KATQLJSK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 •.»!. "Jo kr.. za retert leta 1 gl. 2o kr V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za 1 leta 1 gl. 80 kr.. za ! 4 leta iH) kr.. ako zadene na ta dan praznik. izid«1 »banka- dan jKiprei Teiaj XLVIII. V Ljubljani, 22. lutoparfa 18ilo List 47. Razlaganje apostoljske vere. Spisal sv. Tomaž Akvinski. l. i; Verujem v Boga Očeta, vsejramogočnega Stvarnika nebes in zemlje. (Dalje.) Pervi vzrok, da si pogani in malikovavei mislijo več bogov, je slabost človeškega razuma, kajti ljudje slabega uma niso se zamogli po-vzgidniti nad stvari in niso verjeli, da je še kaj nad čutnimi telesi: in zato so ona trupla postavili, da se odlikujejo in vladajo svet, ki so se jim zdela med njimi lepša in bolj častitljiva in so jim podelili in dali božje češčenje: in take verste telesa so nebesna trupla, namreč solnee, luna in zvezde. Toda onim se godi, kakor nekomu, ki je šel na kraljevi dvor, lioteč videti kralja, in je vsacega pervega lepo oblečenega ali svojo službo izversujočega imel za kralja: o teli govore bukve modrosti 1, <1: „Vzdignite proti nebu svoje oči, in poglejte doli na zemljo, ker nebo se bo kakor dim razšlo, in zemlja se bo kakor obleka ogulila, in nje prebivalci bodo končani, kakor ona, moje zveličanje pa bode na večno in moja pravičnost ne bo posla.'1 — Drugi vzrok je prilizovanje ljudij: kajti nekteri so hoteč se velikim gospodom in kraljem prilizovati, njim dajali čast, katera gre Bogu, s tem, da so jih ubogali in se jim podvergli; tako so nekatere po smerti naredili za bogove, druge pa so še pri življenju imenovali bogove. Judit. 5. 29: „Da zve vse ljudstvo, da Nebu- hodonosar je Bog zemlje in razun njega ni nobenega druzega." Tretjič pride to iz neprave mesene» ljubezni do sinov in sorodnikov: kajti nekateri so si iz prevelike ljubezni, ktero so imeli do svojih, naredili po njih smerti kipe. in iz tega prišlo je tako daleč, da so onim kipom skazovali božjo čast: o teli govori Modri Sirah :14. 1M : ..In od tod je prišla goljufija v človeško življenje, da so ljudje, ker so hoteli ali svojemu nagnjenju ali pa kraljem ustreči, kamnom in lesu nepode-ljivo ime dali." < eterti vzrok pa je zlolmost satanova. Hotel se je namreč v začetku jednačiti z Bogom: zato sam pravi pri Izaiju 114. 1."» : ..V nebo pojdem. nad zvezdami božjimi bom povišal svoj prestol, sedel bom gori na zvezde na strani proti severu. Pojdem na višavo oblakov, in jednak bom Najvišjemu^ In ni še spremenil tega hotenja: in zato dela vedno na to. da bi ga ljudje častili in mu darovali. Xe veseli se kaeega psa ali mačka, ki se mu daruje, ampak tega, ker se mu skazuje čast kakor Bogu.. Zato je tudi drjal Kristusu Mat. 4. 1!« : ..Vse to ti dam. če pred me padeš in me moliš.'* Zato so tudi šli hudobni duhovi» v malike in dajali odgovore, tla bi jih ljudje po božje častili. (Psalrn 11."». .'». „Vsi maliki narodov so hudobni duhovi." (Sv. Pavla 1. list do Kor. 10, 2, 19): „katerih trebuh je Bog." Ravno tako oni, ki se pečajo z vedeževanjem in vražarstvom, verujejo, da so hudi bogovi. To pa zato, ker iščejo pri hudobnih duhovih tega, kar zamore le Bog dati, namreč razodetje kake prikrite stvari in pa resnico bodočih rečij. Treba je toraj naj poprej verjeti, da je le jeden Bog. Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes in zemlje. Kakor je bilo rečeno, je prav, kar moramo verovati, da je le jeden Bog; drugo pa, (kar je treba verovati) je, da je oni Bog Stvarnik nebes in zemlje, vidnih in nevidnih stvarij. Da pa za sedaj opustimo podrobnejše vzroke, hočemo z navadnim primerom to terditev pojasniti, da je namreč vse stvarjeno in narejeno od Boga. Ce bi namreč kedo stopil v kako hišo in bi že pri vhodu čutil vročino, dalje grede v hišo bi čutil večjo vročino in tako naprej, bi gotovo verjel, da je znotraj ogenj, če bi tudi ne videl ognja, ki povzročuje rečeno gorkoto. Tako se pa godi tudi človeku, ki premišljuje stvari tega sveta, kajti najde, da so vse stvari po različnih stopinjah lepote in krasote vrejene in kolikor bolj se približuje Bogu, toliko lepše in boljše jih najde, ker so pa nebesna telesi lepša in bolj krasna, ko telesa nižje verste in Ker je nevidljivo lepše ko vidljivo, zato je treba verovati, da je vse to od jednega Boga, ki daje posameznim stvarem bivanje in lepoto. (Modr. *) Sv. Tomaž misli tukaj na stare čase. ko so verovali, da je ta ali oni nesrečen, ker je rojen ta ali oni dan. pod to ali pa p hI drugo zvezdo Stari so tudi mislili, da ne smejo kake stvari delati n. pr. ob mlaju, ob polni luni itd. Da bi poizvedovali, kako usodo ima človek, so si napravljali zvezdne karte in po njih so potem pretuhtavah. ali bodo srečni ali nesrečni, revni ali bogati, in se druge take neumnosti. Bili so še v srednjem veku, toraj za časa sv. Tomaža ljudje, astrologi imenovani, ki so ljudem prerokovali iz zvezd. — S tem se pa angeljski učenik tudi obrača proti vražam sploh in toraj tudi proti današnjim dnem. Saj vemo. da je tudi na svetu veliko takih tepcev, ki mislijo, da ne smejo v petek na potovanje; da hode kmalu kdo umeri, ako se je zvezda utrnila; da bode vojska, če se pokaže repatica (komet) na nebu. (Op. prest.) bukve, 13, 1): „Nečimurni pa so vsi ljudje, v katerih ni spoznanja