stav. 38 V Trstu, v p ~tekv 7. februarja 1919 ftka'a vsak dgtt tjstral, tudi oh nedeljah ■ praznikih. - L'rtflnlS o: ulica sv. Funfiika Asiskega I. naditr. D .ptel r»i m po "fai© ut ntitvn, — Ne'ran ki rana pisma ne pru* jerrajo ich nisi se n« vratn o. - I*d*jatelj in odgo- of«; u^dnii M»lin Gc' im — l.astnl«- komore j list« „Edinosti". - Tisk tl-slrirre Fdui« Bt. — Telefon uiednlžtva In uprave ite*. 11-57. -W.rofnlna ki a«a s ra celo leto 60 K, pol leta 30 K, tri mesece ».« K - la nt-del sko izdajo la celo leto 13 K, pol leta ti K. EDINOST Posamezna Stivllka r.a T^st In okolico JI v'n., iur»j?flvl« Oglasi trgovcev in obrtnikov rr m ro (Ivin ; osmrtnice. z.ihva!o poslanice, vabila oglasi d< namili za\odov mm po 10 v.; ojjtasl v tekstu ! sta do S vrst K, vsaka nadaljna vrsta 3 K. Mali cplasl po S vin. beseda, ■ amiarn pa 80 »In. Og ase sprej. m j str;tni odd.'lek Edinosti. Naročnina In rekiuin icije prememba leži tudi v interesu vlade in jaz upam, da se bo tudi izvedla. Izpremcmba bo blagodejno vplivala na narod ipo kmetih, kl dosedaj še ni občutil duJta no-, vega časa, kar na nI krivda vlade, ki le na krmilu šefa i komaj mesec dnf. Predstavništva Narodnega veča ic deloval-o cela dva mesnea, pa se mu ni posrečilo, da hi se ta vprašan'a rešila. Cemu se delajo torej očitki vladi, ki vlada šele nekaj tednov. | Minister Svetozar Pribičevič popravlja. ' BELORAD, 4. febr. Minister za notranje stvari Sve-tozar Pribičevič priobčujc po Jugoslovanskem doipisnem uradu naslednjo izjavo: LjubFjanski *SJqvenec« me je napadel zaradi razdelitve mandatov v narodno predstavništvo. Jaz se popolnoma strinjam z načelom, da mora Imeti vsak kraj in vsak del naroda primerno zastopstvo v narodnem predstavništvu. V svojem Inter-vltvu nisem nastopit proti tem« principu, ampak sem *amo obraatožil, katerega načela se je držal mlnhtrekl *vef, ki je rozocljeval namlate. Enake razloge je navedel tiKli mfn'strskl t>vsdse-iifk v svojem odgovoru na protest g. Pa* d, a in tovarišev. Nepravih^ je, ako se žvrača krivda na tne^a človeka kabineta za s!;lep, ki ga je storil cestni ml.-.ffiirsJkl svet in 'a kuterega Je odgovoren vsak iian kab ve.a enako. Jaz sem v svojem intervievu hotel samo poudariti', da političiio ne smatram za oportuno, ako se v sedanjem momentu, ko naše meje še niso določene, delajo afere vsled tega, ker mandati niso z matematično točnostjo razdeljeni. V ostalem je nova razdelitev mandatov v precejšno škodo nrolih 'političnih prijateljev v Dalmaciji, Bosni in dru-vod, pa je že zato Isključeno, da bi se jaz na ta način eksponira! za ta klji\\ ako bi tudi ne imel drugih važnejših razlogov. — Prtoornlba »Slovenca«: Ko smo obsojali skrčenje števila, slovenskih mandatov, nismo gledali na svoje strankarske koristi, kakor smo izrečuo povdarili. Rekli smo, da V. U S. .ni na tem. aH ima dva mandata več ali manj. Imeli smo pred očmi ves naš tToedini narod in tu je bistvena razlika med našo kritiko in nezadovoljnostjo •stranke, ki ji načeluje dr. Pa velič In na katero, se gospod Pribičevič sklicuje. Napaka, ii |o Je storil g. Pribičevič, le obstajala v tem, da je v svojem telegramu navaial refjftgirailPst naših mej kot \zrok skrčenja slovenskih mandatov, da torej o tel rani, notranji minister govori kakor bi bila ncozdravBva. Te napake g. Pribičevič v svojem popravku nt popravil. Jedru naših izvajani se je ognil. On vzdržuje svoj razlog, le da ga zvrača na ves 'kabinet, o čemer bi se dalo covoriti to in ccio. A to vendar stoji, da Je njegov 'i>o-tiravek saiiio njegov — : ..a . Vrnitev ukradenih dragocenosti BELORAD, 4. febr. V Zemun so dospeli trije vagoni s sulsi državnega, arhiva, katere so svoječasno odpeljali Avstrijci in Madžari na Dunaj in v Budimpešto. V kratkem dosoc'o v Bctgrad tudi druge dragocencsti. predvsem kniirge iz Narodne kiiižiticc, katere so oropali avstrijski in ogr&ki vojaki. Jugoslovani v Subotlcl. ZAOREB. 4. feb. V Su4x>tici, i#a\nem mestu Bačke, je okoM 80.000 Jugoslovanov, vi^ a Hrvatov-katollkov, ki so jim pa Madžari re'kall Bunjevci. Ker ic sedaj prešla morava v naroc'ire roke, le uvedena hrvaščina v vse šole kot učni prei'hiet. a učni je^ik je moral ostati madžarski. ker ni hrvatskih učcteVev. Tudi sicer vlada veliko pomartiome inteligence. Neki dopisnik iz Suboticc poživlja v »Narodni (poetiki« tičiteHe iz Hrvatske, naj se urijavijo zas hržibovaniie v Subotlcl. Isti dopisnik trdi, da je ondi on milijon Bunjevcev in Sokcev, Postni promet z cntentnlml državami. ZAGREB. 4. febr. Kakor razglaša trgovska in obrtna zbornica, jc od 1. t. m. naprej zepet odprt poštni oro« met z citteiTtnlml državami. Nc-uct v Radgoni in Iz Radgone. MARIBOR. 