Ill	•
UmjrqBji sWvenaki dnevnik
v 7^tružemfc državah
Velja za vse leto - • -	$6 00
Za pol leta.....$3 00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki*
TELEFON: C0RTLANDT 2876
j*
The largest Sovcnfen Deily ki
the United States.
d Issued every day except Sunday« :	and legal Holidays.
|	75,000 Readers.
frwm ■ ....... n
Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3,1879.
NO. 78. — ŠTEV. 73.
NEW YORK, MONDAY, APRIL 4, 1927. — PONDELJEK, 4. APRILA 1927.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
KANTONČANI POVZROČILI	Princ Karol se bo Bojkot trgovcev
POKOLJ V NANKINGU vrnil na Romunsko. proti H. Fordu.
Ameriški konzul je sporočil Washingtonu, da so V Parizu domnevajo, da Podrobni prodajalci a o Kantoncani povzročili krvo prelit je v Nankingu. bo se! princ Karol K svo- sklicali veliko zborova-
Amerikanci v Sangkaju poživljajo vlado, naj se pridruži silam, lei hočejo ustaviti lx>ljševike. — Zunanji minister Čen je izjavil, da niso Kantoncani krivi.
jemu umirajočemu oče-	nje v Detroitu, da na-tu.—Zahteva, da žrtvu-	sprotujejo novemu naje svojo morganatično	črtu, s katerim jih baje ženo, je faktor v polo*	hoče Ford uničiti, žaju, ki preti s preobra-	—— šANGHAJ, Kitajska, 3. aprila. — Neoficijelna! tom na Romunskem. ! I>ET,i°1T-	* aprila.
i -
Doročila iz Londona, ki so dospela v Sanghaj, ka žejo, da razmišlja Anglija o resnih odredbah, da prisili kitajske nacijonaliste, da se pokore zahtevam, katere bodo predložile velesile.
j DETROIT. M k-h
| Mesarji, poki in izdelovalci SV0«\ ■ >«i*iv I- ~ O	ki ««-panizirajo bojkot proti p-<.
rAKiZ. rrajieija. 3. aprila. —	.. . . , , 1
1	tiajanju orna na debelo, se
komunikaci \c z Konninsko so , ,.	, ■ ■ ,
...	.........	zhrah v pone<leljek na velikem se-
bile prekinjene vsle<l bližajoče no
Okrajni pravdnik POLOŽAJ V PREMOGAR. STAVKI
Buckner - odstopil.
Zvezni okrajni pravdnik Buckner v New Yorku je odstopil ter rekel, da je bilo službovanje najtežja doba njegovega življenja. Svojemu nasledniku je želel srečo.
Izgledi na mir v stavki so zelo medli, — pravijo delodajalci. — Predsednik zveze delodajalcev iz Illinoisa je rekel, da ne morejo delodajalci plačevati Jacksonvillske mezde ter tekmovati Z ne-unijsk'mi rovi.
CHICAGO, 111., 3. aprila. — Čeprav se hočejo ob vsakem času pogajati z unijskimi uradniki gle de položaja, so bili delodajalci iz Illinoisa kljub tc mu pesimistični glede vsakega sk<
| smrti kralja Kerinanda. a v 1'ari-Poroča se tudi, da je japonski tajni svet pokaral t z« s<i j** irved«»lo v.'eraj zveeer. <la
{Miti svoje morjranatieno ljubice, ki
japonski zunanji urad, ker ni uveljavil primerne ijt" bil pr"j"nji P*-*tolonas!ednik
j i« "j	. .	11 i	; Karol. ki sp j<> odpovedal svojim
odredbe, da prepreči take dogodke kot so se za vršili v Nankingu.
Domneva se, da bo izvedla Anglija sama, ce se ne bodo udeležile Združene države in Japonska,
mornariški in vojaški pritisk na kitajske nacijo-! bo postala kmalu mati. naliste. Angleško mnenje podpira akcijo, da se na-' Kljub temu pa pričakuje prine
pravi konec sovjetskim praktikam glede obljub, !K,,rnl "n**,pi»no~ noviee iz r'uka" • i	v-	iii - , . . „ , . I rest e t«ir bo mogoče vsaki trenu-
katerih noče in ne more Hankov izpolniti. Tukaj-j 0tlp0l0Va, k svojemu bolnemu šnji Angleži so prepričani, da se vrši sedaj boj S očetu. Domneva pa se, da ho od-sovjetskim sistemom in da imajo velesile primerja lo »lod P0?^™- i]il np bo sta* sredstva na razpolago.	vila ,,jeprova družina nikakih p0*
pojcv glede njegove ljubice.
Položaj na Romunskem je tako vznemirjen, da ne morejo dobiti franeoski listi nikakih direktnih
— Iiili so rasi. — je prignal mu pesimistični glede vsakega skorajšnjega ob
Wo *m°7 ?UykBer*	'1-lovljenja dela v poljih mehkega premoga.
bo«™ pravdnik ko sem zavzi! senipataiu i	*>p	, „ .. \	®
kako kapljico. To so bili dnevi L ~ Ml ne moremo plačevati Jacksonville mezdne pred no pričel s *vojo <Hc let i! 'est vice ter tekmovati z neunijskimi polji, — je re-trajajočo karijem. <ia zapira pro kel Rise Miller, predsednik delodajalcev v Illinoisu
;lunodaTo " krAiH ,,rohibi<*ijsk° ki kontrolirajo rove, v katerih je zaposlenih 72,000
iSiK-kner jo nudil pregled svoji! ! PreiTMgarjeV.
pornih rlveli let ter rekel, da j. Delodajalci v Illinoisu so rekli, da ne bo vprizor-
K,,.b	t*. i»ostai J^tt	i -ien	d\robratuje rove v tej državi z
stanek precej živahen, soglasno z Ht r.0 bo prir.eI ropot ])iTj ko hr j neunijskim delom. Noben rov ne sme obratovati izjave, nekejra člana zveze proda-]zapu*l:l v sredo urad. je ndklonii brez odobrenja državnega SVCta, ki bi bil gOtOVo
od-ovor na to vprašuje ter izja ?roti neunijskemu obratovanju, ki bi imelo za po-r " ' " ..... ' ""T 'sledico nerede kot v preteklosti.
uradovanja najhujši v njegoeir _ ^	r
_ ompetitivnega
bilo mogoče izvesti. — je trdil, —j polja in drugih premogarskih središč mehkega pre-
stanku. kjer bodo tla I i duška svoji o<roreeno>ti.
Prvotni nnerti. da se prežene Forda s trjja. so bili omiljeni vsled , .. .	nezgode, Uj je zadela Forda. se-1
pravicam v namenu, da živi z ma-	. , , ,. .	^	»
. .	, stanek se bo kljub temu vršil knr
damo Lupeseu. naprosen. da JO'(lnl
pusti ler se vrne v Hukaresto. Soglasno s prijatelji pa ni hotel pn-
jalcev na drobno, ki je rekel:
— Nočemo udariti človeka, ki v, leži na tleli. — a mi sami bomo le žali na tleh. če s dela.
A" pismu, ki je bilo poslano čla-',-. 110111 zveze, se prlasi :
lie bomo lotili življenju. Volsteadovo postavo bil
ce hi bil na stroj. Obravnav«
— Večer ponedeljka dne 4. apri- so mf>rn]0 odstraniti. C
m puiuir uj i | *	».	..,
e se ne uve. j sPlosno- Izjemo tvorijo le majhni rovi, razpršeni la mora hiti zgodovinskega pome- ,j.ivi te-a. bi bilo treba v Xew I po številnih poljih, ki nadaljujejo z obratovanjem na v analah michiganske zveze po- Yorku približno 85 novih sodišč.; za Hosedanin m^rlo rlr^H^v U^	;	• J
drobnih prodajalecv. V lesni dvo-'ki bi J „(.,ala . I)rohibieijski,ni!" dOSedanJ° mezdo- dokler ne bo Sklenjen nov. do-
Irani Staller hotela se ho zhralo siučaii	govor.
lin poročevalčev, roroca-	- -	i	— je rekel Buckner I Tako delodajalci kot premogarji so pokazali od-
pa se, da rhstaja spor med miui-jn°vP nadal«'"lh P^vnbijemh. _ s0 2a<lovo|jni. da imajo postavo|por proti temu, da se s>ori kake definitivne korake »	« Namen tega zborovanja je jav- ;n mf)kračj so zadovoljni, ker ima 1 '	-	^UIclKC,
... , , ... . , ... ........—..... hotela se ho zhralo sinčan
poročil katerekoli vrsto od svojih |	7 - ,	, , , J
1 . ...	»i t\ » i veliko število prodajalcev na drob- Qnlit.'i
tamosnjih poročevalcev. Poroča*	.	... ..	... ..	omun i.
strskim jtretlsednikom Averescom'
in .lanom TIratianom. takozvano
(lovemu naertu. ki je silo za prestolom, da pa je v sedlu:	.	, . ,
' . . .	' .	dosti izgub prodajalec
Avereseu, ki ima za seboj vso ar-' .....
i no m ki jim preti s po
mado.
Kralj Ferdinand lahko umre vsaki čas, in romunski krogi v Parizu so zelo vznemirjeni vsled stanja zadev v Knkarešti. posebno ker je cenzura izvatiredno stroga.
BUKAREŠTA, Romunska, 3. aprila. — Kraljica Marija, katero so smatrali njeni občudovalci z.a najbolj mogočno osobnost na P»al-kanu. ho najbrž, izročena političnemu vrZi*hljenju. če ho umrl kralj Ferdinand ob sedanjem času, soglasno z mnenjem romunskih krogov v Parizu. Mnogi pa domnevajo, da ho našla zopet svojo pot k sili.
Princ Michael, pet Int stari sin prejšnjega prestolonaslednika Ka-rola, je prestolonaslednik pod regent stvom. iz katerega je bila izključena kraljica Marija. Znano je. da je kraljica dol^o časa želela. da bi bila imenovana za regent injo. a bolezen kralja je preprečila vsako i/.promembo.
no in odkrito nastopiti proti Fordovemu načrtu, ki je prizadel ?.c
m na drob-preii s popolnim uničenjem.
— Xačrt Forda ima toliko ekonomskih lukenj, da ni treba velikega ekonoma, da vidi skozi nje. To, kar dela on, ponovi lahko vsak moški ali vsaka skupina moških, ki ima dovolj denarja.
Pokora za umor amer. državljana. P
pijačo. lJnrkner	približno
edini človek, ki ni zadovoljen.
- M
sem storil kot okrajni zvezni pra ditik. Suhači pa so jezni raditega. k:ir sem rekel soglasno s svojo dolžnostjo o dejanskem položaju. Med f-bema strankama sem jaz
aprila.
Predlagajo mornariško akcijo, s katero bi se popolnoma odrezalo severno Kitajsko od južne ter nemogocilo nacijonalistom, da vojaški ali na kak drugi način operirajo skozi angleško blokado ob reki.
Taka akcija bo seveda odvisna od odgovora Han-kova, katero stavljajo sile, a ker noče nacijonali stična vlada sprejeti takoj te zahteve ter niso Angleži pripravljeni, da bi se udeleževali nadaljnih razprav in pogajanj s Cenom, je pričakovati takojšnje akcije.
Vprašanje je, če se bodo udeležile akcije Zdr. države in Japonska. Na Japonskem obstajata dve fakciji. Stranka, ki ima silo v svoji roki ter je v zunanjih zadevah pod vodstvom barona Sidehara, je bila dosedaj neizprosna v zadevah nacionalističnih Kitajcev.
Izza dogodkov v Nankingu pa je pričelo v Tokio prevladovati mnenje, da mora dobiti Japonska satisfakcijo od nacijonalistov, ker bi bila sicer vlada izpostavljena riziku poraza svoje političiv; opozicije, ki zre z velikim vznemirjenjem na bolj-ševiške razvoje na Kitajskem.
WASHINGTON, D. C., 3. aprila. — Vlada je včeraj objavila sklep, da odpošlje nadaljne bojne ladje v kitajsko vodovje.
Direktno odgovornost so navalili na kitajske na-rijnalistične vojake in njih poveljnike za izgrede v Nankingu, na temelju poročila John Davisa, a-meriškega konzula v Sanghaju, ki je poslal drža^ nemu departmentu poročilo glede izida preiskave.
To poročilo smatrajo za skrajno važno, ker bo omogočilo Združenim državam pripraviti svoj slučaj, ko bodo zahtevale jamstva za varnost Ameri- samnel rnterniever je dospel vče-] *»«««« * w.i«uH.aj«n je iniorun- v Corro rhino kj(M. so je ,lote! kancev, živečih na Kitajskem.	[raj semkaj z aeroplanom iz Kaj i-1 poslaništvo, da je bilo truplo 7ih.u?Ui z npko ih.u(r0 vstaško tol-
To poročilo tudi smatrajo za popolni odgovor po preoej ,iai,ornem potovanju.
• i r?	i . i	• Aeroplan je moral napraviti tride-
na ugotovilo Lvgena Cena, kantonskega zunanje- milj ovinka preko Smloz,ra-ga ministra v Hankovu, da je bilo ubitih sto Kitaj- skega morja, da se izogne pešče-cev za enega inozemca v Nankingu.	nemu viharju.