božjega, kateri iz vidnih dobrot ne morejo spoznati njega, ki tudi glede na dela ne spDznajo, kdo je njih stvarnik Zakaj iz velike lepote stvarij se po sklepih lahko spozna njih Stvarnik." Zato nam mora biti kot gotovo, da je vse, kar je na svetu, od Boga. Pri tem pa se moramo ogibati treh zmot. Perva je zmota Manihejcev, ki terdijo, da je vse, kar vidimo, stvaril hudič; Bogu pripisujejo le stvarjenje stvarij, kterih ne vidimo. Vzrok te zmote je, ker terdijo, da je Bog najvišje dobro, kar je tudi res, in da je vse, kar je iz dobrega, dobro. Ker pa niso znali ločiti, kaj je slabo in kaj dobro, so menili, da je vse, kar je le v nekoliko slabo, sploh slabo. Tako pravijo, da je ogenj, ker žgo, sploh slab; in ker se v vodi kdo utopi, da je sploh slaba, in tako o drugih stvareh. Zato pa, ker od onih čutnih stvarij ni nič popolno dobro, ampak v nekoliko slabo in pomanjkljivo, so djali, da vse vidne stvari niso stvar-jene od Boga, ampak od slabega, od zla. Tem nasproti stavi sv. Avguštin takšen primer: Če bi kdo prišel v kovačevo delavnico in bi našel orodja in bi se zadel vanje in bi ga poškodovala ter bi iz tega sklepal, da je ta kovač zloben ali slab,*) ker derži taka orodja, bi bil neumnež, ker ima kovač orodje za svoje delo. Ravno tako neumno je reči, da so stvari zato slabe, ker so v kakem slučaju škodljive; kajti kar je jednemu škodljivo, je drugemu koristno. Ta zmota pa je proti veri sv. Cerkve, in da se ta zmota overže, se reče: vseh vidnih in nevidnih stvarij (I. Mojz. 1. 1.) „V začetku je Bog stvaril nebo in zemljo." (Sv. Janez 1, 3) „Vse je po njem Storjeno." (Dalje nasl.) P. Samuel Kimavec, 0. S. F. je umeri 30. avg. 1. 1889 kot samostanski predstojnik in župnije oskerbnik v Klanjcu na Her-vaškem, telesne avoje dobe 46 let, redovne 25; rojen je bil namreč 17. junija 1843 v Šmartnu pod Šmarnogoro (na Kranjskem), v red franč. stopil 31. avg. 1864, mašnik postal 19. sept. 1868. Šolske nauke je bil zveršil 2. jul. 1871. Nato je bil prestavljen v Klanjec, kjer je delal 3\j leta, t. j. do 9. dec. 1874. Zatem je dobil mesto na Tersatu, potem v Samoboru in zadnjič v Klanjcu, kjer je tek življenja dokončal. ♦) «Slab» se tukaj rabi v pomenu, ki nasprotuje «dobremu», a ne «močnemu». (Op. prest.) Nekaj malega je bilo že omenjenega o svojem času; pa ker so mi prav po naključji prišli v roke njegovi lastnoročni zapiski — kje da je pridigal in maševal — kar ima svojo znamenitost, ter kaže pokojnega obilno obhodnost zato pristavljam se teh par verstie, tem v zabavo onim v poduk. Skupaj sva bila v Samoboru in Klanjeu in se prav lepo razumevala. Na Hervaškem se velikokrat zgodi, da sam. duhovnik dobi nalog, opravljati vso službo duhovnega pastirja, ako ta odpotuje ali oboli. V mnogem oziru ima tako „izpostavljenje" veliko prijetnega in tudi koristnega, ako je dotičnik previden, sicer ga pa preveč raztrese in raznese. Tako je bil tudi on v Velikem tergovištu, 2Vs ure od Klanjca, kjer je opravljal duhovno službo namestu obolelega dekana Avg. Kotšija. Po opravkih pride v Klanjec; opravivši potrebno, sede na kmetov voz („muževa kola11), da se odpelje. Neprevidnost je hotela, da stopi ,,mužu v štacuno (Bro-zovo) kupit novi konop, pa da vajeti patru, na vozu sedečemu. v roko. Ta kraj je na griču, da je treba dobro zavreti. Seljak kupuje in kupuje, P. Samuel čaka in čaka, a človeka le ni. Tudi konj se je bil naveličal stati; ko čuti po-tezaj z vajeti, jo ubere po klancu. „Voznik" prideržava z vojkami konja in voz, a ker tolče vaga žival po nogah, se žival splaši in zdaj po nesreči Samuel prileti na kup gramoza, voz se razbije, a konja s soro dobe v drugi vasi. Ker je z voza padel s toliko silo, bil je po desni strani ves odert od glave in po persih, da je bil ves v kervi. Preležal je 14 dnij: po zunanjem je okreval, ali po notranjem se ni izeelil, ker je čutil, da se mu je zlomilo dvoje reber, in zato je dejal: „Zdaj me ne bodo več vozili, ampak nosili.'4 Preveč je zaupal na svojo čverstobo, pa se je ukani], in moral je leči pod zemljo. Bila je nedelja, ko so ga merliea shranili v zemljo, naj je pa tudi ta dan Gospodov svojo posebno delavnost razodeval. Rajni P. Samuel je bil namreč izveden cerkveni govornik. Perva leta je vse govore pisal, pozneje samo občertal osnove, in poslednjič je < obil tako izurjenost, da je dotično stvar parkrat pomno prebral, potem premišljeval, se enkrat prebral, in dobro je bilo. Hervaškemu kristjanu ne pretreseš z lepo serca, da bi bil ganjen, tudi na vseh vernih duš dan ne, ko je stvar sama polna otožnega spomina. Njemu se je posrečilo v poslušavcih obilno dobrih sklepov obuditi, ob takih priložnostih pa tudi z obilnimi dušnimi kapljami porositi. Njegova dru-štvenost mu je pripomogla, da je poznal herva-škega katoličana notranjo vsebino, ki večidel še ni pokrita. To se ve. da so r. P. Samuela so-sedjni in daljni duhovni radi klicali za prazničnega govornika. Okolnosti so ga izučile, da ni šel nikamor brez , jezika44 (govora), ko ne bi bil morda v zadnjih trenotkih zaprošen za pridigarja, kar se je res dostikrat primerilo. (Konec nasl.) Jezus moja tolažba. V hudi borbi tu v življenju Kje dovolj dobim pomoči Si bridkosti in terpljenju. Proti strasti, zlobni moči? Z Jezusom se bom tolažil. Jezus sam me bo oblažil. Dušo ko obda temina, Duh zaveržen mene moti, Jezus! nada Ti edina, Meni si na ozki poti, Milostno me bodeš stražil, Jezus. Ti me boš tolažil! Pridejo otožni časi, Vse serce ubogo stiska. Ko se zloba z vencem krasi. Ko nesramnost uka. vriska, K dobremu moči boš blažil. Jezus, Ti me boš tolažil. Tare me bolezen huda, Uznemirjajo spomini, — Skušan sem kot v ognju ruda. V raznoteri pekočini; Ko me zmaj v obup bo dražil Jezus! Ti me boš tolažil. Ko mi v zadnjem vročem boji. Moč in vid in sluh pojemlje, Kdo bo bramba duši moji Ko bo šla iz revne zemlje? — Jezus! Ti ji milost sknži. Ti, o Jezus, mp tolaši! /•'•7 dosl.ir. