanja vseh organizacij in organov zveze mladine in kjer smo se jasno opredelili, da se zavzemamo za mir in enakopravnost vseh narodov sveta in ob tem enako pripravljeni tudi braniti in zoperstaviti se v primeru potrebe vsakemu morebitnemu sovražniku, ne glede na to, od kod prihaja, smo se tudi mladi iz železarne aktivno vključili v obrambne priprave.
Taka naša usmeritev se je pokazala kot pravilna, kajti kljub naglemu razvoju naprednih socialističnih sil v svetu, še vedno velike sile pritiskajo na majhne in nerazvite države, kjer nismo izključeni niti mi. Vse to potrjuje, da se moramo na obrambo pripraviti tako, kot bi bila vojna že jutri, čeprav si je ne želimo nikoli.
Največjo pozornost smo v preteklem obdobju posvetili sodelovanju in povezavi s pripadniki JLA s karavle Sonjak, nismo pa pozabili na strelsko usposabljanje in idejnopolitično izobraževanje.
Mladi se dobro zavedamo, da je ljudska obramba revolucionarni proces, ki ni statičen in temelji na izkušnjah NOB in marksizma ter pomeni edino možno obliko obrambe samoupravne socialistične družbe. Tak koncept moramo z dialektičnim pristopom v posameznih delovnih organizacijah dograjevati, iskati najboljše konkretne rešitve znotraj že izdelanih enotnih načel in preko lastnih izkušenj vplivati tudi na spreminjanje le-teh. To pa je možno le, če bomo mladi spoznavali in dobro spoznali vrednote naše revolucije, na katerih temelji zamisel ljudske obrambe in varnostne kulture in se v vseh sredinah zoperstavili tistim, ki vidijo razliko med prejšnjim konceptom obrambe in ljudsko obrambo le v spremembi imena, ne vidijo pa vsebinske spremembe, ki omogoča slehernemu delovnemu človeku samoupravno pravico in dolžnost po vključevanju. Upreti se moramo tudi tistim, ki jim vse to kar delamo v zvezi z obrambnimi pripravami še vedno predstavlja tajno, za katero naši delovni ljudje, še posebej pa mladi, ne smemo vedeti.
Pri družbeni samozaščiti in SLO pa so tudi nekatere pomanjkljivosti. V nekatere oblike
Premalo je pri nas storjeno na področju novatorstva. Mlade je treba spodbujati k inovacijam, ker bodo proizvodne organizacije laže kljubovale težavam, ki nastajajo v današnjem času. Ravno tako pa je treba posvetiti veliko pozornost dodatnemu izobraževanju, ker je izobraževanje nasploh ena od zelo pomembnih in dolgoročnih naložb gospodarstva. Samo usposobljeni delavci bodo lahko spremljali boljšo tehnologijo in razvoj.
OO ZSMS železarne so po delegatskem načelu združene v koordinacijski svet, izvolili pa smo tudi svoje delegate v občinsko konferenco ZSMS in občinsko konferenco mladih delavcev, katerih naloga je, da usklajujejo stališča in mnenja iz delovnih organizacij ter uveljavijo vpliv delavske mladine.
Mladi se moramo torej vključiti v vse oblike političnega dela in se tesno povezovati z vsemi organizacijami v podjetju, krajevni skupnosti, občini in republiki.
Drago Vrstovšek
odpora imamo vključenih premalo žensk, če pa jih že imamo, pa opravljajo v glavnem posebne funkcije kot je sanitetna služba ipd-Menim, da moramo naša prizadevanja usmeriti tako, da bodo tudi ženske opravljale vse naloge v oboroženem odporu.
Področje družbene samozaščite predstavlja sorazmerno novo področje v delovanju ZSMS, kjer smo sicer že dosegli določene rezultate, s katerimi pa ne moremo biti posebej zadovoljni zaradi tega, ker še nimamo izdelanih konkretnih nalog za vključevanje mladih v razvoj varnostne kulture.
Prek svojih akcijskih programov in akcij pa bomo vsekakor še naprej krepili družbeno samozaščito in varnostno kulturo, enako sni® mladi še naprej pripravljeni v vsakem trenutku braniti pridobitve naše revolucije M preko različnih oblik podpirati vsa napredna revolucionarna gibanja v svetu.
Peter Metulj
Srečanje v Štorah
Maj se je iztekel in zadnji dan v tern najlepšem mesecu smo ujeli za peto majsko srečanje slovenskih železarn. Pokrovitelj je bila železarna Štore, gostje p3 mladi delavci iz Žične, Verige, Plamena, železarne Jesenice in Ravne.
Štorčani so vnaprej pripravili program, ki je bil sestavljen takole: zborno mesto smo imeli pred kulturnim domom na Te-harjih, kjer nam je v pozdrav zaigrala p1' halna godba. Direktor železarne Štore ih predsednik sindikata sta izrekla pozdravne besede in nam predstavila mladinski pevski zbor s Češkega, ki je interpretiral dve češki narodni pesmici in nas presenetil s čudovito ubranimi glasovi. Igralci celjskega gledališča pa so nam recitirali moderne pesmi.
Skupaj smo nato krenili k spomeniku NOB, kjer smo se poklonili padlim partizanom. Sledil je ogled muzeja in zapor3 »Stari pisker«. Popoldne pa je bil navdušujoč športni program. Na voljo smo imel1 kegljišče in igrišča za mali nogomet, od'
Mladi v družbenoekonomskih
odnosih
Naše delo na področju družbene
samozaščite
bojko in košarko. Fantje so kmalu sestavili ekipo in predsednik ravenske mladine je skrbel za pravila igre. Naši ekipi se je Poznala prisotnost igralcev Fužinarja, saj so z zelo usklajeno igro uspeli premagati Nasprotnika z 2:0. Mladinci štorske žele-zarne pa si niso upali spopasti se z našimi fanti in so zato povabili v svojo sredino Pokaj fantov iz bližnjega samskega doma, katerim pa so naši podlegli. Vmes je nekajkrat ponagajalo vreme, vendar niti tek-Piovalcev niti gledalcev to ni motilo. Fant-Jo so se merili tudi v vlečenju vrvi in tudi tu se je pokazala premoč naših fantov. Dekleta smo bila prav tako športno razpoložena, vendar je bila premajhna udeležba kriva, da ni prišlo do ženske nogometne tekme, kar bi prav gotovo bila prijetna poživitev športnega popoldneva. Zve-
Mladinska delovna akcija Suha kraji-na 75 je v polnem razmahu. Odkar rohnijo kompresorji in pnevmatska kladiva in odkar se sliši žvenket krampov in lopat ter Pesem brigadirjev, se je življenje v Suhi krajini ali natančneje: v njenih vaseh Pre-vole, Hinje, Ratje ... povsem spremenilo. Dobilo je novo podobo, povsem drugačen, svojstven utrip. S prihodom mladinskih delovnih brigad v te kraje, med te ljudi, s° se začele razvijati prve rahle vezi po treh desetletjih osamelosti, bega s skope zemlje v zamejstvo ali bližnje industrijske centre, za prva spoznanja, da tu na dosegu ^°ke, tudi na tej osiromašeni zemlji lahko z-iviš. In ta novi utrip življenja so vnesli brigadirji. Brigade bodo nedvomno mnogo Pripomogle, da se bo o Suhi krajini več in bolje govorilo, da bi ta pokrajina ne bila tako izolirana in bi dokončno zaživela takšno življenje, kot ji pripada.
Odnosi, ki so se razvili med nami in med ljudmi, so bili zelo topli, prisrčno prijateljski; še več: ljudje so nas sprejeli kot Svoje. Ko stopamo brigadirji mimo teh zgaranih ljudi, ki so vse svoje življenje posvetili tej borni in trdi zemlji in so njih roke trde in žuljave, se na razoranih obra-zih, ki so otrdeli od težkega dela in skrbi, Pokaže nasmešek, ki je za nas brigadirje Največje plačilo za storjeno delo.
Doživeli smo veliko lepega, veliko novega. To lepoto in veličino moraš doživeti, 'ta jo lahko potem spoznaš in doumeš, le-Poto skupnega dela, tovarištva, solidarno-sti, občutka, da si opravljal in po svojih Najboljših močeh opravil tudi družbi ko-ristno delo. Med delo se je vpletlo tudi Nekaj grenkih trenutkov in prav je, saj vsako učenje, vsaka nova šola, sleherna Nova življenjska izkušnja prinese tudi nekaj trpkega, kar pa nam ne vzame moči ‘N poleta, temveč ga le poveča iz preprostega razloga, ker smo mladi. Ko ne bi bilo potrebnih naporov v slehernem izmed Nas, bi naše delo bilo manj vredno, ko bi vse na trasi teklo brezhibno bi se morda Ničesar ne naučili, tako pa smo morali Ustvarjati, se angažirati, dogovarjati, spodbujati, da je vse na delovišču in tudi v Prostem času steklo kar najbolje. Iz vsega
čer so nas zabavali igralci celjskega gledališča s komedijo: Hiša ženitnega goljufa.
Pozneje smo v pogovoru s predsednikom mladih delavcev železarne Štore izvedeli, da so se nam s to igro skušali oddolžiti za naše gostovanje pri njih z igro Raztrganci. Povedal je tudi, da je pri njih premalo aktivnih mladincev, zato sami kakšne igre ne zmorejo naštudirati.
Cilj srečanja je bil v tem, da se mladi sestavljene organizacije združenega dela spoznamo, izmenjamo mnenja in izkušnje ter zasnujemo temelje za boljše združeno delo, ko bo odgovornost slonela na naših ramah. Obljubili smo si, da bomo prihodnje leto s svojo prisotnostjo pomagali Verigi in Plamenu izpeljati šesto majsko srečanje prav tako tekoče in kvalitetno kot je bilo letošnje.	I.	W.
tega pa smo se naučili nečesa, kar bo za večno ostalo v nas in kar nas bo brez dvoma še vleklo na akcije.
Kaj pa akcija sama?
Akcija, to je najlepše, najsrečnejše gradbišče, na njej gradimo najlepše ceste, najboljše vodovode, najboljše ljudi — tovariše. To je najlepša pesem življenja, to je tisto, čemur se pravi MLADOST in šele na akciji jo dokončno spoznaš. In ne biti brigadir pomeni biti osiromašen, prikrajšan za del mladosti: za njen najlepši del.
Našo brigado Prežihov Voranc so obiskali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij koroške regije z namenom, da se
Nekaj mladincev iz železarne dokaj tesno sodeluje z občinsko konferenco zveze socialistične mladine, kar pa še zdaleč ni dovolj za učinkovito obojestransko informiranje. Da bi dobili bolj natančno predstavo o dejavnosti, smo sekretarju OK ZSMS Ravne tovarišu Milanu Klemencu zastavili nekaj vprašanj.
Mladina se je domala že povsod reorganizirala, zakaj je bilo to potrebno, kaj reorganizacija prinaša in kako ti ocenjuješ dejavnost mladine v naši občini po kongresu?
Organiziranost mladine pred kongresom ni vključevala vseh mladih, zato tudi ni reševala problemov in njihovih interesov, kar pa je še bolj spodbudilo aktivnost v OK ZSMS, saj se je ta med prvimi spoprijela z delom pri uvajanju nove organiziranosti, ki naj bi presegla forumske oblike dela in prispevala k temu, da bi vsak mladinec aktivno delal v svoji osnovni organizaciji. Ustanavljanje osnovnih organizacij pa je bila temeljna naloga reorganizacije, ker se mladi ljudje na ta način organizirajo v vseh sredinah, kjer živijo in delajo ter izražajo ekonomske, socialne in politične interese.
Z novo opredelitvijo skušamo doseči, da bi ZSMS v samoupravni socialistični
seznanijo in spoznajo delo in življenje brigadirjev. Vodstvo brigade jih je seznanilo z aktivnostjo brigadirjev na raznih področjih, v kratkem so jim orisali tudi pomen in namen same akcije.
Udeležili smo se tudi treh udarniških akcij. Udeležba na njih je bila 100-odstot-na, kar je odraz solidarnosti celotne brigade.
Mladi smo z iskrenostjo zapisali v svoj bilten, kaj nas privlači na delovnih akcijah: Tovarištvo, Solidarnost, Enotnost, način dela in življenje v brigadi, spoznavanje novih krajev, ljudi...
V kraški svet Suhe krajine, na skopo zemljo, kjer si je potrebno vsak centimeter globine dobesedno prigarati z golimi rokami na trdih skalah. Sele tu spoznaš, da to niso fraze, ki jih je mogoče udobno prebrati na zapečku, pač pa da v takih akcijah, kakršna je ta, zares postanejo resnične, tople, prijazne, domače . ..
V Suho krajino bodo še prihajali brigadirji. Letos še trikrat po dve brigadi, v naslednjih desetih letih pa vsako leto petkrat po dve brigadi. Tako bo na jamboru pred brigadirskim naseljem deset let plapolala trobojnica z zvezdo kot znanilka in simbol napredka Suhe krajine in njenih ljudi. Vse bolj trdna zveza in sodelovanje med domačini in brigadirji bosta tej pokrajini zbrisala pečat zaostalosti, revščine in včasih tudi obupa. Temu primerno je bilo tudi naše slovo. Toliko lepih besed je bilo izrečenih ob slovesu, toliko lepih trenutkov se je takrat strnilo v eno samo veliko željo: »Prihodnje leto spet na svidenje,« kajti del sebe smo pustili tukaj in del vsega nosimo s seboj. Suha krajina in njeni ljudje nas bodo pričakovali!