Združene države zahtevale naj mehiška
Sheffield je nastopil na temelju navodil državnega departmenta.
s katerimi bi se takoj obnovilo obratovanje. Tekom včerajšnjega dne so krožile govorice, da se bo vr~
okrači s-, jezni na to. kar šila mezdna konferenca za ohijska unijska polja a ril kot okrajni zvezni prav- pozneje SQ unijski uradniki izjaviIif da bodo odkk)_
mli vsako soudeležbo pri katerikoli konferenci, ki oi imela za temelj znižanje plače.
.„ ir i s;,n WASHINGTON, D. C-., 3. aprila. — V ugoto-
naiholj nepriljubljen rlovek. Ni o-	r	-»«■
jemu nasledniku pa ž.dim vso do Vllu glede stavke v poljih mehkega premoga je iz-bro srečo.	i javil senator Copeland iz New Yorka, da bodo ne
— ugodnosti, povzročene od nadaljevanja stavke le
r>i • - - i v j K, malenkostne v primeri z neugodnostmi, katere je Plavajoča coia v Kodanju	v,	,	, . ., ,... ' . . J _ povzročila stavka v antracitnih poljih. Dal je tudi izraza upanju, da bo mogoče najti kako metodo uravnave, predno bi občutilo občinstvo vso silo te ga položaja.
Senator Copeland obžaluje, da ni sprejel kongres nikake zakonodaje, ki bi dajala predsedniku polnomoč, da nastopi. Pri prihodnjem zasedanju kongresa namerava zahtevati tako zakonodajo. Izjavil je:
3. aprila ! — Ce bo trajala stavka naprej, bodo neugodnosti v primeri s stavko v antracitnih poljih malen-
KODAXJ. Danska arnik "Rynd;im", ki ima na kro-jvu "plavajoče vseučilišče", je do-bodo	včeraj semkaj. Ameriški dija-
ki, ki so na potovanju kroj; sveta. _ _ _	.	so se izkrcali, da si ogledajo me
vlada kaznuje morilce 5n okolico. Wilkinsa. — Poslanik! --
Samomor dentista.
prTT$nrn<;ii. Pa.. Dr. I Tarry Barrel, dentist Iz lirooklvna. je umrl včeraj v bol
Samuel Untermeyer v Jeruzalemu.
< JEliT'ZALK.M. Palestina. apr.
MEXICO CITY, -Mehika. 3. apr.'nici vsled učinka strupa, katere-1 kostne' Mi konsumiramo petsto do šeststo milijo-Tnkajšuje ameriško poslaništvo je ira i.- zavžil v nekem tukajšnjem nov ton mehkega premoga V primeri Z manj koi.
včeraj oficijeino objavilo, da jc hotelu.	90,000,000 ton antracitnega premoga. Zeleznicc,
bil Edgar Clark AVilkins. ameriški -T7-T--~~-7"
I } ................. , , rajo v bližini, prevladuje vendar
|elektrieni mzunr, umorjen od brn-	. , .	, t
t	,- . .	i - - t	mnenje, da je bd irkins odveden
ditov ali vstasev v državi Jaliseo.	,
pod vodstvom
Kratka brzojavka ameriškf ga Canaletitt ki sr | konzula v Guadalajara je inform!- v Ccrrn rhino kjpr so
nekega Severiana je nahajal na poti
Obravnava proti morilcem Synderja.
in sedaj se bo izvedlo boj proti po sku-.u. tla se preloži proces na po- Pjnedo pristal v Texasu.
znejši čas in da se preloži obrav-'	-
uavo v kak drugi okraj.	| SAX AXTOXIO. Texas. 3. apr.
Okrajni pravdnik Xewcombc iz Poveljnik Francesco de Pinedo. ueensa namerava poklicati več italijanski avijatik. ki se nahaja
kot šestdeset prič. Vsled tegn se poletu preko štirih kontinen-
Sestdeset prič bo obtožilo' ^ Graya in Mr«. Snyder J pri-^nje da ^ M8liianje pri-od t0v, obsegajoče™ 30.000 milj. se Obravnava bo trajala'obeh strani trajalo najmanj ti i •><* včeraj poslovil od Mehiškega
tri tedne. - Okrajni ,p(Inc do ^p« meseca, brez ozlr«; naliva ter dovršil svoje prvo poto-
na čas. potreben za izbiro porote. vanJ° P° suhem, ko je poletel iz
Splošno pa se domneva, da bo Galvestona v San Antonio, dobila obramba /avlečenje potom Xjegov aeroplan. ki more pri
pravdnik Newcombe je zaključil zbiranje doka-
ov.
>r/.avno pravdništvo jc objavilo. da je zaključilo svoj slnčaj proti Ilenry Judd Orayu in Mrs.
!predloga, da se izpremenil pozori- stati 1,4 na vodi- ^ napravil 250 Sče obravnave in da se završi ob- niilj dolgo potovanje brezhibno.
tavnavo proti obema ločeno. | Kewcombe je mnenja, da je Mu-Okrajni pravdnik pa smatra čaj proti Mrs. Snvder zelo močan.
svoj slučaj za zaključenim ter bo mogoče celo močnejši kot proti iHiihli Snvder, ki sta otozena umo- vsled tega ^okal le na pricetek Gravu in da ne more videti kak-8nyder, moža slednje, i obravnave.	1 ano obrambo bi se moglo nuditi.
W'ilkin-a identificirano in d.i stanje trupla kazalo, da je bil mr-j tcv že tri ali štiri 11 n i. Pand iti so ga odvedli v nedeljo. 1 Poslanik Sheffield je takoj po I sprejemu brzojavke obiskal mehi-! iški zunanji urad na temelju navodil iz Washingtona ter pozval mi-jStra. naj takoj od red f zasledovanje in kaznovanje morilcev Wilkinsa. Poročila glede umora Wilkinsa so bila brzojavljena zmia-| njemu departmentu v Washinjr-tonu.
" Da je bil umor Wilkinsa. ki jej bil načelnik elektro-niehaničnega oddelka Light and Power Co. .v, Chapala. Jalisco, in kojega truploj so našli v četrtek ponoči v bližini El Colli griča, malo izven glav-, ne ga mesta, nameravano dejanje, vstasev. k katerim so hoteli zaplesti Mehiko v spor z Združenimi: državami, je razvidno iz poročil, ki so dospela z lica mesta.
T>očim pripisujejo dejanje raz-j ličnim vstaškim tolpam, ki operi-.!
po.
električne naprave, plinske naprave, in vse javne Titilitete so odvisne od neprestane dobave mehkega premoga.	/
tojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameri Skega ali kanadskega denmrja nam je treba poslafi, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki ■o veljavni do preklica, ki se pa potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajal*, p ošabno fs, ako bost« vpoitevali svojo korist in naio zanesljivo t«r točno postrežbo.
Din. Din. Din. Din. Din.
Dinarji
500	..
1,000	..
2,500	..
5,000	..
10,000	..
$ 9.40 $ 18.50 % 46.25 $ 92.00 $182.00
Lir Lir Lir Lir
Lir«
100 .. 200 .. 300 500 . .
$ 5.35 $10.40 $15.30 $25.00
Lir ...... 1000 ..... $49.00
Zs poilljatre, kt presegajo DesettlsoC Dinarjev sli pa DvatlaoS Ur Soroljiijemo poseben negkm primer« popust.
Posebni podatki.
fflaaMrttftMvr H v JncsslaHft in Italiji tnaia kaksr riedi :ts |U. ali sanji znesek 7S Isv; cd Ss UM. pe 1 mi vsakega Sa vetje vrsto ps »t-
FRANK SAKSER STATE BANK
62 Cortlandt Street	mm: ooktlandt m	New York, N V,
GLAS NARODA. 4. APR. 1927.
GLAS NARODA
(SI4OVBNB PAXLY)

Owned and Published b? PLOVSNIO PUBLISHING COKPAHX
ti jDrfNHVMMj
Frank Bekeer. preeldent____Lanii Bmdik, IfMHfif.
PUee of koiineN of ih« corporation ud iddrMMi of above flffifldl:
S3 Cortlandt St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y,
"GLAS NARODA" "Voice of tkePeopU" I trued Every Day Except Sundays and Holidays.
ga eelo leto welja fist ea Amerike
in Kanada_______16.00
la pol Uta________$3.00
E« Utfi Ula________91.50
Za New York ea sola	07.00
Za pol Uta________$3.50
Za inozemstvo m tiU UH —$7.00 Za pol leta________$5.50
Bubtcription Yearly $6.00.
Tiidi pj*i Yerdiura, kjer **> bili Nemci u a .padalci, in katerega so tako pogosto opisali kot nemško klavnico, *so i-uieli Francozi neizmerno večje izgube, kljub ponovnim komunikejem eenzorja, "da je Nemčija popolnoma izkr-vavljeiia".
Right Hon. Ma ste ima 11 je izzval ]><>]•< .čilo (Minrr-billa pomorske l>itk<* pri Jutlaiidii. (•him-liill vzel za Bcatty-ja proti Jellieoe-ju.
— »Joffre, Petnin. Nivelle so vsi iz iste šole. ( hurclull.
Proslavlja edinole Allenby-ja. piemagalra Turkov in maršala Foeha.
('hureliill se je jHvslužil smrtonosne metod« . je pohvalil radi kreposti ncral. Njegovo 11 ja drugih mož.
NEKAJ 0 HUZARJIH |lZ ŽIVLJENJA DROMEDARJA
< >dko<i ta naziv' Pravijo. da je madžarski kralj .Mntjaž izdal povelje. da si* vzame k vojakom vsak dvajseti mož ali po en mož iz vsakega kmetskega posestva, ali pa.
Kako ve! i k <1 pridobitev bodo avtomobilski* zvez«» skozi puščave ho znal ceniti I,- tisti, kdor |>oznu vse neprijetnosti, ki jilj povzroča dr« itn dar ali kamela svojemu go-
AlX i«la >estavil telesno stražo, pri'spodarju. Med vsemi domačimi zi
L-.t..-; _____; ......i ______i. ... - ■ • I ■ • • . ■
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemii nedelj in pravnika*.
Hai^a
r«» je »"litina zgodba, žalostna sicer, toda resni.'-na. Po veselici so bili udeleženci nekoliko skočili v lase. \ sled no/a. kozarca ali k »-ke druge stvari, se je bil znani veseljak občutno poškodoval. Kri mu j«- lita iz treh ran. in krvi ni bilo mogoče ustaviti.
Obvezovali <ra. solili in poli-,	more ničeJvali z je4hom. toda krvi mu niso
uredili madžarski jezdeci -jsar drugejra dohiti, je končno za-' mogli ustaviti. Slednji«' so poklica-
kateri je prejemal vsak mož dvaj-}UM is,"T arov fmajhen novec tedanjega •"•asa ) mezde. Tako bi bilo soditi 'udi po i men 11 "linsz" t dvajset). Verjetneje je. da so bili huzarji
valmi ni tako 11 por m in muhaste kot je baš ta. Res je sicer, da je zadovoljen z vsakršno brano, kajti a ko ni °veže zelenjave na razpola go. j«» zadovoljen tudi s suhimi ve-
Peter Zgaga
—Ji
hrvatska milica. j»o katere vzoren .jami. slamo, in ako ne
-----.	... .	t	■	.......... • " ""ji'	' jKMit.
: rep ost i, katerih ne sine imeti noheii 'rrJ.vU'mu'1 111 ka,,,or morHl Pristo- uovoljen tudi /. jermeni, vrvmi in li ambulanco. Ambulančni zdrav
iunaštvo ie in.nitvn lr' i.• . T. I>Itl Vsak <lv«J**' plemič. \ zgo- shčnim blagom. ki ga kje potrga. nik je nekaj mešetaril kroc njeg,-.Itmastvo, ,)e junaštvo, ki riskira zivlje- dovini se omenjajo huzarji za krn- Najbolj čudno je. da more jesti in k.-r na ni mo-el ničesar „■ J vi,
Popiai brea podpisa in osebnosti ae ne priobčujejo. Denar naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni, fcfr, prosimo, da m nam tudi prejinjo biv&lii&e na mani, da hitreje
najdemo naslovnika.	__
Novice iz Slovenije
j J ja Z i pre. in sieer v njegovih vojnih 1 |M>hodih proti Cehom. Kasneje se suti
žvečiti liste
iT 11.1 e«ra.
pa ni mogel ničesar opraviti, mimoze, ki so vsi po-'p, je dal odvesti v bolnišnico, tankimi in ostrimi bodica-' Vsa zdravniška znanost mu ni je razširilo na Madžarskem ime na'mi. ki sicer prebodejo eelo pod- mogla ustaviti krvi Možak j vse konjenike v vojski. Xemcija plate na čevljih. Toda kljub tej Nl,»dnjga dne
• je uzrl a prve huzarje za Ferdi- dobrini-. ki
proti vpeeru
je na-ti mrl.
