PISANA PALETA STANOVANJSKIH VPRAŠANJ Več stanovanj -manj Ijudi na cesti Stanovanjsko gospodar-stvo, stanovanjska proble-matika sta prav gotovo be-sedi, zaradi katerih smo popisali že zajetne svežnje papirja, razpravljali na dol-go in široko, in se »zade-ve« lotevali tako in druga-če. In pisati o tem ni lahko. Težko je namreč v enem zamahu sistematično in po-globljeno zajeti številne med seboj prepletajoče se probleme, ki nas zadevajo tako ali drugače, ko govo-rimo o dobrini, ki ji pravi-mo — naše stanovanje. Vsa ta pisana paleta vpra-šanj, uspehov in problemov v zvezi s stanovanjskim gospo-darstvom, z gradnjo in gospo-darjenjem s stanovanji je po-stala še bolj pestra, odkar sta se že znanim pojmom pridru-žjla še dva nova: samouprav-na stanovanjska skupnost, so-lidarnostni skla4 • • • Pred praz-nikom republike pa smo tudi že prebirali predlog prednost-ne liste prosilcev za najemna stanovanja... Mimo dejstva, da je bilo na tem področju doslej narejene-ga veliko, seveda ne moremo. Ce samo primerjamo nekdan-jo razdrobljeno, šibko pomoč posameznikom, bodisr bor-cem, izredno težkim »občin-skim« socdalnim primerom in podobnim z današnjo močno, združeno solidamostno akcijo, moramo priznati, da to je na-predek. Že proti koncu leta bo številnim družinam, ki so žlvela v bednih, tesnih, človeka komajda vrednih bivališ&ih, življenje čez noč postalo sreč-nejše, lepše. Spiski prosilcev so seveda dolgi, nekateri bodo dobili ključe prej, drugi bodo morali še nekaj časa počakati, vendar bo čakanje s perspek-tivo, z upanjem znosnejše ... Ko smo se minuli teden o vsem tem pogovarjali v ured-ništvu na »miniaturni« okrogli mizi, so se odprla števllna vprašanja, problemi, nejasno-sti. In čeprav nameravamo to-krat največ pozornosti posveti-ti vlogi hišnih svetov in kra-Jevnih skupnosti v okviru sa-moupravne interesne skupno-sti, ne moremo mimo nekate-rih pripomb in nepravilnosti, na katere smo pravzaprav dol-žni opozoriti, saj jih bomo ta-ko hitreje odpravili in se jim mogoče v prihodnje tudi izog-nili. Ker je torej solidarnostni sklad ta čas najbolj »aktua-len« in »sveža tema pogovora«, se ustavimo za hip še pri njem. Ko so brali predlog prednost-en liste prosilcev najemnih stanovanj, so v Stari Ljubljani ugotovili, da je med prosilci sselo malo prebivalcev tega de-la mesta, vemo pa, v kako nemogočih razmerah živijo (stanovanja Seste in sedme kategorije!) Veliko teh ljudi ni oddalo prošnje kratkomalo zaradi tega, ker niso vedeli zsl razpis in jih na to ni nihče opozoril... Zanimiva je vsekakor tudi pripomba, bolje rečeno vpra-šanje, kako je s tistimi zakon-ci, ki morda ne sodijo povsem ¦v rubriko »mladi« (pa to pri tem vprašanju ni bistveno), ki imajo sicer solidne dohodke, vendar za podnajemniško sta-novanje odštevajo izredno ve-liko, denimo 1500 ali celo 2000 dinarjev in v resnici težko. po-gostokrat zelo težko shajajo. Seveda vemo, da tudi njihovi otroci nlso deležni nikakršnih olajšav v vrtcu ali šoli, na leto-vanju... Omenimo tudi denimo prob-leme družin, ki se odločajo za gradnjo lastnih hiš. Ko obre-menjeni s krediti in podražit-vami pririnejo do lp.stne stre-he, jih »stisnejo k tlom« anu-itete, pa običajno še davek na dohodek, v gole stene pa je treba vložiti še inštalacije pa opremo. Preden je dom nared, minejo ponavadi leta in leta hude stiske. Ma pa najbrž le še premalo upoštevamo člove-kovo lastno prizadevnost... Po drugi plati, še vedno ni-smo dokončno in odločno ure-dili vprašanja, kako preprečiti oderuške najemnine, kako sto-piti »na prste tistim, ki na ta način« izkoriščajo stisko dru-gih. Vprašanj je še veliko, deni-mo, zakaj niso vsa najemna stanovanja enako opremljena, (kuhinje in sanitarije), zakaj tako razlikovanje. Vsa