41. Številka. Ljubljana, sredo 21. februarja. X. leto, 1877. Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za a v ■ tr o - o ge r s k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 ^ld., I* Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za cetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se raćuna 10 kr. za meBec, 30 kr. M četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana ceua in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poiti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska., S kr., če se dvakrat in 4 kr. će se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledaliika stolba". O p r a v ti i š t v o , nn katoru naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hišt Razsip Turčije gre res sam po sebi prav lepo izpod rok, tako, da če se Itusija na vse zadnje še premisli in počaka z mečem še malo, ne bode kmalu treba več razbijati osmanlijske države, temuč sama se bode sesula. Novi sultan II a-mid je tudi na duhu zbolel. To poročajo zadnji dnevi razni zanesljivi viri. Francoski aTempa" ima iz Carigrada poročilo, da je zdravstveno stanje Hamidovo jako vznemir-jevalno, da se je bati vsak čas možjanskega mrtuda za sultana. Oticijozna dunajska „Pol. Corr." pak je uže pred par dnevi imela iz Carigrada sledeči dopis: „Nedoločnost v vladanji, popustljivost v službi vladnega stroja in brezvladje, anarhija, ki je povsodi, to je znamenje dneva. Pa saj nu moglo drugače priti po zadnjih dogodjajih, ki so premeknili ravnotežje visoke porte in vladno oblast absolutne molčljivosti izročili palačni stranki. Veliki veair Edhem-paša nij sposoben za svojo službo. Narod ga ne spoštuje in sultanova družina se malo meni zanj. Sicer pa zna ves svet, da bi Edhem - paša v navadnih razmerah pač za potrebo vodil krmilo državne ladije, a za tako viharne čase nij nikakor sposoben. Ves Carigrad in celo najvišji uradniki to na glas govore. Kmalu se ima veliki vezir zopet drugemu umekniti, in to potrjujejo tudi govorice o vračanji poprejšnjega volikega vezirja Mahmud-Nedim-paše. Te govorice kažejo javno mnenje glavnega mesta, ki na stalnost sedanjega ministerstva z Edheni-pašo na čelu ne veruje. — Tudi sme svet pričakovati, da bo prihodnje dni zvedul, da je sultan Ab d u 1 - II a m i d nevarno zbolel. Bolezen se zdaj stoprav cimi in nadejati se je, da se bo odstranila. A znamenja so tu, Prlžigalec. (Roman, v angleškem spisala Misa M. Cummins, poslovenil J.) Šestnajsto poglavje. (Daljo.) Tu je h kratu prestala in tihota je sledila za malo trenotkov. Emilija je vstala, šla nagloma k oknu, naslonila razvžgano glavo ini oknico, potem pa se je vrnila ter je z navadno mirnostjo dalje govorila: nO, draga Jerica! v britkosti, ki ste ta trenotek tare, ne slutiš, kako hvaležna bi morala biti za to. Pomisli, draga moja, kolika dobrota je to, da bode Viljem v mestu, kjer lehko zmerom o njem čuješ in kjer on sam lehko pozveda o svojih prijateljih." „Da, da!u odvrnila je Jerica, „rekcije, da bode materi in meni kaj pogostem pisal." da AbduMIamida muči taista bolezen, kot njegovega brata Murada". Turčija je imela dozdaj dva prijatelja v Evropi: Angleže in Magjare. Angleži so se večinoma uže toliko spokorili, da so prisiljeni njih državniki javno v parlamentu narodu zatrjevati, da Anglija ne bode za Turčijo vojskovala. Magjari pak, hvala Bogu, nemajo za Turke druzega, nego svoje azijatske dobre želje in fraze. Kadar torej slavna Rusija za-vzdigne slovansko desnico, da turškemu raz-sulu prvi smrtonosni udarec založi, nihče jej ne bode branil. Še bolje pa bi, se ve da, bilo, ko bi se iz samih notranjih kriz stvari tako razvile, da bi vspeh lažji bil, nego bode z vojno samo. 0 državno-gospodarstvenih rečeh. Od začetka državno pravne borbe, v ka-terej je ustavoverna stranka vse svoje moči v to obračala, da bi si ohranila gospodstvo nad slovanskimi plemeni, slovanska opozicija pa je dosti opraviti imela z obrambo proti prenapetim terjatvam nemškovalne stranko in je prisiljena bila v prvej vrsti gledati na to, da si reši esaj nekaj pravic, — od začetka te borbe do daudenes so se narodno-gospodar-stvene in financijalne razmere ne le čisto prezirale, tem več celo zlorabile kot sredstvo o omenjenej borbi. Protivna