4. febr. Danes dopoldne so po nemškem navalu zasciara potreba voine napovedi Srbiji, da sc ohrani cclotnost Avistro-Ogrsike in zavaruje Nemčiji v notranjosti močan zaveznik. To 'Poročilo, sestavljeno meseca juni'a leta 1914., pred sarajevskim atentatom, dokazuje ntpo-bitao priprave osredniih vlasti za napoved vojne. Češka ustavodajna skupščina* DUNAJ, 4 .febr. Cehoslov. tisk. urad poroča: Ustavodajna sk-upččina se sestane najkasneje 4. marca. Na dan otvoritve bo po poslovniki! predsedoval seH sta.rrstni pretJsediii-k. Volitev treh ipTcdsechilkov skupščine bo po pofa]»tk!ih s strankami drre 6. marca. Nekaj dni pozne:e nemara 11. marca, bo volitev In namestitev novega državnega sveta. Novi državni svet bo izdelal vladni program In namestil državne tajnike. Ob tem bodo poverili sestavo kabineta osebi, Imenovani po državnem svetu, ki bo predložila državnemu svetu svoje prcdkge. ' * p A / - » * * v *» t Premirje med Cehi In Pollaki. PKOCOV. 4. febr. Cchc.slovaški tiskovni urad poroča: Stotnik l ekarek je v imenu vrhovnega vojaškega poveljnika Snejdereka s čcslve strani s»klenll premirje z rltmolstrom Paczinskim Czacso v Imenu vrhovnega poveljnika na šlczHf.ki fronti polkovnika Latinika: 1. Premirje se sklene .r so bile One 22. januarja. 3. Diplomatskim zastopnikom obeh narodov in rr'lh spremstvu s prtljago je dovotlena vožnja po železnici skozi kraje, zasedene po Četah. 4. Z vojnimi tretniki in Interniranimi zasebniki sc bo ravnalo na obeh straneh humano. 5. železniški transport na progi Bogumin —Dzietlzice se zopet obnovi s prekinjenem na postaji Pmchni v svrho češke kontrole in na postaji Chybu v svrho poljske kontrole. Nemško-Poljsko meje. BERN. 6. febr. »Jcurnal des Dcbats« zahteva kot pogoj tretiega podaljšanja premirja z Nemčijo ureditev nemško-poljske mele. KHev zasedli bolJševlTiK STANISLAVOV. 6. febr. Ukrajinski tiskovni urad poroča: Kijev so zasedli bolkšcvlki. Narodna vlada je s svojimi četami zapustila mesto. francoski tanki v pomoč uIcrr)Tncem. STANISLAVOV. 6. febr. Ukrajinski tiskovni urad poroča: Poveljništvo aiiiranili bo/nili sil v Odesi ie 21. ianuarja odposlalo ukrai'n^ki vladi 20 francoskih tankov. da jih uporabi v boiu uroti boljševikom. Mirovna kt>nferen:a. Grške zahteve. PARIZ, 4. feb. (Uradno.) Predsednik Zedin'cnih držav. ministrski predsednici in ministri zunan:ih stvari amerisikili. angieš-klh, francoskih m italijanskih ter japonska zastopnika so sc sešit danes k* se'? na Or^avskem nabrc/'u. kl sc je nričela ob 11. Venlzelos je nadaljeval In zaključil svoia Izvajan'a o grških zahtevah in sc le sklenilo, da se izvuli ot^sek, v katerega ooslie vsaka velevlast po dva zastopnika In bo proučeval \ipr?š, nja, ki sc nanašajo na Grško. Prihodnja seja bo jutri cb popoldne. Cchoslovaškc zahteve. PARIZ. 5, febr. (Uradno.) Predsednik Zedlnlenlh držav amerHkih, ministrski predsednik zunanjih '-tvari ameriških, angleških, francoskih in Italijanskih ter la-ponska zastopnika so se sešli danes k seji na Orsav-skem nabrežju ob 10 dopoldne. Zaslišana sta bila dr. Beneš In dr. Kramar, ki sta razlagala zahteve čchoslo-vaške republike. Za tehniško proučitev teh viprašanj «c je sklenila izvolitev odseka, v katerega pošljejo Ze-dinjenc države, Anglešika, Francoska in ItalHa vsaka po dva odposlanca. Prihodnja seja se je določila na jutri popoldne ob 3 in se zasliši hedžasko odposlanstvo. Jugoslovansko zahteve na mirovni konlcircncL RIM. f). feb. Pariški poročevalec Sonninovcga gbsHa, »II Giornalc d'ltalia«, poreda svojemu listu z datumrm 4. t. m.: »Znano mi je, da so Pašič, Trunvbič in Vesnić predložili včeraj predsedniku kc-nference, Clemen-ceauju, spomenico z. .'ugoslovanskimi zahtevami, ki obsegajo vzhodno Purlanijo z Gorico in vso Istro, pripuščajoč samo razsodbo za Trst. In vso Dalmacijo«. — Isti list poroča iz Pariza z datumom 5. t. m.: »Danes bo svet desetorice zaslišaval čeiioslovaško odposlanstvo. v najkrajšem Času pa srbsko, ki razloži tudi jugoslovanske zahteve. Naravno ne more biti nikake razprave med Italijani in Srbi, ker so naši (italijanski) odposlanci člani sveta velevlasti, to se pravi pravega In resničnega razsodišča, kl mora reševati mirovna vprašan'a. italijansko odposlanstvo poda svoje mnenje med enaikimi v svetu desetorice. V diplomatskih krogih se raznašajo vesti o fantastičnih Jugoslovanskih zahtevah, ki segajo celo do Gorice I« Dr. Smodlaka v Parizu, SPLIT, 5, febr. Dalmatinski dopisni urad poroča* Delegat države SMS na mednarodni konferenci dr Josip Smodlaka je došel v Pariz. Amirika "n Ar. g Ta — vodite* I cd m.rome fcon;&reice! To dejstvo potrja »Cnrrlcrc della Sera« v zelo zanimivi razipravi o poteku 'mirovne krnlerence. To pa zaio, ker ena teli dveh vlasti (Amerika) ni prav nič iiiteresirana na tein. kako sc razdele vojni pleni, dnra (Anglija) pa le v majhni meri. Ustvarja sc nov svet. poraja se nov red. Po Inicijativi obeh anglo-saksonskih narodov se skuša raztegniti preko vsega sveta isto načelo, na kuterem naj se osnuje skupnost narodov. In »Corrierc« pravi, da so Italijani pripravljeni sprejeti novi red z /aupaniem In živo nado. tudi če bi se dotaknil najk>bčutlJ,Ve.lih Italijanskih Interesov: tudi če bi bilo potrebno — talko pravi omenjeni list dobesedno — -razpravljati o naših