ta številna vprašanja se vsak dan porajajo med nami. če bi sedli k pogovoru v šir-šem sestavu, bi' jih bilo prav gotovo še več. Toda povmimo se najprej k današnjemu izho-dišču, k naši samoupravni sta-novanjski skupnosti. Ustanovna •skupščina samo-upravnp stanovanjske skupno-sti občine Ljubljana-Center je bila 17. oktobra. V začetku no-vembra je njen izvršilni odbor na svoji seji med drugim ob-ravnaval krepitev sajnouprave v stanovanjskih hišah in ob-ravnaval tudi osnutka zakona o gospodarjenju s stanovanjski-mi hišami v družbeni lastnini. Ob koncu novembra pa so se sestali člani odbora za dru-žbeno pomoč skupaj z delegati solidarnostnega sklada in raz-pravljali o prednostni listi, ob-javljeni v dnevnem časopisju ter se dogovorili za bodoče naloge. Na naš pogovor pa smo to-krat povabili JANEZA ŠKUL-JA, predsednika skupščine sa-moupravne stanovanjske skup-nosti; DRAGA GRMEKA, pred-sednika odbora za gospodar jenje s stanovanjskimi hi-šami; JANEZA MARINŠKA, predsednika izvršilnega odbo-ra in STAŠA OLUPA, sekretar-ja skupnosti. JANEZ ŠKULJ: Katere bistve-ne novosti torej prinaša ta nova samoupravna skupnost? Doslej smo imeli na tem pod-ročju več različnih, med seboj nepovezanih dejavnikov kot na primer skupščino solidarnost-nega sklada, zbor vlagateljev, organe stanovanjskega podjet-ja in druge. Namesto teh, med seboj nepovezanih organizmov, siupa uiiuBs v uspiedje stano-vanjska samoupravna skup-nost kot osrednji organ stano-vanjske samouprave. To dej-stvo bo omogočilo racionalnej-še načrtovanje v stanovanjski graditvi, usklajevanje različnih interesov, ki prihajajo na tem področju do izraza in seveda tudi poglabljanje stanovanjske •samouprave. Temelj stanovan.j. ske samouprave sta predvsem temeljna organizacija združe-nega dela, v kateri urejamo stanovanjsko hišo. V stano-vanjske hiše v družbeni lastni-ni, kjer se pogovarjamo o gos-podarjenju s stanovanjsko hi-šo. V stanovanjski skupnosti načelno opravljamo zadeve, za katere sta TOZD. stanovanj-ska hiša ali druga samouprav-na organizacija premajhni eno-ti. To pomeni, da stanovanjska skupnost ni včerajšnje stano-vanjsko podjetje, ampak nekaj povsem drugega. To poraenl, da je to orgaijizacdja samo-uprave, strokovna dela pa bo-do opravljali tisti, ki so za taka strokovna dela speciali-zirani. DRAGO GRMEK: Ce hočemo torej uresničiti ustavno dolo-čilo o samoupravljanju in ga prenesti tudi na stanovanjsko gospodarjenje, moramo nujno ponovno oživiti in še bolj po-vezati hišne svete, kot osnov-no celico in tako rekoč najviš-ji organ upravljanja stanovanj-ske hiše. MATERIALNE OSNOVE HIŠNIH SVETOV Dosedanji problemi v zvezi s hišnimi sveti so izhajali pre-vsem iz dejstva, da hišni sveti niso imeli materialne osnove. Vsa sredstva oziroma vsi do-hodki hiše so se stekali v pod-jetjih za upravljanje s stano-vanjskimi hišami. Hišnim sve-tom so' ostala le mindrnalna sredstva, s katerimi se ni dalo gospodariti. Sodimo, da zbor stanovalcev v hiši upravlja z dohodki hiše. ' če torej izhajamo s tega sta-lišča, je jasno, da moramo s predpisi urediti in točneje de-finirati, prvič, kaj je stanari-na, drugič, kako se stanarina deli in tretjič, kako se sred-stva iz stanarine uporabljajo- Precejšen del stanarine se bo seveda združeval s stano-vanjski skupnosti za reševan-je skupnih problemov in za reševanje posebno težkih pri-merov na stanovanjskih hišah. Poseben problem je namreč prav investicijsko vzdrževanje, obnova mesta. Zakonski predpisi, ki ureja-jo to problematiko, predvsem pa odloki o delitvi stanarine in o vrednotenju stanovanj, še niso povsem v skladu z idejami samoupravljanja in težnjami stanovalcev. V Centru imamo v glavnem starejši stanovanjski sklad in zunanji videz teh