Silvo Jaš
usmeritvi zagotovila idejno enotnost na pozicijah razrednega boja in politike ZK.
V oceni akcije OK ZSMS Ravne lahko rečem, da je usmerila vsa prizadevanja v to, da se konstituira z novim statutom celotna občinska organizacija in je skozi nove oblike organiziranosti napravila tudi vsebinske spremembe dela, kar je povečalo aktivnost mladih v občini. Seveda se moramo zmeraj zavedati, da reorganizacija ZSMS ni in ne more biti enkraten poseg, ki ga je možno uspešno opraviti, ampak je to stalen proces spreminjanja, vsakodnevno prilagajanje organiziranim družbenim odnosom in mladim ljudem.
Za poletne mesece je značilno, da aktivnost družbenopolitičnih organizacij usiha, ker so pač dopusti in je manj sestankov. Letos pa se delo v družbenopolitičnih organizacijah nepretrgoma nadaljuje, aktivnost pa raste. Kakšna pa je dejavnost občinske konference ZSMS Ravne v teh mesecih?
Na vseh področjih delovanja se bomo mladi vključevali v boj za izboljšanje gospodarske situacije in to še posebej v TOZD in KS, za večjo delovno disciplino in dvig produktivnosti. Vsekakor pa pri tem ne bomo zanemarili idejnopolitičnega usposabljanja. Deset mladih se bo udele-
Akcija, to je najlepše, najsrečnejše
gradbišče...
Kako deluje OK ZSMS Ravne
žilo poletne politične šole v Vikrčah pri Ljubljani, ker menimo, da je tako izobraževanje mladih potrebno, saj bomo le z vsemi oblikami izobraževanja dvignili zavest in kvaliteto aktivistov v vseh sredinah delovanja. Prav tako smo na področju mladinskih delovnih akcij že naredili korak naprej. Letos smo v koroški regiji sestavili dve brigadi — eno za Suho krajino, drugo za Kozjansko. To je samo nekaj
Srečanje mladine
Letošnje srečanje mladine pobratenih občin je bilo v Garešnici, majhnem mestu na Hrvaškem. Sklenili smo, da se ga udeleže tudi mladinci iz naših mladinskih aktivov.
Tako smo se 21. junija zgodaj zjutraj skupaj s folklorno skupino KUD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem, odpravili proti Hrvaški. Avtobus je okrašen z zastavami in transparenti po nekaj več kot petih urah prispel na cilj. Verjetno bi kdo pomislil, da je bila vožnja dolga in dolgočasna. Pa ni bilo tako! Ortanova harmonika je neutrudno igrala, dobra volja in naša ljudska pesem pa sta nas spremljali vso pot.
V Garešnici so nas kot tudi mladince iz drugih republik najprej pozdravili domačini in domača godba na pihala. Počakali smo še na skupine, ki so zaradi oddaljenosti prišle malo kasneje in se skupaj odpravili proti Podgariču.
Ogledali smo si veličasten spomenik borcem NOB. Domačini so ponosni na to, da je otvoritvi spomenika prisostvoval tudi naš tovariš Tito. Zanimivo je bilo prisluhniti pripovedi o bojih partizanov in zgodovini Podgariče ter okoliških vasi. Z enominutnim molkom smo počastili spomin padlih in se vrnili k jezeru, kjer nas je čakalo kosilo, takoj za tem pa so bila športna srečanja. Kot zanimivost naj omenim, da so pripravili tipično domače kosilo — ribja juha in ovce na žaru. Toda nam je najbolj od vsega šel v slast kruh brez ovčjega mesa.
Prvi dan je mineval in odpeljali smo se v Ladislav, ki je bil gostitelj naše skupine. To je majhen, idiličen kraj s približno 700 prebivalci. V glavnem se preživljajo s poljedelstvom, le nekaj jih je redno zaposlenih.
Vrstilo se je presenečenje za presenečenjem. Dekleta in fantje v domačih narodnih nošah, transparenti v hrvaščini in slovenščini, pozdravi in še in še bi lahko naštevala. Ne da se opisati, kako lep je občutek, če vidiš, da si nekje zares dobrodošel.
Problemov s prenočišči ni bilo. Vsak domačin je želel v svojem domu vsaj enega mladinca in tako smo se kmalu s svojimi gostitelji odpravili na stanovanja, ki so bila drugi dom tudi še naslednja dva dneva.
Tudi večer smo preživeli skupaj. V kulturnem domu je bil najprej nastop naše, potem pa še njihove folklorne skupine, dalje pa družaben večer dolgo v noč.
Naslednje jutro smo se z avtobusom odpravili nazaj v Garešnico. Z vsemi drugimi mladinci smo najprej v paradi šli skozi mesto, potem pa je sledil bogat kulturni
akcij ne vštevši razne pohode, ki jih bomo tudi izvedli čez poletje. Vseskozi pa se bomo pripravljali na jesensko obdobje, to je na obdobje konference v vseh OO ZSMS in na področjih delovanja kot so KMD in KS ter ob koncu na seji OK ZSMS ocenili našo pokongresno dejavnost.
Tovariš sekretar, hvala za odgovore!
Z. S.
pobratenih občin
program. Pesmi, govori, recitali in nastopi folklornih skupin iz vse Jugoslavije so izpolnili dopoldan, nato smo se vse do vrnitve v Ladislav zabavali skupaj z mladinci iz drugih republik. V plesu so prednjačila kola in prav zanimivo je bilo videti, kako smo se vsi znojni trudili in učili, pa vendar si čutil, da se ti bodo ob malo hitrejšem ritmu noge zavozlale. Podobna je bila situacija z našo polko, ki so se jo vztrajno učili prijatelji iz Prištine, Suve reke in drugih mest.
23. junij — dan slovesa. Ze zgodaj zjutraj, kot prejšnje dneve so se naši vrli gostitelji trudili, da pripravijo vse, »da bude našoj deci dobro.« Avtobus je čakal, mi pa se nismo in nismo mogli posloviti. Na željo domačinov smo še enkrat skupaj zapeli in zaplesali polko, potem pa je sledil tisti težki: »Dovidenja.«
Ni nas bilo malo, ki smo se poslavljali s solznimi očmi in obljubili smo si, da se še vidimo. Med nami je vzklilo prijateljstvo, ki se ne pozabi, se ne more.
Njihova dobrota in iskrenost dokazujeta, da tista prava srčna dobrota še ni umrla. Sedaj romajo sem in tja razglednice in pisma, pa vendar sem prepričana, da se bomo nekega dne zopet srečali. Spominjam se besed starca, ki je ob slovesu razprostrl roke in s solznimi očmi dejal: »Dodite opet draga deco, dom je mali ali primit čemo vas sa radošču!« Da, draga velika zlata srca — na svidenje!
Metka Samec
BREDA
Sedim in razmišljam, medtem ko mi pogled splava skozi okno: zopet je sončno prijetno, pomislim nekam mimogrede in že skoraj nezavedno stegnem roko, pritisnem na gumb, kakor da bi podzavestno želel, da me kdo vzdrami. Simpatični glas napovedovalke pove, da je na sporedu radijska šola za srednjo stopnjo: O Jurčkovih dogodivščinah na morju.
Zadet od ene same besede — morje — se s hitrostjo misli preselim v prijetno in prijazno mestece na jugu Dalmacije. Spominjam se nate Breda, spominjam se tudi tistega večera in noči.
Napol ležala napol sedela sva na postelji in poslušala neko staro meni še zmeraj ljubo melodijo.
»Kaj premišljuješ, Breda?« sem jo vprašal.
Zmignila je z rameni. Res je neumno, da že ves čas molčiva, toda kadarkoli sem jo kaj vprašal, sem bil na koncu vedno slabe
volje. Nisem hotel motiti miru, ki je trenutno vladal med nama.
»Sklenil sem, da te ne bom ničesar več spraševal,« sem tiho rekel.
»Včasih je dobro, če človek kaj vpraša, potem ni več tako osamljen, razočaran!« je odvrnila.
Streslo me je. Njene besede so zlovešče odmevale v sobi in se izgubljale v nastajajočem mraku. Ze ves večer sem čutil, da je nekaj narobe, toda vedno znova in znova sem si dopovedoval, da to ni res. Nisem si hotel priznati, da njena nekdanja ljubezen ugaša, da o njeni nekdanji pozornosti do mene ni ne duha ne sluha. Ljubil sem jo in ona je to izkoriščala. Ljubezen vse odpušča in tudi jaz sem pozabil na njene laži. Pogledal sem jo. Mirno je kadila, a zaradi teme nisem mogel prodreti do njenih oči.
»Kaj misliš s tem?«
»Nič, samo povedala sem ti.«
Molčal sem. Ona pa je nadaljevala: »Sama ne vem, zakaj sploh še hodim s teboj-Preneumno je vse skupaj. Ti in jaz, oba sva še otročja. Ob tebi si lahko mislim, da imam v rokah pajaca, lutko, ki jo lahko kupim v trgovini.«
Potem sva dolgo molčala in zdelo se mi je, kot da sva si tujca, čeprav sem videl bolestne solze v njenih očeh, so se mi zdele mrzle in tuje. Vedela je, da me je s svojimi nesmiselnimi besedami prizadela. V grla me je stiskalo, čutil sem kepo, ki je skoraj do solz narasla. Vrgla se mi je v naročje in skoraj tiho neslišno zašepetala: »Oprosti, nisem mislila tako hudo!«
»Verjamem,« sem rekel tako preprosto, da v besedi ni mogla čutiti trpke ironije, ki me je vsega preplavila. Ni me več ganil njen smeh skozi solze, ne to, da je skrila obraz v mojo ramo in ji je telo od časa do časa vzdrgetalo zaradi zadržanega joka-
Začel sem ji poljubljati lase, ne da bi si bil tega prav v svesti, ustnice so se našle same od sebe: vroče nenasitne so poslednjič jemale, kar že dolgo ni bilo več čisto moje.
Se še vrneš kdaj, Breda? Ce se, potem prinesi s seboj vse tisto, kar si odnesla — mojo srečo. Saj vem, da za naju ne bo več pomembno in najina ob slovesu še tako vroča ljubezen bo pozabljena. Vse, kar nam v življenju mine, mine za vedno. - ■ Vse, kar je za nas lepo, hiti kot gorska reka, priteče do morja vsakdanjosti, se zlije vanj in v njem izgubi... Tudi človek se neprestano spreminja, a neskončno nebo in svet kljubujeta času.
Toda najinih trenutkov ne bom obžaloval, četudi se je vse sesulo kot peščeni grad. Čutim, da sva drug drugemu nekaj dala, nekaj čisto malega, a za naju zelo pomembnega.
Lahna sapa, ki se sedaj zaganja v lase razposajenih otrok na dvorišču, se je takrat zapletala v najine vroče dlani...
Vzdrami me: »... k sprejemnikom vas vabimo čez teden dni, do takrat pa lep pozdrav . ..«
Silvo
»Mladi fužinar« izhaja kot občasna priloga »Informativnega fužinarja«.
Ureja ga uredniški odbor: Rudi Mlinar, Nada Ortan, Robert Robnik in Zlatka Strgar, ki je odgovorna tudi za vsebino.
Ta dan smo prepotovali precejšnjo okolico Zdara — Zdarske vrchy, ki je imenovana za nacionalni park. In res — rahlo valovita pobočja na levo in desno, ki jim ni konca, spremljajo popotnika po vsej Moravski, ki je ta čas samo morje žita, čigar valovanje zadeva tu in tam ob obronke gozdov. Sledil je ogled steklarne, kjer smo imeli možnost nakupa okrasnih izdelkov iz težkega naravnega stekla, po kosilu pa smo se vrnili v Zdar. Potrebna je bila vaja pred nastopom — in mnogi so spoznali, da jim hladno plzensko pivo ni ravno najbolje delo — pač pa so se tenoristom smejali lahko basisti in ravno ti so bili tudi deležni največ pohvalnih ocen — odkupili bi jih tudi za dolarje so se šalili z nami. Po vaji je sledil prisrčen sprejem med pevci mešanega zbora Svatopluk. Prisrčnost in želja po sodelovanju v prihodnje je bila obojim v mislih in besedah. Sproščenost in pesem v vresovcih in tamkajšnjih pevcev se je po svečani večerji nadaljevala do ranega jutra. Ob pivu in vinu, pesmi in plesu smo se spoznavali med seboj in ta večer ni bilo čutiti nobene ovire oddaljenosti med nami in v jeziku. Pevci vse to zlahka premagajo. Ob poslušanju moravskih ljudskih pesmi se je zlilo celotno počutje ljudi, pokrajine in vsega doživetega v en sam radosten vzklik srca, ki ne pozna ne državnih mej ne slabega — le dobro med ljudmi.
