iff^ /Zr\ic>f Gorenjski ČASNIK OD LETA 1947 ity y Pavi predhodnik tsdnix Goreniec leta 1900 PETEK, 4. MAJA 2007 Leto LX, št. 36, cena 1,21 EUR, 290 SIT. 19 HRK Odgovorka urednica: Marija voičrak Časopis izhaia op torkih in ob petkih naklada: 22.000 tzvoDOV WWW.CfO R tH ISK1G LAS.i t V računa na svetovno Bled je med kandidati za veslaško svetovno prvenstvo leta 2on, kljub iepem okofju in pošteni progi pa bo treba temeljito prenoviti veslaške objekte. Vilma Stanovnik far, predsednik veslaškega svetovna veslaška srenja tega ..............................................................................kluba Bled in dodaJ, da se tre- ne bo podprla. Luzem pa ie Bled • Prejšnji teden so Bled nutno borijo, da bi Čim prej vsako leto prizorišie ene od obiskali predstavniki Medna« dobili dovoljenja za začetek rodne vesbške zveze, ki so si načrtovane obnove, ki naj bi regat m prepnčan sem, da vesla6 radi Šli še kam dru- ogledali morebitno prizoril- io • skupaj s kandidaturo • gam. Ker je Bled Še vedno v Če svetovnega prvenstva v predstavili 22. junija, ko bo svetu znan kot veslaški raj. veslanju leta 2on. K nam so prišli izvršni direktor Matt ob tekmi svetovnega pokala v Amsterdamu videokonferen- Smith, direktorica tekmoval- ca pred komisijo FISA. kot ena najbolj poštenih prog, pa lahko sklepam, da je odloätev na naSi strani. Se- ne komisije Svetlana Otseto "Poleg nas sta kandidata Še veda pa je pogojena z denar- va Ln Marion Gallimore. "Vsi Amsterdam in Luzem. Ker jem oziroma infrastniktu- so bili sicer navdušeni nad bo svetovno prvenstvo leta ro," pojasnjuje Peter Fajfar Bledom, vendar pa so nam zon tudi kvalifikacijska tek- in dodaja, da bo končna odlo ob ogledu dali jasno vedeti, ma za olimpijske igre, proga čitev o gostitelju svetovnega da z obstoječo veslaško infra- v Amsterdamu pa ni "poŠte- veslaškega prvenstva 2011 strukturo ne moremo biti iz- na", saj ima na rezultate ve- znana 3. septembra na kon- brani," je povedal Peler Faj» lik vpliv veter, mislim, da gresu v MüJichna Sedanji sodniški stolp je dotrajan In zastarel, zato bo treba zgraditi novega. /rotoiAnVi buw 93. Od Čebin do črepinj Aprila je minilo 70 let od ustanovitve Komunistične partije Slovenije (KPS), organizacije, ki je pol stoletja krojila slovensko usodo. O dediščini komunizma med Slovenci ^ se bomo pogovorili z zgodovinarjem Jožefom Dežmanom, direktorjem Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. 2 njim se bo pogovarjal publicist Miha Naglič, To bo pn/a Glasova preja v prestolnici Slovenije. Go na dan zmage in Evrope^ v sredo, 9. maja 2007, ob 19. uri v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, Celovška 23 (Cekinov grad}. Za parkirni prostor je poskrbljeno pri Hali Tivoli. Vljudno prosimo, da udeležbo potrdite na tajnistvo@g-glds.si ali po tel.: 04/201 42 00. Vabljeni! kaani Sladojevič direktor mestne uprave Aleš Sladojevič, doslej svetovalec župana Damijana Per- neta, bo prihodnji direlctor mestne uprave. Razpisni postopek sicer Še nI končan, izdan pa je že sklep o imenovanju, nam je včeraj potrdil Aleš Sladojevič. Občinsko upravo je po odhodu Ivana Hočevarja za direktorja kranjske Komunale začasno vodila vršilka dolžnosti Tatjana Hudobivnik, V prihodnje bo kranjska mestna uprava deležna še nekaterih sprememb, tudi Nada Bogataj Kržan ne bo več vodila oddelka za družbene dejavnosti, kar nam je potrdila ob prvomajskem srečanju na Jo- štu. Preden bo prevzela obveznosti drugje v upravi mestne občine, si je privoščila dvotedenski oddih v Špa- . Mestna občina Kranj pa bo imela kmalu poleg sedanjega Igorja Velova ie dva nova podžupana. D. Ž. DANES ^ jeseniške novice fA i Gorenjska tk'^i^ v ^ta f ... R^anb.a fii .f Uresničite sivje žene tn ideje; t Banka KIA MOlORS ProdajiKiservisrittfiterXIIAGild.^ j UUBUANAi KIA 5^16; KUW 01/722-07-30. j MEDVODE: C^^IK, 01/361-22-50; KRANJ: NASMEH, 04/235-17-77; BLED! AMBROZ^r 04/574*1^ W ^^ u «^'«? rnri r Tne Power to Surpntt 36 AKTUALNO Fakufteti želi vrniti ugled Dr. Mibn Pdgon iz Nakisgd. dosega* nji dekan Fakjl^ete za varnostna vede, bo potem, ko bo njegovo imenovanje potrdil it fekor Univerze \ Marrboru. postal dekan Fakultete u organizacijske v«de v Kranju. Pred njim std dve aferi odnesli dva dekana. 3 CORENISKA "Kapitalist" govoril delavcem Na prvomajskem srečanju na |oltu ;e bkl govornik ekonomist, akademik dr. jože Mencinger "Na prvomajski proslavi sem govornik prvf{, sal sem no za izem pidvo družbeno ureditev," ie dejal. 4 KRONIKA Namesto kresa goreli avtomobili Policija ugotavija, da prvomajski kresovi nl$o povzročili požarov. Zato pa so na parkirišču pod Križno goro za-goreli trije avtomobili udeležer>cev proslave rra Križni gorr. Domnevajo, da bil vzrok požara pregre))e delov motorja. g SNOVANJA Stradivari se ne bi ukvarjal z detajli, kot se jaz Danijel Musek se je iz Ljubljane pre-selil v Žkofjo Loko, kjer izdeluje violl> ne. Najprej je delal pri mojstru Dem* šarju» nato pa se je v italijanski Cre-moni IzSolal za "mojstra goslarja". lO, 11 VREME Danes ho oblačno s padainmmi. V sdjoto tn nedelo bo sprtmenlfiw do pret^no oblaöWr pojavljale se bodo krajame plohe in neinhie. n/i7"C jutri: pretežne oUačno ir> cv KD ¥ P f 17703529 2 POLITIK da n ica.zavH (pg-glas ,si GORENJSKI GLAS petek» 4. maja 2007 Bled NSi pi$e odprto pismo županu Občinski odbor Nove Slovenije na Bledu je na župana Janeza Fajfarja naslovil odprto pismo, v katerem ugotavlja, da se predvolilne obljube ne uresničujejo. Županu so postavili veČ vprašanj, denimo kako bo preprečil nadaljnjo pozidavo in nerazumno rabo prostora v občini; kdaj lahko pričakujejo oblikovanje dolgoročne prostorske strategije in sploine vizije razvoja občine; kako se bo pred novimi pozidavami in poselitvami lotil najbolj žgočih infrastrukturnih vprašanj, kot sta promet in preskrba z vodo; kako bo prispeva) k oživljanju jezerske promenade in blejskih vaških jeder ob dejstvu, da ponudba usiha. Kako bo organiziral bolj racionalno in učinkovito občinsko upravo in kje vidi največje možnosti za povečevanje prihodkov v občinski proračun. D. Ž. Kran) Uradne ure ob sobotah Območne geodetske uprave bodo odslej poslovale tudi vsako prvo soboto v mesecu. Prva takšna sobota bo 5- maja od S. do 12. ure. Geodetska uprava poziva vse udeležence popisa nepremičnin, da se 3. maja oglasijo na geodetski upravi in opravijo popis svojih počitniških hiš. S seboj naj prinesejo podatke o svojih nepremičninah, predvsem podatke o neto in uporabni tlorisni površini. Popis nepremičnin pa so za evidentiranje svojih nepremičnin izkoristile tudi že posamezne občine. Nekatere občine so svojo lastnino že popisale, druge jo Šele začenjajo. Tako je na primer občina Vodice to storila na lastno pobudo, saj je v tem videla priložnost, da evidentira svoje nepremično premoženje tudi v javnih evidencah. Sicer je Geodetska uprava Republike Slovenije v popis do srede aprila predala že 74 odstotkov stavb, popisanih pa 51 odstotkov vseh stavb in delov stavb. D. Ž. M arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme ANDREJ i\m\C 2 Blejske Dobrave. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Zakonca Tončka in Franci FIster živita v lepi hiši v Lescah. Po rodu sta oba Radovljičana, ona z Jezerc, on z Brd. Spoznala sta se na veselici, ko je Frenk Tončko povabil na ples, Junija bosta praznovala 4.1. obletnico poroke. Imata hčerko In dva Tončka in Franci Filter vnuka. Do pred kratkim je pri njiju živela Tončkina mama, ki je zdaj žal že pokojna. Ker sta skrbela zanjo, nista bila veliko zdoma. Imata pa vedno veliko obiskovalcev in prijateljev, kar ne preseneča, saj sta oba zelo vedre in temperamentne narave- Na Cias je bil najprej naročen Tončkin oče, nato mama, sedaj pa je naročnica ona. Mama ga je, kljub visoki starosti, prebrala celega. Tudi Tončka in Frenk ga, najbolj pa ju zani- majo kronika in novice Iz okoliških krajev. Povesta, da sta rada doma in skrbita za rože. vrt in mačko Maco. Dela okoli hiše pa tudi nikoli ne zmanjka. Rada pešačita in kolesarita, Tončka zna speČi zelo okusne piškote in torte. Kot zanimivost pove, da je zbirateljica pujskov, ima že več kot osemdeset različnih, za kakšen "štos" pa se preob-leče tudi v Pehto. D. K. ena / dve eliti Na vprašanja o predlogu razdelitve Slovenije na pokrajine in o položaju Gorenjske tokrat odgovarja poslanec SDS Milenko Ziherl iz Škofje Loke. Danica Zavrl Žleb IR ft Kako gledate na prihodnji nastanek pokrajin? "Nastanek pokrajin močno podpiram, saj pomenijo decentralizacijo države, ker se prenaša del državnih pristojnosti in odločitev bliže k državljanom. Modia delitev na pokrajine lahko pomeni nov razvojni zagon. Preveč pokrajin pomeni preveliko Členitev države, zaradi Česar M se vloga pokrajine približala sedanjim pristojnostim občin, kar ničesar bistvenega ne spremeni. % Ustanavljanje pokrajin ^ u H cev v celoti še ni končano. Socialni naboj problema je delno ublažen z bližino Ljubljane m Avstrije, kjer so mnogi na§li novo zaposlitev. Pogrešamo vlaganje v nove manjše obrate s sodobnimi, visoko tehnološkimi izdelki, z veliko dodano vrednostjo, avtomatizacijo procesa, manjšo porabo energije in surovin. Nova avtocesta in deseti železniški koridor sta priložnosti za nov zagon raz-. Animirati bi bilo treba finančne centre, da bi se odločali za vlaganja v visoko tehnološke proizvodne pro- Milenko Ziherl vzbuja tudi nekatere pomisleke, na katere moramo še | poiskati odgovore. Eden od njih je strah pred povečanjem Števila zaposlenih in s tem dodatnimi stroški. Gorenjska naj bi bila po dveh elit oblasti, ki bi zaradi Druga težava pa je v vpraša* vladnem predlogu enotna parcialnih interesov teže na- Namena regionalizacije su njih, "kam sodi naša obči- pokrajina, obstajajo pa tudi stopili skiipaj in bi si na raz- tudi decentralizacija in poli* nje večjega dela rizičnega kapitala v manjše, a fleksibilne obrate, Kader je na razpolago, če ni že pobegnil v Ljubljano." na" in "kje bo center pokra- težnje po delitvi na dve. Ka- jine". Nekatere občine želijo biti priključene drugim pokrajinam, kot je trenutno tera od rešitev se vam zdi bližja? pisih neproduktivno konkurirali." Gorenjska vsekakor mora Gorenjska je včasih veljala centrični razvoj. Kako bi to lahko udejanili tudi znotraj pokrajine same? "Na pokrajine se prenese predvideno, s Čimer se raz- ostati enotna pokrajina. Deli- za treljo najbolj razvito po» del pristojnosti države, kot bija predlagani koncept raz- tev na dve enoti pomeni raz- krajino v Sloveniji, danes tudi del proračuna v samo-mejitve. Tako občina Za- polovitev proračuna in pod- pa zaostaja po vseh kazal» stojno upravljanje. Torej v gorje teži iz predvidene naj- vojitev stroškov. Institucije bi manjše pokrajine Posavje k se podvojile, učinkovitost pokrajini, nastali na vzhod- prepolovila. Kako se v takih cih. Kje vidite razlog za stagnacijo? o center v Ljubljano ne bo treba več hoditi po cel kup dovoljenj in soglasij niti po denar. nem obrobju samostojne razmerah lotiti večjih projek- posledica več vzrokov. Eden Majhna pokrajina bo tako po pokrajine Ljubljana. Pokra- tov? Kot enotna pokrajina od njih je velik delež delo- ključu delitve dobila le dro-jina Zasavje ob preostalih Gorenjska lahko takoj pre- vno intenzivrnh panog v pre- biž, s katerim se ne bo dalo Trbovljah in Hrastniku ni več smiselna. V nekaterih vzame vse naloge in pristoj- teklosti. ki so proizvodnjo že narediti nič. Z odgovornim nosti pokrajine, medtem ko zdavnaj preselili v Azijo in s pristopom pa lahko veliko drugih pokrajinah pa je v bi morali v razdeljeni Go- tem povzročili nastanek so- naredimo na področju infra-igri več središč, kar povzro- renjski del inštitucij vzposta- cialnokriznih centrov v ne- strukture, zdravstva, izobra- ča neproduktivno tekmovalnost med občinami." viti na novo. Deljena Gorenjska pomeni vzpostavitev kateiih občinah. Prestruktu- ževanja in gospodarskega riranje proizvodnje in dela v- razvoja." LjUSlJANA Svetovni dan svobode tiska Tretji maj je Generalna skupščina OZN pred letr razglasila za svetovni dan svobode tiska. Ob letošnjem Društvo novinarjev Sloventje in Sindikat novinarjev Slovenije v posebni izjavi opozorila na omejevanje možnosti opravljanja družbeno in poklicno odgovornega novinar- stva in interesom /avnostt o obveščenosti. Obe sta- ♦ ft novsKi organizaciji se pridružujeta opozorilom varuhinje Človekovih pravic, da dogodki v nekaterih sloven- medijih lahko ogrozijo ustavno in zakonsko vlogo medijev in novinarjev. Pozivata tudi k razmisleku o regulaciji varovanja javnega interesa, ker je praksa že pokazala, da zakonodaja nezadostno opredeljuje izpolnjevanje uzakonjenih dolžnosti novinarjev, uredništev in izdajateljev. D. Ž. Pokrajin naj bo osem Danica Zavkl Žlebir ne programe. S sedaj predvi- danjem številu pokrajin, ki ....................................... denim načinom financira- ne upošteva ekonomskih, Kranj-V Gorenjskem pokra- nja bodo paradoksno prav geografskih in zgodovinskih jinskem odboru LDS meni- manjše pokrajine tiste» ki okoliščin, je popolnoma vse- jo, da je predlagano Število bodo lažje financirale razvoj- eno, Če predvidenim Stinnai- pokrajin preveliko. Po- ne projekte ter se tako hitre- stim pokrajinam dodamo še krajine bi morale biti vezane je razvijale. Zaradi tega kakšno. Tudi Če bi Gorenj-na geografsko in zgodovin- predlagajo, da vlada zmanjša sko razdelili na Zgornjo in sko zaključene enote, ki bi se bile sposobne same finančno vzdrževati, brez do- Spodnjo Gorenjsko, bi bila vsaka izmed pokrajin še ved- kalne pisame za Gorenjsko no večja od sedaj predvidene predvideno število pokrajin a Io- na osem, s datne državne pomoči oz. iz- Andrej Dolenc. Zasavske, Notranjske ali Ko- ravnave, česar pa sedanji Ce vlada ne želi ali si poli- roške pokrajine. Da Gorenj- predlog ne omogoča. Spet se tično ne upa določenih po- ska potrebuje denar za ures- kaže težnja po tem, da krajin združili, potem terja- ničevanje svojih programov. zgolj določenim delom Slo- jo, da tudi Gorenjski omogo- kaže tudi vedno višji indeks venije z državno pomočjo dodelili dodatna finančna či, da se razdeli na dve po- razvojne ogroženosti in pri- krajini, da bo lahko tako kot merjalno zaostajanje za dru- sredstva za razvojne progra- Severovzhodna Slovenija gimi deli Slovenije. V prete- me. Na drugi strani pa se po- prejemala dodatna državna klosti je bila Gorenjska zara- javlja nevarnost, da bodo po- razvojna sredstva. S tem bi di pavšalnih in zelo subjek- krajine, ki so dovolj velike, se na Gorenjsko steklo več državnega denarja za uresničitev razvojnih projektov nih sredstev in bodo zato kot pa v primeru Gorenjske denimo Gorenjska, ostale brez dodatnih držav- tivnih kriterijev že oškodova- iz državne bla- na, sa) se gajne zaradi tega namenilo manj denarja, kot bi ji ga pri- svoje lizvoy kot enotne pokrajine. Pri se- padalo. 1 1 GORENISKI GLAS petek, 4. maja 2007 M KT U A m m LNO info@Q-gUis.si 3 Fakulteti želi vrniti Dr. Milan Pagon, dosedanji dekan Fakultete za varnostne vede, bo potem, ko njegovo imenovanje potrdi še rektor Univerze v Mariboru, postal dekan Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Danica Zavrl Žlebir j ah, ki imajo Social Sience ............................................................................Gtation Index. To pa kri- Kranj • Milan Pagon, doma terij za oceno odličnosti, za iz Naklega, je na Filozofski habiJitadje, za vodenje pro- fakulleti v Ljubljani 1979 že jektov, za dodelitev mladih po dveh letih in desetih me- raziskovalcev. Ne smemo secih diplomira] iz pedagogi- biti v situaciji, da imamo vr- ke in psihologije, iz organi- sto kandidatov za doktorate, zadjskih ved je na Fakulteti pa ne dovolj mentorjev, ki bi za organizadjske vede v Kra- izpoinjevaU prej omejene nju magistriral leta 1988, pogoje. Ni dovolj, da si redni leta 1990 pridobil prvi dok- ali izredni profesor, ampak torat in leta 1994 dmgega na ameriški univerzi v Arkansa- moral biti znanstveno aktiven, morajo te citirati, Na- su. Dekan Fakultete za orga- slednje, kar nameravam na- nizacijske vede postaja po- rediti, je uskladitev pedago- tem, ko sta dve aferi odnesli i^kih obremenitev. Natančne dva dekana zapored- analize še nimam, po pripovedi profesorjev pa sem do- S kakšnim programom ste bil vtis, da so nekateri silno prepričali akademski zbor obremenjeni, nekateri pa in senat fakultete, da sta imajo premalo ur, kar je tre- vas potrdila za novega de-kanaf» "Upoštevaje pristope Izku* Šenih kolegov, sem svoj pro- ba enakomerne je razporediti. Treba pa je delati tudi na izboljšanju podobe in ugleda fakultete, da ljudje ob gram zelo jasno zastavil omembi naše fakultete ne tako, da sem ločil razvojne bodo več pomislili na afere." usmeritve od ciljev in dlje od ukrepov ter opredelil ka- Kaj boste kot prvi mož fa- Dr, Milan Pagon / f®»©; oonzd nav6« zalce uspešnosti, po katerili se bo merila učinkovitost lega vodstva. Na prvo mesto kultete storili za izboljšanje njenega ugleda v javnosti? ti fakultete ali razcepljati se-"Najprej je treba urediti danje programe, da bi for- vosti pa bom naroČil, ko bom dokonäio imenovan za deka- sem postavil spodbujanje odnose znotraj fakultete in malno zadostili nastanku go- na. akademskega dialoga in nehati je treba reševati notra- renjske univerze {ali da si s II medsebojno spoštovanje med sodelavd in Študenti ter nje probleme prek medijev. tem projektom nekdo posta- Se še vedno ukvarjate s Mislim, da problemi obstaja- vi spomenik), se mi zdi ne- športom, znano je namreč, krepitev občutka pripadnosti jo tudi na drugih fakultetah, odgovorno, saj tak projekt na da ste nosilec čm^a pasu fakulteti. Menim, da ima fa- vendar jih znajo razreSiti dolgi rok ne bi uspel in bi (Četrti dan) v karateju? kulteta dobre posameznike, znotraj. Na naši pa je prišlo imelo od tega gorenjsko go- "Že več let se ne ukvarjam ki pa doslej morda niso bili do takšne prakse, da so se spodarstvo Škodo. Univerza več s karatejem, sem pa dva-dobro uigran tim in so vlekli ljudje, ki so začutili nemoč je smiselna, če privede do najst let zelo aktivno treniral vsak na svojo stran. Bistveno to rešiti znotraj hiše, začeli nove kakovosti, če je z upoš- in v Naklem sem celo ustaje zagotoviti uspešno in kva- obračati na medije, Ko se tevanjem regionalnih poseb- novil karate klub. Sedaj pa litetno izva j an je vseh progra- bodo začele stvari urejati nosti tesneje povezana z go- takrat začeto delo nadaljuje mov. Fakulteta si je v javno- znotraj, ko bodo ljudje videli, spodarstvom. Samo dejstvo eden mojih učencev, Vojo sti pridobila slab sloves, ker se javno govori o tem, kako da je nekdo pnpravljeD pn- sluhu i ti njihovim pomisle- se da pri nekaterih predme- kom in želi probleme rešiti, tih "plonkati" ali da določena potem ne bodo več čutili po- obstoja gorenjske univerze za to gospodarstvo še nič ne pomeni, če ima možnost dobiti enako kakovosten kader Ašanin, ki ima v Kranju i.:spešen klub Shotokan. Sam pa imam sedaj dva psa in sprehodi z njima so mi predavanja dostikrat odpadejo ... kar nima nobene zveze trebe tega obešati na veliki iz članice mariborske uni- najpogostejša rekreadja. Po-zvon. Najprej mora fakulteta verze, ki je locirana na Go- leg tega se aktivno ukvarjam s potapljanjem, kadar mj čas dopušča, pa rad sedem tudi z akademsko svobodo in av- izginiti iz medijev, od zno- renjskem." tonomijo, pač pa gre za ne- traj urediti svoj položaj, ime- red. Ena ključnih nalog je ti dobre programe in projek- Fakulteta za organizacijske na motor in se zapeljem po zato vzpostaviti red na fakul- te in se potem z njimi pojavi- vede proizvaja veliko Število naši lepi deželi." teti. V svoj program sem za- ti v medijih v pozitivni luči." diplomantov, kako je z nji- pisaJ, da je treba doseči čim prejšnjo konsolidacijo razmer in odnosov na fakulteti, da je treba preprečiti prepire, univerze? da ni obtoževanja, da ni kar Kaj nameravate narediti v hovo zaposljivosHo.^ še ena zanimivost v zvezi z "Od leta 1959 do septem- vašim življenjskim slogomt smislu razvoja gorenjske bra 2006 je Študij dokončalo sle namreč presnojedec. 7317 diplomantov višješolske - Kako je lahko Človek ob taki naprej razčiščevanja stvari, ki so se zgodile npr. pred dvajsetimi leti, Ce so bile "Gorenjska univerza je projekt, ki bo v prihodnosti ga študija, zi6$ diplomantov visokošolskega Študija, 4636 hrani dovolj pri močeh, da vodi fakulteto kot dekan, še zagotovo zaživel, zlasti sodeč diplomantov univerzitetn^a na dveh predava, občasno po politiki sedanje vlade, ki študija, 44 diplomantov spe- gostuje, raziskuje ...? storjene nepravilnosti, jih je spodbuja regionalni razvoj dalističnega študija, 575 ma- II Zadnje čase v svoji pre- sicer treba odkriti in morajo tudi na področju univerzitet- gistrov znanosti, 85 doktorjev hrani delam več izjem kot ljudje zanje odgovarjati, a to nega Študija. V tem kontek- znanosti. Natančnih poda- pravil. Sicer pa sem šest let je stvar drugih organov, mi stu bi bilo nesprejemljivo, če tkov o zaposljivosti nimam, na presni hrani^ brez mesa, pa se moramo usmeriti m- Gorenjska ne bi imela svoje vtis, ki sem ga dobil kot sode- izjemo naiedim ie s kakšni- prej. Potrebno je nemoteno univerze. Toda to je srednje- lavec fakultete in po pogovo- mi ribami. Vse omenjene izvajanje pedagoške in razis- ali celo dolgoročni projekt, rih s študenti in diplomanti, dejavnosti so dosti lažje, če si kovalne dejavnosti. Zaradi nikakor pa ne gre univerze pa je dokaj visoka zaposlji- na presni hrani, ker ti orga- številnih predavanj, izredne- snovati na silo in zaradi nje vost v primerjavi z drugimi nizma ne obremenjujejo ga študija, ogromnega Stevi- same. Najprej moraš imeti družboslovnimi smermi štu- škodljive maščobe in druge diplom profesorjem dobre fakultete, nato pa poli- dija. Gre namreč za diplo- nezdrave sestavine. Ce ješ zmanjkuje Časa za razisko- tično voljo in podporo go- mante, ki imajo dokaj aplika- naravno, toplotno neobdela- valno delo. Ker tega ni do- spodarstva, da se te fakultete tivno znanje in ni problemov no hrano, je organizem čist, volj, ni dovolj kvalitetnih in šole povežejo v gorenjsko z zaposlitvijo, zlasti pri infor- odlično se pOČutiŠ in imaš mednarodnih objav v revi- univerzo. Na silo ustanavlja- matikih- Analizo o zaposlji- veliko energije za delo." Uspeli z dvema projektoma Občina ŽirI s tremi razvojnimi projekti kandidira za neposredne evropske spodbude. Bošttan Bogataj li cesto in komunalne vode ..............................................................................ter s tem žirovskim podjet- Žiri - Žirovska občina je za nikom ponudili pet hektar- sofmanciranje razvojnih jev zazidljivih zemljišč, za projektov iz neposrednih prihodnja leta pa jih ima- spodbud Regionalni razvoj- mo pripravljenih še deset ni agenciji Gorenjska (BSC hektarjev/' pravi Pečelino- Kranj) prijavila tri projekte. va. V sklop te investicije Projekt celostne ureditve spada tudi ureditev ceste z Starih Žirov je že izpadel iz javno razsvetljavo, ureditev igre sofinanciranja, kljub najemniških parkirišč, v temu pa bo letos marsikaj kratkem času pa morajo urejenega. "S projektom re- urediti tudi povezovalno ce- vitalizacije Starih Žirov sto ob Rakulku, ki postaja bomo uredili regionalno ce- ozko grlo celotne cone. sto. pločnike in vse komu- "Dovoz do gospodarske nalne vode, vključno grad- cone nameravamo urediti novega glavnega vodo- tudi z druge strani od Ži- voda," nam je povedala Ida rovskega mosta do Strojar- Filipič Pečelin iz občinske ne. To bo zelo omililo pro- uprave. Drugi del, ki vsebu- met v Žireh, saj bomo s je ureditev več trgov, pros- tem ustvarili mini obvozni- tora pred Staro šolo in celos- co," pojasnjuje Ida Filipič tno ureditev ulične opreme Pečelin. Ob omenjeni cesti na javnih površinah (park, bodo ponudili še zemljišča arboretum, klopi, ograje ...) za servisne dejavnosti (v pa bo občina izpeljala v prihodnjih letih- Razpis Mršaku bosta dom Za ostarele in bencinska črpalka) za izbiro izvajalca ureditve in Športne dejavnosti. Veli-ceste bo objavljen v krat- ko prostora za šport so na- kem, investicijo pa bo občina izpeljala skupaj z Direkcijo RS za ceste. menili predvsem ob šoli in tudi v Mršaku. Oba projekta sta zelo obsežna, saj in- Na občini pa odločno ra- ves tiči j sko vrednost ocen ju- čunajo na sofinanciranje jejo na milijon (obvoznica) projektov ureditve gospodarske cone ter območja za šport in družbene dejavno- pojasnjuje, da lahko priča- sti z mini obvoznico. "V go- kujejo do 85 odstotkov ne- spodarski coni bomo uredi- posrednih spodbud. m 750-000 evrov darska cona). Pečelinova Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Jože Kolnjek. Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVlNARji-UREDNIKI: Boštjan 8ogatdj, Alenka 8run, [gor lOrvČiČ, Jole Košn^etc. Suzana P. Kovačič Urfd Peten*id, Mateja Rant, Sto^n Sđje. Vi ma Stanovnik. Geto Zapi Danka Zavri Žlebi r, Šteikn Žargi; stalni sode avd: Maja Senoncelje Mat^ Gregori^ Milena Mikbs^ Miha Naglih Jasna Paladin^ Mageti Smolnikar, Simon Šubic, Igor Žerjav 06U KOVNA ZASNOVA jem^ Stritar^ TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnlk FOTOGRAFIJA Tina DoU^ Gorazd Kavđč, Gorazd Šinik LEKTORICA VODI A OG lASN EGA TRŽEN Ä CORCNJSKI CLAS fe re|^strir9na blagovna in ilo/itvena i^r^amka pod it 9771961 pt\ Uradu RS 14 inttifkigalno la$(niricr. U^UnovitcIj ir\ ad^r^talf^ Co^enjiki d.O.o., Kr^nf / Direktorlea: Mati|a / Ndslov: Zoitovft 1. 4O6Ö Kr^nJ / Tel.; 04/{0> 42 0«. (z%: 04/2O) 42 Tj, ^glair in ^smHf^ttt: tel: 04/201 42 47 (ipreftm na »vtomat^ic^m odzivniku 24 ur do^vr^o); uradne ure: vsa^ dciovr\k dan od j. öo u^ / Gorenjski glas je poltcdnik, izhšl^ ob toritih in peNcih^ y tz^^oo isvodov / R^ne prjiege: Moja Coren|tka« Letoprt Cort^fsk^ (ertL/at Ic(t>o) In devet IpkaMih pnlog / TjsV^ Srr^d.d.. Izubijana / NaroCnitia' tH.: 04/301 4241 / Cena iivoda* ^J^ EUR j 290 SIT^ letna naročnini: 137.05 EUR / SlT; Cer>e v sit so pref^ur\ane lef^Ju zj/ner>|đve 1 EUR £40 SIT R^dni pld^mW ima)o ao % ^poita. poHetm^cK popust, Ip^ni pöpMXz; v ctnt yta^unan DOV po stopr^fi %\ n^ro^nin» %t up&iteva od lekofe StcvHV« ^^opisi do pl&r^eia p/e^llcj^ ki ve)fi obdobja / OeiatrvQ $tontve: po ceni ko; oglasno trienje: tek: 04/ 20) 42 4&. od ufetka naslednfeu obra6in$ke(a 4 GORENJSKA GORENJSKI GUS petek, 4, maja 2007 Propadajoče blejske vile in dvorci Ob 6lejskem jezeru in v njegovi bližini lahko domačini^ redni obiskovalci Bleda in turisti opazujejo nekoč Čudovite stavbe, ki niso ponos slovenskemu turističnemu biseru. Nekaterim se menda v kratkem obeta boljša prihodnost, le redki pa verjamejo, da bo res tako. V. S. Propadajoča Riklijeva Vita je že vrsto let ena največjih sramot Bleda, pred propadom pa je ni rešil niti Nicholas Oman^ ki jo je menda kupil z namenom, da bi jo obnovil. Petnajst let kasneje je boli kot vili podobna hiši strahov. Kufturni center Prijava nikogar ne spominja na kraj, kjer bi bila doma kultura. Dvorec le nekaj korakov od središča Bleda in jezera je zapuščen, pozabljen in vse bolj zanemarjen. Vila Victoria med jezerom in smučiščem oziroma letnim sankaiiščem Straža naj bi bita sicer odprta za obiskovalce, kar govori listek na vratih, očitno pa s svojim videzom zanje nI preveč privlačna. 7VR/SVČ/^/0 DftUŠIVO BCSMCA ZG BESNICA V ČEPUUAH 25 4201 Z G. BESNICA Te/. 04/25 03 109, 04/25 03 152 GSM: 041/880 911 041/884 678 e^osfa: fabiian. /anez @siof. ner 8. ZLATA VOSCENKA festival narod nožabavne glasbe Besnica 2007 8. 6. 2007 ob 20. uri pod šotorom v Zg. desnici S festivalom želimo prispevati k promociji slovenskega ljudskega izročila. Glasbene skupine vabimo, da se festivala udeležijo in zaigrajo po dve skladtdi: priredbo ljudske skladbe in narodnozabavno skladbo po lastnem izboru. ai 2Q07 Ljudem rdeč nagelj za prvi maj še vedno pomeni veliko, pravi Šerif Pivač, ki vsako leto deli cvetove obiskovalcem na Poljanah. Urša pmbkel vornik» ki je na Jesenice ..............................................................................pred skoraj pol stoletja pri- Poljane nad jesenicami • Je* šel iz Banjaluke in nato vsa seničan Šerif Pivač na prvo- leta delal v martinami oziio- majsko srečanje na Poljane ma železarni. Danes uživa nad Jesenicami prihaja že 35 upokojensko življenje in je s let. Zadnjih nekaj kt po svojim položajem zadovo- službeni dolžnosti. Odgovo- Ijen. "Ni kaj, smo zadovolj- ren je namreč za ra2dehtev ni. Saj za delavce pride kakš- rdečih nageljčkov, simbolov na manjša kriza, a na splo§- praznika dela. Letos mu je no kar gre." dvesto pripravljenih cvetov Manj zadovoljstva pa je ob pošlo že pred enajsto uro, ko prvem maju izrazil še en prise je pričel uradni del sreča- seljeni Jeseničan, Hasan nja. "Sindikat naroči nagelj- Kljunič. "Delavec je danes čke, pripravijo pa jih v cvetli- kot hlapec Jernej. Preveč je čami- Potem jih pripeljemo prepuščen sam sebi. Sindi-sem gor injih razdelimo," je kalov je preveč, vsak pa pri-povedal sobesednik. Letos je pada določeni politični obiskovalcem pripel dvesto stranki. Komu pa potem pri-rdečih cvetov, med njimi padamo delavci? Mislim, da tudi jeseniškemu županu med delavci ni zaupanja v Tomažu Tomu Mencinger- sindikate in delavci smo apa-ju in njegovi ženi, lahko pa dčni," je dejal sogovornik, ki bi jih še več, a mu je zase pravi, da je človek brez zmanjkalo. "Vedno pride toliko ljudi, da nageljčkov zmanjka. Ljudem rdeč nagelj za prvi maj še vedno po- dlake na jeziku. Sicer pa se je prvomajskega srečanja na Poljanah letos udeležilo bistveno več Šerif Pivač vor v imenu organizatorja Zveze svobodnih sindikatov S tražiš ar, slavnostni govornik pa je bil jeseniški župan meni veliko," je dejal sogo- ljudi kot lani. Pozdravni go- Slovenije je imel Anton Tomaž Tom Mencinger. "Kapitalist" govoril delavcem Na prvomajskem srečanju na Joštu je bil slavnostni govornik dr. Jože Mencinger. Ironija je v dejstvu, da je bil vselej zavzet zagovornik kapitalizma. Danica Zavtu. Žlebir najame ali odpusti, kadar ga se je dotaknil tudi neuspelili volja. Jošt • "Nikoli še nisem bil reform, še vedno pa nam v lože Mencinger, nekdanji državi govorijo o nujnosti govornik na kaki prvomajski rektor ljubljanske univerze, znižanja stroškov dela. Plače proslavi, saj sem vedno za- sicer pa dvanajst let na Čelu se ves Čas nižajo, dobiček pa govaijal kapitalizem kot edi- nadzornega sveta kranjskega povečuje, vendar ga ne na- no pravo družbeno uiedi- podjetja Iskraemeco, Wjub menjajo investicijam, paČ pa tev," nam je pred začetkom grenki izkušjiji s slednjim Še špekulacijam, prevzemom, prvomajskega dogajanja na verjame v pravico delavcev osebnemu okoriščanju, je Joštu povedal letošnji praz- do solastništva in soupravlja- dejal govornik. Občinstvo je nični govornik df.)ože Men- nja. Skupaj s kolegi ekono- prisluhnilo tudi dramskemu cinger. Kljub vsemu je med misti iz desetih evropskih igralcu Poldetu Bibiču, ki je obiskovalci Jošta njegov go- držav se v združenju za ev» doživeto recitiral Zdravljico vor večkrat požel aplavz. Govorniku namreč nikakor ni ropski socialni model zavze- in odlomek iz Hlapca Jeme-ma za tržno gospodarstvo, ki ja in njegove pravice. Da ne všeč današnji kapitalizem, ki kot solastnike in soupravljal- bi bilo vse čisto tesno, je po- del a vca šteje le za mezdno delovno silo brez pravic do upravljanja in socialne varnosti, ki ga delodajalec ce šteje tudi zaposlene. Žal skrbela Čistilka Fata (Lucija smo večkrat le glas vpijočega Čirovič), z glasbo pa Vlado v puščavi, grenko ugotavlja ekonomist, V svojem govoru Kreslin z Malimi bogovi in ansambel Anabela. KRATKE NOVICE Žirovnica Četrtine denarja niso porabili vlinuii teden so občinsk v Žirovnici sprejeli zaključni račun proračuna občine za leto 2006. Prihodki so bili realizirani v višini 582 milijonov tolarjev» kar je osem odstotkov več od pričakovanega, medtem ko so bili odhodki realizran v vl- ev. Šini 560 milijonov kar je 24 odstotkov manj; kot so načrtovali. Do tolikšne razlike je prišlo predvsem zato, ker so v proračunu imeli zagotovljena sredstva za odkupe zemljišč za gradnjo pločnika ob regionalni cesti skozi Žirovnico, do katerih nato ni prišlo, poleg tega pa so račune za nekatere investicije, ki so bile sicer zaključene v lanskem , poravnali v začetku le« tošnjega leta, A. H. Lesce Duhovne vaje za mlade Odbor za mladino radovljiške dekanije bo prfredil od petka, 4. maja, do nedelje, 6. maja, v samostanu sester frančiškank Marijinih misl-jonark v Lescah duhovne vaje z naslovom Žena v Kristusovih očeh - Svetopisemski liki žena. Kot pravi dekanijski animator za mladino in župnik v Kranjski Gori Janez Avsenik, je izbor teme povezan z letošnjim letom Svetega pisma.). K. » GORENJSKI GLAS petek» 4. maja 2007 GORENJSKA 5 Množičen obisk Križne gore Na prvomajskem shodu na Križni gori je bilo ietos obiskovalcev, kot že dolgo ne pomnijo. Lepo ubilejno praznovanje. Danica Zaväl Žlebir Križna gora • Prvomajsko srečanje na Križni gori, ki ga organizira območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko skupaj z Lovsko družino Križna gora, je bilo letos še posebej množično obiskano. 'Težko ocenim» koliko ljudi se je zbralo na prazničnem prizorišču, saj so prihajali 5e vse popoldne, ne le na dopoldansko proslavo." je dejala sekretarka območne oi^ani- zacije Romana Oman. "Lovci, ki sodelujejo pri organizaciji, se vedno zelo pomidijo. Letos so veliko ur. Res lepo jubilejno, pet- bil Ladislav Kaluža, sekretar Delavci v trgovini danes ve- vložili v posodobitev lovske- Indvajseto praznovanje!" Sindikata delavcev trgovine Ijajo za izkoriščan proletariat. ga doma in okolice, tako da Dopoldne so na Križni gori Slovenije» Id ima veliko izku- Med delodajalci pa niso le so obiskovalce čakale še bolj- zaigrali Članj Pihalnega orkes- §enj v "bojih" z delodajalci. slabi, takšni so dokaz, da lah- Še razmere kot običajno. Po- tra Škofia Lska, zaplesale pa Med drugim je spregovoril ko s prijazrum odnosom do leg tega jih je privabilo vedro plesalke Plesno navijaške tudi o referendumu o nedelj- zaposlenih prav tako doseže- vreme, mnogo jih je prišlo skupine Cvetke. Med obisko- skem obratovanju trgovin, ki jo učinkovitost. S humomi- popoldne tudi z |ošta, od ko- valci Križne gore je bil tudi se je iztekel v korist predlaga- mi vložki je obiskovalce zaba- der vodi lepa pot na Križno župan občine Ško^a Loka teljev, sindikatov. Nedeljsko val Kondi Pižom, vse popol- goro. vesela glasba in prijet- Igor Draksler, ki je tokrat no dniženje pa jih je zadrža- zbrane le pozdravil, letošnji lo do poznih popoldanskih govornik na prireditvi pa je delo sedaj sicer ostaja, toda sindikati so v pogajanjih z delodajalci vendarle uspeli. dne pa so se lahko vrteli ob zvokih ansambla I odi ekspres s pevko Brigito. Predstavitev Begunjskega zbornika Krajevna skupnost Begunje praznuje danes, 4. maja, Kranj Dan cvetja v Kranju Turistično društvo i bo priredilo jutri, 5. maja, med 8. m spomin na osvoboditev zapornikov iz begunjskih zaporov | 13. uro v starem delu Kranja na Glavnem trgu pH vodnjaku krajevni praznik. Danes popoldne ob t6. uri bo na pokopa- i dan cvetja. Sodelovali bodo kranjski in okoliški vrtnarji ter fišču talcev v graščinskem parku slovesnost, na kateri bo i izdelovalci domaČe in umetne obrti, Cvetje in drugi izdelki govoril Ciril Zlobec, v ponedeljek, 7. maja, ob 19. uri pa i bodo naprodaj po ugodni ceni. Dan cvetja bo prireditev, ki bodo v dvorani Avsenik predstavili nad tristo strani obsega- • bo popestrila dogajanje v starem delu Kranja in pomagala. joČ Begunjski zbornik.). K. da ga bo obiskalo več ljudi. j. K. Zgornje Cor;e Praznik polepšali tudi z razstavo Minuli konec tedna so v Corjanskem domu pripravili razstavo, ki je bila posvečena praznovanju stoletnice Godbe Gorje, prav tako pa so se s svojimi pokali, priznanji in iport-nimi rekviziti predstavili domači tekači na smučeh, Številni obiskovalci in domačini so si z veseljem ogledali tudi razstavo slik iz otroškega vrtca In novo glasilo Gorjanski šolar, v katerem so učenci in učenke novinars iz Os- novne lole Gorje predstavili svoj kraj, gorjansko dediščino in zapisali še veliko zanimivega o življenju v Gorjah. V. 5. Na razstavi so gorjanski tekači na smučeh na ogled postavili številna odličja in pokale. Kokrica pri KRAN)U Pohod prijateljstva in spomina Na dan upora proti okupatorju se je pred Mercatorjevim centrom na Kokrici zbralo v dopoldanskih urah petsto do Šeststo pohodnikov, namenjenih k partizanskemu spomeniku v Udin borštu. Pohod je organiziral občinski odbor Zveze borcev kranjske občine. Clan odbora organizacije Franc Rutar je povedal, da so pred petnajstimi leti začeli organizirati Pohod spominov in tovarištva'ki poteka po dveh trasah, dolgih sedem in enajst kilometrov. "Namen pohoda je zdravo življenje in rekreacija prebivalcev in hkrati počastitev dneva boja proti okupatorju. Krajša proga je večinoma ravninska fn nezahtevna, daljša pa poteka mimo spomenika v Udin borštu, pri katerem bodo pohodniki dobili čaj in si lahko ogledali kulturni program otrok iz podružnice Osnovne šole Kokrica. Ob vrnitvi na Štartno mesto pa bodo udeleženci dobili tudi topel obrok (klobaso) in uživali v druženju in živi glasbi," je še dodal član odbora. Ena od pohodnic je ob počitku pri spomeniku povedala: "Če je le lepo vreme, se redno udeležim tega pohoda, saj je bil tudi moj oče partizan, ki je padel v vojni. Vtem koncu pa se tudi že počutim kot doma, saj grem večkrat tu mimo." V. Č. Tržič Florjanova procesija s škapulirsko Marijo Danes, 4. maja, na praznik sv. Florijana, ki ga Tržičani še posebej Častijo od leta i8n naprej, ko je mesto uničil požar, se bo v Tržiču ob 17. uri pri njegovem znamenju ob gasilskem domu začela Florijanova procesija. Vodil jo bo in nato v farni cerkvi maševal stolni kanonik Franci Petrič. Tržišk župnik Roman Stare je povedal, da bo letošnja procesija nekaj posebnega. Z njo bo potoval obnovljeni 250 let star srebrni kip karme ske oziroma škapuiirske Marije, ki ga je neznani dobrotnik orinesel v Tržič in prin podaril škapullrski bratovščini, Kip so s pomočjo dobrotnikov obnovili in bo od danes naprej kot kulturna znamenitost evropskega pomena krasil tržiško cerkev. J. K. svww.gorenjskiglas.si Dobro zane! /1 It \ t' ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira! Za delo v megamarketu INTERSPAR v Kranju išCemo: • Namestnika vodje oddelka živil (m/ž) Pričakujemo: • izobrazbo za tr9ovmskega poslovodjo 02. najmanj v. stopnjo Izobrazbe druge uArezne smeri • najmanj 2 (eti delovnih izkušenj pri vodenju oddelkov v trgovini - poznavanje dela na osebnem raćunainiku (Windows okolje) • organizacijske sposobnosti, komunikativnost - Mesarje (m/ž) ' Peke (m/ž) Pričakujemo: • W. stopnjo izobrazbe živilske smeri ' zaželene defovne izkušnje - veselje do de^a z ljudmi in komunikativnost Nudimo: ' prijetno delovno okolje • zanimivo in dinamično delo • zaposlitev za določen čas 6 mesecev 2 možnostjo podaljšanja z^ nedoločen čai Za delo v restavraciji INTERSPAR v Kranju iščemo: • Vodjo restavracije Interspar (m/ž) Pričakujemo: ' najmanj V. stopnjo izobrazbe gostir>ske ali Živilske smeri • zaželene 3 letne izkušnje r>d delovnem mestu kuhar - poznavanje procesov priprave hrane v restavraciji ' organizacijske sposobnosti za vodenje in Izobraževanje sodelavcev - poznavanje standarda HACCP ' poznavanje dela na osebnem računalniku (Windows o ko IJe) - vozniški izpit B • kategorije • Kuharje {m/z) Pričakujemo: • najmanj IV stopnjo izobrazbe ustrezne smeri • najmanj 1 leto delovnih izkuSenj Nudimo: ' prijetno delovno okolje • zanimivo In dinamično delo • za vodjo restavracije zaposlitev za nedolcmaLl: info^adio'sora .si www.tlakovec.si lnfo@tlakovec.si teU: 02 / 450 38 60 Kran) Skavti Evrope pri nas Združenje slovenskih katoliških skavtlnj in skavtov ter Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija gosti- ta Evropsko skavtsko konferenco, ki bo med 5. in 11. majem v Portorožu. Gre za 12. skupno zasedanje najvišjih organov evropskih regij Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM) in Svetovnega združenja skavtinj, 12. evropsko konferenco slednjega združenja in 19. evropsko konferenco V/OSM. V letu, ko skavti sveta praznujejo stoletnico giban]a, bo srečanje Se posebej slovesno. Organizatorji pričakujejo okrog petsto delegatov iz 46 evropskih držav. S. S. GORENJSKI GLAS petek, 4. maja 2007 •• •• •• •••••• •• • •• •• •••••• jj v\lma.st{inovnik@g'glas.si 7 Potem ko so slavili v domačem pokalnem tekmovanju, v Srednjeevropski ligi in pokalu Top Teams» so odbojkarji Autocommercea Bled osvojili še naslov državnih prvakov. Vilma Stanovnik • 4 Radovljica • Letošnje državno prvenstvo v odbojki se je končalo po pričakovanjih. Na kaj drugega kot na zanesljivo zmago blejske ekipe Autocommercea s 3 : o ru- hče od poznavalcev ni niti pomislil, saj je najboljši slovenski odbojkarski kolektiv imel v rokah že tri velike pokale, ki so jih fantje osvojili v zadnjih mesedh. Toda zato se tudi na zadnji tekmi proti ekipi Preverita Gradnje IGM pred domaČimi gledalci niso nič manj borili, vse do zadnje točke so želeli dokazati. da so si vse zmage po vrsti zaslužili z veliko borbe» ' M ^ TV Ä J»* ■ i • ft h ; m' \ ^ m iA'/*' ^ Z, \ 1 I i A sti in tmda. Blejski odbojkarji so se po dolgi sezoni razveselili Še Četrtega pokala. / Anka bui»« pripovedoval kapelan blej- uspelo delati in igrati, kot si moštvu Tine Urnaut, dvo- "Zelo sem vesel, bila je skega moštva Matija Pleško, skupaj želimo»" je poudaril metraŠ, ki uspeha ni pro- lepa sezona in verjamem, da podobno pa so razmišljali trener Dragutin BaltiČ. 