mejah, o naših gorah, o naših rekah, o nnšl krvi od strani pomorskih In »Izvcnevropskih vlasti«. »Corrlcre« misli seveda tu na Ameriko in Anglijo, o katerima pravi da ima njiju tradicijo nalna politika čiste roke, ki niso o-madeževane od nobenih obvez motnega vrveža narodnih borb izmučene Evrope. TI otočani (Angleži) in prekomorcl (Amerikanci) so pozvani, da posredujejo v naikrčlii\c'iših vprašanjih med starimi in novimi državami. Pripravljajo sc menda za odločilno besedo. »Zato sprejemamo — pravi »Cortiere« dal e — po. sredovanic Anglosaksoncev, evropskih in amerišk h, v naših stvareh. In slušali borno s hvaležnosfo n,Hli nasvete, ker smo uverleni, da bodo dobro svetov; li.d Pri tem pa naj Anglosaksnnci ne pozabijo, da jc n"h Dostooairje določeno tudi rd lastnega interesa in ciljev ^upnrsti. Ustvariti liočeio nov svet. ker je v njihovem interesu, da pride pomirena Evropa, v katcil bodo vsi »m:odi svobodni in neodvisni in bodo — brez siominov na sovraštva in osvr.evalne aspiracile — skupno sodelovali na delu civilizacije. Anglosnksotici se hočejo zavarovati pred nevarnost o povrnitve inili-tarlCnega gospodstva, kl bi ogrožal njih obstanek in j;h oviral na mirovnem delu. In »Corriere« piše znamenito pripombo: »In prav Imajo. Nikdo boli, nego Italijani, izpostavljeni isti smrtni nevarncstl, ne odobruje bolj tega dela modrosti in previdnosti!« Potem obžaluje, da h'ranci'a In Itali a ne boste mogle nikoli dobiti odškodnine za niiliionc mož In mladeničev, ki so se žrtvovali za skupno stvar. Radi tega pa se ne pritožu.ete. Obžaluje pa, da se v se ali kongresa v Parizu ni govorilo drslej nič o cgromtiili •materijalnih škodah, nič o porazdelitvi volnlli t.oškorv In volnlli odškodnin (ki naj jih plačajo sovražnik;) med zavezniki. In vendar da bi sc moralo rešiti to vpr, š; n e na nr.čelu: »ker jc bila stvar skupna, moralo biti skupne tudi koristi, ki pridejo od porušcuja nemških s;:ni o nadviadjti, in cd preustrojitve sveta«. — Stro kc mora — po mnen u mllrnskega lista - prevzeti »Zveza narodov«, 'ker to da ne bi bilo pravično, ako ne bi nekateri nosili nobenih bremen, dočim bi se drugim krivila hrbtišča .pod ogromno težo. Kako bi si mogli Itali a in Francija, ki ste preobremenjeni z dclgovl, najetih za rešitev svojo in drugih, prtem nadeti delo civilizacije: veličastno, aH tudi zelo drago?! (Misli namreč tu na kolonije.) Je torci — zaključuje milanski list — mora-lična, politična in gospodarska dolžnost mož. ki vodijo delo mirovne konference, da sc takoj loti o vprašanja solidarne porazdelitve vointh troškov. Pot m ne bodo ncbctii dvemi motili glave nobenega ud.iežeivh državnikov. Mogli se bodo storiti naj'asne'šl in najčioveko-Ijubnejsi sklepi o vprašanjih preustroja. Na drugem mestu naglasa »Corriere-i, da gre za nov sistem mednarodnega življenja. El^crtment r. Z\e;'o narodov ie. ki czuaču'e in nekako nadvladu.'c vsako ncdrt bno reševan'e. Skleni, ki so jih \la-ti storile dne 30. januarja v tem pogledu, so zgodovinski čin nedo-gleduili posledic. Nt u,i tem. da \Vl|. son — ko se m;t le" pridružila trdi ArUSlSJj duie lumferemm. O'T :e rai:s( irfi. Vjego\a naCeh tri* u m f Irak)! To ie \ ka lekdia. ki jo tvioeroču -C irrierct italijanski javnosti v raiaiiiUaui«, Stran fl »EDINOST« štev. V Trstu« dne 7. februar!« lJff. Za „Zvez d narodov11 sc toplo zavzemlje nekdanji, avstrijski poslanik dr. Konstantin Durnba. VVilson s* je v vseh svojih govo-rth v Londonu, Parizu ki Rimu zavzemal za ustvaritev take zveze, ob kateri naj bi vsi uživali enake pravice. In »Zvezo narodov« je označal kot glavno nalogo kongresa v Versaillesn. Pride na) zveza narodov, temel'cča na nepotvorjeni enakosti in svobodi narodov. VViisonova Ideja hoče skupnost držav, ki bo zgrajena na pravičnosti in rned-seboinem zatjpanu. Zato je naša dolžnost, da se pote-znino za pravno misel v njeni čistosti. Ne prosimo mt-lo.sti. Sklicujemo se pa na \Vilsonove točke. Te tvorijo ipodlage za preliminarni mir. Izpolnitev teb toče* smatramo kot svojo oravlco, vedoč, da le naddržavna ipravma organizacija nam more dati zaščito proti sa-niovoVi in presezairern, in ob enem motnost narod-ncea in gospodarskega razvoja. Za tako zaščito po zvezi narodov jc trc<:a predvsem obveznega razsodišča, ki bo razso'alo o spornih vprašanih tičočih se. kršen a ipogodeb. ali dolečeb mednarodnega prava. Le tako razsrdi-''c c'a:e jamstvo preti kršenlti narodnih in teritorijalnih pravic. Sem spadajo vprašanja narodnih meja, zašv te narodnih In verskih mantiin. Delokrog takega razsodišča bo zelo obsežen. l:na glavnih žalitev sedanjega, vo'en naveličanega časa ie — razoroženje, ki jc zahtevajo finančni in narodnogospodarski razlrgi. Ta zahteva pa sc ne more uresničiti brez pravnih jamstev, ki jih more dati »Zveza narodov«. Izdatki za vojsko se moraio mižali, da se razbremene proračuni. Organizacija »Zveze narodov« bi omogočila letno prihranitev stotin milijonov v oocdinih državah. Važna ie tudi v VVilsonovem