'G LAS NABODA
telephone: Cortland t 2876•
Dominik Tory umrl.	takoj odskočitj. ker jih je duši]
V Trbovljah je umrl po dolgi dušljiv dim. • teki bolezni Dominik Tory, poslo-82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ; vod ja konznnme skladuice TPD v

RESNICA PRIHAJA NA DAN
pa je edina, ima vel-
nanda I.. ki so mu tniiopro pomaga- hlod same slabe lastnosti. \'sakc-
li v šmalkandenski vojni. Prosi a- jra tovora, ki mu jra hočejo napr-
_ vili sr se po svoji okretnosti in t Mi. se neusmiljene hrani ter tuli reda, » pohiteli žo to.li doma- l,r;1ljmsli. si pridobili im.
i pokoj,, Pokojni I.. bil v mlajših vo^jim ^'p^^ ti IrJ'	17°"'' ^^	^	k*,n ka,m"° »*">«. ><o so ,„„ p„v,,h,li. ,1» nn,
na »oh,, leta 1«« lo Jo .a ,,eL ,asa ^Uje e,^ •^"T"'	'	«' n""T ' """" TTT	*****
rp i | • , • . • „ ,	n J 1 '' eami, kijt in krivimi sabljami, no- v sedlo, ker se žival, kakor lutro vzdihnil-
v Trbovlje, kjer je koceno. .Medtem so se lesene stene r	.	.. i .... .	, , l
kmalu prevzel vodstvo velike t,- hiš,, prieele sesipati in bila je 7,	opijsne oklepe n, neprodirne *«.,„, ka., tuje«, na HVAjem hrh-, _ Oh. ee hi to vedel t škoda.
sovine, ki jo vzdržuje TPD za sva-J nevarnost, da pade vse na katp. Ko ^X'.VvHe "oaši "š,,"	'"'	V'S""'	" hi'°	'>f''""
i letih trgovec se je preselil
Xa njegovo smrt je izvedel tudi njegov prijatelj. post aren ninži-e«>k. ki je imel strašno hudo ženo. Izrfdno ^e je zanimal za okoliŠ-se in rujove, da bi se ga kamen us- čine. ki sn povzročile njegovo
povedali, da mu ustaviti krvi. je
London in Pari/ sin še vedno razburjena vsle<l sen-zacijonalnih razkritij Winstonn <'lmrehilla. ki .so vsebovana v njegovi knjigi: "Svetovna kriza".
V	tej knjigi je raztrgal na drobne košeke ugled, ka terega so uživali francoski generali kot Joffre, Potain. >.i-velie in drni»i. Na površje je spravil mučno vprašanj« kdo obeh adnriralo-.'. Beattv ali Jellicoe, j<i bil odgovoren, da se je izjalovil ii^ert /.;« uničenje nemškega brodo ja pri Jutlandn.
V	Franciji je vzbudila knjiga tak odmev, da je bil yojni minister Painleve izpostavljen v poslanski zbornici pravcati bateriji križnega zaslišanja.
V	angleškem parlamentu je vložil neki konservativni elan, torej član iste stranke, kateri pripada <-hurt-lull, predlogo, naj bi vlada prepovedala objavljanja državnih "tajnosti iz oficijelnih dokumentov, do katerih imajo članij vlade seveda dostop.
Winston Churchill je finančni minister v kabine'ti Btanley Baldwina. Za seboj ima dolgo in burno karijer«. Prvikrat je vzbudil pozornost kot vojni poročevalec tekom Burske vojne. Tekom svetovne vojne je bil prvi t »rd admiralitete v koalicijski vladi, kateri je načeloval David Lloyd George ter se je zavzel za usodepolno ekspediei-to v Dardanele. Bil je tudi odgovoren za izkrcanje angleških mornariških .vojakov v Antwerpenn v prvih me seeih vojne, za liadaljno ekspedicijo, ki sc je nesrečno končala, kajti mornariški vojaki so bili ali ujeti, ali p;i so pobegnili na Holandsko. kjer so bili internirani.
Pozneje je stopil v armado ter služil kot infantci i.",-ski polkovnik na zapadni fronti.
Vprašanje, ki je zmedlo francoske uradne kroge, obstaja iz njegova razkritja, da je bila vsa francoska armada leta 1917 v stanju popolnega razkroja.
Churchill je razkril, da so razne divizije francoskih čet stvorile sovjete. razorožile svoje častnike ter pričele korakati proti Parizu.
Painleveja so vprašali v zbornici, če je to resnično, in on je pritrdil.
Kekel je. da je bil položaj v onem času tako nevaren, da so pričeli ljudje obupa vati. Vstaje pa so bile zatrte in sovražnik ni nikdar izvedel nobene trohice o potrtosti, ki je bila splošno razširjenja v francoski armadi.
— Ce bi Nemčija vedela to, bi uveljavila odredb- . vsled katerih bi izgubili vojno, — je rekel francoski vojni minister.
Nadaljno razkritje se tiče skoro pol milijona ruskih vojakov, katere so privedli v Francijo leta 1916 in ki sc se tako junaško borili pri Verdunu.
Najvišji tri but je izrekel Churchill v svoji knjigi nemškem bojnim taktikam, vrhovnemu poveljstvu in posameznim vojakom. Predstavlja jih kot može, ki so poznali svoje delo, kar pomenja velik kontrast napram oma-liovaževalnim taktikam zavezniških generalov.
Prvie izza pričetka sovražnosti je avtorirativen vek priznal, da so Nemci nadkriljevali zavezniške vojake glede poguma.
Pogosto so jih slikali kot "čredo", ki je napredovala le v masivnih formacijah, ki niso imele nobene osebne ini-cijative. Churchill pa je pokazal, ela sta morala za vsakega Nemca, ki je bil ubit, umreti dva Francoza ali trije., itazmerje glede angleškega vojaštva je bilo še hujše.
Tekom bitk ob Somme in tekom zadnjih sto dni vojne izgubljali Angleži v razmerju štirih proti enemu na
Smrtna kosa.
Ljubljani je umrla
je začela hrizjralna zopet delobati.
kasnejših začetniki težave pri žeji kamele, so <r.i odvlekli v špital. K meni naj
.	, , , vojnah nastopali skr-ro po vseh bo- Njena hoja je taka. da povzroča bi prišel, k meni- in na i hi 7iu-
so gasile, odsh v hiso. da razkop- mhm so imp huzar rabi redko. V
morsko bunkal po vratih, da hi mojo ženo
i;,.;«	i-	- , , -...................................... ' vs,m onlnu kl ]l>	vaJf'ni- t raj ob petih parkrat trdno po
I os i pin a živi n t	- kak(>, tridesetletni vojni so bili oborože- pa imajo slabe želodce.
Kleinstein. znana trafikant^na ' trl^podrlije'	To Ti m t nudd " kar«bink" in bolezen. Pri hoji se namreč ziblje zbudil in da bi mu moja žena šla
1	1 " najimenitnejši vodje so nosili kakor ladja na razburkanem mor- odpirat. Ko bi jo zapledal pred se-
• I'r!^1,0*I>r'zor'	■ oklepno srajco ali četverooplato ju.-Jezdeca sploh ne uboga in rav- hoj hi mu takoi
j«M lakoj pri vratih v veži je leža- k	j	j
Jurčičevem tryru.
—	V celjski javni bolnici umrl Mihael Papov. čevljarski la na tleh. popolnoma zoglenela mjster iz Celja v CA. letu starosti, mati Marija Košir, držeč v desni
—	Dne 13. marca so pokopali roki kljuko, ki se ji je snela iz za-na celjskem okoliškem pokopali- klenjenih vrat. Pri ognjišču v vešč.t Fr. Kothmanna. nadzornika Ži je ležal na tleh dveletni Vinko proge dr. železnice v Laza h.	jčiznik. strahovito ožgan, tudi že
j mrtev. V srhi stare Marije Košir-Novo portaiališce na progi Mari- jeve. kjer je spala z otroci, je le-bor,Špilje.	| žal na tleh pri ]>ostelji. — tudi
Prometni minister je. ustreza- polnoirin zoglenel — 13 letni .lo-
joč prošnjam interesiranih občin, odredil, da se ustanovi novo postajališče Oirknica med postajama Pesnica-Št. IIj na in-ogi ^laribor-
Spil je.
ram.
mm r<,
žef Bizjak, na peči pa je ležala -	i	u
J	1	vraznikom. zlasti Francozom. —
zadušena enoletna Marija, neza- i- i • -it	i
Kmalu ie maršal Lonxembourg po
kouska he, Mteike Grojzdek. |vzoreu (Ivo}) ujptih hllzarjVv nsta.
. ,P0/fr J° bl1 Popolnoma udušen m>vi| franc08ki huzarski polk. -
šele okrour }>ol (>. zjutraj in šele te- rr	, ,	, 1M .
'	J	Temu vzgledu so nato sledile tu
daj so mrgli gasilci spraviti se-
V Dolu pri Ljubjlani zgorele poj žgana trupa na prosto. ()<1 hiše
čudnem naključju štiri osebe, .ostalo na pogorišču le nekaj tra- Vftn<lfjr so hi]i tmn v p0|K)lnih oU.
V Dolu pri Ljubljani so našle	trupla so nato po ]ppih K(>?. je sl(1<]ijo vs||kpmll hn.
g:ozno smrt štiri osebe: 62-letna	orozništva prenesli v mr-
vdrva. lastnica hiše. Marija Ko-itV}lžl,i('°-
š;r. njena rejenčka. 13-letni Jožef Orožniki so nato tekom dopol-Bizjak ter 21-letni Vinko ('iznik. <l"eva zaslišali razne priče, areti-
rali jwjtein Petra in Marijo (»roj-
nudil \A
).J__________ _____________ _____________________________ . ____ ....
zastala kri po
kovinsko ploščo na prsih. <Vsto s- na. vedno nasprotno njegovi želji, vsrh žilah imenujejo huzarji od leta lfi(>0. da- Xa tr so domačini že tako vajeni.	*
si so bili še vedno iregularna voj- da ukazujejo živali ravn onasprot-' Oče je rekel svojemu bodočemu ska, dokler ni bil leta 1HR8 usta- no kar želijo. Vode se tako boji. da lahkoživemu zetu-uovljru v Avstriji prvi huzarski ga je le z veliko silo pripraviti do _	no,-.fl- 0ll.
polk redne vojske. Iluzarji tedan- tega. da prehrede reko. Ker vel-'J1(.hati bom (|n, sVojo h(Vr ?J| jega časa so imeli razen dosedan-( hlod ne zna plavati, ga čez večje O;no. Toda nekaj te prosim: nohe-jega orožja pet čevljev dolg pa- reke takorekoč prenesejo. Kden nilt nfMnmu(sti Več. Dosti neumno-laš (meč), ki je bil pritrjen ob ga vlečena vrvi. ki jo je evil oko-'*t; sj napravil v življenju. Xo-'>0* sedlu in ki so ga uporabljali kotTi glave dromedarja. naprej v vo- bene neumnosti več
kopje. Osovražili so se svojim so- do. da mu zmanjka tal pod notra-' _ Obljubliam vam da ho to
mi. Tedaj pa ga sprednji, ki .e na- zn,i„j„ neumnost _ mu je odvr-haja v čolnu, krepko ]>rime za ^la- ,,j( v o. zadnji pa za rep ter «*a tako.
prenesejo čez vodo. Nekateri sam-J starokrajskem časopi>u sem ei so tako neugnani. da grizejo (-ital n„4e(injo nrvieo: vsakega, ki se jim približa. eelo| _ Iz japmliue poročajo, tla se svojega gospodarja.	j nahaja v tamkajšnji bolnici neki
"	26-letni spljnk. ki je dne 27. fe-
jbruarja. na dan svr>je poroke za-Prvi tajni spijonski pro- spal. in da ga doslej niso mogli
d i drnge države. Xa Poljskem so |K>zuali huzarje že izza leta 1530
sin perice Josipine Cižnik. stanu-joče v Ljubljani v Hrenovi ulici, ter enoletna vnukinja Marije Koširjeve. Mieika.