'Za slavljal prav dolgo, saj se je so jo tudi soigralci doživljali tudi drugi. "Čestitam vsem nami je res fantastična sezo- že dan po slavju pridrtižil podobno. Imamo štiri pomembne lovorike, ki smo jih sicer morda dobili malce ne- fantom, pa tudi upravi klu- na, smo ekipa na igrišču in naši mladinski reprezenlan- ba, ki nam je omogočila, da smo lahko dobro delali. Prav zunaj igrišča, za nas je po- ci, saj v Radovljici trenira za memben vsak uspeh in tudi nastop na kvalifikacijah za pričakovano, vendar pa vse tako se za pomoč zahvalju- zmaga v državnem prven- svetovno prvenstvo, ki bodo zasluženo, " je s četrtim letošnjim pokalom v rokah jem gledalcem in upam, da stvu, " je po tekmi nasmejan nam bo tudi v prohodnje dodal še eden najmlajših konec meseca pri nas v Mariboru. TEKVANDO Bled Našim borcem pet odličlj Zadnje aprilske dni je na Bfedu potekalo svetovno prvenstvo v tekvandoju v verziji ITF, ki ga je organizirala ITF zveza za tradicionalni tekvando Slovenije. Na njem se je pomerilo blizu petsto tekmovalk In tekmovalcev iz 69 držav, Slovenijo pa je zastopalo 14 športnikov, Naši tekmovalci so se najbolje odrezali v borbah, kjer so osvojili trt tretja mesta: med moškimi sta bila to Ivan Budimrr v kategoriji do 83 kilogramov ter Simon )an v kategoriji do 78 kilogramov, pri dek- letih pa se je brona veselila Sabina Bec, ki se je pomerila v kategoriji do 51 kilogramov. Nejc Preložnjak je osvojil tretje mesto v formah I. dan, za še eno bronasto kolajno so v ekipni konkurenci v formah poskrbela dekleta Eva Baš, Nika Plečnik, Sabina Bec, Sabina javornik, Nina Prepeluh In Tanja Verboten. V. S. Tudi Nika Baš je prispevala k uspehu slovenskih tekmovalk. /r^t^ Anu e^tov« NAMIZNI TENIS Kranjska Gora Pintarjeva junakinja Kranjske Gore v Kranjski Gori je potekal moČan mednarodni turnir v namiznem tenisu za Športnike invalide HIT Open 2007. Udeležilo se ga je 244 tekmovalcev Iz 24 držav. Dve zmagi in eno tretje mesto je izkupiček odlične Mateje PIntar. Najprej je v kategoriji vozičkov (sedečih) osvojila tretje mesto, v kategoriji sedeči 3 Je po zmagi nad Slovakinjo Aleno Kanovo, dru* go s svetovne jakostne lestvice, zmagala, še drugo zmago pa je dosegla zadnji dan turnirja, ko sta bili skupaj z Andrejo Dolinar najboljši v ekipnem tekmovanju kategorije sedeči 3. Za Slovenijo je bron v združeni kategoriji stoječi 9 in )0 osvojila še Jolanda Belavič. Turnir je bil dobra priprava na jesensko evropsko pn/enstvo, ki ga bo gostila prav Kranjska Gora. M. B. Krak) Šenčur ekipni, Pangrič posamezni prvak V veteranski namiznolenlškl Gorenjski ligi so končali tekmovanje. Naslov najboljšega so osvojili namiznotenisač ekipe Šenčurja, ki so vodili tudi po jesenskem delu. Drugo mesto je osvojila ekipa jesenic, tretje Nautilus bar, Četrto D-bar Duplje, peto Škofja Loka^ šesto Apolo Tržič, sedmo Asgard Koroška Bela in osmo Predoslje. Po končanem ekipnem prvenstvu pa je Šestnajst veteranov imelo Še posamične obračune. Naslov najboljšega med veterani Gorenjske )e osvojil Darko Pangrič (Šenčur) in tako ubranil lanski naslov.). M. Kran] Natalija Gros druga v Avstriji v Hallu v Avstriji je potekala tretja tekma za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Natalija Gros, ki se je letos odločila, da poleg težavnosti več nastopa tudi na balvanskih tekmah, se je domov vrnila z vrhunskim rezultatom. Boljša od nje je bila samo Ukrajinka Olga Shalagina. Grosova je tako trenutno po treh tekmah na četrtem mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala. Rok Klančnik in Blaž Rant sta zasedla 34. oziroma 41. mesto, zmagal pa je domačin Kilian Fischhuber. T. Č. VABILA, PRIREDfTVE Kolesarska dirka Trstenik 2007 - KK Sava Kranj jutri v Trste- niku organizira kolesarsko dirko za dečke A, S In C, ki Šteje za pokal Slovenije. Dirka se bo začela ob 10. uri. M. B. Nogometr)! spored • V Prvi ligi Telekom bo jutri ekipa Domžal doma Igrala s Koprom, v 2. SNL bo ekipa Triglava Gorenjske v nedeljo ob 17. uri gostila Livarja iz IvanČne Gortce, ekipa Tinex Šenčurja pa se bo v nedeljo ob 19.30 doma pomerila z Dravlnjo Duolom. V3. SNL • zahod bo jutri Ihan gostoval pri Krki, v nedeljo pa Jesenice pri Adrii in Kamnik pr Svobodi. V Radomljah se bosta prav tako v nedeljo ob 17. uri pomerila Kalcer Vodoterm in Roitek Dob. Pari v i. gorenjski ligi so: Naklo : Kranj, Velesovo : Alpina ŽIrl, Kranjska Gora ; Brltof, Visoko : Železniki, LoČan : Šobec Lesce, Sava : Bohinj. Vse tekme se začnejo jutri ob 17.30. Pari v a. gorenjski ligi pa so: Preddvor: Bitnje, Kondor: Polet, Podbrezje : Trboje, Hrastje : Bled Hirter. Tekme se začnejo jutri ob 17.30. M. B. Košarkarski spored • V ligi UPC Telemach za prvaka sta se v sredo v 11. krogu pomerili ekipi Helfosa Domžal in TCG Loka cave. Zmagali so Domžalačani, rezultat pa 94 : 65. V soboto ob 20, uri Ločani doma gostijo ekipo Elektra Esotech, Dom-žalčani pa gostujejo pri Alposu Šentjur. V nedeljo se bo s prvo tekmo med celjskim Merkurjem in Hitom Kranjsko Goro za- čel ve iki finale državnega prvenstva za košarkarice, v katerem se bosta najboljši ekipi rednega dela sezone merili na tri zmage. Prva tekma bo v Celju ob 18.30. M. B. Balinarski spored • Super liga^ 14. krog (sobota ob 15.00): Planina Kranj: Hrast; i. liga. 3. krog (sobota ob 16.00): Bistrica : Posna, Antena Portorož: Primskovo; 2. liga zahod, 3. krog (sobota ob 16.00): Sodček : Radovljica Alpetour, Grče VAN-DEN : Tržič; 2. liga vzhod, 3. krog {sobota ob lo.oo): Skala : Žiru S. Š. KOLESARSTVO Kranj Regio ni: Gašper Švab tretji Uspehi slovenske kolesarske reprezentance mlajiih Članov so se nadaljevali tudi na dirki Giro delie Reglonl, ki je štela za pokal narodov. V glavnih vlogah so bili znova kolesarji Save. V prvi etapi je bil drugi Gašper Švab, v 2. etapi je zmagal Grega Bole, je bil Kristjan Koren, v 3. etapi je bil Bole 2. V skupnem seštevku je Galper Švab na 3. mestu le za tri sekunde zaostal za zmagovalcem Rui Costo iz Portugalske, Grega Bole pa je bil najboljši po točkah. Odlično so med prazniki dirkali tudi mlajši kolesarji Save. Slovenska mladinska kolesarska reprezentanca je nastopila na dirki po Toskani m med 48 ekipami osvojila 14. mesto. Med posamezniki je bil Izmed Slovencev na n, mestu najboljši prav kolesar Save, Kranjčan Sebastian Bauman. Mlajši mladinci so bili na VN Sammardenchije pri Toskani. Dirka se je odloČila v sprintu, ki ga je dobil Škofjeločan Blaž Bo« gataj. Zmagal je Še en SavČan. Blaž BonČa, in sicer na krožni dirki starejših mladincev na Brionih. M. B. GORSKI TEK Kranj Hrovat na jošta z zavoro Druga tekma Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih je bil i, tek na jošta, kt je štel tudi za slovenski pokal v rekreativnih tekih. Nastopilo je prek dvesto tekačev. Po pričakovanjih je bi najhitrejši Boštjan Hrovat iz Begunj, ki je za 6.5 kilometra dol* go progo iz Spodnje Besnice do vrha jošta potreboval vsega 27 minut in 54 sekund. Po suvereni zmagi je povedal, da ni tekel na vso moč, tako da bo Čas lahko izboljšal prihodnje leto, ter dodal: "Da se teČi pod 27 minutami," Svojega maksimuma prav tako ni pokazala zmagovalka pri ženskah, Valeri« ja Mrak Iz Gorenje vasi. Čas, ki ga bodo najboljše lovile prihodnje leto, je 34 minut m 15 sekund. M. B. 090 41 13 LJu»mN GG mali oglasi 04/201 42 47, e-po^ta; mälioglasi@g'glas.si www.gorenjskiQlds.sl Famity Frost, đ. 0. o,, šmartinska C. 102. Ljubljana Išče zanesljive ljudi za prodajo nasih artiklov. Če ste zrelejših let, fadi vozHe. prodajate lr\ ste vesele narave, potem ste kot nalašč za nas. Za dodatne Inforrr^acije poklicrte 051/871-153. 8 I i O 1 .SJ GORENJSKI GLAS petek» 4. maja 2007 KRIMINAL kfttina Oropali cestninsko postajo S Policijske uprave Ljubljana smo tik pred zaključkom redakcije prejeli obvestilo^ da so včeraj nekaj pred 4. uro oropali cestninsko postajo Krtina. Uslužbenec je policistom naznanil, da je neznani storilec pristopil do cestninske postaje, kjer je od njega s pištolo v roki zahteval denar. Neznani oboroženi ropar je po opravljenem ropu zbežal v smeri Domžal. Policisti okoliščine ropa le preiskujejo. Medvode Vlomilci z bogatim plenom V noči na soboto so neznani storilci vlomili v prostore podjetja na Cesti komandanta Staneta v Medvodah, od koder so odnesli več električnih aparatov. Podjetje je bilo s lem oškodovano za približno 25 tisoč evrov. ŠjnKOV Turn Odnesli gradbeno orodje Med prvomajskimi prazniki so neznani storilci vlomili v novogradnjo stanovanjske hiše v Šlnkovem Turnu pri Vodicah in odnesli gradbeno orodje v skupni vrednosti okoli 3.500 evrov. Kran) Pobrali orodje In računalnik Neznani storilci so v noči na ponedeljek vlomili v poslovni prostor na Savski cesti v Kranju. Odnesli so več kosov orodja, računalnik in monitor. Lastnika so oškodovali za okoli 2.500 evrov. S. S. NESREČE Kranjska Gora Izognila se je avtomobilu, a povozila pešca v sredo popoldne se je v Kranjski Gori zgodila prometna nesreča, dva udeleženca pa sta bila v njej hudo ranjena. 29-letni voznik osebnega avtomobila z Rakeka je vozil od Podbrega proti Kranjski Gori. V križišču Sorovške ceste In Podbrega se Je z vozilom pred križiščem ustavil, zaradi nepreglednosti pa je nato zapeljal naprej v križišče. Tedaj je njegove desne strani v avtomobilu pripeljala 20-letna voznica iz Kranjske Gore. Da bi preprečila trčenje, je sunkovito zavila desno» pri tem pa je s prednjim delom avtomobila zadela 33-letnega pešca iz Maribora» ki je sta bližini, nazadnje pa je a v bližnjo stanovanjsko hišo. Pešca je po trčenju odbilo po tleh in pod vozilo voznice. Oba so hudo ranjena odpeljali viesentško bolnišnico. 8lecoš Planinki spodrsnilo Pred dnevi se je na območju BlegoŠa poškodovala jo-letna planinka iz Ljubljane. Kot poroča policija, je hodila pn/a v skupini Štirih planincev na poti s Koprivnika proti Črnemu kalu. Pri hoji ji je spodrsnilo» zato je izgubila ravnotežje, padla po pobočju in drsela približno 250 metrov. Na pomoč so ji priskočili gorski reševalci iz Škofje Loke. Ker si je pri padcu zlomila roko in nogo. so jo s helikopterjem odpeljali v ijublianski klinični center. S. t. OSOEON^A Kra^izrsncA KHAM^ Slovenski tre 4000 Krsm, tel.. 2011; 77 www.kr.&ik.si Cenjene bralce obveščamo, da bo zaradi obdelave gradiva Študijski oddelek Osrednje knjižnice Kranj od 14. maja 2007 dalje posloval po novem urniku: Ponedeljek: 13.30 • 19.00 Torek: Sreda: Četrtek: Petek: Sobota: 13.30 - ig.oo 13.30 • 19.00 8.30 • 14.00 8.30 • 14.00 8.30 • 13.30 I I Prosimo za razumevanje! Namesto kresa goreli avtomobili Trem obiskovalcem prvomajskega srečanja na Križni gori so v dolini zgoreli avtomobili. Nekod po Gorenjskem so kresovi zagoreli že dan prezgodaj. Simon Šubic Gorenjska • Samo ukinitvi velike požarne ogroženosti, ki jo je 25. aprila razglasila Uprava RS za zaščito in reševanje, se lahko Gorenjci zahvalijo, da letošnje prvomajsko praznovanje (kljub precejšnji suši} ni minilo brez tradicionalnih kresov, Po p>odatk)h regijskega centra za obveščanje ogenj nikjer ni ušel nadzora, vseeno pa so morali gorenjski gasilci med prvomajskimi prazniki nekajkrat posredovati zaradi prehitro zagorelih, pa tudi preslabo poga-šenih kresov. Na praznik dela dopoldne pa so morali posredovati pod Križno trije goro, K)er so zagore avtomobili. Okoli 10.30 so v torek na Medtem ko je v torek na Križni gori potekalo prvomajsko srečanje, so v dolini zgoreli avtomobili treh obiskovalcev, i Pot«. Djn«ca Z. 2le&i' parkirišče ob cesti iz Pra- mobile, kljub temu pa se je Policisti so tujo krivdo iz- gozd. Precej veC dela so ga- protna proti Križni gori, na požar najprej razširil na kljudli. siki imeli v noči na 30. april. kateri je potekalo tradicio- bližnjo Alfo Romeo, kasneje Na prvomajsko noč so si- Gasilci iz Mojstrane so tako nalno prvomajsko srečanje, pa še na Ford Focus. Prvi vo- cer morali posredovati tudi zgodnjih jutranjih urah poslali enote prostovoljnih žili sta pogoreli v celoti, tret- gasilci iz Kranjske Gore, saj posredovali na vaškem igriš- gasilskih društev iz Škofje je je bilo močno poškodova- so prejeli obvestilo, da se jc ču, kjer je predčasJio zagorel Loke, Bukovice in |oŠta. no. Natančnega vzroka po- okoli nepogašenega mesta kres. podobno pa se je zgo- Tam je namreč zagorel žara še niso ugotovili, naj- kresovanja v Galeršah vnela dilo še pri kampu Šobec, osebni avtomobil Citroen verjetneje pa prišlo do pre- podrast. Gasilci so prepreči- Gorajtah in pod smučiščem Xsara. Ko je to opazil sosed, gretja delov motorja. V po- li. da bi se požar, ki je zajel Krpin v Begunjah. Ponekod je takoj začel s traktorjem žaru je nastalo za približno približno sto kvadratnih me- so morali do jutra jx>staviti odstranjevati sosednje avto- petnajst tisoč evrov škode. trov, razširil še v bližnji požarno stražo. Piratstvo požira milijone evrov Samo desetodstotno znižanje stopnje piratstva bi slovenskemu gospodarstvu v petih letih prineslo sedemsto milijonov evrov dodatnih prihodkov. Sjmon SUBIC alne stvaritve s področja in- slova, zagrožena zaporna ka- niškemu piratstvu tako po-dustrije, znanosti, umetnosti zen od treh do osmih let, je memben," je dejal. Napove- Ljubljana • Kriminaliteta na in književnosti. še pojasnil Kebe. dal je tudi, da bo B SA kot vo- področju intelektualne last- Policija se ukvarja z najtež- Danes zelo razširjeno pi- dilna organizacija na svetu, nine v Sloveniji narašča, po- jo obliko piratstva, zlasti spo- ratsfvo ima velik negativen ki je namerijena spodbuja-javlja pa se v vedno novi obli- narejanjem, z drugimi obli- vpliv na gospodarstvo, pa je ki, je prejšnji teden ob svetovnem dnevu intelektualne kami pa se ukvarja tržni in- opozoril Rok Koren, pravni Špektorat. Kršitev intelektu- lastnine (26. april) povedal alne lastnine je kaznivo deja- svetovalec BSA v Sloveniji. "Samo desetodstotno zniža- nju varnega ui gitalnega sveta, v sodelovanju s policijo in tržnim inšpektoratom v prihodnje še Jure Kebe, kriminalistični nje, za katerega je na podlagi nje stopnje piratstva v Slove- okrepila dejavnosti na podro- svetnik z Generalne policij- 159. člena Kazenskega zako- niji bi v štirih do petih letih čju pregona računalniških ske uprave. Intelektualna nika RS, ki varuje neupravi- prineslo dsoč novih delovnih piratov, V Sloveniji se je sicer lastnina je skupen izraz za čeno reproduciranje, distri- mest in dodatne prihodke v stopnja piratstva v zadnjih pravice, s katerimi je mogoče buiranje in pridobitev pre- višini sedemsto milijonov ev- desetih letih zmanjšala sko- zavarovati različne intelektu- moženjske koristi s tega na- rov, zato je boj proti računal- raj za polovico. UUBgANA V Slovenijo pripeljali 2,2 milijarde evrov Policija je uspešno izvedla akcijo Evro, s katero je zagotavljala varnost pri uvedbi nove valute v Sloveniji, je prejšnji teden sporočilo vodstvo Generalne policijske uprave. Policija je bila usmerjena predvsem v varovanje distribucije evrske gotovine v Sloveniji in za preprečevanje drugih vrst kaznivih dejanj, povezanih z uvedbo evra. Njeni stroški v akciji Evro so znaŠaii okoli 2,8 milijona evrov. V Slovenijo so pripeljali 2.278.902.324,02 evra oziroma skoraj 1.541 ton denarja, ki ga je bilo treba distribuirati do depotnih in poslovnih bank, hranilnic in poŠt, bančnih avtomatov in do večjih odjemalcev. Policija je pripravila načrte za varovanje 175 prevozov evrske gotovine kot tudi za vrači lo tolarjev in presežkov evrske gotovine. V akciji je sodelovalo 4.383 policistov, ki so opravili 94.183 delovnih ur in 20.757 nadur. S. S. z motornimi kolesi, osebnimi in terenskimi avtomobili, intervencijskimi in bllndiranlml vozili so policisti prevozili skupno 421.322 kilometrov. / feto c?\j 28 Priloga Gorenjskega glasa urednik: MmA.NAGtlč@s10l.n£T Je res, da postaja svet v katerem živimo, vse bolj civilizacija podobe in vse manj kultura besede? Se nam obeta, da bo svetovni splet nadomestil časopise in knjige, da bodo elektronski mediji izrinili tiskane? in Miha Naguć Bog pa je, kot rečeno in onec aprila smo spet da stili kult knjige, Saj veste: svetovni dan knjige, slovenski dnevi ske in hrvaSke prevode. Zdaj govo ljudstvo pod goro idilo tako rekoč vsa klasika Tudi zlato tele in ga po božje čas-v slovenščini, prevaja se tudi tilo. Dve od velikih treh reli- veličina Lutra in Trubarja in tistih, ki i. so Jima Rimska cerkev se je temu še letjih, ki so sledila, se je zgodil za besedo usodni obrat. Ljudje so se vsem manj po- nova produkcija. Zlati Časi sij, judovska in islam, upo- dolgo upirala in vztrajala pri govarjali, posedali so pred za modroslovno knjigo in modroslovce! dabljanje božjega prepove- besedi za posvečene in po- TV sprejemnikom in gledali dujeta. Med krščanskimi pa dobah za laike. A potem je v ekran kot... Saj je tudi na Sicer pa to pot ne bi o teh sta mu katoliška in pravo- prišel Čas, resnici na ljubo, TV še nekaj besed, ampak knjige, knjižni sejem na rečeh. Raje nekaj o zelo sta« slavna zelo naklonjeni» pro- ko je ravno Cerkev z mohor- glavne so podobe. In ko so v Kongresnem trgu v prestol- rem in hkrati zelo aktual- testantska pa ne. Ko je bila jevkami dosegla, da je naše zadnjem poldrugem desetnici in še vrsta prireditev po nem razmerju med besedo veČina Evropejcev še nepis- ljudstvo začelo množično letju naše domove in delo-vsej državi. Pa tožbe o težkih in podobo. Beseda je lahko menih, so jim na pročeljih brati. Slovenci smo narod vne prostore osvojili še oseb-časih za slovensko knjigo, ki izgovorjena ali natisnjena, gotskih katedral upodobili knjige in tiskane besede po- ni računalniki, se je prevlada jo je mačeha država vrh vse- podoba snovna (slike, kipi» tako rekoč celo Sveto pismo stali dvakrat, najprej s Tru- podobe nad besedo še dopol- ga še obdavčila» naklade so izvirniki in tiskane repro-nizke, honorarji Se nižji in dukcije ...) ali elektronska in zraven še zgodovino Cer- barjem in njegovo družbo» nila. Vse več gledamo, vse kve. Čudovite so pravoslavne potem pa z Mohorjevo in manj beremo in pišemo. Še sploh in oh ... Po drugi strani se na Slovenskem še niko- (na ekranu). Kaj je bilo prej, ikone, katoliški barok je pra- njej podobnimi družbami. podoba ali beseda. Knjiga vo razkošje podob ... li ni tiskalo toliko knjig in knjig je odločna v prid bese- Do revolucije v prid bese- Tudi sam sem v svojem otroštvu še doživel Čase, ki pisem in kartic si ne pišemo več, tisto, kar smo včasih pisali, si zdaj sporočamo v tele- med njimi še nikoli ni bilo de, janež je v prvem stavku de je prišlo, ko je Gutenberg so bili bolj naklonjeni govor- fonskih pogovorih in s poši-toliko dobrih. Izhajajo tudi svojega evangelija več kot ja- iznašel tisk in leta 1456 kot jeni, pisani in tiskani besedi. Ijanjem SMS. prevodi zelo zahtevnih besedil. Ko sem v sedemdesetih sen: "V začetku je bila Bese- prvi natisni] Sveto pismo. Takrat so se ljudje še pogo- Vprašanje je zdaj, kakšno te spise bere vsak sam in v radio (se pravi govorjeno be- namreč nI le i2 podob, na svojem jeziku, da niso do- sedo) in mnogi brali več kot njem je tudi obilje besed. zapisano, Beseda, dojemamo ga s pomočjo besed, ko sami zase beremo svete spise ali sodelujemo v verskih obredih, njegove podobe ni videl še nihče. ^ In tudi i o na spletu je ni. i da in Beseda je bila pri Bogu Revolucija je bila v tem, ker sto obiskovali in se pogovar- vlogo bo v razmerju besed in študiral filozofijo, smo imeli in Beseda je bila Bog." (Jn je knjiga omogočila, da sve- jail, si pisali pisma, poslušali podob odigral internet? Ta v slovenščini le nekaj klasič- 1,1) A večina ljudi si Boga nih (nem ark s i stičnih) filo- težko predstavlja le na bese-zofskih besedil in kdor ni do, veČina hoče podobo. Ko stopni le peščici izbrancev» pozneje. Sredi šestdesetih pa Nekateri napovedujejo, da znal dovolj dobro jezika iz- je bil Mojzes na gori in spre- ki znajo brati in pisati v la- je zabela naše domove osva- bodo tiskam mediji v priliod-vimikov, je moral brati srb- jemal božjo besedo, si je nje- tinščiiii in grščini. V tem je jati televizija. V letih in deset- njih letih izgubili ta neusmiljeni boj. Da bomo braii le še e-novice in elektronske knjige. Jaz temu ne verjamem. Vsako malo daljše besedilo si natisnem in Šele potem preberem. Brati daljša besedila na ekranu je sicer mogoče, a meni se upira. Tudi sicer mi spletne novice ne morejo nadomestiti užitka listanja po časopisnih in knjižnih straneh. Svetovni splet po mojem ne pomeni konca "Gutenbergove galaksije" (naslov knjige, ki jo je 1962 objavil kanadski filozof Marshall McLuhan, tudi avtor slovitih izrazov "globalna vas" in "medij je sporočilo") - ki je lani brez posebnega proslavljanja zaskrbljeno dopolnila svojih 550 let. Sodim med tiste, ki dajejo besedi prednost pred podobo in prepričan sem, da nas je takih Še kar nekaj. Iskali bomo po spletu, brali pa na papirju. Tako nam Bog pomagaj! Bog pa je, kot rečeno in zapisano, Beseda, dojemamo ga s pomočjo besed, ko sami zase beremo svete spise ali sodelujemo v verskih obredih, njegove podobe ni videl Še nihče. In tudi na spletu je ni... IC GOR EN) s Kl GlAS petek, 4. maja 2007 POGOVOR Snovarna Iz njegovega ateljeja v bližini najbolj znane škofjeloške slaščičarne se vidi na Mestni trg. Daniel Musek je Ljubljančan, ki si je družino ustvaril v Škofji Loki, ki se mu zdi prelepa. Lep je tudi njegov poklic, najprej pri mojstru Demšarju, kasneje pa v italijanski Cremoni seje izšolal za "mojstra gostarjaMakega za novodobne stradivarke. Stradivari se ne bi kot laz Daniel Musek, goslar Igor Kavčič 4 stvu, o katerem sem se veüko naučil pri Demšarju, spet ledam po «delav- druga znanja sem pridobival ma, pravzaprav ateljeju, saj so v Cremoni, do marsikaterih stvari pa sem se v vseh teh le- izdelki, ki pri- tih dokopal sam." hajajo izpod Danielovih rok, bolj umetni- Pri petnajstih se najbrž še De kot običajni inštrumenti, niste videli v današnji vlogi ki jih na Daljnem vzhodu izdelovalca violin, ali ven- zmorejo delati po tekočem darle? traku. "Ravno eno imam v "Od prvih dni, ko sem delal delu," mi je sporočal, ko sva v goslarski delavnid, sem ve- se dogovarjala za pogovor, del, da bo to nekoč tudi moj Violino, ki jo dela približno poklic. Ob gimnaziji sem mesec dni, nadaljnji mesec pa jo lakira in suži. Izdelova- vsak dan po končanem pouku odhajal k Demlarju in nje violin ni zgolj ena od sta- tam pogosto ostajal do večerih obrti, ki v Sloveniji pre- ra. Med poätnicami sem pri more manj mojstrov, kot je njem preživljal cele dneve, prstov na obeh rokah. Ko gle- Po dveh letih §tudija lesarstva dam pri delu Daniela in ga na biotehniški fakulteti, ki je ^ . J J , poslušam, s kakšnim zano- bil po končani gimnaziji bolj sicer vpisali. Tudi drugače (Daniel vmes popravlja lok delavnic, in še enkrat toliko VSCIK SOSlUl', ki som govori o teh malih "hu- izhod v sili kot ne, sem preki- riiso ravno izstopali pri študi- in mu napenja novo žimo.) izdelovalcev. Odvisno, koga dičevih inštrumentih", s nil Študij in se odloČil za šola- ju. I «t .... ------------------ - -.-—I -- - —^ — - flčKClJ CtCl tlClSC, kakšnim pretanjenim občut- nje na Mednarodni Šoli za iz- šolanje poteka po sistemu kom jih izdeluje, mi je jasno, ne bi želel, da da gre za neke vrste umet- mu nekdo pove )e to prava konjska Žimar "Seveda. Iz Sibirije. Ta se \ kako- tri plus dva. Po prvem delu je izkazala za naj se izšolaš za delavca na gos- vostno. Sicer je najbolj znana vse šteješ med goslarje, saj je poleg tehničnega znanja za ta poklic potrebno imeti..." delovanje instrumentov Antonio Stradivari v Cremoni. V pol leta sem se naučil italijan- larskem področju, po petih in najdražja mongolska, a je ... posebno dušo za to. ščine, okrepil sem znanje vio- letih pa postaneš goslarski Kaj se zgodi fantu pri pet- line, saj je bilo za sprejem po- tehnik, če bi to prevedel v naš sibirska drugačna po strukturi in se ne izrabi tako hitro. "Niti ne. Mora pa izdelovalec imeti znanj e in občutek recept, kako najstih, da se navduši za trebno zaigrati violinski kon- sistem. Sam sem se vpisal di- Po odzivih strank je slednja za to delo. Zagotavljam, da J , J y 1 goslarsko obrt, želja po ceit... Izvedel sem, da lahko rektno v tretji letnüc, po kon- primemejša." JteiCClJ dOSeClf tcev tem, da bi počel kaj neobi- kandidiram za Štipendijo, ki Čanem Šolanju pa sem tam čajnega, najbrž kak glasbenik v družini^ jo Rotary klub podeljuje ti- ostal še nekaj časa. Za moj- Hmmm, tako kot violine, stim, Id se učijo izumirajočih strski izpit so. me dodelili v najbrž tudi loke za pol cene Razen strica, navdušene- poklicev. S tem denarjem eno od delavnic, kjer sem v delajo kje na Daljnem vzho potem ta poklic IZßUul ves SVC^ ga avdiofila in glasbenega sem si pokril leto in pol Študi- treh mesecih moral izdelati du. ČUK Če ^ poznavalca, ob katerem sem nečesa prihajal v stik z glasbo, doma ja, kasneje pa sem ob šoli tudi delal. V Cremoni sem violino in jo nato predstaviö pred profesorji. ne odkriješ sam, potem ni povsem ni bilo večjih spodbud v tej ostal pet let. II smeri. Sam sem se že zgodaj začel zanimati za klasično glasbo, pri petnajstih pa sem začel obiskovati tudi zasebne Kakšen naziv ste dosegli po končani Šoli? "Po končanem moistr- Se vam zdi pomembno, da goslar tudi sam zna igrati violino? sakogar, ki je vsaj malo ročno spreten, lahko naučim, da bo imel v dveh mesedh narejeno violino. Po letu dni bo lahko vioiine delal hitro kot jaz. Pri tem pa stroka ugotav-"Ko violinist pride na neko Ija, da je problem narediti raven, je zanj lok ravno tako dobro violino, ki vsakič, ko pomemben kot violina. Lok, nanjo igramo, dobro zveni, ki ga obnavljam, je na pri-merVreden kaJdh 10.000 ev- Samo po tem se meri, kako dober je kdo." rov, saj gre za lok enega od tvoje, ne glede ure klasične kitare. Pri istem skem izpitu postaneš 'maes- zumeti celotne problematike profesorju sem se učil še tro liutaio", diplomirani moj- violine, če ne znaš nanjo ig- "Mislim, da ne moreš ra- najbolj znanih francoskih iz- Podobno kot v glasbi, kjer deloval cev iz 19. stoletja ... Kot sta Stradivari in Guame- se tehnike slej ko prej naučiš, interpretacija pa je ti- na tO, CtCl gre za glasbeno teorijo, v tistih letih ster goslar. Ta šola, ki je sicer rati. V to sem prepričan, Če- ri znana po violinah, so Fran- sta, ki loči velike glasbenike J. , pa sem tudi že začel zahajati državna, ima rang poklicne prav se mnogi s tem ne bi cozi v 19. stoletju znani po od ostalih nekoč ze oakntc h gosUrskemu mojstm Vili- srednje šole, kar je pravza- strinjali- Veliko, še posebej v mojstrskih lokih." Stvari. Danes mu Demšarju. V osnovnošolskih letih sem se namreč "Nihče te ne bo naučil de- pravsmešno. Večina, vsaj 70 Italiji, je goslarjev, ki sploh lati tona. Na šoli se tega ne odstotkov, nas je bilo tujcev, ne igrajo violine. Sicer pa je Da se v mali Sloveniji z moreš naučiti, zelo re(id pa ukvarjal z modelarstvom in mnogi tudi že s končanimi vse skupaj odvisno od tega, omejenim številom violini- so tisti, ki to vedo in znajo. dejansko bU kar ;ispešen na tekmova- fakultetami, tako da je bila koliko se v tem poklicu anga- stov, odločiš za poklic gos- Njihov sloves je temu pri- , njih z letalskimi modeli, po- povprečna starost študentov žiraš. Mnogi niso toliko mo- larja, je vendarle potrebno memo večji, njegove violine odkrivamo to, gosto pa sem si ure krajšal več kot trideset let. Sošolka je tivirani in goslarstvo jemljejo biti nekoliko drugačen, z pa dražje." tudi v dedovi deiavnid, kjer bila na primer tudi gospa, ki predvsem kot en lep poklic nekim posebnim čutenjem kar so stan sem iz lesa izdeloval različne je pri sedemdesetih letih v in ne komplicirajo veliko pri do tega dela . Govoriva o "malih skrivno- stvari. Vselej me je spremlja- Stradivari j evo šolo prišla iz vsem skupaj. Če hočeš na Vsekakor. Hkrati pa lah- stih velikih kuharskih mo)« mOJStn že lo zanimanje za umetnost, s Argentine. Kar je bilo na šoli goslarskem področju nekaj ko ugotovimo, da primanj- strov"? katero imamo v rmiogih po- Italijanov, so bili v glavnem ustvariti, potem je ta poklic kuje šolanega kadra. V Slove- vedeli." gledih opraviti tudi v goslar- taki, ki niso vedeli, kam bi se Še vse kaj drugega. "Recimo, In misbm, da le II niji je kakih pet gosiarskih prav tako. Vsak goslar, ki ne- GORENJSKI GLAS petek, 4. maja 2007 11 POGOVOR Snovanja i Vf r > m kaj da nase. ne bi želel, da mil nekdo pove recept, kako nekaj dosegi, ker potem ta poklic izgubi ves svoj Čar. Če nečesa ne odkriješ sam, potem ni povsem tvoje, ne glede na to, da gre za nekoč že odkrite stvari. Danes dejansko odkrivamo to, kar so stari mojstri že vedeli. Iz kosa lesa, ki ga prvič položiš na mizo, mora na koncu nastati violina z enako kvaliteto tona, ne glede na njegov karakter- Pravzaprav Daniel s svojo prvo čisto svojo violino je to tudi znak mojstrstva, da znaš narediti tisto, kar si za- Sodetv of America, v katero kanal ob robovih. Zaokro- majhna, pa vendarle je in je vsa godala dobro, da so čim rV' "Da je violina igrana, je referenca, kije mi goslaiji našim violinam ne moremo dati. Stari In tistimi, ki jih Ima na restavriraniu. / i^oio. cor^d K4ve>d misliš." so združeni taJco gosi arj i, kot violinisti in znanstveniki. Žim robove, inštrument fino zato inštrument vreden pet- več igrana. To je recimo refe-obdelam Ln nato dodam le krat več. Ko sem imel oprav- renca, ki je mi goslarji našim Torej so poti do violine, ka- Dobijo se er^at ali dvakrat vrat, polžka Lakiranje pri- ka z violinisti najvišjega nivo- violinam ne moremo dati. kršno želite izdelati, že zna- na leto in po koncu razprav de na vrsto na koncu. Pri ja, nobeden ni kaj dosti gle- Stari inštrumenti unajo ne, le še prehoditi jih je tre- izdajo nekakšen zbornik. tem gre v glavnem za ročno dal instrumenta, vsak je le ta- prednost, ker so igrani že ba ... Tega si tudi sam nabavim in delo. Le redko si lahko delo koj zaigral nanjo. Violinisti dvesto, tristo let. Najdražje "Tako nekako. Sam sem sem z njim, kar se da na te- nekoliko olajšam s sodobni- predvsem potrebujejo per- violine imajo tudi zato dobro preizkušal različne, tudi eks- kočem z novostmi." tremne možnosti, se ustav- mi stroji. fektno orodje, s katerim se ceno, ker so na njih igrali lahko izražajo na odru, s ka- najboljši svetovrd violinisti." Ijal ob podrobnostih, To je Vedno sem mislil, da so Na prvi pogled so si violine terim lahko zaigrajo vse naj* podobno kot pri vinih ali ene violine svetlejše in dru* tako podobne, nič okraše- manjše detajle skladb, ne da Govorile o violinah za stoti-parfumih, znati moraš nare- ge temnejše zaradi razliČ- ne, na poižu na vrhu vratu bi jih pri tem motili kakšni soČe evrov ... diti pravo mešanico, da bo rezultat tak kakršnega si si zamislil." n^a lesa, pravzaprav pa so drugače pobarvane... "Klasična barva violine je rdeča oziroma oranžna na bi na primer lahko biJa podoba kakšne živali... "Violina je že v osnovi ob- II filtri" na violini, ka mora biti "Ja. Zadnjič mi te povedal tudi taka, da se jo dobro siiši. naš odlični violinist in profe-Naredil sem violino, pri ka- sor na Mozarteumu Igor Kakšen les uporabljate za violine? likovana baročno in je kot teri sem ustvaril ton z ne* Ozim, da še vedno vidi štu- rumeni osnovi. Na začetku taka precej načičkana, je pa kakšnim "oblakom mehko* dente, za katere se družine so bile violine bolj zlato m- mogoče, če stranka želi, na- be" in ko sem se o tem pogo- zadolžijo za naslednjih tride- vioHnisti " mstmmenti imajo prednost, ker so igrani že dvesto, tristo let. Najdražje violine imajo tudi zato dobro ceno, ker so na njih igrali najboljši svetovni Skoraj cela violina je iz ja- mene, Stradivari in Guame- rediti marsikaj. Tudi Stradi- varjal z violmisti, so mi rekli, set let, da jim lahko kupijo vorja, dno, obod, vrat, polžek ri pa sta začela uporabljati ... Le pokrov je iz smreke in rdeče in bordo rdeče lake," črni del vratu iz ebenovine vari je naredil nekaj violin z dodatnimi okrasitvami. da je to moteče, da imajo raje srednje dobro staro italijan-čim bolj nevtralen ton, brez sko violino, namesto da bi M eni to sicer zdi nekoliko ki- kakršnih koli filtrov. Ton kupili novo odlično violino aÜ pušpana. Pri tem za naj- Koliko je poleg lesa in izde« Často kot kakšna kmečka mora biti čimbolj odprt in vi- za desetino te vrednosti." bolj kvalitetnega velja balkanski javor iz Bosne. Znano je, da so les iz istih prostorov dobivali tudi stari mojstri." lave za zvok violine pomemben lak^ "Seveda je lak eden zelo po- skiinja. Andrea Amatti, ki je olina čimbolj prodoma. Tisti violino izumi], je naredil inštrumente za cel orkester za "oblak mehkobe" pa si violinisti naredijo ali pa ne sami." Kakšna je cena vaše violi« ne? "Trenutna cena ene moje Kot stari mojstri? Mar goslarji nimate nobenih želja po odkrivanju novega, po razvoju, napredku. Ali so italijanski mojstri res naredili tako popolne inštrumente, da je edino, kai vam ostane. Čim bolj se jim približali? "Veliki mojstri so naredili svojemu času primerne in-štrujnente in mogoče je res ga časa... Grb kraljeve rodbi- nicalni kupci? ne, na obodu je bil ponavadi kakšen moto v latinščini..." "Pravzaprav sem šele dobro začel z delom. V treh le- pričan sem, da je to povsem realna cena, je pa res, da trg membnih elementov pri vio- Karla IX- Prav vse naj bi po-lini, a okrog tega ne bi delal slikali francoski slikani tiste- Kakšni ljudje so vaši pote* violine je 9000 evrov. Prevelikega mita o laku starih mojstrov. Pomembno je predvsem, s Čim najprej premažeš violino. Delam na osnovi barv in lakov, ki so po znanstvenih raziskavah narejeni na enaki osnovi kot laki nekoč. Analiza sestavin mo- zanje iščem predvsem zunaj tih, odkar sem se vrnil iz Slovenije. Sem mnenja, da Koliko časa izkušen moj- Cremone, sem postal razpo- cena za nekoga, ki želi dobro ster porabi za izdelavo ene violine? sliko kot pri Stradivariju." znaven predvsem po restav- violino in se z njo tudi pre-riranju in servisiranju in- življa, ni previsoka. Svoje vi-"Povprečna produkcija ne- štrumentov, violine pa izde- oline razvijam že kar nekaj časa in dosedanji odzivi res dobrih violinistov so zelo do- jih lakov bi pokazala podobno koga, ki sam izdeluje violine, lujem predvsem zadnjih de- Ko gledam številne male in velike slekJetiičke v vašem je dvanajst inštrumentov na set mesecev, odkar sem si leto. To pomeni, da violino tukaj v Škofji Loki uredil ate- bri. Če bo enkrat potrebno delaš mesec dni in ko jo na- Ije. V tem času sem izdelal ieto, dve prej naročiti violino, slednji mesec lakiraš, že za- šest violin in eno violo. S preden jo bom začel delati. smešno, da še vedno caplja- ateljeju, mi je hitro jasno, Čneš z drugo. Tako bi Šlo ob tem, da sem malo morje in- potem bodo te gotovo vredne mo za njimi, namesto da bi inštrumente razvijali naprej da niste naročali po sistemu dva litra laka za Stradi-... V osnovi je potrebno od- varke, ampak jih mešale kriti akustične principe, ki kar sami... normalnem tempu z osem- štrumentov izdelal pri Vili- več. Zelo znane so Greiner- urnim delavnikom." mu Demšarju. jeve violine, na katere je tie- Sam vem, kje so moje vio- ba Čakati tudi po pet let, nji- so jih uporabljali stari moj- Če bi zbirali denar za grad- line po kvaliteti glede na sve- hova cena pa je trenutno "Posamezne sestavine ku- njo hiše, bi jih lahko nare* stri, in potem graditi na njih. pim in jih potem sara name- dili tudi dvakrat toliko.