nam stranka in časopisje, vse se je motalo kakor pijano v tem državno-pravnem kolobarju, ne glede na to, kaj se godi po druzih straneh, ali se varujejo občni interesi ali ne ; hladnokrvni financijerji pa so to zmešnjavo vporabljali v to, da si so polnili svoje žepe. Iz Angleškega so se uvedle pri nas nekatere narodno gospodarstvene fraze, kot ne- „Dalje," nadaljevala je Emilija, „se moraš veseliti, da gospod Clinton o Viljemu tako dobro misli, da se na njegovo poštenost popolno zanaša in da mu toliko zaupa. Zdi se mi, da je to jako dobro in ugodno za njega." „To je res," odvrnila je Jerica; „na to še mislila nijsem." ,.In tako srečna sta skup živela," nadaljevala je Emilija, „ter se v popolnem miru ločita drug od druzega. O Jerica! Jerica! Taka ločitev te bi ne smela žaliti; na svetu je še mnogo hujšega. Potrpi, dete drago! stori svojo dolžnost in morebiti pride dan, ko se bodeta zopet srečno videla in se za vse britkosti ločenja obilo odškodovala." Emiliji se je tresel glas, ko je govorila zadnje besede. Jerica je vsa v zadregi gledala v svojo prijateljico. „Gospića Emilija!" rekla je, „sedaj začenjam verovati, da vsak ima svoje skrbi. dotakljivi aksiomi in z njimi so se opravičevali vsi zločini na narodno gospodarstvenem polji. Slobodna trgovina, slobodna obrtnija, slobodna konkurenca: s temi in enakimi frazami so se opravičevale koncesije železnic, bank in drugih delničarskih društev, katere so se pogo-stoma delile posameznim državnim poslancem v ta namen, da bi po volji gospodujoče stranke glasovali — izgledov nam menda nij treba navajati. Višji krogi so si sicer prihranili pravico koncesije, a vendar je narastlo toliko enacih zavodov, da bi zadostovali trikrat večjim potrebam. Stranka in parlamentova večina sta se namreč opirala na importirano frazo, katera pa velja samo za zvitega in izkušenoga kupca, da mora posameznik, kateri kupuje delnice kacega koncesioniranega društva sam gledati in prevdariti, kaj kupuje, ali jo zavod zdrav, ali je verjetno, da se izpolnijo obljube^, s katerimi so koncesijonarji poslali mej svet take delnice, in nijso gledali na to, če je za vse preskrbeljeno, da se izpolnijo vse take obljube. Ljudstvo pa so je nasprotno zanašalo na to, da se je od zgoraj zavod pritrdil, saj so višji imeli priložnost prepričati se o stanji, o sredstvih in namerah tacega zavoda. Zraven je pa še podkupljeno časnikarstvo na vse krip-lje hvalisalo dotične naprave, ljudi slepilo s poznatim! frazami o svobodi, katera bode prouzročila velikansk napredek v gospodarstvenem živiljenji — in priprosto ljudstvo je kupovalo take papirje s krvavo prisluženim denarjem. Kakor so verski fanatiki v preteklih stoletjih svojim vernikom obetali, da se bode zemlja v raj izpremenila, ako spravijo na kako-kateri način nevernike iz dežele, z živimi barvana slikali srečo, katera jim bode prievela „Draga Jerica, gotovo jih ima vsak. Kaj si dvomila o tem?" „Tega nijsem mislila. Vedela sem, da jaz imam skrbi, pa mislila sem, da so drugi ljudje srečnejši. Domišljevala sem si, da so bogatini vsi srečni; in če prav ste vi slepi — to je nekaj strašnega, — vendar sem mislila, da ste tega vajena, videli ste se tudi zmerom tako veseli in mirni, da sem bila popolnem prepričana, na vam ne dela nič skrbi, — Potem pa Viljem! Mislila sem, da ga no more nič užaliti, tako vesel je zmerom bil. Ko pa nij imel službe, videla sem ga v resnici jokati se; in pozneje, ko je umrl stri je Trueman, in denes zopet, ko mi jo pripovedoval o svojem odhodu, težilo ga je tako zelo srce, da je komaj govoril. Cospica Emilija, ker vidim, da Viljem in vi imata skrbi in da se vam solze udirajo, če prav jih skušate zadržati, zato mislim, da jo' svet poln teških izkušenj in da vsak človek ima svoje." ako izvrše tako Bogu dopadajoče delo, na tak način izpravili delavne Arabce iz Španije in pridne Hugenote iz Francije, gospodarstveni zločini, katerih si dandenes nihče razlagati ne more; — tako je iz potnih ust vpilo vse strankarsko dunajski> časnikarstvo, da je svobodna ustava uzrok gospodarstvenemu razvoju, da bode ta napredek vedno večji, da je le treba do cela ukoreniti ustavo in njeno svobodo, in blagostanje ne more izostati in je za -veliko časa zagotovljeno; z zvito