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. (Beseda v prid poštenim ker-ščanskim delavcem in obertnim katoličanom.) Dan danes je v vsaki stroki človeškega druž-binstva toliko raznih razmčr, opravil, potrebnih poslov in dogovorov, da je potreben ali saj zelo koristen časnik vsaki stroki, posebno pa, ker je toliko pohujšljivih listov, ki ljudi v nesrečo tirajo. Naši pošteni katoliški delavci so zdaj pričeli II. letnik svojega pridno vredovanega „Glasnika" in te dni je na svitlo prišla perva številka druzega letnika. O tej priliki prav živo priporočamo „Glasnika" zlasti vsem delavcem. V vsaki delavnici naj se nahaja „Glasnik", pa tudi v vsaki gostilnici in kerčmi, posebno kamor zahajo delavci. Izhaja „Glasnik" po dvakrat na mesec v ličnem formatu in stane za celo leto samo 80 soldov, posamezne številke pa so po 5 soldov. — Pošlji vsak, kteri ima dobro voljo za dobro reč. to mervico soldov po nakaznici z napisom: Naj prejme spoštovano vredništvo .Glasnika- v Ljubljani. Poljanska cesta 58. Izdaja in vreduje ga odgovorni vrednik g Fr. Ziller. V I. številki n. pr. so spiski: Na delo! — Shod konservativnega obertnega društva. — Naša organizacija: Slovensko katol. delavsko društvo. — Katol. delavski dorn v Zagorju — Politika po svetu: Iz ljubljanskega občinskega odbora. Kerščansko ljudstvo dunajskega mesta Na Francoskem. — Razvedrilo: Človek obrača. Bog obeme. Socijalni pogovori. Drobtine Lejte. koliko dobre tvarine za malo vinarjev! Berite tedaj „Glasnik*, dobre kerščanske družine; bolj kakor gadov pa se bojte tistih ostudnih listov, ki merzijo sv. vero. ki vas hujskajo zoper duhovne in celo še zoper višjega dušnega pastirja. Taki časniki so sovražniki vaši. sovražniki vaših nedolžnih otiwčičev. sovražniki duše in telesa, in ljuJje. kteri jih pišejo, tiskajo in razširjajo, so tudi največi sovražniki samih sebe. svojih družin in svojega zve-ličanja. — Iz Št Vida. .Zabavni večer", katerega je preteklo Martinovo nedeljo prired la katoliška družba za delavke svojemu pevovudju gosp. Leop. Belarju, bil je v resnici ne le vsemu občinstvu zabaven, kratkočasen večer, marveč pokazalo se je prav lepo vsim navzočim, katerih je bila natlačena prostorna društvena dvorana, koliko je v kratkem času storilo preč. predsedništvo. da se vzlasti mlado ženstvo ohrani na poti kerščanskega življenja Po kratkem, prav ljubeznjivem pozdravu gosp. kanonika predsednika J. Rozmana, v katerem je izrekel tudi imendansko voščilo gospodu pevovodju Leopoldu Belarju. stopil je na oder zbor pevkinj, katere so. rekel bi Gkrat. z nekako doveršenostjo pele domače pašni, ter v nekterih tudi bolj umetnih skladbah pokazale svojo pridnost in pevsko spretnost. Enako naravno, gladko in spretno je bilo obnašanje igralk pri igrokazu „Indijski siroti", človek bi si mislil, da ima pred sabo v dramatiki izvežbane igralke. Igra je bila močno ginljiva. še zlasti nekateri prizori. — čestitamo velečastit. predse-Iništvu k tolikim vspehom posebej letos, ko je bilo društveno delovanje za dolgo po potresu pretergano, in želimo Se tacih zabavnih večerov. Od gorenjske strani- (Blagoslovljenje novo-prezidane mestne deške ljudske šole v Škofji Lokij IKonrc.j Od nekdaj bilo je že v navadi, da so se blagoslovile nova poslopja, za kar ima cerkveni obrednik tudi svoje predpisane molitve. (Menimo, da bodo odslej, ker je letos strahoviti potres pokazal toliko grozovito moč. prosili hišni posestniki še bolj pogostno cerkvenega blagoslovila za svoja dozidana poslopj;«. Morebiti se je dozdaj premalo oziralo na toi. Pisalec teh verstic pomni, ko se je 1. 1855 blagoslovilo novo škofjeloško šolsko poslopje. Enako, ali morda še bul j slovesno se je veršilo to zdaj o skončani prezidavi 10. oktobra zjutraj ob 8ih je har- monično zvonenje vabilo v mestno farno cerkev ne le vso šolsko mladino, ki je prišla z gg. učitelji vred v sprevodnem redu ampak prišlo je tudi več članov obč. odbora in kraj. šol. sveta, ter prav obilno število pobožnega občinstva. Sv. mašo so opravili č. g. katehet Ferd Erker, po sklepu pa so stopili na pri-žnico v. č. g župnik Jan. Tomažič, ter so v primernem govoru omenili najpred namena šol; potrebe prezidanja šol. poslopja, za kar se je posebno veliko prizadeval ranji gospod tovarnar Al. Krener (ki je kot rojak in domoljub v pravem pomenu besede pač prezgodaj umerh: — posebno pa so mladini na serca pokladali, kako naj bo ona najlepši cvet šole v tem, da se bo učila v njej zvesta biti veri, cesarju in domovini. Po pridigi se je veršilo kakor za srečen pričetek novega šol. leta in za najboljše vspehe v novoprezidani šoli slovesno klicanje sv. Duha, potem pa je šel