^ tovni trg, m temu pnmema je tudi njihova cena. Trenut- 2 8.000 evrov.' Priti do kvalitete tona in potem na to aplicirati nove tehnologije, Tako bi dobili še šam. Ne gre ravno za kakšno veliko kemijo, delam pa tudi po starih receptih. Tule "Eden najbolj znanih sta- no imam dve violini na pre- rih mojstrov jih je brez pomočnikov naredil 24 na leto. izkusu pri enem znanih slovenskih violinistov in neki Kaj je torej tisto, ker Šteje, ko odličen violinist v roke vzame inštnmient in reče. boljši končni rezultat. Do- imam recimo pigmente, kot A včasih so pri natančnosti violinistki na Mozarteumu v to je to, in kdaj sle kol gos-kler pa tudi znanstvenikom sta sienska zemlja, žgana izdelave mnogo manj "kom- Salzburgu. Moje violine so še vedno ni jasno, zakaj stari zemlja ... To v glavnem upo- plicirali". Stradivari se ne bi narejene, da bi lahko na njih inštrumenti igrajo bolje od rabljam za restavrir an j e, za toliko ukvarjal z detajli, kot igrali vrhunsko." nove violine pa vsake tolüco Časa "nakuham" malo več li- modernih, pa bomo kakopak ostali, kjer smo. Goslarji marsikdaj po svoji intuiciji trov..." pridejo dlje, kot tisti, ki se v vsem držijo napotkov znan- Najprej v les zarišete obod stvcnikov. Sam menim, da violine, ga izžagale ... se laz. II lar sam pri sebi zadovoljen z izdelkom^ "Odvisno od motivacije in cQjev. Najprej moram bid se- in ne za koncerte, kakršne veda sam zadovoljen z izdel-Kaj torej vaše violine razli- virtuozno s skupino Terra kom» za katerim stojim z kuje od dstih ostalih mojstrov? folk uprizarja Bojan Cve- vsem svojim znanjem in de-trežnik ... Hmm, njegova lom. To je bil tudi razlog, da II je dobro biti povsod zraven. Kar se tiče primerjave z violina je res prava delavka, tako dolgo nisem na trg po- Potem naredim izboče- ostalimi goslarji, me zanima saj le tako lahko dobiš infor- nja in debeline, sledi pokrov, le to, kje * 4 madje iz prve roke. Ena naj- izdelava rebra na notranjo bolj znanih organizacij, v ok- stran violine, ki jo nato za- so v pnmerjavi z njihovimi moji inštrumenti. Razlika med povprečno in vr- "On ima odlično violino» nudii čisto svoje violine. za katero je dal precej denai- Zdaj vem, da sem v danem ja, in to, da izvaja razne akro- trenutku naredil najboljše, bacije na odru, še ne pome- kar zmorem in da je to do- vim katere si goslarji izme- prem, ji dodam le končni himsko violino» ki jo igra od- ni, da ne skrbi dobro zanjo. volj dobro, da jo predstavim njujejo informacije, je Violin rob, lepo linijo in vložek v ličen solist, je lahko zelo Pravzaprav je za violino in glasbenikom." 12 GORENISKI GIAS petek, 4. maja 2007 DEDIŠČINA Snovanja Verjamem, da je nemogoče kdaj mogoče - je ena od pogumnih misli, ki skozi življenje vodijo Ivo Subelj Kramar. Nemogoče se marsikomu zdijo njene želje, povezane z ohranjanjem in oživljanjem kulturne dediščine, a z ljubeznijo, iskrenim zanimanjem in spoštljivim odnosom je že dokazala, da ve, česa se loteva. Svoja dolgoletna spoznanja je zbrala v knjigi Tako so živeli in kuhali. Ohranimo v J nase Iaska Paladik nrojeno je, znam ceniti in spoštovati," pravi Iva Šubelj Če bi le malo dediščino in življenje ljudi v Trebelnem, Spodnjih in Zgornjih Palovčah in Vranji Peči • vaseh nad Kamnikom, ki so ji zaznamovale življe- Kramar s Perovega nje. Bivati, pomeni razume- pri Kamniku, ki je ti, se zavedati, je eno od nje- , svoja mladostna leta preživ- nih življenjskih vodil, zato Veijeli, bi pruv Ijala v Ijubljam, zato mnoge knjiga ne prinaša golih emo- obiskovalce Budnarjeve mu- gtafskih in zgodovinskih dej- kvncuu našli zejske hiše v Palovčah, za ka- stev, čeprav lahko z zanima- ^ ^ , tero skupaj z možem Mirom njem med drugim beremo, najlepše, kar je skrbi te sedem h težko pre- kako so se domačini prcživ- priča, da ni odraščala na Ijali z oglarstvom. kako so se zapustila kmetih. Za vse, kar je staro veselili znanih palovšldh Če- in naše, kakor rada poudari, §en)r zakaj ima Vranja Peč pVetelclOSt, se je navezala že v otroštvu in tako ime, kako so se razvijala njeni spomini so polni prijet- domaČa hišna imena, kako speči kruh z drožmi ter mnogo drugega. Zgodovin- Če bi vse skupaj nih srečanj z danes že izginulo stavbno dediščino. V pametno Budnarjevo hišo, v vasi po- ski podatki so nanizani ob znano po domaČem imenu nadgradili, Pf Matjaž, pa se je z velikim spoštovanjem do vseh, ki so bi prepoznali v njej živen. zaljubila že pred tndesetimi leti, mnogo prej, kraj in ljudi, preden je stavbo občina ob- bok avtoričinemu razmišlja nju • kje se je začelo • pri ognjišču, pastirskem zavetiJ-ču, stavbni dediščini, v spominih naših krajev, ki si jih srčno rada želi ohraniti. Iva Žubelj Kramar 1 f«» ia«na Pihom arhitekturne razlike, povsod 'Ce bi le malo verjeli, bi zgodb o preteklih dneh, opi- je osrednji prostor, 'hiša', prav kmalu našli najlepše, kar sov ljudi in kuharskih recep-Prostor, Icjer se ljudje zbira- je zapustila preteklost. Če bi tov slastnih, a preprostih ki v njem živijo, muzejske hiše. novila in ji namenila vlogo Mnogo raziskav in razstav jo, ob delavnikih, nedelji, vse skupajr pametno nadgra- kmečkih jedi- Pozoren bralec ima že za seboj, a vedno zno- prazniku, rojstvu in smrti, dili,biprepoznalikrajinljudj, bo med vrsticami razbral po- "Vse, kar se je zgodilo, kar va [o prevzamejo najbolj pre- krstu in poroku - vsak dan. kivnjem živijo. Lahko bi s po- vabilo in klic po zavedanju, Lahko bi s se dogaja še danes, je sreča, proste, vsakdanje stvari na- Razkorak v tradiciji je preve- nosom rekH: to je naša hiša • ki mi je bila preprosto dana, Ših prednikov in Matjaževa lik. Izgubljamo, čeprav misli- naš dom. Tako so gradili naši spoštovanju vsega, kar je sta- jj, , g. ^............. r............-v_______________o-',-.....—r____________________________CP_______ fö« dolžnost in močno že- ponosom rekli: tudi zato, ker sem - verjela," hiša. "Prijaznookolje,narava mo, da dobivamo!" opozarja starši in tako gradimo tudi Ijo po ohranjanju lastnih ko- ^ ^ pravi Iva, gradbenica po stro- in ljudje so zarisovali mojo z rahlo grenkobo, a hkratim mi! To pa velja za slehemo renin in naše dediščine. Ali to je naša ki, medtem ko ji misli uhaja- prihodnost. Vse, kar je bilo velikim upanjem, ki ji ga da- okolje in pokrajino." Omenje- kot zaključi Iva Šubelj Kra- - , ^ ^ jo nekaj let nazaj, ko je z za- včasih nuja. naj bo danes jejo vsi, ki jim za dediščino na knjiga torej ne prinaša le mar "Kar delam zase, delam rtlSa • nas Ctom, nimanjem začela raziskovati prepoznavnost. Ne glede na ni vseeno. zgodovinskih zanimivosti, za nas in za vas - za nov jutri!" Vzdržujte ga 41 RAČUNALNIK IN lAZ Robert Guštin Računalnik kar naenkral za- ril pri delu ni, jc n^naäna (xfyo- računaJnikoi^ i« Čas priključena val. Skozi ääo se v vašem raču- 0eSko "Clean Up". V Window-Čne delovati počasi, prcfgrami se wai lomtne oprema zelo redlui. na internet tn je dektronf;ka po$- nalniku nabere mnogo nepo- sih ga najdete v meniju START, odpi rajo celo večnost i n delo je Se pa zgodi seveda, saj tudi avto ta i«s Öas v uporabi, je pot do trehne na Uche. k i jo je potrehrxo pod "PripoinoČki'andesko "Ac- zelo. zeh upočasnjeno, Ko se s lahko obstane brez vnapr^šnjegiz precej enostavna. Viruse prcpo- klikanjem r\a programe ne zecxii opozorila. V primeru odpovedi znate po tem, da se začne vos občasno mclo počistiti. Ta navlaka so razne iniemetne dato- cessories, in nadalje pod izbro "Sistemska orodja" ali andeško nič, vi po^a^ate znova in znova, katerega izmed delov strojne računalnik vesli precej čudno, teke, z^^dovina spletnih strani, "System Toch". S tem oro(^em nolo paseisd program odpre več- opreme, je tm pač potrebno za- običajno pa vam ves čas javlja pa začasne datoteke vaših pro- boste lahko pobrisali vse. kar bo- krat. Cela zmeda in nemogoči menjati. Ko nepravilno deluje pogqji za delo. Vam je lo kaj znano? To so trenutki, ko bi računalnik najrcut zabrisali skozi okrKt programska oprema, p je potreb- la. Podobno je v primeru vdo- « • no ponovno nainestiti Včasih imate opravka tudi s ' ali manj prijazna opozori- gra mov, iz brisa ne da toteke, ste izbral 1 v možnostih, ki se vam odprejo. Pa kar korajžno, nobene Škode ne boste storili, saj m bo pobrisano nič, kar vi ali rov. ko nič več ni tam kjer naj bilo. Viruse lahko odstranimo. razru)raz)M pomožni m namestitveni programi. Vse to mimo pobrišete. Te datoteke predstav- in nad ruim stresli vso nakopiče- predabo strojno opremo računal- vdore pa zapremo in zaustavi- Ijajo nepotrebno breme vaše^ val raču naln ik potreb ujete za no jGO. Razlogov za tako obruišanje nika, ki več ne zmore slediti va- mo. Potrebujerruy ustrano pro- računalnika. Vi jih ne potrebu- delo. Da se po t^ operadji raču-šim željam inpotrrbam. Pogosto gramsko opremo, k; mora biti jete, prav tako pa jih za svoje de- nalnik uredi, je dobro pognati še računalnika je lahko več. Najpr^ je prem£^hen trdi di^ računalni- redno posodobljena in r\adgraje- lovanje ne potrebuje računal- ukaz "Dejrag", ki ga najdete seveda lahko pomisUte na okvaro ka,kiga lahko pobrišete ali pa je na. Tako do okužbe z virusi fn ^ik. Kot da bi imeli v prtljažni- lam, Iger je bil tudi prvi ukAZ. delov strojne opreme računalni- prmväo kratkoročnega spomirm, vdorov sploh tv pride. Preventi- ku avtomobila naložene opeke D^ag vaš disk ponovno strne ka. Možno, a običajno so razlogi RAM-a. To zadnje je lahko zelo va je najboljša obramba. in jih ves čas vozili s seboj. Avto skupaj, saj so sedaj, ko ste ga po- drume. Prmf tako je poi^sem mo- hitro vzrok vaših t^v. Priporo- Ko ste p repriča n i, da vsa bi vozil počasneje, bü ma nj po- čistili, na njem prazna pdja. da- goče tudi nepravilno ddova rye Čam, da RAM dogradite in ga strojna in programska oprema skočen /n odziven, več koi bi na- toteke pa so razmetane naokr(^. programske opreme računalni- raširite, saj je to eden najpo- ka. V obeh primerih obiätjno ra- membn^ših delov raču nalnika, čunalnik že nekaj öisa jaUja na- Če naj ta dduje hifro. lagßU teh opek. vedno bolj slabo Obe operadji znata trajati prebi Šlo. Podobno se dogßja z va- cg dolgo, še poseb^, če ju za^-okužen z virusom in varu niso šim računalnikom. Zato je po- njate poredko inje dela veliko. deluje pravilno, daje fe ni povozil Čas. da vaš računalnik ni pake in vam na zaslon sporoča Naslednje, na kar lahko po- vdrl i. potem lahko sami zelo irebno te opeke oziroma datote- Tako kot avto. je potrebno vzdr- obvestila o težavah vaše^ raču- nüäiJe. so virusi in vdori v raču- enostavno poskrbite, da bo Vi^ nalnika. Če teh obvestil in opozo- nalnik. Dandanes, koje veäna račurudnik spet rwrmalno delo- ke odstraniti. Najlažje to storite z ukazom "Počisti disk " ali an- ževati tudi računalnik, zato kar na delo. GOREN)SKI GLAS petek. 4. maja 2007 13 DEDIŠČINA Snovanja I M I I ^ ^m J ^^ W ^ ^ I ^^ ' * ^^ ^ ^ ^ v v ^ % v «v* » v H' ^^^ ^ « * * * * ^ • ^ * * « • ^ J ^ ~ zanimivo in dragoceno pričevanje o glasbeni kulturi tistega časa ... Šenčur! Srednjeveška glasba v Srednji vasi Jakez lociF nor), renesančna pozavna (v ......................................................basovski vlogi) in različna oznana, zgledno ob- spremljevalna tolkala- Njeno novljena in vzdrže- nasprotje je "bassacapella", v vana dvojna cerkev kateri lahko sodelujejo lut- sv. Radegunde in sv. Katarine v Sred- nja, harfa, kljunaste in prečne flavte, fidel itd. Namenje-nji vasi pri Šenčurju» hrani na je intimjiejleinu muzici- ranju v zaprtih prostorih. In-š Crumente iz omen ienih sku- poleg dragocenih arheoloških, arhitekturnih in likovnih elementov tudi zanimiva pin zasledimo v rokah ange-pričevanja o glasbeni praksi lov, ki "prepevajo božjo sla- časa, v katerih je naslajala. vo" na stropih mnogih pre- Severna stena starejše Ra- zbiterijev naših gotskih cer- degundine cerkve je poslika- kva. Zanimivo je, da dokaze na z ikonografskima sklop»- o obstoju obeh zasedb najde- ma Kristusovega pasijona in mo v pisnih virih za zgodovi- pohoda svetih öeh kraljev ter no nekaterih naših večjih je datirana v čas okoD leta mest. Mestrw oblasti so na- 1440. Med kraljevim sprem- mreč (dokumentirano v 16. stvom, za katerega so gotski st., verjetno pa tudi že prej) freskanti pogoslo jemali vzo- vzdrievale profesionalne re kar iz svojega realnega glasbene skupine deželnih sveta, so naslikani tudi glas- trobentačev ( "alta capella"), beniki. Med upodobljenimi Člani so opravljali tudi diplo- inštrumenti zasledimo raz- matske naloge) in mestnih lične vrste trobil ("bucine", piskačev (glasbeniki nižjega "s" trobente). Šalmaje (pihala ranga, igrali so različna piha- z dvojnim jezičkom, predni- la, godala in druge inštru- ki sodobne oboe, v ljudski mente in običajno niso biO "Aha capella": zasedba dveh šalmajev In pozavne /Pe^oijj^erioof glasbi so se v naši soseščini na rednih plačilnih listah). ohranili kot istrske "sopele") Oboji so sodelovali na proto- kasetiranem baročnem stro- prikaza realnega sveta, služi- poznal, iz česar lahko sklepa- in pavke (par različno uglaše- kolamih dogodkih, ob praz- pu v cerkveni ladji. Ob pozor- jo približno tristo let mlajše mo, da so bili del njegovega KUlflCVlčkl TlCl Zaradi redkosti materialnih dokazov obstoja zgodnje glasbene prakse na Slovenskem so tudi omenjene upodobitve pomembni nih kotlastih bobnov), lahko trdimo, da gre za upodobitev najbolj znane in po zvoku fascinantne renesančne instrumentalne zasedbe, t.i. ni]dh tudi pri cerkvenem bo- nem ogledu bomo v rokah upodobitve predvsem deko- vsakdanjika- goslužju, predvsem, pa na nekaterih zelo shematsko rativnim namenom. Kljub Zaradi redkosti material- pogostih družabnih priredit- upodobljenih angelov prcpo- shematičnosti in zaradi slab- nih dokazov obstoja zgodnje vah in plesih. poti proti znali tipične baročne instru- Še ohranjenosti ponekod že glasbene prakse na Sloven- duhovnemu v sosednji cerkvi sv. Kata- mente: violine, violončelo, težji razpoznavnosti pa nam skem so tudi omenjene upo- alte Capelle", ki jo sestavljajo rine nas z glasbenim svetom lutnjo in težko določljivi tro- Številni natančno naslikani dobitve pomembni kamen- SVetU naSlh prednikov. dva ali trije šalmaji v razliČ- povezujejo miniaturne upo- büi. Ce pri freskah lahko go- detajli inštrumentov govorijo čki na poti proti duhovnemu nih velikostih (sopran, alt, te- dobitve angelov na lesenem, vorimo o poskusu nazornega o tem. da jih je slikar dobro svetu riaših prednikov, Ženitovanje; snubitev 82 IZ STARIH ČASOV Za tenitovanjs najbolj p ri- Ta jc mah priženil.'" Kako je z najprg o letini, o kupčiji, o živini Miha NaguČ in Šde potem priäe m prow točko. Nevesta mora biti med tem memo m običajno obdobje na ženitovanjem danes, ve vsak mj- kmetih je bilo nekoč v predpust- bolje sam. Eni na te reäie vedno nem času. A t^ smo v našem i^eliko dajo. dn4gi jih opravijo "na Časom odsotna. Če tudi je podlistku že zapdniU z drudmi tiho", eni sc porväh ceriyeno in jrin oče z ženinom zadavoijm, rečmi. Zato si ženitovanje nekoč civilno, rtdki le dviino. vendar se navidezno brani, češ. o^mo zdaj. po vdiki noä, koje bilo spet dopustno; v postnem času se seveda niso ženili. Kolikor "Opisati hočem tu ŠumnaŠe 'ne mudi seji še', 'kakojo bom ženitvan^ obrede, ki so se dogj-jaJi pri premožngŠih hišah in so pogrešal', 'dobroßje dotna'iid." Nevestinemu o&tu mešetar s^ je me>\i znano • in v tdi rečeh ni' mi v spominu Še izza mladih veda ne oslone dolžan. "M^etar sem ruybolj doma • so v tem času Iet",je leta 1^8 zapisala Monica vse te navidezne ugovore hitro poroke tudi danes nxikost Tudi Komanova, svoj popis ienitova- 01^ in neprestano hvali ženina sicer so se. kot vse drvgo, ženito nja pa je strnila v tri po^vja: in nje^vo domačijo. Oče slednjič pravi: 'J pa dajmo vprašat no, kaj bo dekle reklo.' Na to očetovo varyski rituali v 20. stole^ moč- snubitev, bala in poro^. Začni-no sprtmenili. "Cisto umevno je, mo tora s snubitvijo. "Ce tudi da je sedanja življenjska k riza imata ženin in nevesta že od prtj opazko pcJdiČe mati hčerko, kije povzročila, da sores prave, šum- medsebojno znanje, se vrH snubi- v kakem kuhinjskem kotu že prene ženitnine postale na ktnetih tev slovesrw in s pomoto posredo- cg rtestrpno Čakala na ta trenu-zelo redke in vedno večje tako vaka, takozvanega 'mešetaija', tek. Pri vstopu deklice se tudi že- Kmečka ohcet na sliki Maksima Gasparija, 1937 imenovan ih tihih porok'. To je ki je po navadi ženinov stric, bo- ninu odpre beseda in po kratkem seveda v mnogih ozirih pamei-n^še, vendar pa naš Coretueclju- ter ali kak star^ii sosed. O prihodu snubcev so nevesäni straši že uvodu jo vpraša, če bi mu hotela udari paricrot po mizi in zakriči: snu bitve je tem bdj zanimiv gospodinjiti. Ako deklica privoli, 'Kaj bož skoparil, ko ti ni trrba. zato. ker gn danes nihče veČ ne hi šumngše svatavanje, ki^ tudi pr^ obveščeni in imajo pripravke- ži^kljajo kozard na dobro srečo sc^pa tvoje dekle pride v /tišb, ki je prakticira. Mladi se najdejo to je podedoval od svojih očetov. 'Tiha poroka 'je zaru nekam 'prt- no nekaj prigrizka in gotovo merico zalitka. Pri snubitvi ima bodoč^ppara. Zdaj pride navr- vredna najiv^e dote.' Potem se sami, stari na to pristongo, dote sto pogovor o doti in, če je oČe pri domenijo še glede bale in določijo je pa da ko prej toliko, kolikorjo beraŠka', Češ ljudje bodo gomili: gfavno besedo mešđar. Govori tem trd, se mešetar razkorači. Čas poroke." Opis tega načina kdo zmore. H GORENISKI GLAS petek, 4- maja 2007 USODE Snovarna Zgodba o Fridi in njenem boju z duševno boleznijo Skozi okno se daleč vidi Milena Ml KLAVčič 2e zdavnaj se je o ko sem šel s kolo- sramotno, če bi na češki lepo. Neki trgovec jo takoj Kranjsko. Sla sva prek Linza puščicami, živela sva kakšen svetovni dvora v mesto. Vsega denar- slikarski akademiji Slovenec ja sem imel ločno 16 kron» obiskoval nemška predavanja. Odgovoril sem, da ne razumem češčine. Se boste Praha v svoje okrilje." turistični hit so ko me je sprejela matička Čehi in njihovi novi lastniki naredili iz Prage, pa klobuk dol! Takšne kupi za 30 kron. Bilo je več, kot sem pričakoval. Čez v Salzburg in se tam ustavila brezskrbno, kakor dva velika za nekaj dni. Pa nama je otroka. Očetu sem pomagal nekaj dni greva z mojim zmanjkalo drobiža, Brzo- pri krojaštvu in poljskem ljubljanskim tovarišem javno sem naprosil svojo delu. Tudi Boženka se je Glavna popotnica je bilo že priučili, je bil odgovor, mimo in vidiva mojo sliko sestro, da naju je z dese- naučila grabiti seno, poma- priporočilno pismo, ki ga je slovenski slikar Ivan Vavpotič napisal znamenitemu hrvaškemu kolegu Vlahu Bukovcu, svojemu nekdanjemu profesorju na praški akademiji. Ta je mladega Žirovca predstavil Tako sem obiskoval oboja lepo okvirjeno. Rečem mu. takom rešila iz zagate. Ko gala je materi in sestri. Ob predavanja: češka, da sem naj stopi noter in vpraša, ko- prideva Ljubljano, se nedeljah smo hodili z oče- se naučil jezika, in nemška, liko zahteva zanjo. Ko pride Boženka ni mogla načuditi tom in sestro na izlete k da semrazxmiel, zakajgre!" ven, pravi, da tristo ^on. naši hrani. Posebno solata je znanim kmetom v hribe. Vsi Tudi sicer se je v Pragi do- Najrajši bi bil razbil steklo v bila po njenem mnenju čud-bro znašel 2e drugega dne izložbi. Pa to ni bil edini no pripravljena, tako da ni popoldne je spozna PraŽanko BoŽenko, s katero slovitemu češkemu kolegu se je kmalu poročil. "V šoli primer. Bila je sila in dal sem za vsak denar." ustrezala njenemu sladkemu češkemu okusu. Doma Žirovci so Čehinjo gledali kakor kakšno čudo. Glavna skrb nekaterih brumnih žena pa je bila. Če je Boženka Nadvse zanimivo je brati je bila od vseh najbolj vesela res katoliške vere." Kako opise njegovih izjemnih pivskih in ženitovanjskih gneče, kot je na Vojtechu Hynaisu, Ta si je sem dobro uspeval Začel i ogledal njegove risbe in ga sem slikati vsakovrstne slike m ^ciuiuvđupMii ucpivu. uđ acm jc pujđuida v Karlovem mostu povabil, naj pnde naslednje in jih prodajal številnim tr- podvigov in kako je poleti zakonski stan. Boženka se je ali V Zlati ulički jutro ob osmih v njegov razred in začne kar risati. govcem z umetnmami po Pragi. Ti so bili vsi po vrsti i<)U prvič pripeljal ženo k staršem v Žiri. "Počasi sem "Ko vstopim, se ogledam oderuhi. Dobro so vedeli, da se . . I ^ »« »»v ««^VV^»*,», «v b'X/l/S^/ OV TS.SJS.U, «M na Jri raacanin, okoU sebe. No, tu se bo pa slikar, ki prinese prodat last- j, ^ , lepo risalo, si rečem. Na sre- no sliko, nima za v usta, ne tudi v Panzu ne di velikega atelje j a s stekleno kruha ne cigaret. Enkrat J v • »v streho je sedela na podiju sem naslikal Hradčane v aOZlVlS, gola ženska, okoli nje pa ie mesečini, malo sličico, ali vživel v svoj stan. Boženka je pomirjevalno vplivala na mojo nekoliko divjo naravo. O počitnicah sem peljal svojo mlado ženko pokazat domov, na moja mati, potolažena ob simpatična kombinacija dejstvu, da sem le prijadral v praškega akademskega in kranjskega kmečkega turizma! Naslednje poletje, ko sta spet prišla v 2iri, se je jima je y junija tu rodil sin Vlas-timil. Že v začetku na sled» njega poletja pa se je 28. ju- priljubila vsem in čudili so se. da je vzela takega divjaka in da ima tako šibka stvarca tak vpliv na mojo silovito naravo. Počitnice sem užival kakor še nikoli. Hodila sva nija zgodilo Sarajevo in mla-po Mekovi grapi, napravil di slikar je moral na vojno, sem bil lok, da sva streljala s To pa je že druga zgodba. Semoličeva atrakcija SEDMICA Maricta Smolnikak Ljubljanskemu županu Zo- ka z vencem in s slovensko za- vati. Vendar ne za vsako ceno mlaja začnejo te }0. aprila po- mislita česa bolj zanimivega ranu Jankoviću itejem v plus, stavo na vrhu. To je približno in Še zlasti ne brez vsebine. In poldne, ko gredo fantje v gozd in mestu primernega. V sta- da je dal odstraniti barakarsko Uiko, kot Če hi sredi idilične mlaj sredi secesijske Ljubljane nabirat bršljan. Medtem ko rem Rimu (mesec maj naj bi ruiselje, ki so ga na robu kulturnega spomenika nacional- gorenjske vasice z značilnimi kmečkimi hiSami, kozolci sre-nega pomena, se pravi PleČni- d i travnikov in usem drugim. kovih Žal, desetletja na črno kar daje tej vasici neponovlji- je bil brez vsake vsebine. Bilje sam sebi namen. fantje mlaj postavljajo. Jim de- dobil ime po rimsii boginji klcta pripravijo prigrizek Ko Maii, ki so Jo Rimljani tako Ko je bil mlaj sredi U ubija- je mlaj enkrat postavljen, pa kol druge bogove prevzeli iz gr gradili vrtička rji. Barake so vo in prepoznavno kulturno ne postavljen, je predsedniku svobodnih sindikatov Dušanu ga Jan^e ves mesec čuvajo, da ške mitolo^Je) na pri mer so jim ^ ne ukradejo fantje iz so- na dan i. maja okraševaii vod- žalile tako duha največjega identiteto, zgradili stekleno Semoliču m županu Zoranu sednje vasi, saj bi bila to zanje njake ter metali v vode rože in slovenskega arhitekta kot iudi meščane same, mestrtemu oko- stolpnico. Da se razumemo. Nič ni- Jankoviču očitno zmanjkalo velika sramota. Sicer pa Je na venu. Da praznik ne bi izgu-idej, kaj naj zdaj z nji m po- slovenskem podeželju navada, bil današnjega po mena, bi v lju pa so dajale pečat provinä- ma m proti tem u, da se na čneta, saj se ni okrog nJega za da vasi med seboj tekmujejo, vodnjake metali pač nageljne, alnosti. Koje že kazalo, da iu- predvečer 1. maja, ki se zad- praznike dogajalo nič. Če sta katera bo imela višji in lepše Vsekakor bi bil to za ljubljano 4 ft pan razume notranji jaz mestne arhitekture in meščan- njih sto let praznuje kot delav- se gospoda že odločila, da v eni okrašen mlaj. primernejši način praznova- ^fci praznik, nekoč pa je bil to od evropskih prestolnic posta- Se p ravi. Če mlaj v LJubljani nja delavskega praz ni ka, kot Je skega življenja, pa se meni nič praznik pomladi m mladosti. vita mlaj, bi se lahko za vsebi- že stoji, naj ga. tako kot je v tebi nič v parku ob Dalmati- ki najverjetneje izhaja iz po- no dogodkov, denimo, pozani- navadi na slovenskem podeže- novi c^i nasproti sedeža Zveze svobodnih sindikatov Sb- ganskih obredov rodnosti, po- mala pri TržiČanih, kipozna-stavljajo mlaji. (V slovet^čit\i jo mlajski festival. Ali pri vaŠ- fi4, nekdo še čuva. Recimo, mestni svetniki. Vsekakor hi postavljanje mlaja. Na srečo sta Dušan Semolič in Zoran Jankovič letos pozabila, da k p raznova nju 1. maja in fe mia- vcnije in sredi secesijske Ljub- mlaj pomeni mlad.) Naspro- čanih Stevajjana, kjer fantje bila to atrakdja leta. Za pri- Ju spada Še kres in pečenje IJane znajde najmanj dvajset tno. Prepričarui sem, da je tra- mlaj postavijo v Čast dekletom, hodnje leto pa naj se Dušan odojka, žal pa sta pozabila na met rov vi soka oguljena sm re- didjo treba spoštovati m n^go- Tam se prip rave na postavitev Semolič in Zoron Ja nković do - budn ico. GORENJSKI GLAS petek» 4. maja 2007 EKONOMIJ A Stefan. zargi-{S)g-^s, si 17 Kakovost Domela v čast obletnice začetkov kovinarske industrije so v Domelu pripravili prireditev Ura kakovosti, na kateri pa niso mogli mimo vprašanja lastništva družbe. §ttfak žargi Železniki • Pred enim tednom so v Železnikih prosla- veritas certification, ki je potrdil uspešen razvoj in na* Domela po vseh standardih. predek mednarodnih vili pomemben dan: 61. ob- Prav kakovost bo po njego- letnico začetka modernega vem mnenju omogočala Do- kovinarstva v tem kraju. Toli- melu preživeti v hudi kon- ko let je namreč minilo od te- kurenci, ki jo globalizacija daj, ko je Niko Žumer skupaj prinaša z Vzhoda, s še 18 ustanovitelji sklical ustanovitveni zbor Kovinarske zadriage Niko in položil temelje kovinarskim podjetjem v Selški dolini oziroma Železriikih: Domelu, Niku in Tehtnici. Ustanovitev omenjene zadruge pomeni zače- Nagrajence so izbrali sodelavci Vsako leto v vsem kolektivu pozorno spremljajo delo vseh prav pri prizadevanjih ia kakovost. Posebna komi- tek industrije v Železnikih, sija najprej evidentira Širii ki so po propadu železarstva izbor najbolj prizadevnih, na prelomu iz 19. v 20. sto- nato pa še tiste, ki si za to za- letje, ko je ugasnil zadnji služijo nagrade. Tem podeli- plavž, gospodarsko povsem obubožali. Oblemice so se jo denarne nagrade ter srebrne in zlato uio kot poseb- razvo: pretekli teden spomnili tudi no priznanje za prispevek h Cemažarja prejela Anrta Habjan, s posebno, sicer tradidonal- kakovosti. Letos so komisije no prireditvijo družbe Do- v vseh delih podjetja v pr- Avtonomija mei, z naslovom Ura kakovo- vem krogu nominirale 32 za nadaljnji razvoj sti in podnaslovom Gibanje kandidatov za priznanja, ustvarjalnosti, ki letos že 13. leto zapored predstavlja zaključek akcije spodbujanja kakovosti. Domel sledi mednarodnim standardom V tovarni elektromotorjev nato pa centralna komisija dobitnike nagrad in priznanj. Denarne nagrade je prejelo dvajset delavcev, srebrne ure kakovosti enajst delavcev in kot najvišje priznanje za prizadevanje za kakovost v preteklem letu eno zlato uro. Srebrne ure so Družbe pooblaščenke Domel za nakup kandidira še Iskra Holding). Menila je, da Četrtkova slovesnost pa je bi bil nakup tega deleža s tudi po zaslugi priložnostnih strani družbe pooblaščenke govornikov dr. )ožice Rejec, Domel skoraj podobno po- predsednice uprave Domela, memben, kot je bila ustano- in župana Občine Železniki vitev zadruge Niko, saj bi Mihaela Prevca dobila še eno omogočil samostojnost Do- razsežnost. Predsednica Rej- mela, s tem pa nov motiv za čeva je ob zadovoljstvu, da je nadaljnji razvoj. Enako je kakovost izdelkov Domela menil tudi župan Prevc, ki je in sesalnih enot Domel, ki prejeli: Tončka Rant, Andrej opažena in poudarjena celo poleg čestitk nagrajencem danes zaposluje prek tisoč PodllpnUc, Milena Čemažar, v Ameriki in na Kitajskem, poudaril prispevek Domela delavcev, so namreč strate- Ivanka Jeram, Mojca šolar, omenila tudi zelo aktualno k razvoju in kvaliteti življe- ško usmerjeni v inovativ- Ivanka Lavtar, Janez Giaco- dejstvo, da je kar 48-odstotni nja v krajih pod Ratitovcem. nost, prilagodljivost, stalno mini, Tomaž Čemažar, Jer- delež Domela, ki ga prodaja- Menil je, da bi biJ odkup učenje, znanje, odgovornost nej Tomažin, Sonja Rakovec in kakovost. To je potrdil in VUjem Rani, zlato pa Ani- jo paradržavni skladi SOD in KAD ter naložbeniki Poteza skoraj polovičnega deleža družbe pomemben korak k tudi slavnostni govornik An- ta Habian, ki opravlja delo Naložbe in IMP Promot, na- samostojnosti in avtonomiji. drej Cuntar, pomočnik di- kontrobiega tehnologa v od- prodaj (ob tem naj omenimo pa prispevek za nadaljnji rektorja certifidranja v Biro deDcu Inženiring kakovosti. neuradne vesti, da poleg razvoj. Najpomembnejša je motivadja šttfak Zahgi Ob koncu prireditve Ura kakovosti smo h kratkemu pogovoru povabili predsednico uprave Domela dr. Jožico Rejec, ki vodi to dmžbo dobro leto. Danes imate v Domelu praznik ustvarjalnosti in kakovosti. Kaj vam to pome- ni> "Kakovost in ustvarjalnost pomenita v Domelu eno najpomembnejših gibal, na katerih sloni naš uspeh." bavitelj. Naš cilj je, da posta- razvoju. Upam. da nam bo nemo z novinu programi vodilni v naši panogi in s tem naš uspelo." Resnično prihajam iz razvoj- Ob ocenah, da je notranje lastništvo dobro za motiva- nega oddelka, kjer sem dela- cijo delavcev, pa so tudi po- la 36 let, zato se dobro zave- misleki o tem, da delavci ne dam, da ie edino to lahko te- zmorejo vlagati sredstev melj našega uspeha. ' Danes je bila večkrat omenjena prodaja državnega deleža vaše družbe. Kako kaže? (dokapitalizirati) družbe, ko jih ta potrebuje za nove pro« jekte. Kako vi vidite ta problem? To je res. Notranji odkup zagotovo pomeni tudi slab- Or. jožica Rejec "Ne želim dajati nikakri- ljenje v tem pogledu. Vendar nih napovedi. Vsekakor želi- sem prepričana, da bomo mo, da bi delež, ki ga imamo zmogli najti tako odlične re- "V naši družbi namenja- znotraj Domela povečali, saj šitve, da bomo premostili Koliko namenja Domel za mo za razvoj tri odstotke bi bil to pomemben motiva- tudi ta problem. Za dobre re- razvoj? Sami prihajate iz naše prodaje. Le tako nam je tor, prispevek k zavedanju, šitve se najde kapital, samo- razvojnega oddelka, ste pospešili razvoj? uspelo v sodelovanju z naši- da smo odvisni sami od sebe, stojnost in avtonomnost pa mi kupci postati razvojni do- dodatna iskra, pospešek k sta pomembna motivadja. II Ljubljana Priprave na strateško konferenco o razvoju trgovine z Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) so sporočili, da se je na seji pred prazniki upravni odbor seznanil z rezultati poslovanja T7S v prvem trimesečju, z osnutkom Zakona o trgovini, Pravili prt sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve ter s spremembami v organiziranosti delovanja Sekcije trgovcev zdravili in medicinskimi pripomočki. Obravnaval je tudi Poročilo o pripravah na prvo Strateško konferenco o razvoju trgovine v Sloveniji, ki bo 23. maja, odgovor Obrtne zbornice Slovenije na pismo o nameri o strateškem sodelovanju med OZS In ' 7S. potrdil podporo za vključevanje v akcijski načrt za pospeševanje in uvajanje elektronskega poslovanja za mala in srednja podjetja ter se seznanil s pristopom k obravnavi sprememb Zakona o delovnih razmerjih ter postopki za prenovo poklicnega standarda prodajalec. Ugotovil je, da je zbornica na dobri poti, da v prvih mesecih vstopi kot polnopravna članica v Ekonomsko socialni svet ter postane pomemben sogovornik prt (kovanju delovno pravne zakonodaje, saj imajo trgovci tudi svoje specifične poglede in potrebe, zaradi svoje številnosti pa bodo pomemben Člen na delodajalski strani. Upravni odbor TZS se je odloČil, da bo do konca leta 2007 vsem Članom OZS ponüdil brezplačno Članstvo v primeru vstopa v TZS, S. Ž. uubljana Adria najema ukrajinski Boeing Zaradi povečanega obsega letenja v poletni sezoni Adria AinÄ^ays najema dodatno letalo, so sporočili iz slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika. Gre za letalo tipa Boeing 737-400 s 167 sedeži ukrajinske letalske družbe Ukraine International Airlines. Letalo bodo upravljali ukrajinski pi ti, kabinsko osebje Adrie Airways pa se je na ta tip letala že prešolalo- Ukraine International Izpolnjuje vse evropske standarde in Ima tako kot Adria mednarodni certifikat lOSA, ki določa varnost letenja, operativne procedure in organiziranost ter varovanje družbe. Adria je letalo najela za obdo- bje lestih mesecev, letalo bo letelo pretežno na čarterskih linijah. "Najeto letolo je nadaljefanje optimizacije ßote, kl si jo je začrtala uprava, v pri hod njem mesecu se namreč ßot i pridružujeta ie dve letal/ CRJ 900 5 84-secležno konfiguracijo" je povedal predsednik Adrline uprave mag. Tadej Tufek. i. Ž. LjuagANA Donosen prenos električne energije via Elektro Slovenija, ki je že vrsto let med najuspešnejšimi slovenskimi podjetji, so predstavili rezultate lanskega poslovanja, iz katerih je razvidno, da so bruto dobiček v letu 2006 povečati za več kot Štirikrat, saj je dosegel 9,2 milijarde tolariev (38,4 milijona evrov). Večji de! prihodkov - kar 88 odstotkov - ki so znašali 44 milijard tolarjev, so prihodki od uporabe prenosnega omrežja. S. Ž. hfmnilnlca LO N o.a. Krani k>t0nn0cije 04/28-00-777, www.ton.Sf REPUBLIKA SLOVENUA UPRAVNA ENOTA KRANJ Slovenski trg 1, 4000 KRANJ OBVESTILO O SPREMEMBI URADNIH UR NA KRAJEVNIH URADIH UPRAVNE ENOTE KRANJ Upravna enota Kranj obvešča vse občane, da bodo uradne ure krajevnih uradov od 15. maja 2007 dalje naslednje: Krajevn urad Cerklje v torek m četrtek od 7,30 do 14.30 Krajevni urad Naklo v torek Jn četrtek od 7.30 do 14.30 Krajevr^i urad Šenčur v torek in četrtek od 7.30 do 14.30 Krajevni urad Preddvor v četrtek od 7.30 do 14,30 Krajevni urad Jezersko v četrtek od 7.30 dO 16.00 V poletnem času od 1. 7. do 31. 8. bodo uradne ure r>a krajevnih uradih samo ob četrikih. mag. OLGAJAMBREK NAČELNICA t f I f W i8 KMETIJSTVO cvetoaaplotnik @g-gUts. s i GOREN)SKI OAS petek, 4. maja 2007 Letno poročilo o prodaji mleka Letno poročilo o neposredni prodaji mleka oz. mlečnih proizvodov je treba oddati do 15. maja. Simon Subic Agencija RS za kmetijske ....................................... trge in razvoj podeželja je Ljubljana • Letno poročilo o vsem proizvajalcem mleka, ki neposredni prodaji mleka so aprila imeli individualno oziroma mlečnih izdelkov kvoto za neposredno prodajo (Obrazec MK - 6) morajo do mleka in mJečnih proizvodov, 15. maja Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj po- na dom že poslala obrazce za vodenje dnevnih evidenc z deželja (s pripisom: Mlečne navodili in obrazec za letno kvote) posredovati vsi proizvajalci mleka, ki imajo individualno mlečno kvoto za poročanje. "Obrazce za vode» nje dnevnih evidenc za prejšnje kvotno leto proizvajalci neposredno prodajo, ne gle- obdržijo doma in jih na agen-de na to, ali so v kvotnem d)o ne pošiljajo, " opozarjajo v letu 2006/2007 izvajali ne- agenciji, kjer proizvajalce posredno prodajo ali ne. mleka naprošajo, da pravo-Prav tako morajo o nepo- časno posredujejo izpolnjeno sredni prodaji poročati vsi letno poročilo, da bodo lahko proizvajalci mleka, ki te kvo- v agendji čim prej vnesli pote nimajo, vendar so v kvot- datke v aplikacijo, hkrati pa se nem letu 2006/2007 izvaja- bodo s tem izc^nili tudi mo» li neposredno prodajo mleka rebitnim kaznim, ki so pred- oz. mlečnih proizvodov, pisane za zamudruke. Škof)a Loka Razgrnitev gozdno gospodarskega načrta v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili osnutek gozdno gospodarskega načrta za enoto Škofja Loka za obdobje 2007 - 2016. Načrt je od včeraj. y maja, javno razgrnjen na sedežu krajevne enote zavoda v škof}i Loki, razgrnitev pa bo trajala deset delovnih dni, vsak dan od 7. do 9. ure. V ponedeljek, 34. maja, ob pol osmih zvečer bo na sedežu krajevne enote ^e javna obravnava. Lastniki gozdov in drugI uporabniki gozdov oz. gozdnega prostora bodo lahko dali pripombe na načrt v času javne razgrnitve in na javni obravnavi, C. 2. Škofja Loka Kmetijska tržnica v Škofji Loki Razvojna agencija Sora vas jutri, 5. maja, vabi na prireditev ržnica kmetijskih pridelkov in Izdelkov, ki bo med 8- in 12. uro potekala na Mestnem trgu v Škof)l Loki. Na stojnicah se bodo predstavili ponudniki izdelkov blagovnih znamk Babica )erca in Dedek jaka - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov. Na tržnici bo možno dobiti kruh in pecivo Iz krušne peči, mlečne Izdelke ter dom-ače juŠne rezance, med In iz- jano čipko in aplikacije s čipko ter delke iz medu, roČno ročno izdelane vzglavnike iz pire In ajde oz. blazinice, polnjene s Češnjevimi peškami. S. S. rcator Za delo v ilvtiskih maloprodajnih enotah na področju Gorenjsko vabimo k «odelovanju nove sodelavee za delovna mesta: l, PRODAJALEC (m/ž) Pogoji: 1 stopnja izobrazbe trgovske smeri in 3 mesece delovnih izkušenj na mestih. 