Xh predvečer strašnega dogod ka se je mudi! v hiši kolar Jan- suni- ,la sta niogore zaKcnca sa-! Jame. V stanovanju tesarja ma podtaknila ogenj, ki je zahte-Mi-f jzka, ki ima za ženo 24-letno vaI kar Atiri žrTv«'-Micko, hčer stare Koširjeve, je po-*	mnenju Jemca in domačinov
lagal nove podnice Skupno z	požar nastal na ta način.
zar.ju najmanj pet do osem oboro-žencev. so bili podobni srednjeveški oklepnikom. Pozneje so se huzarji j »osebno proslavili v nasledstvi nih vojnah. Število hnzarskih /dek ter ju odvedil v sotlne zapo- ,, . ' ,	, . ,
1 polkov je zelo naraščalo. Friderik re v Ljubljano. Povod aretaciji je "Tr	. i	i
.	II.. je ustanovil na Pruskem po
bil prepir med zakoncema in Ma-	,	,	,	,,
.. .	.	vrsti kar pet huzarskih polkov. \
rnjo Koširjevo. iz česar izhaja jj
so izpremenili četrtino vse , konjiče v huzarje. Katarina 1!.. je i hotela preobraziti v huzarje celo ' kozake. a si je po uporu Pugačeva (premislila. Sedaj imajo huzarje
. . ....	, skoro vse evropske države in tudi
Grozjdom sta delala že popoldne.]da so je vnelo ob pec nagromade- prckomap8ke (lržave jih posnpma. ..,.: * ____ .... t..Ji: ____r.___ i____.. no rtlihmie llirnin se ie imto hitro
Preti grškim junakom.
pri tem pa tudi mučno kurila vj»o oblanje. Ogenj se je nato hitro vko|.kop	y ^^ ^
mali pečici, tako zvanem >a-j™l '» ^nrija Koširjeva z^ o- krnjeni<!Jl loh & v poStpv
šprrčku". okrc-g katerega sta pu-|troci SP zbudila sele. ko je bila|	J__
stila na večer cele kupe oblanja.j''1 naPo1 omamljena in je bilo ^e Okrog 23. ure je prišlo med Za-j1,arkro? v	Torej pre-'
koncema Grojzdek in med taščo, pozno. Marijo radi nekih malenkosti do,Morilec Šešerko priznal hudodel-| AXGORA. Turčija. 3. aprila.— prepira, ki je bil v hiši po pripo-j	stvo>	V turških šolah se ne sme omeniti
vedovanju sosedov skoro na dnev-	kratkim je bil pred mari-( „.rških junakov, starodavnih ali
nem redu. V prepir je posegel tu-;b< ™ko poroto obsojen v smrt na modernih. Xrvi vladni odloki so di Jemee. ki je končno pozval za-lveŠ8,a posestnik Kari Šešerko z tuflj i^jj^čili vse knjige, ki govo-konca Grojzdka na svoj dom. češ:;Janžekovega vrl.a pri Ptuju, ker^^ nonjrodno „ tnrški zfrodovini "Bosta vsaj eno noč mirno spala,"tcPn sv°iP v Dravi v Tr- fM. 0 zakonodajnih intelektualnih da se vama ohladc ušesa!" Grojzd-!,Vvi Pri Mariboru. Izrek porotni- nspohih Turkov, ka sta se njegovemu povabilu od- kov- ki so 55 vsemi 12 glasovi potr-j prppnvedana je tudi inozemska z val a in res okrog polnoči odšla jd«11 krivdo obtoženca, je prvotno verska propaganda.
na Jemčev dom. Tamkaj so vsi'osupnil, ker je bila obtožnica zgra-|-^-
prečni i v pogovoru čez 3. uro zju-|i<ina izključno na indicih. Direkt- ^ trj,j.	,ne priče ni bilo nobene. Šešerko
Xekako ob tistem času se je po-l™ °(,lo<"'no taJil vsako ^'vdo. setnik Miki a ve v Dolu odpravljal!Se Potem' ko mn P^sednik se-
nata v sodni dvorani razglasil
smrtno obsodbo, je Šešerko patetično vzkliknil: "Pri živem Bogu prisegam, da sem nedolžen. Tudi
Ijeno. Razburjen je skočil v hiš0jKrista so P° nedolžnem na križ
pribil i!"
V samotni eelici pa je prišel Se-
ces v Angliji.
zbuditi. Zdravniki mu posvečajo vs< pozornost, da ira obdrže pri življenju.
To je hud slučaj dremaviee oziroma spalne bolezni. Vsjjk bolnik se mora poštenemu človeku -»militi. Tudi meni se smili omenjeni s.^-ljak.
Kečem pa le to: — Xjegovo ženo bi rad poznal.
Pomožni šerif ubil jetnika.
na pot na sejem. Pred no je odšel, je hotel napojiti konja. Komaj je stopil iz hleva in sc ozrl proti gozdu, je zapazil nebo vse razsvet-
Velika noč in piruhi.
LOXDOX. Anglija. 3. aprila. Prvi tajni proces v Angliji izza svetovne vojne je bil odrejen ''v interesu narodne varnosti" za poročnika Colli na Maversa, katerega dolže. da je nepostavno last o-j val načrte dveh angleških podmorskih čolnov. O—1 in X—1. |
I	v
l'od robne-it i glede teh dveh pod-j
morskih čolnov spadajo med naj- ^ šoli so se učili čudovito zjrod-bolj skrbno zavarovane skrivnosti ho o slavnem junaku Androkleju. admiralitete.	Pčitelj je povedal učencem, kako
so ga vrgli v zverinjak. pa se ga ni noben lev dotaknil, ampak so J se mu živali boječe približale ter 1 ^ra začele lizati po obrazu. Ko jim jt učitelj vse natančno razložil, jim je rekel, naj nekaj napišejo o WILLIAMse>X. W. Va.. 3. apr.jtem slavnem junaku. Leonard Cline, proti kateremu jc( Vsak je napisal kot je vedel in bilo dvignjenih več obtožb, je bil znal. najzanimivejši je bil pa opis ustreljen v Norfolk-Western želez- malega šolarja, ki se je takole niškem vlaku od Tom Buckanno-' glasil:
na. pomožnega šerifa, ki ga je are-j — Androkleja so vrgli zvezane-tiral malo poprej ter ga spravil na ga v zverinjak. Rimljani so misli-vlak. Buckannon je rekel, da mu Ji. da ga bodo levi raztrgali. Toda je aretirani pretil.	j levi so so prišli k njemu ter ga
začeli lizati po obrazu. Vsi navzoči so mislili, da se bo zgodilo baš nekaj nasprotnega.
in pričel klicati: "Xa Gričku (ka kor imenujejo p. d. Koširjevo lii šo) gori!- Kmalu je pričelo tudii^1*0	v	misli. ^
tretji dan je naprosil sodišče, da j
ga za.sliši. ker ima nekaj važnega! povedati. X je go v i prošnji je bilo ugodeno in Šešerko je pred sodni-j ki priznali, da je res on utopil svo-! jo ženo v Dravi. Prosil je, naj ga sodišče, predloži v i>oniilostitev.
Ker ima obsojenec več nedolet-nih otrok, ga bo mogoče to skesano priznanje rešilo vislic z ozirom na to edino rešujočo okolnost.
v stolpu biti plat zvona.
Ravno takrat je stopila pred Jemčevo hišo tudi Grojzdova žena Micika in zapazila požar. Strah ji je zaaibil noge, da je padla skoro po tleh. Pričela je obupno vpiti na pomoč. Krik Grojzdkove žene in plat zvona je imel takoj učinek. V hipu je bila pokonci vsa vas in o-krog goreče hiše na gričku pod gozdom, dober streljaj od vasi Podgore, se je zbrala množica ljudstva, ki je hitelo reševat, kar se je rešiti dalo. Več mladeničev je vdrle v gorečo hišo, morali so pa
feOJAK?, NAROČAJTE SE HA "GLAS JTABODA", NAJVEČJI SL0VXN8KJ DNEVNIK V ZDE.
Stara navada—-železna srajca pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike.
Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena j im darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko-nočna Tiaira^ip v dinarjih, lirah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 OorUandt Street :	New York, N. Y.
- - " 1 * "»>f
l
X'eki kunšten rojak, ki je baje ves svet prepotoval, je pravil začudenim (»oslušalcem:
— Bil sem na Turškem in na Kitajskem. v Afriki in v Avstraliji. Tudi prccej jezikov sem se naučil. Rečem pa, da sta kitajščina in turščina najtežja jezika na svetu. Kitajščina je še dosti težja kot turščina. Tako je težka, da je niti Turek ne razume. T!	*
Francija je poslala v Washington novega poslanika.
To je gospod Paul Louis Charles Claudel.
Ivoj drugi dan je obiskal predsednika Ooolidga ter mu svečano izjavil, da je Franeija največja prijateljica Združenih držav.
Taka zagotovila so jako lepa, toil a ž- njimi ko nc.odpliČhje dol-
ffa. . >



-
————■-r—™1

GLAS NARODA, 4, APR 1027.
a prostovoljca.
premirju, ki hc je *kleuilo zj ki sc je skrbno izognila pri Irkut-
i
redno boljfieviško vojsko n;t j*ost!i-'-kn ver ji bitki, ki so jo vanjo hoji Zima. so nadaljevali jtifroslovmi-(TcJi zapb-Nti vojtuski oddelki nove-*ki in ccškonlovaaki |ir»s1oroljiri ^u sovjetske«;« obcin.skejra zasto-svoj polio«! preko Daljnega vzlio-i |>a v Irkntskn. Mil sem po nakljn«"--
da nicer dokaj mirno, vendar pa zelo počasi. Slovenski bataljon, ki se je etlini izmed jugoslovanskih edinie rešil iz zamota nega položaja brc/. vet'jih žrtev, j«* izpopolnil svoj«* vrste z na Aim i prostovoljci, ki so s«* z begom rešili boljševiškc-sra suženjstva in j«' sestavil pod poveljstvom k a peta na Sireelja v lrkvitsku polk s 1500 možmi in dvema vlakoma. Prvi hip smo bili sicer nasproti našim novim zaveznikom - bcljševikoni nekoliko nezaupljivi ; ko pa smo se čez nekaj <lni prepričali, da znajo biti mož-beseda, smo se lahko res oddahnili od nečloveških naporov, na drugi strani pa smo mogli brez strahu izvršiti pogoje, ki nam jih je naložilo premirje. Radi večje sigurnosti je bil naš zadnji vlak Se vedno oklopni. Previdni smo morali biti zlasti zaradi napadov raznih tolp. ki so še vedno strašile na o-beh straneh proge in s katerimi je imela eelo redna boljševiška vojska dovolj opravka.
Med pogoji v premirju je bila tudi točka, ki določa. da so lahko naši prostovoljci, ki so jih ujeli boljševiki. vrnejo k svojim cdini-eam. Na ta način se je re- vrnilo
možu so bila odrezana ušesa, dru-
ne reke. izmed katerih ko plovne samo JSelenga. Barguzin Ter Angara. Obrežje ima tudi j>olno inine--alskih vrelcev. V jezeru je mnogo rib; v redkih gozdovih okrog jezera pa živi veliko jelenov. li-J sic. risov .volkov in drn«re divja
Pri pomlajevalo! starcev.
Starci v naših vaseh so v "<loli-[sar nistm občutil in ne čutim niti 'i ll Časih
Iz zgodovine brk.
Krade v splošnem in brki v po-
majali z glavo nad gra-jsedaj. Le nekam nenavadno čil sebncm so se morali pokoravati že j mofonom. ki se jim je zdel čudež sem postal — ali je to nemara že tolikim odredbam in pravibuu, vseh čudežev in so pravili: —- Xo. avtosiigestije.	|tla to lahko smatramo za ene»a
ju takrat v Irkutsku. kjer sem i iiiel neke opravke. V prostovoljski uniformi sem krenil med rdeče vojake v mestu, ki leži na desnem bregu reke Angare. Prostovoljcem so nujno svetovali, naj ne hodijo v Irkutsk, mene pa je vendar trnalo tja. Nekam tesno mi je bilo pri srcu. ko sem korakal ]>o ulicah velikega mesta in ni bilo videti razen inene nobenega drugega prostovoljca. Že sem se hotel vrniti nazaj na postajo čez reko Angara. kar sem zapazil na visoki nalači blizu gledališča nadpis: — Žrtve kapitalističnih trinogov. — V palačo je drvela množica ljudi Pomešal sein se mednje — šajka-čo sem radi varnosti spravil v žep — in sem krenil v prvo nadstrop je. kamor se je valilo ljudstvo. —-(bipri se mi je grozen prizor, kakršnega še nisem videl. A* veliki vetli dvorani je bilo razstavljenih okrog petdeset razmesarjenih tru-_
pel. ki so jih po trpinčenju ubili vi3*™ sko/i 59 Vf^'ih in sosednih vaseh odstopajoči Kap-Ijevci. člani bele armade. Nekemu
čine. -lezero se tedaj po pravici . , ,	... . ,	- , ,
- . .	'	< ko bodo iznašli se tak stroj, da bo-
mienuje Baj-kul. tatarska beseda.* ,	. - , .	, ,
.do sle stare ženske noter, mlade ki pomeni: bogato jezero.	|	. , ,. ..	,
,,..„.	I pa ven. bedo Ijmlje res prekosili
S postaje Kultuk, ki lezi na ma- j>
lem pobočju, jc krasen pogled na	., , . ...
.. .	1	.Ni bilo treba dolgo čakati, da
-jezero, ki prehaja v ogromno, ne-	.	...
, , ' ' ..... Se je to zgodilo. Sicer nimamo m
dosledno belo ravnino, izginjajo- .	.. .	...	, .
.....	, . , ne bomo imelj stroja z<i pomhi i«'-
«-o po dolžini v meglo in mrak. — ..... .....	,
...	. .	..	, vanje ljudi, ali kaj je stroj druge-
.Mnno Knltuka pelje cesta v I r- . .	, --. •
. , .	. .	, ga. kot izvedba neke ideje, metode,
kutsk m t>0 verst proti jugu v bnr- . _ , , . . .	...
,	_ .	.	načrta. Idej pa iinaiuo, naein ze
jatsko mesto lunka. kjer žive . ,. .
..... ... -- , v	nu'1 1,1 prve uspehe, ki prieafo. da
tunkajski kozaki. čuvarji državne ,	.
