Prometna preventiva del družbene samozaščite Človeški faktor najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč pri nas. Uspešno delo na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu v občini Center Promet na naših cestah je iz leta v leto gostejši, skoraj paralelno z naraščanjem pro-meta pa se veča krvni promet-ni davek na naših cestah. 2e v letu 1973 je skupšoina SRS na eni izmed svojih sej raz-pravljala o preventivi in var-nosti v cestnem prometu in zavzela stališče, da je promet-na preventdva del družbene sa-mozaščite. KAJ PRAVI STATISTIKA Statističnl podatki o promet-nih nezgodah, ki so dokaj na-tančno merilo za stanje pro-metne varnosti in podlaga za usmerjanje prometno preven-tivnega delovanja, kažejo rast prometnih nesreč glede na pre-teklo leto za približno odsto-tek. Morda se nam to stati-stično gledano prvi hip ne zdi tako veliko, toda 6e gledamo to skozi prizmo osebnih člo-veških tragedij in če vemo, da so najbolj naraščale prometne nezgode s smrtnim izddom, je to prav gotovo podatek, ki nas mora prisiliti k razmišljanju. Če se še malo zadržimo pri statističnih podatkih (ki so lah-ko zelo suhoparni, vendar tudi zelo prepričljivi) in ugotavlja-mo vzi-oke nesreč, razberemo, da so na prvih petih mestih najpogostejši vzroki nesreč, ki , velikokrat terjajo posledice s težjim izidom naslednji: ¦ neprimerna hitrost (že ne-kaj let nazaj na prvem mestu), ¦ izsiljevanje prednosti, ¦ pešci z nepravilnim ravna-njem, ¦ vinjenost itd. Z lahkoto ugotovimo, da je med prvimi petimi vzroki ne-sreč prisoten udeleženec v pro-metu z nepravilnim ravna-njem. Točneje, nepravilno rav-nanje (neučakanost, predrz-nost, nepremišljenost...), kii je posledioa pomanjkljive in slabe vzgoje ter ravnanja ude-ležencev v prometu, in po-manjkanje prometne etike. Po-datki za lansko leto so nam pokazali nekoliko vedrejšo sli-ko v primerjavi s preteklimi leti, ki so pokazala da so pro-metne nesreče v rahlem upa-danju. Eden od vzrokov je bil prav gotovo tudi ta, da so se pokazali sadovi dolgoletnih pri-zadevanj organov na področju preventivnega in vzgojnega de lovanja v cestnem prometu Vendar nas nepopolna slikt stanja v letošnjem letu ponov no opozarja, da je na tem po dročju potrebno vložiti še veli ko truda in organizirano vklo pdti in izvajati prometno pre ventivo v okviru družbene sa mozaščite. POMEMBNA VLOGA SVETA V občini Center je bil s sta tutom oboine ponovno ustanov ljen svet za preventivo in vzgo jo v cestnem prometu, kot stal no telo občinske skupščine za radi posebnega pomena pa j< obdržal naziv svet. Svet obravnava in preučuj( cestno prometno problematiko pospešuje prometno vzgojo ii izobraževanje učencev v cest nem prometu, usmerjapromet no vzgojno in preventivno de javnost organov in organizacij ki se ukvarjajo z vprašanjen varnosti cestnega prometa ii usklajuje njihovo delo. Prav tako svet razvija ii pospesuje varnost cestnegj prometa in prometno vzgojt preko vseh možnih sredstei javnega obveščanja ter predla ga ukrepe za izboljšanje pro metne varnosti. Bazloček v delu sveta danes v primerjavi s časom, ko smo pristopili k prvim organizira-nejšim oblikam delovanja, da bi z vzgojo in preventivnimi ukrepi zmanjšali prometni krvni davek, je nedvomno pre-cejšnja, nam je v razgovoru dejal dolgoletni delavec na tem področju predsednik občinske-ga sveta Jože Klun. Tako srao se pred približno desetimi leti srečevali s statutarnimi organi-zacijskimi in kadrovskimi te-žavami. Z dolgoletnimi iskuš-njami in vzgojo že številnega kadra za delo na tem področju je danes lažje delati, Ne gre pa seveda zanemariti dejstva, da se danes srečujemo s šte-vilnimi novimi problemi in od-piramo nova delovna področja, predvsem zato, ker je proraet v zadnjih letih zelo narasel. Na prvi seji sveta je bila zastavljena organizaoijska she-ma delovanja občinskega sve-ta in narejen akcijski letni in dolgoročnejši načrt za delo. V sestavu sveta delujejo štiri ko-misdje: za področje osnovnih in srednjih šol in komisije za kra-jevne skupnosti in gospodarske oirgandzacije. V preteklih letih je bilo naj-več pozornosti posvečeno vzgo-ji osnovnošolske raladine, kar kaže v zadnjem času že lepe rezultate, saj je