2. MESAR - PRODAJAIEC (m/ž) l: • IV, stopnja Izobrazbe živalske Cmesar, kuhar,..) ali trgovske smen In • najmani 3 mesece delovnih izkuienj na podobnih delovnih i, k v 02]l Izbor, bodo opravi 2 izbranimi kandidati ćas. spolnim za nedok>ćen čas. časom m o oč^n zaposlihp'e Pisne pnjave s kratkim življenjepisom m dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh od objave oglasa na naslov: Poslovni slstom MercBitor d.d.. Kadrovski s«Mor» Dunajska cesta 107,1000 Lkubljana. dni za Težave pr! vnosu zbirnih vlog za subvencije prihaja pri kmetijah z veliko CERK-ov zaradi neurejenega registra kmetijskih gospodarstev in neurejenih GERK-ov, kar je treba urediti na upravnih enotah. Simon Subic povprečju zaključenih 1.S54 ....................................... zbirnih vlog na dan» skupno Kranj • Agencija RS za kme- pa je bilo v Sloveniji minuli tijske trge in razvoj podeželja petek zaključenih 49.526 je pozvalo vse nosilce kmeti)- zbirnih vlog. skih gospodarstev, ki zbirne Znano je, da so imeli sprva vloge za ukrepe kmetijske precej težav pri delovanju ra-politike za leto 2007 Se niso ^unalniške aplikacije za elek-oddali, da se s kmetijskimi tronsko oddajanju vlog. ki pa svetovala čim prej dogovori-za elektronski vnos in bili vneseni 3.202 vlogi, kar je 78 odstotkov lanskega števila vlog. Po oceni bo do konca današnjega dne (30. aprila, op. p.) vnesenih 3-400 vlog kar je S3 odstotkov lanskega Itevila vlog- Ker bo Število vlog letos nekaj večje kot lani, bo potrebno do 15. maja vnesti še okoli 850 vlog. Če bo aplikacija normalno delo- 25 koledarskih dni, vendar shižbe pri Kmetijsko gozdar- klem tednu še nekaj izpadov vala, bomo to zmogli opravz- so jih konec marca vendarle odpravili. Ali bo zaradi ome-go čim prej oddajo. Vlagatelji njenih težav prišlo do zamud sicer lahko letos zbirno vlc^o pri oddaji zbirnih vlog in izpolnijo in oddajo tudi sami drugih izlaišnjah z izpolnje-preko interaeta od doma. Zad- vanjem zahtevkov na terenu, nji rok za oddajo zbirnih vlog smo se pogovarjali s Stane-in zahtevkov je 15. maj, pred- tom Rupnikom, vodjo oddel- Slane Rupnik viden pa je tudi zamudni rok ka Kmetijske svetovalne vnih enotah, zato se morajo za vnos prenaročati oziroma morajo priti na vnosno mesto dvakrat." Koliko vlog je že vnesenih? "Do vključno 2$. aprila sta pa bo vsak zamujen delovni skem zavodu Kranj, dan po 15. maju pomenil en odstotek manj plačil in štiri Kako trenutno poteka izpoU odstotke manj plačilnih pra- njevanje zahtevkov? Ali še vic. Končni rok za oddajo za- prihaja do težav pri eiek- kasnelih zbirnih vlog je 9. ju- tronskem vnosu vlog? ni j do 24. ure. Pravočasna oddaja zbirne vnosnih mestih na območju vloge ima letos za vse vlaga- zavoda, samo na vnosu vlog oziroma prekinitev delovanj, ti brez večjih težav." ki povzročajo težave vnašal- "Vnos poteka na enajstih telje velik pomen, saj jim bo agencija razdelila plačilne in na pomoči vlagateljem pa dela 18 naših delavcev. V zad- pravice, ki bodo veljale za ob- njih tednih se je delovanje dobje sedmih let, to je do leta aplikacije izboljšalo, kljub 2013. Prejšnji teden je bilo v temu pa je biJo tudi v prete- čem in vlagateljem, ki vloge v času obiska na KSS ne morejo zaključiti in se morajo prenaročiti za drugi termin. Težave so še vedno pri vnosu vlog kmetij z veliko GERK-ov. Na vnos namreč prihajajo kmetije z neurejenim registrom kmetijskih gospodarstev in neurejenimi GERK-i, ki morajo te zadeve najprej urediti na upra- Ali bo morda zaradi težav z računalniško aplikacijo prišlo do zamude pri oddaji vlog oziroma prekoračitve roka? "Kljub težavam pri delovanju aplikacije bomo z večjimi napori in prizadevanji naših sodelavcev do razpisanega roka, to je 15, maja, uspeli vnesti vse vloge vlagateljev, ki so se pravočasno prijaviJi za vnos. Morebitne težave bodo imeli le potencialni vlagatelji, ki se še vedno niso pn za vnos. II Koliko kmetov je oziroma bo na vašem območju samo oddalo vloge? "Po informacijah kmetijskih svetovalcev je možnost, da vlagatelj sam vnese svojo vlogo, poskušalo uveljaviri blizu deset vlagateljev, vendar vnos nobenemu ni uspel in so se vsi za pomoč obrnili na Kmetijsko svetovalno službo. Po podatkih Agencije s RS za kmetijske tree in raz- »J 9 o j podeželja je doslej vložilo Do prvomajskih praznikov so na Gorenjskem elektronsko vnesli 3.400 zbirnih vlog svoje vloge 30 vlagateljev iz cele države." bo opral skrbi Obilnejše deževje bi v kmetijstvu odpravilo najhujše posledice zaradi suše Sjmon Šuaic Kranj • Napovedane padavine bodo najbrž pri kmetih odplavile največje skrbi. Posledice dolgega obdobja brez padavin namreč Čutijo tudi gorenjski kmetje, Čeprav razmere še niso na meji gospodarske škode, ocenjuje Marija Kalan, specialistka za ras- ^ llinsko pridelavo na oddelku za kmetijsko svetovanje pri § Kmetijsko gozdarskem zavo- © du Kranj. "Če bodo v kratkem padle obilnejše padavi- Zemljo je tudi na Gorenjskem že precej Izsušilo ne oziroma bo maj primemo vlažen in topel, potem posledice suše na Gorenjskem ne bodo tako hude," je dejala Kala nova. Zaradi presušene zemlje imajo kmetje slabšo prvo košnjo od običajne, suša pa tudi že ogroža žita. "Ne toliko pri zmili kot pri slami, ki jo kmetje rabijo za nastilj v hlevih. Prav tako smo doslej vsi skupaj čakali na ugodnejše vreme, ki bi omc^očilo izvedbo ukrepov pred pleveli," pravi Kalanova. Precejšnjo bojazen kmetom predstavlja tudi vsaj za tri tedne prezgodnja vegetacija. "Ječmen je že začel kJa-siti, čeprav se ponavadi to zgodi šele po 20. maju," je še opozorila Kalanova. r I r GORENJSKI GLAS petek, 4. maja 2007 FINANCE cveto.zaplot nik @g-glas.si 19 Cene so bile aprila višje za 1,1 odstotka, kar pa še ni znak za preplah. Simon Šubic beležili padec cen, v zadjijih iaČ ter tudi višjih cen nafte na ter fiskalni ukrepi), ki določa- ...................................... dveh mesecih pa njihovo re- Ljubljana • Čeprav so se cene iativno visoko rast, so bile svetovnem trgu in posledično naftnih derivatov v Slove- gibanje cen, ostajajo nespremenjene oziroma so naravnane k ohranjanju stabil- življenjskih potrebščin aprila cene konec aprila v primerja- niji. Ključne makroekonom-dvignile za 1,1 odstotka, do}- vi z decembrom lani višje za ske politike, ki pomembno ne rasti cen tudi po prevze-goro^ejši kazalci kažejo na- i»3 odstotka, kar je manj kot v zaznamujejo gibanje cen, pa se letos niso spremenile. Boštjan Vasle iz UMAR-ja mu evra. daljevanje umirjene rasti cen enakem obdobju lanskega tudi po štinh meseah letošnjega leta, so sporoäliiz Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), po- Zgomjo i^otovitev potrjujejo dolgoročnejši indikatorji leta, ko so se povišale za poldrugi odstotek, ugotavlja tako poudarja, da je na podla- inflacije. Kljub relativno viso-UMAR. gi ocenjenega gibanja osnov- kem nihanju cen v obe sme-Nihanja cen v zadnjih me- ne inflacije v zadnjih mese- ri je namreč povprečna infla-tem ko je Statistični urad RS sedli so predvsem posledica cih razvidno, da ključne ma- cija tudi aprila znašala 2,5 sezonskih de)avuikov, v apri- kroekonomske politike (na odstotka oziroma ostaja na izračunal aprilsko infladjo. Potem ko smo v prvih lu predvsem zaradi višjih cen stiani vlade so to predvsem dveh mesecih letošnjega leta obleke in obutve, hrane in pi- politika plač, reguliranih cen ravni, na kateri se giblje že od začetka leta 2006. Telekom prvi ligi Simon Šubic sednik viprave Ljubljanske borze Marko Simoneti. Na- Prva kotacija je namenjena podjetjem, ki izstopajo po likvidnosti, velikosti in trans-parentnosti poslovanja, Ljub-kotadjo. Telekomove dehiice ijanska borza pa jo je ustano-so že od vsega začetka med vila oktobra 2005. Družbe v Ljubljana - Telekom Slovenj- povedal je tudi, da bodo na najprometnejSimi na borzi; prvi kotadji so zavezane k izje je včeraj postal deveto pod- borzi omilili pogoje za uvrsti- od začetka oktobra do 24. polnjevanju najvišjih med- jetje, katerih delnice so uvr- tev delnic v prvo kotadjo. aprila je bilo skupaj s svežnji narodno primerljivih stan- šČene v prvo kotadjo na Ljub- Delrüce Telekoma Sloveni- z njimi opravljenega za 121 dardov poročanja. Trenutno Ijanski borzi, in se tako po je so začele kotirati na Ljub- milijonov evrov prometa, so v prvo kotadjo uvrščene vsega sedmih mesecih pri- Ijanski borzi 2. oktobra lani. enotni tečaj pa se je z začet- delnice Droge Kolinske, Go* družil najbolj elitnim sloven- Že po mesecu dni so se uvr- nega 296,24 evra povzpel na skim izdajateljem, kakor se stile v indeks SBl 20 in SBI 390,37 evra ali za dobrih trije prejšnji teden izrazil pred- TOP, včeraj pa tudi v prvo deset odstotkov, Intereurope, Krke, Koper, Mercatorja, renja, Luke Merkurja in Pettola. kran) Pravna pomoč in pomoč na cesti V Zavarovalnici Maribor so pred kratkim začeli akcijo Ker vaš avto ni /grača, v okviru katere zavarovanci ob sklenitv obveznega avtomobilskega in zavarovanja AOPlus lahko sklenejo za doplačilo enega centa pravno zaščito vozniškega dovoljenja in zavarovanje avtomobilske asistence. Prav- na zaščita zagotavlja zavarovancu, ki mu je bio odvzeto vozniško dovoljenje ali mu grozi odvzem, pravno pomoč tudi pred sodiščem, dvtorrobllska asistenca pa 24-urno brezplačno pomoČ na cesti v primeru prometne nesreče, mehanske okvare vozila, tatvine ter telesnih poškodb. Asistenca velja v Sloveniji in v vseh državah zelene karte. C. Z. L; UBRANA Prva pokojninska družba ustanavlja zavarovalnico Delničarji Prve pokojninske družbe bodo na skupščini 24. maja sklepali tudi o ustanovitvi hčerinske družbe Prva osebna, zavarovalnica. Če bo z ustanovitvijo soglašala agencija za zavarovalni nadzor in bodo predlog podprli tudi lastniki, bo Prva pokojninska družba dejavnost prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, vključno z denarjem kritnih skladov v lasti zavarovancev, prenesla na novoustanovljeno delniško družbo Pn/a osebna, zavarovalnica, ki bo v polni lasti Prve pokojninske družbe. Za zavarovance se ne bo nič spremenilo, deležni bodo le še nekaterih dodatnih ugodnosti. Prva pokojninska družba bo namreč dejavnost dodatnega pokojninskega zavarovanja dopolnila še 2 nekaterimi oblikami oz, storitvami živ- ljenjskega, nezgodnega In zdravstvenega zavarovanja, ki pa jih bo naprej ponudila sedanjim zavarovancem. C. Z. Trzin Aquastar v stečajnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani je 13. aprila začelo stečajni postopek za družbo Aquastar, proizvodnja in trgovina, iz Trzina. Stečajni upravitelj je IgorCorŠe iz Ljubljane. Upniki imajo od dneva oklica stečaja dva meseca Časa za prijavo terjatev. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 24. septembra. C. Z. •t/i o o a S 0/5 -2 o i/) QJ O O X • • O o s. o o s < s o (O < < 0 0) o o in I £C O UJ •5 ^ ® ® ® š § B o £ I CL u S O a s a C O . C •o o p g b o s k • 5 g 11 V C O lili « cc v, ^ w ^ 2 O I ° £ £ z UJ cc z KU H 0 Ci n > s 1 £ i s s.. I-% c 5 11 1/1 o o t ^ a ^ e 3 $ C 9 ® tf) O tR O a 4Ć O LU O i rt ^ CO s 5 4 Ö O s? O dj z Ol • ft co 9 Q^ I" §8 Q es (fl _ « X Q g < lu X S t s o uj fiC >0 11 s = a> 'O •O S <0 m C CC D lu 1 a 1 «"č (c •o e> S 03 C O CO I 3 0) Ö tf> s o E ^ t t o c H o o o NJ Ü<0 O dO o e o C o i^ši S O I 5Ü o ^ a a "O CO So q, cm o m z ^ > o S CL ^ C 5 Ä 5 r. a a e « o >0 ü ö St ^ 5 > V O ^ <0 c ^ o m X) a o ^ a o a-Ä : .1 O .S" ä «ž ffl O □ ta 9$ dj a E o I, ^ CS C « .K M — <2 •S A O £ s 0 s I v o ^ iS 11 If % s o tfl č S •o 5 Cd tu u f) o a (T O ^ a o A s as »C Ü) C 2 I o ^ c v 9 E C W O o SŠ a s dj s n c Ü S o ^ •d o ^ « O C ^ E S. guj 1 ^ S' N i U C S tS I ti N o qj 5 ol E M g CA 3 E A K (a 4 O o u « ? Ü 5 «S 4> w U I Q S B E O s. ÖJ ^ ns .0 ^ C , rt 0) ^r A Ü 1 m o £ -i 01 S ^ « O a m ^ .a o cJ Ö iO N C s (a a> cc Ui > n» a T3 O cn CQ m a T3 O O) « s. Ü) C N S S o a O Q. I a n S S a> * rt 0) o u a A o o iV C u n o o 3 a> o C g TS •d S O <0 c kS a (O cn £ O 5 ti N O S o a o .a ^ S o a M C M f V (A 0) w ^ E o 2 la o I O s o o 2 S S S f/i < Z < g O UJ V) D O tf> ra i I £ lll als ^ « o 3 C 5 ^a Jg V o 3 s I e Q iS s« E i a if> o 'c a a> g s C O v s o s Q s g o c II 2 ^ 5 & a T> O U fl) o o e ä S' o ia M Si > C ä ž O £ ^ fO si «s s CO e 3 o a o « J5 e >L> 2 T5 äs <11 Q o 6 o e C f« g e •o »CO e v to > I O O ki O d a<0 (o s Is ISi a> to 3 o O n a> js v o Nil ^ 2 ^ £ s o O i 37 s a o <0 a o o a fsj (Ü e 3 •o C s o C a Ü) 5 4» « -ž s I ^ E £ I s S3 S S ® w QJ ^ C Ö Ü g m n n £ (d e « A 2 M & A O « E a C o II S o s o o < s g s cn < z < s o lu Vi o a. iS (/i Ü š 03 O o CO i C C a S cn • C Ž t> s o m CL O ig o - « af I SI

^ o § tt m rti lA a ^ '11 § ffl a § CO o o C S o T? m o ffl TD O <9 Ö 55 £ « a o f ¥ 20 PISMA / UVG irtfo@g-glos.5l GOREN)SKl GLAS petek, 4- maja 2007 Nasprotujejo asfaltirani stezi tttbno, da nikcli k ni bil hrup iz- V Gorenjskem äasu pa se po- tem delu Ccnmjske. saj Je znana ki naj bi vse zgodoidnske zanimi- Vse to si lahko ogledate pri majen po prairilih, ki jihdoio^- javil je tudi zapis, da radovljiška letnica »54. VeČ o tem lahko pre- vosti. vkljuČ7u> z ncv^šo zgodo^- upravni enoti, policijski po-jo predpisi Evropske unije. J z • NSi podpira društva, ki naspro- berete v zborruku "Fara Mc^je no, strnilo v zmbanko. ckogaieno staji, na Ca nkarjtvi ulid, na merjen pa je bil po naših stan- ti^o izgradnfi nove letalske sU- äioz\ö$oiä ",kisegfidadohitiv s jbtcgrafijami. V vasi naj bi bil koncu Prešernove ulice, pri Pod gornjim naslovom je bil v dardih in vedno v ofcUru dovode- ze. Prtdsednik kluba ALC pa je vaScem muz^u. Svoj pečal zq^ nekdo, ki ho to ^godowVw starem domu upokojencev torek, i 7, aprila 200y, ohjai^en negfi. Hrup bo zmanjšala tudi g. Lojze Peterle, njihov predsedni- dovini kraja je dal tudi G rad dal, bil pripravljen naključnim Če bi to videla ga. De Bel- äanek. kaka orgfinizadje dvilne asjhltna steza, ki bo usmerjena Ški kandidat, fci prav s>two m Podvin, äsar zgodovina äsö v ali organiziranim skupinam der (slovenska strokovnjaki- družbe nasprotujgo razvoju in mimo naseljenih obmoäj. nasprotuje lemu. Ceh pomagal letnico ij 11. Organizirano uče- predstaviti in jih popäjat i na nja za drevje in grmo vn ice iz obstau letališča Lesce. K temu pi- Iz zgor(y opisanega lahko skle- je že mar^komu. Kdo bi razu- nje otrok se^ že v leto lySS. Po- kraje. I^er je največ zanimivosti. Belgije, ki smo jo nekaj Časa sat^u pa je rrd» dodati tudi, da pamo, da je hrup in ekološka mä vse skup(^? budo za prvo k)lo je dal v vaü ta- V vasi je kar nekaj mladih nav- nazaj videli po TV- s kakšno obstaja najmanj še ena dvilna sM bolj na koncu ciljev aktivno- Upam, da bo v Gorenjskem kratni župnik Urban Poličar in dušenih za promodjo in prepo- ljubeznijo je govorila o rortli« druzba fn nekaj poslovnih sti vsaj nekaterih Čanov naspro- äasu kdaj «apisawga tudi kty o njegov prijatelj ■ orgftnist in cer- znavnost MoŠenj in bližnje oko- nju), bi vstala iz groba. družb, ki pa so za c^njei^nje tnikov letali. Venetni d^k od- koristni dmvnosti in perspektivi kemik Franc R£Š z Brezij. Ker lice. S spoštovanjem Razumem, da je drevje in tradidje letalshn na letalih Us- äcodnitvx, ki bi jo nekateri hotdi letališča kot pomembnega d^av- pa je bilo uka željnih otrok vedno ce. Zbrali smo tudi več kot petsto dobiti tui račun letalih. To pa nika v razvoju turizma na Go- več, sta skupaj z vaščani začda podpisov ljudi, ki podpirajo ak- ho težko dosed, saj obstaja direk- renjskem. tivno žii^enje na letaii^u in nas tiva Evropskega parlamenta in je prav gotovo več kot tistih, ti Sveta Evrope (ES20/2002). ki temu odkrito rvisprotujäo. pravi, da so do odškodnine upra- graditi prvo Šolsko poslopje, kije Andrej Zupan svojemu nam^u za&la dužiti Vrbn je že leta j 8^8. Venda rsobÜe potrebe po Še veäi vedno veSe> S Drevo za Dgavnosti nasprc^nikov leta- vičeni samo tisti, ki so že pred iz- gradnjo letališča živeli v eni od hrupnih con, kot jih določa direktiva. Zahteva po zapr^u letališča Mošnje postajajo prepoznavne podporo takmtnega okrajnega ObCSdllJC li^ so postale ziio irUenzivne v ktu zoc6. orwmi problem ncy bi bil h rup, ki ga najbolj povzroča akrobatsko letenje in vojaško letalo za izvajanje padalskih sko- zaradi poletov rtad TNPßprav kov. Drugim aktivnostim vsaj gotovo smešna. Nad TNP letijo spevek vašega novinarja, objav- njegfisno društvo", je bilo v vasi nekatera naravovarstvena druš- letala iz vseh doveri^dh letališč, Ijen v Gorenjskem 0asu o arhec- tva niso nasprotovala. Akrobat- JtalijarU, Avstrija in en dd tudi loških najdbah na trad gradnje Šolskega nadzornika g. Jakoba Aljaža, kasnejše^ župnika na Dovjem, so v Mošnjah že leta 1804 novo Šolo. Tudi gasilsko Ciril zu?an, grmovje treba obrezati, pa Mošnje r%e. koje to že v polnem zele- nju in na tako nestrokoven ruičin. O urejanju okolja sem se pozanimala tudi na jeseni-. Povedali so mi, da v okviru občine deluje posebna V letošnjem aprilu je narava strokovna komisija, fei si drev- pokazala vso svojo moČ, dretjeje na mah ozelenelo in marsikatero Zelo zanimiv m izčrpen pri- društvo, takrat imerxovaru) "og- tudi vzofetelo. ustarwvljeno že avgusta J9S9. Spoj kamenček v mozaiku je in grmovje najprej ogleda in Šele nato začnejo z obrezovanjem ali posekavanjem. Dragi bralci, oglejte si to A ga spaka. Radovljiškim obänskim strokovnjakom je pri- radovljiško Čudo. Ali se vam Šlo na misd obsekavanje drtvja ne para sru? Zanima me. ali skega letenja letos ni več. Z voja- iz Lesc. Tri^v kot goro jc pač avtoceste v Mošnjah meß spod- zgodovine življenja je vsekakor kar tako, brez preudarka. Koza- imajo "strokovnjaki", ki so se Škimi piloti je bilo do^vorjeno, simbol slovenstinx in si ga ždijo budil, da o tem dodam še nekaj bil porriemhen fnošenjski potok čnao, vsejrä brez milosti. Drevje polotili "olepšave" zelenja, da se dvigfljo mimo nasdij in da o^edati tudi taki. ki sicer nikc^i se spuščajo tako. da letalo ne pov- ne bodo prišli tja gor. Preleti zroča hrupa. To sw uredäi na TSP iz Use so del gospodarske samem letališču in še uraamo. Če d^avrtosti upravitelja letališča svo/effi. Zanimive in z^xlovinsko bogate najdbe v Mošnjah bodo nedvoumno odskočna deska za "DobruŠa". Ob njem so se vrtela oklestijo, da se mi prav smili. doma • v svojih vrtovih tudi vodna fcoicso mlinom in žagam. Vde po obdelavi štriijo. V r^kaj takšno goličavo? Najbrž ne. omenim samo en zanimiv primerih pa v^ sploh ni - drevo Mogoče pa bi si vrli obči- podai^: v knjižid Ex iii?ns, fci jo segp v zrak kot tdegraf štangfin aiji. glede na to. kako jih sr-(JGZ). Vsi drugi praktično nele- prepozruivruxt vasi in cäotne ob- je izdala radovljiška knjižnica. Spominja me na stari kavbojski bijo prsti, ogledali zanemaril letu 20OJ pa je, kol kaže, tijo nad TNP, ki se lahko zaščiti čine. Pravß. da fe temu dodam piše, da je na dvom na Z^mjVm film z rux^ovom 'Drevo za obe- jena okenska korita in kakšne je potrebno. ^vni problem hrup v Triglav- po drugačni poti, & bi 0 res bil Se nekatere zgodovinske podatke Otoki živel Herman Otoški, fci Šanje". Nekaterim smrdcam so ' skrite kotičke (npr. graj- skem narodnem parku (TNP). problem. Zapreti letališče zaradi same vasi. mu je grof Frederik OrtenburŠki odsekali vrhove in spodnje vae, ski park) in poskrbeli za ure- Hrup v Lescah se je močno turističnih letov pa že pomeni Seveda bom presfco^ zgodo- podelil za zvesto vojaško dužbo v pa zäedajo kot hruške. jenost našega mesta. zmanjšal (čeprav nikoli ni bil nasprotovanje gorenjskemu tu- vinsttf podatke "samo" za tisoč J^ dvor z mlinom v Mošnjah. Pri blokih so porezali g/movje kritičen) z izgradnjo nasipa za rizmu. nosÜni expodarski däav- kt. Dg'stvo je, da je mošenjska Na potezi je tor^ v Mcityah na 5 centimetrov visofeo in zdaj novo avtocesto. Dodati je k po- nosti gorenjsfce resije. cetkef injiim ena nc^star^ših rvi ustarufvljeno turistično društvo, občudujemo štrdje. cvittca pezdič, Rado vi j ica ca m * ■a > > O 3 o TJ I o •o si - O 35 Z + o s o ^ x o o «s 2° o §g o ^ u A ^ O) 4A V fi* O fo o a> 3 C tL O W 6 ' O) 4 ro So o •sj n« S 2 o w-o- £. z tt m H O o g e o* C S nt K K C 4 * 0 O CA 8 O O a B O CT 3 3 i O o 3 % d A a O) S S (A s ft o 0 6 1 O s o C» O hO O O A m o a f o i/i I Oj It Ut t fv O N K c « e s e •o o S o o< n O O* (D O fl) o M O o a> o M ^ a CL) S g 3 S Ü ? o S g o <0 03 Će o rv c/) s s fO 33 NI <0 t/i <ß u o /A. o ^ 4 « 0^9 • W — su So^a gS a o ro O 3 CT 3 KÜ O- O) O (t 3 ® Ä fij » a p, S Vl a C CO g ^ $ O rog: m 3* ls> 9L 0 S O o ^ A o a ov u IP o (Đ 3 -k S — O o a I o ČL A i. a a w $ (S et K) O O d w- K r cn ^ u a (b « C a. a o CT m s. z ce ^ ^ C0«2 -o « ® S o. S I S O r>d Q o O o o o at) <2 I » « O' cu o z 3 B fo 5 go Is 5 M tD 3 3 _ U o C 3 O Ä O O f Ü o » i U i§ (A O ' » O Ta A o % ^ CO Nj s t o (t • ' ms & ^ ^ O ® s o (5 lU fi) ^ G ä o 5 0 03 01 g ^-o a II 3 9r 3 iA Cfl ^ s CO re O V m CL I O of o M Oj fli I o (O u S <0 3 s N O a 03 S S» O ^ iä O M ' £ o s n i so u CO ro z ' I a ct O 3 tfV o. A s O 5 O) = C^® CP <0 a O I O) i žo rt ^^ D: § ä i S ? K « A A« 5 SI . ? o CL I U {]> LA ^ flj CD s sil 2 O ^ ^ a'o — o * o < ' » if> 3 CA i? s o g® I ^ i/> o & ii O o ti cr C/i C71 ^ (JS •sJ A U M ^ -si •s| ^ ^ ^ ^ ^ O O O X X o W O * TJ + o s U3 ^ s z o (A a m o (/> H m < z > s n- C z X > z o > 2 O O 2 O X T3 ti X o o "O m > 31 i/) > 2 O C m w 5 > 15 8 TJ I T I s o D E O -O 33 m S m S CD fTl 3S>f l2i s >0 Z w rS O 5 TJ g [Ö •O m § n • ? TJ !n O O Ii 0-03 O Ü) m rn ni ^ S ^ ^ O S n n o 3) C CD O O ll nj s z < Z ft. I • » C/) o s Cfl CA o M o X "" — ^ > rri » >. 3 H ^ ^ z Pgsgo T Ö b ^ ?? 2 2 m O n ^ PsŠ "O "O s C ^ m tf) X W o W m cji O z 5 m o ^ C/5 O 0 1 o o T3 m m T X S > z i ■n m TJ S O 0> o •o s 0 1 (J) w TI T, m m 3 = 0 G _ I I I O O ri i?gg Sl3C CO •TI m N 5 Ox o o n 5 G O O > Q 0 1 CA C/> TI TI m m 3) 3) m o o o D O o So f> £ S" ^ ro ž O £ Z O Z 3 ^ m o t) O iiS O CA m o O ^ > ce I 2 * m ¥ S u CA N O bI es šo A. X o o ro TJ TJ 2 a 11 O O a o S S N o 31 5 CA O ^ o 2 m 030 31 33 m e o m s m i§ Oti Jo z CJ m ? 000 5 5 > O ? m O > •o J3 - O •D 2 CO > O TJ 3 I > > > TJ o 73 O m ^ ÖQ m N m ro T) Z nt D "CD ffi 0) o m g , O §.E m > u z & O 0 1 CO •f o + IS) + A O •n Os» ro eo CA O 0 - 1 O O rvj ^ ♦ £3 Q fn ^ 2 § CD TJ S X O n o o o CA n-Zi A 50 u 7 ^ 3 u ffl C» = 8 CA «O 10 03 * <.n C» 000 CD cn ro <ß a fo to b CO 5 bi M iv3 (j> ro Ci) CJ ^ ^ ro ro ocDcooococoÄOOtfi^-^w'oOce cyi b CD Ci5 O ^ b b ro O o D 3 m Z 0 N« n 1 ^ ^ O CÄ ^ iS cn ro <0 ^ to cn Q> o o <0 O) a> ^ u S ro ? o m CA O o m CA m CA- fO ro O O Ik f W GORENJSKI GLAS petek» 4. maja 2007 KAŽIPOT, OGLASI i nfb@g'glasyt 21 HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 20142 00 n objJvđ t^iejrmiiTiD po r«iffoiii 00. (ihi; i^i oipbnfr na (O15W11 H Kfđ^g orpQ DoSu • doaonfdr >d in eo u ClOv'«i(rn3 0Qij»v m ponudb v «uQnki i;;roria uic^n, JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91. 4240 RADOVLJICA, TEL: 04/53 FAX: 04/53 ©4 230 TRST 16. 5.: MADŽARSKE TOPLIC£ io. 5. do 13. 17. 5 24. s do 27. 5.; PCLJESAC • MOR|E 21. 7. do 28. 7., 17. 9. KOPALNI IZLET IZOLA 28. 5.; IN BANOVCI 4 6. do 20.5., do 24. 9.; Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki giasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Florijanov sejem Trzin • Turistično društvo Trzin organizira letos Vlll Florijanov sejem v Trzinu, v katerega se s svojo Florijanovo nedeljo vključujejo trzinski gasiki s povorko in koncertom godbe na pihala. Sejen bo v soboto, 5. maja, in v nedeljo, 6. maja, na Ljubljanski cesti (ob Gasilskem domu), oba dni od 9. do 19. ure. Akademija ob 80-letnici smrti Jalcoba Aljaža Dovie • Ob So-letnlci smrti Jakoba Aljaža KUD Jaka RabiČ vabi na slavnostno akademijo, ki bo danes, v petek, 4. maja, ob 20. uri v kulturnem domu na Dovjem. Nastopil bo Slovenski oktet. Blagoslov jeklenih konjičkov Kranjska Gora • IPA RK Gorenjska • Moto kiub vabi jutri, v soboto, 5. maja, v Kranjsko Goro na 3. srečanje in blagoslov jeklenih konjičkov. Zbor bo ob to. uri v Vrbi, blagoslovitev pa bo ob 12.15 v Kranjski Gori. Zabavni program se bo nadaljeval za hotelom La rix. izleti Na Paški Kozjak Kranj • PD Iskra Kranj v nedeljo, 13. maja, vabi na zanimiv iz-et na PaŠki Kozjak. Lahke do zmerno zahtevne hoje bo za okrog 5 do 6 ur. Odhod z mlnibusom izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Informacije In prijave: e-pošta bukovsek@gma-ilcom ali SMS na tel. 031/643 467 aH pisarna drultva ob sredah od 17. do i8. ure, Poslovni center Planina 3, Kranj. PROSTA DELA študentje,dijaki www.m^ranj.sl tCA Gorenja vas^Javorč-Žiri Kranj • Pohodni ki kranjskih upokojencev vabijo v Četrtek, 17, maja, na pohod v smeri Gorenja vas-javorč-ZIri. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred Creine. Ne preveč naporne hoje bo za dobre 4 ure. Prijave z vplačilf sprejema- o v društveni pisarni do ponedeljka, 14. maja, Na Vremščico Žirovnica • Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod na VremJčico (1027 metrov). Pohod bo v torek, 8. maja, odhod avtobusa bo ob 7. uri Iz Žirovnice do Rodin. Zmerne hoje bo 4 ure. Prijave sprejema Miel Legat na tel.: 040/737-562 Na Slatnik Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira 12. maja pohod na Slamnik (i6oo m) in Šavnik (1574 m). Izhodišče je Petrovo Brdo, pot pa bo vodila po nekdanji vojaški poti na vrh Slatnika in Šavnika. Sestop bo preko 8ače. Pot je lahka, krožna, hoje bo za 5 ur. Prijave In Informacije lahko dobite v sredo in četrtek od i8. do 19.30 po tel.: 531 55 44 ali 031/345 209. obvestila Test hoje na dva kilometra Kranj • Zdravstveni dom Kranj in Mestna občina Kranj jutri, v soboto, 5. maja, vabita na rolkarsko progo na Kokric) pri Kranju (ob izvozu ožinama uvozu avtoceste Kranj - zahod, oziroma približno 500 metrov od gostišča Dežman v smeri proti Naklemu), kjer bo od 9. do 12. ure potekal preizkus hoje na 2 kilometra. javna tribuna o prenovi centra Kranja Kranj - V torek, 8. maja, ob 18. uri Mestna občina Kranj v občinski stavbi (Slovenski trg i/l, sejna soba 15) pripravlja javno tribuno o izhodiščih za prenovo mestnega središča Kranja. Tematsko ustvarjanje Kranj - Primskovo • Ustvarjalni atelje na Primskovem -Kurirska pot 27, Kranj vabi mlade nadobudne ustvarjalce in naravoslovce na tematske četrtke, ki potekajo od do 19.30. Potrebne so predhodne prijave na 041/286 155, maja.rogelj@gmaii.com. Več na www.igrisce.si/maja predavanja Globalne klimatske spremembe in občni zbor Radovljica - Društvo za varstvo okolja Radovljica vabi na predavanje dr. Lučke Sogataj Kajfež Globalne klimatske spremembe v svetu In vpliv na Slovenijo, ki bo v torek, 8. maja, ob 19. uri. predstavitvi bo ob 20. uri sledil 7, redni občni zbor Društva za varstvo okolja Radovljica v dvorani Sindikalnega izobraževalnega centra na Cradnikovi 1. Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z avdtovizual-nimi predavanji Osupljive najdbe v Gimnaziji Kranj, učilnica 9. jutri, v soboto, 5. maja, bo ob 9- uri na sporedu predavanje: Ali ie kristian lahko tudi borec? Predaval bo Vlado Odorčič. Vstopnine ni. Nenavadna izpoved • II. del Kokrica - Turistično društvo Kokrica vabi jutri, v soboto, 5. maja, ob 17. uri na srečanje ob čaju v Kulturnem domu. Gostja Lana Praner bo z vami delila drugi del nenavadne izpovedi z naslovom Ko umre Predavanje zbiratelja mineralov Tržič • V ponedeljek, 7. maja, ob 19. uri se bo v veliki sejni sobi Občine Tržič začelo predavanje Davorina Preisingerja iz Kranja z naslovom Popotovanje v Turčijo, Gruzijo In Armenijo z očmi zbiratelja mineralov. koncerti Letni koncert lovskega zbora Sora pri Medvodah - Lovski pevski zbor Medvode vabi na letni koncert pevskega zbora z gosti večera - Mešanim pevskim zborom Nokturno ter Dekliško pevsko skupino Akcent, oba iz Češke-Sezamovo usti, ki bo jutri, v soboto, 5. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu Sora pri Medvodah. razstave Likovna dela upokojencev Radovljica - V prostorih Gorenjske banke na Gorenjski cesti 16 bo danes, v petek, 4. maja, ob 19. uri otvoritev slikarske razstave skupine MS pri Društvu upokojencev Radovljica. Razstava ročnih in likovnih del Begunje • Od torka, maja, do ponedeljka, 7. maja, je v prostorih krajevne skupnosti Begunje odprta razstava ročnih del babičinega krožka in likovnih del Vide Soklič. predstave Ta veseli dan ali Matiček se ženi jesenice - Premierno predstavo Gledališča Toneta Čufarja ]e-senlce Ta veseli dan ali Matiček se ženi si lahko ogledate danes, v petek, 4, maja, ob 20. uri. jžen sk.com Sveti Duh - KUD Ivan Cankar Sveti Duh vabi na ogled predstave jžensk.com jutri, v soboto, 5. maja, ob 19.30. OSMRTNICA Tiho j C zaspaJa naša in Fani Božič TO j. Florjančič 1920 - 2007 iz Kranja, Planina 30 Od nje se bomo ob 13.CO uri na pogreba od 8. ure pokopališču. jutri, v soboto, 5. maja 2007. pokopališču. Žara bo na dan na n em VSi NJENI Kranj. Vesela Cora, 1. maja 2007 ZA POPOLN PREGLED SI OGLEJTE WWW.CORENjSKICLAS.Sl/KAZlPOT Grajski vitraž Ciklus glasbenih večerov v Škofij Loki em Vi I l il ž 11 gosliino eiieca od pioniricv RBC-jcve naei .ide 'a za woi lv;i Pai Pap;isov;i. • in njCftON' nc poročnih slavij kot Umi oainvnaiprcsciznejsjii giasnenin prireditev nji svetu. Petek, 11. maj 2007, ob 20.30 . na dvorišču ško^eloškega gradu m fa; v\v .crafsk i-\'i t z. sk so Ciorenjski Glas ' NEDELJA JE DAN — ZA NOGOMET! Športni center Kranj, ob 17C0 TRIGLAV GORENJSKA LIVAR BREZPLAČNO S kuponom GORENJSKEGA GLASA! vsak naročnik GG gre s kuponom na tekmo zastonj •vsak naročnik GG je član ND Triglav 2000 •članarino za vas poravna - vaš Gorenjski glas naj nas bo 100.000 članov ND Triglav Gorenjska INFORMACIJE: WWW.NKTRfGLAV.COM KUPON = VSTOPNICA NAPOVEDUJEM REZULTAT TEKME TKglav Gorenjska : Lhrar_; /ryaowsa odüsjte ob onhoQu na lekmc/ Avtohiša Vrtać d.o.o. Kranj Delavska cesta 4,4000 Kranj tel.: 04 2700 200, fax: 04 27 00 232 www.a vto hisa vrtač, si GOOD Audi Gospodarsko volilo i povedan«go obs^^o postovooiđ rozDisu^emo prosio delovno mesto; 1. PRODAJALEC VOZIL (m/ž) Zohtov* pod - nofmonj V stepn o izobrazbe ekonomske oli tehnične smeri - poznovonje * delovne izkuinje v «2nonfe «nego tujega - poxnovonie delo 2 rocunaim Pisne ponudbe z dokozili o iz aptjom dosedonjih delovni po obiovi n Bvon u p090|ev lef Ziv(]en|epi&om m no nai nos ov v osmih dneh 22 MALI OGLASI i nfo(gfg-glüs .si GORENJSKI GLAS petek» 4. maja 2007 EKONOSKA GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RADOVLJICA Na osnovi 58. čiena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS št. 16/2007), svet Ekonomske gimnazije in srednje lole Radovljica razpisuje delovno mesto RAVNATELJA (m/ž) Za ravnatelja šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca na loN. na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor rn opravljen ravnateljski izpit Ne glede na določbo pn/ega odstavka razpisa je za ravnatelja imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata. Će ravnatelj ra vn ate I js kega izpita ne bo opravil v roku tz pre/' šnjega odstavka, mu preneha mandat po zakonu. Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo petih let Predvideni začetek dela bo 1.9. 2007. Rok za prijavo kandidatov je S dni od objave razpisa. Kandidat mora k prijavi predložiti program vodenja zavoda. Kandidat mora k prijavi priložiti tudi potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost {107. a Člen ZOVFI). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdilo o Izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti, ter program vodenja zavoda) s kratkim življenjepisom in navedbo doseda* njih delovnih izkušenj pošljite na naslov: Svet zavoda Ekonomske gimnazije in srednje Šole Radovljica, Coren)$ka cesta 13, z označbo ""Prijava na razpis za ravnatelja". Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v za* konitem roku. mnamčmm NOVOGRADNJA! tt «S eftHMR 2 ovn U LOUOI ftutiB iMmmit^iimm titini VTittwi*o*v»U«»ww.wew«.!! Umag. Ba»9nlja. 200 m od mo'ja. proaamo apartmaje S890 m2. leinik 06, vtsoka kakovosi. ino/en osled. 041^ 324 173 www.ltvad ft-sav ud r IJ a .s I TeMiewi» a a e. Jamwatwi LOTO Rezultati 35. kroga - 2.5.2007 20. 22, 24, 26, 27 Lotko: 270216 Predvideni $kl za Sedmico : 640,000 Predvideni sklad 36, kroga za Lctka: 260.000 n6vo{(40tie. aOksiacij», nepremičnin« ve n U m,.. CrW43i 40M t^nr^ tth.fhx: pffT ojV^ TO \tCSMO Krwj aB $lc Uka, cMtz», nujne iSčemo manjSo hiias parcelo 300 m2. Knri ckxAcz, lUeme dvodoiL hiio z manjio parcelo, ona do i^oyj^oo EUR{S9 999 SH). PRODAIA Mnk9f*t ckoMbAO. m2i VP, dd^ no ds^no opr«mlj«iö* CK - plin, L 63, zdo prijefno, cena* 9S-977.30 £UR {23.000,000,00 $rT). Sv* Duh, sedem zazUljivih « &S2 mt. voda m al«ktnka v bližinu cena^ 115 EUR (2?5$a,6oSfT)/fTu ZbtD po|ft| cK^sobno stan., 52 nr^ j. 61. pcpolnortia obnov^j^nc, pnznc in Uko) prodamo* Cena: 100*1^0,23 EUR (24CPOO 000*00 Dražgoika.dvosobnost^n stenso^čj ^ S9 ' prvotno «tanje, y nad. z dvigalom, cena: 1251S7J9 EUR (30.000.000*00 SIT}* trisobno z balkei>o«T), 72 mz, 1* nad., i* 70, obnovljeno iOO^, opre* mlfcno, zelo prijetno, o obn* o), CK «plin, potrebno obnove, prazno^ takoj vo. Cena: JO 075 £UR (11999.973 SIT). T1t2lĆ MLAKA, trisobno, 73 m?, I. 96. parkjmo rnesto, mima lokacija* dob/a razporeditev. Cena: 110.000 6UR (26.360400 S(T)* COLNIK, enosobno* 42,36 m2. delno obn* 02, dobra lokacija, zastelcljen balkon Cena: So 000 EUR (19.17TJOO srr). NAKLO, tn$obne. 747 mi, obn. L 03, v pati veäbnovanjske hii«, lastno parWr* riče, CK ^ olje. opremljena kvhinp, vsdii* vo Cena. 116^ EUR (27.989.952 SH). PREDDVOR, enosobno. 39,10 m2, cbn* 87, K nad*, opfemijer>o, na mimi lokaciji. Cena 79.300 EUR (19.0034^ SIT), C01N>K OKOUCA, kmečka hiSa 212 m2, parcela 721 mi. gospod, poslopje ^40 mi, obnov. 175, potrebna obnove, iepa lokacija, v vasi, ob potoku, vsa m* frastruictura v bližini. Cena: 139*000 EUR (33309 960 SIT). CERKgE * DVORJE: panels 1000 mi. sončna, ob gozdu. Čudovit razgkd. 1 parček v hnbu. dostop po makadams kr cesti * cca too m potrebno UGODNA CENA^ 100 in ZA ZNANE KUPCE NU j NO KUPiMa ENOSOBNOvKranju. V KRAN]U IN BUŽNjI OKOUCI gar* sonjero, dvosobr>o. d^inpclsobn< tns^rw* HliO na Coreni&kem. C6L0TN0 PONUDBO NE PREM ČNIN NAjDETE NA NASi SPLfTNI s^RA^Jl projektiSi Caroline 66^ d, o. o.. Tmovlie 9 4207 Cerkfje na Goreniskem Tel. 04 23419 88 fat. 00386 4 234 19 . CSM 040 666 990 Nepremičninska agencija CAROLINE 66. d*o.o., ?t Kranj, 4K lAVNO DRAŽBO ZA PRODAjO NEPREMIČNIN {N VOSL Predmet) ^voe dražbe so: enota ZAHOD v d voštano vaniski hiit na lokaciji Brito^Voge, stan povrtine 168,62 mz. parcela 182 m2, IzkI, cena 146.052,41 EUR ooc.ooo.oo 5 2, enota VZHOD v dvostanovanjsM h\li na lokacifi Britof*Vc^e, stan. povriine 175,74 m:, parcela 240 mz, izkl cena EUR .000.000000 SIT). (enoti pod ti. 1 in 3, s« nahajala na I SL 1876 k o. Britof, dokončani . pod grad. faze do 31.8 2007) 3. osebni avto AUDi A3 1,9 TDl AM« emON. 3 vrata, 68 000 km, modre barve, L 2004, izki cena 1^099,00 €UR 0.6^8.524,36 do 4. osebni avto RENAULT CUO 1.4 i6V, 5 vrat, 42 000 km, rdeie ban^, I. aoo6| izki, cena 8,S99^oo EUR S osebnS avto RENAULT CLIO 1,5 DCl| 5 vrat, 130.000 km, bele barve. I, 2002, iskl. cena $499^^ EUR ^avna dražba bo potekala v &tedo, 09. 2007, v sejni dvoriini Doma Kra^ janov Prrmskovo (jezerska cesta 41, Kr^nj), 7 zaietkom ob 17.00 uri. Podrobnejše info/macije so objav ^ jene na inrernetnih straneh agencije CAROLINE 66, d o. o. (vww.caro» ine66.^) ali na sed^u v P£ Kranj tel 04/234«8 NEPREMIČNINE ESTATC SVCT RC E^etA HiiA^i vlit* 12 400« Hj^mi fcL^ e4naii«o kupimo več razlKnlh nepremi6irn aa nam že znane kupce. Aktualna ponudba n«pr etih 2000 in 2003 J. l2gr, 1961, CK, telefon, kabel, te- ^ balkona ni, cena ti6.007.00 EUR {27.S m« srr^ Krvji Zlato poljar garsorrjera. IL nadstr. v izmeri 29 mz, I. izgred. 1992, obnov* lena 1996, dobr^ ruporeditev prostorov. balkofi, cena 68.853,28 EUR (16,5 m)o SfT). Kranjt Planina \p enosobno v izrneri 31,30 m2, IIL nadstr. L izgr. 1976, O^ no^jerio 2005, CK ul, cena 7),coo, 00 EUR (17 mio SO). Kran^ bli£na avtobusne postaje, sobno, II nadA.