okviru varnost pred gospodarskim bojkotom. Ta bi dala šele podlago za vzpostavo narodnoga gospodarstva in za vstip v svetovni prenet. To ie neizogiben pogoj za gospodarsko živTen'e in tispevanie. Za gospodarsko in'eresno vzajemnost držav je treba soglasnih socijalnih zakonov. Pa tudi ne glede na ie ncooosrcdne politične cll'e bo imela Zveza razsežno poVe delovaira za sporazum in snravo med narodi. Razburkani valovi narodne strasti sc moreio sfccr le prlagoma pomiriti. Le počasi sc u-makne'o mlrnejemu razpoloženju: do Žarišča razparano sovraštvo, maščevalnost In nezaupanje. Ali. začeti jc treba vendar s poizkusom, da raztrgane n;ti pride;o z rine t v stik in da se vzpostavijo vsaj korektni ->dno-fia j z nekdrnMmi sovražniki. I.nstnc , ojake le treba poučiti o namenu In histvii Zveze, treba ie v širokih masah popularizirati pravno misel, vedno nr.glašati kulturne interese, spajajoče vse narode. ter oživiti Cftit wn'cmnr,sti. Lc tako rc more pripraviti uslhologična atmosfera za mimo združitev držav, ki more — oprta na pravna jamstva — v znamenit« medsebojnega zaupanja postati prava zveza narodov enakosti In svobode. Treba je tranega. uver-jcnlu zvestega dela. da se bo -pospeševal ta cilj. Naj se najde mnoco sodelovalcev, ki bodo pomagali novi zvezi s svetom in dejanjem! In Žrtvovalo življenje mnogo najboljših Sokolov' za svo-'oodo svojega naroda. BcsedMo deklaracije se glasi: Narod Srbov, Hrvatom In Slovencev Jc on narod. Sokolska društva Srbov, Hrvatov in Slovencev so bi a, so iti morajo biti narodna društva. Slovaostvo je eno. Narod Srbov. Hrvatov hi Slovencev je dtl Slovana H'a. Sctooktvo Srbov, Hrvatov in S-lovenoev jc bilo. je in mora Iiiti slovaflisko in enotno. Slovanstvo jc de! člo-većanstva. k'rail človečartsitva so isti. Stovarvs'o So-kolsivo. a Mnli Sokoiistvo Srbov, Hrvatov in Slovencev jc težilo, teži in bo težilo po uresničen*!! teh kiculov. Po fizKnein izčrpanju in kaosu Intelektualncstl ostaja veh k kapital mi&cga narodnega bistva, ki mora oživeti In se pojaviti; to )e naša narodna morala, vrline in po-, 3iseo)e. V prizadevanju, da zgradin*) močno in srečno; državo, mora biti naša narodna morala temeljni kamen tc gradnje. i:i v brrt>i proti srditi in negativni težn- j človeške duše. razsula, nač bo naša morala obrambni icz in zaščita. Moč naše nanndne morale, pa naj je še tako veliika, mora biti negovana in sc mora siifoeti zanjo, da se vzdrži, razvije in Ojači. Orgaifzaclja naše narodne morale se mora izvesti preko vseh vrst. strnov| in obeli spolov cclokapcicga našega nareda, a središče lc org>; .rizsere mereo in mora;o biti naSa sokolska društva. Pomrla'cno, obnovljeno in zcd'nieno Sokolstvo Srbov. Hrvatov in Slovencev pozdravil" a radostno narod, čigar svobodo, naiprcdak in procvit daje — sebe! In trdno verujoč, da zmajca narodne misli, resnice in pravice prinese obilne sadove sreče in miru, je glo-1 hoko uverjeno, da bo SlovaiFtvo trista kulturna in etična sila, ki v času smrti starih bogov — prt-viza me in reši človeško . m. m. so se sešla v Zagrctm starešinstva srbske, hrvatske In slovenske sokolske zveze. V imenu slovenske snkicJsk« zveze so bili navzoči bratfe: dr. J. Oražen. Josip Srortmik. Bojan Dr en.»k in Bogumil Kaiser. Sestanek je otvoril dr. T.. Popovi ć z nagovorom, v katerem '*e na-glašal. da ie orišel čas, da se Sokolstvo Srbov, Hrvatov in SV vencev zodini. Nato je bil rzvo'i;en za predsednika dr. L Car. Dnevni red le šesto'-al iz naslednjih točk: 1. iidiustvo in zedkijcn'e Sokolstva Srbov. Hrvatov In Slovencev v eno sotaMo zvezo; 2. organizacHa morala; 3. obne/ve in relorme Sokolova; 4. slučajnosti. Edlnstvo in zedln)cn|e Roliolstva % bilo takoj navršeno t^pre'cto in ra.ko' HZvcVtio. PrejŠnVe tri Zveze boč> tvorile eno Zve/o. Stare Z\cze prcneha-'o ifl ima'o takoj Izvesti likvidaciio starega stanja potom svojih župnih In dfuštvcn h DVirščin. Enoglasno k bil soreet nre:Mog o skmpnem sokoMkem l:lo. V glavnih načelih k bil s^ejet statut so-k >ske zveze. Določen k bM način, ka'o se !(V;a edin-stva razširi po vs-em Sokotvlrvu. S!lctroxKu pevsko društvo, otn ške rrzorave, Vino itd. Dal e se sestavljalo sokolsVa podbratlnstva -to so kmetska sokolska društva, kakršna so obstajala ze Vred v o ton v Bosni in Hrc-ovovi.nl z borbo p^otl p ian-čevanu. nedelavnosti, knuštvu itd. Sredsčc r'mnve In org'iulzac'c HilolvVih pibratinov nai bo v Sar."