Premalo je biti v Pragi teden dni, kaj šele en dan. Pa vendar smo videli veliko: stari del mesta, katedrale, znamenito uro, spomenikov nebroj, pa Karlov most in Hradčane s katedralo sv. Vita in še in še. Praga, mesto — spomenik, le to lahko trdi vsak, ki jo obišče. Skoraj ni turista, ki se v Pragi ne bi pomudil v pivnici pri Fleku, kjer ti postrežejo z odličnim črnim pivom iz lastne pivovarne in ga je moč dobiti le tam in nikjer drugje. Pa stoje ga ne dobiš — le za mizo, saj se gostu le tako ponudi ta odlični napitek. In pri Fleku spoznaš tudi pravega Čeha — vedrega, s pesmijo na ustih. Pravijo, da smo Slovenci pevci — smo, toda vsak zase in po svoje, skupaj le v zborih, Čehi pa pri Fleku zapoj o od prvega do zadnjega, od naj mlaj šega do osemdesetletne ženice, ki si s pevcem vred daje ritem z nogo in z njim vred prepeva ob spremljavi godbe na pihala ljudsko pesem — in ne osladnih in kričavih viž, kot pri nas.
Tudi Vresova pesem je zadonela na Fleko-vem vrtu in ko so ljudje spoznali, da smo »slovinsky hlapci« (slovenski fantje), je močan aplavz zahteval še kakšno našo. Prijetno je bilo — zato ni čudno, da smo se po večerji še enkrat vrnili k Fleku na bokale črnega piva in zapeli sebi in Čehom v slovo.
Ob desetih zvečer smo se poslovili od Prage. Kilometre daleč iz mesta nas je spremljala svetloba praških ulic. V mislih pa smo, utrujeni od vsega lepega, premlevali vsa doživetja
VRES ZA ZAKLJUČEK SEZONE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
Po številnih nastopih po Sloveniji se je zbor P°dal na Češkoslovaško in zapel v Zdaru.
^ Četrta koncertna sezona Vresa je pri kraju, j 0 sedaj najuspešnejša po številu koncertov a nastopov, iz lanskega tridesetčlanskega bora je letos stalo na koncertnih odrih že vresovcev. Vres je letos ponesel ime in pe-Jpbi od Ormoža do Branika na Primorskem. J^oncerti in nastopi zbora v Kropi, Kamniku, "biriboru, Braniku in Ormožu, pa v naši bližji okolici — v Šentilju pri Mislinji, na Muti, Črni, Mežici, na Prevaljah in Ravnah — Poleg tega pa še uspešna radijska snemanja a Radio Maribor in TV Ljubljano — to so ^°žnji sadovi našega dela, posvečeni trideseti ujetnici osvoboditve, nad katerimi je prevzel Pokroviteljstvo izvršni svet skupščine občine u-avne na Koroškem.
Za zaključek sezone pa se je zbor podal a triinpoldnevno turnejo po Češkoslovaški, b 19. do 22. junija nas je pot vodila od doma Preko Dunaja — Brna — Zdara z okolico do
Z gostovanja po Češkoslovaški
KULTURNA KRONIKA
RAZSTAVE V LIKOVNEM SALONU
Od prvega maja je zdaj že tretja razstava v likovnem salonu: od 29. aprila do 11. maja le razstavljal sikar Janez Boljka; 13. maja pa Je bila otvoritev razstave slikarja Borisa Jesiha, 3. julija pa so se v salonu predstavili elani DSLU Maribor.
Likovni salon tako tvorno dopolnjuje kulturno življenje kraja. Morda včasih premalo obveščamo občane in jim premalo približamo 1° umetniško izpoved.
Razstavo mariborskih umetnikov je akademski slikar Slavko Kores predstavil:
Spoštovane tovarišice in tovariši, obiskovalci te razstave! V imenu Društva slovenskih likovnih umetnikov Maribor vas iskreno pozdravljam in se vam zahvaljujem za obisk. Posebej pozdravljam predstavnike skupščine občine, zastopnike družbenih organizacij in društev.
S to razstavo smo mariborski umetniki proslavili 30-letnico osvoboditve, mariborski občinski praznik in 30-letnico društvenega življenja mariborskih umetnikov, v katerega so ^ključem tudi likovni umetniki Koroške, Prekmurja in Ptuja. Mariborski umetniki smo ny Ravnah na Koroškem že razstavljali, bodisi kot posamezniki, ali kot večja skupina, bodisi kot udeleženci slikarske kolonije, vendar se v vašem obnovljenem razstavišču v tolikem številu še nismo predstavili.
Društveno likovno življenje so pred tridesetimi leti oživili člani mariborskih predvojnih klubov Grohar in Brazda, in sicer Bratož, Hribar, Ipavic, Kavčič, Kolbič, Kos, Polanjko, Primožič, Zei, Zinaver in Žagar. Kot ste verjetno opazili, mnogi od navedenih tovarišev razstavljajo danes na pričujoči razstavi skup-n° s tovariši, ki so se pozneje vključevali v hiariborsko društvo. Razstavljali smo redno jjsako leto v Mariboru, občasno pa v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Z ustanovitvijo razstavnega salona Rotovž v Mariboru so bile omogočene izmenjalne razstave z inozemskimi družbami likovnih umetnikov, tako da smo razstavljali na Švedskem, v Veliki Britaniji, obeh Nemčijah, Avstriji in na Madžarskem. V naših delih so se vedno odražali in ?e odražajo dejavniki, ki vplivajo na usmerjenost, vsebino in na naše dosežke. Med te deJavnike spadajo naša socialistična in kulturna revolucija, vsesplošen napredek družbe; Premiki v socialni sestavi, razmah izobraže-Vunja in svoboda, ki jo občutimo in pojmujemo dobesedno. Zato ni čudno, da stojimo Pred razstavo del, ki s svojo raznolikostjo uokazujejo svobodo ustvarjanja in izražajo težnje posameznih ustvarjalcev v razponu !aznih skrajnosti likovne govorice, to je od e.rpanja inspiracij v formalnem svetu objektivne realnosti do predstavljanja elementov •z svojega subjektivnega sveta. Želim, da bi s| razstavo ogledalo čimveč ljudi, da bi poskušali razumeti in sprejeti tudi dela, ki se aa prvi pogled zdijo nerazumljiva, da bi vam mko posredovali največ umetniškega užitka.
Prage in nazaj. V Zdaru je zbor imel samostojen koncert.
Od leta 1968 — po pobratenju med ravensko občino in Zdarom — je bilo tudi med obema železarnama več medsebojnih stikov. Izmenjavali so se kulturni delavci — slikarji, pevci in športniki pa tudi šolska mladina na letovanjih. Letošnje leto smo želeli pevci ponovno navezati stike s tamkajšnjim zborom Svatopluk in uspelo nam je.
Zdarski mešani zbor Svatopluk, ki nas je povabil, nam je organiziral v petek 20. junija koncert v Zdaru. Prisrčen sprejem med pevci nam bo ostal v lepem spominu: zapeli so nam v pozdrav slovensko ljudsko (primorsko) Dober večer v priredbi Mihaela Rožanca — in tudi zapeli so jo tako, kot se spodobi, s pravilno izgovarjavo in lepo pevsko govorico. Seveda pa je tudi VRES imel v ta namen pripravljeni dve češki ljudski pesmi, ki so jim bile pravo presenečenje.
Koncert, na katerem je bilo manj poslušalcev, kot smo pričakovali (koncertna sezona se je pri njih že končala), je vzbudila hvaležnost in nikjer do sedaj še nismo po koncertu dodajali toliko pesmi kot na tem, saj nas poslušalci skoraj niso pustili z odra. Zbor je prejel od organizatorja tudi najvišje priznanje, ki ga tam poklanjajo amaterskim glasbenim skupinam, cena visočiny, za kar smo jim bili iz srca hvaležni. Pohvalne ocene zborovodij, ki so poslušali naš koncert, so nam bile vzpodbuda za nadaljnje delo in nam dajale pogum, da smo sposobni nastopov tudi izven naših dosedanjih meja. Do kod — pa se sami najbolj dobro zavedamo.
Takole je potekala turneja:
Prvi dan potovanja smo prispeli v Brno — žal, z zamudo, zaradi te si nismo mogli ogledati vsega, kar je bilo pripravljeno. Med drugim nam je bilo najbolj žal, da nismo videli novega poslopja Janačkove opere, ki velja za vzor sodobno urejene operne hiše. Po nekajurnem postanku v Brnu smo nadaljevali pot v Zdar, od tam pa v Snežno, kjer nas je čakala večerja in počitek, pa smo si zanj vzeli le malo časa, saj je bilo razpoloženje odlično, stiki s tamkajšnjimi ljudmi tako prisrčni, da je bilo kar škoda iti spat.
Naslednji dan — v petek — smo si dopoldan ogledali znameniti grad Pernštajn, kjer smo občudovali mojstrovino, zgrajeno v treh stoletjih trdega dela, postavljeno na skalo, ki je Švedi v treh letih obleganja niso mogli zavzeti. Prepričali smo se lahko, kako na Češkem spoštljivo ohranjajo spomenike — primerjava z našimi propadajočimi gradovi je dokaj žalostna.
in vsak izmed nas je bil zadovoljen z nagrado, ki jo je kot pevec pri Vresu dobil s to turnejo.
Četrta sezona se je tako zelo uspešno končala. Pred zborom pa stojijo nove zahtevne naloge v našem naslednjem letu, ko bomo imeli skromno peto obletnico obstoja.
S prizadevnostjo pevcev in ob razumevanju naših poslušalcev in organizacij bomo lahko kos postavljenim ciljem.	Jožko Kert
PEVSKI ZBOR »FUŽINAR«
OB ZAKLJUČKU PEVSKE SEZONE
Moški pevski zbor Fužinar je v zadnjih nekaj letih zelo napredoval; zrasel je v močan zbor, ki ohranja domačo koroško pesem. Ob pregledu uspehov v pretekli sezoni vidimo, da so morali pridno in vestno obiskovati pevske vaje. Ni lahko po končanem težkem delu v tovarni v vroči valjarni in zaprašeni topilnici žrtvovati še prosti čas za petje. Pa jim je zapeta pesem in pljučem, strupenega plina polnim, do-malega zdravilo. Ko sem se ob priložnosti pogovarjal z nekaterimi pevci, ki delajo težaška dela v tovarni in kljub temu radi
IZVIRNA DELA
Niko Grafenauer, Štukature, pesniška zbirka. DZS, Lj., 79 str. 38 din.
V Grafenauerjevem pesniškem načrtu ni razen estetike in izredno kultiviranega smisla za grafologijo besedne igre nobenih tujerodnih prvin, zato tudi kompozicija celotne zbirke ni naključna pač pa je do podrobnosti stroga in racionalna — šest ciklov po šest pesmi.
V sodobni slovenski liriki predstavlja Gra-fenauerjeva lirika pomemben mejnik, ki ga v kratkem poročilu ni moč dovolj osvetliti in poudariti.
Pavle Zidar, Blaženi med ženami, roman,
založba Lipa Koper, 234 str. 90 din.
Novi pripovedni tekst Pavleta Zidarja je motivno zgrajen iz samote treh vdov in tudi grajen je v treh zaokroženih posebej poimenovanih enotah.
pojejo domačo pesem, so mi odgovarjali
veselo:
»Dobro zapeta pesem nam je prijetno plačilo za ves trud!«
Da so bili delavni v pretekli sezoni, že dovolj pove dejstvo, da so se udeležili pevske revije »OD PLIBERKA DO TRABER-KA«. Na Ravnah so imeli samostojen koncert, ki je bil posvečen petletnici delovanja zbora. Samostojne koncerte so imeli še v Kotljah, Vuzenici, Radljah, Starem trgu pri Slovenjem Gradcu in v slovenjegraški bolnišnici. Tu pevci Fužinarja nastopajo že nekaj let zapovrstjo.
Skupaj z drugimi pevskimi zbori so nastopali letos na veliki proslavi na Poljani.
Ob samem zaključku sezone so z velikim veseljem posneli oddajo za televizijo. Ta oddaja je nagrada za njihov trud in prizadevanje. Sama oddaja, ki bo enkrat v jeseni na programu, bo prav lepo prikazala življenje in delo ravenskega Fužinarja.
F. Rotar
Delo je napisano zelo neposredno, živo. Opisi so strnjeni, ponekod prav metaforično privzdignjeni, dialogi neposredni, tako da se sprva niti ne zavemo, da nam pisatelj posreduje tudi zelo resne in globoke misli o človeškem doživljanju sveta in o nekaterih drugih, eksistenčnih pozicijah našega bivanja.
Žarko Petan, Telefonski imenik, aforizmi.
MK, Lj., 110 str. 48 din.
Položaj, ki ga ima Petan, je v določenem smislu nezamenljiv: ostro neposredno — brez dlake na jeziku — odzivanje na pojave v našem družbenem in kulturnem življenju.
Petan je ponekod sarkastičen posmehljivec, drugod spet norčav, razposajen, zmeraj pa zelo neposreden in učinkovit. Sicer pa bo najbolje, če boste Telefonski imenik imeli doma, da bo malo v uteho in malo v razvedrilo.
Kaj vemo o drogah, gradivo o problemu narkomanije, MK, Lj., 164 str. 48 din.