hiš je zelo neugoden. Urejahje teh fasad je tudi izredno drago. Zato se bo nujno treba sporazumeti s hišnimi sveti oziroma zbori stanovalcev, da se bodo sred-stva zlivala v skupni sklad pri stanovanjski skupnosti in da bodo izdelald predlog postopne obnove stanovanjskih hiš. KAKO RAZDELITI STANARINO? Jasno je, da je del stanari-ne, amortizacija, tisti del, s ka-terim hiša ne more razpolaga-ti. To so sredstva investitorja hiše ozsiroma stanovanja. Osta-li del, predvsem tisti, ki gre za investicijsko vzdrževanje, kot smo že omenili, za tako vzdr-ževanje, pa za revitalizacijo ter še sredstva po odloku, ki jih morajo stanovalci plačevati za obratovalne stroške, to pa so sredstva s katerimi naj bi raz-polagali organi stanovanjske hi-še delno v hiši delno pa v sa-moupravni stanovanjski skup-nosti. S tem dajemo hiši tisto osnovno materialno bazo ozi-roma sredstva, s katerimi lah-ko razpolaga, kar doslej ni mogla. STAš OLUP: če torej izhaja-mo iz hišnega sveta — da se ponovno vrnem k temu vpra-šanju — za katerega pravimo, da mora imeti materialno bazo, da mu je le-ta osnova za »živ-ljenje«, poudarimo, da mu bo ta materialna baza pomagala preprečevati propadanje hiše. Vemo namreč, da je v pretek-losti dostikrat precej očitkov in kritik neupravičeno »letelo« na stanovanjsko podjetje zato, ker y hiši nihče »ni s prstom mignil«, da bi preprečil majh-no škodo, ko pa je, jasno, ta majhna poškodba zrasla v veli-ko, pa ni bilo dovolj denarja, da bi jo odpravili. če ima to-rej hišni svet nekaj denarja, ne samo da ima pravico, ampak mora pravočasno ukrepati, od-pravljati majhne škode in majhne napake, da ne bi pre-rasle v velike. In naj dodam še nekaj mi-sli k problematiki obnove me-sta. Razmišljamo o tem, da stare hiše, tiste, ki so stare več kot sto let, ne bi obračunava-le amortizacije, ampak da bi jim ta denar ostajal. To je namreč, kot pravi tisti prego-vor, da lačna vrana sito pita ... In drugo, kar zadeva preno-vo mesta in zajema v glavnem staro Ljubljano in še nekate-re druge krajevne skupnosti v občini Center in drugje, ven-dar najbolj koncentrirano je to v tej krajevni skupnosti pod gradom, torej, to je problem mesta. In najbrž še širše, pro-blem republike. Eno je, da go-vorimo, da so hiše spomeniško zaščitene, drugo pa, da vpraša-mo, kako zagotoviti denar. Na nivoju mesta tudi ni odbora za prenovo mesta? In še to: če so spomeniško zaščitene hi-še, kaj pa ljudje, ki v teh hi-šah živiio. So tudi ljudje kje zašoiteni? VLOGA KRAJEVNIH SKUPNOSTI DRAGO GRMEK: VpraŠanje, ki ga velja to pot tudi posebej poudariti, je, kakšna bo po novem vloga krajevnih skupno-sti na tem področju. V krajev-ni skupnosti bomo vodili to-čen izračun za vse hiše. Ka-kšni bodo dohodki, kakšni iz-datki in koliko denarja v ka-teri hiSi ostane. Točno eviden-co bomo vodili tudi o tem, ko-liko je bilo investirano v ka-tero hišo in kakšen bo njen za-časni primanjkljaj oziroma ko-liko so druge hiše vložile va-njo. Povezava hišniji svetov oziroma zbor stanovalcev, pro-blematiko stanovanjskih hiš naj bi v prvi vrsti reševali v krajevni skupnosti. Tako da bo praktično oblikovanje te samo-uprave hiša s svojimi zbori stanovalcev in hišnimi sveti, pa najprej krajevna skupnost s komisijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, pa sta-novanjska skupnost itd. SESTANKI, ŠTEVILO CLANOV IN DELOVNI PROSTOR HS ... Hišni svet naj šteje glede na velikost hiše, probleme in po-trebe najmanj tri člane. Na obseg in sestavo članov hišne-ga sveta vpliva več stvari. De-nimo, starost hiše, način ogre-vanja, število stopnišč, dviga-la in podobno. Hišni svet se bo moral v prihodnje pogosteje sestajati, najmanj pa, sodim, enkrat me-sečno, da bo pripravil obračun mesečnega