delo in vzgoja prometne varnosti že lepo ute-čena in je našla svoje mesto tudi v učnih programih din de-javnostih osnovnih šol. Že ne-kaj let pionirji-prometniki ali prvošolci z rumenimi ovratni-mi rutami na našib. ulicah ne vzbujajo nobenega začudenja. Tradioionalno je postalo tudi vsakoletno in celoletno vzgoj-no prometno tekmovanje »Kaj veš o prometu«, ki se odvija preko razirednih in šolskih tek-movanj do finalnega, občinske-ga, ki ga organizira občinski svet za najboljše posameznike, ki kot ekipa zastopajo svojo šolo, ter imajo priložnost, da se preko medobčdnskega uvr-sttijo na republiško ali celo zvezno tekmovanje. V lanskem letu je svet z ustanovitvijo posebne komisije za srednje šole, ki jo sestav-ljajo imenovani mentorji vseh srednjih šol v naši obSini, po-segel na doslej premalo obrav-navano področje vzgoje dora-ščajoče mladine. Analize so namreč pokazale, da se neneh-no večajo prometne nesreče ravno zaradi nepravilnega rav-nanja le-te. Vendar je svet že v začetku organiziranega pri-stopa prometne vzgoje naletel na težave. Namreč, učnii pro-gmmi kakor tudi interesne de-javnosti, ki se odvijajo na po-sameznih šolah ne vsebujejo prometne vzgoje. čeprav so šo-le po republiškem dogovoru imenovale odgovorne nosilce, kd pa so se tako znašli v neu-rejenem statusnera položaju, kakor tudi to da za svojo de-javnost in prizadevanje ne naj-dejo časa in prosto:ra. Tako je večkrat prepuščena iznajdljivo sti samih mentorjev, kar pa vsekakor ne more biti trajna rešitev tega tako pomembnega vprašanja. Svet je v okviru svojih možnosti že večkrat opo-zarjal na ta problem tn ga sprožil preko delegatov tudi na zboru združenega dela, ven-dar bistvenih premikov in ustreznih rešitev še ni. čeprav je svet z vztrajnostjo dosegel že bistvene premike v pozitivni smeri na področju prometne vzgoje v srednjdh šolah in tu-dd izvedel obfrinska množična tekmovanja »Kaj veš o prome-tu« za srednje šole bo potreb-no za nadaljnji napredek reši-ti najprej nekatera ključna vprašanja. Z ustanovitvdjo komisije za krajevne skupnosti bo pokrita najširša baza vzgoje prometnih udeležencev in bodo dosegli to, da bo iniciativa za rešitev mnogih »terenskih« problemov izhajala rieposredno od tam, kjer dejansko tudi nastajajo. NOV ZAKON-MANJ NESREC!? Nov zakon o temeljih varno-sti cestnega prometa, ki je za-čel veljati prvega oktobra lan-skega leta, je dvignil veliko pra-hu in sprožil polemike pred-vsem zaradi določil, kii pred-videvajo stroije kazni za pro-metne prekrjške. Novi zakon je prtnesel štirinajst, danes že »udomačenh« pravil, za katerih kršitev izgubiš prometno do-voljenje. Novi zakon so mnogi hvalili, drugi pa so trdill, da srno glede kaznovanja zopet skočili v skrajnost. Mnenje mnogih, predvsem tistih, ki de-lajo na področju preventive v prometu, pa je, da je zakon potrebno r-azumeti tak, kot je, predvsem z vidika, da se je šte-vilo prometnih nesreč straho-vito povečalo ter da je potreb-no zato tudd kazensko ustrez-no ukrepati, predvsem tam, kjer je povzročitelj prometni udeleženec s svojim nepravil-nim ravnanjem. OBCINA CENTER-PROMETNI VOZEL Naša abčina je prav gotovo tipični f>rimer in pokazatelj problemov v cestnem prometu v nekem mestu. Vsakodnevna gostota prometa je povezana tudi s prekomernim onesnaže-njem zraka. Dirka za časom in neustrezna (za te potrebe in zahteve) urejenost pa sta povzročitelja mnogih promet-nih nesreč. Zato se v naši občini še posebno veliko daje na vzgojo prometnih udeležen-cev, saj je tu veliko osnovnih in srednjdh šol, gospodarskih organizacij in prometnih ptob-lemov. Z gotovostjo lahko trdi-mo, da je dolgoletno delo na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu že rodilo sadove. V mesecu novembru je naš občinski svet organiziral slavnostno podelitev republi-ških pniznanj petindvajsetim dolgoletndm delavcem na pod-ročju preventive in vzgoje v cestnem prometu kot prizna-nje za dešet, pet ali triletno, večinoma dobrovoljno delo. Vendar nam številka petindvaj-set pove tudi to, da imamo v naši občini že prekaljen sbro-kovni kader, ki bo, upajmo, ob pomoči novih kadrov še na-prej uspešno delal pri zavaro vanju človeka v prometu z nje-govim vzgajanjem. Boroje Artur