Vsebina tega gradiva nas pouči o poteh, po katerih prispejo droge narkomanom v roke, nadalje pa tudi o tem, kaj sploh narkomanija je, iz kakšnega okolja prihajajo narkomani, kako jih odkrivamo itn.
Knjiga ima tudi nekaj dokumentarnih fotografij in je aktualno gradivo, ki bi moralo zbuditi zanimanje vseh prizadetih institucij in številnih posameznikov.
Janez Mrdavšič, Utrujeno otroštvo, povest
v zbirki Sinji Galeb, MK, Lj., 112 str. 39 din-
Knjiga vsebuje pretresljive spomine na otroštvo, podobno drugim, pa hkrati drugačno, zaznamovano z revščino in stisko, vojno in izgnanstvom, a tudi z dobroto in kleno kmečko modrostjo, pač vse, kar je prekalilo avtorja Janeza Mrdavšiča, ki je zaverovan v našo Koroško.
PREVODI
Grška lirika 20. stoletja, Antologija, DZS, Lj., 150 str. 75 din.
Sodobna grška književnost je pri nas malo znana, predvsem zaradi zelo redkih prevodov, zato je pričujoči izbor pomemben.
Antologija zasluži našo pozornost, saj nam bo poleg lirične govorice in doživljajske neposrednosti posredovala tudi vednost o malo znani, vendar zanimivi in kvalitetni sodobni ustvarjalnosti grških poetov.
Klara Fofer, Sonja Kovalevska, biografski roman, MK, Lj., 269 str. 120 din.
Slavna matematičarka, prva žena na svetu, ki je postala univerzitetna profesorica, je po svoji znanstveni in osebni usodi med najbolj zanimivimi in največjimi ženskimi liki devetnajstega stoletja. Hoferjevi je s pretanjenim občutkom za uspodobitev življenja te velike žene uspelo oživeti celo galerijo oseb, medčloveških odnosov ter najbolj prefinjenih čustev in občutkov.
Pearl S. Buck, Njegov vsakdanji kruh, roman, ZO, Mb., 244 str. 70 din.
Avtorica je nobelova nagrajenka in ena najbolj prevajanih pisateljic v slovenščino, zato je ni potrebno več posebej predstavljati.
Njegov vsakdanji kruh je ljubezenski roman, prežet z odpovedjo, toplino, razumevanjem in z odgovornostjo v razmerju do življenja, skratka, roman čustvovanja in humanizma Pearl Buckove.
Karel Joscf Beneš, Ugrabljeno življenje« roman, ZO, Mb., 304 str. 98 din.
Ime tega češkega pisatelja je že znano V slovenski prevodni književnosti, saj je Ugrabljeno življenje že četrti tekst, s katerim se nam predstavlja pomembna pisateljska osebnost.
Roman razkriva vse odlike psihološko-ču-stvenega pisanja, kakršen je pač način Be-neševega pisanja:	strog, odkrit, zapleten,
mučen.
Victoria Holt, Nevesta, roman, Pomurska založba, MS, 382 str. 110 din.
Roman ameriške pisateljice sodi v tisto zvrst pripovedništva, ki privlači preproste bralce, željne romantičnih zapletov, usodnih naključij, skrivnostnih slutenj, skratka v zvrst ne preveč zahtevne, vendar fabulativno dinamične pripovedi.
MODROST
Praktično ustvarjanje predmetnega sveta, obdelovanje organske narave je spričevalo človeka kot zavestnega generičneg3 bitja, to je bitja, ki je v odnosu do rodn kot do svoje lastne bitnosti ali do sebe kot do generičnega bitja.
Marx
*
Komunizem ni stanje, ki ga je treba iZ' vesti, ni ideal, proti kateremu se usmerj3 resničnost. S komunizmom mi imenujemo resen obrat, ki odpravlja zdajšnje stanj®-
Marx
S knjižne police
Foto: H. Gradišnik
»Fužinarji« so snemali za ljubljansko televizijo
ŠPORTNE VESTI
KOROŠKA ODBOJKA
Njeno mesto in možnosti razvoja
Najlaže je suhoparno naštevati uspehe Posameznih panog ali društev. Zato bom v nekaj besedah opisal dosedanji razvoj
uspehe koroške odbojke.
Prihodnje leto bo petdesetletnica, kar vemo, da igrajo to igro. Njeni začetniki so bili študentje, ki so študirali v Pragi, Zagrebu in Ljubljani. V nekaj letih so jo igrali predvsem pri sokolskih društvih. Pred vojno so imeli največ uspeha igralci iz Mežice, ki so se po kvaliteti približali vodilnim ekipam v državi.
Pravi razmah je doživela odbojka po vojni. Igrati so jo pričeli od Črne pa do Dobrij. Ob tradiciji, množičnosti in načrt-hem delu je iz leta v leto rastla kvaliteta. Da so bili prva leta vodilni igralci iz Mežice in kasneje Ravenčani, ni pomembno. Športna javnost ve, da je naša dolina dala svoj delež in pečat pri kvalitetnem razvoju tako slovenske kot jugoslovanske odbojke. Ni skromen statistični podatek, da Je enajst naših članov in mladincev sodelovalo v državni reprezentanci, da je dres J republiškim grbom obleklo preko 70 naših igralk ter igralcev in končno, da so haše ekipe v vseh konkurencah po nepisanem pravilu že vnaprej abonirane za naslove republiških prvakov.
In danes? Razvojna pot je pravilno Usmerjena. Imamo šest registriranih klubov, 32 izprašanih sodnikov in 12 kvalificiranih trenerjev. Kvalitetno smo v slovenskem merilu tako močni, da lahko enakovredno igramo v vseh kategorijah z našimi republiškimi reprezentanti. Kljub te-utu pa niso naši klubi dosegli tistih ciljev, ki so jih za leto 1975 imeli. Najvidnejši Predstavniki v moški konkurenci Fužinar, Ježica in Žerjav so bili na pragu letošnjih ciljev. Vse tri ekipe so se plasirale le za eno mesto prenizko, da se niso uvrsti-le v I. zvezno, II. zvezno oziroma prvo republiško ligo.
Morda bi se kdo vprašal, čemu toliko kvalitetnih ekip za našo, po številu soraz-Uteroma maloštevilno občino. Vsi vemo, da le osnovni pogoj za kvaliteten dvig mno-2lčnost. Takoj za množičnostjo pa pride kvaliteta. Borba za primat v občinskem berilu med Ravnami in Mežico je največ Pripomogla, da je postala odbojka na Kolškem tako kvalitetna. Novejša praksa pa Pam dokazuje, da je bolj uspešno zdravo ^delovanje med klubi, kot pa brezobzirna b°rba za naslov najboljšega.
Ta dejstva sem nanizal le za dokaz, da bi verjetno vse občinske vrste že v letošnji sezoni uspele, če bi bilo več sodelovanja. Konkreten primer: iz prakse vemo, da ae vzgoji na Ravnah in v Mežici več kva-bietnih igralcev kot jih lahko nastopa v ^zbrani ekipi. Nekateri od teh bi morali 'grati pri drugih koroških klubih. Po drugi strani pa so se pojavili v »manjših« klubih talentirani igralci, ki bi lahko prišli do iz-raza le ob načrtnem in strokovnem treniranju bodisi v Mežici ali na Ravnah. Ta ^°rak je bil v pretekli sezoni zamujen. Poledice pa čutimo vsi, čeprav jih neradi Priznamo.
Drugi faktor, ki je povzročil, da nismo dosegli zadanih ciljev, je odhajanje igralcev. Prav v vseh klubih naše doline so študenti in dijaki, ki se šolajo izven meja naše občine. Njihovo nadaljnje sodelovanje in igranje ni tako koristno, ker ne morejo sodelovati na skupnem treningu, ki je osnovni pogoj pri kolektivnih športnih zvrsteh. Sami igralci in vodstva klubov uvidijo, da je takšno delovanje nekoristno in drago ter dopustijo, da se koroški igralci pridružijo klubom v kraju šolanja. Po drugi strani smo izgubili večje število zelo kvalitetnih igralcev, ker jim nismo mogli nuditi najosnovnejšega življenjskega pogoja — stanovanja. Drugi problem je tako težak, da ga ne morejo reševati niti športna društva, še manj pa osnovne športne organizacije.
Poglejmo, kaj se nam obeta v naslednji sezoni in kako moramo ukrepati, da bomo v celoti izpolnili predvidene cilje.
Osnovne športne organizacije morajo odločno vplivati na spremembo tekmovalnega sistema v naši republiki, ki je nesmiseln in predvsem predrag. Ustavimo se le pri prvenstvih za pionirske in mladinske vrste. Odbojkarska zveza Slovenije razpiše prvenstvo za mladince, ki bo nekje na Primorskem ali Goriškem. Klubi naše doline pošljejo na to prvenstvo tri ali štiri ekipe.
Te lahko po neprijetnem žrebu tekmujejo v eni od skupin med seboj. Ali ne bi mogli tega opraviti doma in to ob malenkostnih stroških? Zakaj sploh pošiljamo več ekip?
Ali samo zato, da se posamezni klubi lahko uveljavijo in dokažejo svoj obstoj? Ob nadaljnjem množičnem in kakovostnem razvoju mora odpasti afirmacija klubov in posameznikov. TTKS Ravne in strokovni odbor za odbojko imata možnost in pravico, da temeljito spremenita tekmovalni sistem. Takoj sledi vprašanje: kako? Verjetno je več možnosti. Da bi zadostili osnovnim načelom (množičnost, kvaliteta, sodelovanje in racionalna poraba sredstev), ostane vzgoja naraščaja še vnaprej pri je
osnovnih športnih organizacijah. Le-te evidentirajo svoje tekmovalce ter sodelujejo na rednih tekmovanjih v okviru občine (koroške regije). Na republiškem in državnem prvenstvu bi morale sodelovati le izbrane občinske vrste. Selektorji izberejo tekmovalce in jih ne glede na klubsko pripadnost registrirajo kot enotno občinsko ekipo. Za ta kvaliteten naraščaj so zagotovljena sredstva, ki jih prispevajo organizacije združenega dela. Na ta način bi imeli talentirani igralci in igralke iz vseh naših klubov možnost razvoja in sodelovanja na skupnih pripravah. To bi naj bil prvi korak. In če bomo naredili prvi korak, potem moramo še drugega: usmerjanje dobrih igralcev (članov), ki ne morejo igrati v Mežici ali na Ravnah, ter izoblikovanih mladih talentov v osnovne športne organizacije. Da ne bo nesporazuma: odbojkarski klub Fužinar je kvalitetno najmočnejši. Načrtno delo, sprememba tekmovalnega sistema in predvsem sodelovanje med klubi bi dvignilo kakovostno raven celotne koroške odbojke. Drugi klubi bi postali močnejši in ob moči le-teh bi se morala dvigniti tudi kvaliteta pri Fužinar ju.
Sestavek sem napisal z namenom, da so klubi naše doline obveščeni o možnosti razvoja in perspektivah koroške odbojke, da strokovni odbor za odbojko čimprej skliče širši sestanek predstavnikov klubov, na katerem se odloči načelno in konkretno tako o spremembi sistema, kot tesnega sodelovanja med klubi.
Štefan Filipančič
SLANA ABECEDA
Šminka je darilo, ki ga moški po malem dobijo nazaj.
Laž. Nikdar se toliko ne laže kot pred poroko, med vojno in po lovu.
Olika je dolga veriga malih žrtev.
Mini obleka — izum Škota, ki je imel 12 hčerk.
Sočutje je ljubezen v spalni srajci. Trenutek je tisti pol ure, ko jo potrebu-ženska, da si da klobuk na glavo.
Mladi atleti
REKREACIJSKI IZLET V NARAVO
OOS obrata industrijskih nožev je ob počastitvi 30. obletnice osvoboditve in praznovanju dneva mladosti organizirala rekreacijski izlet v naravo. Ker pa nas je presenetilo slabo vreme, smo morali svoj program nekoliko spremeniti.
Okrog 60 delavcev in delavk našega obrata se je 24. maja 1975 ob 11. uri zbralo pred DTK, od koder smo si najprej odšli ogledat študijsko knjižnico. Dr. Franc Sušnik se nas je izredno razveselil in nam v enournem predavanju opisal zgodovino knjižnice in življenje grofov Thurnov. Rekel je, da smo lahko ponosni na to knjižnico, v kateri je shranjenih preko osemdeset tisoč najrazličnejših knjig, od najstarejših do najnovejših. Vsak delavec, dijak ali študent si vsako uro lahko v njej poišče čas za izobraževanje. Na koncu smo se mu najlepše zahvalili za njegove besede in mu obljubili, da bomo še večkrat prišli.
Potem smo si šli ogledat spominsko sobo SD Fužinar, nazadnje pa smo pričeli z našim tekmovalnim delom. V strelišču smo najprej streljali z zračno puško, nato pa smo metali kroge. Ko so vsi tekmovalci končali s tekmovanjem, smo se z avtomobili odpravili na Ravnjakovo domačijo. Tu pa smo naš tekmovalni del končali z metanjem puščic pikado. Zmagovalcem vseh treh disciplin smo izročili praktične spominske nagrade.