med petjem litanij vseh Svetnikov slovesen sprevod do šolskega poslopja Najpred so ga v. č. g. župnik Tomažič blagoslovili od zunaj, potem pa so šli čč. gg duhovniki, udje obč. odbora in kr. šol. sveta in mnogoštevilno občinstvo za mladino v nadstropje novoprizidanega šolskega oddelka v prostorno učno dvorano, ki je bila za to slavnost spre menjena v nekako kapelo z altarjem Tu so v. č. g. župnik nadaljevali blagoslovljenje znotranjega poslopja. blagoslovili so sv. križ. obesili ga na sprednjo glavno steno. In imeli zopet do mladine in vseh navzočih primeren ogovor. Na to so enako primerno govorili še blagorodni gospod c. kr. notar Niko Lenček kot načelnik krajnega šolsk. sveta; blagorodni gosp. Andr. Žumer, c. kr. okr. šol. nadzornik, ki je konec svojega govora spodbudil vse navzoče k trikratnemu slava-klicu na presvitlega cesarja Franc Jožefa I. ki so se tudi pri preži Janj u skazali kot velikega šolskega podpornika, ter darovali znamenito svoto, mislim da 500 gld. — Poslednjič se je tudi nadučitelj g. Fr. Papa med drugim spominjal v go voru šol. dobrotnikov, spodbujal otroke k hvaležnosti do dobrotnikov, katera se najbolj razodeva v tem, ako za taiste radi molijo. Otroci so na to pokleknili in na glas odmolili Oče naš in Češena-Marijo za vse dobrotnike, ki so se kedaj ali zdaj šoli kot taki ska-zovali. Nadalje vaje na ta svoj govor o velikem dobrotniku in pospeše vatel ju šolstva v Avstriji, presvi-tlemu Cesarju, povabil je mladino, naj zapoje cesarsko himno, kar je zdajci zveršila jako krepko in navdušeno. — S tem je bila slavnost skončana. Da se je pa zamoglo reči: Konec dober, vse dobro, so bili vsi otroci poslednjič pogostovani z sirom, žem-ljami in pivo, kar vse je mladini tako dobro teknilo, da so se kar „židane volje" vrače vali na svoja domovja. Sploh menimo, da bo ta slavnost ostala vsem, ki so bili pri njej navzoči, na dolga leta v najboljšem spominu; Škofjeloška šola pa naj do skrajnih časov ostane mestu, okolici ter dolinama Selški in Poljanski to, kar jim je bila dozdaj: vir omike, izobraževanja, kreposti, napredka, blagostanja, sploh podlaga vsega lepega, blagega in dobrega. To daj Bog! J. L. V Gorjah je bila 23. nedeljo po Binkoštih to je, 10. novembra slovesna zahvala za srečno dover-šeno notranjo popravo in olepšavo farne cerkve. Gorjanska farna cerkev je bila že do sedaj po poletnem trudu ranj. g. Tedeschija zares lična in prijazna; ali nekako postarala se je bila in treba ji je bilo prenovljenja, ki se je tudi letos izveršilo. Neka do-brotnica (ranjca Balohova Mina) je namreč v svoji oporoki zapustila svoto za kake večje poprave pri cerkvi, in ker se je od merodajne strani želja izrekla, da naj se ta zapuščina porabi za slikanje, je bilo tudi sklenjeno, cerkev primerno v notranjem slikati, oziroma barvano okinčati. To delo je v veliko zadovoljnost zveršil znani slikar g. Matija Koželj iz Kamnika. V svetišču (prezbiteriju) se vse slike ozirajo na skrivnost presv. Rešnj. Telesa. Na steni pri evangeljski strani velikega oltarja predstavljena je zadnja večerja in so videti podobe Jezusa in apostolov skoraj v naravni velikosti, kar z dobro izraženimi čutili vdanosti, stermenja, strahu, začudenja in žalosti na obrazih, tako, da gledalce pri tem pogledu kar osupne, in da bo ta slika posebno budila pobožnost pri tistih, ki bodo pristopali k sv. obhajilu. Nad pomolom so v štirih polkrogih štiri manjše podobe, predstavljajoče predpodobe sv. Rešnj. Telesa: daritev Melkisedekovo, mano v puščavi, velikonočno jagnje in svete kruhe v tempeljnu. Nad temi se nahajajo v trikotnih kapah simboli te skrivnosti: pelikan, plošče Mozesove, skrinja zaveze in kelih^ s hustijo; vmes pa so okraski z vinsko terto in pšenico. Na oboku prezbiterija je pa poveličanje sv. Rešnj. Telesa iz skrivnega razdenja (5, 15.): kako starašini in živali molijo poveličano Jagnje Božje! V čolnu cerkve nad pomolom (simsom) naslikane so v štirih polkrogih in v prostoru nad glavnim šipovnikom petere skrivnosti veselega rožnega venca; na sredi cerkvenega stropa pa kronanje Marijino. V kapah nad štirimi polokroglimi okni naslikani so angelji z godbenim orodjem in pevajoči trikrat Sveto! Vse to je zvezano s primernimi okraski; drugi prostori na oboku in po cerkvenih stenah in lisenah pa so pokriti z različnimi barvami, kar napravlja na gledalca celoten in prijeten vtis. Sploh pa se mora priznavati, da so obrazi predstavljenih podob zelo ljubeznjivi (posebno Jezusovi in Marijini), in da se posameznim osebam različna notranja čutila bero že na obrazu. Barve sicer niso tako žive, kakor smo jih pri tem slikarju drugod vajeni; vendar pa vlada nad vso to slikarijo neka resnoba in častit-ljivost, ki se umetniškemu kusu še bolj prilega. — Nekterim se zdi obok v prezbiteriju preveč z okraski preobložen in barve na steni pod korom preveč pisane ; splošnjega vgodnega vtisa pa tudi to ne jemlje. Spomin popravljene cerkve kaže kronogra-fičen napis na steni pod korom, glaseč se: eCCe DoMVs eKCeLsI atqVe serVI elVs s. georgll eXornata. Pri tej priliki je postavil znani podobar gosp Vurnik iz Radolice lepo pozlačeno ograjo na koru in* prenovil omaro pri orgijah. Tudi je izdelal iz raznih verst marmeljna novo oltarno mizo; oltar mora biti pa še posvečen od