^ vcm, s v od išče "'-ivncKa vtlv ki obidedrir •tvn !n /u - V 1 liihli.inl se ntvt»rt sta na velika šola za telc.mo sokoiske vale. v /..tu'ftni »a sc osnu e enketa. ki naj pri-iv "i dvl'i /a r«' i •< r 11 n • >r.kolstv a. Celi upno po'očilo O delu vosniniv« v /.'grebu izide kot posebna brošura. Odposlan le bil pr'ncu regentu brzoiaven pozdrav, ki UaU jMiiate slavne srbske vohke, v k.itcri se Jo bor io Cz iueoslavinskega !V2Ja. Stanovanjska beda t LJubllanl. Mestni magistrat povedujc sedaj stanovanj, vsem strankam, ki nlma o domovinslva in posila v Ljubljani. Vsa na ta način iz-priizn'ena stancvan'a se bedo od danes dab;c razgla-1 Jato na magistratu! deski. Stranje, ki iščejo stanovanja, se poživljajo, da seznama odpovedih stanovani ne hodijo več gledat v magistralni ekspedit, marveč kar na magistratno desko. | 99 milijonov bankovcev v Lhib'jjanl. Pil koml«!flah za žigosanje avstro-ogrsAih bankovcev In pri dcnrrnih zavodili in blaga'nah rubRansklh rd dno»13. c'o 20. jmu-1 aria in od dne 20. januarja do 2. februarja 1919 sc :c prežigesalo bankovcev v skupni vrct'n sti v K 98,85Mf.3 in siccr enokronskih bankovcev 2')1.74S kosov, dve-kronskih bankovcev 314.fi25 kosov, lOkronskih bankovcev .? 18.00S k- sov. kronskih bankovcev ,?26 5<>1 kosov, 25kroaski!' bankovcev 1191. 50kronskih l.uikov cev 116.34.) kosov. l(H>kronskih bankovcev 239.02« kosov, 2tM>kronnkih bankovcev 71SK kosov, lOOOkronskih bankovcev ,">7.635 kosov, lO.n^kronskih bankovcev 10 kosov. Petindvajset-, dvesto- in dcsettisnčkronskl bankovci so sc žigosali le nekai Časa, ker so sc med žigosanjem razveljavili. Ulas koroSklh Nemcev, Iz Vclikovca lc l]ubljan?kl dežebl vlsdi došlr neko piano, kjer nekdo v »imenu slovensko mislečih Nemcev« prosi In roti deželno vlad \ naj stori vse ootretmo, da VelFkovec pride prd Jugoslavijo. V pismu se glasi med drugim: »Kakor jc n;i-rodnemu svetu znano, nbstoii okraj Velikovcc iz 22 občin; med temi je samo občina ptrstriška nerška. Vse dmgc so popolnrma slovenske, ali pa so bile slovenske do 30. novemlira 1918. Žele po tem dnevu so prštale nemške po brez.mc'nih, brezvestnih huY arij; h tukakšnjlh uradnikov, učiteljev in trgovcev. V mestu samem je prebrvalstvo slovensko, samo uradni! 1. nči-tclil in v teku let tukaj naseVeni Nemci, h kate lm pripada tudi podpisani, niso Slovenci. Prihod Jugoslovanov smo mi slovensko misleči Nemd pozdravili z iskreno navdušenostjo, ker k: pomenil za nas osvoboditev iz-pt d tega jarma Tekom časa smo uvideli, da nam more lc ločitev od avstrliske države, ki je do temeljev trhla in gnila, hi ki se ne bo nikdar razvila v pravo dcoiokra-tično državo, ker ic preveč po/idovliena, in pri^'ooit^v Jugoslovanske države -prinesti blagoslov miru. Nirtx!i!a su ie samo ena r.rraka. da se ic s kolovo 'ji v H Izcrr.u postopalo mnogo prcprlzaneslHvo; oni ne more'o p e-boletl, da so jim ustavili njih nečedno delovanje, 'lu'aj-šnle prebivalstvo ni nič drugega, nego tolpa doccla nc-omikanih otrok, ki potrebu'c najprej strogo encrg'čno odgo'o in ki si mora pravico do blagot miru ped dobrotno vlado šele prislužiti. Med prebivalstvom Vclikovca ga nI mo/a. ki bi bil zmožen uraVovaM streho vestno in nepristransko. Vse od z nai se smele, ali nal po.nihre nemš.ke blaznosti. NaJboPe bo, ako samozavestno delamo ter ravnodušno čakamo, da dožive Nemci še eno tako radikalno strezncnle. kakor so ga doživeli ob preobratu. Jamčimo jim. da jim ne Izostane. Sicer pa se kaže prcso'anjc položaja pri Nemcih že v dejstvu, da prinaša »Tagcspost« poročilo o protestnem shodu »SiMmarke« na tretji strani večern-jga lista, ultimat ookrajinske vlade slovenje pa na prvi. Se en dokaz, kje so btil na Kctoškem Slovenk Dokazov resfi cc. kje so povsod v pretežni večini žifCli na Koroškem Slovenci, je Že daprhešen do vol}.'a Jc bil' prezrt še en tehten, ki bi stvari nedvomno prav dobro služil. To so koroška pokopališča. Le ogledno si lih in prepričali sc bomo. da baš ta govore kot živ dokaz, kje in kolPko !e bilo Slovcncev ponemčurjenih. Nagrobnf spomeniki 'asno govore o krutosti ponernčevanja. Na vseli nekoliko starejših so povsod Lpa slovenska Imena, v tem ko so na najnovejših nekatera Imena že nemško spakedrana. Cc še ni prepozno, naj bi sc tudi to dejstvo vprštevalo kot nadaljnl drnesek dokazu, k!e so na Koroškem živeli Slovenci in kateri kraji pripadajo nam. Iz narlborsklh dogodkov so Izvajali dunajsltl nemški naciionaltii de nokratje. da ni mogoča zveza z jugoslovansko in česko dr avo in da jc treba priključitve k Nemčiji, Hvala Bogu. da so celo Dutia}čan;e prišli do sMoprv. da nc sodotio ped nobenim pogojem skupa}. Počasi le ffrejen fijO nazore, ki jih jc naš Korošcc lo davno urfcl ct orbi kot naše oznanil. Za vrhovnega ox>2ntišket;a poveti t'ia v kra:'j9rlirl SHS jc Imenovan general Dragutin Dimltrllevlć. Organizacija orežništva hitro napreduje; v kratkem so otvori centralna zendanmcri'ska šola. Donavsko vpraša1 ]e. V Dclgra^'u se jc sestala mednarodna komisija, da pretrese vtprašanje o prometu na Donavi. Komisiji predseduje angleški admiral. Dovolj kruha. /Narodni List« piše: Mi Slo\cncl, Srlbl In Hrvati smo imeli dovoli kroiJia, a mor. Vi smo hran:;! Silno množlino tu'e vcjd;c. Pšenice In rži bo toliko, da če ie tki vsako osebo računamo 150 kg n1. leto. da nam )c bo ostalo 4 nvllijcne kvintalov, ki Jo b^rno lahko Iz* važall. Ječmena lc pri nas toKko, da ga brmo lahko prodali za tO lniljtnov dinar'ev, a tw>ice nani bo ost; lo preko obilne ootrebe 15 milijonov kvintrlov. 