..*	da starost premagati,
meje. Prebivalci so večinoma luir-	,. . , ,
. ... , . , . „	T w I ' itah ste ze o dunajskem profe-
jati. ki spadajo kakor Tatari. lias-	u . , ...	. .1
---Sicer pa. da ne pozabim vzrokov, ki so njih nosilce, kot
povedati; nič ne prerokujem: —'vse ponižane in razžaljene, prikn boste že videli.	| pile nežnim srcem. Seveda velja
— — — — — — — — — — — to za dobre stare čase. Moderno Vsekakor so ti poizkusi prvi za-jženstvo ljubi goloto. Sedaj, ko so če} ki velikega znanstvenega boja1 krepki možati ht-ki toliko ko* jm-zoper Staranje in starost na pod-j raženi. si oglejmo malo. kakšne
niči. a tudi pri tej dragonei niso smeli biti brkati. Leta 1 je bilo častnikom vseh vrsl vojske zojwt dovoljeno nositi brke. deset let j>o-zneje pa >-o bili brki v Francoski vojski zopet obvezno predpisani. Le mornarji se slej ko prej niso smeti dičiti ž njimi. Šele resni časi. ki so prišli nad Francijo koncem
Is. stoletja, so napravili konec duhovniškim brkom. !>a gledališki
lagi docela novih medicinskih iz-,l>oje so vse morali prestati. V pr-| igralci niso nosili in ne nosijo brk. sledkov.	vi vrsti je nastopil proti njim mo-jje splošno znano. Pri civilistih
NOVA SVETOVNA VOJNA
gočen zavod — Francoska banka, je v Franciji noša brkov mlomači-— ki je svojim nameščencem pre-j J a po podrti drugega cesarstva. Z povedala nositi brke. Ponosni in j dvajsetim stoletjem s., se pojavili meli izraz, ki so ga dajali brki takozvani angleški, to je prislri-
kirji, . u « iini, i -(ti i j lir 'i u iv u i i 111 \ 1 i	i	v*	| i*i	.	.
....	„, s [Milne zleze mladih, umirajočih
turška plemena in so razen Tata- ,. ..	, , .
... . _ .	, ljudi na stare, ki se jim
rov. Kirgtzov. -lakot o v najkultur- ...... . , ....
......	,. ,., življenja m mladosti. Njegova iz-
nejsi tujerodci na zemlju velike . ,,	, ...
,. .. ' ,	, .. najdba je vzbudila na eni strani o-
Rtisije. Glavno mesto te j>okraji-	..	,
. _ , , , , , '	gromno senzacijo, na drugi pa po-
ne je -1 a kutsk. \ Jakutsku doseza , ...
... smeh. Ali pokazalo se je. da se ie mraz ze do b0 stopinj |>od nu-lo. . .	.	„
'. .	odprla povsem verjetna možnost
zato morajo ondi uporabljati top- . . .....
J pomlajevanja ljudi, lomere z vinskim cvetom, ker zi- ^ . ,r
...	i Kus dr. \ or on o v, ki živi ze dol-
vo srebro ob takem mrazu zamrz- . . .. . .
ga leta v Parizu, je ubral
ne.	t
liže boječe rane. katere ji je pri-'gal resnemu in treznemu značaju zadejala zadnja svetovna vojna, se(te ustanove. Vzgledu te banke je
ki so ga dajali brki
Oliva si Sarti in jakuti med S°r''U Stcinachu- ki ^ za'VI eepitij Medtem ko si Evropa še vedno1 mladostnim obličjem, se ni j.rile-
.-.i	i raj
hoče še
pojavlja prorokovanje o novi sledila večina javnih uradov, vsled svoj okus. splošni konflagraeiji. Sicer je res,'česar je bila velikemu delu fran da se kažejo povsod različna zna-1 cnske mladeži prepovedana nošnja menja, ki ne izključujejo nove
ženi brki. Dandanes pa srečujemo večino moških obrazov brez brad in brez brkov. Vs;«k čas ima pač
ici ne
vojne, toda napoved, o kateri govorimo. se ne opira na dejanske razmere našega časa. temveč na
druga J proroatvo, zabeleženo pred f>000
Okrog južnega dela Bajkalske- TJ°,a" ^ vrtikih	ki 4ih j1!eti v ve,iki	^irfimifli
. , , . ., . . dosegel s precepljanjem ovac. se Gizeh ga jezera tece zeleznica tik ob je- . , ... .	,
je lotil smelega poskusa, dn prene-i Tako je bilo vsaj oznanjeno na
predorov in po 45 galerijah ali te- ^	Spol"° ^ "" ^^eka.)velikem sestanku britskih izraeli-
r a.sail, ki so drzno izklesane v ska-	^	^ov koncem P raslega meseca. Tz-
le nad jezerom, oziroma umetno	111 "a St°tmP °Starpl,h	»amreč strogo verujejo v
morali SP da!° llomladiti z žlezami šim-[v vse. kar je zapisano v bibliji
m
gemu nos. tretjemu iztaknjene | ^.h^r^	l,anza" Peronov ima vse polno dru-! velikih piramidah. Davidson, ki je ......i ■ * „ ii. „..: „ :, i v». a „„ sKrnno siia/iii. ce smo noten pil- . ....
ra/b,ta »"banja itd. Na strn-j	nnkt.n:	_	nai'rtov- ^ skrivnostni spolni j napisal knjigo o teh stvareh, raz-
In tni razstavi sem ostal le hip, na- T°.no onKra-> ^	. - , . žlezi tiče čudežne sile in pomlaje- laga. da obsega Keopsova pirami-
sn .li marca leta 1020 več kot 20j to pa sem zbežal, ker bi mi utegni-	Tl-i^bV ivi ladli Va,°f' r,oveStva Jih »amerava izra-!da vse. kar je značilno za jirostor
naših častnikov in vojakov, ki so'-« razjarjena množica naprtiti del n 1 1	' ' *	'V ' . biti za to. dn zatre kretenizem in in čas na naši zemlii in za vse
preko! odgovornosti za ta grozna dejanja.'nas ~	tujce. Nie ni bi-	j	.a se,
lo lažjega, kot porušiti majhen
se izmučeni iu sestradani
težkih zaprek končno prerili dojče hi me kdo spoznal, ne glede na naših čet.	fo- da prostovoljci sicer nismo bi-
Boljšcviki so imeli Več tehtnih '» v prijateljskih stikih s Iva pije v-vzrokov. da so nam ponudili pre-
mirje. prvi vrsti jim umikajoči j Na novo organizirani jugoslo-i se prostovoljci niso več podirali vanski polk je bil takoj ob priho-j pro
v sfero solnčnega si-
predor. nihipoma bi bili vsi zavezniki za nami brez pomoči v bolj-seviških rokah. Treba je namreč omeniti, da je bila redna sovjetska vojska že v Vrhnje 1'dinsku,
brk. Leta 17so dobili vojaki p repo veil mazati in sukati si brke. še isto leto pa je bilo le grenadir-jem dovoljeno no-iti brke. Deseti let kasneje je izšla naredba. ki je!
Prepovedane rokoborbe v Alabami.
Governer Hibb Graves je prepovedal boren je v Alabami. Poslal j<-navodila vsem državnim depart-j ni en t cm. mij preprečijo vse boje. priznala to dičenje edinole konje- ki ^o že napovedani.
Gospodinjstvo v Indiji.
Ako pride Angležinja, ali katerakoli Evropejka v Indijo, je primera na. da se privadi na popolnoma drugačno gospodinjstvo nego v domovini.
Na uslužbencih ni pomanjkanja, toll je v izobilju in navadno »o tn-
.... .. . , ,	, , .	... kamor je dospela deloma po cesti,
mostov in drugih zeleznia-!du v Irkutsk določen za strazenie . ,	.....
, .,	,	,	,	,	, ,	I deloma pa po zeleznici: tako so nas
k in naprav. \ rhntcga so se hoteli (predorov ob liajkalskem jezeru.—
boljševiki ]>olastiti celega
, , .	,	boljševiki skoraj popolnoma obda- ,	... .
vlaka Dne 2;». februarja 1920. leta smo i,. ...	, . ,	.	pol po operaciji jt
, , .	...	, .	I li- Imeli i»a so slej ko prej namen,
zlata, ki ga je kolcak peljal s se- pustili ( ehoslovake in druge za- ,	. , ...
, . . ^	...	., , ,	,	da očistijo tudi najskrajnejše po-
boj iz Omska. htcli t »si so tudi um- veziuke za hrbtom — j>red prennr- . ..	. ..... ,
.....	, i i	,	ti-,	, ■• • 'krajine svoje, dejal bi. neskončne
citi zadnje ostanke bele armade, jem smo bih vedno zadnji — m; .	.	i • ,
, . .	...	..	.....	. . . , 'domovine pred belimi kozaki. zla-
ki se je pomikala v groznih razme- ,miio krenili z dvema dolgima via-1	.... _	. , .
, ' .	, ,	,	, ,	, , • ,	, i ., sti pred tujerodci — Japonci, ki
rail pes na obeh straneh proge od koma ob reki Angari (»O km daleč, ...... .
_ , .	.'..,„.,...	...	,	.so izkoristili strašno usr-tio Kusi-
lrkutska proti t "it i. rezko je reci. na novo .službeno mesto do postaje;. .	..	. „
. . ,	,, . j jc m zasedli s svojim vojaštvom
na čigavo povelje so po sklenje- Kultuk na južnem koncu Hajka!- . ,	. .
.........i	.	I domala vso vzhodno Sibirijo.
nem premirju izročili admirala I skega jezera.	I ,,	,	, .
i-	,	I	,	, Govoril sem pogosto s častniki
holeaka novemu sovjetskemu za- •>«hKJ km od l rala do irkutska
stopstvn v Irkutsku, ki ga je dalo smo potovali po sami neskončni koncem januarja obenem z njego-1 ravnini, ki je deloma obdelano po-vim vojnim ministrom generalom Ije. deloma pa z ogromnimi gozdo-Pepeljajeviin ustreliti. Nepristran- vi obrastla bogata dežela. Le ne-sko in končno sodbo bo izrekla j kaj kilometrov pred
sovjetske vojske, ki so bili povečini prejšnji carski častniki, zlasti mlajši, in ki so bili jako prijazni in strogo disciplinirani. Dobil |sem vtis. da ne služijo z dušo novim
Trkutskom, ,
, „ ,	, ,	.	■• , , . gospodarjem, vendar pa se vneto
zgodovina, ko se bodo nekoč po-j smo ugledali v večerni zarji <ialw* trlMjjjn (].L vziost ivili v vojski	in'* sem v zobo-p^liki liritaniji. l»o tej vojni pa
^mirili valovi velike ruske revolu- proti jugu nad 3000 metrov viso- ' ' "	' '' " ' 1 ' * ' 1 * * ----x —: J-1— —"------
idijotstvo ter vzgoji mesto noreevikar spadi genije. . .	stenta.
V Italiji deluje v smislu Voro- Stari Egipčani, ki so imeli za novljevih idej turinski profesor, merilo polarni diameter in so tudi Marro. Izvršil je doslej že okrog, natančno poznali dolgost solnčne-100 operacij. Nekega ISletnega ga leta. so tudi imeli merilo za čas. dečka ki je bil visok komaj en me- jn ediuiea tega merila jim je bilo;di inteligentni in zvesti. (iosj>o<li-ter. je operiral z namenom, da bi doba <»000 let. nja nima nobenih skrbi /. nakupo-zrastel večji. V dveh mesecih inj Ena izmeti tčikili časovnih peri-j van jem raznih potrebščin, ker vse zrastel že tri jod se natančno sklada z zaključ-i to oskrbi kuhar, ki |>n bazarjih centimetre: njegov glas. ki je pre- kom našega stoletja. Davidson j nakupuje in "^ilia". gosjiodinji je zvenel kot j>ri otroku, je dobil pravi, da sn se vse prerokbe. zapi-!pa predloži samo račune, hifli.jsko moški ton. Z operacijo spolnih žlez, sfine v piramidi, doslej še vednoj služabništvo je v precejšnji in ri je odpravil tudi lierodovitnost ne- izj>olnile. Edino proročanstvo. ki spretno in tudi za nepredvidene ke ženske. ni uresničilo, ker ni še prišel' gos te v najkrajšem ča-n j»ripravi \ Nemčiji je upeljal berlinski njegov čas. govori o drugem fm-ivse potrebno. V tem oziru torej zdravnik, ki še noče biti imeno- vratku Kristusa na svet in tisoč-! cvropejska gospodinja nima težav, van. pomlajevanje z žlezami mor- letnem miru. Vendar preden s«, toj Pač pa so te na drugi strani. Poškili prešičev. Neki pacijent opi- zgodi, bo dočakalo človeštvo še štenosti ondotni <lomačiui i..........
su je svoj obisk pri tem pomlaje- velike nevolje in novo svetovno j jo posebno visoko. To so v prvi vr-valcli tako-le:	'vojno.	J sti računi. Sestavlja jih kuhar in
— Sedim v zdravnikovi čakal- Vse pomorske države >e bodo! tu je pnč najlepša prilika, da se niči: razen mene čaka še pet go- namreč zedinile j»od zastavo ko- kaj prijiiše. Tej skušnjavi se le ma-spodov. starih kakih 40 «lo .">0 let.'munizma in pojdejo v boj proti l lokateri upre. Poleg tega navadno
stanuje s kuharjem tudi njegova
eijc in ne bo več toliko zainteresiranih sodnikov in prič. Dolgi vlak z zlatom pa so stražili vsi združi ni zavezniki —■ (Vhoslovaki, Jugoslovani, Francozi, Romuni. .Japonci, poneje tudi boljševiki. — kot nekako jamstvo za varen pre-
jred in avtoriteto, ker se le tako zdravnikovi čakalnici: kdor je pri-; "astopi doba večnega miru. ke. s snegom pokrite Sajanske SO-j^.^	^^ ^ ^ šel prej. pride prej na vrsto. Na
družina v isti hiši v posebnem oddelku. Pazljiva gospodinja bo ža-
re — podaljšek Atlaja. Kako smo) se naslajali ob njih in si li .opomine na naše planine, ki smo po njih že šesto leto zaman hrepeneli!