ali pa neumno izmišljenimi kombinacijami o svetovnem prometu, kateri se naše države ogniti ne more in mora pospeševati gospodarstveno življenje, in tako naprej, so razburjali ljudsko fantazijo, in ker so brezvestni vodje teh delničnih društev od početka ne iz čistih dohodkov, ampak iz kapitala delničarjem izplačevati velike obresti, je ljudstvo misleč, da je vse res, kar pišejo podkupljeni časniki, kakor besno kupovalo papirje tacih društev in tako izročilo prihranjeni denar tujim rokam. To je kratka zgodovina „kracha", ki se že neprenehoma in čedalje bolj pozna v gospodarstvenih razmerah. Politični razgled. Notr&fciije dežele. V Ljubljani 20. februarja. Velike, za nas osodepolne reči se drugod pripravljajo okolo in okolo nas, a pri nas „liberaliziramo". V t/nspnflskej ^lutt-nivi je bila namreč 19. t. m. na vrsti postava, ki naj bi dovolila ženitve mej judi in kristijani ter pripustila bivšim duhovnikom ženiti se. Za postavo so govorili dunajski župan Felder, Arneth, prof. Neumann; zoper postavo je govoril dunajski škof Kutschker, knez Liechten-stein. Denes se debata nadaljuje. — Zdelo bi se človeku nekako tako, kakor da bi parlamenti mogli v denašnjem trenotku še kako politično reč dobiti, ki bi bila njih pozora bolj vredna, nego zakon mej judi in krščani in pravica ženitve za ubegle svojej kuti duhovne. Viiaftsnje flr^Hve. S» Itsi.i poslaniki so v Carigrad prišli in so bili 19. t. ni. od velicega vezirja in ministra vnanjih stvarij sprejeti. Porta se kaže jako popustljiva in mirljiva. Tako se na vse zadnje res utegne zgoditi, da Srbija mir sklene, posebno ker jej Rusija ne brani. Črnogorski mirovni poslanik pride v petek v Carigrad. Srbski „Istok", dozdaj vojevit, udaril je na mirovno plat in pravi: brez zaveznikov Srbija ne more vojevati, kadar premirje izteče (konec tega meseca), zato mora mir skleniti prej. Ona je meč potegnila, da osvobodi brate pod Turčijo. Nij se jej posrečilo, zato naj „Jerica! taka je osoda človeška in dru-zega ne smemo pričakovati." „Gospića Emilija! kdo pa potem more srečen biti?" „Dete drago! le tisti, ki so se naučili ponižati se; le tisti, ki v najhujših britkostih vidijo le roko ljubečega očeta in ki njegovej volji udani poljubujejo palico, katera jih tepe." „0, gospica Emilija, to je pač zelo teško." „Ites, teško je to, drago dete! zato tudi je tako malo v resnici srečnih na tem svetu. A Če zamoremo celo sredi svoje nesreče polni upanja in ijubezni gledati k Bogu, potem tudi sredi črnega sveta čutimo mir, ki je največa slast nebeška." Emilija je imela prav. Kateri umrjoč, ki hrepeni po krščanskem življenji, še nij doživel trenotkov, ko je srce sredi nepričakovanih prevar in obupnih izkušenj polno ljubezni in zaupanja se obrnilo k Bogu ter je občutilo veselje in nade, katerih tako imenovani srečni Rusija to sama stori. — In videti je, da Rusija hoče to sama. Mobilizirana ti*.tl..9 k t* m tiskovnem odseku narodne skupščine izdelavajo novo liberalnejšo tiskovno postavo. — Časnik ,,Droits de lTIomme" je nehal izhajati, ker ga je vlada suspendirala. Nov časnik z imenom „Radical" je začel izhajati. Uredniki, stavci iu tiskarji so prešli k novemu listu, le naslov je premenjen. Čemu take suspenzije? Vsako preganjanje le protivno doseže od onega, kar hoče. Dopisi. I* po«! 1'iiiioMti 18. febr. [Izv. dop.] V denašnjej Številki „Slov. Naroda" je nekdo „iz košanske doline" priobčil dopis: „Velike ali male občine?" G. dopisnik pravi: „Kdor se je bavil z županstvom samim, in kdor hoče nepristransko soditi, mora pripoznati, — da so velike županije boljše, nego male, to je, če so pametno in pr e vi dn o zložene." Kaj pa, če tega nij ? Če nijso pametno in previdno zložene, in ako nemaj o prate veljave? Potem so gotovo škodljive, in take so tudi naše velike občine. Klobuk brez okrožja, nijso torej ni za dež ni za solnce, no za one, ki se ba-vijo z županstvom samim, za te morda so, ali vsi se ne moremo s tem baviti, zato nijsmo vsi za velike občine. G. dopisnik se trudi dokazati koristi velikih občin, kar tudi se mu posreči, a to le pri svojej občini. Zdaj moram pa tudi jaz. opravičiti našo željo, ter moj zadnji dopis. Stopite g. dopisnik „iz košanske doline" pri priliki v našo občinsko pisarno, ter