^ v izmen63 m2 in 60 m2 teras«, CK, t^e^, ograjeno 1.1976, sonćr>a lega, cena 124.353,00 EUR {29.800 oco.oo S1T). Krvij^ Pl»ina fll, dvoso^o. t, nadstr. v izmen 63,6 m2, teto czgr, 1^6, delno prenovljeno (tlaki) 2002, cena 102 200,00 EUR (24^9K20&00 SIT). Bled, alpski bloki, dvosobno ^ k, It, nad-str., v cmeri 72 r7i2,1. i^r, 19S9, cena 169.200,79 EUR (40,6 mio srr). i bloki, dvosobno, IL nadstr^ czmeri 53 m2, . izir, ^989, cena 111.300,00 EUR (26,7 mio SfT). TrSčp mestno jadro, 6 dvosobnrh sta* novanj v trinadstropni hISi velitcostf od 54,50m2 • Sj.oomz, feto izgr»^957, vce-oti preno^/ena leta 2CCO (ilaki. irrstala* d>, kopalnka, OC lefefen, dvigalo) bal-ni, cena ij5o£UR/m2 (323.514,00 vpisana v ZK, vsetjiva Blüma Knnja, v pritličju hiSe, trisobno v izmeri 120 mz, oocacno ie420 m2 vrta, garaža 25 m2, dve kleti, pdchta tri parama mesta, v celoti pre* novlfeno 1.2000, feto izgrad. 1981, cena 158.711,00 £UR (33 033.504.00 srn^ STANOVANJE ODDAMO V NAJEM: Krvij. Pbnha II, novogradnja, enosobno, IL rvad^ v izmeri 34 ma z gaožnim me* scom v kM, kuhinja opremljena, i izgrad. 2007, cena 300.00 EUR (71^92.00 SR) + 5troiki 4ena var^ina. HISE-PRODAMO Bližina CaM\ na Cofenjskem, pritlri-ru. tlorisa 12 X11 m2 na parcdi velikosti 572 mi. I. izgradnje 1992, cena i6a.744,n EUR (39 mio Kran}^ Kokrior^^o^adstropna vvhkosti 160 rn2r\a parceli velikost) 524 m2, de^^ no ebnov^jet^a okna, lisada in instalad* je, L izzrad. 1956, cena >79435.00 EUR Gom^ • Begunje, dvonadstropna, ve* likostf 730 mž, na parceli velikosti 2370 m2, zgrajena leta 1S94, leto prenove 2003. oprema: AOSl« CK kabelski Inter* net, kJima, ved telefonov, balkon, garaža, terasa, vc< partnmih n>ctt, ur<^a2em1|i* ika knjiga * bivii letni dvorec z v^m s> dobnim udobjem na atraktpi/ni lokaciji, v bližani dostop na avtocesto, p^merno tako za stanovan s ko namembnost kot za s No. zdravstvo^ sanat» fij. Cena 1,500.000,00 EUR POSLOVNI PROSTOR • ODDAMO V NAJSM: BBärui cBAe Kran}-Sko^ Loka v izmen skupno 12S rnž, cd tega 40 rn2 v pritličju in ^ rru v r^dstrof^g, samostojen vhod, tlab keramika, uporabno dovolfenje za Ir* govirw (možno^ tudi za pi&ame). L grad 1960^ obnosrl)eno 1,2000, cena 8.S EUR/mz(zo36,94 SIT/ma) ^ stroški ridadÜäii prostori • prazvodne hale • PRODAMO • NAJEM Stegne pri l^ub^nt, velikosti 600 rnz, telo izgradnje 197$, cena 427724,92 SUR {102,5 ^^^ Sn), možnost tudi najema « cena 4.172,92 EUR m«seöio h-nrQ)kj(i mio +strdki). PARCELA • PRODAMO Bližina Preddvon^ zazidljiva v izmen 6S7 m2, cena 115 EUR/m2 SIT/iru) 2 ^i^übvMfei Juvuljenjem u visokopritlično h^So tlorisa cca 90 m?, ki je v zaključni pridobivanja Rmt nad jesenomv czmert 759 mz, na parceli elektrika in telefon, sonćna. dostop z javne ostE, geodetsko odmerjena, celocna zaadliiva. 6 od avtiKRte, cena 37.556.33 EUR (gmioSn). tka^ L^« Poljanska dolina (Gorenja vas) v izmeri 764 m2, lepa, senčna, cena 43.816,00 EUR (lO.Smio SIT), Gorenjska, Sredr^ vas nad Coričami^ parcela v izmen 403 mz (za postavitev vikenda), cena EUR {9 mio SIT}, poWbef doplačilo za že pridobljeno gradbeno dovoljenje 2a postavitev brunarice v vi Sini ^,300,00 EUR (1989.012,00 sn). iivwv^,nepfemicrtine»net Mali oglasi tel.: 201 42 47, 201 42 49 fax: 201 42 n e-mail; maliogldsi@g-Qlas.sl Mall ogldsi v ipt^jemajo: za objavo v petek v sredo do 1330. in a objavo v torek, do pn ka do 14.001 7 -15. ure "Čisto zadnji hip". naUm bralcm . Oglas ü to rubriko lahko u lofct v ponedeljek do osme ure iri a osme lue. Cena oglasa je9.41 EU«(?.255mjepfiofnaini 80 zndkov • kupon ne veifd. Obavljen je rid zacelili mati fi oglasov. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM LESCE« prodamo garsonrero v cmeri 22,00 m2. cena 62.000 EUR (14 B57.S80 Sm, GS-5 d.o.o,, Alpska C. 62. Lesce, •031/597-438 roa^u ENOSOBNO stanovanje, 40.& m2. Kranj, Planina 1. popolnoma acJaplira- no. rruma lokacija. V 051 /373-311 DVOSOBNO stanovanje. Sirsžtšče pn Krannj,« 051/358-822 ww DVOSOBNO stanovan;a v Begunjah In rralo rabljeno pohištvo, 9 031/420- 70034^ JESENICE, pnsdarrc stanovanje, 75,00 m2, 9 76.000 EUR d.o.o.. Alpska G. Lesce. 8 031/597-438 sobno . nads.. VSI mio SiT). 4243 fOOUiO v 30. dneh prodamo vašo nepremrčnrno 04/23 44 oso, 041/626 SSI, 041/366896,041/734 196 24ur/da n nepr«m i m avto, dobro ohranjena, ugodno, 9 031 /827-094 rcca-i« AORIA SOO special cena 700 EÜR (168.000$rD. »041/344-220 »3032» AVTODELI IN OPREMA pnODAM GUME IN PtATlSČA za razne od laid cd, malo rafi^er«. neftai tuOi , sb ugodno. KARAM BOL I RAMA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO tudi totalKa - pcnutam največ, V02. a31/77l>$33 .pre- GRADBENI MATERIAL ORADBBNI MATERIAL PRODAM ČEŠ NJE VE deske 041/582-542 cm, 9 rncLi:»» KUPIM 3 m3 sunite, macesnovih plohov In 1 m3 suNh, ]esanovlh plohov, B 040/298-413 roo^se ODKUPUJEM uC^đarioe, smreke, jelke \rt les na panju, plačilo takoi, 9 041/&84-233 STAVBNO POHIŠTVO PRODAM DVOKRILNA vrata, primerna za poslopje. 9 041/669-689 '00343« KURIVO PRODAM DRVA meterska a žnosi dostave. 9 SUHA. bukCM drva, lahM> dosa/iena, »OSi/SZ&^e In STANOVANJSKA OPREMA_ POHIŠTVO PRODAM SPALNICO, primerno za kmeöki tunzem, 9 01/012-46-59 reoMi SPORTi REKREACIJA PRODAM ŽENSKO kolo na ceno, 9 041/317-349 TURIZEM V KAMPU Terme Čatež oddam vikend htiicoz vso opremo, je za 4 osebe, 9 031/647-823 roo4«o ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM GLAOKOOLAKI prinaialci relrtever, 6mi, brez rod,, cepljeni, čistokrvni, 9 04 /s95-77-14,031 /389-1ö1 70aj301 SADIKE okenskih (n baJkonskrh okraa-nih rasllin m enoletnic, ugodno, Konc. Moinje 37. Radovlpca, 9 04/533-80- 17,041/607-464 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM MALO BCS brez 689 . 9 041 /86a- PROFESIONALNO c^^ktno kosilnico AS 28/4 Endui«, vrnemo 2A več^e, strme, razgibane, povi^ma, rabljeno eno sezono, 9 041 /68^89 ro!»«33 SADrLEC koruze MSK 2, dvoredni, lepo ohranjen, traktorski In traktorsko žKrop^ nlco A^metQniKa Kra^^l 2001, štr,cca 5ni šKrooljenja, cena po ogledu in d> OCMMU, «041/727-045 rvodi^ SEKAČ za drva, rablren 041 /669- roo&oi Z6RABLJALNIK zvezda 310, 040/274-147 i(Xi3*n PRIDELKI PRODAM VINO rumeni muškat, sauvignon In mašano. 9 031/649-019 VZREJHE ŽIVALI PRODAM 20 KOKOŠI v polni nesnosl 040/886-208 BIKCA sVca. težkega 250 kg. 700M47 DVE TEUCI slmentalki, stan 2 leti za , m o- nadaljno rero, 9 03i /520-0307coa*45 JAGNCTA za Ziüto 04/57-21-786 700)44« KUNCE sarriec dunajčan, samico fn samoa sivi ovnač. 9 04/212-02-97. OVCO za zakol ali nadaljno rejo, 04/255-11-71.051/410-138 '«34» TELIČKO simentalko, staro 6 tednov. 9 04/572-2W)0 roco«» TELIČKO simentalko, staro 14 dni, 9 tOD2A4t KUPtM BIKCA simentalca. ledne, 9 040/133-969 do tn BIKCA simentalca ali mesne pasme, starega do 14 dni, B 041/841-832 7003441 TELETA sUnentaLce. lahko lelićke, 9 stare do 14 dni. 7coaa3fi ZAPOSLITVE Cm/ž) NUDIM DELO v strežbi dobi dekte • itudentKa. Kamazt d.o.o.. Cesta na Snkt 30. Kianj, « 031/SI 8-780.041/389^61 W34» I^ČEW sodelavca za delovžMtski trgovini na področju SkoQe Loke, Kranja, Bleda, cenjene ponudDe na naslov: Mercator)eva ^anAizna prodajalna MAK. Škofjeloika 20, Kran; KUHARJA a Is cert ledno zsposfi gost»^ v Ljubil, nedelj in praznikj prosto, BTC KratochwHf d o.o.. ^martinska cesla 152, LJubltana, «041/879-065 locaisd V SPOMIN Danes, 4. maja 2007, mineva 20 let, odicar te ni dragi Frenk Spenko Pogrevam te. Po^ivai v min:. Štefka KUHARJA - PICOPEKA zaposlimo, uma postavna 6 EUB (1,437,84 sm. viKend' prosti, Larti d.0.0.. $p. Bitnje 7a. Žabnica, 041/642-882 ?oom« PICEf^lJA Morena, iz Žrrovr>ice, Žircvnioa 59 a. zaposli picopeka ali 041/632-486 SIMPATIČNO dekle za delo v strežbi zaposlimo, sob., ned. prosto. kotiček Čuk, Kfdriočeva 47. ZA DELO v strežbi v R baru iščemo natakanco, R bar, Rajsar Zdenka s.p., Bistrica pn Tržiču 55, Trilč. 9 041/327-923 ZA DELO V STREŽBI v lokalu lš6emo natakarico In natakaria, 8enz. Glevria cesta 43, Naklo, 9 040/312-440 7CW937 ZAPOSLIM voznika C kategorije za vožnje po Gorenjski, Mihael s.p„ Dvo/ie 28, Cerklje, 1 8dO /vyU40 2APOSUMO VOZNIKA IcMynega vozM. izp. C in £ kategorije ter sKladećnika, Prošnje poselite v 8 dneh rta: QrobcTiwk trensoort, d,o,o., UA uf, 10. Hcqul. 0t/7&00-152.041/7a&€78 PRIUČIMO ir zaposlimo zastopnike za irženje slovenskega proizvoda ze poz-rvinim etrer^Kam, Fantom mlomattonal, d.0.0,, U I, M, Grevenbroich 13, Celje. 9 080/23-99 7OO»A? KOSEU DUPUE d.0.0., Zg. Duplje 91, Duplje, zapoeli sodelavca za področje izdelave in montaže strojev in naprav. Posojn poklicna žola preot> llkovalec kovin ali del, brez pokjica, 9 031/619-282,041/819-282 rooM» REDNO zapcđtm saoftega l^ućavnč«ii)a-\Qrfca, Kooe Kisij d.o o, Priaie^ ul. S, Kra*«ö41/552-285 700W7S ZAPOSLIMO ve6 pola^ak^ev podov -parKeiarjev, MožnosI pnučitvo. Park^ tarstvo Fot^nčič Miro s,p., Gofiće 33 b. Golnik, 9 041/705-234 towr liĆEM DELO dobi i(uhar/jce, picopek m dekle ali fant v strežbi. Gostilna Logar. Hotemaie 3A, Preddvor, 9 041 /36d-051 'oeMM INŠTRUKTOR MATEMATIKE liče delo : pomoč pn učenoj, 9 040/381- IŠČEM OSLO pomo6 pn hi&nih opr> vilih, Kranj z okolico, «041/238-93S 7003477 KOT INŠTRUKTOR matematike, fizike, dr>glešdne In kemije za m 031/291-526,041/887-201 r«3*2» STORITVE HUDIM fiSTEPOKS SENČILA Rosrw P^ e.p.. Senično 7. Knze, tel.: 59-55-170, 041/733-709; zduzije, rokvi, redete, lamtine zavese. pMse ofess. kpmarrftl, matee, wMw.astarlä.riel BARVANJE fasad in napuSčev, u^ no in kvalitetno, Me^amatrix, d.0.0.. StarotovaSÖ. Kranj. 9 041/570-057 7C0IBd1 BEUENJE in površin, barvanje n^^ušćev in fasad, dekorativni ometi in opleski, premazi. Pavec Ivo s.p., 179, Nakfo. 9 031/39-29-09 BYTYOi IN OSTALI, QradbentsWo d.n.o., Glavni irg 14, Krani. izva)av$a gradbena dela, rtovogradr^je. adaptacije, notranje omete, vse vrst fasad, fir 04/202-81-20, 041/760-814 rooiezo Brno I SKALA d.n.o.. Siruževo 3a, Krar>j, ni^ adaptacije, novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje dvonšć. z nail m aH v^im materialom, 9 041/222-741 mwi ČIŠČENJE STEKLA, talnih oblog, sedežnih garnctur, keramike, knsla-liza&ia marmona itd, Dragan Kovačić s.p.. Zlato polje' 3c, Kranj, 9 040/795-571 70oa2i5 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ po sitemu Knaut, montaža stresnih oken Velux In polaganje lami-r^tov, izd brunaric in nadstreškov. Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Pck jane, 041/785-842 rcos^u IZDELUJEMO m prenavljamo slrehs. Megamatnx, d.0.0. Staretova uiica39. «041/570-957 7aD?ie? IZVAJAMO sanacije dimnikov, nudtmo dimne obloge, dimne kape. Novak & Co, d.n o,. Ljubljanska 89. Domžale, 'Ql)iđ4> IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA od temeljev do strehe, kvalitetno, Loanina, Gradbeništvo, d.o,o., Gubčeva ul, 7, Kranj, 9 041/267- 70034;s LAMELNE ZAVESE, žaluzlje. rolete, screen senčila. oHseje izdelamo in montiramo. Rono senčila d.o,o., Msvsarjevd cesta 46. Notranje Gonce, • 01/365-12-47, 041/334-247 700^2 PRENAVUAMO HiŠE in stanovanja v Kranju tn oKolci - rezervlrafte SvoJ termin, Megamatrix, d.0.0., Staretova ul. 39, Kran), 8 041/570-957 7COt6öO TESNENJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila do 30 % pnhranka pri ogrevanju. Prepiha In prahu ni veči ZmanjSan nrup, 10 let garancij. 8E S MA, d.0.0,. Eksierieva 6, Karrnik 01/83-15-057,041/694-229 7003*Ti V BLIŽINI Brda pri Kranju oddamo v najem bokse in nudimo dolo jahanja: začetne In nadalievalne tečaje za otroke in odrasle. Vljudno vabljeni v KK ^senlk, Jezerska c. I08c, Krani. Into Mateja. «041/344-220 VIJOSA d.0.0., Tomšičeva ul, 40, izvaja vsa gradbena dela, vse vrste fasad, zunanje urednve In notranje omete, 9 KCiMfi IZDEUJJEM po meri plošče za vale zidane štedilnike. Dostava in montaža r^a vasem domu. Romeo Žur s.p., Golnik 5&, Golnik, telefon: 041/895 687 ZAKLJUČNA mizarska dela, mornaia, okna, vrata, stopnišča, ograje, vgradne omare In ostalo po dogovonj, Robert Skrlec s.p., F^oljane nad Šk. Loko 66. Polfane, 9 031/852-765 7DC340i l&ČEM IŠČEM dom, POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREOm za vse zaposlene In upokojene. Lons, d.o.o.. Gregorčičeva 8, Kranj, • 04/23-66-608, " nvvvvn KREDITI DO 8 LET za vse zaposlene ter nce obremenitve doh„ stare obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., MHnska uL 22, Maribor, ^.r 02/252-4S-26, PESST d.0.0., PE Strilarjeva 5. Kfanj Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti h» du. PDMi ZASEBNI STIKI GOSPOD 5TAN0 R.- eJoMnic«, a. 07, teJ. St. nI v pistnu, lato ne morem. čoprav ž^ftm pozitfvno odgovoriti na '^Sršena ^upna pot - 5314". Hvala z& tdpo pismo. Će želite odgovor* lahko pokiicate zvečer. • 041/238-5 Slavka Reh 2ENITNA POSREDOVALNICA ZAU-PANJS posreduje za poitane zveze, za vse starosti po vsej SLO, Mnogo se je zo spoznao, naj 96 Vas ie veći, rHKMT WWW^C0R£N1SKICLAS.SI ZAHVALA Ob smrti naše sestre Marte Demšar se zahvaljujemo vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Se posebna zahvala pogrebcem iz domaČe vasi Rudno, ki so jo lepo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi CSS in starejših občanov Škof]a Loka, posebej oddelku "Mozaik'*, ki so zadnja leta skrbeli zanjo, jo spoštovali in imeli radi. Zahvala tudi podjetju Akris. pevcem Zupan ter g. Jožetu - kaplanu iz Železnikov za lep pogreb. Njeni domači V SPOMIN Mamo j( pm ghs. Iri ga sHSii. mama je zadnji klic ... I. maja 2007 je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila na^ draga mama Katarina Petelin z Bleda v mislih in srcih si vedno z nami. Hvala vsem, ki se je spominjate. VSI NIENI ZAHVALA 71. letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi mož, oče, stan oče. brat. stric, tast Nikola Puškarič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja in podporo, darovano cvetje, sveče in sv. maSe in vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala sodelavcem Iskraemeco, Okrožnega sodiSČa Kranj, NK Velesovo • veterani, bivšim sodelavcem Vodovoda • Komunala Kranj za izrečena sožalja in denarno pomoč. Zahvala g, župniku MiroslaviČu za lep pogrebni obred 2 mašo, pevcem za zapete pesmi ob slovesu, trobentaču, praporščakom, nosačem, gospe Francki, pogrebni službi Pogrebnik Dvorje. Vsem imenovanim in neimenovanim Se enkrat iskrena hvala. NJEGOVI Adergas. 24. aprila 2007 24 info@g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 4. maja 2007 An keta Vrtički že, a bolj urejeni Ana Hartman V Ljubljani so pred kratkim odredili vrtičkarjem, da odstranijo svoje vrtne lope. VrtIČkarjev pa je precej tudi v Kranju, zato smo mimoidoče povprašali, kako gledajo nanje. («t«. C^rjzd Kiivfiić Vinko Soljič: *'Dobro se mi zdi, da se ljudje ukvarjajo s pridelovanjem zelenjave in da imajo vrtičke. Vendar pa bi se lahko obnašali bolj kulturno, bolje bi jih morali urejati in uskladiti/' Alojzija Poljanec: "Vrtički ne sodijo v vsako okolje. Ponekod je prava svinjarija, na živce mi gredo koče in stranišča. Urediti bi jih morali enotno, Naj jih Imajo, a tudi pospravljajo." Štefka Filipčfč: "Po eni strani se mi zdi prav, da jih preganjajo. Tudi vrtički so lahko lepi, če so urejeni in pospravljeni, postavljene utice bi morale bit enake." Ana Dolinar: "Tudi sama sem še lani z veseljem obdelovala vrtiček, a mi zdaj zdravje tega ne dopušča več. Zelenjava je bila kot dodatek k pokojnin . Moj vrtiček je bil zgledno urejen." Dušan Rihteršič: "Sem za to, da imajo vrtičke, marsikje je zemlja celo neobdelana. Vendar pa bi jih zagotovo lahko lepše uredili, saj je vrt navsezadnje lahko tudi okras." Muzejski vlak prisopihal Naklo Žal samo za prvi maj, saj je bila redna železniška proga med Kranjem in Tržičem leta 1966 ukinjena. ložE KoŠniek Naklo želi ostati povezano z železnico, čeprav je bila železniška povezava med Kranjem in Tržičem leta 1966 ukinjena. V Naklo je od Časa do Časa do bližnjih skladišč pripeljal le tovorni vlak. Za prihodnje leto, ko bo sto let od zgraditve železniške proge med Kranjem in Tržičem in prihoda prvega vlaka v Naklo, oameravajo v Naklem urediti staro železniško postajo in njeno okolico ter pred njo postaviti muzejsko lokomotivo, ki je pred pol stoletja in več vozila na tej progi. V torek, na praznik dela, so v Naklem naredili prvi korak k obujanju železniške tradicije. Na železniško postajo je iz Ljubljane pripeljal poln muzejski vlak. Nato je Še enkrat zasopihal samo med Naklom in Kranjem, Vagoni so bili pre- V. i f po stari kolesarski modi, naložila na vlak tudi kolo in Če je bil prihod muzej- letos. Naklo je bilo polno, skega vlaka novost, je sreča- za priietneje vzdušje pa sta tesni za vse, ki so se želeli se z njim vozila po Nak- nje starodobnih vozil z vož- poskrbela pihalna godba iz peljati z vlakom: starejši lem, kjer se ji je pridružil njo do Tržiča in nazaj tradi- Kranja in folklorna skupina spet po desetletjih, mlajši Jur® Košir iz Kovorja, velik cionalna prvomajska prire- domačega Društva upoko- pa prvič, saj se časov, ko je ljubitelj starih običajev in ditev. Letos je bilo rekord- jencev. Organizatorji prire- skozi njihov kraj še vozil oblačil. Domačemu župa- no. V Naklem se je zbralo ditve, občina, Turistično vlak, ne spomnijo. Gostje, nu Janezu ŠtuJarju so dela- nad dvesto starih motorjev društvo Naklo, Kulturno in ki so prišli na praznični dan z vlakom v Naklo, so li družbo Župana Preddvora m Tržiča Miran Zadni- in avtomobilov, ki jih je turistično društvo Pod kri- pred vožnjo do Tržiča bla skupaj z domačim uživali v kar in Boru! Sajovic ter goslovil domači župnik )a- prijetnem dnevu. Ana Žori predsednik državnega sveta nez Zupane. Tudi gledalcev iz Skofie Loke se je oblekla Janez Sušnik. še ni bilo nikdar toliko kot vo jelko Duplje, Konjeniško društvo NaWo in Moto društvo Oldtajmer Naklo so nalogo izvrsmo opravili. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo oblačno s padavir\aml, deloma nevihtami. V soboto in r\edeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Anrt«»j) RS I« »Mlje , UrM U M»f««rl»gi|« PET£K Of 4 t • 4 8/15X l SOBOTA : 1 f I y ^ 4 i i i > NEDELJA / > » • 9/19°C C X //// ^^/«•c Hevi^ata O 20/101: I^/IS-C Med naj prostovoljci tudi Gorenjci Urša PFTERKFL jesenke - Mladinski svet Slovenije je z namenom pro- nja za izboljšanje položaja žensk- Anica Svetina je bila nagrajena za organizacijo razdeljevanja hrane iz rezerv mocije in večanja ugleda EU, za organizacijo odmev- prostovoljnega dela konec nili srečanj za starejše in za aprila podelil priznanja Naj delo 2 različnimi generacij- prostovoljka, Naj prostovo- skimi skupinami. Aleksan-Ijec in jekt. Med prejemniki so tudi prejel za vodenje ambuiante Gorenjci» in sicer Faila Pašič s posvetovalnico za osebe prostovoljski pro- der Doplihar pa je priznanje Bišič z Jesenic, Anica Svetina z ßleda in Aleksander Do- brez zdravstvenega zavarovanja ter za Številne aktivno- plihar iz Kamnika. Faila Pa- sti na področju varovanja šić Bišič je priznanje prejela zdravja in preprečevanja od- za humanitarne akcije za visnosti. Posebno priznanje družine na robu preživetja, za požrtvovalno prostovoljno za delo z osirotelimi otroki, delo izven sliižbenih obvez-za delavnice na temo med- nostizučencipajeprejelVa-kultumosti in za prizadeva- lentin Petemel s Hrušice. Mladoporočenci v soboto, 21. aprila, sta na Bledu sklenila zakonsko zvezo Bojan Resman in Lucija Čadež. V soboto, 2S. aprila, so v Škofjl Loki sklenili zakonsko zvezo: Peter Slapar In Lane Vukadinović ter Luka Kos In Vilma Možina, na Sledu pa AljoŠa Svab In Maja Kobal. Mladoporočencem Čestitamo in jim s Čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarjamo polletno naročnino. UQA UPC TeL£MACH * ZA raVAJ^ TCQ - LOKA KAVA: ELEKTRA ESOTECH; SOBOTA, 9. S. 2007, ob 20. URi iPORTMA DVORANA PODCN VABLJENI! RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeva u). 6, KRANJ (04) 2B12- (M> 2Bi 2* etcihu <04) 2022*222 «^«^^MMI <051) SOS-'SOS ^no^ß^w dročji in- -4 r S -rf 4 ft vestici) m razvoja. Novi glavni direktor Slavko Kanalec ima 39 let in je v družbi Acroni zaposlen od samega začetka svoje poslovne poti. Je diplomirani metalurg, ki se je kot štipendist nekdanje jeseniške železarne zaposlil v Acroniju takoj po opravljeni diplomi. Bil je tehnolog v )eklarni, pomočnik direktorja za proizvodnjo, kasneje direktor Profitnega centra vroča predelava in od j. oktobra lani direktor celotne proizvodnje - odgovoren za obrate )ekJar- ne, valjame in Predelave debele pločevine. Ob imenovanju na mesto glavnega direktorja je povedal: "To imenovanje je zame veliko prjzna- f VK I i //.v , Novi prvi mož Acronija, 39-letni Slavko Kanalec nje, da sem do sedaj dobro delal in da lasbiiki verjamejo, da sem sposoben dati od sebe še več. Hkrati je to velik izziv, kajti na čelo družbe prihajam na pomembni pre- 1 om nie i, Moj predhod n ik prof. dr. Vasilij Prešern je vodil družbo v najtežjih trenutkih; pokazal nam je novo pot in nam z odpiranjem v svet dokazoval, da znamo in zmoremo. Pod njegovim vodstvom smo postali drugi največji proizvajalec debele nerjavne pločevine v Evropi. Zdaj nas čakajo še višji cilji. Če nam je uspelo priti tako visoko, zakaj nam ne bi Že više? Minili so časi, ko smo sledili konkurentom, napočil je čas. da se zavihtimo med najboljše in postanemo najboljši in največji proizvajalec debele nerjavne pločevine v Evropi!" Na skupščini so potrdili tudi letno poročilo o poslovanju za leto 2006 in med dn;gim potrdili dve večji investiciji v novo iužilno Unijo in razrez- e v s^aipni visim pn- bližno 40 milijonov evrov. KRAJEVNA SKUPNOST Zagrozili z zaporo avtoceste "čeprav se zavedamo, da to ne vodi v Evropo, bomo prisiljeni izvajati državljansko nepokorščino in bomo ili na cesto ter jo zaprfl!" pravr Zdravko Črv v imenu stanovalcev ob avtocest. Stran 4 KULTURA Marljivost, doslednost in zlato priznanje Pevski zbor Vox Carnio us le na tekmovanju Naša pesem 2007 prejel zfato priznanje. Sezona pa še ni konec ... Stran 5 ŠPORT Rupar odšel iz hokejske zgodbe Razloga za odhod ni komentirati. Po statutu klu» ba mora sedaj upravni odbor kluba v 30 dneh sklicati izredni občni zbor, ki bo odlo» Čal o novem predsedniku. Stran 6 POLICIJA Nad kriminal tudi s pomočjo občanov Novi pomočnik komandirja, odgovoren za področje kriminalitete, je posta) Matej Ferk. Domačin z Blejske Dobrave na jeseniški policijski postaji dela že od leta 1991. stran 12 Sprejeli rebalans proračuna Med projekti, ki so dobili denar v rebalansu, je tudi težko pričakovano asfaltiranje in ureditev parkirišča na pokopališču na Blejski Dobravi. Urša Peternel Na aprilski seji občinskega sveta so jeseniški občinski svetniki potrdili prvi letošnji rebalans proračuna. Kot je pojasnQ župan Tomaž Tom Mencinger, so proračun za leto 2007 sprejeli že na decembrski seji. Šele kasneje so dobili izračun primerne porabe, glavarine in finančne izravnave, Poleg tega je medtem prišlo do spremembe financiranja nekaterih projektov, zato je bilo treba pripraviti rebalans. Po podatkih vodje oddelka za finance BrigUe Džama-stagič so prihodki v rebalansu proračuna ocenjeni na nilnice pitne vode. Manj denarja se bo v proračun nateklo tudi iz naslova komunalnih taks, ker po novem zakonu občina ne more več pobirati taks od igralnih avtomatov, stojnic in letnih teras. Na drugi strani pa so iz proračuna izločili financiranje nekaterih večjih projektov. Pri projektu Poslovne cone lesenice 2 in projektu urejanja območja Fiprom so morali spremeniti terminske načrte izvajanja, ker se potegujejo za sofinanciranje v okviru regijskega projekta Gospodarsko središče Go- Tako bodo glavnino teh projektov lahko pričeli izvajati V rebalans proračuna so vključeni tudi večji prihodki iz naslova davka od iger na srečo. Na Jesenicah sta se namreč januarja kar dva občana razveselila visokega loterijskega dobitka, in sicer lotka v vrednosti 140 tisoč evrov ter sedmice v višini sto tisoč evrov. Dobitnika sta morala plačati i5-odstotni davek, ki je šel v občinski proračun. Občino sta s tem obogatila za 36.654 evrov. i6.y milijona evrov, odhodki pa i8»9 milijona evrov. Razliko v visini 2,7 milijona evrov bodo pokrili z ostankom sredstev na računih preteklega leta, s čimer jim je us pelo ur a vn a ti bila nco. Med večjimi spremembami, zaradi katerih je bil potreben rebalans, so večji prihodki iz naslova glavarine, večji prihodki davka od iger na srečo... Na drugi strani pa letos v proračun ne bo priteklo skoraj 440 tisoč ev-rov od prodaje zemljišča Plavški travnik 2. Načrtovano prodajo so umaknili, ker bo Občina Jesenice zemljišče namenila za gradnjo pol- prej šele prihodnje leto. Prav tako bodo šele prihodnje leto začeli obnovo Ruardove graščine, na naslednje leto pa je prenesen tudi nakup bivše upravne stavbe Merkurja, v kateri bodo uredili Visoko Solo za zdravstveno nego Jesenice. "Prihranjeni" denar bodo namenili različnim proračunskim uporabnikom, med drugim za ureditev zbirnega centra za odpadke Podmežakla, težko pričakovano asfaltiranje in ureditev parkirišča na pokopališču na Blejski Dobravi, gradnjo vrtca na HruŠici in tako na- IO Jeseniške novice, petek, 4. maja 2007 Občinske novice Rok'n'band in partizanski pevski zbor Na nevsakdanjem koncertu sta se dve različni generaciji z dvema različnima glasbenima stiloma združili v istih pesmih. Anka Bulovec V sredo, 21. aprila, je v Gledališču Toneta Cufarja v organizaciji občine [esenice in Zveze združenj borcev udeležencev NOB z Jesenic, iz Žirovnice in Kranjske Gore potekala prireditev v počastitev državnega praznika dneva upora proti okupatorju. V slavnostnem govoni je jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger dejal, da je treba sprejeti resnico o grozodejstvih vojne in Časa po njej ter prisluhniti resnici drugega in kljub razlikam sodelovati v skupno dobro. Ker pogled daleč nazaj v zgodovino sodobni slovenski družbi ne prinaša nič dobrega, je treba vse znanje in energijo usmeriti v skupno prihod- nost, ne glede na politično, versko ali narodno opredeljenost. Poudaril ie. da i ahko le priložnost za odgovorno upravljanje države, regije in občine v korist ljudi, za ustvarjanje pogojev za stojno življenje, delo in izobraževanje državljanov, in zaključil, naj resnici končno pogledamo v oči in borcem NOB priznamo ključno vlogo za današnje mimo življenje v svoji lastni državi. Za nenavadno, vendar zanimivo popestritev programa pa so ga pevsxega züora m Rok'n'band. Na skupnem odru so uprizorili nevsakdanji koncert, kjer sta se dve različni generaciji z dvema različnima glasbenima stiloma združili v istih pesmih. i ^ L i L TRGOV NAZ METRSKIM BLAGOM Alpska 37, Lesce, tel-: 04/531-87-57 Za tople dni vam nudimo pestro izbiro: 4 « <• bombažev ❖ viskoze lanu v jerseya ^ bisga za svečane priložnost« Poleg naštetega vam nudimo veliko izbiro podlog, zadrg, sukancev, gumbov in ostale pozamenterije. Delovni čas od 9.00 do ^9.00, sobota od 8.00 do 12.00 von na Božena Ronner (Iz gradiva za sejo občinskega sveta) Pobuda svetnika Borisa S mole ja Svetnik Boris Srnolej je posredoval pobudo, da pristojne občinske službe opravijo razgovor z vodstvi večjih trgovin s predlogom, da bi na lokacijah, kjer se manjše tr- mo uvesti v okviru ukrepov spodbujanja razvoja gospodarstva na regionalni ravni. V primem, da bo to možno (gre za poseben ukrep v okviru t, i, državnih pomoči)» bo Občina Jesenice tak predlog podprla in ga v okviru ustreznega pravilnika tudi predlagala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Pobudi svetnika Ota Keliha go vine zapirajo, zagotovili v okviru večjih trgovskih cen- na lakšnih območjih vsaj z (2. seja) in svetnice Merime Nuhič (5. seja) trov preskrbo prebivalstva Na C. Cirila Tavčarja na Jesenicah občani zaradi pomanjkanja parkirnih mest parkirajo voziJa na vozišču občinske ceste, tudi na odseku ob osnovnimi po- Odgovor Oddelka za gospoda rstvo: Občina lesen ice pobudo sprejema, predlagani razgovori bodo izvedeni v čim krajšem možnem času. Poleg tega se razmišlja tudi o možnosti dodatne podpore (tudi fmančne) podjetni- i so takšno dejavnost objektu C- C. Tavčarja 3/b. S tem )e oteženo mogočeno tekoče odvijanje prometa, zato bomo v sklopu obnove C. C. Tavčarja uredili nja cestnoprometnih predpisov. V okviru novih projektov obnove Tavčarjeve ceste in cest v KS Sava, s katerimi se bomo prijavili na t. i. Strukturne sklade Evropske Unije, je predvidena tudi gradnja novih parkirnih mest (samo na Tavčarjevi cesti prek sto). Projekt Tavčarjeve ceste smo obravnavali na KS Staneta Bokala. Po našem mnenju in mnenju soglas j eda j alce v smo izkoristili skoraj vse možne lokacije ob Tavčarjevi cesti. Proučujemo pa tudi lokacije ob C. revolucije, vendar se zavedamo, da je možna gradnja dodamih parkirnih mest le na račun zelenih površin. Rešitev zelo hudega problema mirujočega prometa na območju občine Jesenice bi bila le v gradnji vsaj treh parkirnih pripravljeni izvajati na območjih, kjer ni zagotovljena osnovna preskrba. To želi- in zagotovili tudi dodatno hiš, kot npr. za Gorenjsko Šlevilo parkirnih mest. banko, na lokaciji Integral avto in na lokaciji Plavž. Po-Odgovor Komunalne direk* budo smo posredovali tudi cijer Na tem odseku občinske ce- ste se zaradi varnosti pogosto izvaja kontrola spoštova- Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki jo bo obravnaval na eni od prihodnjih sej. Pobuda svetnika Ibrahima Smajiča Okoli trgovine Spar in Tuš naj se uredijo pešpoti, namestijo pa naj se tudi koši za odpadke. Odgovor Komunalne direkcije Do poslovnih kompleksov -trgovin Spar in Tuš so urejene pešpoti, ki zagotavljajo varnost pešcev, sameznega kompleksa so na funkcionalnih zemljiščih k posameznemu objektu urejene površine za pešce, ki jih pešci lahko varno uporabljajo. Vozne površine so popolnoma ločene od navedenih površin. Lastnikoma poslovnih objektov Spar kot Tuš bomo predlagali namestitev dodatnih košev za odpadke zaradi 6stejŠe in bolj urejene okolice, vendar ie, če bomo ugotovili, da so dejansko potrebni. Po potrebi bomo na javnih prometnih površinah, če bodo ugotovljene ustrezne lokacije na« mestili dodatne koše za od» padke. novem nadzornem odboru V večinoma novinci Predsednica Nadzornega odbora Občine Jesenice je Darja Radič Urša Peternel Na aprilski seji občinskega sveta se je občinskim svetni» kom predstavila nova predsednica Nadzornega Odbora Občine Jesenice Darja Radič. Kot je povedala, so se člani odbora sestali že na treh sejah in resno začeli delati. Sprejeli so program dela za leto 2007, po katerem načrtujejo tri redne in tri izredne nadzore, spremljali pa bodo tudi poslovanje proračunskih porabnikov. V rednega bodo pregledali zaključni račun občine za leto 2006, izbrane pravne akte občine ter pravilnost postopkov oddaje Darja Radič javnih načrtov pri projektih modernizacije cest. Pri izrednih nadzorih so za zdaj določili samo predvideno število, koga bodo vzeli pod drobnogled, pa se bodo odločili na osnovi ugotovitev pregleda zaključnega računa. Po besedah RadiČeve pa bodo morda dobili tudi kakšen predlog oziroma namig za izredni nadzor. V nadzornem svetu so poleg predsednice še Raj ko Sku- bic, Emest Pušnik, Simona Štravs. Vojko Otovič, Janez Poljšak in Milan Baloh. Zanimivo je, da kar pet članov od sedmih prihaja s Hruši-ce. Razen dveh so vsi novinci v nadzornem odboru. Vse, M vas zanima zgodovina vašega mesta, pohodniki pa tudi Ksti, ki ste to malo manj, VABUENI OB MEDNARODNEM DNEVU MUZEJEV IN PRAZNIKU NARCIS v sodelovanju z Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske. Gornjesavskim muzejem Jesenice in Turističnim društvom Golica na POHOD PO ŽELEZNI POTI, ki bo v petek, 18. m^a 2007, ob 13.30 na STAfil SAVI za tiste, Ki se žet^te peljati z avtobusom • seniorje. Ogledali si boste ostanke fuž}n in muzejske zbirke, nato se boste odpeljali do Ranine pod Golico in se sprehodili do Savskih jam. Po vmrtw v vas bo čakal ogled cerkve in fiima o spravilu sena ter odprtje razstave v Štefetinovi hiši. Okrepčali vas bomo tudi z malico; ob 14. uri pred KOSOVO GRAŠČINO za tiste, ki radi hodite. Odpravili se boste žez Murovo in Pejce po stari železni potido Planine pod Gokco in Savskih jam. Po vmrtvi v vas bo ogled cerkve in filma o spravilu sena ter odprtje razstave v Štefelinovi hiši. Okrepčali vas bomo tudi z m^ico. Po zaključku pohoda ste vabljeni na Večer z Mihom Batohom v Kosovo graščino. Pohod je voden in brezplačen! Prijave sprejemamo v Turistično-informacijsKem centru Jesenice do četrtka, 17. maja 2007 natel:. 04/586 31 78 ati 04/581 34 17 in na e^aslova: tic@ragor.si, tic.jesentce<§siol.net. UJ m l/t IO Jeseniške novice, petek, 4. maja 2007 Občinske novice Učenci se počutijo varne y v v uspesne m srečne Poldeta Stražišarja Alen Kofol je s predstavitvijo Urša Peternel "Mislim in sem prepričan, da s strokovnim delom učencem omogočamo srečno otroštvo. Mnogokrat slišim, da otroci pri nas kar zacvetijo. Pridejo iz rednih osnovnih žol, kjer so v zadnjih vrstah^ včasih celo zasmehovani, pri nas pa so vsi enaki. Počutijo se vame, uspešne in srečne." S temi besedami je Alen Kofol, ravnatelj Osnovne šole šola s prilagojenim programom, ki je organizirana povsem enako kot druge osnovne Sole. Na šoli izvajajo tri različne programe: osem- in devetletne osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom, ki ga letos obiskuje 31 otrok 2 lažjo motnjo v duševnem razvoju; imajo oddelki vzgoje in izobraževanja, ki so namenjeni učencem z zmerno, težjo in Na Osnovni šoli Poldeta Stražišarja so pričeli akcijo zbiranja denaija za nakup nujno potrebnega invalidskega dvigala. Potrebujejo 40 tisoč evrov, doslej pa jim je uspelo zbrati 18 tisoč evrov, Ob zaključku akcije bodo pripravili dobrodelni koncert in upajo, da bodo na njem zbrali še del potrebnega denarja. Poldeta Stražišarja, predstavil bistvo šole s priiagojenim programom jeseniškim občinskim svetrukom na aprilski seji občinskega sveta. S svojo predstavitvijo jih je navdušil. "Mislim, da imamo srečo, da imamo ravnatelja, ki izžareva tako pozitivno energijo" je ob tem dejal župan Tomaž Tom Mencinger in šoli zaželel uspešno delo tudi v prihodnje. Kot je v predstavitvi povedal Alen Kofol • ravna težko motnjo v duševnem razvoju; tretji pa je priJago- jen izobraževalni program v okviru specialno pedagoške mobilne službe, ki deluje na šestih osnovnih šolah. Po Kofolovih besedah se njihova šola od rednih osnovnih Sol razlikuje Uidi po tem, da je postal pred poldrugim letom • niso "posebna Šola", temveč na njej poučujejo in rehabilitacijski pedagogi, oddelki pa so manjši, v njih je največ po dvanajst učencev. Vsak otrok ima individualni načrt, prilagojen njegovim sposobnostim, Velik poudarek dajejo ročnim Alen Kofol spretnostim, skrbijo pa tudi za vključevanje v okolje. "Zelo se odpiramo navzven, kajti zelo pomembna se nam zdi povezanost z oko- jem in sijelo van je z drugimi," je povedal ravnatelj. 2a učence pripravljajo celo vrsto interesnih dejavnosti, šole v naravi, šolo za življenje. tabore, tečaje drsanja, plavanja, teka na smučeh in računalništva. Lani so sodelovali v mednarodnem pro- jekui Comenius in sodelova-h s Šolami v Nem6ji, Franciji, Angliji in na Poljskem. Alen Kofol je tudi poudaril, n da po zaključku šole pot za učence ni zaprta, lahko se vključijo v dveletni program je poklicne Šole, če so tam uspešni, šolanje lahko nadaljujejo v poklicni Šoli. kasneje tudi v srednji šoli. Med šolami, na katerih nadaljujejo šolanje, je Kofol omenil kovinarsko, lesno, program pomočnik slaščičarja oziroma peka... Glede zaposljivosti učencev pa je Kofol dejal, da podatki o tem niso zbrani, prav na temo prehoda iz šole v zaposlitev pa sam pripravlja magistrsko nalogo. Železniška postaja je degradirano območje Stanovalci, ki živijo v bližini jeseniške železniške postaje, že dsij časa opozarjajo na problem hrupa. Zaradi številnih pritožb so leta 2004 in 2005 opravili meritve hrupa in rezultati so pokazali, da so kritične ravni hrupa presežene v območju dveh stanovanjskih objektov ob progi. Predstavniki Občine Jesenice so marca letos na sestanku v Ljubljani predstavnikom ministrstva za okolje In prostor predstavili problematiko hrupa na železniški postaji na jesenicah. Na osnovi pogovora so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli sklep o začetku postopka razglasitve degradiranega območja. Postopek bodo zdaj nadaljevali na vladi, ki bo tudi določila program ukrepov za zmanjšanje hrupa in terminske roke za izvedbo ukrepov. U. P. Sofinanciranje nakupa delilnikov toplote Na Občini jesenice se danes zaključuje razpis za dodelitev finančnih spodbud investicijskim ukrepom za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Občina je letos za to namenila dobrih 83 tisoč evrov, občani pa so se lahko potegovali za pridobitev nepovratnih sredstev za toplotno Izolacijo, prehod na daljinsko ogrevanje, vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode in vgradnjo kurilnih naprav na polena oziroma lesno biomaso. Po podatkih vodje oddelka za okolje in prostor na Občini Jesenice Valentine Co-rišek so do 23. aprila prejeli skoraj sto vlog. Po trenutnih ocenah pa bo nekaj denarja iz razpisa ostalo neporabljenega, zato so se odločili, da bodo za preostanek sredstev pripravili nov razpis. V njem naj bi spodbujali še druge ukrepe za zmanjšanje porabe energije, in sicer bodo sofinancirali nakup termostatskih ventilov in delilnikov toplote. U. P. Meritve radona v šoli na Koroški Beli v Osnovni šoli Koroška Bela so januarja letos pričeli meriti radon v prostorih, kjer so tla poškodovana zaradi delovanja žlindre. V ta namen so namestili devet detektorjev. Radon /e v Zemlji naravno prisoten in če je tlak v prostoru poškodovan, iz tal prehaja v prostor. Pred dnevi so detektorje pobra-in jih po besedah vodje oddelka za okolje in prostor na Občini jesenice Valentine Corišek poslali v analizo na japonsko, ker tovrstnih analiz pri nas ne delajo. Rezultate meritev pričakujejo julija. U. P. STUDENTSKI SERVIS MLADINSKI SERVIS KRANJ, IP JESENICE, CESTA MARŠALA TITA 7, JESENICE (nad picerijo Domina) Tel.: S83-50-20 GSM: 051/300-170, na katerega smo dosegljivi 24 ur na dan Delovni čas Ponedeljek-tetrtek 10.00-15.00, Petek 13.00-15.00 Naredi ali ne naredi poskusov ni Ponujamo: darilo ob vpisu pestro izbiro prostih delovnih mest takoBnje izplačilo zaslužka Vableni! Robert Pajk (SDS) je prvi mandat občinski svetnik. Javnosti je postal bolj znan, ko je postal direktor H K Acroni Jeser)ice, kasneje pa je pozornost vzbudila njegova kandidatura za župana Jesenic. UrU Peternel Kratka osebna predstavitev: datum in kraj rojstva» stan, število otrok, kaj ste po izo* brazbi, kje ste zaposleni... "Rojen sem na Jesenicah 20. julija 1963. Sem poročen in oče dveh hčeia, starih petnajst in enajst let. Po izobrazbi sem univ. dipl, inženir strojništva, zaposlen pa sem kot direktor HK Acroni." Želim si. da bi Občina Jesenice postala ... (opis v neka) sUvkih) "Da bi bila to občina, kjer bi bile ustvarjene razmere, da vsak posameznik lahko dobro živi • skiatka da bi bile zagotovljene razmere za primemo kvaliteto življenja za vse občanke in občane Jesenic." Katere cilje boste zasledovali kot občinski svetniki Robert Pajk "Kot občinski svetnik bom predvsem zagovarjal naslednje dlje: v polni meri izkoristiti Ic^ti^e prednosti mesta; razvoj novih poslovnih lo-kadj z namenom pridobivanja novih podjetniških inve- vnih mest; razvoj alternativnih oblik turizma: Športni, zdravstveni, kulturni..." Katere svoje tri osebnostne lastnosti bi izpostavili (pozi« tivne aJi negativne)^ "Poštenost, trma, vztrajnost ... Vse troje deluje navzven tako pozitivno kot negativno • odvisno, s katere perspektive me ljudje opazujejo..." Najljubši bobi oziroma preživljanje prost^ Časa^ "Najljubši hobi je Šport, predvsem hokej na ledu, ro-ler hokej, nogomet, tenis, tek. Med hobiji pa je tudi branje - berem vsega po malo, od Časopisov in revij do leposlovja \n strokovnih zadev."' Zadnja prebrana knjiga? "A. Paasilina: Očarljivi sku- Najljubši kraj za dopust "Morje. Mediteran." Na kaj sle v Življenju najtwlj ponosni? "Na svojo družino." Življenjsko vodilo ali moto "Naredi ali ne naredi - poskusov ni." sticij in odpiranje novih delo- pinski samomor. II Vprašanje o aktualnem dogajanju: kako komentirate nedavno prodajo večinskega deleža SIJ ruskemu kupcu, zlasti z vidika bodočega sodelovanja s Hokejskim klubom Acroni (esenice.