7,a pšenico, rž. ječmen in turši^o bomo dobili nad 400 miiKonov krm In Še bo ostalo vsega nad potrebo. Za uvedbo enotnega službenega Jszlka v SHS. O • a >H. v. (dtftir« opozi.rja na potiebo. da se za \o\0 o SHS ii'Vcc'e enoten F.V'beri jczHt. Skomin'a. da so Hrvati, ko sc ', Jc srečal na poti Imcčki pogicb. I kazal jc Hudem, da so postavil! l rsto na tla, cn in n'cgovo spremstvo pa so skakali na kon» li ortko mrliča. Ta tm ž je W1 hud bab ek iti ie ^ — Vbied tega — nevarno bolan. O raznih drugih čla> 'ih •cjs-rMe f u milile se ;e na l>unau marsilai pripovedovalo, sal so nvni gosDOdle oveč vredna, d;>l ic bila vsem članom cesarske rotH inc pravi trn v neti. Krme Jožef v svo'eni Ž:vlUnu ni Imel sreče, kar so smatrali vsi za pravo kazen bo Žilo, Ta mož Je namreč v potov h krvi utrdil svoj prestol in ie s sovraštvom in krvf lo iKs^o sku-šal premagati ves svet okoli scb«. Kai čuda. da so je na komu ncgoveua življenja ves ta svet v moru krvi zgrudil nanl — in ga je jtadui,*. brane Jožef ie bil vzgojen še po nazorih pred letom IM&. m ui hotel c.lvdiii prav pruiidl' oiiih pravic, ki' iitft V Trstu, dne 7, februarja 1919. »EDINOST« 8tev. 38. Stran ITT. Je priborila rtvohiciji 1848. leta. Bil Je p-ecel enakih na* zorov. kakor njegov stric, bivši cesar Ferdinand, ki je leta 1848., ko fe čut, da Dunajčanii delajo revolucijo, vprašal s čudnimi besedami: »AH smejo?...« Ta Fcr-d.m-nd, kl niti sam ni vedel, zakai je dobil naslov »Do-brot1;lvl«, jc bil znsn kiljot. k I sploh ni imel poj-ma o tem, kar se je podrlo. Franc Jožef jc bil n'iejtov *cč k in mu je bil v mišljenj precej enak. Ker pa narodi niso hote V popustiti v svojem bo:u za svobodo je Franc Jože- ,do Uvijeni« prelival kri, da bi zatil svobodo narodov. Bil jc zelo maščevalen: strašno jc sovražil Slovane, Madžare in Italijane. Madžarom nI mogel odpustiti revolucije. ki so jo napravili leta 1848. Takrat so Dunaf in Franca Jožefa reštt Hrvatje in Rusi, ki pa seveda za to nfso dobili nikakega plačila; nasprotno: leta 1868. se Je Franc Jožef t Madžari sprijaznil vsaj na videz, Rusom je napovedal leta 1854. volno (k'tm*1 a volna), Hrvatom pa je že na koncu življenja p slal komisarja Cu\aja. da M Jih trpinčil. It. * anov Franc Jožef ni ntORic! videti. Ko jc bil mlad, je pošiljal v MJI o svojega Radetzkeca ki je tam žal po večini z našimi polki, razbijal strahopetne Italijane in neusmiljeno mori žene in otroke. Tako jc imel Frrnc Jožef ne prestare volne. (Leta 1848., 1849., 1854., 18r8„ 1859., 18M., 18fi6., 1878.) Boj za Bosno In Hercegovino ?c vzbudil v triom sovraštvo proti Slovanom. Posebno zadn'a leta svojega življenja }e sovražil Srbe in — jim končno napovedal vojno na živlienje in smrt. S tem ie povzročil ta trinog in krvolok svetovno vo'no. RpatimVlvo ie, da t k človek ni mogel Imeti družinske sreče. Velika N.mez's,: t. i. boglntfa pravice, jc sama pose rt a vmes. da je maščevala tisočere žrtve, ki jib Je zaikrlvil Franc Jožef s svoiim nasilnim vladanjem. Bilo mu je dano nen-vad-. no dolgo živl'epie. videl jc začetek kenca svoje d-žare ln če Imamo kaj obžalovati, jc gotrvo to, da ni dočakaj današnjih časov. Zato pa je videl. kako so p dii na-jbMžnJi iz niegovega sorodstva: brat M \l:s'm H Jan, žcna-cpsarlca. sin RudoM prestc4on skdi.uk. Ferdinand Itd. Brat Maksimilijan le bil ustrezen v Mehki Četa 18fi6). Bil je eden enih Habsbu: govcev. ki je mislil, , a so Hal^burgovcj samo za to na svetu, da v!a'a"o tu :in narodom. Zato le cdlfcl v Mebiko. ker so ga dom čl il po vsei pravici ustrelili, ker sc je hctd z n:.s Ijcm polastiti vlade mvd nMmi. Amerika ni Evrooa - tam je dežela Svohcde, Foglav'c o cesarici J:lizrbcti ne sna a sem. Imeia je to nesrečo, da ie pri"!a v prokieti habs-burgovski rod in 5e postala žrtev habsburš1 ih ro r ;n!-kov. Bctf J? sen ćc\nz jmTh razmer na dvna! m dvoru pa shj'aj princ? Rue*la *voj vrhunce. Leta 1881. se i t princ Rudolf po ročil z bel«nsko princeso Štefanijo. To je bila se ved; cesarska poroka prlitičnera zmača'a. zato ni bilo v ter zakonu nobene Vvtw.nl. FtMoM je M vet vosdo *n !ahk živo. Dtma»!*lki n egevi prileielll bi vedeli mnrsika' tem povedati. Hrrl cesar le stal na tcn. na' se n? d b'o 'avni škrrnVi — ar pate ne? estrne vr>c drma. n dvoru. Rii*VM pa 'e b'l tega nrerl'a da so ni tr ba sfer v?t't češ. sal so IV'e dcvoM netnrnl. Tako se !c r pr. zgodilo, da se je v đvcml V oo'ji v^l v hiš-;. ki ' i h niti na j'jiva' rc frinel obiskovati, bt f -i'a je h r fc-htr.a užaljena, Zelema Vnbostnrma, znto si 'e n^k t^odilo, ('a ie pr'Mn za ir,!im,.. Ko oa 'e Riv'o^ d-ug* ikrat prijel z l*vf *čr1 rm in V hr-*ol t"«1 o"- ; 't. s irru ie Štefanija pedala — dvorno koči'o, kl le Čakala pim.i'1 in ta:lo Jc vsa:k Irhlo vete, i. .e n.v., i. doH je imel mnogo veselih prijateVev. ki so ga o* d 1 r" rin ti prijatelji so imeli mnrgo prl-lsteV-c. kl so si ž le'e postati — dvorne dame. Ako se Mq prikupi prestolonasledniku. ne bo težko pozneje prit-i na dvor. Pa iu i DrilatetH nava^to šele visied dam dobe vili