naprosite, ako nečete mojim dokazom verjeti, občinski račun m. 1., kateri je tak: „Račun občine Ilrenovice od 26. januarja 1870 do 23. januarja 1877". Dalje: „Prejemki za leto 187G", navesti nečem natančno, odkod in kako, ker vzel bi preveč prostora v cenjenem na svetu še nikdar občutili nijso? Kdor je| tako sanjal o večnem miru, lehko si misli, kak pokoj uživajo otroci božji, kadar njih duša z nerazdvojeno ljubeznijo in polnim zaupanjem, neomadeževanim od nobenega dvoma počiva v naročji njihovega stvarnika. Čas in utolažljiva vera sta Jerici mnogokrat olajšala izkušnje njene. A do tega večera še nikdar nij občutila duha, ki nij bil iz tega sveta, ki nij izviral iz kodercije njenih skrbi in je v njej prižgal plamen bolj vzvišenega in plemenitnejšega mišljenja kot je poprej še poznala nij. Ta večer Emilijo zapustivši bila je vesela in močna. Duh strijca Truemana, ki jo je v bliščeči, njej priljubljeni zvezdi gledal, je sicer izdihoval, zapazivši solze v njenih očeh, pa umiril se je pri smehljajoči nebeški luči, ki se je igrala ,na njenem licu; in ko je zaspala, utisnila je ta nebeška luč znamenja I miru na nje. listu, torej le glavne svote. Dohodkov je bilo m. 1. 997 gld. 9 kr., čitaj devetsto devetdeset in sedem goldinarjev in 9 kr. Kaj? Županija ali občina, ki ima toliko dohodka, pa se hoče razdeliti! bode kdo zavpil. Kaj ne? To je pač lep dohodek, proti onemu od „košanske občine". Pa oprostite. Tudi strošek nij dosta manji ali pa nič. In ta je 983 gold. 60 kr., čitaj devetsto osemdeset in tri goldinarje in 60 kr. Te svote so zabilježene v računu občinskem; koliko se pa izda, ne da bi bilo kje navedeao, torej ne mogoče prišteti gori navedenim stroškom! Večina te svote pride direktno iz žepov davkoplačevalcev, drugo pa indirektno ; pod prvim mislim namreč to, kar se izterja, kakor naklada na davke pri davkariji, drugo pa, kar se dobi kakor užitninska naklada. Zdaj pa poglejmo, kako bi bilo, ko bi se naša velika občina razdelila nazaj v deset poprejšnjih? Imeti bi morala vsaka svojega župana, in ta bi bil to, kar je zdaj podžupan, sluga ostane kdor je zdaj, ali v osobi poljskega čuvaja, ali pa cerkvenika, pisarja pa mislim, da nij treba, vsaj ga tudi še obstoječe male občine, in to v vaseh, kjer nij duhovnika, niti učitelja nemajo, pa vendar vse potrebno odpravijo (pa kako? Ur.), kar bi imel pisar odpraviti, vse drugo je pa v naših malih občinah, kakor je bilo poprej, ko nij še bilo velike. Torej g. dopisniku „iz košanske doline" moram reči, da po mojej dobrovoljnej presoji, moram pripoznati ka sedanje velike občine so n a m v kvaro Časa in novca; ne pa v korist. Na dalje vpraša g. dopisnik, ,,ali se lažje ne dobi sposoben župan in svetovalec v devetih ali desetih vaseh, kakor pa v enej ali dveh?" Na to mu odgovarjam, da župana, kakoršni morajo biti zdaj, t. j. podložniki okrajnih glavarjev, se še v najmanjših vaseh dobe. „Da nijso občine prav urejene," to tudi g. dopisnik pripozna. Ali i jaz nijsem z deskami obdan, da ne bi uvidel, ka je cela politična uprava prava mizerija, a zaradi tega, če mi z našimi velikimi, le na videz koristnimi občinami, molčimo ter se kažemo zadovoljni le na ljubo kakšnemu g. glavarju, s» ne bode to predrugačilo, nego ostali bodemo, kot do sedaj pol tič pol miš. Na nasvetovanje g. dopisnika, kako da naj bi se občine pre-drugačile, nemam druzega omeniti, kakor to, da dokler bode to le sveta želja, nam ne bode nič hasnilo. Neumorno moramo torej vsi delati, da pridemo do tega, potem pa bomo ! Viljemov odhod se je nagloma približal, gospa Sullivanova je imela le teden dnij, v katerih je lehko vso pripravljala, kar se skrb-nej materi potrebno zdi. Imela je tedaj črez glavo dela in pomagala jej je Jerica, ki jo je Emilija malo pred odhodom ladije k njej pustila. Tudi Viljem je imel celi dan veliko opraviti, a zvečer je bil zmirom pri njih. Pri nekej priliki se je vrnil o mraku domov ; ker matere in starega očeta nij bilo doma in ker je Jerica svoje šivanje ravno položila na stran, rekel jej je: „Pojdi Jerica, če se ne bojiš prehladiti se, pojdiva in vsediva se na prag, kot sva delala v nekdanjih časih. Takih dni bode le malo, kot je denašnji in morebiti ne bodeva več imela prilike zopet tam sedeti