PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _/n ■> *bt>- postale i gruppo_Lena uU ur MED RAZPRAVO O PRORAČUNU V SENATU Leto XXV. Št. 47 (7241) TRST, sreda, 26. februarja 1969 Nenni je govoril o perečih vprašanjih zunanje politike Podčrtal je, da je treba poglobiti odnose dobrega sosedstva z Jugoslavijo in podrobno orisal razvoj pogajanj glede Juž. Tirolske Kongres KD bo v Rimu 27.-30. junija - Stavka pristaniških delavcev PO BOMBARDIRANJU SIRSKEGA OZEMLJA Izraelska letala trikrat bombardirala jordansko ozemlje južno od Mrtvega morja Izraelski zunanji minister Eban je izjavil, da bombardiranje v Siriji «odra-ža politiko recipročnost* - Živahna diplomatska dejavnost v Bejrutu RIM, 25. — Ob zaključku razprave o proračunu je zunanji mi-ister Nenni imel daljši govor v senatu, v katerem je uvodoma orisal fl osnovne kriterije italijanske zunanje politike: zaščita stalnih inte-[•sov Italije, simpatije do ljudstev, ki se trudijo izboljšati svoj položaj n možnost praktičnih akcij Italije v okviru geografskega in zgodovinskega okolja. |j. V okviru teh kriterijev, je nada-Jevai Nenni, je sedaj pozornost Ita-% uperjena v vrsto naslednjih vPrašanj: Okrepiti OZN, ki naj po-pane vrhovni razsodnik pri vseh “kalnih sporih in spopadih in kjer p“ko najdejo narodi mirno rešitev. \fispevati k ustvarjanju politične kupnosti demokratičnih ljudstev v *'v,'°pi. Sodelovati v atlantskem za-“zništvu z voljo, da se uskladijo Pfašanja obrambe s stalno pobudo ?a Pomirjenje in za mir. Dati po-Pde za bolj konkretne oblike na- z zanimanjem in prisrčnostjo. V razpravo so posegli senatorji vseh skupin. Valori za PSIUP je dejal, da je Nenni dejansko pričel krepiti NATO z napori, da okrepi evropeizem. liberalec D’Andrea je obžaloval pritisk na Berlin in na Zapadno Nemčijo, češ da je zaradi tega varnost Evrope ošibljena. Komunisti so odločno zahtevali izstop Italije iz NATO in da pri obnovitvi pogodbe ne gre za goli formalni akt. Italija mora postati nevtralna in s tem pričeti novo politiko na Sredozemlju. V tej zvezi je komunist Salati dejal, da se ne zavzo k >-< VV * J nuiuiiovill. MVJUI, UU UO iio *JUVZ«»- TOov za razorožitev in za evrop- majo za razbitje enega bloka v k« varnost. Priznati Kitajsko ljud- Ik0^ drugega, temveč za novo ko republiko. Sodelovati pri rešit- pobtllco miru. 2. lokalnih spopadov in državljan- Razpravo v senatu so pričeli o ; kih vojn od Vietnama do Srednje-fk Y?b°da in preprečiti, da se pre-Jorijo v svetovni spopad. Poglo-P' odnose dobrega sosedstva z Jugoslavijo tudi zato, da se razvijejo stiki z neangažiranimi državami .v z vsem novim, do česar prihaja fode politične in gospodarske u-.Ojeritve v vzhodnih državah. Kon->atl spor glede Južne Tirolske z vstrijo in zavarovati Južno Tirol-IjO pred nevarnostjo etničnih špe- d ^®nni je precej obsežno govoril OjijTrašanju Južne Tirolske in je Avl? ., zgodovinski potek spora z (j-ktrijo Nato je govoril o stikih, ,0 katerih je prišlo in pri katerih j se italijanski predstavniki zgle-, na naslednja načela: 1. Ita-jW|ska vlada je mnenja, da je »W-nila sporazum Gruber - De Ga-i^n- 2. z italijanske strani se Wamerava sprejeti nobene druge ll “narodne obveznosti poleg onih. »Dohajajo iz prej omenjenega W«vZIUma' 3- Možni ukrepi Itaii-ti^ke vlade za razširitev pristoj-bocenske pokrajine morajo notrahji značaj. 4. Različne fcjjhe skupine, ki žive na Južno (IjO^kem, morajo biti v pogojih lanske enakosti. v Rešitev, ki se sedaj preučuje tiClrhu in na Dunaju, predvideva kL° nazvani ((operativni koledar«, proračunu ministrstva za obrambo in je med razpravo Jannuzzi obdolžil De Lorenza, da je odnesel 47 zabojev tajnih dokumentov in da na tej osnovi sedaj izsiljuje. To izjavo je minister za obrambo Gui samo delno zanikal in je dejal, da niso zmanjkali nobeni originali. Razpravo je zaključil minister Gui, ki je zagovarjal zvišanje izdatkov za obrambo, češ da so povečale izdatke vse države vzhodnega bloka, pa čeprav so bili izdatki že dosedaj zelo visoki in so že imele premoč glede konvencionalne oborožitve. Vodstvo PSI je danes pričelo obravnavati zakonske predloge o reformi šolstva in zlasti reformo univerz. Poročal je odgovorni za šolstvo v stranki prof. Orsello, ki sodeluje tudi kot socialistični strokovnjak