Ob prijetnih zvokih domače glasbe smo zaključili naš dan in si obljubili, da ni bil zadnji, da pa bomo drugič poskrbeli za še večjo udeležbo.
Peter Metulj
RALLY V NEZNANO
Komisiji za šport in propagando pri AMD Ravne sta konec junija organizirali za svoje člane tradicionalni piknik — »Piknik 75« —, ki letos za spremembo ni bil pri Lužniku kakor že dvakrat doslej, ampak pri Klemenu nad Prevaljami.
Piknik je bil tudi tokrat zaključek 22 km dolgega mini rallyja s ciljem v neznano. Organizatorji so bili ves čas priprav na prireditev (in tudi tega dne) nadvse skrivnostni, saj niti kontrole, razen tega, da se morajo zbrati na startu pred gimnazijo, niso vedele nič določenega. Predsednik športne komisije Lojze Rebernik je »vso stvar« vodil in razporejal kontrole na vmesnih postajah — bilo jih je osem — in jim povedal, kaj naj vozniki pri njih počno. Kljub tako veliki tajni so se ujeli v past in vrgli bumerang. Zadnji šoferji, ki so se pravzaprav šele podali na pot izpred gimnazije in skozi Prevalje, so pri Via-torjevih garažah že vedeli, kje je cilj. Le bežen pogled v hrib na desno, na Klemenove travnike, je povedal preveč. Prvi avtomobilisti so namreč že prispeli na cilj in ne da bi vedeli, kako bodo izdali sebe in organizatorje, so parkirali na travniku ob cesti h Klemenu. Pa vendarle so zadnji šoferji do cilja morali prevoziti še dobršen del poti in medtem pokazati svojo vozniško spretnost in znanje prometnih predpisov.
Mimo »Brigite«, kjer so najbolj žejni in onemogli lahko potegnili požirek (ne)alkohola za moč in vzdržljivost navzgor, jih je pot vodila mimo Lužnika do Šentanela in potem navzdol do cilja, streljaj nad Prevaljami. Tu so vsi tekmovalci (med 120 avtomobilisti jih je tekmovalo 98, od tega tudi sedem voznic) preizkusili še spretnost in srečo v metanju na koš in v streljanju z zračno puško.
Med voznicami je zbrala najmanj kazenskih točk Božena Srajher na »stoenki« — 516, sledijo pa ji Truda Burja (»Lada«) 591, lanskoletna zmagovalka Berta Torej (»Z 750«) 601, Stanka Jelen (»Z 101) 613 in Ivanka Trdina (PZ 125) 728. Med vozniki je zmagal še »sveži« šofer Janez Gorenšek z Zastavo 750 in s 308
kazenskimi točkami pred Vladom Mihinom (Skoda) 324, Tomom Skegrom (»Z 101«) 388, Francem Rezarjem (Fiat 850) 429, Miranom Vogrinom (»Z 750«) 440, Dušanom Ratajem (»Z 750«) 466, Avgustom Sulerjem (»Z 750«) 472 in Moratom Lujinovičem (R 4) 479. Uvrstilo se je 90 tekmovalcev, eden pa je bil diskvalificiran.
»Mini rally Ravne 75« je uspel. Ocena odlično! Pot je bila zanimiva, ne predolga in ne prenaporna, pa še lepo vreme je bilo. Pod streho je tudi »Piknik 75«, za katerega pa zgornja ocena ne velja. Prijetno ozračje je pokvarila slaba postrežba in premalo izkušenj pri Klemenovih, ki tako velikega števila gostov v enem dnevu doslej še niso imeli (več kot 300 ljudi). Sicer pa je prav gotovo bila to zanje dobra šola in upamo, da jih je tudi kaj naučila.
M. Matvoz
VTISI Z LETOVANJA
Z odhodom od tu in s sprejemom v dom je vse dobro, saj poteka prevoz s Slavni-kovimi avtobusi hitro, skratka dobro je organiziran. Sprejem v dom pa prav tako poteka brez komplikacij, ni dolgega čakanja ali kakih drugih nevšečnosti.
Torej začnimo s hrano. Količinsko je je več kot dovolj, tudi okusno je pripravljena, če ne štejemo, da je včasih kaj vzeto iz konzerv, kar se nam le malo upira. Seveda pa je to bolj poredko. Res pa morda moti to, da so popoldanske malice le preveč enolične, saj je bil za malico vsak dan samo jogurt ali sendvič, ko bi marsikdo raje imel sadje (vsaj pri eni celi izmeni je bilo tako). Zal je res tudi to, da se je večkrat zataknilo pri strežbi, saj so včasih že juho pozabili prinesti kakšnemu gostu ali pa postreči z jedmi za juho. Posebno neprijetno je bilo to za tiste z otroki, ker otroci pač težko čakajo. Vseeno pa je razveseljivo to, da med kosilom tudi točijo pijačo, kar lani niso, pa tudi nobene gneče ni za mize.
Sobe so v primerjavi z lani kar čedne na oko, sanitarije urejene, saj jih redno čistijo. Tak je torej dom, kako pa je s plažo? Za deske ni težav, ker se jih tuji gostje ne poslužujejo, kakor so se menda v prejšnjih letih. Ni pa mogoče spregledati dejstva, da je plaža resnično zasvinjana z vsemogočimi odpadki. Nikjer ni kakšnega koša, zato pa vsa nesnaga leži kjerkoli po tleh. Nekoliko bolj tolažilno je to, da je voda čista.
Gotovo ne smemo prezreti otrok, saj je tudi zanje poskrbljeno, čeprav ne najbolje, ker sta na igrišču za domom le dve gugalnici, nekaj peskovniku podobnega in vrtiljak. Tako je pač kot povsod: dobro in slabo. Kljub vsemu pa je prijetno videti, da je to navsezadnje le naš dom, ki ne deluje tuje in mrzlo, pač pa je v njem le nekaj toplega, domačega.
DELOVNE NEZGODE V JUNIJU IN JULIJU 1975
MEZNER Drago I., jeklovlek — pri snemanju žice z ravnalnega stroja se je vbodel v desno oko.
SEDOVSEK Anton, topilnica I. — pri
jemanju končne probe mu je brizgnilo tekoče jeklo po prstu.
KAC Franc, čistilnica — pri odstranjevanju ulitkov iz peskalne komore se mu je eden skotalil na desno roko ter mu poškodoval kazalec.
JAVORNIK Justin, mini livarna — pri
popravilu livarske ponve mu je pokrov poškodoval kazalec desne roke.
KOTNIK Stefan, kovačnica — pri obračanju ploščatega profila je ta zdrsnil s stolice ter mu padel na levo nogo in mu poškodoval golen in gleženj.
VRHNJAK Jože, topilnica — pri čiščenju livne plošče mu je spodrsnilo, pri čemer se mu je vsul vroč pesek za čevelj leve noge.
TODOROVIČ Vladimir, topilnica — pri
dodatnem zalaganju odpadkov v peč je brizgnilo tekoče jeklo iz peči ter ga opeklo po gležnju desne noge.
OBRETAN Valentin, valjarna — pri iskanju gredic za program čiščenja se je na žici vbodel v levo oko.
KVASNIK Franc, topilnica — pri nadzorovanju del ponovčarja je prišlo do eksplozije gumi cevi za dovod kisika, pri tem pa je dobil opekline po obeh rokah.
LESNIK Vladimir, topilnica — pri rezanju ostanka jekla v ponvi je prišlo do eksplozije gumi cevi, pri čemer je dobil opekline po prsih.
KOŠAK Stefan, topilnica — pri metanju peska v korito za pomirjanje žlindre je tekoče jeklo brizgnilo iz korita ter ga opeklo po telesu.
OCKERT Franjo, topilnica — pri izpraz-njevanju žlindrine posode mu je brizgnilo tekoče jeklo za čevelj ter ga opeklo p° gležnju.
ISKRAC Maks, kovačnica — pri odpenjanju s kavlja žerjava si je poškodoval kazalec leve roke.
GRABNER Rudi, mini livarna — pri prestavljanju livarske ponve si je na sor-niku poškodoval gleženj leve noge.
GREGORC Slavko, topilnica — pri pri' penjanju odpadnega železa so žerjavna klešča popustila, ko pa je odskočil, si je poškodoval gleženj desne noge.
POŽARNIK Franc, valjarna — med uravnavanjem valjanca na valjarskem ogrodju je tega ukrivilo ter ga je opekel po goleni desne noge.
HELBL Anton, valjarna — pri adjusti' ranju valjanih profilov mu je ta zdrsnil s stolice ter mu poškodoval mezinec leve roke.
NAGLIC Vili, topilnica — pri zapenja' nju zaboja z verigo ga je stisnilo za dva prsta leve roke.
MATIC Milenko, valjarna — pri obračanju gredice se je ta zaradi svoje ukrivljenosti skotalila s stolice ter mu poškodovala palec desne roke.
POPlC Pavel, topilnica II. — pri odpiranju vrat železniškega vagona je žerja-vovodja z magnetno ploščo udaril v vrata, pri čemer ga je zbil z vagona, pri padcu pa si je poškodoval glavo ter gleženj desne noge.
TOPALOVlC Ljubiša, čistilnica — pr‘
nalaganju ulitkov na žarilno peč se mu je ta skotalil na desno roko ter mu poškodoval desni prst.
CVETIC Josip, topilnica — pri prevozu vagončka z viličarjem je zadel z vodilom vilic ob prag vrat pri čemer ga je sunek vrgel ob ogrodje viličarja in si je poškodoval arkado.
POGAČ Anton, topilnica — pri avtogenem rezanju odpadnega železa mu je tekoča žlindra brizgnila po vratu.
STUDENCNIK Marija, obrat strojev in delov — pri zarisovanju kovinske letve se J1 je ta prevrnila in ji poškodovala sredinec in prstanec leve roke.
HELBL Rajko, obrat pnevmatskih stroja — pri vpenjanju obdelovanca v vpe-njalno glavo na stružnici mu je vpenjalni ključ zdrsnil, tako da se je udaril na palec leve roke.
VAUKAN Stanko, obrat strojev in delov
pri snemanju planske plošče s pomočjo Zerjava ga je pri nameščanju na odlagalni Prostor plošča stisnila za palec leve roke.
SLEMIN Jože, obrat strojev in delov — Pri dviganju obdelovanca iz košare mu je la padel na mezinec leve noge.
ŠKRUBEJ Peter, skupne službe enote II. Pri nakladanju materiala s pomočjo viličarja se mu je okrogli profil skotalil na aart leve noge.
DVORNIK Kristijan, skupne službe OSS ~~ pri kontroli ulitkov se mu je eden skotalil
na mezinec leve noge.
GRETlC Marjeta, TRO Prevalje — pri
struženju kovinskih pol proizvodov ji je Priletel ostružek v oko.
REPAS Štefan, centralna delavnica — Pri čiščenju ostružka s stružnice si je na °stružku porezal gleženj desne noge.
VRHOVNIK Avgust, vzmetarna — pri Nalaganju nameščenih vzmetnih listov na voziček so mu ti zdrsnili, pri čemer je dobil udarec na palec leve roke.
LOZINŠEK Danica, TRO Prevalje — pri Nemanju robov na pol okroglih rašplah Sl je obrusila kazalec in sredinec na levi
roki.
VNUK Janez, TRO Prevalje — pri rezanju materiala s pomočjo odrezilnega stroja mu je roka zdrsnila tako, da si je obrusi prst na levi roki.
GOSTENČNIK Jože, obrat strojev in delov — pri posnemanju robov obdelovan-Ca na stružnici s pomočjo strgala, mu je *ega v izvrtini zagrabilo, pri čemer se je drezal v dlan desne roke.
LEPEJ Ivan, strojni obrat — pri mon-laži pokrovov vodilnih ležajev na 25-ton-ski elektro obločni peči mu je eden zdrsnil mu poškodoval sredinec na levi roki.
KRAJNC Kristijan, vzmetarna — pri Prenašanju kovinskih palic s pomočjo žerjava mu je pri odlaganju zložaja ena pa-bca zdrsnila in ga udarila po boku.
ERJAVEC Kristijan, obrat pnevmatič-strojev — pri brušenju ročajev RRK-30 2 ročnim brusilnim strojem RBS-1 je dobil *ujek v desno oko.
PLANTEV Anton, obrat strojev in delov Pri skladiščenju kotnih profilov mu je Zdrsnila lestev na spolzkih tleh, pri čemer Je padel in si poškodoval desno rame.
ZAHVALA
°b prerani izgubi moža, očeta, dedija in brata IVANA GRADIŠKA se zahvaljujejo za darovano cvetje in vence, za poslovne besede, pesmi in žalostinke prav Vsem, ki so z nami iskreno sočustvovali.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moža in očeta Ivana užirja se iskreno zahvaljujem vsem za Vs° pomoč v težkih dneh.
. še posebej hvala njegovim sodelavcem j osnovni organizaciji sindikata.
Zena in otroci
Ivan Fužir
Dragi Ivan!