^ "Z vidika umika države kot lastnika iz podjetij v državni las d je to po mojem mnenju dobra odločitev; sodelovanje novega lastnika s H K Acroni Jesenice pa bo • upam in verjamem • vsaj takšno, kot je bilo do sedaj." I' i ^ jeseniške novice Jtien^iM Aovic« so pfiloej Gorenjskega fiUia Gorenjski Glas Corenjski f^l^t« d ^^d.^K/anji Ze^MVi 1« 4000 Ktar>j OOCOVOfiNA VHOWCA Vol^jak STROKOVNA SOOfLAVKA UREDNICA U/la PttemrLCSM URFONI$KI OMOR: 6c2«ni Nni^U Hjref, Viri, Cveto Ermjn. t^rla 9tttm OeUHOVNA ZASNOVA lerriej Stf^an TnurKi>ntHi C^wjxhi Kf^ / O^^lii^fifi Mi^^i V^Vfi^ / NM^ 1.4oao it^i^ ji eb m v fum^ om tf^i'gpdftn / ^ilejt c^e^j^kj, l^dfhi (eftlir^t ift^) ia^ ret Mjlnih prt^o^ f Tisk lCT,diß , l^u^^ry f peri ^ f Ctm iNM CuR / S't. Ict^ nifdčmn« luK f S^T« ^ Sit M pr^^na^r pc t S^^ Bed^* M % p^^iUi p^fkir* ao^ p^p^M, Mil % v it^ \t pp icop^^n I.) % od ^P^fJ p^kkl. ki tvi&lf dnie|i oM^^jf^ike / Oriai^ Uomt. 99 if^W» offUI^V' tH 04/ 414t d IO Jeseniške novice, petek, 4. maja 2007 Krajevna skupnost Snegolom v začetku marca nas je vreme razvajalo 2 izredno visokimi temperaturami in lepim vremenom. Vse je že kazalo, da je zima minila, čeprav smo bili nanjo Še vedno pripravljeni. Glede na vreme, smo sicer pričeli pospravljati snežne kole, na strojih pa smo zamenjali priključke, ki jih uporabljamo za zimsko službo, Na območju lesenic smo pričeli pometati ceste in urejati zelenice- Nato je 19. marca, le dva dni pred koledarsko po» sedno prelomilo. Polomljeno drevje je predstavljalo tudi veliko splošno nevarnost, zato smo se s Komunalno direkcijo občine Jesenice dogovorili za njegovo takojšnjo odstranitev. Tako smo že v prvem tednu po končanem sneženju rešili najbolj nevarne zadeve. Ob tem bi se radi zahvalili občanom za sodelovanje: odstranjevali so parkirane avtomobile, da smo lahko svoje delo opravljali nemoteno in v3mo. mlad jO, pričelo snežiti, kar smo sicer pričakovali, saj spremljamo internetne napovedi, ki so povečini to^ne tudi za 15 dni naprej. Velika pošiljka snežnih padavin nam je hotela povedati, da je zima v teh krajih Še vedno doma. Tako je na območju mesta Jesenic padlo do trideset centimetrov snega, v višjih predelih pa tudi do petdeset centimetrov. Težava pa ni bila v koli6ni snega, ampak v teŽi. Ker je bil sneg zelo moker in težak, je pri-na vsem območju do ve- likega števila snegolomov. Lomile so se veje in tudi cela drevesa, nekatera je dobe- Po ureditvi najbolj nevarnih mest smo izvedli še obrez ti-stih manj nevarnih polomljenih ali kakorkoli drugače poškodovanih dreves in gr- movnic. Delo smo izvajali skoraj dva tedna, obrezano vejevje smo odvažali na deponijo na Mali Mežakli na tisti del, ki je urejen za kompostiranje. V začetku meseca aprila je bil dobavljen še drobilec vej kot traktorski priključek in smo zato lahko že takoj pričeli drobiti veje in pripravljati substrat za kompost. JEKO-IN.d. o. o.. JESENICE Sektor Komunala Velik skavtski dogodek "Ja Jesenicah je bil 14, aprila velik skavtski dogodek. Tega dne je v župnijskem domu potekal Svet združenja Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS). Svet združenja zaseda vsako leto, vsaka tri leta pa takrat zbrani delegati volijo in potrjujejo predlagane predstavnike novih organov na državni ravni. Člani Bratovščine odraslih katoliških skavtinj in skavtov jesenice smo se želeli izkazati kot dobri gostitelji. Poleg zasedanja sveta združenja so si delegati in predstavniki bratovščine ogledali muzej v Kasarni na Stari Savi, zvečer pa so se udeležili svete maše in pr; njej aktivno sodelovali. Nato je sledilo ie sproščeno druženje ob dobrotah, ki so jih spekle gospodinje. Veliko delegatov ]e iskreno pohvalilo odlično organizacijo, kar je veliko priznanje in dokaz, da tudi na Jesenicah znamo brezhibno organizirati in izpeljati velfke prireditve, Člani jeseniške 80KSS bi se radi zahvalili županu Tomažu Tomu Mencingerju in Valentini Corišek, ki nas je v njegovem Imenu pozdravila. Zahvala gre tudi Božen; Ronner za podarjene značke Občine Jesenice, predstavniku muzeja na Stari Savi za predstavitev zgodovine Jesenic, vsem gospodinjam, ki so spekle pecivo, in našemu župniku Andreju Ojstrežu za vso podporo. A. K. zaporo avtoceste "Čeprav se zavedamo, da to ne vodi v Evropo, bomo prisiljeni izvajati državljansko nepokorščino in bomo šli na cesto ter jo zaprli!" pravi Zdravko Črv v imenu stanovalcev ob avtocesti. Urša Peternel Zdravko Črv s Ceste prvega maja na Jesenicah je eden od lastnikov hiS, Jd stojijo v neposredni bližini avtoceste Vrba-Hrušica. Nad hišo Čr-vovih se pne viadukt, po ka» terem na uro zdrvi na stoti» ne avtomobilov, tovornjakov, avtobusov in motorjev. Črvovi slišijo sleherno vozilo, ki hrumi mimo, zlasti pa zabobni, ko težki tovornjaki ^ zapeljejo na tako imenovano ima zbranih več map dokumentov, zapisov in časopisnih člankov o problematiki, s katero se soočajo že vse od leta 1993, ko so v promet daJi avtocestni odsek med Vrbo in Hrušico. Kot pravi Zdravko Črv, v vseh teh letih niso dosegli nič, Ne na DARS-u ne na Občini Jesenice, k: ji, kot pravi Črv, za- se zavzema za ureditev protihrupne ograje pri občinskem objektu na Verdnikovi, medtem ko naj Pri prvih meritvah, ki so jih na Jcsenicah opravili leta 1994» je dnevno mimo peljalo 400 vozil. Danes pa se je število povečalo na 71; - a ne dnevno, temveč v eni uri! dilatacijo. Zdravko Črv pravi, da hrup in tresljaje trpijo dan za dnem, noč za nočjo. Že štirinajsto leto. Zlasti hudo je poleti jn sploh ne morejo imeti odprtih oken. "Najhujši so tovornjaki. Poleti pa motoristi," težave vanj a ob avtocesti ponazori sobesednik, ki si skupaj s še skoraj dvesto krajani, ki bivajo v neposredni bližini avtoceste, že vrsto let prizadeva, da bi odgovorni poskrbeli za ustrezno protihrupno zaščito. "Štirinajst let si prizadevamo, pa se nič ne spre- pravi so besednik, ki meni bi pozabljala na preostale stanovalce ob avtocesti. Pred kratkim so se predstavniki stanovalcev sestali s predstavniki DARS-a, a stanovalci se z njihovimi pojasnili niso strinjali. Tako še naprej vztrajajo pri svojih zahtevah, in sicer zmanjšanju hrupa in postavitvi protihrupnih ograj, omejitvi hitrosti, meritvi tresljajev, ekoloških meritvah, skratka zaščiti objektov v 4 o-me trškem varovalnem pasu. "Stanovalci se tudi ne strinjamo z modelnim izračunom hrupa, kajti mi doživljamo dejanski Zdravko Črv hrup! " še dodaja Zdravko Črv v imenu stanovalcev. Ob tem tudi poudarja, da avtocesta Se danes nima uporabnega dovoljenja. "In smo tudi proti, da ga dobi, dokler ne ugodijo našim zahtevam!" pravi sogovornik. Vsekakor je stanovalcem zdaj dovolj. Če do 31. maja ne bodo dobili zagotovil o rokih ureditve omenjenih težav, bodo zaprli avtocesto. " prav se zavedamo, da to ne vodi v Evropo, bomo prisiljeni izvajali državljansko nepokorščino in bomo šli na cesto ter jo zaprli!" Še dodaja Zdravko Črv v imenu stanovalcev ob avtocesti. Za lepšo podobo Čufarjevega trga Janko Rabič Člani sveta krajevne skupnosti Sava se že več let zavzemajo, da bi vsi kraiani znali ceniti in spoštovati lepo in urejeno okolico. Letos .so se spet pridružili spomladanski o<^iščeva)ni akciji, ki so jo v mesecu aprilu izvajali v vsej občini Jesenice. Glavni poudarek so dali čiščenju okolice Čufarjevega trga, ki vse bolj postaja priljubljeno zbirališče krajanov in drugih ljudi. Članom so se pridružili zaposleni v Gledališču Toneta Čufarja, na Radiu Triglav in v gostinskem lokalu Teater bar. Očistili so okolico stavbe prireditvenega centra in gledališča Toneta Čufarja ter terene ob železniški progi. Skupaj so zbrali deset vreč različne nesnage. Pomembna ugotovitev ob zaključku letošnje akcije je bila ta, da je bilo nesnage manj kot lani v tem času, še vedno so na različnih krajih našli manjše odpad- Vsi, kf so sodelovali v akciji, so ob zaključku predvsem poudarili, da jim ni vseeno, v kakšni okolici živijo. ke, ki sodijo v koše za smeti. Nekateri očitno teh kulturnih navad še vedno ne poznajo. Vsi. ki so sodelovali na akciji, so ob zaključku predvsem poudarili, da ni vseeno, v kakšni okolici živijo. Še več, dali so spodbudo drugim, da se očiščevalna akcija razširi še na druge predele krajevne skupnosti. Predvsem pa ob tem pozivajo vse obiskovalce Čufarjevega trga in širše okolice, da vzdržujejo red in čistočo, odpadke pa mečejo v koše, ki jih je dovolj na voljo. IO Jeseniške novice, petek, 4. maja 2007 Ku ltu ra IVO St y doslednost in zlato priznani e Pevski zbor Vox Carniolus je na tekmovanju Naša pesem 2007 prejel zlato priznanje. Andrej Černe Naša pesem 2007 v Mariboru je izzvenela. Stroki preostanejo analize» zborom udeležencem zborovskega tekmovanja, med katere se prvič vpisal Vox Carniolus, pa preštevanje doseženega. Naša žetev je obilna: tretja nagrada tekmovanja, doseženih 95,7 to^ke od sto možnih in s tem zlato priznanje za nastop, kar je nazadnje pomenilo tre rji najboljši skupni dosežek nastopajočih; posebna priznanje žirije: priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi za izvedbo skladbe Stojana KureU: ZREJLO JE ŽITO, priznanje za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe za izvedbo skladbe Damijana Močnika: CHRISTUS EST NATUS, priznanje za najvišje uvrščeni zbor, ki je prvič nastopiJ na Naši pesmi; nagrada Glasbene matice Ljubljana: posebna nagrada; nagradni koncert zlatega zbora v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Uspeha smo iskreno veseli in ga delimo z vsemi« ki so kakorkoli pomagali pri njegovem ustvarjanju, nas pri tem podpirali in nam ga brez zavisti privoščijo. Posebej gre zahvala našim družinam. neutrudnemu predsedniku Boštjanu, korepeti-torjema Stanki in Blažu, našemu maestru Micheletu, nazadnje, vendar ne najmanj gre zahvala pevkam in pevcem, ki smo vzdržali v smislu spremnih besed Stojana Kureta ob izidu zgoščenke Zrelo je "Vsak na- daljnji korak k dviganju kvalitete bo težji in napomejši," Tu ni mesto in nočemo presojati delo svojega dirigenta. To je delo stroke, jemljemo si pa pravico izreči, da na povsem medsebojno človeško primerljivih lastnostih Micheleta krasita marljivost in doslednost, ki ju nadgrajuje s temperamentom in razkošnim znanjem. Njegov delovni Čas ne trpi prestopanja v prazno. Na vajah hkra- o in ti poučuje me no tehniko ter "dela muzi-ko". Nekaj posebnega pa je podajanje skladbe na nastopih. Preprosto, iz misli izrine petje po vizualnem spominu in poglede na note z oznakami. Z zborom vzpostavi vez gent nekajkrat ponovil, da bo pač žirija opravila svoje, naš cilj pa naj bo, s svojstvenim podajanjem skladb vzbuditi pozornost za naše petje. Na Naši pesmi 2007 v soboto zvečer, na dan nastopa, sla se rahla Irema in pričakovanje sramežljivo plazila le do drugega takta, potem je steklo. Vznemirjenje so povečevali vse daljši aplavzi, napetost na tetivi pa je popustila šele po priklonu pu-. Obrazi so se svetili od sproščeni smo v nedeljskem dopoldnevu spremljali zaključek tekmovalnega dela in po odločitvi žirije pripra-vih še večerni nastop, na katerem smo prvič branili doseženo. In tako bo odslej treba odgovorno potrjevati dosežek. Če želimo obdržati mesto, tetivo pn napetem loku, ki jo na eni strani vpenja dirigent, na drugi pa pevke in pevci. V Času priprav na tekmovanje je diri- znoja in zadovoljstva. Prve pomenljive čestitke so dvignile temperaturo in po dobri uri ob razglasitvi smo doživeli prvo navdušenje - "zlato priznanje". Samo malo za tem je sledila nova novica: "Prepevali bomo na zaključnem koncertu nagrajencev." Vseeno nam je bilo, kdaj se ta dan konča. Zadovoljni in nam ga je prineslo petje v Mariboru. Vrh je lažje osvojiti kot obdržati. Prednost je v tem, da nam je Še kako jasno, kakšna je pot do uspeha. 2 medsebojnim zaupanjem in nadaljevanjem začetega dela bo prihodnost tako sve-, kot je zlata plaketa na Naši pesmi. Karte so v naših rokah. Sezone še ni konec. Igramo za mednarodno zbo- letos oktobra. Srečno, Mi-chele, v tvoji domovini, do tedaj pa, kako smo že rekli? Marljivost in doslednost. treh letih kar 250 pesmi Vse pesmi» ki jih je zbor prepeval, so se zdaj znašle v prostorih knjižnice Glasbene šole jesenice. ^INA IAMAR Ena najuspešnejših kulturnih skupin v jeseniški občini je zagotovo Ženski pevski zbor "Milko Škoberne". Kot je razvidno iz zapisov o delovanju zbora v preteklosti, zbor nosi ime po prvemu zborovodju Milku Škober-netu, ki je zbor vodiJ trinajst lets Zborovodje so bili Še Mira Mesarič, Igor Majcen, Anton Cimperman. Primož Kerštanj in Lilijana Kiš. V zadnjem letu zbor vodi Marko Mulej. Z več kot 280 nastopi in samostojnimi koncerti, z devetimi snemanji za radio in televizijo (42 posnetih pes« mi), z lastno kaseto ljudskih pesmi pod vodstvom Antona Cimpermana, Rojstvo kralja (mini kantata za ženski zbor, soliste in klavir) pod vodstvom Primoža Kerštanja in z udeležbo na dvanajstih tekmovanjih, na katerih je zbor dosegel tudi zelo visoke uvrstitve, ter s programom, ki je v vseh teh letih zajel blizu 250 pesmi, sodi ženski pevski zbor med najuspešnejše kuJtume skupine v jeseniški občini, za kar je prejel najvišje občinsko priznanje, Čufarjevo plaketo. Prešernova nagrada zbor prejel leta 1988, pa dokazuje, da se je uvrstil tudi med najuspešnejše kulturne skupine na Gorenjskem. Letno je zbor povprečno na- študiral deset novih pesmi, v programu pa je ohranjal Še najmanj po petnajst pesmi iz prejšnjih let. Vse pesmi, ki jih je zbor prepeval, so se zdaj znašle v prostorih knjižnice Glasbene šole Jesenice. Preko tristo jih je. Zbor je leU 1998 praznoval tudi 30-letnico, V njihovem repertoarju je treba še posebej izpostaviti priredbe Milka Škoberneta (Pa ta jutranja zarja, Počiva jeze- vzeli. Padel je padel). Ples na polju Blaža Arniča za ženski zbor, Snubaške (ven- ček narodnili za moški zbor) v priredbi Filipa Bernarda, Molitev ob sončnem zahodu (besedilo France Balantič), ki jo je Matjaž Šurc posvetil Ženskemu pevskemu zboru "Milko Škobeme" ob 30.1et. niči uspešnega delovanja, Ob slovesu (besedilo Alojz Gradnik), ki jo je )anez Močnik posvetil ženskemu pevskemu zboru lesenice in dirigentu Milku Škobernetu. Zbor ie izvajal tudi dela Jan- ka Pribošlča, ravnatelja in pedagoga na Glasbeni šoli Srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije viedelja, 13. aprila, je bila posvečena glasbi, predvsem harmo-l, saj so se v veliki dvorani Osnovne Šole Toneta Čufarja zbrali harmonikarski orkestri glasbenih šol iz vse Slovenije. Prvo srečanje harmonikarskih orkestrov je bilo na Jesenicah že v letu 2001, nato pa sta sledili še srečanji v letu 2003 In 2005. Letos je nastopilo rekordnih 21 orkestrov iz Radovljice, Ljubljane, Brežic, Ptuja, Ajdovščine, Trbovelj, Rogaške Slatine, Radeč, Šentjurja, Ljutomera, Murske Sobote, Idrije, Sežane, Žalca, prvič se je predstav/f harmonikarski orkester Srednje glasbene in baletne šole iz Maribora, ki vzgaja profesionalne glasbenike Maribora, za lep zaključek srečanja pa je poskrbel Harmonikarski orkester slovenskih učiteljev, ki je edini tovrstni orkester pri nas. Navdušil je tudi harmonikarski orkester Glasbene šole jesenice pod vodstvom Diane Simbera, ki se tudi Intenzivno pripravlja na tekmovanje v Puli, Po besedah Franca Žiberta, vodje strokovnega posveta, so vsi orkestri dobro izvedli svoj program, seveda pa so dirigenti dobili smernice za izboljšave, kar je tudi smisel takih srečanj. Zaključek strokovnega posveta je bila ugotovitev, da $0 prav srečanja harmonikarskih orkestrov na jesenicah dvignila raven skupinske Igre. Organizator srečanje je bila Glasbena šola Jesenice v sodelovanju z Zvezo slovenskih glasbenih šol, pokrovitelj pa je bila Občina jesenlce/J. P., M. V. Kekčevo srečanje otroških gledaliških skupin v organizaciji jSKD RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Jesenice, je 19. do 20. aprila v gledališču Toneta Čufar/a potekalo 14. medobmočno srečanje otroških gledaliških skupin, imenovano Kekčevo srečanje. Predstavilo se je osem dramskih oziroma gledaliških skupin iz vse Gorenjske, izbor predstav pa je opravil Matjaž Loboda. O svojem izboru dejal, da je vsaka selekcija, ki pripelje predstave na tovrstna srečanja, pravzaprav krivična, saj si zadoščenje In priznanja zaslužijo vsi sodelujoči. Med nastopajočimi sta bili tudi dve skupini z Jesenic, in sicer Šolska dramska skupina OŠ Toneta Cu-farja jesenice, ki se je odločila za delo Toneta Partljiča - Pro- J- blem družine Partljič v režiji Marije Reichman, ter mladinska gledališka skupina AKSA - DPD Svoboda France Mencinger Javo mik-Koroška Bela, ki je uprizorilo predstavo Senke Pajič Nehaj prosim v režiji Francija Tušarja. j. P. ALOJZ JERAM (1928-2007) V Četrtek, ß. aprila, smo sc poslovili od ravnatelja in učitelja na Glasbeni šoli Jesenice Alojza J erama. Z glasbo je bil povezan že od otroštva. Zanjo ga je navdulil oče Martin je- ram. ki je hit med obe ma vojnama priznan zborovodja pevskih zboroi^Jesenifke injavomišice Svobode. Pesem, Še posebej slovenska mu je prišla ^oboko v sru in za io se Je odločil za študij glasbe. Po ^asbenem študiju v Ljubljani seje leta 1953 zaposlil na jeseniški glasbeni šdIi in kot učitelj violončela. kontrabasa, klavirja, harmonike m nauka o ^asbi z veliko ljubeznijo in potrpežljivostjo opravljal ^oje poslanstvo. Poučeval je tudi v slovenskih glasbenih šolah v zamejstvu. Vzgojil je veliko mladik glasbenikov in mnoge usmeril v študij glasbe. Od leta 1^62-1^6^ je kol ravnatelj uspešno vodil Glasbeno Šolo Jesenice. Aktivno je sodeloval v simfoničnem orkestru ter vodil godalni orkester, ki se je predstavljal Jeseniški publiki s samostojnimi konccrti. Sodclavci smo ga poznali po skromnosti in veliki srčnosti. gorenjskih občin, ki jo je ro v tihotl. Da bi vas vragi IO Jeseniške novice, petek, 4. maja 2007 Sport Obvestilo iz vrtnarije Iz vrtnarije za bolnišnico vas obveščamo, da lahko prinesete balkonska korita, ki jih bomo nasadili za vas, vi pa boste cvetoma odnesli meseca maja na svoje balkone in okna. V maju vas vabimo k nakupu sadik solate in zelenjave ter balkonskega cvetja in sadik enoletnic za zasaditev gred in grobov. Imamo veliko izbiro najrazličnejših sort in vam ob nakupu pomagamo s strokovnimi nasveti in predlogi. Izvajamo tudi druga ureditvena in zasaditvena dela po naročilu • strojno košnjo, obrezovanje trajnic in striženje živih mej. Vrtnarija je odprta: v maju vsakdan od 7. do 17. ure^ vsoboto od 7, do 12, ure, v juniju vsak dan od 7. do 14. ure, v sredo od 7. do 16. ure (do 15. junija 2007). INFORMACUE na tdefon: 58-10-473 in GSM: 031/837 522. JEKO-IN. d. 0. Ov Jes«ni<« PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ZALUZIJE NOVO, NOVO - možnost nä^upa elementov in samovaradnje JESENICE. 04/586 33 70 GSM: 040/201 488 KRANJ, Savska C. 34 ^ 04/236 81 60 o\o -za novogradme zamenjava starih oken www.oknamba.si ^^ POPUSTI S£ N£ Se^TEVAJO« ^ O www.oknamba.si .9 Pavel Rupar odšel iz jeseniške hokejske zgodbe Razloga za odhod ni želel komentirati. Po statutu kluba mora sedaj upravni odbor v tridesetih dneh sklicati izredni občni zbor, ki bo odločal o novem predsedniku. Janko Rabič Aprilski občni zbor Hokejskega druStva Acroni Jesenice je imel nekaj nenavadnih preobratov, ki lahko močno vplivajo na nadaljnji potek dogodkov po zgodovinski sezoni, ko so si igralci Acro-nija v prvi sezoni nastopanja v elitni avstrijski ligi EBEL pridobili velik ugled pri sosedih. Za las so zgrešili cilj, uvrstitev v končnico prvenstva. Glede na namige, da bo na občnem zboru tudi kazano izgubo, pa tudi nekaj pohval je bilo na račun članov vodstvu kluba, ker 3 zbora "izreden" dogodek» je biJa prisotna skorajda vsa slovenska športna sedma sila. Že sam začetek je precej neobičajen za občne zbore. Navzoči člani so se lahko seznanili z izčrpnim poročilom nadzornega odbora kluba, ki ga je vsem predstavila predsednica Bo- žena Ronner. Poudarek ie uspelo odpraviti več nepravilnosti. Sledilo je poročilo direktorja Roberta Pajka in predsednika Pavla Ruparja o pretekli sezoni, Oba sta jo predstavila v najlepši \uil. predvsem z dosežkom v ligi EBEL in veliko povečanim zanimanjem ljubiteljev hokeja za ogled tekem. Vsi seveda nisi bili takSnega mnenja, saj je kar nekaj pripomb letelo na delo vodstva kluba glede poslovanja in tudi ne- sodelovanja jeseniških hokejistov v finalu državnega tudi mimo Pri kadrovskih zadevah so navzoči sprejeli odstopni izjavi članov upravnega odbora, podpredsednika Slavka Ažmana in Člana Draga Mli-narca. Za novega Člana upravnega odbora so potrdili Župana Tomaža Toma Mencingerja. In ko ie direktor kluba Rc- bil na finančnem stanju z iz- prvenstva. Ni vprašanj igralcev prvega moštva, kdaj bodo dobili pre* ostali dve plači in nagrado za preteklo uspešno sezono. Dejan Vari je dobil od predsednika Ruparja odgovor, da do 20. maja. bert Pajk že predstavil nov program dela za novo sezono, se je zgodilo prvo presenečenje v^žera. Za nekatere morda že znan scenarij, marsikdo pa ni vedel. Pavel Rupar je pred vsemi nepreklicno odstopü z mesta predsednika HK Acroni. De« jal je le, da mu je bilo v Čast voditi klub eno leto, zahvalil se je igralcem, vodstvu in drugim za sodelovanje. Razloga za odhod ni želel komentirati, Še pred zaključkom občnega zbora pa je dvorano zapustil. Po statutu kluba mora sedaj upravni odbor kluba v tridesetih dneh sklicati izredni občni zbor, ki bo odločal o novem predsedniku. Podaljšani scenarij občnega zbora pa se je zgodil ob koncu, ko sta za govorniški oder nenapovedano stopila že prva možna naslednika Pavla Ruparja. Matjaž S kube in Matjaž Mahkovec iz blejske družbe Asista, ki sta obljubila za začetek petsto tisoč evTOv vložka v proračun kluba, ki naj bi po njunih zagotovil v novi sezoni znašal 1.5 milijona evrov. Zagotovila sta tudi, da imata zbrano ekipo ljudi, ki je pripravljena prevzeti vajeti Hokejskega kluba Acroni. Ker iev ga kluba že bilo nekaj takšnih scenarijev in priprav na preobrate, je sedaj prezgodaj bolj podrobno komentirati ta občni zbor. Dejstvo je le, da se obetajo še pestri hokejski dogodki. Na podlagi 44. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju In upravljaniu s stvarnim premoženjem države in ot>čin (Uradni list RS, it, 12/03 in spr.) in sklepa Občinskega sveta Občine Jesenice z dne 25. aprila 2007, ter sklepa Strokovne komisije za izvedbo postopkov prodaje stanovanj, ki so v lasti občine Jesenice z dne 3. aphla 2007, objavlja Strokovna komisija za izvedbo postopka prodaje stanovanj, ki so v lasti Občine Jesenice naslednjo: vnr^jna Hrulica 49, Hrušica. Izklicna cena zna- kom pa bc sa 20.300,00 EUR. Najemnik stanova- dneva odpiranja ponudb. nja ima predkupno pravico. 15. Stanovanje št. 6 v skupni izmeri 23,90 m2 v 1. nadstropju v stanovanjski hiši Cesta Borisa Kidriča 24. Izklicna cena 4. Potek razpisa: Dokazila, ki jth mora vsebovati ponudba. JAVNO PONUDBO ZA PRODAJO STVARNEGA PREMOŽENJA V LASTI OBČINE JESENICE znaša 9.950,00 EUR. Najemnik stano- specifični podatki o stanovanju in številka vanja ima predkupno pravico. 1. Predmet prodaje so: 1. Stanovanje št. 4 v skupni izmeri 55,54 m2 v pritličju v stanovanjski hiši Hrušica 64. Hrušica. Izkitcna cena znaša 27.030,00 EUR. Najemnik stanovanja ima predkupno pravico. 2. Stanovanji št. 5 In št. 6 v skupni izmeri stanovanja, kt je predmet javne ponudbe, ter posebni pogoji in zahteve, kijih morajo izpolnjevati ponudniki, kakor tudi merila za izvedbo javne ponudbe, so razvidni iz razpisne Nepremičnine, ki so predmet javne ponud- dokumentacije. Razpisno dokumentacijo in-23.650,00 EUR. Najemnik stanovanja be, so last Občine Jesenice. Najemniki teresenti prevzamejo na Občini Jesenice, 2. Podatki o nepremičnini: ima predkupno pravico. predmetnih stanovanj imajo predkupno pra- Oddelek za okolje in prostor pisarna št. 8. Stanovanje št. 5 v skupni izmeri 52,61 vico. Etažna lastnina za navedene ne premic- P10, vsak delovni dan, od dne objave Javne m2 v pritličju v stanov^jski hiši Hrušica nine še ni urejena in jo urejajo kupci sami. 63, Hrušica. Izkticna cena znaša ponudbe dalje. 22.400,00 EUR. Najemnik stanovanja ima predkupno pravico. 3. Pogoji za udeležbo na razpisu: Rok za oddajo ponudb je petek, 1. junij 2007, do 12. ure. O dokončni izbiri 6,95 m2 v 1. nadstropju v stanovanj- 9. Stanovanje št. 3 v skupni izmeri 55,18 V postopku lahko sodelujejo pravne in najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki ski hiši Hrušica 53, Hrušica. Izklicna cena znaša 41.400,00 EUR. Najemnik stanovanja ima predkupno pravico. 3. Stanovanje št. 1 v skupni izmeri 48,83 m2 v pritličju v stanovanjski hiši Hrušica 63. Hrušica. Izklicna cena znaša 21.800,00 EUR. Najemnik stanovanja ima predkupno prav>co. 4. Stanovanje št. 4 v skupni izmeri 54,79 m2 v pritličju v stanovanjski hiši Hr\jšicd fizične osebe, ki bodo prevzele pripravljeno obveščeni v r^ku 60 dni od poteka roka za 64, Hrušica. Izklicna cena znaša razpisno dokumentacijo. Ponudniki naj oddajo ponudb. Do tega datuma so kupci 26.600,00 EUR, Najemnik stanovanja predložijo svoje ponudbe v zaprti kuverti vezani na svojo ponudbo. ima predkupno pravico. 10. Stanovanje št. 3 v skupni izmen 52,62 z oznako "NE ODRRAJ - PONUDBA ZA ODKUP NEPREMIČNINE - STANOVANJA Nepopolne ponudbe ^n ponudbe, ki bodo m2 v pritličju v stanovanjski hfši Hrušica (2 NAVEDBO NASLOVA IN ŠTEVILKE prispele po 1. juniju 2007. ne bodo uposle- 68, Hrušica. Izklicna cena znaša STANOVANJA)" na vložišče Občine Jeseni- vane. 23.120,00 EUR. Najemnik stanovanja ce ali priporočeno po pošti na naslov: Obči- Ima predkupno pravico. na Jesenice. Cesta žetezariev 6, Jesenice Občina Jesenice si pridržuje pravico, da v m2 v pritličju v stanovanjski hiši Hrušica 11. Stanovanje št. 5 v skupni izmeri 55,68 Na zaprti kuverti naj ponudniki navedejo tudi postopku javne ponudbe ne izbere nobene 66, Hrušica. Izklicna cena znaša 23.630.00 EUR. Najemnik stanovanja ima predkupno pravico. 5. Stanovanje št. 3 v skupni izmeri 51,00 m2 v pritličju v stanovanjski hiši Hrušica ime. točen naslov, telefonsko številko ter e- izmed prispelih ponudb ozinDma da začeti 67, Hrušica. izklicna cena znaša naslov pošiljatelja. 27.260,00 EUR. Najemnik stanovanja postopek kadarkoli do sklenitve pravnega posla ustavi. ima predkupno pravico Ponudniki, ki želijo sodelovati v javni ponud- m2 v pritličju v stanovanjski hiši Hrušica 12. Stanovanje št. 5 v skupni Izmeri 54,29 bi, so pred vložitvijo ponudbe dolžni položiti Vsa dodatna pojasnila interesenti dobijo na 65, Hrušica. Izklicna cena znaša 23.100,00 EUR. Najemnik stanovanja ima predkupno pravico. 6. Stanovanje št. 4 v skupni izmeri 53,91 m2 v pritličju v stanovanjski hiši Hrušica 63, Hrušica. Izklicna cena znaša 22.900,00 EUR, Najemnik stanovanja ima predkupno pravico. 7. Stanovanje št. 2 v skupni izmeri 54,83 m2 v pritličju v stanovanjski hiši Hrušica varščino kot garancijo za resnost ponudbe. Občini Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenv 66, Hrušica. Izklicna cena znaša Varščinaznaša10% (deset odstotkov) od Iz- ce,Oddelekzaokoljeinprostor, pisarna 23.450,00 EUR. Najemnik stanovanja hodiščne cene za nepremičnino, za katens PIO. pri Mariji Lah, tel. 04/ 5869 304, in ima predkupno pravico. kandidira ponudnik. Varščino so dolžni po- Andreji Sirk, tel. 04/5869 277. 13. Stanovanje št. 5 v skupni izmeri 56,94 nudniki virn^ansko vplačati na podračun EZR m2 v pritfičju v stanovanjski hiši Hrušica Občine Jesenice, odprt pri Banki Slovenije 68, Hrušica. Izklicna cena znaša št.: 01241-0100007593, SkJic 18 75400- Številka: 352-43/2007 22.300,00 EUR. Najemnik stanovanja 2001004-03524307 s pripisom "varščina Datum: 25. april 2007 ima predkupno pravico. m2 v pritličju v stanovanjski hiši Hrušica 14. Stanovanje št. 1 v skupni izmeri 53,11 za nakup stanovanja (z navedbo stanova* nja)". Plačana varščina bo izbranemu ponud- 66. Hrušica. Izklicna cena znaša m2 v 1. nadstropju v stanovanjski hiši niku vračunana v ceno, neuspelim ponudnl- Predsednik strokovne komisije Valentina Gorišek IO Jeseniške novice, petek, 4. maja 2007 Sport Hokejska sezona je končana Da nismo igrali v finalu letošnjega državnega prvenstva, je črn madež na sezoni. Napaka, ki se ne sme nikoli već ponoviti Brane Ieršin Državna hokejska članska reprezentanca v teh dneh igra na svetovnem prvenstvu 1. divizije v Ljubljani, na katerem si slovenski risi poskušajo zagotoviti vrnitev v skupino A. Zastor nad klubskimi dogajanji pa je padel že pred Časom. Pogled na sezono je prav zaradi Ča-sovne odmaknjenosti lahko bolj realen. jeseniški hokej je v pravkar končani sezoni moč oceniti iz več zornih kotov. Najprej poglejmo izjemen nastop ekipe HK Acroni Jesenice v avstrijski ligi EBEL, kjer so jeseniški hokejisti polnili tako dvorane v Avstriji kot domačo dvorano. V svojem prvem letu nastopanja v ligi EBEL so presegli pričakovanja. Ekipa je praktično do zadnjih sekund rednega dela tekmovanja kandidirala za uvrstitev med štiri najboljše ekipe lige. V 56 tekmah lige so igralci Aaonija lesenic igrali zelo lep hokej, bili so konkurenčni prav vsem ekipam v ligi. Ob tem so Imeli največje jedro do» mačih slovenskih igralcev, vse druge ekipe so imele več tujcev. Skraliča, ekipa si zasluži vse priznanje! Tudi vodstvu kluba je uspelo zagotoviti ekipi ustrezne možnosti in izpolniti zahteve vodstva lige. Zato si tako Upravni odbor kluba kot strokovno vodstvo za prvo sezono zaslužijo vse Čestitke. Razumljivo je» da so bili napori v ligi EBEL za vse sodelujoče v projektu izjemni, A to ne more in ne sme biti opravičilo za povsem ponesrečene odločitve ob nastopih druge ekipe Acronija na državnem prvenstvu. Mlada ekipa se je dokaj uspešno prebila v drugi del tekmovanja skorajda brez pomoči ig- ralcev prve ekipe. V drugem delu pa bi vodstvo kluba moralo zagotoviti nastope močnejše ekipe! Pa ne celotne prve, da ne bo pomote, temveč bi mladi ekipi na odločilnih tekmah (samo šest je bilo takih) morali dodati igralce četrtega napada in morda še drugega vratarja. Čeprav sla se koledarja tekem pokrivala, je bQo to izvedljivo, kajti na redkih tekmah je prva ekipa igrala na štiri napade. Ob tem je vprašljiva tudi odločitev o puščanju rezervistov prve ekipe pred drugim delom sezone v tujino. Vsekakor so bile možne drugačne rešitve! Da nismo igrali v finalu letošnjega državnega prvenstva, je čm madež nad sezono. Napaka, ki se ne sme nikoli več ponoviti, zato tudi pišem o tem. Kajti kot se je kasneje izkazalo, je bil letošnje finale slovenskega DP na izjemno nizki ravni, Olimpija si je za osvojitev naslova lahko privoščila celo Če trto razredne tuice. Prav zato je bolečina med jeseni* škimi privrženci hokeja še toliko večja. Letošnja ekipa Acronija Jesenic si je po prikazani igri v ligi EBEL zaslužila osvojitev naslova državnega prvaka! Dejstvo je, da se naslovov državnih prvakov spominjamo večno, odlične predstave v EBEL pa bodo počasi pozabljene. Naj bo letošnje dogajanje v zvezi z državnim prvenstvom upravnemu odboru kluba samo dobra izkušnja za delo v prihodnji sezoni, kajti vce- loti gledano niso delali slabo! Hokejsko sezono pa moramo pogledati še iz zornega kota Hokejskega društva mladi Jesenice. Torej iz valilnice novih talentov, Čeprav je HD mladi (esenice v zadnjih letih edini klub v množičnosti sposoben v vseh razpisanih tekmovanjih nastopiti s številčno popolnimi eidpami, za Hokejsko zvezo Slovenije ne obstaja, Novi predsednik zveze Mihevc ni našel Časa in volje. da bi od oktobra do danes odgovoril na pisni zahtevek o imenovanju predstavnika HD mladi Jesenice v predsedstvo zveze. V tem organu sedijo ljudje, ki imajo v svojem klubu samo enega igralca (pa Še ta igra v tujini), ljudje ki so v preteklosti s svojim ravnanjem hoteli predvsem onemogočiti jeseniški hokej, za predstavnika kluba z 250 registriranimi igraJci pa v organih HZS ni prostora. Da Hokejsko društvo mladi Jesenice dela zelo dobro, pa pričajo letošnji rezultati. Zaradi sodelovanja s prvim moštvom HK Acroni v članskem državnem prvenstvu ni nastopala ekipa članov, zato pa so nastopali v INTER LIGI B in osvojili prvo mesto (v konkurenci hrvaških in slovenskih klubov). Mladinska ekipa HD mladi Jesenice je letos osvojila prvo mesto na turnirju v Ita- ii, v rednem delu državne- zavzetost in dobro delo nned sezono se je obrestovalo. V dveh tekmah so v finalu pre- tek- magali HS Olim pi j o mi v Ljubljani s 3 : 2, na povratni na Jesenicah pa z 1: o). Vsekakor velik uspeh. Ekipa dečkov je letos bila razred zase. Naslov državnega prvaka so osvojili brez poraza, zmagali so na dveh močnih turnirjih v Avstriji in na Češkem, prvič so klonili šele v finalu blejskega mednarodnega turnirja, ko so jih premagali igralci iz Slovaške. Pa Se na tej finalni tekmi so Slovaki imeli v ekipi starejše igralce od naših. Državni prvaki so postali tudi mlajši dečki ekipe HD mladi Jesenice. Od štirih uradnih državnih prvenstev kar trije pokali za prvo mesto krasijo vitrine jeseniških hokejistov. Omeniti je treba še dobro delo ekipe malčkov in ekipe hokejske šole, ki še nimajo uradnih tekmovanj za DP, zato pa so uspešno osvajali osnove hokejskih veščin. Društvo je letos v sodelovanju 2 drsalnim klubom organiziralo kar trikrat tudi enotedenske tečaje drsanja, kar ie bila dodatna nova ob- ga prvenstva za mladince tudi prvo mesto, žal pa je v finalu državnega prvenstva v treh tekmah dvakrat izgubila z Bledom. Drugo mesto je bilo predvsem za igralce veliko razočaranje, toda tolažijo se lahko z dejstvom, da je bil ta finale na veliko višji kakovostni ravni kot dansko prvenstvo. Tudi polne tribune gledalcev tako na Bledu kot na Jesenicah so dokaz za to trditev. Če so mladinci po solidnih nastopih v rednem delu v finalu razočarali, pa so zato kadeti HD mladi Jesenice prav v finalu prijetno presenetili. Po rednem delu so lika dejavnosti. Za izjemno uspešno sezono so zaslužni tako trenerji, tehnični vodje, vodje ekip, izvršni odbor društva, ki ga vodi predsednik Branko Noč ob izdatni pomoči podpredsednika Braneta Bremca. Velik delež pa prispevajo tudi starši mladih igralcev v vseh ekipah. Naj končam. V tej sezoni smo spremljali izvrsten hokej. Napredek j e viden. Če bi med sezono našli še dovolj modrosti za Igranje v finalu članskega državnega prvenstva» bi lahko sezono ocenili s samimi superlativi. Tako pa kanček pelina vse eno Sloveniji, ki je zaradi svoje bili Šele četrti, toda velika ostaja. Gregorju Urbasu šesta lovorika Blestel )e predvsem v kratkem programu, ki ga je izpeljal brezhibno. Janko Rabič šestnajsto mednarodno tekmovanje umetnostnih drsalcev na jeseniški ledeni ploskvi za Pokal Triglav je bilo zaradi zapoznelega termina letos z nekoliko skromnejšo udeležbo. V kadetskih, mladinskih in Članskih vrstah je nastopilo 70 tekmovalcev in tekmovalk iz 13 držav. Osrednja pozornost je veljala nastopu najboljšega slovenskega drsalca Gregorja Urbasa s Mrušice, ki sedaj nastopa za ljubljanski klub Stanko Bloudek. Blestel je predvsem v kratkem programu, ki ga je izpeljal brezhib- no. To je bila njegova že peta zmaga po vrsti na tem tekmovanju, leta 2001 pa je zmagal še med mladinci. Pri članicah je nastopila le domačinka Kaja Otovič. Druge Članice Drsalnega kluba Jesenice Meta Čebo-kli, Moniica Urbas in Katari« na Meze pri kadetinjah ter Ines Bešič, Al j a Štefelin in Sabina AliŠič pri mladinkah tokrat niso posegle po uvrstitvah med prvih deset najboljših tekmovalk. Največ zmag so zabeležili Francozi, ekipni pokal Triglav pa je osvojila Slovenija. Za uspešno izvedbo tekmovanja je poskrbel organiza- cijski odbor pod vodstvom predsednika kluba Vinka Oloviča. Čestitke so jim izrekli predstavniki Drsalne zveze Slovenije in drugi, Omenimo še, da so v letošnji sezoni velik mednarodni us- peh dosegle najmlajše jeseniške drsalke. Na Evropskem kriteriju je v skupnem seštevku vseh tekmovanj Elena Smimova v svoji starostni kategoriji zmagala, Ines BeŠiČ in Saira Čatak pa sta bih četrti. Državno prvenstvo v judu v organizaciji |udo kluba Jesenice so v soboto, 14. aprila, v telovadnici kulturno-gasilskega doma na Blejski Dobravi pripravili državno prvenstvo v judu za osebe s posebnimi potrebami. Skupaj je sodelovalo zS tekmovalk In tekmovalcev, od tega šest iz Judo kluba Jesenice. Nastopajoči so bili razporejeni glede na telesno In duševno stanje, vseeno pa so bili ob koncu tekmovanja vsi nagrajeni z medaljami, jeseniški klub deluje šesto leto, v njem pa Imajo možnost sodelovanja, treniranja In nastopanja osebe s posebnimi potrebami. Lahko se pohvalijo z odličnimi uspehi, eden Izmed njih seje udeležil tudi na svetovnega prvenstva na Kitajskem lansko jesen. Tri kolajne za mlade strelce Pri Strelskem društvu Triglav JavornIk-KoroŠka Bela se lahko pohvalijo z novim dosežkom, tokrat v mlajših kategorijah. Z državnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem v Zefez-niklh so tekmovalci prinesli tri kolajne z različnim leskom. Tadej Žtojs je v kategoriji mlajših pionirjev za osvojeni naslov državnega prvaka dobil zlato medaljo, Luka Resman je pri mlajših mladincih drugI, Gašper Bernot je osvojil 5. mesto. Maja Smolej je bila pri cicibankah tretja, poleg tega je Luka Resman letošnji zmagovalec državne mladinske lige In tretje članske lige v streljanju z zračnim orožjem. Za uspešne nastope mladih tekmovalcev sta zaslužna oba trenerja Franci Bizjak in Anže Bernot. J. R. VABUENI NA TEST HOJE NA DVA KILOMETRA I J KDAJ? 12. maja 2007 ob 9. uri KJE? Ob Karavanškem platoju na HRUSia KDO so udeleženci? Prebivalci Jesenic od 18.