na m:st; ^tefani'\» jc bila žens' a. ki hi v trm oziru ne b'h h a u'la svojemu možu. da hodi svoja nota — toda pori' AivaH se ni mistila. Zato je kmalu začela Ihv; prot ženskam, kl so hotele obvladati RudoH;>. Med nr- l^p; mi tekmovalian I je bila tai rat — lepa Večera, O ire nem roilu irratro rasme IzmišKenc "O^at'c bi' :c la -•koživka — toda kra*ot'ca, kl ie zn?1a moVVc vo 'iti ^ nos. Z RudcMom se le seznpnlla na Din iu. kc ie živela cfrc'rna od krrna svo'ih častilcev. Toda na nn-7u so Rudolfa za1ozova.il opazovale', k1 iih ie v/ r zevala Stefrni'a. Zato so Rudrftfovi pri'atelM iskn'1 ra-z-c druge prllii f. kjer bi se Rudolf sešel t VrČero krt zn Ho so bili od njega bogato plačani. Po zimi I ta so se vršile na Duna'.u in^leg raznih slavnirstl tuul skrite domače dvorne stvari. RutJoM je zato ca!šel / dvora In se je sorl s cesariem. Njegovi prijatelji so med tem pripravili na cesarskem gradu pri Sv. Križu vse, kar jc bilo treba. Tam je bil namreč velflv lov. Tako so Imeli dovoli Ugovora. Seveda so imeli tudi ženske f» seboj In tudi Večera je bila tam. Družba Je obstojala iz samih dunajskih lahkoživcev In razuzdancev. Pili, Jedil in uživali so cele noči. Dne 2{). januarja Jc bila zopet velika po;edina In pijančevanje. Nastale so prave orgije. V pijanosti je nastal med Rudolfom in nekim častnikom prepir zaiud' Večere. Prišlo je do pretepa in Častnik Je — bale v popolni pijanosti — udaril Rudolia s šampanjsko steklenico po glavi tako, da mu Je razbil čre-pinio na sencu. Rirdolf jc bil v par trenutkih mrtev. Pravijo, da se ie tudi Večera pn »vole maščevala nad niirn... Vsa družba jc pobegnila: večinoma so Jo popihali za mejo In v Ameriko. Pa tudi tisti, ki so ostali, niso n.li kaznovani, ker se jf dvor zbal, da se ne bi zvedela resnica. Zato so razglasili, da se je Rudolf na lovu ponesrečil. Drutl so rekli, da f-e Jc sam ustreli!. Po vseh avstrijskih cerkvah Je zvonilo, >po šolah so bili žalni govori, vse jc izražalo sožati«... Taka nesreča v tako pošteni, ugledni rodbini... Ko le vsa država Žalovala in so Judje cclo Izdali sliko, kako Jc zbrana cesarska rodbina pred rakvlio na Dunaju ftorilt vse, k4r sc mogli, ua H svetu prihniii se ie zaodilo. Vsa polic,ja In vsi sodniki so bili na nogah, da so potlačit Micresrikne govorice«. Večera in njent prijatelji so izginili za nekaj časa brez sledu. Tako je bila Avstrija brez prestolonaslednika. Štefanija sc jc kmfalu poročita in jc vzela nekega madžarskega grofa Loniava; bila je baje prav zadovoljna, seveda ni Nuela več na dunajski dvor. Nena, oziroma RinloMova hO i, jc vv.eia kneza VVindischgriitza, kar se je smatralo za veliko popuščanje, češ: iz cesars-kc fami-li'ie pa vzame navadnega kneza. Pri tem pa se je po-zabi'o, da sc pri Itabsburgovcih na Dunaju sploh nt hotel n'hče več ženiti, ker se je vsak bal tega rodo-ravi, da bo mogel — plačati voino odškodninol Vrtfna "oremlnja vo.'eviteža v samarltanca, navl/alca cen v lovekol uba, bomibc z dušljivimi plini v vrcčicc s kimoni za rešitev zadušenih ...! No, Ciccotti ne piše ah .paradeksov na račun zmagovalcev, ampak na rami — vojne! To jc — pravi — pravično in potrebno, a se vojna noženc ped težo ir'e krutosti ln se pokaže rvc sn-cšrcstl. Tako potrebno, kakor sc imajo vzpo-aviti hiše na materijalnih ruševinah vojne, kakor ho--'o mase na dtuše\nih opusto^enjh zgraditi nov svet vo.e pravice, i železno «ncr«st:jo svoje volje! Poraz »starih Kmidnc*. V .posebnem članku sm« na- glašali, da sc časi tafne In kabinetne diplomacije pri* b" u'e'o h kra'.'u. da bo na zatonu. Rekli smo. da vidimo sedal na konferenci v Parizu Še zadnje krčevite poizkuse te d'iplcmacije ta nienih metod. Kako neugodno smo bili ii€da\no presenečeni, ko se le n. pr ! ravno minister francoske republike Clemeneeau skoro I srdito zaletel k metodam stare diplomncHe velevlnsti, i boteč tem zagotoviti edino odločilno besedo ler odre-1 kali narodom malih držav. Ce boste nadležni, nokle-1 mo preko V a* in bomo Odločali brc* vas — tako ne-1 kako se jc glasila grožnja na naslov malih držav. TI posletm'1 pa sc niso Pokorno irkluuili, marveč so ener-1 gično reagirali, odrekajoč valcvlastlm tako i/iključno polnomočje. in zahtevajoč ludi za male drva ve in narode besedo po modernem načelu samoodločbe. Ne boste odločali o nas — brw nas! — so zaklicaP. In znamenja kažejo, d.1 nastop malih nI ostal brez vtisa.! V italijanskem tRecolu« čitamo članek pod pomembnim naslovom: »La scnnfltta delle vecchle tendenze -! apparc ormal i-nevitabilc.« Po slovenski: »Poraz starih tendenc s« zdi sedat neizogiben!