Narava se je prebudila iz zimske dremavosti in pognala v rast gozdove, žita ter travnike. Vse kipi kvišku in se veseli pomladi. Tudi nas je prevzelo posebno veselje, ko gledamo naravne lepote in poslušamo ptičje petje in žvrgolenje. V tem najlepšem mesecu maju občutimo sproščeno radost v srcu in se veselimo življenja. Ni pa za vse življenjske radosti. Zla usoda nikdar ne počiva. Enkrat udari tu, drugič tam, tako da nikdar ne vemo ne ure ne dneva, kdaj bo nas kaj tragičnega doletelo. Ne moremo dojeti, da je ta zla usoda posegla v družino Fužir in ji s svojimi kremplji iztrgala iz sredine dobrega očeta in skrbnega moža.
Ivan se je rodil na Prevaljah 1. februarja 1932 in postal član številne družine. Ker pa so bili pred 43 leti zelo težki časi za mnogočlanske družine, je moral rajni Ivan že v zgodnji mladosti na težko trnovo pot. Že zgodaj je moral po svetu za svoj vsakdanji kruh. Sedem let star se je moral ločiti od staršev, bratov in sester ter iti za pastirja na Strojno k Zaberniku. Kakor nam je znano, se pa pastirjem v tistih časih ni godilo dobro pri tujih ljudeh. Po letu dni pastirjevanja, ki mu je zagrenilo nežno mladost, se je prestavil k drugemu kmetu v Avstrijo z upanjem, da si bo izboljšal življenjske razmere. Vzdržal je leto dni, nakar se je razočaran in izčrpan vrnil domov. Ker pa doma ni bilo kruha, je moral spet h kmetu Apohalu pri Prevaljah. Spet ga je čakalo samo delo od zore do mraka, še v šolo redno hoditi ni bilo časa.
Dragi pogrebci in sodelavci pokojnega Ivana! Zamislimo si sebe ali naše otroke v njegova otroška leta. Primerjajmo njegovo mladost z mladostjo naših otrok, potem bomo šele dojeli veliko razliko v življenju med dvema generacijama. Njega ni božala materina roka, ni se imel h komu zateči, če se mu je godila krivica. Žrtvoval je svoja otroška leta za vsakdanji kruh.
S 15 leti se je zaposlil v Železarni Ravne v obratu kovačnice. Ker je bil navajen trdega dela, mu ni bilo pretežko. Prijel je za vsako delo brez ugovarjanja in ga tudi vestno izvršil. Ker je bil zanesljiv, priden in vesten, je postal preddelavec v težki kovačnici. Sčasoma ga je delo tam izčrpalo, zato se je premestil v lahko kovačnico. Vzljubil je železarno in delo v njej, ker je vedel, da si tu lahko ustvari lepše življenje.
Zadnja leta ga je napadla zahrbtna bolezen. Ni si vzel časa za zdravnika in bol-
niško. Tiho, brez tožbe je prenašal težave in redno hodil na delo. Ce se je že preveč slabo počutil, je vzel svoj dopust in se doma zdravil, dokler se ni počutil sposobnega za delo. Ni vzdržal dolgo doma brez svojih »hamrov«.
Leta 1955 se je srečno poročil ter kmalu postal očka hčerki in sinu. Ves čas je v njem tlela želja, da bi enkrat imel lasten dom. Vedel je, da se mu samo z delom lahko uresniči velika želja. S podvojeno močjo se je vrgel na delo. Ni mu bilo dovolj 8 ur trdega dela v kovačnici, delal je še vsak dan po šihtu pri kmetih, pa tudi za razna druga priložnostna dela je prijel. Sčasoma se mu je uresničil davni sen. Poleg vzdrževanja družine si je kupil hišico ter jo popolnoma prenovil.
Dragi Ivan! V svojem življenju si veliko pretrpel. S potrpežljivostjo si dosegel svoj cilj. Sadovi tvojega truda so tvoji dobro vzgojeni otroci in urejena hišica v zelenju. S svojim trudom si tudi pripomogel železarni k modernizaciji in mehanizaciji, da nas nič več ne izmozgava težko fizično delo. Vgrajen je tudi del tvojega življenja vanjo. Hvala ti za to!
Ce pogledamo tvoje življenje od rane mladosti pa do zgodnje smrti, te nikakor ne obsojamo in se tudi ne čudimo, da te je zlomilo, da si klonil in nas v najlepši moški dobi zapustil. Vrzel, ki je po tvoji izgubi nastala, bo še dolgo kot boleča rana, ker smo izgubili dobrega prijatelja in pridnega delavca. Obdržali te bomo v najlepšem spominu. Naj ti bo lahka domača zemlja, počivaj v miru! Ženi, otrokoma ter drugemu sorodstvu pokojnega Ivana pa izrekam v imenu sodelavcev in osnovne organizacije sindikata kovačnice ter v imenu železarne Ravne iskreno sožalje.
Peter Jamer
Ivan Gradišek
Tretjič v zadnjih nekaj mesecih smo se sodelavci kalilnice zbrali tu pri Barbari in Ivan, vi ste zadnjikrat z nami. Bolj kot moje besede v slovo, kažejo bolečino ob vašem preranem odhodu solze v očeh ka-lilcev, ki se z nageljčki v rokah poslavljajo od vas za vedno.
Samo dobre tri mesece je tega, kar ste zadnjikrat bili na delu, in ko ste odhajali na zdravljenje, si niti v sanjah nismo predstavljali, da vas v obratu vidimo zadnjikrat. Potem so iz bolnišnice začele prihajati čudne vesti, in ko smo se zjutraj pri
delu sestajali, smo s čedalje večjim strahom postavljali vprašanje: »Kako je z Ivanom?« Odgovor, ki smo se ga bali, pa vendar nekako pričakovali, je prišel včeraj.
Življenje generacije, ki ste ji pripadali, ni bilo lahko. Za velik del te generacije so bila vojna leta leta hudih preizkušenj. Tudi vi, Ivan, se temu niste mogli izogniti. Dvakrat ste bili v vojni ujeti in ne samo enkrat ste gledali v puškino cev, ki vam
je merila v prsi. Take preizkušnje naredijo človeka trdnega, vztrajnega in pogumnega. Vam, Ivan, se je to pri delu poznalo. Pri delu ste bili vestni, natančni in dosledni. V praksi smo občutili, da ste delovne dogovore vedno izpeljali. Takega človeka je težko pogrešati.
Zdaj sc, Ivan, poslavljate za vedno. Drava bo še tekla naprej, vi pa nikoli več ne boste v njej namakali trnkov; počitek, ki
ste ga iskali pri ribolovu, boste odslej naprej imeli tu pri Barbari. Sami ostajajo vaša ljubeča žena in trije sinovi, na katere ste bili tako ponosni. Sam in z veliko, bolečo rano pa ostaja tudi naš kolektiv. Naj vam bo, Ivan, lahka domača zemlja!
Ženi, sinovom in drugemu sorodstvu i*' rekam v imenu železarne, sindikata, posebej pa kalilnice najgloblje sožalje.
Maks Večko, dipl. inž.
Gibanje zaposlenih v tovarni
od 21. maja 1975 do 20. julija 1975
Priimek in ime	Rojen	Kvalifikacija	Obrat	Od kod je prišel
SPREJETI DELAVCI: 1. Abazovič Ramo	27. 4. 1957	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
2. Bah Bernarda	15. 2.1955	KV strugar	meh. del. — TRO	iz poklicne šole
3. Bajo Frano	9. 5. 1955	PK žerjavovodja	topilnica	iz druge delovne organizacije
4. Bandalo Mato	8. 4. 1958	KV str. kovač o. p.	kovačnica	iz šole za spec. met. delavce
5. Batusha Kadri	9. 8. 1956	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
6. Blodnik Marija	8. 3. 1951	VSS ekonomist	prodaja II.	štipendist ŽR
7. Cepec Terezija	5. 10. 1940	NK delavka	komunalni odd.	
8. Cifer Stanislava	26.11.1956	KV rezkalka	obrat pnevm. strojev	iz poklicne šole
9. Čebul Bibijana	11. 2.1957	KV ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
10. Cekon Bojana	27. 6.1957	KV ključavničar	obrat pnevm. strojev	iz poklicne šole
11. Čibej Friderik	16. 5. 1954	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
12. Dokaj Masar	14. 7. 1945	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
13. Drozg Jožef II.	23. 8. 1955	PK žarilec	kalilnica	iz JLA
14. Fajmut Milan	6.11. 1958	KV str. kovač o. p.	kovačnica	iz šole za spec. met. delavce
15. Ferk Branko	1. 4. 1955	SS str. tehnik	sl. za razvoj TOZD II.	štipendist ZR
16. Filip Peter	14. 5. 1958	KV žarilec o. p.	kovačnica	iz šole za spec. met. delavce
17. Golob Anton I.	6. 1.1940	VK delovodja strojne stroke	sl. za razvoj TOZD II.	iz druge delovne organizacije
18. Gologranc Alojz	9. 6. 1955	KV valjavec	valjarna	iz JLA
19. Gostenčnik Stanislava	20. 4.1957	KV strugar	obrat strojev in delov	iz JLA
20. Imenšek Danica	30.11. 1950	VSS absolvent ek. fak.	pripravnik	štipendist 2R
21. Iršič Milan	24. 5. 1955	KV orodjar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
22. Jakopin Marta	6. 2. 1949	NK delavka	energ. obrat	(za določen čas)
23. Jakovac Vlado	5. 2. 1959	KV str. kovač o. p.	kovačnica	iz šole za spec. met. delavce
24. Jelen Rudolf	28. 12. 1957	KV str. kovač o. p.	kovačnica	iz šole za spec. met. delavce
25. Jokšič Radoje	2. 1.1954	KV ključavničar	valjarna	iz JLA
26. Kavtičnik Franc	20. 10. 1958	KV žarilec o. p.	kalilnica	iz šole za spec. met. delavce
27. Kerš Jožica	24. 8. 1956	NS	ekspedit	(za določen čas)
28. Koletnik Drago	4. 7.1952	PK strugar	obrat strojev in delov	iz inozemstva
29. Konečnik Terezija	11. 6. 1957	KV strugar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
30. Kop Stanislav	21. 11. 1937	NK delavec	valjarna	iz druge delovne organizacije
31. Koprivnik Stanko	3. 5. 1949	NK delavec	kalilnica	iz inozemstva
32. Korat Franc	26. 8. 1955	KV strugar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
33. Korat Štefanija	22. 12. 1926	NK delavka	skupne službe — TRO	iz druge delovne organizacije
34. Kos Franc III.	9. 2.1957	KV rezkalec	obrat pnevmatskih strojev	iz poklicne šole
35. Kordež Romana	17. 10. 1957	KV brusilka	meh. del. — TRO	iz poklicne šole
36. Kovačič Vladimir	27. 4. 1959	NK delavec	skladiščna operativa	prva zaposlitev
37. Košeljnik Silvo	12. 12. 1957	KV str. ključavničar	strojni obrat	iz poklicne šole
38. Krajnc Miroslav II.	17. 10. 1955	NK delavec	energetski obrat	iz JLA
39. Krauberger Leopold	24. 12. 1958	KV žarilec o. p.	valjarna	iz šole za spec. met. delavce
40. Krenker Radovan	15. 5.1953	KV livar	livarna	iz JLA
41. Lečnik Mirko	15. 6. 1955	PK kalilec	meh. del. — TRO	iz JLA
42. Ledinek Ivan II.	22. 6. 1957	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
43. Lorenci Alenka	6. 4. 1957	KV rezkalka	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
44. Mandl Valentin	15.12. 1948	KV rezkalec	meh. del. — TRO	iz inozemstva
45. Marinkovič Radenko	12. 9. 1954	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
46. Medved Vinko	28. 7. 1957	KV ključavničar	obrat pnevmatskih strojev	iz poklicne šole
47. Meh Drago	22. 8. 1950	SS strojni tehnik	služba za razvoj TOZD II.	iz JLA
48. Meh Kristina	17. 2. 1956	KV ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
49. Mlakar Pavla	25. 3. 1949	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organizacije
50. Oblak Silvo	26. 12. 1955	KV orodjar	modelna mizama	iz JLA
51. Ošlak Stanislav II.	13. 4. 1960	NK delavec	skladiščna operativa	prva zaposlitev
52. Palko Andrej	3. 11. 1956	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