-70. leta starosti ZAKAJ? Preizkus telesne zmogljivosti Določitev FITNESINDEXA tefl hoje oraanizißi» Zdravstveni dom J«eni« In Zavod 29 Spon Jesenice. GG naročnine 04/201 42 41, e-posta: naröcnine@g-glas.si www.qoremskiQlas.sl IO Moda Jeseniške novice, petek, 4. maja 2007 Vasi L J KA Ko kalj, Zdravstveno vzgojni center jesenice Kako ohraniti trajno spremembo življenjskega sloga Da bi bila sprememba resnično trajna, mora biti dosledna. Spremembe, ki so kratkotrajne, nas lahko razočarajo. Mnogo ljudi se sprememb loti s strahom in grozo, ker podzavestno verjamejo, da bodo spremembe le začasne. Odličen primer je nekdo, ki mora shujšati in s tem nenehno odlaSa. ker v sebi Čuti, da mu bodo prestane muke prinesle le kratkotrajne koristi. Podobno se dogaja v šoli hujšanja, ko nekaterim uspešnim posameznikom ne uspe obdiiati manjže telesne teže. S proučevanjem različnih strategij želim, da bi ljudje trajno obdržali spremembo življenjskega sloga, kajti stremeti bi morali h kakovosti Življenja. Posameznik, ki želi nekaj spremeniti v svojem življenju» naj bi upoMe-vaJ tri osnovne poti oziroma korake na poti do trajne spremembe. Dvigniti svoja merila in pričakovati več: ka- darkoli se resnično želimo spremeniti, moramo dvigniti svoja merila in povečati zahteve do sebe. Soočiti se je treba s svojimi napakami in si postaviti cilje. Če Želimo uspeti in uresničiti želje in dlje, potem se začne s preprostim korakom: najprej spremeniti sebe! Zavreči prepričanja, ki nas omejujejo: Če dvignemo svoja merila in ne vemo, ali se bomo po njih ravnali, bo ves trud zaman. Naša prepričanja so kot izpolnjeni ukazi, ki nam govorijo, kaj je možno in kaj ne, kaj zmoremo in Česa ne. Vplivajo na vsako naše dejanje, vsako misel in vsako čustvo. Svoje življenje bomo učinkovito in trajno spremenili le. če bomo spremenili sistem prepričani. Pridobiti moramo občutek gotovosti, da zmoremo doseči nova merila. Ce ne prevzamemo nadzora nad lastnim sistemom prepričanj, lahko še tako dvignemo me- a, pa vendar nikoli ne bomo prepričani, ali smo po teh merilih sposobni živeti. Treba je sprostiti svoje notranje vire in se spoprijeti z izzivi. Preveč ljudi se pusti obvladovati zunanjim dogodkom, nad katerimi nimajo nobenega nadzora, ne uspe jim obvladovati čustev, čeprav to ni nemogoče, in jim je Ijub- Človek je rojen za to, da bi živel ne da bi zapravljal življenje! Spremeniti strategijo: če želimo držati svoje obljube, potrebujemo dobro strategi jo za doseganje rezultatov Če verjamemo v svoje spo sobnosti, potem tudi najde mo primemo strategijo. Na naše odločitve, kako b lahko izboljšali kakovost svojega življenja, vplivajo predvsem čustva, odnos do lastnega telesa, medsebojna razmerja» tudi odnos do denarja in Čas. Skoraj vse, kar počnemo, počnemo zato, da bi se počutili bolje, pa vendar večina ljudi ne ve, kako to storiti hitro in učinkovito. ša kratkoročna omama, kot pa trajna sprememba življenjskega sloga. Če nimamo pravega odnosa do svojega telesa, potem ne pazimo, kaj jemo oziroma kaj dajemo v svoje telo, jemo mastno hrano, ne pogledamo deklaracij na živilih, se zastrupljamo z aditi-vi, cigaretami, alkoholom In se odločno premalo gibljemo. Ljudje, ki se zavedajo svojega telesa in Svojega dobrega počutja, prevzamejo nadzor nad svojim zdravjem, saj le zdravi ljudje lahko dosegajo svoje cilje. Po- eg obvladovanja čustev in zdravja je zelo pomembno tudi obvladovanje medsebojnih odnosov. Za ohranjanje zdravja je pomemben tudi odnos do denarja. Večina ljudi je velikokrat pod finančnimi pritiski in prepričani so, da za boljše počutje potrebujejo več denarja, kar je kulturna zabloda, saj je znano: več ko imamo denarja, pod večjim pritiskom smo. Rešitev ni le pridobivanje denarja, ampak moramo spremeniti svoje prepričanje in stališče do denarja. Kratkoročne odločitve na področju zdravja lahko pripeljejo v dolgoroč-no trpljenje, kajti ko znamo obvJadati svoj Čas, se zavemo, da do sadov uspeha pridemo s počasnimi, a vztrajnimi koraki, 1 ah ko vpl ivamo na spremembo, le premagati je treba strahove, izboljšati kakovost odnosa in se znebiti omahljivosti in odla- Mag. Karmen Klobasa 6 i & C & balerinkami na nogah Ob pogledu nanje pomislimo na udobje in ljubkost- Čeprav so rezervirane predvsem za balerine, so se z asfaltom srečale že v petdesetih letih, ko jih je za sprehajanje med prvimi obula Audrey Hepburn. Danes pa so to vodilni čeveljci sezone. Balerinke izdelujejo v vseh mogočih barvah in oblikah. S Črno konico ali kot radi rečemo s Črnim prstom, kar je značilno za Chanel, s pentlio ali s trakcem» v kovinskem lesku, živih barvah laka ali v modnem pitonu, stisnjene z elastiko ali brez. v športni različici ali ljubko eleganml... Izberite pa takšne, da se boste počutile kot bose. K balerinkam bomo oblekle frfotajoča krila in široke obleke, pogosto z naborki in čipko ali posute s cvetlicami ali pikami. Baierinke so primerne tudi za mina krila. Prav tako se odlično kombinirajo na krilo A linije, ki se konča tik ali malo nad koleni. Odlično pristajajo tudi hlačam različnih dolžin v obliki svinčnika. Najlepše bodo delovale na dolžini treh četrtin, saj nam nekaj gole kože poudarja obliko teh prikupnih baletnih copat. Seveda ne smemo pozabiti na jeans, vendar vas moram opozoriti, da balerinke nosite le na hlače z ravno krojenimi, ne preveč širokimi hlačnicami. Zvonasta oblika hlačnic bi namreč popolnoma prekrila nežno obuvalo. .J IO Jeseniške novice, petek, 4. maja 2007 Nasvet Saneu Trako • NEHY \fcW.SU s m SE-SPO RT.CO M Dober da energij o za ves človeku dan Pomlad je čas prehoda k bolj redni vadbi in zmemi prehrani, obogateni z obilico svežega sezonskega sadja in zelenjave. Med redno vadbo se dogajajo spremem» be, ki so povezane s sestavo telesa (razmerje med mitično in maščob no maso) in težo. Ob tem se pojavijo vpralanja: Kako? Kdaj? Kje? Kolikokrat? Tako kot so raz- li6ii ljudje, so lahko različne tudi poti do cilja zdravega načina življenja. Najpomembnejši učinki redne vadbe na zdravje in počutje so znižanje krvnega tlaka, holesterola in telesne teže, spremenjena sestava telesa, večja sposobnost kardiova- skularnega sistema, lažje uravnavanje stresa, izboljšana samopodoba in večja samozavest. Glavni cilj vsake vadbe je razvijanje ali ohranjanje določenega stanja, vendar ne za vsako ceno. Glavno načelo je ohranjati in izboljšati zdravje. Na nas ne vpliva samo trening, rezultat je v tesni povezavi z načinom življenja, v katerem igrajo pomembno vlogo prehrana, delo, stres, vse to v povezavi z genskimi di- » k« s pozicija mi. Raznolikost prehrane: poznamo približno 40 življenjsko nujnih hranil. Nobena posamezna vrsta hrane nam ne more zagotoviti vseh za življenje pomembnih hianil v zadostnih količinah, Za vzdrževanje zdravja so verjetno potrebna tudi tista, ki jih še ne poznamo. Več različne hrane bomo jedli, manj verjetno bo v naši prehrani navzoče pomanjkanje ali presežek določenega hranila. Iz vsake skupine živil torej vsak dan izberemo drugo hrano. Uravnoteženje prehrane s fizičnimi dejavnostmi: pre* tirana debelost je povezana z nekaterimi kroničnimi boleznimi» kot so visok krvni pritisk in sladkorna bolezen, kar pripomore k razvoju bolezni srca in ožilja. Zdrava telesna teža mora biti določena za vsakega posameznika posebej, upoštevati je treba Številne dejavnike, kot so sestava telesa, stopnja presnove» genski dejavniki in fizična aktivnost. Će je naše lelo sestavljeno bolj iz mišic kot maščevja, porabi več kalorij tako v mirovanju kot pri gibanju. Ce smo 'večji lastniki' maščobe, bomo za prenašanje tega sicer porabili nekaj kalorij, v mirovanju pa bo poraba manjša. Prehrana iz polnozmatih iz* delkov, sadja in zelenjave: kompleksi ogljikovi hidrati (Škiobi) so zelo dobre energijske snovi. Vsebujejo tudi številna mikro hranila. Pre- delana hrana je prečiščena oblika, razmeroma revna z vlakninami. Vemo, da pre-hranske vlaknine pomagajo nadzorovati kronične bolez- ni črevesja, prispevajo nadzoru glikemije (vrednost krvnega sladkorja) pri osebah s sladkorno boleznijo in vežejo nekatere škodljive oblike maščob. Prehrana, revna z enostavnimi sladkorji; eno glavnih zdravstvenih tveganj pri uži- vanju hrane s preveč sladkorja je poškodba zob (kaneš, ne pa tudi sladkorna bolezen, kot je splošno prepričanje). Hrana z veliko sladkorja ponavadi pripomore k slabi kontroli sladkorne bolezni in vseh posledic, ki izvirajo iz nje. VeČino enostavnih sladkorjev pojemo z uživanjem prečiščene hrane. Prehrana z malo nasičenih maščob in holesterola: pri nekaterih osebah vodi takšna prehrana zaradi genetske pogojenosti do pospešenega nastanka koronarne srčne bolezni. Pomembno je znižati vsebnost vidnih maščob na najmanjšo mogočo mero. Prehrana z malo soli: pretirane količine natrija v prehrani niso zdrave za nikogar, še posebno ne za osebe s povišanim krvnim pritiskom. Na splošno večina predelane hrane vsebuje veliko natrija. Zato je pametno omejiti količino vidne soli, ki jo dodajamo. Tako bomo počasi spet pridobili okus za manj slano hrano. Z leti ta okus velikokrat pokvarimo. V naravni hrani je dovolj natrija, da zadosti dnevnim fiziološkim potrebam. Zmerno pitje alkohola: alkoholne pijače vsebujejo veliko kalorij in malo hranil. Z uživanjem velikih količin je tudi vnos hrane ponavadi pomanjkljiv. Pretirano pitje prav tako pripomore k okvari jeter in k nekaterim nevrološkim boleznim. Povečano je tveganje za nastanek raka na grlu in želodcu. Dehidracija: ker telo med vadbo porablja velike količi-ne vode, je zelo pomembno, da se lega zavedamo in upoštevamo naslednja navodila: tekočino je treba piti ves dan, uro do dve pred aktivnostjo najmanj štiri decilitre ter 15 do 30 minut pred aktivnostjo približno enako količino. Nujno je treba imeti bidon z vodo tudi med samo aktivnostjo, vendar ne smemo piti preveč, da ne pride do slabosti. Pri vseh vrstah rekreacije je pomemben tudi sam način prehranjevanja in življenja. Predvsem je pri celodnevni rekreaciji poudarek na močnem zajtrku. Dober zajtrk nam da energijo za ves dan: naše telo je narejeno tako, da potekajo ponoči v telesu močni procesi obnavljanja. Za te procese telo porabi del svojöi ener- gijskih zalog. Zato zjutraj potrebujemo hrano, da na» domestimo hranilne snovi, ki jih je telo porabilo ponoči, in tudi zato, da telo dobi novo energijo za delo. V nasprotnem primeru lahko začne porabljati naše rezerve, ki so med drugim tu

  • wtoW nMo^ ia dfwd ff^Mfh^ t i ObA vrato smib vn^vi □FINSTRJU: PA&CO d.0.0. Heroja VerdniKa 22 • 4270 Jesenice • e-maii: pd(»9s5.nBt reJM.3B6 4586 1680-fax:4 3664 583S720-Qsrr:4 38€41 $04657 Podjetniška kavica II Eidina Čosatović, Ragor Za tiste, ki jih zanimata pod« jetništvo ali osebnostna rast, smo tudi letos na Ragorju pripravili različne delavnice. Podjetniška kavica nam bo tokrat razširila obzorja z na« slednjimi temami: 1. Pridobitev osnovnega znanja za postavitev lastne spletne strani (17, maja 2007) - Pomemben del predstavitve podjetja je dobro urejena in pregledna spletna stran. Delavnico bo vodil Blaž Brane» ki je že vrsto let vodja projektov v podjetju Domenca. 2. Ro^no delo kot možnost osebne dopolnilne dejavnosti • izdelovanje umetnih rož (21. maja 2007) - Ker se zunaj prebuja pomlad, se bomo na drugi delavnici osredotočili na izdelovanje rož. Na delavnici vam bom predstavija tudi možnosti za priglasitev dopolnilne dejavnosti. 3. Čustvena inteligenca (22. maja 2007) - Čustvena inteligenca je preprosto povedano razumna uporaba Čustev, ki jo lahko razvijamo vse življenje, v nasprotju z inteligenčnim količnikom, ki je prirojen. Po mnenju mnogih strokovnjakov je kar osemdeset odstotkov uspeha v našem življenju povezanega s Čustveno inteligenco. Sam pojem Čustvene inteligence vam bosta predstavili Vesna Gorjanc ßasaj, dr. med., in Saša Homan, dipl. oec. 4. Komimikadja in retorika . maja 2007) - Govorništvo je veda, ki se je razvila že v stari Grčiji» natančneje v 5. stol. pr. n. št. Znanje govorništva je trajno, pa vendar se v Času tudi spreminja. Za pridobitev novega znanja o retoriki se pridružite naši predavateljici mag. Urši Rozman, univ. dipl. soc. del. 5. Tečaj keramike kot možnost osebne dopolnilne dejavnosti (24. maja 2007) bo vodila Vesna Majes iz podjetja K2M, d. o. o. Osredotoäe se bomo na izdelavo sklede in vaze. 6. Postopek odprtja s.p.-ja in s tem povezano svetovanje (28. maja 2007) - Velikokrat se ne strinjate z delodajalcem ali pa se sprašujete, ali bi tovrstno delo lahko opravljale kot samostojne podjetnice. Na delavnici vam bom preprosto skuJala predstavit: osnovno znanje o registraciji in vodenju s.p,-ja. 7. Delavnica presenečenja {31. maja 2007). Poleg delavnic boste v mesecu maju in juniju udeleženke pridobile možnost enkrat tedensko po dve uri na Ragorju uporabljati osebni računalnik z zagotovljeno svetovalno pomočjo. Vse delavnice so brezplačne, saj jih sofinancirajo občine Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica ter Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije skozi izvajanje aktivnosti LPC. Delavnice bodo na Spodnjem Plavžu 246 na Jesenicah od 16. do 20. ure. Edini pogoj za udeležbo je ta, da ste prebivalia omenjenih občin. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest po elek-rronski pošti: dina@ragor.si ali na tel: 04/58i'34-i9. Vljudno vabljene na Podjetniško kavico! IO Jeseniške novice, petek, 4. maja 2007 Zanimivosti Lahko bi bil gibalni raj za Jeseničane! PREVOZNIŠTVO, IZKOPI, KOV INA RS T VO arman JaneZv. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV GSM: 041/806 750 GSM (VOZNIK): 041/258 882 ELEKTRO INŠTAUCiJE lUKIRO'' Kini Vbdo t.^ 4273 filotika Dobrava E-MAIL: i nfo @e I e kt ro^ uros. si Tel.: 04 587 43 38 GSM 041 676 873 Kaj potrebujemo pravzaprav Seveda je dolina, kjer leži naše mesto» ozka, toda ali med vsemi temi trgovskimi centri potrebujemo še kaj? BoF Veter proti Mojstrani se je odmika I jutranjemu soncu, ki je §kilil v fris bolj in bolj zagreto. Toda okoli ovinka tik pred križiščem za na Malo Mežakio je pridrajsal z vso silnostjo velik tovornjak, ki si je zaželel peska, za njim pa prah v oblakih in smiad po kurilnem olju, ki ga je šoferska baraba natopila v rezervoar za gorivo, da bi prihranila. A je to normalno? Seveda, sem si brundal, ko sem lezel iz grmovja, kamor sem odskoči!, da me ne bi rohneča zverina predelala v grobo mleto pašteto, ki se jo da ku-V onih veletrgovskih centrih. Seveda je to normalno, Če se poganjal na predelu od nekdanjega Žvagnovega mostu proti Karavanškemu tunelu. Na ro-lerjih, biciklu» peš ali tekaško navdušen. Ko sem se prvič podal na tek, pameten zaradi teoretičnih izsledkov drugih, sem namesto da bi po smelem osebnem planu pretekel pet kilometrov, skorajda krepnil po slabih štiristo metih, Nobenih tekaško razvitih mišic, pljuča zakajena z dnevnim odmerkom dvojnega pakiranja in v žilah nenadzorovano promilno mešanje iz večera v večer. Delo pa seveda pred ekranom, vmes kikiriki ali Čips in kakšen pr-dec od zadaj. To je bila vsa telesna aktivnost. Pa mi je potem model iz Ljubljane podtaknil ultrašportnika za družbo, ki za jutranje razmi- gavanje predrgne od dvajset naprej. Kilometrov, da se razumemo. Ko sem skušal to Se sam osebno, sem pred tremi leti spoznal, da me bo zaradi teka konec. Ampak če ne ... Bom pa prav tako stegnil vse od sebe, ie da na manj eleganten način. Odločitev je bila v mojih rokah. Sprejel sem jo tako, da imam za seboj že ljubljanske» sežanske, paimanovske ša in beograjske maratone. In še bodo pretečeni novi in novi. Ko sem družbi ob točilnem pultu namigoval, da se skorajda vsako jutro poženem na tek tam gori, kjer švigajo kamioni in za njimi prepotentni mulci z moz 1, narodnjaki v zvočnikih in veli- kuni starimi kripami, so mi družabniki namigovali, da sem poleg že tako izkazane bebavosti Še dodatno oplemenitil svoje bivanje na tem planetu s tekanjem, Pa sem prepričal in jim natveziJ tezo z naslovom: Kaj je tek? Premikanje leve noge pred desno in potem desno pred levo in tako naprej. Pa Če se da malček hitreje, toliko bolje! brukneš, ves Čas hropeš, pred očmi se rišejo kolobar- Čld, obladla smrdijo, da o tekaških copatih ne pišem preveč. Ko gre somišljenik hitreje, bi ga najraje okoli ušes zaradi zavisti. Če ga seveda ujameši Smo se spogledali, urezali še eno rundo in ... Danes nas je veliko. Nisem sam. In vsak dan nas je več! Prav na tistem predelu proti Karavanškemu predoru. Z)utra) sem ponavadi v družbi zvoka svojih korakov, le naš mestni pesnik mi s počasnim gibom pokima za dobro jutro. Tam pred njim se večkrat srečata dva starej-, ki zagotovo pregledata vsako ped Save, kje se skrivajo ribe, in še dva poznam zaradi rednih jutranjih korakov, ki so gibki in odločni. Popoldne, kadar se mi zjutraj ne ljubi izpod odeje, jih je na tem predelu veliko. Kolesarjev, vozil, tekačev, onih na rolerjih in sprehajalcev. Pa seveda mularija z narodnjaki, tovornjaki in tisti, ki z vozili objestno iščejo bližnjico do Hrušice ali obratno. V vseh teh treh letih sem naletel dvakrat na može postave in enkrat plačal kazen, ker se mi prepotenemu ni dalo prek pre znoj enega tekstila povleči varnostnega pasu. Pa ni problem v policistih, kje pa! Problem je v odgovoru, kaj Jeseničani potrebuje- hočemo. Primer- mo m : oni mo. Oni imajo hokej, mi veliko boljšega! Oni se radi gibajo, nam te želje tudi ne manjka. Ampak oni imajo vsaj park Tivoli na dosegu roke, mi pa ... Na koncu: zakaj se v sred- letih, ko je večino naših v te i dobi s hom v rokah pestovaJ domaČi naslanjač, vse več ljudi odloči za gibanje na nenavadno veliko število kilometrov.^ Težko bi dal natančen odgovor, kajti treba je poizkusiti in biti vztrajen. Prvih štiristo metrov na treningu je najtežjih» potem pa postane zanimivo in . n stih štiristo metrov jih opravi vse več. Zato potrebujemo predel od Plavža do Karavanškega predora. 2a gibanje. Varno in prebivalcem mesta prijazno. Urejeno. Kakšno parkirišče, prepoved vožnje za večja vozila, popolno zaporo ceste prek vikendov. Koši za smeti ne smejo manjkati in morda kakšen plastičen zabojnik za nujen postanek. Pa še kakšno oznako, označbo in obve- stilo ter neka) dobre v Pa če je tisti, ki so bili izvoljeni kot zastopniki mesta, nimajo aH je za kaj takega ne zmorejo najti, naj pridejo med tiste [eseničane, ki se preganjajo v znoju na prej opisanem območju. Našli j bodo pri vsakem, ki se poda ob Savi gor in dol. so pametni, mi ne Občni zbor DU javornik-Koroika Bela v soboto, 14. aprila, je bil v domu Druitva upokojencev na Slovenskem |avorniku redni letni občni zbor tega društva, število udeležencev kaže na veliko pripadnost članov, saj je biia dvorana nabito polna. Predsednik društva Vinko Cerar je opisal delovanje društva v preteklem letu, o finančnem poslovanju je podala poročilo Branka Doberšek, o Športu In pohodništvu Ivo Borštnik, o kulturi joža Vindišar, o izletih in letovanjih pa joža Noč in Marica Kastelic. Po končanem zasedanju je sledilo družabno srečanje ob zvokih glasbenika Hajnija Blagneta, ki je reden glasbeni gost v domu druitva upokojencev. I. P. Pacienti zadovoljni z jeseniško bolnišnico ^a ministrstvu za zdravje so opravili raziskavo, ki ]e potekala v 27 slovenskih bolnišnicah. V anketi so paciente spraševali o njihovih izkušnjah v času bivanja v bolnišnici - o kakovosti sprejema v bolnišnico, o delu zdravnika In medicinske sestre, zdravljenju, lajšanju bolečin, o bolnišničnem okolju in prehrani ter o odpustu iz bolnišnice. Rezultati ankete so pokazali, da je najboljša slovenska bolnišnica MC Medicor, sledi ji Kirurški sanatorij Rožna dolina, tretja pa je Porodnišnica Postojna. Splošna bolnišnica jesenke se je uvrstila na visoko šesto mesto, hkrati pa na prvo mesto med splošnimi bolnišnicami, Glavna sestra v Splošni bolnišnici Jesenice Zdenka Kramar je ob tem Izrazila veselje In ponos, da so po oceni bolnikov najboljša splošna bolnišnica v državi. VeČina pacientov jim je v anketi podelila oceni Štiri ali pet. zlasti so bili zadovoljni z delom zdravnikov In medicinskih sester. "Vseka- kor nas ti rezultati zavezujejo bomo postati še boljši, še Še boljšemu delu - skušali prijazni, da bodo bolniki Še I zadovoljni," je ob tem dejala Zdenka Kramar, Ü. P. Otroške knjige za pediatrični oddelek Družba Medis iz Ljubljane je pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Jesenice podarila trideset otroških knjig. Kot /e povedala glavna sestra Zdenka Kramar, so vsake take akcije zelo veseli In bi si želeli, da bi jih bilo v bodoče še več. Na fotografiji: dr. Peter Najdenov, direktor Splošne bolnišnice Jesenice Igor Horvat, nadzorna sestra Jožica Trstenjak, glavna sestra Zdenka Kramar In donatorici iz Medisa Nadja Ott in Tatjana Miljavec. U. P. Izbrisani na Jesenicah v soboto, 22- aprila, je v dvorani Kina Železar Boom teater pričakovano navdušil jeseniško publiko. Predstava z naslovom Izbrisani, ki ima za seboj že več kot dvajset tisoč nasmejanih obrazov po vsej Sloveniji, gledalce popelje v zanimivo In predvsem nenavadno dogajanje na uradu za priseljence. V občinsko pisarno vstopajo državljani bivše SPR], ki si želijo postati slovenski državljani. Čeprav že večino svojega življenja živijo rn delajo v Sloveniji, se ne 9€l tv 1 C (S . t menijo za kulturo drugih, ampak se trdno oklepajo svoje ... Predstava je polna preprostega, vendar zdravega humorja, ki se pojavlja skozi stereotipne lastnosti posameznih Ikov. Znova so do solz nasmejali: Miki Bubulj, Srdan Krgovič, Klemen Bučan, Mllenko Prača, Ranko Babič in Mladen Pahovič. AB. IO Jeseniške novice, petek, 4. maja 2007 Zanimivosti Po Venezueli Na Osnovni šoli Toneta Čufarja so učenci medse povabili nekdanjo učenko šole Petro Klinar, ki je predstavila enomesečno potepanje po Venezueli. Mateja Langus ii^ Edita Bosnić K pouku biologije smo povabili VetTO Klinar, nekdanjo učenko naše šole, sedaj š tudentko ra zrednega pouka na Pedagoški fakulleli, Opisala nam je svoje popo» tovanje s prijateljem Dimitrijem po Venezueli. Videla sta veliko zanimivega: čudovito naravo - peščene plaže s palmami, puS^avo, tropski gozd na več kot pet metrih nadmorske višine, mizaste gore Povedala nam je, kako sta pripravila načrt potovanja, in nam to pokazala s projekcijo. Najprej sta potovala po zahodu, kjer je puSČava, potem v gorsko verigo Andov. proti vzhodu do meje z Brazilijo, kjer sta videla mizaste gore, nato proti severovzhodu do deltastega izliva reke Orinoco, še bolj na severovzhod, na obalo Karibskega morja in nazaj do glavnega mesta Caracas. Spala nista v nobenem hotelu, saj je bilo predrago. s seboj sta v velikih nahrbt- nikih nosila šotor, hrano in spalni vreči ter gorilnik za kuhanje in kakšno oblačilo za rezervo. Petra nam pokazala tudi e veliko izdelkov, ki jih je kupila za spomin na Venezuelo. Predstavila nam je veliko slik, na katerih so bili tudi prebivalci le države. Videli smo, da je njihovo življenje drugačno od našega, saj so živeli na mostiščih v lesenih kolibah in otroci niso hodili v Šolo. Ves dan so se igrali, pomagali staršem pri delu. bili so revni. D ruži n e v mestih živi- jo v boljših razmerah, Ljudje so prijazni in zaupljivi, zakonski par ju je sprejel pod streho. Potovanje je trajalo mesec dni. Petra je posnela veliko fotografij. Bila sta zelo pogumna, da sta se sama podala na potovanje. Ta ura pouka se nam je zdela zelo zanimiva. Takšnega življenja, kot ga živijo ti prebivalci Venezuele, si ne bi mogli predstavljati, še manj pa živeti. Zaželeli pa smo si, da i v prihodnosti tudi sami kdaj odšli na tako potovanje. II Indijanci" sredi Jesenic Janez Pipan V sredo in četrtek, 18. in 19. aprila, so v Mladinskem centru Jesenice organizirali čistilno akcijo po okolici centra. Odpadke so zbirali ločeno in jih predah na ustrezna mesta za reciklažo, papir pa odpeljali pred Srednjo Šolo Jesenice, kjer je prav tedaj potekala zbiralna akcija. Dobro opravljenemu delu sledi primerna nagrada, zato so za udeležence čistilne akcije in druge pripravili še indijanski popoldan. Ustanovili so dve plemeni, si pobarvali obraze, določili indijanska imena ter v goste povabili tudi strokovnjaka za indijansko kulturo, gospoda Vita z Bleda, ki je že več kot deset let aktiven na tem področju. Pripeljal in postavil ie pravi indijanski šotor ter priskrbel Še nekaj rekvizitov, med drugim volčjo kožo, jelenove rogove, bobne itd. Druženje se je nadaljevalo z družabnimi igrami, pletenjem in seveda hrano. Nič ni boljšega kot pečena hrenovka in krompir na odprtem ognjišču. Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov V četrtek, 12. aprila, je v veliki dvorani Kulturnega doma julke tn Albina Pibernik na Slovenskem javorniku potekalo območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Organizator srečanja je bif |SKD, Območna izpostava Jesenice, za občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica. Nastopilo je štirinajst zborov, kar dokazuje, da se za nada-jevanje pevske tradicije v jeseniški in sosednjih občinah ni treba bati. J. P. Otroški pevski zbor Biba buba baja OŠ Koroška Bela Razstava igrač Gornjesavski muzej Jesenice skrbi tudi za mlado generacijo. Tako večkrat pripravijo zanimive muzejske delavnice in razstave za te, ki šele vstopajo v svet odraslih. V prostorih Ruardove graščine $0 pripravili tudi razstavo igrač in otroške literature iz prejšnjega stoletja. J. P. Pesem nas druži v soboto, 14. aprila, smo v Osnovni loii Prežihovega Vo-ranca na Jesenicah pripravili koncert z naslovom Pesem nas druži. V gosteh so bili pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora iz pobratene občine Nagold v Zvezni republiki Nemčiji. Gostje so pred tem preživeli teden intenzivnih pevskih vaj na Hrvaškem, ob vrnitvi pa so se želeli predstaviti jeseniški publiki. S pevci smo se sicer srečali že ani jeseni, ko smo jih skupaj z učenci Glasbene Šole Jesenice in njihovimi mentorji ter predstavniki Občine Jesenice v sklopu sodelovanja pobratenih občin obiskali v Nagoldu. Goste so s pesmijo pozdravili pevci šole gostiteljice pod vodstvom zborovodkrnje Stanke Mencinger ter Mladinskega zbora Gimnazije Jesenice, dobrodošlico pa sta v nagovoru izrekla tudi Boris Bregant, podžupan občine Jesenice, ter Alenka Robič, ravnateljica šole. Po koncertu je sledilo krajše družabno srečanje. Gostje so se zahvalili za gostoljubnost in izrazili žeJjo po ponovnem skorajšnjem snidenju, R. P. 12 Jeseniške novice, petek» 4. maja 2007 Policija 7 zanimivosti Poostren nadzor nad motoristi Oo 12. maja bodo jHeniški policisti opravljali poostren nad zor nad vozni enoslednih vozil, zlasti motorjev. Po bese dah pomočnika komandirja Policijske postaje Jesenice Dar ja Cizla bodo nadzirali vse kršitve, od prevelike hitrosti, ne pravilnega prehitevanja, sekanja ovinkov do neuporabe var nostne čelade. Obenem bodo preverjali tudi tehnično brez hibnost motorjev. U. P. Merjenje hitrosti po krajevnih skupnostih Ta mesec bodo policisti Policijske postaje Jesenice pripravili skupno akcijo s predstavniki Občine Jesenice In jeseniških krajevnih skupnostih, v kateri bodo na najbolj kritičnih odsekih nadzirali hitrost. Po besedah pomočnika komandirja Darja Cizla bodo hitrost merili na tistih odsekih cest, ki so po mnenju predstavnikov krajevnih skupnosti najbolj kritični oziroma vozniki na njih najpogosteje vozijo prehitro. Tako bodo policisti iz prve roke izvedeli, kje se občani počutijo najbolj ogrožene zaradi "divjakov", po drugi strani pa bodo predstavnike krajevnih skupnosti seznanili z možnostmi pa tudi omejitvami, ki jih Imajo pr! svojem delu. U. P. Previdno pri kurjenju v naravi! Na Gorenjskem so letos zabeležili že kar nekaj požarov v naravnem okolju, ko so občani opravljali spomladansko čiščenje in so istje in vejevje. Zato policisti opozarjajo občane, naj bodo pfi enju v naravi previdni, zlasti naj ne kurijo v vetrovnem vremenu, kurišče pa naj ustrezno zavarujejo ter pazijo, da jim ogenj ne bo ušel Izpod nadzora. Kaznt za kršitelje so visoke, še večji problem pa je odškodninska odgovornost v primeru, da ogenj uniči gozd. Ob tem pa velja Še eno opozorilo: ko je na posameznem območju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je tam prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj. Prepovedano je tudi puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete in snovi, ki lahko povzročijo požar, v naravno okolje. V obdobjih požarne ogroženosti inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija izvajajo poostren nadzor. U. P. Nova lokacija za policijsko postajo Na Jesenicah je že vrsto let znano, da policisti delajo v zelo slabih prostorih. Zato že kar nekaj časa potekajo priprave na gradnjo nove stavbe policijske postaje. Občina Jesenice je v prostorskih dokumentih predvidela lokacijo na tako imenovanem drugem rondoju ob cesti od Tuša proti Sparu. Na ministrstvo za notranje zadeve je tudi že prenesla zemljišče in postavila rok, do katerega se ministrstvo mora dokončno odločiti za gradnjo. A kot je povedal župan Tomaž Tom Mencinger, so pred kratkim dobili odgovor ministrstva, da omenjena lokacija ni primerna. Tako na Občini Jesenice v sodelovanju z ministrstvom zdaj Iščejo druge možnosti. Kljub zapletu pa župan upa, da bodo na Jesenicah novo stavbo policijske postaje dobili v dveh letih, kajti gradnja je uvrščena med prednostne projeicte ministrstva. U. P. Ocvirki Na Blejski Dobravi poteka del plinovoda. Sred) vasi je nameščen plinski ventil, sicer zaščiten z železnim ohišjem. Toda ker stoji tik ob cesti, so krajani dali predlog za dodat* no zaščito tega ventila. Neuspešno. Ob letošnjem pluženju snega pa je prišlo do lažje poškodbe ohišja in krajani se sprašujejo, kdaj t>o zadeva sanirana» saj res nf prijetno živeti ob poškodovani plinski napeljavi. J. P. Nad kriminal tudi pomoqo občanov pomočn Urša Peternel Sredi aprila je pomočnik komandirja Policijske postaje Jesenice, odgovoren za področje kriminalitete, postal Matej Ferk. Domačin z Blejske Dobrave na jeseniški policijski postaji dela že od leta 1991, od leta 1995 prav na področju kriminalitete- Izkušenj mu torej ne manjka, prav tako pa tudi ne dela. saj so v letošnjih prvih treh mesecih na območju Jesenic zabeležih več kaznivih dejanj kot prejšnja leta. Med njimi sta bila tudi dva od-mevnejša dogodka - dva ropa bencinskega servisa na Koroški Beli. Po Ferkovih besedah sta oba ropa v fazi preiskave, zato več podrobnosti še ne more razkriti. Obenem so v letoš- Med kolesarsko sezono so dokaj pogoste tatvine koles. Policisti svetujejo lastnikom, naj si zapišejo serijske številke in naj kolesa fotografirajo, saj so ob morebitni krafi ti podatki policistom lahko v veliko c>omoć. M atej Ferk kriminalitete. "Želimo si prepričati občane, da smo njihov partner pri zagotav-janju večje varnosti. Na tem področju bomo v prihodnje veliko delali. Eden od po- membnih ciljev pa je tudi zagotavljanje visoke stopnje strokovnosti našega dela, in sicer z usposabljanji, izobraževanjem, sledenjem sodni praksi..." njem letu zabeležili več mov v stanovanjske hiSe in poslovne objekte» zlasti na obrobju mesta, zaradi česar Matej Ferk opozarja občane na samozaščitno ravnanje-"Pomembno je, da občani sami poskrbijo za varnost in zaščito pred vlomi, da ne zbujajo pozornosti in dajejo vtisa, da je hiša prazna. Obenem svetujemo, naj v hiši ne puščajo vrednejših predmetov, denarja ..." Po besedah Mateja Ferka je raziskanost tovrsmih kaznivih dejanj okrog 50-odstotna, pri tem pa so policistom lahko v veliko pomoč občani. "Zelo radi bi vzpostavili sodelovanje z občani • če zaznajo, da se dogaja kaj sumljivega, naj nas pokličejo, Pri raziskovanju kaznivih dejanj je njihova pomoč zelo pomembna, zato naj nas pokličejo - noben klic ni odveč!" poudarja Matej Ferk. Prav boljše sodelovanje z občani je eden od ciljev, ki si jih je zastavil kot novi pomočnik komandirja, odgovoren za področje Tudi na Jesenicah so se že pojavili ponarejeni evTski bankovci. Policisti zato opozarjajo občane> pa tudi zaposlene v lokalih in trgovinah, naj pazijo, kakšne bankovce sprejemajo. Če sumijo, da je bankovec ponarejen, naj ga ne vračajo, temveč obdržijo in pokličejo policijo. i b 0 Becinski servis na Koroški Befi so oropali kar dvakrat. Straniščna poezija § WC cajtng iptzarja DolžinA ENE MINUTE JE ODVI SNA OD TEGA NA kateri strani urat WC-JASI I ..-'I Straniščna poezija" na vratih toaletnih prostorov v TC na Cesti železarjev.). P. IO Jeseniške novice, petek, 4. maja 2007 Zanimivosti Pomlad Najdenčki iščejo dom Urša Petirnel Oblina Jesenice je v sodelovanju z Zavodom za Šport • Mladinskim centrom Jese« nice, Krajevno skupnostjo Sava in gostinskim lokalom Tea-ter bar Jesenice v pozdrav pomladi pripravila Pomlad na Čufarjevem trgu 2007. Prireditev je bila namenjena praznovanju dneva Otroci so ustvarjali 2 barvnimi kredami, sodelovali v družabnih igrah In ustvarjalnih delavnicah, veliko zanimanja pa je bilo za poslikavo tatoojev. Dogajanje $ta popestrili Folklorna skupina Triglav in Folklorna skupina Minden. voda, dneva zemlje in za- ključku akcije Pomladansko urejanje okolja, Od dopoldanskih do večernih ur se je na Čufarjevem trgu dogajalo marsikaj, uživali so tako otroci kot odrasli, vse pa je Še posebej razveselilo lepo spomladansko vreme. Vsekakor prireditev, kakršnih bi bili Jeseničani veseli vsaj enkrat mesečno! Za dodatno veselje je poskrbel pravi mali konjiček poni, ki je na svojem hrbtu ponesel naokrog vse male obiskovalce prireditve, ki so to želeli. Dobre volje je bil tudi župan Tomaž Tom Mencinger, ki je pozdravil vse prisotne. glasbo okoli sveta Pomladni koncert s tem naslovom so pripravili Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Cora, mladi glasbenih Anka Bulovec soboto, 22. aprila, je svež pomladanski veter pod odrske luči Gledališča Toneta Ću farja prinesel več kot sto petdeset nastopajočih glasbenikov, Pomladni koncert z naslovom Z glasbo okoli sveta se je odvijal ob spremljavi Pihalnega orkestra |e-senice-Kranjska Gora. Na odru so se jim pridružili najbolj talentirani mladi glas* beniki Glasbene šole Jesenice in kar nekaj več kot sto dvajset mladih pevk in pevcev pevskih zborov iz treh osnovnih šol jeseniške občine. Kot nam že naslov razodeva, so poslušalci prisluhnili glasbi z različnih koncev sveta. S skladbami vrhunskih svetovnih skladateljev so glasbeniki občinstvo popeljali na pravo glasbeno popotovanje. V Avstrijo z dunajskim valčkom, v Itali-o s skladbo z naslovom O sole mio, z madžarskim ple som na Madžarsko, potova nje se je nadaljevalo še v Gr čijo, Latinsko Ameriko Španijo, Irsko, Armenijo .. in seveda vse do naše lepe S loveni j e, Oddamo dve mačji najdenki, posvojitelj bo lahko zanju koristil popust pri sterilizaciji. Oddamo ju za bivanje v stanovanju, mucki sta na Jesenicah, več informacij na telefon 031 /449 925. Odgovornim ljudem oddamo dve muci, sta črno-beli, mama mačka je stara nekaj veČ kot leto dni, njena potom-ka je stara Štiri do pet mesecev. Obe sta sterilizirani, testirani na mačji aids-levkozo, vajeni sta bivanja v stanovanju, za bivanje v hiši z izhodom na vrt ju oddajo samo pod pogojem, da v bližini nI nobene ceste, veČ Informacij na telefon 0^1/240 916, kličite po 14. uri. Prijaznim ljudem oddamo mucka, starega 3 do 4 tedne, ki je bil odvržen na parkirišču. Ima malce prehlajeno oko, za kar bomo poskrbeli, drugače pa je zelo živahen in prijazen Oddamo ga za bivanje v stanovanju. Več informacij na telefon 041/257-268. MäWMUtt MMfI, MIML MMtflM MMtU tŠMČUSk PREVOZNIŠTVO m GRADBENA MEHANIZACIJA BOH IN EC Peter Bohinec s. p. Tomšičeva 98d, 4270 Jesenice Te].: 04/583 21 31, GSM: 031 nn räMi UOUAVA» MM rAX A MlMVtf C^THTTit* nirr m r—n !