poslovanja in o do-hodkih in izdatkih obveščal stanovalce. Jasno je tudi, da mora hišni svet najmanj dva ali trikrat na leto, po potrebi pa tudi večkrat sklicati zbore stanovalcev. Novi zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami tudi že daje hišnemu svetu opravil-no in pravno sposobnost, to se pravi neke vrste status pravne osebe. HIŠNIK. CISTILKA, CIŠCENJE ... Ce stanovalci na svojem zbo-ru sklenejo, da bo vsak sara očistdl »svoj« del stopnišča, hodnika, si bo tako hišni svet prihranil izdatek za snažilko. Vendar bi rad opozoril, da ob tem, ko tako sklenejo, stano- valci praviloma pozabljajo na okolico hiše. Zato bi, tako nii-slim, večje stanovanjske hiše vendarle morale imeti svojo čistilko. 3ANEZ MARINŠEK: Da po vzamem, če ima hiša denimo hidroforje, priključno postajo za ogrevanje oziroma vse tiste naprave, za katere je potrebno dnevno skrbeti, potrebuje stro-kovno osebo v hiši ali v po-godbenem odnosu. Kar zadeva čistočo okolice tudi sam so-dim, da je to v veliki meri od-raz naše splošne kulture. Naj-huje je tam, kot je opozoril že tovariš Grmek, kjer so lokali. Tam seveda stanovalci ne mo-rejo biti v celoti odgovorni za lepo urejeno in čisto okolico. Rad pa bi omenil še nekaj konkretnih zadev, ki zadevajo samo gradnjo stanovanj. Mi-slim, da bi za naše mestp lah-ko rekli, da na področju grad-nje stanovanj trenutno vlada velika neorganiziranost. Sanio za primer, gradimo na več kot 60 (!) naseljih. Gradimo atrij-ske hišice tam, kjer bi bilo mo-goče zgraditi 15- ali 20-nad-stropne stanovanjske bloke in narobe, porabimo preveč de-narja za drago temeljenje na neustreznem terenu. Ena osrednjih nalog v pri-hodnje bo zato naše prizade-vanje, da ustvarjalno poveže-mo urbaniste, organizacije za pripravo zemljišč in gradbeno operativo. Mislimo seveda tudi na vse tiste kooperante, ki morajo pri tem sodelovati in se vključiti v bodoče upravljal-ce tega fonda in jih povezati v okviru samoupravne intere-sne skupnosti. Z novo organizacijo samo-upravne stanovanjske skupno-sti moramo tudi doseči funkci-onalno gradn.io tako samih sta-novanj kot zgradbe kot celote, da bo dosežena taka trajnost, ki bo omogočala rentabilno go-spodarjenje. In mimogrede naj tudi opozorim, da bomo mo-rali v prihodnje bplj varčevati na primer z energijo. Danes na primer stanovalec visoke stolp-nice v teh novih soseskah v stopnišču hkrati prižiga 40 žar-nic... VIŠINA STANAUIN DRAGO GRMEK: Višina stana rin še ni v sorazmerju z osta-limi stroški. Mislimo, da je treba ta problem dokončno urediti. Ne na enkrat ampak postopoma moramo priti do ustrezno višjih stanarin. JANEZ MARINSEK: Dejstvo je, da denarja za gospodarje-nje s stanovanjskimi hišami in stanovanji ne bo več (dovolj), dokler ne bomo povečali sta-narin. SOLIDARNOSTNO JANEZ ŠKUU: Delegati delov-nih ljudi in občanov v orga-nih solidarnostnega sklada in zboru vlagateljev so napravili veliko za uveljavljanje solidar-nosti na tem področju. Menim, da jim je treba izraziti prizna-n.je za njihovo delo in prepri-čan sem, da bodo še naprej zavzeto opravljali svoje naloge na raznih področjih stano-vanjske samouprave. Stano-vanjske skupnosti bodo po vse-bini nadaljevale zastavljeno de-lo na tem področju, pri čemer bo treba upoštevati tudi no-vo nastali položaj in možnosti. Solidarnost na stancrvanj-skem področju obsega zlasti solidarnost v reševanju stano-vanjskih vprašanj, solidaraost v družbeni pomoči k stanarini in solidarnost v izboljšavi sta-novanjskih pogojev, v katerih stanujemo. Seveda je treba so-lidarnost na stanovanjskem po-dročju razumeti širše, saj je stanovanje dobrina takšne vrednosti, da je delovni človek brez takšne ali drugačne po-moči družbe praviloma ne mo- re sam rešiti. Oblike