liajkalsko jezero ima podolgo-j
družinske
•lane
hod preko meje ruskega ozemlja, vato. srpasto obliko, ki se razpro-Mimo tega je bil tir. na katerem stira nd jugozahoda proti severo-je stal vlak z zlatom, spredaj in vzhodu na cesti Moskva — 1'rga zadaj nekaj metrov daleč preti-'— Peking v jnžnem delu vzhodne gan. tako da ni mogel nihče odpe- Sibirije 4(50 metrov nad morsko Ijati dragocenosti. Ko so zadnje gladino ter meri po dolžini nad zavezniške čete zapustile Irkutsk. (>00 km, l."i do 82 km pa v širini, je prešlo zlato v last sovjetske via- Pri polotoku Svjatoj Nos. ki se za-de.	I jeda na severovzhodu v jezero, je
Boljševiki niso marali popolno- voda globoka »lo 1350 metrov. — ma uničiti ostankov bele vojske Obrežje je malo obljudeno, vulka-( Kapljevske. kakor se je imenova- nično, meti dolinami večinoma gola po voditelju generalu Kapellu). lih gora se stekajo v jezero števil-
Nevarnost svetovne vojne, ki se
ko smoj V' ___„„ t *	„ vsezadnje. saj ni tako važno, ali si »am obeta, bo aktualna meseca! to kmalu uvidela, da ne plačuje sa-
. c* . Nasproti nam »Jugoslovanom	I • »	i	1
vzbuja-; ^ bil. ^^ zaupljivi, dobro so po- l10,nla.'0n Pot minut prej ali pozne-j maja leta 102S ali pa meseca sep-jmo za svoje gospodinjst\-o. pač pa
... .. c , '. ' . .. je. . .	tembra 1.036.
znali junaške Srbe. ki so si prido- •
bili pri Rusih globoko občudova-' XestrP»° krenem za zdravni-,
nje. Tudi na zunaj so se sovjetski kom v "^P^aeijsko dvorano", kjer; Živalska tragedija v pariškem častniki malo ločili od prejšnjih 0r>er,ra' no <la bi °^orirai' kakor!	zoološkem vrtu.
carskih. Mestc svetlih naramnic z sam pravK N'ie-OVa °P^acga m. Pariški zoo je zadela te dni ne-zvezdieami so nosili in nosijo še nanW' ^^ Y str05r° tehnič-! navadna izguba. 18-letni slon Ga-
POSEBNA PONUDBA NAŠIM CITATELJEM
PRENOVLJEN PISALNI STROJ 44OLIVER'' Model 9.
$25,—
*
S strešico za slovenske črke č, š, z
$30.—
danes na levem rokavu in čepici nera sraisln-	!šPer I,reko n°r,i zb,iizno1 in »lf>-
rdečo zvezdo, pod zvezdo na roka-' .r	b°Jt° b° vaK:ra,i 80 "^irtiti.
; ni»* bolelo. — me tolaži zdravnik.j Gašper je pariško občinstvo —
vu pa rdeče majhne kvadratke, ki označujejo poveljnika čete z enim
Najprej me temeljito preišče.
kvadratkom, bataljonskega povelj- Nato mi P°kaze zlVO ^larno- . ki
nika z dvema, polkovnika s tremi Jf Mmewna na stoni kvadratki itd	|skp sobo- Lekarna «b»toji iz mor-
Ko je jelo prijetno pomladansko	Prešičev. zajcev in kuncev,
solnce v pričetku marca topiti kl J,h t,lka-1	c1a jim labko
posebno otroke — dolga leta zabaval z veliko harmoniko. Dobrodušni slon. velikan, kakršnih je malo videti (bil je tri tone težak) je postal tekom časa pravi mojster v igranju na harmoniko. Zde-
sneg in na jezeru debel led. ki se v Primernem »renotku odvzamejo lo se je. da je igranje tudi njemu
je med močnim ,w>kanjem grmadil spolne ŽIeff- Zdra^k razloži v ccle ledene gore, ko so se posled-	pomla-
nji vlaki prostovoljcev odpeljali ■
skozi zadnji predor ob Bajkal-« Ko se zleze odvzamejo, se še top-
samemu ugajalo, zakaj, če mu strežnik ob navadni koncertni uri. med 2. in 3. ni prinesel harmonike, je hodil po svoji kletki vidno ner-
tudi za številu« uslužbencev.
Neka gospa se je jio daljši odsotnosti vrnila ter našla v predloženih računih. «la je njen mož v tem času popil velike množine mleka. Ivo je prijela kuharja, ji je! ta mirno odvrnil: — Ko pa je imel 82 Cortlandt St., New York City.
gospod v tem času toliko povabljencev. Drugi računi so pa po-kazali, da ni bilo res tako, in da se tudi nj« govi gost je niso baš mleka posluževali.
Dasi bi po verskih predpisih morali biti Indijei pre«lvse»n če«!ni n umiti, v za ta predpis ne zmeni :o d(»stj. Kvrop".i-ka čistoča jim je tuja. Neki gosp« d je pre^eiuMil svojega slugo, kako je skozi nogavico preeejal njemu namenjeno juho. Na sv t »i protest je dobil m:r-noilušen <»«lgovor. češ. da je bi'o nogavico itak že treba oprati in >ia je Že vse v redil.
Posebno pazljivost mora cvropejska gospodinja posvetiti pitni vodi. To je treba namreč prekuhati in filtrirati. Ako to delo prepusti služabništvu, gotovo ne bo vse v redu. ker domačini smatrajo to Ie kot nekako sekatnr««. V ne-kem kraju je izbruhnila kuira. ker so pitno vodo zajemali v bližnji reki. Pozneje so dognali, da so par kilometrov višje ob reki umivali mrliče, kakor to zahteva indski verski običaj.
POZOR ROJAKI!
VODNIKOVA DRUŽBA nam je poslala še 25 zbirk svojih knjig, ki jih lahko naroče rojaki po $1 50 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi poučne vsebine.
"Glas Naroda",
skem jezeru, takrat se je tudi naš lp/<™™jo in všijejo z antisep- vozen sem in tja. Pred par dnevi
polk poslovil od divjeromantične-l^T m0r'n° SVil°- * ?°!ebllira ga P,ajkala in je odrinil naprej - skaIn,m aParatom sp
še vedno proč od domovine, s trdno \ero v srcih, da se ji vendar približuje.
TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo.
SLOV
82 Cortlan

Vprašanje izpraznitve Porenja je neaktualno.	'
Dočim je bil dosežen med Stre-semannom in Zaleskijem popolen sporazum o spornih vprašanjih, ni mogel doseči Stresemann ničesar v vprašanju izpraznitve Porenja. V privatnem razgovoru z Briandom je sicer skušal Stresemann opeto-vano sprožiti to vprašanje, toda-Briand je vedno znova odklonil vsako diskusijo o tem vprašanju.' Novinarjem je izjavil Briand. da to vprašanje še ni pozorelo in da ni niti aktualno.
sveži sok in ta sok se potem vbrizga paeijejitu.
Nekaj minut pozneje že ležim slečen na trebuhu. Pred menoj je aparat ki ga moram držati pred ustmi, da se mi ojaei globoko dihanje. ki je med injekcijo nujno potrebno.
pa se je pripetilo nekaj nenavad nega. Dobrodušni Gašper je udaril strežnika, ki mu je prinesel harmoniko z rilcem. Udarec po njegovih pojmih sicer gotovo ni bil močan, kajti, da je hotel, bi bil stražnika tudi lahko stri. vendar pa je zadostoval, da je ležal strežnik celili dvanajst dni v postelji. V trenutku, ko je dobil uda-
Xa steni visi dvojna steklena eevjree, je imel strežnik še dovolj mo-v katero je zdravnik pravkar izliliči in pričujočnosti duha. da je serum. Cev prehaja na koncu v| smuknil hitro iz kletke ter zaprl
ALI imate že STovensko-Anieri-kanski koledar? — N a r o č i i e en izlis ie danes!
gumijevo cev. ki je zvezana s pla-tinovo iglo. Ž njo se izvrši injek-
železna vrata. Toda slon je zgrabil vrata ter jih stri, kot da so iz
eija. Priznati moram, da mi je jelo^ lepenke, nato je odtrgal dve mre-ob pogledu na to postajati tesno ži. od katerih je tehtala vsaka po pri srcu.	jl00 kg ter ju vrgel 10 metrov da-
—	Ali me res ne bo bolelo? — leč kot dve užigalici. Nato se je sem vprašal prav nemožato. — Ali j sicer pomiril ter se dal prepeljati boste že kmalu zabodli, gospod v drugo kletko, vendar pa so po-doktor?	slali po njegovega dolgoletnega
—	Saj smo Vendar že končali, j zdravnika dr. Hoelanda. ki je- u-
—	Ka-ko?	! got ovil, da je slon zblaznel. T>va
—- Seveda, kar vsfanife.	' dni pozneje je imel slon zopet na-
Urno sem skočil pokonci: nice-!pad.
'..Jo9fek..H*.
DRUGI SKUPNI IZLET v JUGOSLAVIJO
s parnikorn
dne 14. Maja 1927.
Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in rednimi kabinami v sredini parnika. Kabine imajo po 2 in 4 postelji, nekaj jih je tudi s 6 posteljami za družine.
POTNIKE BO SPREMUAL NAŠ URADNIK DO UIBUANE.
Prtljaga bo ček i rana že tu v New Vorku do Ljubljane in Trsta, tako da bodo potniki tem brezskrbne je potovali.
Vozni list IIT. razreda stane do Ljubljane $119.67 : vojnimi davkom in železnico vred: za ven in nazaj (Hound Trip) pa stane vozni list za ta pot nik $206.00 ter $5.00 vojni davek. Kedrža vi j a n ? plačajo tudi head-tax.
Potovanje se vrši v najlepšem meseni maju in kdor je namenjen potovati, naj se rimpreje prijavi.
TRETJI SKUPNI IZLET
Z NAJNOVEJŠO! PAKNIKOM
i T . . 1L MI
2. JULIJA 1927.
FRAHK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK. N. Y.
JJM&^M&i
<H,A,S NAHODA. 4. APR. irn?7.
«
MATI SKRB
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil <1 P.
1
Nadaljevanje.)
Pavel je e.lajsano vzdilinil. kajti dijak mu je že pričel ogrevati glavo.	,
—	Ali ko nisi jezila? — jo je vprašal.
—	Zakaj?
—	Ker ti je postal nezvest.
—	To nas ne briga, — je odvrnila ter skomignila z ramama. — Ah. ti — to so sami zelenci v primeri s teboj.
Strah ga je prevzel ob misli, da je mogla imenovati dijaka zelenca in k temu se primerjati ga ž njim.
—	Moj brat ni nikak zelene, — je rekel.
—	Jaz ne poznam tvojega brata, — je menila filozof leno. — in mogoče tudi ni... Da .dosti starejša sem postala.
—- Imela sem leposlovne tire — in do-,ti lepega sem se naučila.
Mučna zavest se je vzbudila v njem.
—	Poberi knjigo.
—	Ali poznaš to?
Prcčital je: — Heinejeva knjiga pesmi. — nakar je žalostno /majal z glavo.
—	Aha. te knjige ne
f
ktr.*>?opH ž njo li* balkon in izpre-jrovoril :
- IIudobni jeziki so obdolžili
j mojo ženo nezvestobe. K»* verja-i meni. tla bi me varala. Ako bi se
Sp dva <bii se je prikazalo ono l»flo. a nafo jf izginilo.
V nedeljo dopoldne je vzel knjigo iz pretlaJa ter odštrl proti gozdu. Od kosila je izostal in zvečer sta ^a. našli sestrici, ki -sta. se igrali! na planjavi, žvižgajočega pod brinjevim grmom, d očim so tekle sol-; ;:a po njegovih licih.
Kamin nato je čul, da so zdravniki priporočili gospe Douglas'pa vendar našel med vami kdo. ki stalno bivanje na jugu in da jo bo spremljala ELsbct.	< lahko dokaže njeno nezvestobo.!
— Popolnoma prav je tako. — si je mislil. — Vsaj ne bo ro- naj stopi naprej in jo javno obol-jila po moji glavi.	^	jži. Ako je med vami kdo ,ki jo res
Dolgo pu se je obotavljal, če naj ji vrne izposojeno knjigo ali stra-stno ljubi, ki mu je odprla vra-! ne. Rad bi jo obdržal, a Tega mu ni pustila vest. Oakal je na ugodno ta svoje spalnice, naj prizna, od-1 priliko, dokler ni izvedel, da je že odpotovala. Xato je bil zado- krito in pošteno. Prisegam na svo-j vol*'tn'	jo čast. da sc mn ne bo nič zgodi-
i10-... ......!