in gledati, kako luna nad staro hišo na oglu vzhaja." „Oh Viljem!" rekla je Jerica „ne govori o tem, da se ne bodeva na tem starem kraji več videla. Te misli ne morem strpeti. V Bo- mi zopet prvi, ako bode treba, da učinimo, makar še enkrat večo občino. A Taljan pravi: „chi dorme non piglia pešci'4. Da pa nijsem jaz za svobodo, to mi nij treba očitati, jaz bi rad vse svoje za to žrtvoval; samo da bi bila, katere pa pri sedanjih velikih občinah zastonj iščemo. Mar je to tista ljuba svoboda, da imamo v našej velikoj občini samo osem volilnih glasov, ko smo jih popred deset imeli. Pri cestnem odboru ima naša skoraj štiri tisoč broječa občina pet glasov, dve drugi mali, ki brojiti komaj pet sto duš, pa šest Lepa taka svoboda, kaj ne ? Pa to le za vas, ki odločujete vse po svojej volji, čeravno nas je več. K. K Wotr»iiJ«k<»sr» lil. febr. [Izv. dopis] V preteklih 14 dneb je bilo v naših novinah toliko „Žvokljijad", da človek uže res misli, da pri nas komaj čakamo na kako kost, da jo jamemo obirati, da si nij na njej prav nič. Zaradi bore dopisa ,,Zur Sprachen-frage in Krain" se naša žurnalistika peča uže 14 dnij s človekom, koji sicer nikogar ne zanima. Če tudi v svojem „ljubavnem pismu" našemu narodu zabavlja, vendar bi mu ne bilo treba toliko česti izkazovati po novinah, da denes lehko hiti v Ljubljano ter tam ponosno pokaže spričevala svojega — veternjaštva. Komu nij znano, zakaj baš učitelji dan denes radi pišejo zoper nas?! Komur še nij, naj pogleda v ,.Schulzeitungo", kjer dobi korespondence, ki premljevajo misli uže davnaj v domačih novinah izražene, le s tem razločkom, da so z neumno neslanimi nemčur-skimi tropinami z a beljene. In taki dopisuni postanejo potem nadzorniki!? Tako dopisovanje pač — nese. Da pa našemu narodu škodujejo, dvomimo jako. Ne pobijajmo jih, saj so uže tako pobiti! Junak ne bode na pol mrtvega vojaka se sabljo prebodel ter se potem bahal, da ga je zmogel. Ne čestimo jih s tem, da jih drvimo z meči; saj bode ob pravem času zadostovala mokra cunja! Edino, kar nam je storiti je: „Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar gre braniti česti in pravde narodu i jeziku svojemu." Tega se držimo. Ne da-jajmo jim potuhe, da bi denes pisali v „Slov. Narod" „incognito", (da bi se prikupili domačim krogom), a jutri v „Schulzeitungo", (da bi dobili mastno službo). „Svoji k svojim" pojmo in ,,svoj i h" se držimo, če tudi „skala poka, dob se lomi". Učitelje, ki so še stonu nij nobene hiše, ki bi jo toliko ljubila, kakor ljubim to hišo." „Tudi jaz ne," odvrnil je Viljem. „A če me pet let tukaj ne bode, stavil bi sto proti enemu, da bode na tem mestu stala cela vrsta novih zidanih hiš. Rad bi, da bi tako ne mislil, ker mnogokrat se bom želel v to staro hišo nazaj." »Kaj pa bode iz tvoje matere in tvojega starega očeta, če bodo to hišo podrli?-' Jerica, to se ne da povedati, kaj se bode v tem času zgodilo z enim ali drugim izmej nas. Če se pa bodeta morala izseliti, nadejam se, da bodem mogel njima preskrbeti boljšo hišo nego je ta." „A dragi Viljem! tebe ne bode tu." „To vem, a zmirom bodeni slišal o vas in pismeno se lehko o tem pomenimo in vse določimo. Vendar me misel na take spremembe," pristavil je, „še najbolj vznemirja, ko odhajam. Bojim se, da me bodeta pogrešala in denes pri onem „L«hrervereinu", pri kojem domači podplati po tujih goslih plešejo, kojega udje pa uže hote Linharta za predsednika in same ženske v odbor voliti, prezirajmo popolnem. Bode uže napočil dan, ko jim bode še dišal domač močnik, dasi se jim zdaj tako prilega tuja pečenka. Narod utrjujmo v domačej zavesti in narod bode uže takim pokazal pot, kamor jo kažejo oni narodu. Poštenih delavcev trebamo doma, po nepoštenih ne vprašamo. Narodnjak v imenu več druzih. Domače stvari. — (Dramatičnemu društvu.) Piše se nam od tu: Pred kratkim je odbor dramatičnega društva sklenil, da se dijaška vstopnina v parter na 30 kr. poviša. Vprašamo, kaj je s tem poboljšanega? Nič. Se menj dijakov, kateri napolnujejo več kot polovico parterja razun sedežev, pride v gledališče, ker galerija za nje nij, spodaj je pa predrago. Dijaki, ki celi dan v šoli sede, potreb ujo menda tudi razveselje-vanja, katerega najdejo v gledališči in sicer