mil. g. škofa, kar se ima zgoditi prihodnje leto, ko bo cerkev tudi zunaj olepšana. Nove slikane podobe, kolikor predstavljajo svete osebe, so bile blagoslovljene od domačega g. župnika, slovesno sv. mašo in slavnosten govor pa je imel preč. P. Jožef, ki je ta dan popoldne tuli izveršil obiskovanje tukajšnje družine tretjega reda in na novo sprejel nekaj oseb v tretji red. Obojna slavnost se je izvaršila v najlepšem redu in v veliko spodbudo vernih faranov, ki so tudi z zdatnim darovanjem pokazali svoje veselje nad lepo popravljeno in okinčano cerkvijo. Štajersko. (Spomenica ob novi maši.) One dni nam je došla knjižica: „Spomenica ob novi sv. meši č. g. Fr. Hlastec." Spisal nadžupnik Jernej Voh v Konjicah 1895. — Misel je nova. Popisuje: o novomašni pripravi, svečanosti, pogostovanji. zira-vicah itd. Drugo poročilo popisuje kanonično ob-iskanje premil. gsp. škofa dr. Na potnika 29. in 30. jun.; dalje: „Naše romanje4 in še nektere stvari. 32 strani. — Serčna hvala za drago „Spomenico*. — Živeli! Gorica (Moč pesti ali moč misli Vi V premisleka vrednem vvodnem članku rPrimorski List"4 14. nov. obširniše pojasnuje sedanjo vladno politiko in pravi med drugim: „Kdor hoče Avstrijo spraviti na pot lepe cvetoče bodočnosti, naj kratko in jasno izreče: „Vernimo se vsi h kerščanstvu. k pravemu in celemu kerščanstvu, in vernimo se z ono eneržijo, ki pristoji bojevnikom kteri se borijo za večne koristi narodov." To je pisatelju moč misli, ideje, in s to samo se da kaj opraviti in doseči. O tej priliki bodi Slovencem iskreno priporočen čversti „Primorski List", ki izhaja vsak pervi, drugi in četerti četertek v mescu; cena za celo leto pa je le samo 1 gld. (za pol leta 50 kr.) Vredništvo in opravništvo mu je v Gorici (Travnik, št. 13 i Hotel je čitateljem prinesti podobo Luegerjevo, pa nima cvenka v žepu, ker so mu, kakor je omenil, mnogi še naročnino dolžni za druzega pol leta. Ka-toličanje, ne zapustite tako dobrega časnika! Iz juga Slovenije. (Besede o volitvah. Po-vodnji. Katoliške naprave in njih stiske. Škofovo obiskovanje.) |KoDw.j Krasno in veliko posestvo za dobrodelno napravo samostansko in si-rotnih dečkov z imenom in pod varstvom „presvete Device Marije rožnovenške Kraljice v Brežičanih," je, hvala Bogu, toliko vzvišeno, da ga povodenj ne doseže; a bilo je one dni povodnji, Kakor poleg velikega jezera. Z velikimi trudi, napori, delovanjem po malem napredujemo za spopolnjenje dobrodelne naprave, zemljišča se zboljšujejo in vredujejo, šume se trebijo in sadonosna drevesa se zasajajo; mnogo je še nujno potrebnega za dobrodelno napravo po pravilih in važnih potrebah; jako težko je v početku za tako stvar, osobito ako izostane vsaka pripomoč. Častivredni in pridni menihi sv. Bernarda — Trapisti, ne morejo vsemu kaj; njihova dobrodelna naprava v Dalmaciji še ni zgotovljena, ker ni dovoljnih po-močkov. Pivovarno v Marija-Zvezdi, koja donaša precej dohodkov za razne dobrodelne naprave, su povekšali, da bi še več dobrega, osobito pri vzgoji dečkov zamogli storiti; toda deževno vreme je gri často zemljo okoli omehčalo in velik del zgradbe z oboki podrumov (klčt) se je poderlo; to vzrokovalo je več tisoč gld. škode. Pšenice, ječmena in reži so zbog zimske pozebe in pomladanje moče letos malo pridelali; treba je pa toliko sirotnih dečkov v zavodu, menihov in druzih ubogih prehraniti; treba bode živeža prikupiti. Premalo se za bližnje, jako potrebne, veleko-ristne zavode in revne človeške mladine izgojišča in izobrazevališča v bližini jugoslavenski ozira in skerbi; daljnim, v druzih delih zemlje se raje in bolje pomaga V jugoslavenski Bosni je silo potreben misijon za rimo-katoliško stvar; na pragu „Orijenta" in med drugoverci je velikega pomena ta misijon za sedaj, osobito pa za prihodnjost. Mnogi mislijo, ker je Bosna nzeta, r okupirana' po Avstro • ogerski. da je že vse oskerbljeno in ni treba pomoči; toda velike in mnoge so še tu potrebe, še je tu velepotrebni rimo-kat. misijon; ako se vse premisli, sprevidi in prav pretehta, potrebno je milodarnih pomočij! — Pred vsimi Svetimi obiskali so nas, „privatno", prečastiti mil. gospod oče biskup, apostoljski upravitelj banjalučke biskopije, da vidijo, kako in koliko smo pozidali novo cerkev sv. Jožefa, ter kako je dogotovljena in vravnana redovno-svečeniška hiša — mali samostanček. V malem času se je tu mnogo spremenilo: prej bila je stara lesena podrapana hiša, bivši turški čardak za svečeniško stanovanje; pa še ta ni bil cerkvena lastnina. Pervotna mala in slaba leseno-ilovnata cerkvica; toda ne na lastni zemlji. Hvala Begu! Sedaj stoji lepa, terdna. prostorna in in veličastna nova cerkev sv. Jožefa na krasnem prostoru lastnega zemljišča, poleg nje čedni, pripravni in terdni svečeniški hram ob jednem gostišče za potujoče redovne svečenike v duhovni pastvi in druge; ima več sobic-celic in druzih potrebnih prostorov, okolo pa prostorno dvorišče in vertove; nadalje pa lepo cerkveno zemljišče. Vse to zemljišče s cerkvijo in svečeniško - redovno hišo je od reke Sane toliko vzvišeno, da poplava vode do njega ne pride, je pa najlepši kraj pri mestu Prjedoru. Hvala Bogu! Bog tisučero plačaj vsem dragim vernim Slovencem, osobito nekojim veleč, rimo-kat. slovenskim svečenikom slavne ljubljanske biskopije. koji