« PKt: »Zdi se, da jc v zboru konference sedaj neizogiben poraz Starih političnih tcndenc, katerih energičan odraz smo videli v minulem decembru v nrkf»m govortt Členim-1 ceauja: govoru, ki Je vznemiril demokracije vseh krajev. Politika ravnoteila, oprta na osvajanja In odškodnine zanle, dopuščajoča malo .prostora Zvezi na-1 rodov, in stari koncept o državni suvereniteti, se že krčila v novem konceutu o mednarodni suverenosti. Zahteva se resnično - v prvtf — ustvaritev medna-rodnega prava, obstojcjct.i v praksi lit ne samo v doktrini,« lit značilno je. da «s»cr'o* pctfatofle od 'j t — zvečer so pod Ollvovlm predsedstvom imeli sem zaupniki strokovn.t, oiganizacij, v kateri so železničarji poročali o popoldanskem svojem zborovanju h svojih sklepih. Po dolgi razpravi se jc sklenila naslednja resolucija: »Zaupniki strokovnih organizacij jemljejo na znanje fcsoludio železničarjev ' 1 " * t 0 * . ... . Izjavljajo, pričakujoč razvoja dogodkov, da bo tržaški proletarijat, če bo treba, slal ob struni železničarjem, da se pribori zmaga skutpni stvari«. — Slavka sc potemtakem na-u. t Naznanitev praznih prostorov, Oubernllskl oblast faz-glaša: 1. Vsa prazna skladišča ln prazni prostori, po-slopla ter opremljena in neopremljena stanovanja za civilno porabo, ki iz. kakršnegakoli vzroka nc uporablja io, alt ker niso oddana v najem nikomur, ali ker Jc najemnik ali lastnik odsoten, sc moraio iznova naznaniti uradu za rekvizlci'e in nastanjcn'e, Plazaa Nutrv.i Št. 2, palača kreditnega zavoda, das ravno sc nahajajo sedaj v njih vojaki na podlagi rekvizicije aH zauime osebe ali sorodniki odsotnega imetnika prostorov. 2. Naznanitev se mora izvršiti na naslednji nnčin: a) hišni lastnik, v njegovi celotnosti upravitelj aH vratar, čc ni upravitelja, ali kdorkoli, ki mu je izročeno v varslvo dotično poslopje, se mora prepričati, ali se nahajajo v poslopju neoddana stanovanj iti skladišča. In prepričati se. a1l vsako oddi.no stanovanje in skladišče dcian-ski uporablja dotični pogreben! najemnik. Cc je le-ta odsoten ln se nahajajo v stanovanju voiaki. se mora zahtevati od njih da natančno napovedo svdj pristojni oddelek in poveliništvo; Če pa sc nahajajo tamkaj tretje osdic, se mora zahtevati od nMh. da povedo svoje osebne podatke hi svoje odnošaic napram odsotnemu pogodbenemu najemniku In pod kakšnim naslovom zavzemajo prostore, b) Nato se mora pod a) imenovana rseba zgla-slti v uradu z.a rokvizidje i.n nastanjenjc v dneh od 3. do 7. t. itv. kjer dolu nazmmifno ipolo. Te pele se mora'o pravilno Izpolnjene, vrniti omenjenemu uradu v čas« od 8. do 15. t. m. Po pošti poslane pole se ne spre'emajo, 3. Po storjeni ticznanltovf se morejo ndotVIana stanovanja m'dati zasebnikom, trda samo s prcdldočlm pismenim prlvoljen'cm. ki ga Izda urad /a rekvlzlcfc in nastanjenjc lastniku ali upravltel-il. Vsaka najemmnska pOgočba, EDTNOST« gter. 38. V Trsta, dne 7. februarja 1911. nastooftl v kakšni vlogi, temveč M bil pripravljen samo s svojo prisotnostjo na odru pripomoči k usnehu te velecfektne drame, naj se oglasi že nocoj pri bralni vaji. Kdor bi hotel posoditi kitaro in pri predstavi nanjo zaigrati. nai sc mi nccoi predstavi. — V nedeljo popoldne ob 3 »Deseti brat*, zvečer ob pol 8 burka »Svet brez moških«. — Ravnatelj. Na občno žello občinstva ponovi tri. ženska podružnica CM D v ponedeljek. 10. t. m.. J. Ribičičevo igro »Krolač In niegova sreča«. Mnogo od njih jc moralo oditi. ker ie bilo gledališče pri prvi uprizoritvi razprodano. Nikdo nai ne zamudi videti tc za otroke tako primerne igre ter nastopa hudomušnih škratov. Seia trž. ženske podružnice CMD bo v soboto. 8. t. m., popoldne ob 3 uri v prostorih Glasbene Matice. — Predsednica. 4 , Roianski Sokol se tem potom nalsrčnerše zahvaljuje bratskemu društvu »Adriji« v Barkovttah za prijazno sodelovanie na nedeMi veselici. Zahvaljuic se nadate *g. b'erlugi in ŽvegličtJ za svirale na goslih. nadalje igralcem klavirja, vsem dilctanto-igralcem ter onim, ki so prenlačali vstopnino. Hvala vam! — Taftilk. »Društvo ljudski od.r« priredi v nedeljo. 9. t. m., ob l»rllikl ko oživi svoio tatnošnjo (podružnico. Izlet v Sv. Križ. Zbirališče pred kavarno »Fabrls« opoldne. V sIin ćalu grdega vremena pa ob eni na južni postaji. Iz Sv Križa odpotuiejo izletniki po železnici in siccr odha-2. P 103 inuva, stt proda radi odhaJa, Unrrl.rn 1 n - __33.0 tc več Rnd..t (instrum jitov) ~ č _ ».\OjCIM t C j J V 4 MU Via dtlla i osi« »t-10. 40 PFJIFF Uma liprejcina popravila VlalM j (> vr. 6.__ lllDr vism h »l i'ra noM-jv n.i. „ jn^SlmiTOnatrutn nto Cene »merne. delo toino. Vclkavrh t(immua^ež;,«iruti\a.Org »I. 'I Igor 5. H_______Ii'adr'g rrl 'l «»n. Hlad trsove I^Te.1: rotocfot • v »vrho ženit ve, sp -/nanj. t, coBpodično iz do ro dru t, n« od 17 do 20 let. Cenjene ponudbe, flko mcg-ifo * e iko. n in«* odd. 1 dloosti Stroj t« šivani® in ve7.anjo pod .Jan slav*. Stropa t,'j- pravi nen fckl ti z« rcl. Bost znjiin.eena r ^ Seldel & Neumann In Zlatarnica & PlHO Sl0^0^ v Tr-tu ^o nalm|a na Korru «.n.'V«h»nlftoa delavnica za it 15 (bivSa ntarnlca ii., popravlj ^ Zt-coviti A FigHo) Tvr(1k'1 "«tanovljeii» i. VeHka iz era 8rtbrn.li In TRANCESCO BhDNAR 'zlatih, ur uhanov, veiillc itd.| Trat, ulica Campanilo »9, | Tečaj za ritanje in slikanje si sateli te odnrt od 15. januarja 1919 naprej. Pojnsr lla In vpisovanja od 9 do 12 v ul. S