slovenskem, ker so povsem narodni. In kaj je sedaj, ko je parter za groš dražji? Polovica toliko dijakov ne pride noter, ker dosta je revnih ob podpori druzih ljudij se prežive-čih dijakov, nekateri pa tudi nema toliko, da bi vedno v podraženi parter hodil, drugi, njegov prijatelj, ki lehko gre, si pa misli: Če ti ne greš, jaz tudi ne. In tako jih dosta izostane. Menil bi torej, da bi bilo tako-le prav, da bi vstopnina v parter poprejšnja ostala, namreč 25 kr.; za druge ljudi pa naj bi bilo 30 kr. ali kolikor hočete. Pri ravno istej priliki, je dram. društvo sklenilo, da se vpeljejo otroški biljeti. Morda je s tem gledališču kaj pomaganega? Tudi nič. Vprašamo le, koliko otrok gre v gledišče? Saj starši samih ne puste ; po tudi za otroka gledališče nij. — (Domača umeteljnost.) Pri g. Mačku, zlatarji na mestnem trgu, postavljene so na ogled nekatere studije mladega slikarja našega S. Ogrina, ki je letos v risanji dobil prvo pohvalo na Beneški akademiji. Prijatelje in podpornike umetnosti opozorujemo na-nje. — (Od Krškega) se nam piše: Včeraj je bil pogreb še mladega, zelo priljubljenega kupca Stergarja v Kostanjevici. Zemljica mu naj bode lehka. — Poštarja Dvornigga so Novomeški porotniki zavoljo krive prisege obsodili na 2 leti ječe, to se mu je zdelo pa le i malo preveč, in rekuriral je. In kaj mislite, je vendar zelo potrebovala. Jerica mila! kaj ne, da bodeš za nju poskrbela?" „Jaz?" rekla je Jerica z začudenjem; „tak otrok kot sem jaz! kaj jima moreni storiti?" „Jeriea mila! ko bodem pet let ali deset od doma, ne bodeš zmirom ostala otrok; in na žensko se človek čestokrat ložje zanaša, nego na moškega, zlasti pa na tako dobro in pošteno žensko, kot bodeš ti. Pozabil nijsem kako lepo si stregla strijcu Truemanu; in ke-dar se zniislim, kako stara in onemogla sta mati in stari oče, mislim vselej na tebe in se nadejam, da ti bodeš pri njih; kajti dobro vem, če si ti pri njih, pomagala jima bodeš bolj, nego bi jima jaz pomagal. Prepuščam ju tedaj tvojej skrbi, draga Jerica, če prav si še otrok. „Hvala lepa, Viljem!" rekla je Jerica, ,,da upaš, da bodem vse storila, kakor dolgo živim. A, Viljem! onadva sta mej tem, ko tebe ne bode tukaj, lehko vesela in zdrava, dobil za odgovor? Nič kaj prijetnega, gospodje tam so mu pridejali še eno leto; češ, da sti 2 leti premalo. — (Iz Starega trga poleg Loža) se nam 17. t m. piše: Pri nas smo imeli v nedeljo 11. t. m. v čitalnici maškerado, koja je lansko povsem presegala. Za našo vas, je bilo dosta elegantnih mask in rajali smo do ranega jutra. Korze letos nij bilo vsled neodločnosti nekaterih gospodov. — (Pred sodbo) sta v Celji stala 15. t. m. fabrikanta Eduard in Viljem Gerecke iz Maribora zaradi m a j e s t e t n e g a žaljenja. Trvi je bil obsojen na eno leto ječe, drugi na šest mesecev. Državni pravdnik je tudi predlagal, naj se ta dva Prusa zapodita čez mejo, pa sodišče je predlog zaradi pomanjkanja razlogov odbilo. — Marcija meseca prideti pred celjsko porotnike še dve politični pravdi, ena proti nekemu členu krajnega šolskega sveta zaradi podpihovanja, druga proti nekemu krČ-marju zaradi zločina kaljenja javnega miru. Razne vesti. * (f Mosenthal,) pisatelj znane igre „Deborah", „na Osojah" in drugih je prošlo nedeljo na Dunaji umrl, star 50 let. Rojen je bil na Nemškem, v Kasslu. preselil se pozneje na Avstrijsko, in je bil tudi v državni službi pri nas, celo ob času, ko judje tacih še nijso dobivali. Salomon Mosenthal je bil jud, * (Samoumor.) Iz Dunaja se piše IG. febr.: Trinajst let stari gimnazijalee Pavel E. se je predvčerajšnjem v svojem stanovanji ustrelil se- samokresom. Slabo šolsko spričevalo je bilo uzrok samoumoru. Narodno-gospodarske stvari. Kranjska hranilnica je imela 19. t. m. v velikej dvorani realke svoj občni zbor. Društveni prvosednik je poročal, da so vloge minolo leto 1870 pomnožile se za 011.192 gld. 80 kr. Posebno imeniten oddelek hranilničnega delovanja so posojila na zemljišča in hiše po mestih, in je hranilnica tudi minolo leto velik del svoje gotovine izposodila zemljiščnemu posestvu; posebno obširno je podpirala posestnike na Dolenjskem (se ve da zmirom glede na pravila), kateri so vsled slabe letine in druzih elementarnih nezgod denarne pomoči