so za vse te velepotrebne rimo-katoliške naprave tu pome gli; kajti brez njih bi težko v 50 letih, ali nikoli do tega in tolikega došli in zadebili. Jezus. Marija. Jožef jim obilno povračujte in pomagajte v življenju in cb uri ločitve iz častnosti v večnost, tam pa večno življenje in veselje v hiši večnega Očeta pri Božji družini! Nova cerkev sv. Jožefa je v notrinji ometana in vglajena. prezbiterju podtlakana. s cimentnimi pločami je letos ne moremo potlakati, ker nimamo, da bi plačali vse ploče, ciment in delo tlakanja. Okenski okviri so vzidani, okna in vrata bodejo kmalo zgotovljeni pri č. vr. bratih Trapistih. pevski kor je tudi napravljen, treba mu je še ograje in stopnjic, zakristija je popodena. Sedaj treba je zidarjem izplačati ostanek plače od ometa obokov in s*en cerkvenih, vse za zidanje kora in ometa in za popodje zakristije, za podtlak v cerkvi, mnogo za apno in druge tvarine. vsega 2">o gld.; pa prazna je cerkvenn blagajna; hudo se nam godi in v veliki stiski smo Toliko bode zgotovljeno, ko vrata in okna doidnjo. da se bode zamogla v novi cerkvi presveta služba Božja opravljati; drugo leto bode birma in posvečenje cerkve. Treba bode pa še cerkev od zunaj ometati, zvonik dozidati, tretji del in pokriti tri oltarje, pridižnico. kerstni kamen itd., za kar narn pomagajte Marija Devica, sv. Jožef in blago-serčni dobrotniki! Salezijanci. (Govor kardinala Ferrarija nadškofa Milanskega pri mednarodnem shodu salezijanskem v Bolonji dne 24. aprila 1895.) Ozirajoč se na pervi mednarodni shod salezi-janski v Bolonji, vsiljujejo se mi misli na prihod- njost. Čegava bo prihodnjost? Kaj pravijo o prihod-njosti naši nasprotniki? Nasprotniki terdijo, da prihodnjost je čas vednostij. čas napredka, civilizacije (omike) in pobratimstva S to terditvijo pa so brezverci nevedoči pomen svoje terditve izrekli imenitno prerokovanje, katero se bode gotovo spolniio. Da» prihodnjost je čas vednosti, ne sicer posvetne, laž-njive vednosti, ampak prave učenosti ter vednosti, ki ima svoj izvirek v Bogu. Prihodnjost je čas napredka, toda tistega napredka, kateri ima za svoj cilj in konec svojo najvišjo spopolnost. Prihodnjost je čas društvenih zvez. čas pobratimstva, pa ne zvez revolucijonarskih ter puntarskih voditeljev ljudstva, ampak čas zvez in pobratimstva ljudstev in rodov, katerim je pri vsih rečeh vera perva in naj-poglavitniša podlaga. Brezverni liberalci so še celo sami rekli, da se mora zateči k Bogu, k veri, toda to so jim le gole besede brez pravega pomislika ter ne pridejo iz serca, njim je Bog samo na jeziku. Prihodnjost je čas kerščanske vednosti in učenosti sv. evangelija. Sccijalno-družbinsko prerojenje ter prenovljenje človeštva je prav živo potrebno; mislim pa jaz, da je ravno pričujoči salezijanski shod vsleri posebnega navdihnenja Božjega prav dober vvod ter pričetek tega prerojenja. Delo Don Boskovo, katero hočemo nadaljevati tudi mi, je prav posebno delo previdnosti Božje sedanjega časa. V sedanjem stoletju. katero se tako rado imenuje stoletje prosvit-Ijenosti, je apostol delavcev, Don Bosko, svoj perst na največjo rano položil. Za to se je Bosko najbolj trudil z izgojo mladine ter delal za blagor delavskega stanu, ker to dvojno je večina človeštva, in sicer tista večina, katero krivi bratje najbolj v svoje zanjke lové in v svoje hudobne namene izkoriščajo. Zato je Don Bosko obemil svojo pozornost najbolj na mladino in delavce, hoteč jih pripeljati nazaj k Bogu, k pravemu Bogu. kateri ni nikakoršna nedoločena. meglena ter platoniška domišljava, kakoršno si sedanje dni „nekaterniki" sanjarijo, ampak k jed-nemu Bogu. kteri je najviši postavodajalec in vladar vsih ljudi. Don Bosko sprejme otroka že od mladega in ga vzgoji za vero, katera uči ljudstvo pravo ker-ščansko oblast ter veljavo spoznavati in spoštovati. In to je delo pravega domoljubja, pravega patrijo-tizma." Nato visoki govornik opisuje prekoristno delovanje ter vesele napredke Salezijanoev v njegovi prejšnji škofiji Komo ter pravi, da pričakuje od njih enakega blagodejnega sadil tudi v svoji nadškofiji Milanski. Svoj govor sklene s prisen n imi željami in terdnim zaupanjem, naj bi se veličastni prizor sale-zijanskega shoda v Bolonji prej ko mogoče ponovil tudi v Milanu in da bi mednarodnemu shodu sale-zijanskih sotrudnikov. kateri je v tako veliko čast celi Bolonji. prav mnogo druzih sledilo Ta govor, katerega so pričujoči z veliko gorečnostjo poslušali, visokega govornika pa med govorom zlasti pa po govoru, z nepopisljivo navdušenostjo pozdravljali, je napravil na celi shod velikanski vtis. Naj pa zapisane verstice iz tega govora tudi pri nas napravijo ta vtis, da bi se tudi pri nas vedno bolj vnemali za Don Boskova dela ter jih z vso gorečnostjo pospeševali in razširjevali v rešenje duš ter v časni in večni blagor v domačiji in po ptujini k. vedno veči časti Božji in slavi Marijini! Verska kongregacija misijonarjev imenovanih „Sinovi sv. Serca Jezusovega,4' vstanovljena v Veroni za misijon v Nigriciji ali Sudanu v Afriki. (Ker je zadnja «Danica» prinesla list o misijonski kongregaciji v Veroni. naj pove še naslednje pogoje za sprejem.) Ta kongregacija je bila vstanovljena meseca listopada leta 1885 v Veroni. da pripravlja redovne misijonarje za