; Nihče se ni oglasil. Na dvorišču;
i je vladala grobna tišina. | Grajski gospod je še dvakrat i ponovil svoj poziv. In zopet je ostalo v^e tiho.
; Zdaj je torej moja. žena in vaša
gospa pred vsemi oprana grdega [
madeža. Spoštujte jo. kakor se'
spodobi in zasluži!
j Služinčad je grajsko gospo na-
i vdušeno pozuravijala. Sirota bi se
bila najraje pogreznila v zemljo.
- .	.	.	ne bilo ta-
pa vrnil s svojimi meeenosci ,	. , ,
... .	... i ko strasno kakor ta	strupena lro-
ln velikim spremstvom, niti na bo-' .. ,, . . .	, . ,	,
ftretanje parniko* • Shipping Ne*
I. aprila:
Pres. Koosevelt, men.
Cherbourg, Bre-
7. aprila:
VV«>i|>liaJla, Ilvnburr
I. aprila:
I.ftvi:i«han, Chrrbourr; Mut-nrhen, Cherbourg-, Ilrcmtn.
12. aprila:
Martha. Washington. TrsL
(Dalje prihodnjič.)
- 13. .aprila: Mauritania.
marie lovi :
Nezvesta grajska gospa.
Rozina je bila krasna gujska smo. a tudi to ni doseglo zažel/je-qrospa in njen postavni častitljivi f nega uspeha. Ilakon je poslal Ro-soprog Ilakon se je često mudil na zini krasne bisere tam nekje izza vojni. Gospa Rozina je bila kras- indijskega morja.
14. aprila:
Alt>f rt Pallin, bur«.
Cherbourg.
Cherbourg, Ham-
7. maja:
Olymjilc, Cherbourg.
10. maja:
Pr« Wilson, Trat tt. maja:
Aqul tania.
8KITPNI IZI.KT
Chfrbnurf.
12. maja:
Ilambure. Ch^rbourff, Hamburg;
M ufTichi-n, 01ierl>«urK. nr«eni«-n.
14. maja:
1'arfa, Havre.
RKITNI IZI.KT
17. maja:
Rererg-arln. Ohf-rtwniTx: Chfrtjourg, lirrmen.
Columbus,
15. aprila:
Olympic, Cherbourg.
18. maja:
Cporg« Bremen.
Washington, Phi-rbniirg.
IS. aprila:
Stuttgart.
19. aprila:
Reliance.
Cherbourg. Bremen. Cherbourg, Hamburg.
19. maja:
Westphalia,
Hambufg.
na. poleg tega pa še zelo učena in duhovita ženska. Znala je deba-
Agata je napisala še tretje pismo. polno strupa in psovk. Na to
20. aprila:
Aifuitania, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen.
tirati z doktorji in nihče jeni mo- pismo se je grajski gospod vrnil	ru,jraj° l^^niui
igel ugnati v kozji rog. Toda kaj bi Ni se pa vrnil s svojimi meeenosci Sezl?anj0 nf	bl
pomenilo vse to. ako bi ne bila *ro-
poznaš. — Kaj vse je tukaj notri! To
■lovek
i spa tudi spretna in izkušena v ljubezni. ako bi ne znala enako spret-
gato okrašenem konju. Prišel je
i nija. Mož jo je pa objel, poljubil
peš. spremstvo je pustil nekje med
in odvedel v grad.
no kramljati z mladimi vitezi o j pot jo. češ. da se mora požuriti. ker
knjigo ti moram posoditi. I/, nje se marsikaj nauči. In če jo
nekoliko čita. — se ga ponavadi lotijo solze.	n-____i_____ ... , , .	, ..
... ■ , Z. , .	. 4 -j . tljubavmh glupostih. kakor je zna- bi bil rad čimpre pri l ubl eni žen
Ah je tako žalostna? — je vprašal ter si zopet radovedno .	..	• r .. 'i • v--	. , .	-
J	1	j1« resno tvoriti z učenjaki. In ta-jki. Ni pa odšel takoj v grad. Skril
ogledal platnice.
Da. tako lepa in tako žalostna Kot ... Tu govori le o ljubezni. in človek čuti. kako ga premaga hrepenenje, kako bi poletel tja ! Gajigesu. kjer cveto lotosove cvetko in nato...
Prenehala je. se za smejala naglas ter rekla :
—	Kaj ne. to je neumnost *
—	Kaj?
—- Kar govorim sedaj.
—	Ne. vse dni bi te rad poslušal.
Ah, ali bi'rad.' Veš kaj. tako udobno jc tukaj. Zdi se mi. da ^em tako varna, kot ti jkolejj;. — I*ri tem se je iztegnila v gugal-' niči. kot da hoče z glavo k njegovi rami.
j Potujoči pevce je še istega večera zapustil grad. Kaj mu je zavezalo jezik, da ni priznal svoje ljubezni — da-li strahopetnost ali j>a spoštovanje do gospe Rozine — tega ni nikoli izvedela. Toda rana je bila pregloboka. Na vozti. ki je
| ko ni čuda. da je imela Rozina na j se je na bližnjem hribu, odkoder vesti ni a vsi kak greli, da je rada j se je videlo na balkon ženine spal-skočila čez zakonski plot. kadar(nic-e. In zvečer, ko je luna obsijala
se je mudil njen častitljivi gospod ves grad. je prišla mlada gospa na	.. , * , .
na vojni ali na viteških Turnirjih. J balkon z mladim vitezom. Torej ^^	^ ™ VM^im
rj.	.i. ___ _________"...	. ... .	' i vitezom, je straža zvesto čuvala
njegovo nagrado. Pogledati jo jej
smel .šele daleč za gorami. Na po-
Zdelo se ji je. da za njeno nezve-(bilo res. kar je pisala sobariea. stobo »ploh ne ve. kajti iz tujine Sicer je že itak vedel, da ga žena
ji je vedno prinašal dragulje in vara, toda i>ogled na njeno nezve !, "V
1-vacnft i-.hlri.-n fntno t^vi.m	. t.	i	'•> r, , • kritem vozu je cupola ostudna kle-
Kiasne ooleke. t.ospa Kozina se je stobo ga je kar presund. Za hip
vedno lepo zahvalila svojemu so-|mu jf. zavrela kri in že je segel po
progu. ki je bil znatno starejši od meču, toda roka mu je omahnila.
21. aprila:
Nt»- lork,
ta parila:
Columbus,
Cherbourg, Hamburg.
Cherbourg, Bremen.
23. aprila:
Paris, Havre; Majeatl«*. Cherbourg. Torek. Bremen.
27. aprila:
l*4i' ugaria, Cherbourg; pres. ing, v'herbourg. Bremen.
Hard-
21, maja:
Lrf-viaihan. Chfrbourg; Fiance. Havre; I-ierfllinse", lsrem»-n.
24. maja:
Mal tha Wu.shinpton, TtmI; Cherbourg. H;uuburg.
Reliance,
25. maja:
Mauritania, Cherbourg: Preslilent llaj-ilinK, Cherb«»urg, Bremen.
26. maja:
All.ert PaHIn.
Cheibotirg, Hamburg.
28. maja:
Olyniplr, fherltottrg. m»-n, Chert>ourg.
Hepubllc. Br«-
28 arrila:
Deuischland. Cherbourg. Hamburg
30. aprila:
Leviathan, Cherbourg; Franca. Havre; Bremen, Cherbourg, Bremen
4.	maja:
Mauritania, Cherbourg; Prealilenl Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
5.	maja:
Cleveland,
31. maja:
A<iultunia, Hamburg.
Cherbf.urg; Thurlngia,
4. junija:
Paris, Havre.
23.
0. maja:
Berlin.
Cherbourg, Hamburg. Cherbourg. Bremen.
junija:
rest. Wilson Tr.-t. SKlTXI IZI.KT
2. julija: lie tie
Fiance, Havre.
— SKl'PNI l/.i.irr
5. avgusta:
Piestdent Wilson, Trst —FKI'PNI
1ZL.ET
,, , • - , , - , . • •	' . . •, , 11 Poljubila ga je na ustnice, in tako se ne bo boril. Noč je
Prevzel ga je mden ohentek sreče in miru. kf>t ga ze ni dolgo ^
pet.ulja Agata .V rokali je držala pismo, v katerem je vitez preči-tal: "Tatu moje časti dajem tatu
ga je vprašala.
poznal.
—	Zakaj gledaš vstran? -
—	Saj ne gledam. Vendar, moraš gledati vame. T«» imam rada... Ti imaš tako
resue, zveste oči! šedaj vem tudi. s čem naj primerjam te pesmi.
—	S čem f
S tvojim žvižganjem. To je tako. tako. no, saj veš. — Ali še žvižg?!š!
—	Redko. In flavte se tudi nisi navadil!
—	Ne.
<> fuj. t e me imaš rad. se moraš navaditi .. Prihodnjič ti bom podarila zelo lepo flavto.
—	.laz nimam ničesar, da ti zopet podarim.
—	Vendar. Podaril mi boš vse lepe pesmi, katere boš igral. Tu • eti je posebno t«/.ko pri srcu. čita.j to knjigo, tam notri je vse.
Pavel jo je ogledal od vseli strani.
—	Kakšna čudna knjiga mora hiti to? — si je mislil
—	In sedaj govori o samem sebi. — je rekla. — Kaj delaš, kaj |K>čueš? Kaj dela tvoja dobra mati?
Pavel se je hvaležno ozrl vanjo. Tulil je, da bo mogel danes jro-L^ voriti. prav kot mu je bilo pri srcu. nakar se je naenkrat spomnil.'j,or
je imel dolge brke. si je skri-: prebil v gozdu, kjer -a j.- hladno;	mmi-
vaj mislila, da so poljubi gladkih' paževih ustnic slajši in objem mla-| dih vitezov ognjevitejši. Toda kaj
ozračje pomirilo.
Zjutraj, ko je soluce
.vstopil v grad skozi zadnja vrata, početi! Mož je bil njen gospodar.• da bi ^ nih-e np opazil
a ona je bila zadovoljna z vlogo' liaravuost v spajllieo svoje žene.
grajske gospe, ker je lahko spre-	je lia	Zat,(ll so jt.
rjemala ljubezen potujočih vitezovlljeJ?0Ve žme Mjsli,a je (,a
in pevcev kot utrgane rože. Kadar|trka ^^ kj jo ^ smatrala za
so zvenele, jih je lahko vrgla proč|zvesto služabnico 0dprla je jn J(1
0<l tistega easa gospa Rozina svojega meža ni več varala. Pa tu-
■v/.slo. je.(|- nil sp nJ V<J- j>anj] or]
ZABAVNI DOŽIVLJAJI ČARODEJA
in natrgala svežih.
Cesto si je belila glavo z mislijo kaj bi storil njen mož. ako bi izvedel. da mu je nezvesta. Ni si bila na jasnem, jc-li bi dal zapcljiv-cu iztrgati jezik ali pa zaprl njo v grajski stolp ter jo pustil umreti od gladu. Mraz jo je spreleta-ival pri teh mislih, todsi baš ta nevarnost je »lajšala njeno tajno ljubezen in ji dajala okus krvi. Z mo-bila vedno ljubezniva, ka-
malo je manjkalo, da se ni onesvestila. Na pragu je stal njen mož. sredi spalnice pa njen ljubček. F»il je že oblečen in tudi on bi se bil
Najspretnejši čarodej na vsem svetu je -Taspar Maskelyne. V nekem angleškem listu opisuje sam
SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
PARIS 23. aprila; 14. maja FRANCE 30. aprila; 21. maja
Najkrajša pot po železnLci. Vsakdo jo v posebni kabini z vsemi modernimi udnhnoAtf. — Pijača in .slavna fran-f-osk:L kuhinja. Izredno n'zke i «ne. Zajamiite si prostor za prvo vožn|o noveaa ve'ikana
"ILE de FRANCE" 2. julija; I. avgihsta.
VpraAajt* kateremukoli poohlaA^enega agenta alt FRENCH LINE 19 State Street — — New York
KNJIGO
K A K O SE 1 '< »ST A N K A M E RIŠKI
DRŽAVIC AN imamo zopet v zalogi Stane 25^-Onim. ki so jo medtem naročili, smo jo že odposlali.
Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City.
____ spodobi zakonski ženi. Iz
.in j«- odmor davno končan in da čaka nanj hlapec s konjema. Do o-' 1>olnjovala je vsc svoje dolžnosti,
TOtov. nakar bo moral po jedi v mesto z vozom TO(ia po njegovem odhodu jo je zo
pet obsedel vrag. Fdala se je k
Na delo moram. — je zajecal. Kako škoda! In kedaj boš gotov? Opoldne .
j ml d n
ŠOtf
kmalu onesvestil od strahu. Toda!raznp »lo^ljaje tekom svoje dol-gospod Ilakon je ostal miren in iz-pregovoril je prvi.
— Vedel sem. da te ho moj ne-! *, uadni povratek presenetil. Zato sem ti poslal viteza, da te obvesti o mojem prihodu, -je dejal in
ZASLUŽEN MOŽ.