53. Paradiž Ivan III.	11. 2. 1957	PK ključavničar	strojni obrat	iz poklicne šole
54. Pečnik Ivan IV.	4. 7. 1952	NK delavec	centralna delavnica	iz druge delovne organizacije
55. Petrej Franc II.	28. 7. 1955	NK delavec	obrat strojev in delov	iz JLA
56. Petrej Pavla	4. 1.1936	NK delavka	livarna	iz druge delovne organizacije
57. Pirnat Ivan II.	3. 8. 1957	KV str. kovač o. p.	kovačnica	iz šole za spec. met. delavce
58. Pisar Stanislav	21. 5.1955	NK delavec	obrat industrijskih nožev	iz druge delovne organizacije
59. Plemen Stefan	6. 12. 1958	KV žarilec o. p.	valjarna	iz šole za spec. met. delavce
60. Plešivčnik Milan	17. 1.1955	PK livar	livarna	iz JLA
61. Poderčnik Lenart	10. 10. 1953	NK delavec	topilnica	prva zaposlitev
62. Radič Branko	19. 1. 1952	KV strugar	mini livarna	iz inozemstva
63. Rahten Stanislav	4. 11. 1953	SS strojni tehnik	PD tehn. služb	iz JLA
64. Ramšak Karel	15. 6. 1960	NK delavec	skladiščna operativa	prva zaposlitev
65. Ramšak Mira	2. 1. 1956	KV strugar	meh. del. — TRO	iz poklicne šole
66. Sedar Jože	19. 1.1951	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organizacije
67. Senegačnik Franc	13. 10. 1957	KV žarilec o. p.	kalilnica	iz šole za spec. met. delavce
68. Senica Franc	25. 9.1943	NK delavec	skupne službe — TRO	iz druge delovne organizacije
69. Skarlovnik Anton	7. 10. 1958	KV kovač o. p.	kovačnica	iz šole za spec. met. delavce
gj.ap' Priimek in ime	Rojen			Kvalifikacija	Obrat	Od kod je prišel
70. Stopar Ivan	23.	9. 1951		PK žerjavovodja	energetski obrat	iz JLA
71. Strmčnik Drago	8.	5. 1958		KV kovač o. p.	kovačnica	iz šole za spec. met. delavce
72. Strmčnik Zvonimir	25. 10. 1953			NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
73. Sterže Lovrenc	27.	4. 1955		PK žarilec	kovačnica	iz JLA
74. Svenšek Alojz	29.	3.1954		NK delavec	kemijski laboratorij	iz druge delovne organizacije
75. Skudnik Slavko	14.	7. 1957		PK delavec	valjarna	iz JLA
76. Štruc Branko	22. 11. 1958			KV žarilec o. p.	kalilnica	iz šole za spec. met. delavce
77. Tomaž Avgust	5.	8. 1952		PK brusilec	transport	iz druge delovne organizacije
78. Trojic Nebojša	7.	10.1954		NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
79. Turjak Rado	6.	5. 1958		KV ključavničar	centralna delavnica	iz poklicne šole
80. Vasic Miroslav	9.	10. 1954		NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
81. Vauče Ivan	11.	12.1958		KV žarilec o. p.	kalilnica	iz šole za spec. met. delavce
82. Verko Jože	3.	2. 1952		NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
83. Verčko Jože	24.	2. 1957		KV ključavničar	strojni obrat	iz poklicne šole
84. Verhnjak Marjan	9.	9. 1955		PK strugar	meh. del. — TRO	iz JLA
85. Voda Rudolf	5.	9. 1959		NK delavec	kalilnica	prva zaposlitev
86. Vrečko Avgust	3.	7. 1954		KV elektroinstalater	el. obrat j. t.	prva zaposlitev
87. Založnik Silvo	17.11. 1958			KV kovač o. p.	kovačnica	iz šole za spec. met. delavce
88. Zorman Drago	26.10. 1958			KV kovač o. p.	kovačnica	iz šole za spec. met. delavce
89. Želodec Jožef	26.	9. 1958		KV kovač o. p.	kovačnica	iz šole za spec. met. delavce
90. Žganec Marjan	30.	8. 1957		KV strugar	centralna delavnica	iz poklicne šole
ODJAVLJENI DELAVCI:						
1. Belič Marija	4.	4. 1927		NK delavka	materialno gospod. TOZD I.	upokojitev
2. Bregeš Spomenko	11.	1.1952		NK delavec	čistilnica	samovoljna zapustitev dela
3. Bolarič Bojan	20.	4.1956		KV avtomehanik	strojni obrat	v JLA
4. Črešnik Silvo	25.10. 1955			KV ključavničar	obrat strojev in delov	v JLA
5. Domijan Gvido	20.	2. 1950		VSS inženir strojništva	služba za razvoj TOZD II.	v JLA
6. Fišer Slavko	1.	7. 1954		KV delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
7. Fuks Anton	21.11.1946			PK žerjavovodja	kovačnica	samovoljna zapustitev dela
8. Fužir Ivan	2.	1.1932		PK kovač	kovačnica	umrl
9. Gošnak Stanislav	4.	6. 1940		PK žerjavovodja	kovačnica	samovoljna zapustitev dela
10. Gradišek Ivan	20.12.1919			KV kovač	kalilnica	umrl
11. Gregor Ivan	15.	9. 1956		KV žarilec o. p.	kovačnica	v JLA
12. Greiner Bojan	1.	6. 1955		KV ključavničar	valjarna	samovoljna zapustitev dela
13. Ivartnik Ivan III.	14.	8. 1956		PK delavec	transport	v JLA
14. Jaš Silvo	9.	8. 1956		KV strugar	modelna mizarna	v JLA
15. Kac Jože II.	26.	3. 1956		KV žarilec o. p.	valjarna	v JLA
16. Kac Metod	4.	6.1953		SS el. tehnik š. t.	AOP	v JLA
17. Kamnik Vinko	28.	3.1956		PK peskalec	pilarna — TRO	v JLA
18. Knapp Janez II.	10.	1.1956		PK kovač	kovačnica	v JLA
19. Konečnik Janez II.	13.	5.1956		KV valjavec o. p.	valjarna	v JLA
20. Konečnik Mirko	26.	6. 1948		PK delavec	valjarna	dana odpoved
21. Koprivec Zdenka	18.	7. 1949		SS ekonomist	nabavna služba	dana odpoved
22. Kovač Marjan	18. 11. 1949			SS ekonomski tehnik	komercialna služba	v JLA
23. Kraljič Stjepan	28. 11.1950			NK delavec	čistilnica	samovoljna zapustitev dela
24. Krebs Dominik	4.	8.1956		KV žarilec o. p.	čistilnica	v JLA
25. Kustec Avgust	20.11. 1923			KV delavec	obrat strojev in delov	starostna upokojitev
26. Ladinik Jože	26.	3.1952		SS strojni tehnik	priprava dela tehniških služb	samovoljna zapustitev dela
27. Lampret Ivan II.	16.	2. 1952		NK delavec	čistilnica	samovoljna zapustitev dela
28. Lasnik Henrik III.	11.	2.1956		KV strugar	obrat strojev in delov	dana odpoved
29. Lenko Franc	17.	6. 1953		KV strugar	obrat strojev in delov	dana odpoved
30. Marinkovič Radenko	12.	9.1954		NK delavec	topilnica	v JLA
31. Merkač Ivan	4.	10. 1955		KV ključavničar	obrat strojev in delov	v JLA
32. Merkužič Vladimir	23.	3.1956		NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
33. Novak Rajmund	25.	8. 1940		KV kovač	kovačnica	poklicna rehabilitacija
34. Novinšek Edvard	27. 11.1941			KV valjavec	priprava dela TOZD I.	
35. Osenjak Zoran	5.	5. 1957		NK delavec	obrat industrijskih nožev	dana odpoved
36. Pahor Dušan	1.	6. 1950		VS dipl. inž. strojništva	pripravnik	v JLA
37. Paradiž Miran	12.	8. 1954		PK kovač	kovačnica	samovoljna zapustitev dela
38. Petrič Kristina	25.12.1919			NK delavka	vzmetarna	starostna upokojitev
39. Pisar Danijel	19.	7.1956		PK kovač	pilarna — TRO	v JLA
40. Plemen Dominik	25.	5.1956		KV žarilec o. p.	valjarna	v JLA
41. Plešej Milan	4.	9. 1956		NK delavec	livarna	samovoljna zapustitev dela
42. Podjavoršek Florjan	24.	5.1955		PK žarilec	valjarna	v JLA
43. Pongračič Milan	14.	1. 1950		PK žerjavovodja	kovačnica	samovoljna zapustitev dela
44. Potočnik Jožef	25.	3.1941		NK delavec	kovačnica	samovoljna zapustitev dela
45. Praznik Drago	5.	10. 1956		NK delavec	valjarna	v JLA
46. Pušnik Franc III.	27.	3.1956		KV strugar	obrat strojev in delov	v JLA
47. Samec Vlado	4.	2. 1947		NK delavec	kovačnica	samovoljna zapustitev dela
48. Sedar Alojz	11.	5.1939		PK ključavničar	obrat strojev in delov	dana odpoved
49. Simonovič Drago	13.	4. 1953		NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
50. Skralovnik Martin	18.	9.1956		KV ključavničar	obrat strojev in delov	v JLA
51. Skudnik Stojan	23.	6.1950		PK žerjavovodja	topilnica	dana odpoved
52. Šteharnik Martin	26.	10.1947		NK delavec	vzmetarna	dana odpoved
53. Šteharnik Zmagoslav	24.	7. 1954		NK delavec	valjarna	samovoljna zapustitev dela
54. Štruc Alojz II.	12.	6.1951		NK delavec	obrat industrijskih nožev	samovoljna zapustitev dela
55. Stuk Stefan	23.12.1956			NK delavec	centralna delavnica	v JLA
56. Šumnik Adolf II.	30.11.1956			PK varilec	topilnica	v JLA
57. Tamše Vladimir	19.	7.1948		KV rudar	valjarna	samovoljna zapustitev dela
58. Tušnik Jože	27.	2. 1950		PK varilec	čistilnica	samovoljna zapustitev dela
59. Verdnik Marija II.	6.	11. 1955		PK strugar	obrat pnevmatskih strojev	dana odpoved
60. Vrabič Ivan	5.	12.1956		KV strugar	centralna delavnica	v JLA
61. Vukovič Cedo	7.	10. 1948		NK delavec	valjarna	samovoljna zapustitev dela
62. Zagernik Anton II.	17.	9. 1955		NK delavec	valjarna	v JLA
63. Zvikart Ivan	9.	7. 1956		NK delavec	kemijski laboratorij	v JLA
Izobrazba — kvalifikacija:					Izobrazba — kvalifikacija:	
Sprejeti delavci:			1	— VK str. delovodja	1 — KV valjavec	2 — KV orodjar
2 — VSS ekonomist			8	— KV ključavničar	7 — KV strugar	1 — KV livar
3 — SS strojni tehnik			4	— KV rezkalec	1 — KV brusilec	1 — KV elektroinstalater
Sprejeti delavci:
10 — KV kovač o. p.
7 — KV žarilec o. p.
2 — PK žarilec 2 — PK strugar 1 — PK ključavničar
1 — PK livar
2 — PK žerjavovodja 1 — PK brusilec
1 — PK kalilec 1 — PK delavec 28 — NK delavec 1 — NS
Odjavljeni delavci:
1 — VS dipl. inž. strojništva 1 — VSS inženir strojništva
1 — SS strojni tehnik
2 — SS ekonomist
1 — SS el. tehnik, š. t.
1 — KV avtomehanik
4 — KV ključavničar
2 — KV delavec 2 — KV kovač
5 — KV strugar 1 — KV valjavec 1 — KV rudar
4 — KV žarilec o. p.
1 — KV valjavec o. p.
4 — PK žerjavovodja 4 — PK kovač
2 — PK delavec 1 — PK žarilec
1 — PK ključavničar
2 — PK varilec 1 — PK strugar 1 — PK rezkalec
20 — NK delavec
BRANJE
Arkadij Averčenko
ZDRAVA ČLOVEŠKA PAMET
V vojno ministrstvo neke države — vseeno katere — je prišel nekega dne očivid-no prebrisan gospod in zahteval:
»Peljite me k nekomu, ki ima kaj soli v glavi! Nekaj važnega bi mu rad povedal.«
»V čem pa naj se spozna?« so ga vprašali.
»V letalstvu. Sem nekaj iznašel in bi rad prodal izum, ki bo postavil vso vojno tehniko na glavo. Kdor kupi mojo skrivnost, bo poslej imel premoč nad sovražnikom. Posihmal bo moj izum odločal o porazu in zmagi.«
To je seveda vse sila razveselilo in so izumitelja nemudoma peljali k staremu, častitljivemu generalu.
General ni bil nič manj vesel kakor drugi, ponudil je izumitelju najudobnejši klubski naslanjač in ga prav vljudno vprašal.
»Kaj ste iznašli, blagorodje, če smem vprašati?«
»Sestavil sem tip zračne križarke, ki se drži teden dni v zraku, nosi bataljon vojakov in kljubuje vsaki nevihti. Morda boste kupili mojo zračno križarko?«
In ko je general obljubil s častno besedo, da ne bo zlorabil izumiteljevega zaupanja, je le-ta potegnil iz torbe obsežen zavoj in razgrnil svoje načrte in risbe.
»Da...« reče general, ko je pregledal risbe. »To vsekakor drži. Je res, kakor pravite ... Za koliko bi nam pa iznajdbo prodali?«
»Za milijon«.
»Imenitno,« reče general in ga objame. »Nate nakaznico za državno blagajno.