Zamorce v Sudanu ali Nigriciji, v Afriki; obstoji pa iz redovnih duhovnov in bratov lajikov. Sprejemajo se v kongregacijo dijaki, ki so do-veršili saj I. gimnazijski razred in se čutijo poklicane za redovno življenje, ter ob jednem imajo namen, posvetiti ves trud v spreobernjenje in zveličanje Zamorcev. Sprejmejo se tudi mladeniči, ki niso dijaki, ki se želč posvetiti redovnemu stanu in žete pripomoči s svojimi močmi k zveličanju Zamorcev, da namreč služijo misijonu kot bratje lajiki in katehisti (pomočniki pri učenji kerščanskega nauka). V Veroni sta dve leti za novicijat, po katerih, če ni nobenih zaderžkov, mladeneč stori za celo življenje sv. obljube vednega uboštva, devištva in pokorščine. Dijaki nadaljujejo potem svoje nauke za sveče-ništvo v semenišču v Veroni. Vsak pristopivši v kongregacijo mora prinesti seboj potrebne obleke in, če mogoče, tudi toliko denarja, kolikor ga je treba za povrat v domovino, če okoliščine tako nanesejo. Po vstopu, naj si bodo dijaki ali lajiki, prevzame naprava vso skerb za nje, v zdravju in bolezni, kakor za svoje sinove. Za sprejem v kongregacijo je pjtrebno: 1.) Voditelju kongregacije, pod spodaj povedanim naslovom, naznaniti svoj vstop in naznaniti sklep, da želi postati redovni duhoven in misijonar za Zamorce vse svoje življenje. 2.) Imenovanemu voditelju poslati kerstni list, spričevalo o svojem vedeuju, narejeno od lastnega župnika, in dovoljenje očetovo ali varhovo (če še ni polnoleten). 3.) (Za dijake.) Pošiljatev spričeval iz doveršenih Sol, zlasti zadnje. 4.) (Za lajike.) V prošnji naznaniti, če so se že učili kakšnega rokodelstva. Naslov na voditelja : Al M. R. Rettore delle Missioni Afričane S. Giovanni in Valie Vicolo Fontana del Ferro Nr. 6. V e r o n a. Razgled po svetu. Dunaj. Vsled dogodb v dunajskem mestnem odboru se je razpahnil Hohen\vartov klub, v kterem je bilo tudi več Slovencev. Izstopili so namreč iz tega kluba konservativci in zedinili so se pod vodstvom barona Dipavli-ja z imenom „Katoliška ljudska stran". Ti so namreč: Dipavli, Doblhammer, Eben-koch, dr. Fuchs, Gosser. baron Morsey. Oberdorfer, Peitler, Ploss, Rammer, Rogel, dr. Schom. Menger in Vehetmayer. Pristopili bodo še nekteri drugi, ter jih utegne biti 21 mož. Njih naloga bode zlasti: Liberalizem z vso določnostjo nasprotovati, kakor tudi ozirati tisto pogodbo z Ogerskim, ktera je škodljiva Avstriji. Podpirala bode moralično tudi katoliško socijalstvo, ktero je poslednji čas tuii Dunaj tako močno povzdignilo zoper škodljive žulivce. St. Hipolit. Apost. nuncij in nadškof Agliardi. spremljan od svojega tajnika Movi Montagoni-ja, je 9. tega meseca obiskal št. hipoliškega škofa, in da-siravno je bilo obiskanje le osebno, je prevzviš. gospoda na kolodvoru pričakal mdgosp. škof z drugimi odličnimi gospodi. Veselo naznanilo pa se je urno razglasilo po vsem mestu in velika množica je pričakala visoke goste že na kolodvoru. Škofova rezidenca je bila zalo ocvetličena, v škofiji je bilo zbiano mestno duhovstvo in gg. bogoslovci so stali v dvoverstah o prihodu. V nedeljo je nuncij maše val med veliko azistenco v cerkvi angeljskih redovnic; obiskal je. spremljan od mil g škofa, cerkvene naprave in samostane po mestu Pri obeiu je bilo veliko odličnih gospodov, — škof je napil sv. 03etu in gospod nunciju, njih zastopniku, gosp. nuncij pa presvitlemu cesarju Ob 4ih je imel nuncij slovesne pontifikalne večernice. Pri vhodu je pčl kor „Ecce Sacerdos magnus." Ob 6ih se je slavni gost odpeljal na Dunaj. I. Bratovske zadev« molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec listopad (november) 1895. a) Glavni namen: Zadeve katol. Cerkve po nemških pokrajinah. (Konec.) V Avstriji je pred vsem zmešala takoimenovana liberalna „Tagespresse" — v zadnjih letih pridružila se ji je še socijalnodemokratična — pojme mnogih ljudij po mestih in tergih. Nje bralci mislijo, da so še pošteni katoličani, bojujejo in zabavljajo pa povsod zoper duhovstvo, nočejo ničesar vedeti o cerkvenih zapovedih, vidijo le redkokdaj cerkev, ne spolnujejo več svoje velikonočne dolžnosti, bojujejo se v vsem z liberalno, napredno ali nemško nacijonalno oziroma socijalnodemokratično stranko zoper klerikalce, t. j. zoper duhovne in njih somišljenike, povzdigujejo pa novo šolo itd. Njih dnevniki in časopisi jim tako govorč ter narekujejo, da je to sedaj v navadi, da se s tem veliko doseže, da se lahko na ta način dospe k časti in veljavi pred svetom. In vendar je zavergel Pij IX že pred več kot trideset leti v Silabu nauke liberalizma kot krivo vero ter obsodil postave, po kterih vodijo no/o šolo večinoma še dandanes. Že Zveličar dejal je aposteljnom in v njih osebi cerkvenim predstojnikom: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor mene zaničuje, zaničuje Njega, ki me je poslal." Kako zelo moramo tedaj obžalovati te zaslepljence! Vendar ne smemo ostati le pri obžalovanju. Marsikteremu izmed njih se namreč dozdeva, da ni na pravem potu in pripravljen je poverniti se ^opet h kerščanstvu. Pomagajmo jim s svojimi prošnjami za večje božje razsvitljenje. skušajmo jim mesto slabih časopisov dobre v roke podajati, peljimo jih zopet v Cerkev in k ss. zakramentom. Sami pa se moramo združiti, mala razžaljenja, ki nas tolikrat razdvojijo ter v zasmehovanje stavijo pri sovražnikih. pozabiti in odpustiti, vedno in povsod brez strahu pred ljudmi spoznavati Gospoda in njegovo sv. vero ter jo z vso močjo braniti, kedarkoli jo sovražniki napadejo Tako bomo se — kar hvala Bogu se že nekaj let godi — pridružili vedno tesneje Cerkvi in sv Očetu. Kristusovemu namestniku, ter po njem stopili v tesnejšo zv^zo z Zveličarjem. iz čigar Iju-beznjivega Serca bomo v obilici zajemali v nepristranskem boju za vse dobro potrebno moč in stanovitnost. Prelepi dnevi v Monakovem. 