potrebovali. Bilanca dokazuje, da celo premoženje znaša 12,317.040 gold. 01 kr. od katerih spada 7,232.400 gld. 10 kr. torej 0% celega premoženja na posojila na zemljišča; 552.059 gld. I na lastno realno posestvo, 3,345.725 gld. 17 kr. na državna dolžna pisma za odvezo zemljišč Kranjske; posojila na zlato in srebro, posojila zastavljavnici in na lnenjice, in gotovina v kasi znaša skupaj 1,081.19C gld. 37 kr. jaz pa, če prav še tako mlada lehko zbolim in umrjem. — Nikdo tega ne ve." „To je gotovo res," rekel je Viljem žalosten „tudi jaz lehko umrjem. A ne pomaga nič misliti na to. Zdi se mi, da bi ne mogel ras zapustiti, ko bi ne upal, da bodem vrnivši se, vas vse našel zdrave in srečne. Pisati mi moraš, vsak mesec, ker to bo le materi dosta težje; prevrjen sem tudi, da bodeš morala vse zanjo pisati in vedi, da bode vse eno, ali so moji listi njej ali pa tebi poslani. In, Jerica draga! ti me ne smeš pozabiti, ljubiti me moraš ravno tako zelo, ko me ne bode tukaj, kaj ne? ,,Viljem! pozabiti tebe! Zmirom bodem mislila na te in te ljubila ravno tako zelo kot doslej. Kaj čem storiti druzega? A ti bodeš v tuji deželi, kjer je vse drugače in ti ne bodeš mislil na pol toliko ua me, to vem." (Daljo pnh.) Razvidno je, da je pomnoženje hranilnice Kranjske tako preskrbljeno in zagotovljeno, da bi njenega trdnega stališča tudi politično burni Ča>i prekreniti ne mogli; hranilnica bode torej emira] zamogla natančno izpolnovati pravične terjatve svojih udeležencev. Po predlogu ravnateljststva je občni zbor dovolil, da se v dobrodelne in občno kosristne namene izplača: 1. Za tukajšnji ubožni zavrni 2. Za podeljeno obleko revnim otrokom v ljubljanskoj čitalnici 3. Za božično slavnost o oskrbovalnem zavodu malih otrok . 4. Za podporo ubožuim dijakom ljubljanske gimnazije . , 5. ubožnim dijakom gim. Kranjske 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 2500 gld. 100 „ 100 „ 200 „ 100 . 100 „ Kočevske „ Novomeške ........ ubožnim dijakom ljublj. realke Za podporo ubozim dijakom učiteljskega izobraževališča Za podporo revnim učencem 1. mestne ljudske šole v Ljubljani ........ druge mestne šole . . . Za napravo učbenik sredstev v narodnih šolah za Kranjsko: a) „narodnoj šoli .... b) nSchulpfennigu" . . . Za podporo šolskih potreb za revna dekleta v tukajšnjej nun- skej šoli . . '..... nunskej šoli v Škofjej Loki . 15. protestantskej šoli .... 16. Za vzdrževanje tukajšnjega oskrbovalnega ustava malih otrok ........ 17. Tukajšnjemu bolnišnemu, podpornemu in preskrbljevalnemu društvu ....... 18. Tukajšnjej požarno - stražnej blagajnici.......200 Za vzdržavanje tukajšnje Elizabet-detske bolnice . . . V podporo revnim iz civilne bolnice propuščenim boluikom 21. Za brezplačne obede na grašktj univerzi, s posebnim ozirom na ubožne vseuč. dijake Kranjske 22. Delavskej bolnišnej in invalidne! blagajnici ..... 23. Za gledališno podporo 1876/77 24. revnim učencem ljudske šole za dečke v Novem Mestu 19. 20. 100 200 100 100 200 100 100 200 100 200 200 100 200 200 150 100 450 100 25. Mestnej godbenej kapeli . . 200 gld, 26. Za revne učence tukajšnje /i-vinozdravnišnice.....100 n 27. tukajšnej mestnej dekliške) šoli.........100 , 28. Delavskemu izobraževalnemu društvu....... 50 „ 29« ;oli za dečke na močvirji . 30 „ 30. Za podporo ubozim učenkam ljublj. izobraževališča za učiteljice ........ 100 „ 31. Za izkopavanje stavb na kolek na močvirji.....100 „ 32. godbenej šoli hlhurmon. društva ........150 „ 33. V podporo tukajšnjemu društvu katoliških pomočnikov . 50 ,, 34. Kočevskej 2 razrednoj dekliš- kej šoli....... 50 ,, 35. ,,Vincenc-konferenci" pri sv. Jakobu za revne .... 100 „ 36. Tukajšnej hiralnici .... 200 „ 37. Za podporo ljublj. „azila za dečke"........ 200 „ 38. Zdravniškemu društvu za Kranjsko kot pripomoček Loschner-jevej ustanovi za vdove in sirote zdravnikov . 