■*■! iii»i n jM«rvc« - presozi z sAoć^g^om - nakiadanje in odvoz njsevin • prevoz gramoza - prevoz peska z& malto • izkopi na težko dostopnih mestih z mini nakladačem IO Jeseniške novice, petek, 4. maja 2007 Pisma y mnenja Ocvirki in pohvale Pisma župan ni pozabil na Anžeta Kopitarja cdh Je nekaterim priSlo na mi' se nasjc šolalo v ZDA pri firmi dece mbra i ^S), poln o pro izšel, da hi SM-peči zamenjali s Arrnco, kjer Je železarna kupi- fcdnjc pa smo začeli marca konvertoiji. A v mislih so imeii la tehnologijo. Tehnologija jc naslednje Uio. Meni so iz Ace-^^^i vrtljivi konvertor, v ka' bila vezana na obdelavojekla v site poslali le nekaj kopij ŠarS • ieremje bilo možno predelova- vakuumu. Vakuumske napra- nih kartonov kot dokaz, da poti več starega železa. Še vedno ve paše nismo imeli. Treba Je stopek usp ešno teče. Potem je Odmev na zanimiva raz- p^ morali ostati plavži, kar bih izbrati pravo, ki ho pri- biki izbira naprave za novo Je mi^janja avtojja Članka, ob- p^ 20 Jesenice, oddaljene od mema za obdelavo vseh vrst je- klamo, ki smo jo že načrtovali, javljenega v dnevniku Direkt rude in koksa, ni bilo sprejem- kla iz Jeseniške proizvodnje. To lažja. Le ponovčne peä nismo Župan Tomaž Tom Mencin-ger bo 9. maja ob 17. uri sprejel najboljše jeseniške hokejiste. ko samo takšne naprave za Člane državne reprezentance, proiz^dnjo jekla, v katerih je . Tako Je ostalo le pri prvot' pa «i biio lahko. Vedeli smo, postavili, ker ni bilo denaija, ni id^i, da so na Jesenicah lah- da je za proizvodnjo nerjavnih Čeprav so bile v osemdesetih letih že standard. Pustili smo Jekel tutjbdj pritnema naprava VOD. Tudi za obdelavo vseh katere član Je tudi Anže Kopi- ^lo^ek le staro železo. To pa so drugih legiranih vrst Jekel, ka- šele leta j 905. prazen prostor, postavili so Jo tar. torg m pozabil na Anžeta! električne obločne peči. Res Je, VSi slovenski mediji. morje spadala vsa vojaška pro- Po osamosvojitvi pa Je bila Daljnovidnost direktorja izvodnja, je najprimernejša železarna v hudi nevarnosti. predvsem tiskam, vztrajno pol- Hafnaja pa Je bila predvsem v naprava VD/VOD, ker pri t^ da jo zaprejo, da bo železar- tem, da je rekel: No Jesenicah tečejo reakcije z žlindro in se stva v Sloveniji konec. Minister bomo delali samo široki pro- lahko dosegajo zelo nizke vse- za gospodarstvo v prvi Dmov- nijo strani z mladim, skromnim in zelo talentiranim hoke- Pred dobrim desetletjem so učenci osnovnih lol jeseniške pstom Anžetom Kopitarjem, gram. kar pomeni: na Jeseni- bnosti žvepla. Kaj pa Jekla za Škovi vladi je bil mnenja, da občine spontano pobarvali nekatere betonske stene v bližini svojih šol. Medtem pa so nekateri stenskim poslikavam dodali svojevrstne "olepšave" in vse skupaj je potrebno beleža. Najbolj so popacane stene v podhodu pod Viatoriem> sledi pa stena za Gledališčem Toneta Čiifarja Močni in nočni krajani so v tihem nočnem času seveda sklenili, da ograja pri TC Spar ni več potrebna ... Rezultat odločnega dela je viden na parkirnem prostoru. Mati Narava je uredila svojo naravno čistilno napravo v Tret>ežu. Za sedaj zadržuje plastično embalažo kar uspešno (na mestu} • do prvega večjega vodostaja. Pred predsedovanjem naše države EÜ 2008 je neznani grafitar pričel pisati pozdravne parole, za začetek na Tomšičevi ulici. BssEOiLO m slike: Ianez Pipan Tudi v lokalnem časopisu Jese- ^ah se bo delalo samo pločevino elektropločevino, ki so legirana železarsh^ ne spada v sloven- niškenoviceje bila posebna po- in trakove. Vse drugo naj bi po- s süiäjem? V Evropi in tudi v ski prostor, naj se Slovenija stopoma odpadlo. Vso vlaga- Ameriki so ta Jekla do takrat ukvarja s turizmom. S takim izdelovali v napravah RH in ukrepom bi Jesenice pahnili v DH, v Ameriki tudi v konver- nepopisno revščino. Takratni zornost namenjena prav An-žetu, zaradi Česar so na uredniški odbor letele hude kritike nja so Šla potem tudi v tej smeri. Takratni tehnični direktor zaradi neobjavljenih drugih ßogomä Homovec seje inten- toijih ADD. Union Carbide, direktor holdinga slovenskih prispevkov. Na seznamu vab- i^til gradnje električnih kije lastnik patenta, sije moč- železarn mag. Andrej Aplenc IJmh M sprejem pri županu. obločnih peä. To Je bila njeg^ no prizadeval, da bi nas pre- seje temu na vso moč upiral, ki pa je bil načrtovan mnogo vizija razvoja. Že leta 3965 pričal, naj vzamemo njihov tudi sedanji direktor prof. dr. pred objavo omenjenega Član- jgSa v pogon prva 6o-tonska konvertor. češ da je primeren Vasilij Prešeren ga Je pri tem ka. so tudi predstavniki medi- eUktrična obtočna peč švedske za vsa jekla, kijih delamo na podpiral, tako daje nazadnje Jev in prav bi bilo, da bi se ga ^^me Asea, ki Je bila takrat Jesenicah. Celo v Belgijo so nas le zmagala treznost in Žele- najveća zgrajena peč te firme, pdjali gledat takšen konvertor. 2 am a Je ostala, čep rav so jo Veäni se je zdelo šestdeset ton Res v njih delajo tudi nesjavrxa tudi že prodajali, a na srečo n i preveč, a Je bil Bogomil Homo- jekla, vendar le standardne vr- bilć dćbrik ponudnikov. udeležili. Božena Ronner Svetovalka župana 2a obćikski svet, pokazalo, je protokol in informiranje popolnomaprav. Drugo, še vežjo peČ pa smo dcbUi leta 1969 skupaj s preostalo valjamiško opremo od firme Lectromelt iz ZDA. vec vztrajen in Je zmagal. Ka- ste, ne pa tudi tistih z nižjo vsebrtostjo ogljika, kot so Low Carbon in Extra Low Carbon. Te se da delati samo v napravah VOD. Z dr. CabravŠkom Vlada je nazadnje le pomagala železarni prebroditi tista huda leta krize prvih devetdesetih let ob zlomu jugoslovanskega trga. Potem pa Je šlo laž- Zakaj danes lahko stoji jeklarna Acroni pa sva se domislila, daje naj- je bolje, če preprosto naroČimo Treba pa je vedeti, da je se- A meriško zato, kerje bil denar posk usno Šaržo silicijevega je- danja generacija na čelu s prof. za plačilo v ZDA paČ na raz- kla po postopku VOD pri fir- dr. Vasilijem Prešernom dobila po/ogo. Ti dve peČi sta bili vse mi Thyssen v NemČi/i. Do tega lepo dediščino v Jeklami i« Zelo ru2 krotko bi lahko rekel do začetka obratovanja nove znamenitega dogodka je prtšlo znanju, za katero Je zaslužna zato, ker sta Jo zgradili pred- Jeldame v letu tgS? osnova vse v avgustu 2978 v železarni v prejšnja generacija. Naj pri na jesenicah hodn i generaciji. proizvodnje Jeseniške železar- Wittenu v ^o-tonski peči, v tem omenim predvsem inže- V železarni Jesenice seje od ne, ki Je po kakovostnem jeklu sklopu katere je bila tudi na- nirja Stanka Čopa. takrat naj-konca drug? svetovne vojne, ka- postala zruina po vs^ jugpsla- prava VO D. Bil sem prisoten boljšega Jekla rja na Jesenicah, kor tudi že pred njo delalo do- viji Omeniti je treba, daje rui kot predstavnik naročnika in ki je bil tudi vodja gradnje teje- besedno vse, kar Je potreboval trg. Kovači, drugi obrtniki, m- Jesenicah že od leta 1940 delala osemtonska BBC-električna kot promotor vseh prizadevanj klame, in njegovo ekipo. za vakuumsko napravo. Ko S sedanjim predsednikom dustrija so izdavali od žice, obločna peč. v kateri so delali sem prišel tja, sem vprašal dr. uprave Acronija prof. dr. Pre- trakov, profilov, pločevine do hladno vlečenih izdelkov. Tako najkakovostn^ša in visoko legi- Bauerja, ki Je tudi avtor po- šemom Je prišel na krmilo Ac-ranajekla zajugqslovarxski trg. stopka VOD, kako bodo nare- ronija pravi Človek. Metalurgi- je pač moralo biti, plansko go- Količine so bile zanemar^'ive. dili to Šaržo, pa mi je rekel: Jo Je imel že v genih. Zelo raz- spodarstvo Je to zahtevalo, saj letu 1969 je začela delati "Ne vem natančno, ker bomo ^dan po vsem Jeklarskem sve- uvoza ni bilo in trgovina še ni na Beli nova velika valjama to delali prvič." Potemje vse te- tu. Je točno vedel, kaj Je treba bluming-štekel, namenjerya valjanju velikih desettonskih vizijo, kije slutil, kam bo prihodnji razvoj. Takrat je imela železarna sedem Sie- klo tako, kot teče še danes. Je- storiti. Takoj so začeli dograje-klo so odlili in bloke poslali v vati, modernizirati in poveče-bram in pettonskih blokov. Za- Krtfeld na prevaljanje po na- vati proizvodnjo. Sedaj že de- šem naroälu. Mi pa smo se po lajo sto tiscč ton veČ, kot Je b ila usedli pri začetna načrtovana zmogljivost jeklame. Vsa čast jim. Vr- bila razvita. V šestdesetih letih pa Je postal direktor takratne Železarne Jesen ice sedaj že pokojni in- radi tega je moralo priti tudi do ženir Matevž Hafner, ^vek z rekonstrukcije livne jame v Je- tem uspehu klami. kjer smo začeli vlivati te težke bloke na vozove. Tistih malih enotonskih blokov ni mens Martinovih peči. iti pa so bilo več. dr. Bauefju za mizo in si nazdravili s šampanjcem. Thyssen je naredil takoj ko reklamo za novi postopek SteJekel, kijih delajo, kakor debela nerjavna pločevina in še nekatere izredno zahtevne, ki bile že zastarele. Postopek Je bil Takoj za tem seje že začela izdelave silicijevih Jekel po po- jih zna le malo jeklam v svetu. p redrag, Jeklo pa ni bilo kval i- gradnja nove hladne valjame stopku VO D. Že dve let i po pa so že p rav i zaščitni znak tetno. 2e zdavnaj gaje prerasel prav tako na Bdi. ki je začela tem so pri Acesiti v Braziliji de- Acronija. ID-poste^k, J 50 ga razvili v de^ti v ktu 797^1. To pa je hii lali silicijeva jekla po tem po- avstrijskih železarnah v Linzu že väik zalogaj. To je bila že stopku. Mi smo dobili si^ojo in Donawitzu. Tudi na Jeseni- visoka tehnologija. Kar veliko prvo vakuumsko napravo šele Jožef Arh, Bled Ocvirek Hitrost vožnje v jeseniškem rondoju je običajno prilagojena, če pa zagledaš (sicer prazno) vozilo policije» je Še bolj usklajena ... Ob tem pa je jeseniški občinski svetnik Jernej Udir (stranka SDS) na zadnji seji občinskega sveta ob predstavitvi delovanja jeseniške policijske postaje pripomnil, da se policija očitno sooča s tako hudimi kadrovskimi težavami, da bo na cestah kmalu več policijskih avtomobilov kot policistov. Ob cestah $0 namreč pričeli puščati prazna policijska vozila. FoTo: £2 PfPAN leseniške novice» petek, 4. maja 2007 Recepti V križanka Slastni prigrizki (s spletne strani recepti.najportal.com) Rumovi polmeseci Sestavine: 12 dag masla, 12 dag sladkorja. 12 dag Čokolade v prahu, 12 dag moke,} jajca Preliv: 7 dl ruma, 20 dag sladkorja v prahu Izdelava: Rumenjake ločimo od beljakov. Zmešamo navedene sestavine, nazadnje dodamo še sneg iz [veljakov in speCemo kvit. Ko je pečen, ga prelijemo z gldzuro in §e toplega razrežemo na polmesece. Ko se ohladijo, jih pobere-mo iz pekača. Glazura: Sestavini zmeša-mo v tekočo maso in jo polijemo po toplem biskvitu. Slane palčke Testo: i kg moke, j dl belega olja, pol litra mleka, kyas, sol Premaz: i jajce Posip: sol Navodila za pripravo Testo: Sestavine zmešamo skupaj v testo, ki ga ročno povaljamo v 15 cm dolge za svinčnik debele palčke. Preden damo palčke v pečico, jih premažemo z razžvrklja- soljo. Pečemo pri temperaturi iSo Ponudimo jih lahko skupaj s pivom. S kuti na pita ßisfeiiit: 4 jajca, 25 dag sladkorja, 25 dag moke, 25 dag margarine, pol pecilnega pro- Nadev: 0,5 kg skute, i kisla smetana, limonina lupina, malo ruma ? ne, dodamo stopljeno margarino in dobro premešamo. Na koncu dodamo Še sneg iz beljakov. Polovico mase vlijemo v pekač in nato povrhu damo nadev, po nadevu pa polijemo še preostalo maso. Pečemo v pečici na 200 ''C, da postane lepo zapečeno. Nadev: ZmeSamo skuto in vanilnn pecilni sladkor, sladkor Posip: janež Izdelava: Zmešamo jajca in sladkor, da masa naraste, nato dodamo druge sestavine in mešamo toliko časa, da dobimo gladko srednje gosto maso. Na namaščen pekač vlivamo maso, da nastanejo približno } cm veliki krogi, na katere damo približno pet zm janeža. Pečemo na temperaturi 180 da postanejo zlato mmeni. Se vroče damo v kozarce, da dobijo upognjeno obliko. Kroglice Ra^elo Sestavine:: 2 dl vode, dag sladkorja, i margarina. 40 dag mleka v prahu, 2$ dag kokosove moke, kiniki Izdelava: Vodo in sladkor smetano, dodamo limonino Navodila za pripravo Biskvit: Ločimo rumenjake in beljake. Margarino na ognju raztopimo. Zmešamo nim jajcem in posujemo s rumenjake in druge sestavi- lupino ter malo ruma. janeževt upognjenci Sestavine: 6 jajc, sladkor (kolikor tehta 6 jajc), moka (kolikor tehta 6 jajc),: di vodt, 1 no, da se stopi. Primešamo mleko v prahu in kokos. Maso pustimo počivati tri ure. Nato oblikujemo kroglice, v katere damo prepraže-ne cele lešnike. Kroglice povaljamo še v kokosu. Ela in Lejla vlladi glasbenici Ela Adamec (kitara) In Lejla RakoviČ (harmonika) skupaj nastopata dobro leto, tako v okviru Glasbene Šole Jesenice kakor na različnih kulturnih prireditvah in slovesnostih. Skupaj pa se tudi pripravljata na sodelovanje n nastop na mednarodnih tekmovanjih. Želimo jima veliko uspeha. 1. P. Nagrajenci prejšnje številke križanke Pravilno gesio križanke se glasi KAKO SMO LJUBILI TOVA-RtŠA TITA. Sponzor nagradne križanke Gledališče Toneta Čufarja Jesenice podarja naslednje nagrade: 1. nagrada; 2 vstopnici za gledališko predstavo: Doroteja Kunstelj, C V. Svetina 22, 4270 Jesenice 2. nagrada: 2 vstopnicii za glasbeno predstavo: Slavka Cmajnar, Titova 71, Jesenice 3. nagrada: 2 vstopnici za filmsko predstavo: Neda Oblak, Kejžarjeva 38, 4270 Jesenice. Nagrajenci naj se za nagrade oglasijo v tajništvu Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah. Čestitamo! Sponzor križanke je prodajalna DZS, Knjigarna in papirnica, Spodnji Plavž Mercator center Jesenice, ki podarja naslednje nagrade: 1. knjižna nagrada, 2. mapa Esprit, 3. peresnica. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno Iz črk z oštevilčenih polj In vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do ponedeljka, 14. rnaja 2007, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p. p. 124 ali vržite v naš poštni nabiralnik. i križanke D2t jesenice ms $trmpm Ü podsno ffmhje tkiv* SLOVANSKI IGRALEC (brane) BRrTMSK FSŽiSER ahhakjn vooteur oooajeti STEOA pega po radnfva sko MEsrocs REKI WAAL iohke ÄKffWiV/i^^ • > |2vi(w1k ooacvje v JUŽNI FRANCU A8- c"w£ 'a' namcsto •O" fcu$a ttuta cohifttje imb KA«GA ftKSft tkiva wvwk ZAR^I i__ zamašitve AATERUČ Pit*2il»t pesnik UUeEZEN. skihpesmf na aa& matvna PMSA ZA 9gnb0nf a LEKJAVW uvadlav KrS cink Avrofl cvfto NIK in tik kftajv HERCE* GOVINIV oelt ^ifll'j MAEMATIÖ- KIJ? ica Nt IZRA2, RgPBEZgN KVARTANJU kicaha ' taađžar- BARVA m »O VOŠK« VftV OWE ^SNIKIN pisateü (SIMON} au val nauko POMOnSK ftovb del vir qe STRUPEW tekočina ra2x0> p zemulsce GESLO R^ n stik PISEC liMsm scovensk aiKAR pisec JUDOVSKI vntk. K judov glavni pariCNE sthanke una clin nastan&k v OLCUIKU sestav F^EStVALCI francoskega ARL^SA 12 neza> upamje metopir slovensk SLU2K0V0 dna ri8a zesw rudarsko naseue na koroškbrf i iransko 4qmdsk0 mastlme BREZ korcnike aluu nü i opefta SKLADA- TajA tieumina mostov? paan 10 kvatka-nec (žafto.) Oh bčl£žhica skr1qin QUVW mesto Baa ausue VEDAO ATOUH donava-bauton i površna ZIVK uafu bikov glas pakistah genefm. muc HAK tosttoc" VOOaMK dzs spodnji plavžs jesenice n 13 u 10 SLOVARČEK: LITIAZA ALANP: ZlA: pakistanski general NiZAMI: največji perzijski pesnik TALO F IT hrasti ine brez korenike GORENJSKI GLAS KRIŽANKA JESENIŠKE NOVICE P. P. 124, 4001 KRANJ IO iške novice Jeseniške novice, petek, 4. maja 2007 Prvomajske Poljane Urša Peternel "Prvomajsko srečanje na Poljanah je 23 naju z ženo 'sveto'. Ta praznik zelo spoštujeva in upoštevava. Prideva Čisto vsako leto. Posebej pa naju veseli, da se število udeležencev iz leta v leto povečuje. Zdi se najna, da jih je letos Še enkrat več kot lani," je povedal eden od rednih udeležencev tradicionalnega prvomajskega srečanja nad Poljanah nad Jesenicami Iztok Pergarec, Sogovornik je na Poljane pri- kolesaril z [esenic, tako kot na prvi maj stori zadnjih nekaj let. Kot je povedal, bi mu kolesarjenje brez postankov vzelo kakšne tričetrt ure. "Ker pa sin Samo igra trobento pri godbi na pihala, se ponavadi ustavim na Lipcah pri godbenikih, se okrepčam z enim 'ta zelenim', tako da mi pot vzame kakšne pol ure več." Tudi zalo. ker sin že nekaj let sodeluje pri budnici, pri Pergarčevih nikoli ne pozabijo na prvi maj. In kako sobesednik gleda na položaj delavcev v današnjem času? "Z menjavo sistema se je položaj delav- cev 'moral' poslabšati- Zato morajo še naprej potekati takšna srečanja, kot je tole na Poljanah, da delavci vendarle začutijo, da imajo Še nekaj moči in besede," je dejal sc^ovomik, ki z Ženo Kse- no nijo m smovoma nekaj dni praznikov nameni tudi sprostitvi na jadrnid. Sicer pa je bil slavnostni govornik na. srečanju, ki ga je organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, j^e- seniški župan Tomaž Tom Mencinger, v imenu organizatorja pa je obiskovalce pozdravil Anton StraŽiŠar. 2 O Ksenija in Iztok Pergarec: Prvi maj je za naju 'svet\ Jr bkno v svet TELEVIZIJA INTERNET - - RADIO TELEFONIJA Že 15 let se trudimo, da ustrežemo Vašim željam. V tem času smo postavili sodoben optični sistem prenosa podatkov, obnovili in posodobili hišne instalacije, jim dodali povezave na optične dovode. Rezultati se vidijo na Vaših televizijskih sprejemnikih, računalnikih in telefonskih aparatih: 59 analognih televizijskih programov 39 analognih radijskih programov 4 digitalni TV programi v visoki ločljivosti^i povezave v internet od 259 do 10240 kbit/sek P telefonija 114 digitalnih televizijskih programov^i 35 digitalnih radijskih programov-i 40 digitalnih radijskih programov v paketu XtraMusic v CD kvaliteti'-i poštni predali s 100 Mbit prostora čiščenje SPAM-a v poštnih sporočilih • trije ekskluzivni programi (samo. v kabelskem sistemu): slovenski športni program SPORT KLUB; filmski program HBO^^i in glasbeni program Colica^^i Mpr^mmc^oieiovecdigitaininsprejemniv^m - hitri, brezplačni servis na domu za odpravljanje težav pri kabelski televiziji, internetu in IP telefoniji NAJNOVEJŠA PONUDBA STORITEV V PAKETU paket TRIGLAV - mesečna TVvzdrzevalnina, internet 1024/256 kb/sek, IP telefon '2. mesečna naročnina - samo 35,50 EUR (8.507,22 SIT) paket DVOJČEK 1 - mesečna TV vzdrževalnina in internet 1024/256 kb/sek samo 23,00 EUR (5.511,72 SIT) paket DVOJČEK 2 - mesečna TV vzdrževalnina in IP telefon *2 mesečna naročnina samo 16,00 EUR (3.834,24 SIT) ♦ ^ Prijave in informacije na naslovu: TELESAT, d. o. o., Jesenrce Cesta talcev 20, 4270 Jesenice Tel: 04/58 65 250, fax: 04/58 65 252 E-naslov: info@telesat.si www.telesat.si Stanovanjska iniciativa v stanovanjskem bloku na cesti Revolucije 6 je krajan Ismet Huiič dal pobudo za poleplanje bivalnega prostora oz. okolice stanovanjske zgradbe. Te] ideji so se pridružili še hišnik Dragan Ostoji^, Viado Mlinarec, Ranko Calič, informacijo n to je rezultat. za medije pa posredoval Husein Kljunlč, [epo urejena lesena korita s cvetjem in zraven še plastična vedra za odlaganje manjših odpadkov ali drugih smeti, sicer obležale na tleh pred blokom. Na sliki Ismet in Husein. I. P- Jeseniška "dežurna" mišica ta trenutek je nedvomno Marisa Žemva. Že od petnajstega leta dalje se pojavlja na modni sceni, iani pa je pričela tudi uspešno sodelovati na lepotnih tekmovanjih. Zaradi obveznosti srednješolski program opravlja kot izredna dijakinja. Svoj larm je že uspešno dokazala ne lepotrtih tekmovanjih v Sloveniji in na Hrvaškem, pred kratkim se je uvrstila tudi v finalni izbor tekmovanja za miss športa. Vabilo za nastop čez lužo pri agenciji One model place pa je odložila do polnoletnosti, to je do letošnje jeseni, j. P. GG PRILOGA GORENJSKEGA GLASA PETEK 4.5.2007 42 GL SB / TELEVIZIJ CARI ORIENTALSKEGA PLESA V DOMŽALAH V Domžale prihaja ii. maja 2. dobrodelni orienta ski šov. r5 'Jasna Paladin menijo modnih okvirov sodobne estetüce." pravi Zlatka Troha iz Domžal, profesio-a letošnjem dru- nalna orientalska plesalka, gem oriental- znana pod umetniškim ime-skem šovu, ki se nom Djamila, in glavna po uspešni lan- organizatorka Sova, ki bo od- ski premieri v Novem mestu letos seli v Halo komunalnega centra v bodo predstavile plesalke iz slej vsako leto potekal v Domžalah. Na prireditvi se središče Domžal, bo nastopilo več kot dvesto orientalskih skupin po Sloveniji, tudi plesalke iz Domžal, ki se orien- plesalk iz vse Slovenije, večer tajskega plesa učijo pod vod-pa bo obogatila priznana ple- stvom Mateje Pevec, tečajni- salka CamUa Lombardi z Dunaja. V dveurnem šovu bodo ce iz skupine Bayani, Id pod vodstvom Nataše Ložar deluje v Kamniku, članice pred plesalke - tečajnice, ki pod dvema letoma ustanovljene vodstvom profesionalnih skupine Assaya z Jesenic in plesalk vadijo v različnih plesalke iz blejskega oriental- skupinah, tudi po Gorenjski, skega studia. Zapeljive in s prikazale različne stile in ko- pisaiiimi kostumi ter blešči- stume posameznih pokrajin cami bogate orientalske ple- orienta in z mističnim ple- se bodo predstavile plesalke som v sofu luči pričarale vseh starosti; najmlajša je pravljico Tisoč in ene noČi. stara komaj sedem let, V rit- Djamila svoje znanje orientalskega plesa rada deli z ženskami po vsej Sloveniji. / fo». aelkd, 10. del 22.00 Svetovni popotnik 23^ Ljubezen naprodaj. 9. del 00.00 Nezvestoba, 9. de NEDEUA 6.5. MitvTV 1240 2na W vit 13 R&evyy iis^ji 1330 žalski vn 133S Reševanje SvaS 14201!^ vn 144$ R6eva^iež^al 15.10 vrt 1535 ReSevar^žrv^ 16i)0 vn 1625 Reševanje svali 1630 2fvalski vit 17.15 fteševvje avai 1740 fivabski vit 18.05 Reievan^ Svdfi 1830 Zrabtt vit 19X0 Reievanje živali 1925 Sv^bM vit1930Rešey9n^auali20.15 ŽMahk) vn2040 Prevarano 04,15 PočtnHk) p-Koetki 0440 Na zrrwiu OS J» OiAa RofflinCka 06.00 2)veti, 24. del 06.50 Judezeva žena. 112. • 116.delIVOO Zvezdniški Intervju ll.SOSte^a vljubezni, 118, • 122. del 16.00 Ar9entinec v New Yohiu 18.00 živeti, 23. del 19.00 V kutiinji z Angelom In Mario 20.00 Idealen pat, 2 del 21.00 Pepelka, 11. 22.00 Popotnik 23.00 10. del 00.00 Nezvestoba. 10. de PONEDEUEK 7.5. RMlitrTV 12.15 Novinar v modrem 13.05 Zfoän v lywoodu 13.30 Kaj storži? 14.20 Viharne zgodbe 14.45 Reševanje žnrah 15.35 fski vn 16.25 Rojstvo 16.50 ^eäveli 17.15 Hu-jšanje 18J)5 Prevarana smrt 18.30 Viharne zgodbe 19.00 Zamolčane zdravniike r^odbe 19.50 Rojstvo 20.15 Novtnar v modrem 21.05 Prevaranti 22.00 Polidsti iz Mlamlja 22.50 Ve^ kot bizarno 23.40 Medicinski de- 00.05 Rojstvo 00.30 zdravniške zgodbe loAMtka 1220Ma in br^nzo. Id. del 13.10 Zaljubljena, 98. def 14.05 Usodna 67.- 68. del 1535 h ljubezen do Glore, 62. - 63. del 1740 Unna in Lorenzo, 18. del 1835 Maria Rosa üee 2eno, 110. de 1930 iudeževđ fena, 11?. 2020 M 2. del 21.10 Usodna ljubezen,68. 22.05 Za ljubezen do Glone, 63 del 23X0 Sreča v ^Ua del2335 Maš^nje ljubezni, 140. del TOREK 8.5. ReaätfTV 11.50 Rojstvo 12.15 Novinar v 13.05 Zlo&ivHoll^oodu 13.30 Kaj 14.20 Viharne /90dbe 14.45 Reševanje živali 15.35 Znalski vrt 1625 Rojstvo 16.50 Mladi zdravniki 17.15 Hujšanje 18.05 Pr^ varana smrt 18.30 Viharne zgodbe 19.00 Zamol^ne zdravniške zgodbe 19.50 Pod nofem 20.TS Novinar v modrem 21.05 Pre varanti 22.00 Potldsti iz Miamija 22.50 Ve^ kot bfzarno23.40 Medidnski detektivi OO.OS Pod noiem MMMka 1220 Uuntaii Lorenzo. l9.đel13.10Za|ub|e-na, 99. del 14X5 Usodna Ijite^a 68. • 69. del 1535 h l)ube»n do Glow, 63. -64. del 1740 Lauita in L»A2o, 19. del 1835 ManaRnaiš^ ieno, ni. del 1930 Jude2evažena, 118.del 20202ffri, 3. de(21.10 Usodna ljubezen, 69. del 22X5 Za lubezen do Gkine, 64. de( 23X0 Srea v lubezni 124. det 2335 Maščevanje jji^ 141. dH SREDA 9.5. i7J RMirtvTV 1130 Rojstvo 12.15 Novinar v modrem 13.05 n v Hollywocclu 1330 Kaj «oriti? 1420 Viharne zgodbe1445 Režnje Svai 1535 ski vit1625 Rc^stvo 1630 Ula(f zdravniki 17.15 Hu^nje 18.05 Prevarana smrt 1830 Viharne zgodbe 19.00 Zamoldane zdravniške zgodbe 1930 Pod nožem 20.15 Novinar v modrem 21.05 Piwarami 22.00NldRiizMlamrja2230 Več kot bzamo 2340 Medici detektiv OOX5 ?Qilnci?em ffemantka 1220 Uurita In Lorenzo. 20. del 13.10 Zaljubiena, 100. del 14X5 Usodna ljubezen, 69. dei 15 35 Za ljubezen do Glorie. 64. • 65. del 1740 Laurita in Lorenzo. 20. del 1835 Mana Rosa ^ieno, 112. del 1930 Judezeva žena, 119. det 2020 2ivetf, 4. del 21.10 Usodna ljubezen, 70. del 22.05 Za ljubezen do Gkvie, 6$. del 23.00 Sreü v ljubezni, 125. del 2335 Maščevanje Qubezni. 142. del tmm 10.5. ftea4ityTV 1130 Rc^12.15 Mvtn^v modrem 13.05 Zloan v Hollywoodu 1330Kaj storiti?1420Viharne zgodbe 1445 Reševanje üvali 1535 2iv3^i vrt 1625 Rc^ 1630 Madi zdravniki 17.15 Hujšanje 1 B.05 Prevarana smn 18,30 Viharne zgodb« 19.00 Zamol^ne zdravniške zgodbe 19.50 Pod nožem 20.15 Novinar v modrem 21X5 Prevaranti 22X0 Policstiiz Mi-2230 Ve< kot bizarno 2340 MedKinki detektivi 00X5 Pod nožem Quantki 12.20 Lautria m Lorenzo, 21. del 13.10 ?vetl.5.del 14.05 Usod na ljubezen. 70.-71. del 1535 Za ljubezen do Glorie, 65. - 66. del 17.40 Laurita In Lorenzo, 21. del 18.35 Maria Rosa ii(e hno, 113. del 19.30 Judeževa fena. 120. del 2020 2iveti, 5. del 21.10 Usodna ljubezen, 71. del 22.05 Za ljubezen do Glorie, 66. del 23.00 Sreća v lubeznl 126. del 23.55 Maščevanje ljubezni, 143 del Prazniki s tradidjo ter prijateljevanje ob športu gredo zanesljivo skupaj. Precej številna in interesno mešana družčina že nekaj let izkorišča skupne užtke ob igranju tenisa, pred leti precej bolj "mondenega" Športa kot je danes, da okoli velikonočnih ali prvomajskih praznikov odigrajo parhjo iger mešanih dvojic. Letos so peščeno podlago zamenjali za umetno travo, glavna tribuna z navijati pa je imela prek igrišča pogled na italijansko stran Brd. Teniški "pomembneži" in üsti mak) manj prepoznavni so letos loparje vihteli in pošiljali Žogice prek mreže na Plešivem pri Ralku Puku, pred leti odličnemu balinarju in nogomet- Tomaž Kavčič nemu navdušencu, zdaj teniškemu zanesenjaku. In ne pa že zori nova Playa, ki bo samo odličnem vinogradnikiL prostor dobila v ljubljanskem pol lokala, me je prepričala, da bi res lahko bila asistentka. Tomi, kot mu pravijo prijatelji, spada v krog mednarodne ku O poškodbah tokrat nič, šport- Emporiuma Ce bo ideja reali- Pravi pa, da general, Tržičan harske elite, ki so najbolj vezano pa se je najbolj sešlo, ob po- zirana v celoti, bodo okrog nas Janez Slapar ni njen sorodnik iiinasol-solnicvetinjepovab-moä Ljubljančana, trem Go- plavale akvarijske ribe, ki bodo Nič ne de. Podobno brhkih de- Ijen na SaltExp, da pr^tavi renjcem. Zagrizen tenisač Andrej Šifrer si je sicer pošteno krvavo obarval koleno, a tista spomin na Mediteran. Med- nec tedna. Pazljivo. ob ambientalni glasbi, ki po- klin se bo Portorožu in v Playi svoj odnos do solL Njihova "pi-mirja duha in dušo, pričarale dalo v videti že prihodnji ko- astra di sale" - plošča soli ali po njegova, da si je za prijatelje praznično je bil v Playi opažen treba vzeti čas. pove dovolj. tudi postavni Robert Ijvtar» Zgodba, ki bo te dni v gastronomsko-turističnem svetu Tomaževo, Solni žar, ni marketinški trik, je svojevrsten znak njihove kuhinje, je gleda- drugo stranko prestopljeni po- pred leti državni uslužbenec - zanesljivo zelo odmevna, se lišče in oder na Zemonu. litik, včasih premier. Tone polidst in varnostnik, zdaj pa imenuje SaltExpo, Gre za prvo "Našakuhinjanibboratorij.Je Rop, Id vsekakor potrebuje od- že nekaj let mojster gnostič- svetovno razstavo v Neaplju v kuhinja, ki sloni na preteklosti liöx) vzdižljivost, je slavil slast zmage z "Živilariem" Bran- nih spiritualnih metod, slovenski §aman in Babaiawo Andrej Si^r, Tone Rop, Tomo Balderman in Branko Remic Robert Lavtar in Petra Slapar komRemicon. Oba sta včasih vpliven dan dništva za globa- njem v kuharskih laboratorij ih teniško izzivala tudi Zorana lizacijo humanizma. Roben, s predavanji. Neapelj se bo od JankoviČa. Pa ne samo teniško. ki je s svoj im delom na podro- včeraj, od četrtka, do nedelje Kranjčan Tomo Balderman, čju alternativnih metod, ko- spremenil v glavno svetovno pred leti vaterpolist ter trener ristnih za zdravje in duhovno mesto soli. "Zame je sol več Triglava in reprezentance, očiščenje, dobil priložnost kotlesestavina.Jemojsimbol, Predvsem p>a ti ne smejo Italiji, posvečeno soli, sprem- izvornih okusov, s katerimi de-Ijano z obsejemskim d<^aja- lamo s spoštovanjem in vso potrebno nežnostjo," je prevzet podedoval na tri morske solne kristale, ki jih je dobil v dar od znane biologinje, na njeno željo neimenovane. Tako veliki moreki solni kristali so prava redkost saj le stežka dorastejo v pravilno vlažnih in mirnih razmerah. Ti trije solni dragulji so stari vsaj petdeset let, če ne Še več in so zrasli v zapuščenih solinah v Stonu. "Predstaviti |ih nameravam kot posebnost ob naši, piranski soli, ki je prav tako nekakšru svetovna posebnost." je povedal Tomaž, eden od štirih slovenskih članov evropskega vodiča JRdE. "Všeč 50 mi različne telmike kuhanja, ki ti pomagajo. vse dokler ti ne spreminjajo okusov sestavin. pred dnevi mu je precej pre- tiidi na Dunaju, v Zagrebu in ikona čistosti naše kuhinje," komplicirati življenja," se je kmalu umria Žena, pa je leni- Oslu, je simpatično in brhko navdušeno pripovedoval svojo pred odhodom m prvi "slani" ško prepoznaven iz slovcriske svedolasko predstavil kot svo- solno "Storijo" Tomaž Kavčič sejem v Neapel) nasmehnil 35-lelni "gastro frik", ki bo v družbi sn/etovnih kulinaričnih rekreativne lige, kjer že nekaj jo asistentko. Skoraj kot v fil- iz gostišča Pri Lojzetu iz gradu let slovi kot izjemno borben in mu. Petra Slapar, ki je očarala Zemono v Vipavski dolini. "fer" igralec Čestitke za šport- no SI prav vsi nastopajoči In medtem ko je Andrej Šifrer pel o dobrih gostilnah in o tem, kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič, pa je podobno popularen Jan Plestenjak, skoraj napol Primorec, že drugo turistično sezono odpri svojo "gostilnico". Ta je pravzaprav zanimivo glasbeno opremljen "plažni bar" s preprostim in prepoznavnim imenom Playa, Jan, ki je ravno te dni končal snemanje video spota za pesem Soba 102, pripravlja rudi v letošnji sezoni zanimiv glas-beno^edališki obmor?ki pro-:am- V glavi, kot sam pravi, jan plastenjak in Belmondo v Plavi zvezdnikov (H. Beck, M. Ce-droni, G. Esposilo, D. Scabin) predstavljal Slovenijo in piranske soline, katerih zgodovina sega še v rimske čase. Sol je sestavru del :^odovine, antropologije, ponekod tudi religije, ezoterike, kulture, literature, lingvistike, tudi političnega vpliva. Pri nas, vsaj od Martina Krpana naprej, tudi del ljudske legende. "J^ umetnost narave, je kos morja, ki ni hotel in želel nazaj v nebo. In če je želel ostati pri nas, mu moramo posvetiti posebno pozornost/' gre razmislek o Tomaževem življenjskem slogu. In če znaš, vedo zate tudi v Evropi. PETEK 4.5.2007 05 ^LPSKI VEČER / OGL Bliža se tradicionalni Alpski večer na Bledu. Prireditev bo i2. maja v športni dvorani Bled. Nastopilo bo 25 ansamblov, solisti in tudi gostje iz tujine. Prireditev bodo vodili Bernarda Žarn, Vinko Šimek in Marjan Šareč. J3 A enka Brun fic s svojo glasbeno agencijo dal vstopnice v prodajo že za stvo DOlDCeu PESMK GRUD£N POVimWA lAJUHO časopisna reklama man^ povrswa toaje na vrtu neresnica katfuvlor suotu d »ooum vrtna 2u&lka. dramoft dcl^ta» hovahja ksto v «m» donu pr^adnho rolunov 1 državav ' afrm 17 zattuanje 12 rvać. VBM, vzpetma TRS6CA QRKU> UOIA CUKiA RSRALfC lURTlNC I PAKET. OVOJ PWT KRJIfiE tb(OĆt(A VUSTH OVĆJ &UC£C rr, KREATOR VDEVEK OKlkSS&A fexoc OCUIK> VQOK CUN9 AAMB- Nssnto- KOVhiAK UM nato Pico bukve GEOftG NASLOV ZA JAP. CC&UUA MUJV VOZU TRBUE TVOftEC rsOfNA CEVtUZA TABLEl^ NADA ; GREGA TQ20K dtucmo * • ' V J » '•i v / POSTELJE VISOKE KAKOVOSTI t,- NAD VLOŽKI PREORINJALA ORTOPEDSKI VZGLAVNIKI 20°/ Nagrade: 1. nagracta; dva bombažna nadvložka <90x200) 2. nagrada: en bombažni nadvtožek (90x200) 3. nagrada: vzgiavnA^ * ORTOPEDIC Tri naomde tot ^«dnD Gorer^ 4 I . ^ J .t: 08 PETEK 4.5.2007 DRUZ BN KRONIKy Tuning' sovi v porastu» recept za ričet, ki je star sto let, Flandru je uspelo, Agencija Odmev pa je kljub slabim napovedim, preživela. in Alenka Virant premore kar 12, tisoč konj- saj jim je pri kuhanju poiria- zabava pa se je odvijala v skih moči, predstavitev avto- gala 7i-letna upokojena po- o obsežnih tržnih raziskavah je družba Kärner Messen iz Celovca ugotovi- akustike in multimedijski Šovi, Pred dobrim letom |e v Hitovi izmeni svoj prostor našla tudi rubrika Žorževa klicna kuliarica Joži iz Ljub- rojstni Ijane, ki je skuhala odličen ri- Agencija ka, ko je svoj drugi dan praznovala čet po slo let starem receptu), Miriam, Robi in Žorž 12 Iz- Damiiar je v pozdravnem govoru Ša- mene ter D] Dee in Gregor Ijivo razložil, da so jim pripi- la, da je zanimanje kuhinja. Recepti radijskega iz popoldanskih Vibracij. Da dni kuharja Žorža so med poslu- bi se pri kuhanju ričeta bolje vendar Še vedno vztrajajo, šalci poželi veliko zanima- znašli, so za pomoč zaprosili medtem ko je nekoč novi« nja. Sedaj so jih zbrali in iz-' ie pevko Sašo Lendero in narski kolega, sedaj direktor stiko in drugimi dodatki dali v knjigi. Celoten dobiček Playboyjevo dekle Tino Ka- strateškega komuniciranja za 'tuning' prireditve veliko saj je trend "friziranja" avto mobilov s spojlerji, avtoaku močno v porastu. Ker pa lepi od prodaje knjige bo šel v do- pcIL agencije Jože BiŠček skrbel avtomobili ne gredo brez le- brodelne nameae, na Rožni- Konec aprila je minil tudi bolj za sprejem gostov. Pri pih deklet, so se odločili, da kupa smo konec aprila lahko organizirajo prvi tovrstni tu- spoznali avtorja knjige, radij- v znamenju praznovanj. V znanem lokalu nad mestom j etno zabavo so izkoristili tudi za predpremiero na- ning Šov med 11. in 13. ma- skega kuharja Žorža, Hitovci v Ljubljani je deskar na sne- slovne pesmi Garddin iz jem. Poleg razstave indivi- pa so pripravili tudi manjše gu, alpinec, Rok Flander pri- novega slovenskega celove- dualnih predelanih, klub- kuharsko tekmovanje. V su- pravil zabavo, srečanje z go- skih vozil in opreme za tu- kanju kuhalnice so se tako sti ob koncu uspešne sezo- ning bo na voljo tudi bogat pomerile tri ekipe Radia Hit ne. Letos januarja je namreč in očem privlačen prireditve- Pečo, Racman in Špela iz v Arosi v Švici postal sveto- ni program - vroča dekleta, Budilke (ti so na koncu zase- vni deskarski prvak v para- dragstser show z bolidom, ki dli prvo mesto - z malo sreče, lelnem veleslalomu- Druga čemega filma Petelinji zajtrk, ki je rustal pod taktirko režiserja Marka NaberŠnika in produkdji Arsmedie. Pesem je delo znanega Saša izvaia Severins. Žori in njegovi recepti/^»t9:7ab(op Saša Lendero je tokrat okušala^ pa tudi kuhala. / m», zakiep Najboljši slovenski 'fristajl border'» Celjan Matevž Petek z Direktor deskanja na snegu Iztok Kvas s soprogo Blanko In dekletom Cioriio / Fei^Tma ooki zvezda večera Rok Flander / rm« oou Saša Lošić je v pesmi Gardelin ujel pridih knjige Petelinji Damijan Nacevski s soprogo Matejo. Čez dobra dva meseca jtrk. I bosta postala starša. / roietuna OM VRTIMO GLOBUS je kriv princ Charles? Kate Middieton naj bi za razpad zvez^ z britanskim princem Williamom krivila njegovega očeta, princa Charlesa. Po besedah njenih sodelavcev iz britanskega modnega podjetja Jigsaw je tiho in mirno dekle, ki redko govori o zasebnem življenju, tokrat zaupala, da je vsega kriv Williamov oČe. Javnost ugiba, da je princ Charles s;na posvaril naj ne naredi iste napake, kot jo je sam s pokojno princeso Diano, zato naj se s Kate čim prej razide, če ni prepričan, da se želi z njo poročiti. Nevarna oboževalka Pet in štirideseti etna Marcia Valentine, ki že dlje Časa nadleguje Igralko Sando Bu* llock, je pred dnevi poskušala ubiti njene-ga moža Jesseja jamesa. Počakala ga je na domačem dovozu, kot že večkrat se je ulegla na tla, in ko jo je Jesse prosil, naj odide, se je razjezila. Vstala je. odšla do svojega avta in večkrat zapeljala proti njemu. Na srečo ni bil nihče ranjen, Valentinovo, ki je po incidentu pobegn la, pa je policija naslednji dan priprla. Mlada 'jahalka kitov' rodila Komaj 17-Ietn3 novozelandska igralka Keisha Castle-Hughes, ki je zaslovela v filmu Legenda o jezdecu kitov in bila zanjo pri rosnih 13 letih nominirana za oskarja, je rodila zdravo deklico, ki sta jo s fantom, 20-ietnim Bradleyjem Huliom, poimenovala Felicity-Amore. "če ml ne bi bilo usojeno» se še ne bi zgodilo," je izrazila svojo pripravljenost na materinstvo, hkrati pa priznala, da so jo med nosečnostjo opazke, da je premlada za otroka, prizadele. Poroka s porno zvezdo Thomas Haden Church, znan iz filma Stranpota, igra pa tudi v novem Spider-manu, se bo poročil z nekdanjo porno igralko Mio Zittoli. Par sta od leta 2002 n imata hčerko Cody, kar se tiče njene pornografske kariere, pa Thomas pravi, da ga niti najmanj ne moti: "Vse to je preteklost. Dobra življenjska partnerja sta usklajena, tako intelektualno kot ljubezensko. Upam, da se bova čim prej poročila." Nasmejana Viktorija in 8«ti sta na zabavi deskarja na snegu Roka Flandra skrbeli za aperitive in koktejle, ki Sta jih Že pri vratih ponudili gostom. / rolo Tina Dok