25.—29. avgusta, napolnili so nas zopet z novo močjo in veselo nado; posebno pa nam je toplo priporočila glavna skupščina družbo molitvenega apostoljstva ter sploh pri vsaki priliki, v očitnih in tajnih sejah, zahtevala pomoč molitve za blagor katoličanov v Nemčiji. bi Posebni nameni: 24. S. Janez od Križa, liazdjane kerš«"anske obline na Kitajskem. Stanoviten boj zoper poglavitni greh. Odpadli duhovni in redovniki. 25. S. Katarina. Katol. učenjaki. V poklicu čverst naraščaj za ver samos -nov. Vdove in sirote. 2f>. S. Konrad. reško in Moravsko. Odvernitev mešanih zakonov in mešanih ali skupnih cerkva in šol. Častniki. 27. S. Bllhlda. < '-bupljive duše. Več po pravdah razdjanih občin. Kupčijske in prodajalne zadeve. 2*. S. GregorIJ III. Duhovni in obhajanci. Avstrijsko časnikarstvo. Zimska revščina uložcev. 29. S. Ilaminata. Anglija in Irsko. Bolnišniški zdravniki. Mornarji. Znanstven«« podjetje. 30. S. Andrej. Avstrijsko-ogerski škofje. Hudo stiskani duhovni. Vse dc|os!ane in ne -e uslišane zadeve. Mesca hstopada in prihodnjega giudra umerli udje molitvenima apostoljstva in Serca Jezu>ovega bratovščine. H. Bratovske zadeve N. 1). Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive pripr«>šnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serta »v Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angel jt v varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše de-iele poboje. um«»re in samomore, odpad m brezverstvo. prešest-▼anje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Deklina nekoliko l»olna duhu. se goreče priporoča v bratovsko molitev, da bi na priprošnjo N. ljube Gospe. sv. Jožefa in duš v vicah d<»seJa ljul>o zdravje. Po uslišanji se naznani zahvala. — Sorodnira priporoča mladenča. da bi vere ne zgubil in bi ga pripeljal angelj varh na tako pot. kakor je Božja volja. — Zanemarjen dijak za pomoč. — Zahvala. Na priprošnjo Naše ljube Gospe in sv. Antona Pad., kateremu na čast smo 9dnevnico začeli opravljati, se je nevarao bolni in zmešani osebi skoraj nagloma močno zboljšalo; torej bodi hvala dobrotljivemu Bogu in zahvala Naši ljubi Gospej in sv. Antonu Padov. To bodi naznanjeno, da spolnim storjeno obljubo. ker mislim, da to je bil prav čudež sv. Antona. Fr. P. Zahvala preiistemu sercu naše ljube Gospe in sv. Antonn Pad. za uslišano prošnjo. — Rajko Logar. kaplan. Dolina pri Terstu. (Odgov.: Plačila ni nič za take reči; to poravnajo. J. M. J in sv. Anton Pad. Vr.) Listek za raznoterosti. Ljubljana. V god presvitle cesarice, preteklo sredo je šolska mladina imela prosto in vdeležila se je sv. maše po raznih cerkvah. Pri vsih volitvah, kolikor je dozdaj znano, je katoliška konservativna stranka zmagala. V Železnikih že delj časa rogovili nekaka vratna bolezen. — prava davica menda ni, ter je nekaj otrok že pomerlo; danes so zanesli enega v mert-vašnico. Napada pa tudi odrašene, — celo č. gosp. kaplana je bila položila za 4 dni. Danes — hvala Begu — je bolje. V Borštu pri Terstu je 27. okt. umeri znani poštenjak v. č. Alojzij Pavli, ondotni duhovni pastir odlikovan z zlato krono za zasluge, roj. 7. okt. 1820 v Križevem na Kranjskem, posvečen 1852. Bog mu daj večni mir! Na Dunaju se je škofovsko posvetovanje pričelo 19. t. m. Predsednik je kardinal Sch<">nborn in vde-ležujejo se: kardinal Grušu, bernski škof Bauer, linški škof Dopelbauer, graški škof Schuster, škofje: celovški, mariborski in ljuljanski. — „Beichspost." ki obširno poroča, zakaj so ne-kteri katol. konservativci zapustili Hohen\vartov klub, šteje zdaj že nad 7000 naročnikov, se 30. nov. preseli v novo poslopje VIII. Strozzigasse 41 in izhajala bode od jan. kot jutranji in večerni list,. Nadškofijska družba Presv. R Telesa je imela 20. svoj shou. k čemur so sv. Oče Leon XIII dali apostol, blagoslov; pontifikalno sveto mašo je imel škof Belopotocki v redemtoristiški cerkvi veliko slov. sv. mašo. V nesrečni Italiji, kjer liberalstvo na vse strani tare sv. vero. hočejo sedaj poderžaviti ljudsko šolo, ki je bila dozdaj v rokah občine. Biser. V rkatoliški bukvami" dobiš za 3 for. težko knjigo: rGeschichte der h«il. Angela Me-riči in des Ordens der Ursulinen v. Dr. Simon Aichner. Innsbiuck 1893 Čez 900 strani!41 Ako najdeš čas za branje, ne bo ti žal za grože, ktere podaš za to važno delo. -La Ricreazione."1 Ta list je med drugimi zanimivimi podobami prinesel dobro zadeto podobo dr. Luegerja.. Ko je dnevnik „II Popolo" v Terstu nehal izhajati, je „Ricreazione" za Italiane v Terstu, na Furlanskem itd. kot katoliški kratkočasnik toliko bolj potreben, ker je sicer laško časništvo ondod liberalno in cerkvi sovražno. „R." stane za celo leto 1 gl. 20 kr. in je res priporočevanja vreden list. (Zaradi pomanjkanja prostora darovi prihodnjič.)