te pomo-či pa so različne od zagotovit-ve najemnega stanovanja do kredita. Ne pozabimo tudi, da se na-še potrebe po tej dobrini, ki ji pravimo stanovanje, v življe-nju spreminjajo. Ko sta deni-mo zakonca sama, potrebujeta manjše stanovanje. Ko imata več otrok, številnejšo družino, potrebujeta večjega in ko se, na stara leta na primer dru-žina spet zmanjša, je spet do-brodošlo manjše stanovanje. Delovnemu človeku in občanu je zato treba omogočiti, da bo dobil v uporabo stanovanje, ki ustreza potrebam njegove družine in njegovim možno-stim. Tako mu mora omogo-čiti tudi zamenjavo tako naje-mnih kot lastniških stanovanj. DRAGICA RAKOCEVIC Obeta se nova združitev Razvoj trgovske mreže v Ljubljani predvideva razen ve-likih blagovnic, kot so denimo Motalka, Ma»imarket, Narna in podobne, tudi vrsto manj-ših specializiranih prodajaln. Za primer omenimo nekatere, ki jih v Centru že imamo, de-nimo Nogavičar v Nazorjevi, Merinka v Graddšču prodajal-na volne in volnenih izdelkov, pa Ciciban, Pionir in podobne v Stari Ljubljani. Iz izkušenj vemo, da kupci prav radi za-hajamo vanje predvsem zato, ker je običajno osebje v takih manjših specializiramh trgovi-nah spretnejše, izkušeno in bo-lje svetuje, ker ima »nad svo-jimi artikli« dober pregled. O še bolj specializiranih pro-dajalnah, na primer za metr- sko blago, za žensko moško in otroško perilo, za volno, nogavice in podobno, so že dlje časa Tazmišljali tudi prl Volni, Izbiri in Modi. Ugotovi-li so, da bi to specializacijo lahko uresničili v vseh 16 pro-dajalnah vsi trije kolektivi skupaj. Po temeljitih razpra-vah po delovnih kolektivih so se končno dogovorili za refe-rendurn, 20. decembra. Pouda-rimo naj le še, da v tem pri-meru ne gre za »reševanje« katerega od teh treh trgovskih podjetij ampak za enakovred-no pripojitev Izbire in Mode k VolnL S skupnimi močmi se bodo po besedah predstav-' nikov vseh treh lažje usmerili v raziskave tržišča, preuredit-ve prodajaln in prihodnji raz-voj te trgovske mreže. LJUBUANSKA TALUA V prizidku Mestnega gledali-šča v Copovi ulici je trgovsko podjetje Volna uredilo novo sodobno »visoko specializira-no« prodajalno, ki so jo ime-novali Talija. Kot so povedali pri Volni, naj bi ta njihova trgovina, ki ima v dveh etažah čez 500 kvadratnih metrov pro-dajne površine, zapolnila vrzel med visoko butično modo in običajno konfekcijo. Ko so iz-birali modele, so pri Volni mi-slili na kupce z izbranim oku-som in predvsem na mlade, ki so morali po svečana oblačila za obletnice, silvestrovanja, obisk gledališča in ; podobno, RISANKE ZA NOVO LETO Ljubljanski kino Sava, ki ga mladl gledalci najbrž že kar dobro poznajo, so sredi minu-lega meseca po temeljiti pre-ureditvi spet odprli. V prihod-nje bo ta dvorana namenjena izključno mladim gledalcem in v kinematografskem podjet-ju so se tako, aa začetek, za novoletne praznike še posebej skrbno pripravili. 2e od začet-ka decembra vrtijo tu izbrane domače in tuje igrane filme in risanke. Tako so si nekateri že ogledali Trnuljčico, pa domača otroška in mladinska filma, Tovarišija Petra Grče in Volk safnotar. Med letošnji spored so poleg že znane simpatične risanke Gospodična in potepuh uvrstili tudi dve premierni ce-lovečerni risanki in sicer neke vrste otroško kavbojko Srečni Lukec francoske proizvodnje in ameriško Snoopy se vrača. Snoopy je prikupen kuža. Na platnu tega kina pa bo med drugimi ponovno oživel pri-ljubljeni Tom Sawyer v novi verzijl Enotne cene za vse predstave so pet dinarjev, ne-kaj dražje, 20 dinarjev pa so kolektivne predstave za vrtce, šole in podobno. Toda, pozor, v to ceno je vštet tudi prihod dedka Mraza; ki bo od 20. de-cembra naprej, obiskal tudi vsako tako zaključeno' pred-stavo.