100 ,, 11 /na i»oi*o4*il&t. Z Dunaja 17. febr. Zadnji teden je bil po celi Evropi zopet precej deževen; ali je to ozimini škodilo, ali ne, o tem se ne da ničesa določiti. Le to je gotovo, da setve povsodi izvrstno stoje in jara žita so se tudi uže začelo sejati. Žitne cene so nekoliko poskočile, pa promet nij nič bolj živ postal ; ker so pota neizrečeno slaba, se je manj žita pripeljalo na trg. Na Dunaj i so žita posebno za eksport mnogo kupovali. Pšenice se je 25.000 metr. centov za eksport izpečalo, in cena je za 10 gld. 15 kr. poskočila ; najcenejša je bila po 12 gld. 1)0 kr., najlepša po 14 gld. — Rež so konsumeuti kupovali. Prodali sojo 1.700 metr. centov po 10 gld. 37 kr. do 10 gld. 80 kr. — Ječmen so za tuje dežele precej iskali in so bile lepo sorte po 15 kr. dražje. Prodali so ga 17.000 metr. centov, najdražjega po 10 gld. 75 kr., slabšega po 8 gld. 70 kr. — Koruza ostaja pri tacih cenah. Bila je po G gld. 50 kr., najlepša po 0 gld. 70 kr. — Oves se prav slabo prodaja, akopram je za 10 kr. pal. Bil je po 8 gld — 8 gld. 15 kr. — Moka je imela malo kupcev, zato so jo pa prodajalci radi bolj ceno dajali. Iz Budapešte 17. febr. Žito je imelo ta teden dober aejm in so cene povišale se. V drugih produktih je bilo le malo prometa. Za inostran je se malo kupuje. Vreme je prav lepo, za ta letni čas le pretopio; da bi se le se. slano ne maščevalo. — Pšenica se je za 15 kr. podražila uže početkom tedna, koncem celo za 20, in so jo cel teden prodali 55 — 60.000 metr. centov po 12 gld. 00 kr. i 12 gld. 00 kr. — Reži se je prodalo celih 1000 metr. centov po 9 gld 70 — 90 kr. — Ječmen za eksport zelo jemljo in so cene od 0 gld. 50 kr. gori. — Ovsa eksporterji nič ne kupujejo; bil je po 7 gld. 50 — 55 kr.; ravno tako se godi koruzi, kateri pa še cene napenjajo. Cene koruzi so med 5 gld. 70 kr. — 6 gid. — Proso je bilo po 5 gld. 50 — 70 kr. — Detelj in o seme lucernsko po 125 — 140 gld. 10O kilov, rudeče pa po 53 — 55 gld. U a u a. j cm » j.ji7,a 20. februarja Enotni drž. tlol< v bankovcih B2 gld. 90 kr. Enotni dri. dolg v srobru 68 10 JH60 drž. posojilo 110 . 75 Akcije narodne banke ^46 . — Kredimo akcije 149 — Londou 1&8 *>0 Napol. 9 86«/, . G. cekini 6 90 Srebro 13 50 Štev. 1048. Hazpis (40-1) službe sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani. Služba sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani z letno remune-racijo 400 gold., s6 stauovanjem v bolnici, s-postrežbo, s 5 sežnji drv za kurjavo in z 18 funt. sveč je izpraznjena, ter se bode na dobo dveh let oddala, ki so utegne po dveletnem dobrem službovanji še dvakrat po 1 leto podaljšati. Prošnjiki za to službo imajo dokazati, da so doktorji zdravništva, ali vsaj ranocelniki z diplomo, ali pa, da so vsaj zdravniške visoke šole dovršili. Dokazati imajo tudi, da so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanji popolnem zmožni in neoženjeni. Dotične prošnjo s potrebnimi dokazi naj se pošljejo do 5. marca 1. 1877 vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. Ođ deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, 18. februarja 1877. 19. februarja: i&vrcrpa Schubert iz Dunaja. Pri Slona: Novak iz Kočuvja. — Šlibar iz Selc. — Bohince od Sv. Križa. — Budnar iz Selc. Pri H .1.61: Loitner iz Gradca. — "VVeis iz Kočevja. — J itschuian iz Dunaja. — Busak Iz Idrijo. — pl. Vcstem-k iz Litijo. — Polak iz Dunaja. — Pochiofo iz Celja. — Kosi iz Dunaja -- Perz iz Kočevja. Žaganje Lv večjih iiiiioy.iii.-kli se zmirom kupuje. — Ponudbe pod naslovom: T. 10«0 poste rostante Trst. (36—2> * Prodajalnica : * železnega« siraberškega ia MJaaaEskaga blaga Wogga & Radakovitsa v Celji, „/,uni goldenen Anker" (35-J> priporoča svojo dobro asortirano zalogo, in se vedno trudi, da ustreza zahtevam svojih p. n. naročnikov urno in in najbolj ceno. Posebne ima veliko zbirko kovaškega in valjanega železa, črnega in belega pleha, dratov, litega blaga vsake vrste, posebno ploši za hranilna ognjišča, ražnje, najlepše štafirane nadgrobne križe, železne ograje in palice za balkone, stopnjice in grobe, kakor tudi železne in jeklene kotlje. 2Sa, ekoneme: iiklat ilni« <>, Inščavnike xa koruzo, mašine za zin.jeiije koruze, slamoreznlee in najnovejše ročne maline, žitne čistilnice, trsuc škarje, drevesne zag'c, kose, srpe, vsakovrstne hrnse, posebno dobro narejene nljuge in orače itd. Vedno velika zaloga novih, uradno eiinentiniiiili vag* in ntežev, železnih in mesingastih, mere za tekočine*, .siašine in dol/ilic vsake vrste, tudi Stare Uteže za drago ceno zamenjavamo. izdiitclj in urednik Joaip Jurčič. i^asunna in tisk .Narodne tiskarne".