Okrogel milijon. In lepo zahvaljeni. Če pa boste kdaj spet kaj izumili, prosim, le kar pridite!«
»2e zdaj imam nekaj za vas,« prekanjeno reče tujec. »Nekaj res občudovanja vrednega...«
»In to je —?«
»Sestavil sem top, ki v nekaj trenutkih razbije vašo zračno križarko in sicer tako temeljito, da cepne na tla kakor mlinska vreča. Križarka je zoper to orožje docela brez moči.«
»Na, slišite vendar!« reče general in namršči obrvi. »To mi je pa le nekoliko špansko ... kaj vas res ni nič sram? Najprej izumite zares uporabno zračno križarko in potem jo sestrelite z lastnimi topovi na kosce ...«
»Ne vem, zakaj naj bi se sramoval,« ravnodušno odgovori gost. »Boste vendar priznali, da se vojna tehnika venomer izpopolnjuje in da nihče ne sme ostati sred pota, po katerem je krenil, če noče zaostati in podleči, kadar gre zares. Moja zračna križarka je vsekakor strahovito orožje. Potemtakem je očitno, da je treba zoper njo izumiti obrambo ...«
»Hm ... teoretično tega seveda ne moremo ovreči, toda v praksi... Nu, prav. Nič ne bi rekel, če bi kdo drug sestavil takšen top in nam ga ponudil na prodaj. Ampak takole ... vi sami...?«
»Gromska strela!« reče tujec in tlesne z rokami. »Kakor da to ni vseeno! Zdaj mi pa povejte, prosim: ali bo kaj drugače, če zdajle zaprem vrata za seboj, si obrijem brke, oblečem drugo suknjo, pridem pri istih vratih in vas pozdravim, kakor da vas nisem še nikoli videl? Če vam je to povše-oi, vam kajpak rad ustrežem.«
General pravzaprav ni bil tak teleban, zato ga je bilo nekoliko sram, saj je vendar izprevidel, da je res neumno bleknil.
»Pa naj bo,« je rekel obotavljaje se. »Kaj si hočemo drugega, kakor da kupimo vaš top, če nočemo, da ga prodate drugim, saj to pravico imate. Koliko?«
»Milijon.«
General je napisal nakaznico, potapljal izumitelja po ramenu in dobrohotno rekel:
»Vi ste pa res prebrisan dečko!«
»Oho! To pa, to .. .!«
»Da, za vraga ...! Sestaviti takle top .. .«
»Nu, tako hudo pa spet ni... Za vsako bol najdeš na svetu pravo zel...«
»Seveda, ampak pravim, kolikor razvi-dim po risbah . ..«
»Da, da, vsekakor ... Tale top je strahovito orožje. A vendar . . .« Izumitelj se je spet pogreznil v svoj naslonjač, navidezno nedolžno pogledal generala in zvijačno rekel:
» . . . A vendar . . . Kaj porečete, če vam zaupam majhno skrivnost, ki vas utegne zanimati, namreč: za varstvo zračne ladje zoper top sem izumil oklep — tako čvrst oklep, da ga top še oškrniti ne more ...«
General se je prijel za glavo.
»O, kaj bi me res radi spravili ob pamet . . .?! Kdor tako dela, kakor vi, je nizkoten — je podel — je brez vsake časti . ..«
Tujec je nabral čelo.
»Nikoli ne trgujem nečastno — zapomnite si to! S kakšno pravico mi kaj takega očitate?! Je morda moja zračna križarka zanič? Odlična je. Je morda moj top zanič? Mojstrovina je. Kaj bi torej še radi?
Ali sem vas morda pretental ali ukanil?!«
»Vi bi mi bili morali takoj ponuditi oklep.«
»Dovolite!« preudarno reče izumitelj. »Vojna umetnost — in vojna tehnika še prav posebno — se mora organično razvijati, če naj bo zanesljiva. Takšnih preskokov, kakor vi mislite, ni.«	'
Nato sta nekaj trenutkov oba molče sedela. General je napenjal možgane, izumitelj pa mirno kadil svojo cigaro.
Pravzaprav bi mu bil general najrajši spet očital, da bi bilo bolje, če bi mu bil kdo drugi ponudil oklep, a se je bal, da si bo tujec vnovič hotel obriti brke... Ne, res, le kaj bi se vrhu vsega še posmehu izpostavljal? ... Odločil se je torej in prišel z besedo na dan: »Koliko?«
»Milijon.«
»Zadovoljite se vsaj s polovico.«
»Še malo ne,« ovrže gost. »Drugi bi mi plačali celo dva milijona.«
»Da, da ...« vzdihne general. »Vi nena-sitnik ...! Nu, zastran men ... nate — vzemite svoj milijon! V božjem imenu! Ugonobili nas boste.«
Izumitelj položi nakaznico k prvima dvema, stisne generalu roko in stopi k vratom.
»Slišite!« ga pridrži general. »Le še trenutek! Vi ste torej o svojem trdno prepričani? Hočem reči: da oklep kljubuje vsakršnemu topovskemu ognju.«
Tujec se nasmehne.
»Iz mojega topa? I, seveda.«
»Potemtakem lahko mirno spimo?«
»Kajpak. Se pravi, če ne bodo izumljeni novi naboji s posebno probojno močjo.«
»Kako? Mar mislite docela resno, da jih bodo izumili?«
»Ni dvoma!«
»Usmiljena nebesa! Kdaj pač?«
»So ... so že izumljeni.«
»Kdo ...?«
»Jaz.«
»O, za vraga vendar ... Zakaj pa niste tega takoj povedali?!«
»Kako da ne? Saj vam vendar pravim: takšni naboji so že izumljeni.«
General se porogljivo zasmeje.
»Tako, tako... In zdaj nam boste torej ponudili nove naboje — kajne? In ko bomo kupili naboje, se boste spet režali in nam povedali, da imate na razpolago še en oklep — oklep zoper lastne naboje — kaj ne?«
»Prav zares.«
»In ko nas boste spet oželi za milijon, boste spet izumili nov naboj in nov oklep, kajne?«
»Seveda.«
General je opletal z rokami kakor obseden, si izruval šop las in vreščal:
»Hudič vas poberi... živega! Zemlja naj vas pogoltne . . .! Zvabili ste nas v zasedo, da se ne moremo izmazati. Ropate nas! Vi goltate našo kri, vi ugonabljate našo državo! Kdo ste? Vsaj ime nam povejte, da vas bomo lahko na vseh križpotih preklinjali-«
Tujec je poskočil. Njegov obraz, na katerem je dotlej lebdel porogljiv smehljaj, se je zmračil: njegova spodnja ustnica je v zadržani jezi drhtela. »Zmerjate me lahko, kolikor vam drago,« je hladno rekel. »S tem ne boste ne vi modrejši ne jaz neum-nejši... Svojega imena vam ne izdam; če pa bi imeli količkaj več pameti, kakor je imate, bi bili izprevideli, da sem pooseblje-
%
*#
Naši upokojenci
Avgust Kustec, rojcn 20. novembra 1913, zaposlen v železarni od 1. maja 1949 dalje s prekinitvijo nazadnje v obratu strojev in delov kot ključavničar. Star. upok. 30. junija 1975.
Kristina Petrič, rojena 25. decembra 1919, zaposlena v železarni od 16. decembra 1947 dalje s prekinitvijo, nazadnje v vzmetarni kot mazalka vzmeti.
Star. upok. 30. junija 1975.
ZAHVALA
Svetu sindikata Železarne Ravne in osnovni organizaciji kovačnice se prisrčno zahvaljujem za izkazano tovariško razumevanje in finančno pomoč, s katero mi je bilo omogočeno zdravljenje v Moravskih toplicah.
Se enkrat — hvala.
Magdalena Lesjak
ZAHVALA
Zahvaljujem se osnovni organizaciji sindikata jeklarne za denarno pomoč in obisk v bolnišnici Slovenj Gradec v času moje bolezni.
Anton Polovšek
logika, da nisem nič drugega kakor zdrava človeška pamet. Z vašo pametjo pa hudo narobe in prav zato tudi ne morete razumeti, da je čisto vseeno, ali se vaša država ugonobi s tekmo v oboroževanju v desetih letih ali v desetih minutah. Človek genij vam je spregovoril in vi, — vh domišljavec, ga postavljate pred vrata. To mi je sicer prekleto malo mar; vsakdo Se osmeši in ugonablja, kakor pač sam Najbolje ve in zna. A vi, vi niti nimate do-y°lj temperamenta, da bi se vsaj na mah m temeljito ugonobili. Sluga pokoren!...«
Po teh besedah je tujec zaloputnil vrata ^a seboj in zapustil vojno ministrstvo dr-Zave, katere ime nam je konec koncev lahko deveta skrb.
Marija Belič, rojena 4. aprila 1927, zaposlena v železarni od 16. februarja 1948 dalje s prekinitvijo, nazadnje v materialnem gospodarstvu TOZD I kot skladiščna delavka. Upokojena 31. maja 1975.
Jonathan Swift
PREMIŠLJEVANJE O METLI
To preprosto palico, ki jo vidite ležečo brez slave v zanemarjenem kotu, sem videl nekoč cvetočo v gozdu: bila je polna soka, polna listja in polna vej, toda sedaj se prizadevna človeška umetnost zaman skuša boriti proti naravi, pritrjujoč to uvelo butaro šib na njeno usahlo deblo; kvečjemu še je nasprotje tega, kar je bila, vse vprek prevrnjeno drevo, z vejami na tleh in s koreninami v zraku; sedaj jo suče vsaka pomivalka, obsojena je biti nje sužnja in po muhavosti usode je njena naloga snažiti druge predmete, sama pa biti umazana, kadar se v roki dekel obrabi do trklja, jo bodisi vržejo na cesto ali pa jo obsodijo na zadnjo službo — da podnetejo ogenj z njo. Ko sem to gledal, sem vzdihnil in rekel sam pri sebi: »Človek je vsekakor metla!«
Narava jo je postavila v svet čilo in čvrsto, v ugodnem položaju, nosečo na svoji glavi svoje lastne lase, resnične vejice te rastline, obdarjene z razumom, dokler ni sekira nezmernosti prevrnila njenega zelenega vejevja in pustila samo posušen trup. Tedaj se zateče k umetnosti in si nadene lasuljo, spoštujoč se zaradi umetnega svežnja las (docela zaprašenih), ki niso nikdar pognali na njeni glavi; a če bi se v tem trenutku naši metli zahotelo javno nastopiti, ponosni na te brezove odrastke, katerih ni nikoli nosila, in popolnoma pokriti s prahom, pa najsi bi prišla iz sobe najlepše gospe, bi bili mi pripravljeni smešiti in zaničevati njeno nečimrnost, ker smo pristranski sodniki svojih lastnih popolnosti in tujih napak.
Toda metla, porečete nemara, je znamenje drevesa, ki se drži na njeni glavi, in prosim vas, kaj pa je človek, ako ne zmedeno bitje, saj njegove živalske zmožnosti se večno popenjajo na njegove umske sposobnosti, njegova glava lazi po tleh, kjer bi morale biti njegove pete! Pri vsem tem
Drobiž
pa se kljub vsem svojim napakam postavlja za vesoljnega reformatorja in zatiralca zlorab, za maščevalca krivic, stalno brska po nesnažnih kotih narave, prinašajoč na dan skrito sprijenost, in vzdiguje znaten prah tam, kjer ga poprej ni bilo, in se ves čas znatno udeležuje tiste nesnage, ki jo baje hoče odpraviti; njegovi zadnji dnevi potekajo v sužnosti žen, in sicer vobče najmanj vrednih: dokler se obrabljen do trklja kot njegova vrstnica metla ne zavrže ali pa uporabi, da prižge plamen, na katerem se bodo greli drugi.
Geometrija 2
Slikovna križanka
ČeŠK/
p/ s d tel j VLoit
KRPJ v
MPBMP MSJO J* OD
MisKOlcB
p» i MEJ Ul
ppruoo pa on ttOMjU/J!
OkKOfftt
7 O k/£
Sc,ipr.
so vtul Bo dj
JEUk)FR. EDH/DBV
A^tPUr/cP
IMAmfči
srAuPtPA
•MKOCJk/rl
PEK C O LA
PPiPADUlK /vOogrAer. V/9 Hotoov
EVi P
po s po !P£
os trm e k P*i foMFpJU
VJuoV
Vi d v P l»svo v P
KV PF L ifSTOVP/ f
/PkfdE
05ESJE
cjrv. m.
SRuDort
/HtBB/ji
OVPSSIS
LISTI PPBOSKo-
r. pni ZrM (P H P Kflip
pfoHORHO
PO i L/O MBRVilcE
TROBILO
ŠVBR.KO
TOL/V
J/E PL O
MORHfiR
evbvr
p m ŠflHU
sestati l
N! SPL
M/y
ODD El £ K
Rimske
KoKjEI/icE
VEL
TEUIEKS
/£,R£
TOMosorO POPIL O
p S/srDs RH/M/ZRA
ZRODUJE
VIDO
GRRDKJLR.
IRABLUB KB K 7 V
OTOK K SpiJftrtPM.
pTTaTb
srAK/p
Slo/PPo/
srpan u TfŽNfi
MER/)
A V
KoRD /jsc/) <S oaPodAK. MOBuB
806,01-/ / GCAMBkrSKI M/TOLOR.
ST/L £ K P TKAM/Mf)
MESTO v s E RK R Ul /TRLI J/
Oj. 2B/MSR
£MZlil/IK
poooPk/IK
\ BUR Lit k. f}
\PU>6CIVS*A
MEM
ŠP o urn/k
VBHKCR
kftSTft ŽA ČIM&E
ktoŠruJE
Tčročik/E
SILICIJ
i/UK/oR
MILVKO
VOL KB k/
r/B
\Filipinih
PEC Pt
fVHoj)
JRzBVB V
JIDR
PR/LOVU