Maurice Tillier. glavni ravnatelj
kletne prakse.	,
Leta in leta se je treba uriti v Freut'h r'rt°- ^	roka pred-
! raznih trikih in zvijačah, . preden ^»»^a Dal Piaza. Paroplovbo po-j ic čarodej toliko i zve ž ban, da mo- zna kot	(llilD- Njegov oče je
re stopiti pred publiko. A tudi po- hil Pločnik v francoski mornari-zueje mora vedno vežbati ter gle- ei- l">z»eje je bil pa visok urad-dati na to, da ostane kolikor mo- nik v	ki je gradila Sueški
goče vedno na višku. Ako preveč
zaupa svoji nezmotljivosti, mu kaj Mr Tillier je študiral v Franciji zo. Sama ni vedela .kaj se je zgodilo, j lahko ^^ kar slaho Zlia. in Egiptu ter je promoviral na ia. - Vitez je bil vesten in zbudil j m . in 5koduje s]ov
pokazal z roko na ljubčka. Rozino so te besede osupnile.
.	menje m škoduje slovesu njegove- univerzi v Lvonu doktorjem pra-
kenni prikupljivemu vitezu ali ee-j tp i<* ^odaj zjutraj, — je nada-j^ imona Tndi pazljivemu se ra Iva.
lo mlademu pažu.
Ijeval Ilakon. — Oprosti, da te ni-
j ( asi so bili burn ii gospod IIa-'sem Pustil sPati-
do pripeti kaj nepričakovanega. Nekoč se mi je pripetilo to-
V družbino službo je vstopil meseca februarja 1007. Najprej je
Tako dolgo ne morem čakati, kajti mama bi bila v skrbeh.jk(m je moral c.esto z doma \ naslednjih par dneh pa pridi enkrat sem, — mogoče me boš na
.al S,dela bom tukaj še eno uro ler te opazovala. Lep si. ko kora-'nein <lali vo za njeno nezvestobo. 1 lja. Ljubček je pa stal pred njim J ^tian Ilall Kakor že večkrat,'možni potniški upravitelj. Novem-
Iz Hakonovih besed je odmeva-Jle. _ pripoveduje omenjeni čaro- klcrk v potniškem departmen-
- Grajska gospa si ni bila na jas-'lo popolno zaupanje in dobra vo-jdej. Nastopal sem v londonski E-,tu- flve loti k«isneje je bil pa že po
KakTJ	se potuje v
stari kraj in nazaj	
11 a.'
|Zato pa on niti za hip ni dvomil.; kakor moker cucek.
J«
I pa željni ljubezni. Toda kaj je, se vrnete v svoj grad.
gorindol ter trosiš seme iz belega prtiČa. Podal ji je roko ter odšel.
Knjigo bom pustila tukaj. — je vzkliknila za njim. kat. ko boš gotov.
Hlapec se je pretkano muzal, ko ga je videl prihajati, in Pavel komaj drznil dvigniti pogled.
Vsaki P«t. kadar je prišel mimo dotičnega mesta, se je vzravnalajlotel počet.i? Zapirati žene ni ho ter mn poiui^rnila robcem. Proti dvanajsti je zvila skupaj gu«?al-nico. ^topila na rob gozda ter mu zaklicala v slovo ..
\ odgovor je dvignil svojo čepico, a hlape stran ter se Tekom k
l.ila sama ž njim. je stopila k njemu, vzela njegovo glavo med obe roki ter rekla:
v- Kaj pa se ti je zgodilo, dečko moj?
— Zakaj : — je vprašal v zmedi.	1
sem tudi oni večer delal omlete. bra 1020 postal upravitelj druž-
! Bil je dovolj bistroumen, poznal	— Hvala vam, vrli vitez, da ste V to omleto sem zapekel zlat pr-,ho- leti kasneje pa generalni
Pridi j življenje tudi v drugih grad o- moj prihod pravočasno naznanili, j stan. katerega mi je posodila neka ravnatelj.	i
vili in dobro je vedel, da je njego-	je dejal Ilakon mirno in resno.;dama izmed gledalcev. Ko je bilaj Zashigc Mr. Tilliern. ki je tudi va žena vročekrvna, mladi vitezi — Dam vam osedlati konja, lahko! omleta gotova, je. ko sem dvignil vitPZ kastne Legije, za francosko
pokrov, zletcl iz posode bel golob,1 trgovinsko mornarico, so neven-
S temi besedami je viteza odšlo- ki je imel na vratu obešen prstan
tel. s tem bi se bil pred svetom vil. osmešil. Mnogo je razmišljal o! —
j dotične dame. Golob je navadno' Freneh Tjin<> ^ lianJ ponosna, Se nekaj. — je zaklieal za prhutnil dvakrat po dvorani, nato kpr no mcre misliti boljšega in
or je ilvignil svojo čepico, a hlapce je zrl na nasprotno teni. pa ni mogel odločiti za na- njim. — za vestno službo vas ho-1 pa je priletel nazaj na oder. kjer vestnejšega uradnika kot je on. delal, kot da ni ničesar zapazil...	|-in kako naj odvadi nezvesto že-1 čem nagraditi. Pošljem z vami voz .j sera mn prst al odvzel. Toda ta ve- Tuberkuloza med dunajsko de<
iosjla m odvrnila mati izgleda od svojega sina in ko je skakati če?. zakonski plot.	v katerem odpeljejo vaše plačilo čer je bilo nekoliko drugače. Ko1 Povodom nedavne zdravniš
Tvoji
oči bleste tako sumljivo.
deco.
iške
In zgodilo se je nekoč, da je mo- za vestno službo, ral zopet zdoma daleč v tujino. — pripravljeno. Pošiljal je svoji ženi po zvestih slu-!
Naglas se je zasmejal ter odhitel.
Ivo pa ga je tudi pri večerji neprestano opazovala. — vprašujoče in obenem žalostno. — mu je bilo žal. da ji ni zaupal. Odšel je u njo ter ji priznal, kaj se mu je pripetilo.
Tedaj je pohitel kot solnčni svit preko njenega izdelanega o-
braza m ko se je z razpal jeuimi lici kot osramočen splazil od nje. je kušen v ljuba vrnil .zadeval*. X^tQ-j pa .zlobnim- jezikom njeno mokro oko še vedno zrlo za njim in roki sta bili sklenjeni kot rej čuda. da ^ jVjitvM zaljubit t! ke* je prepričan, da j
molitev .. .
Skoro do polneči je *edel v svoji čumnati. »lavo oprto na roki.
Skrivnostna knjiga je počivala na njegovih kolenih, vendar pa ni
lllOgel čil at 1. kajti Oee mil je pre]vovedal imeti zvečer luČ. Moral je ric^ Agrata, priletna m zelo klepe- j 1 judstvom oprati « .1 at i do nedelje.	I tava ženska. In ta si je drznila sto- lin zavezati zle jezike.
riti nekaj. Česar ni storil še noben' Grajska gospa je prišla polago-
Zvečer bo vse! je golob letel po dvorani, je opa- preiskave dece nižjih šol na Duna-I zil, da je eno od oken odprto. — j" so Prišli zdravniki do porazne-To je bilo vse. Nato je pozdra-; Zletcl je tja ter za trenotek obse-' odkritja. V prvih razredih ljiul-žabnikih pisma in dragocena da- vil ženo ter ji podal krasen bene-j del na oknu — lahko si mislite, ka-'skih 5nl 50 cl° 00 odstotkov o-rila. Grajsko gospo je njegova do- ški prstan, rekoč, da ji ga prinaša ko je bilo meni pri srcu — nato trok infieiranih s tuberkulozo. Ve-brote globoko ganila in trdno je zato. ker mu je ostala tako dolgo pa izgiui! nad morjem londonskih 5ina tch otrok je žrtev obupnega
sklenila, da s<' mu to pot ne izne- zvesta. Dejal ji je. da hoče govo- hiš z zlatim zakladom okoli vratu stania-_!
veri. Toda sam Beleebub je pri- riti ž njo povsem odkritosrčno. — vred. Nikoli ni bilo slišati, da bi vedel v grad potujočega pevca. — Hudobni ljudje so jo očrnili in jo ga kje še kedaj videli. —
Bil je lep kakor poletni dan in iz- obdolžili, da mu je nezvesta. On	—--
ne verjame, prepričan, tla je njegova že-
grajsko gospo in da mu je ona Ijn-; na pran biser. Da stori konec te-j	»vega.	i	5 34)
b:»zen h^.n-ato nonlačala.	fmu zlobnemu natolcevanju.	v™;	™s	—
FARMA 96 AKRGV
dobra poslopja, vse orodje, 8 krav. nekaj mladih. 3 konji. Cena $3800. 'Plačati $3500. — W. H. Mtrrdock,
jUmrl je, ker so ga hoteli pokopati Coop<ratown_ N. Y.
bezen b*»gato poplačala.
Ta čas je služila v gradu soba-! svojo ženo pred vsem
rrdesra
hoče rajskim madeža
Razmišljaj je. kako drugačne je postala. — Ali se ni dostikrat smejala * Njena veselost mu jo je odtujila in polno cvetoče življenje. od katerega sc jc pustila nesti. jo je oddaljilo od njega, v ono daljno deželo, v kateri stanujejo srečni.
Tn čeprav se mu je zdela po ljxibezni in dobroti stara, se bo ven ih\r morala naučiti zaničevati njepra, navadnega kmečkega mladica. ki je bil poleg tega še neumen, neokreten in otožen.
V njegovi plavi se je mešalo vse vprek. sreča, sram in samooci-i<mjc. kajti spoznal je. da bi se lahko obnašal bolj dostojno in od-I eno. V to pa se je mešal zagonetni strah, ki ga je skoro dušil.
Naslednjega dopoldne je gledal z dvorišča, kjer je zabijal ko--f* ter■ rtpazii na robn g6zda nekaj belega, ki je mahljalo semintja, fcximto ^	in jezi, '» 'vendar ni zapustil dela, ■
grajski uslužbenec. Napisala je go- ma do sape. Toda bila je bleda ko spodu pismo, mu nadrobno opi-|zid. Ako bi bil mož besnel, poteg-sala vse, kar je počenjala v njego- i nil meč. zabodel njenega ljubčka. vi odsotnosti gospa, in ga pozvala,;bi ji bilo lažje. To, kar je počel naj se hitl-o vrne. Sel, ki je odpo-|zdaj. je bilo pa grozno, toval za Hakonom. bi bil moral pi-; In vendar ni bilo na tem nič smo izročiti gospodu. Izročil ga je čudnega.
toda gospod se ni vrnil. Samo še; Dopoldne je dal vitez Hakon lepšega brokata je poslal ženi za; sklicati vso grajsko služinčad na
šal in zelo ljubeznivo pismo. Agata ni mogla razumeti te kur-
•je -slepot«. Napisala drugo pH^ Nato je^fiidel svojo> ženaj&i^
dvorišče, kamor je moral priti tudi tuji vitez.
živega.
V vasi Caesare pri Ca.sert i je za
dela kap 621etnega loterijskega
pisarja di Manoa. Svojci so misli-.. . .	,	.	1
h, na je rnoz mrtev m so ga polo-J žili v mrtvaško rakev. Ko pa sos gorele ob parah sveče in so mrliča stražili ljudje, se je Manao naen-J krat vzdignil in »pogledal začudc-| no okropr sebe. Videl je plakajoCe sorodnike in kropilnik ob vznožju! ter se je tega tako preplašil, da pral je zadela vnovič kap in je resnic-j no umrl.
v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati t •tari kraj. Je potrebno, da Je poo-Cen o potnih Ustih, prtljaid fn <lrn-(ftli »tvareb. V9led naSe dolgoletne IskuSoJe Vam ml samoremo dati najboljša pojasnita In priporočamo, ▼edno le prvovrttne brzopernlke.
Tndi nedržavljanl aamerejo po* torati t atari kraj, toda preskrbeti ■1 morajo dovoljenj«: all permit le Washington a, bodla! sa eno leto ali 6 mesece* ln se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washing* ton, D. O. na f ene r aleja naaelnl* fikega komisarja.
Glasom odredbe, ki je stopila t veljavo SI. jalljm, 192« se nlkomnr veC ne poilje permit po poŠti, ampak ga mora ltl Iskati vsak posllse osebno, bodisi v najbllžnjl nsselni-Iki urad ali pa ea dobi v New To* ku pred od potovanjem, kakor kedo v proSnjl zaprosi. Kdor potoje vea brea dovoljenja, potuje na svoje lastno odgovornost
Kako idobiti svojce Is starega kraja*
Kdor Eell dobld sorodnika all svojce ls starega kraja, naj nam prej plfie za pojasnila. Ia Jugoslavije bo prtpnSfenib v tem leto 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določen* za amerlSke državljane, ki Sele dobiti aem rtariie ln otroke od 18. do 2L leta ln pa n poljedelske delavce.
AmerlSkl dSavIjanl pa aamorsj« dobiti sem iene ln otroke do 18. leta brea da bi bili ited v kvoto, potrebno ps Je delati prošnjo v Washington.
P redno pedvsaasete kaki kortS. piilte
FRANK SAKSER STATE BANK
tt CORTLAND? ST, NI« VOBK
rojaki, ka&o6ajte se na "olah naroda", največji SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE.
•Jt 11 ; . T ■ r • t'n,
Prav vsakdo-
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja: kdor kaj kupuje; kdor kaj prodala; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI y#*GJ asNaro da".
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S - tem boste vstregli vmsm.	^
Upx»y* 'QW,Naroa3