pri izdelavi zakonskega o-snutka. Vsedržavni svet KD je končal zasedanje in je sklenil, da bo kongres v Rimu 27. - 30. junija, kot je to že včeraj predlagal tajnik stranke Piccoli. Niso pa se dokončno dogovorili glede volilnega sistema volitev delegatov na kongres in se bo v tej zvezi vsedržavni svet v kratkem ponovno sestal. Zaostruje se položaj na rimski univerzi in je rektor D’Avack skli kakim 40.000 partizanom, ki so zbrani v bližini Sajgona, da se še približajo prestolnici in zasedejo položaje, s katerih bi lahko sprožili proti mestu učinkovito ofenzivo. Da bi preprečili ta načrt sta zavezniško letalstvo in topništvo preteklo noč nenehno obstreljevala poti med kamboško mejo in sajgon-sko pokrajino, koder naj bi napredovale osvobodilne sile. Strateški bombniki «B-52» so v zadnjih 24 urah izstrelili skoraj milijon kilogramov eksploziva. Do pehotnih spopadov je prišlo v neposredni bližini Sajgona, kakih 16 km od mesta. Najhujši boji so bili danes ponoči okrog oporišča v pokrajini Khe Sanh, pet km od demilitarizi- bilo dvajset ameriških marincev u-bitih in petindevetdeset ranjenih. Težke izgube so imeli Američani tudi v bojih okrog drugega oporišča ob robu demilitariziranega pasu. Tu je umrlo osem marincev, dvajset pa jih je bilo ranjenih. Po ameriških poročilih je bilo napadenih preteklo noč najmanj petdeset vojaških oporišč in postojank. Ameriški vojaški glasnik je izjavil, da je bilo od nedelje, ko so se začeli napadi osvobodilnih enot, do danes, ubitih 150 ameriških vojakov, medtem ko je ranjencev več kot tristo. Južni Vietnamci so imeli 340 mrtvih in 1.063 ranjenih. Tudi kakih petsto civilistov je bilo ubitih ali ranjenih. Po ameriških poročilih je padlo tudi dva tisoč DAMASK, 25. — V Damasku so danas sporočili, da j« pri včerajšnjem izraelskem napadu na Sirijo bilo ubitih 18 ljudi, 42 pa jih je bilo ranjenih. Med palestinskimi borci v dveh napadenih taboriščih pa je bilo osem mrtvih in devet ranje nih. Med bombardiranjem ceste iz Damaska v Beirut je bila ubita tudi 28-letna libanonska bolničarka, ki je potovala z avtomobilom iz Damaska v Bejrut v spremstvu nekega libanonskega zdravnika in njegove žene, ki sta bila ranjena. Madžarski poslanik v Siriji pa je sinoči izjavil, da je bil njegov avtomobil poškodovan med izraelskim bombardiranjem in da je on čudežno ostal živ skupno z drugimi člani poslaništva, ki so se z njim vračali iz Damaska v Bejrut. V Bejrutu pa se opaža živahna dejavnost. Libanonski državniki so sprejeli poslanike številnih evropskih držav in jim poročali o razvoju položaja in zlasti o izraelskih napadih na Sirijo. Glede tega bombardiranja poudarjajo v Bejrutu, da ni doseglo cilja, ker so pripadni- ranega pasu. Pri napadu FNO je pripadnikov FNO. Illllll lllllll llllllllll lili llllllllllllllllllllll II lili lllll IIIIIII1IIIIHIIII || llllllllljlllllllll Ulm,H lllim||||m|,mi||||||||||||||,||m|m|||||||||||||||||||||||||||ui||||||||||||||||||||| STEVVARTOVO PISMO DEBREJU London uradno sporočil Parizu da je pripravljen začeti razgovore Pogoj pa je, da se o njih obveščajo ostale driave skupnega tržišča Stewart je v spodnji zbornici ponovil, da je britanska vlada pravilno ravnala - Danes v Londonu nov sestanek stalnega sveta IEI §-Lza izjave, ki jih bodo dali v &isar “Povazum, ki ga bodo pod-K*,11, med obema državama, ki ^deva, da bo razsodišče v Ha-(LP^stojno tudi glede sporazuma Itej e.r - De Gasperi, zakonski pred-Ch ltaUjanske vlade parlamentu, Vri0 avtonomni in enostranski. jk‘aar je predvideno, da bo po iz-Jlla^anju avstrijska vlada izja-'1oV obtožujejo bonsko vlado apolitičnega gangsterizma> kj, Pomeni vrsto dejanj, ki jih (f6 a naredili obe strani. Pri tem pa so sklenili prirediti jutri ob | Slevvartovo pismo Aiphandu. Ste-’ ’ 1 "1 17. uri manifestacijo proti »refor- I warlovo pismo poudarja, da je Soa- mi Sullo«, ki naj predstavlja isto- mes že obvestil o tem francosko časno odgovor študentskega gibanja ( vlado, ko se je 22. februarja sestal na včerajšnji razgovor med Sullom z Alphandom, toda francoska vlada spor končan. 'ar,, ie dejal, da so tehnični IjjPvori že prišii do točke, ko se hjgj Predvideva sporazum, ki bo V? tudi oba parlamenta in k ie prispevalo tudi boljše <0twJe med obema državama in Ki kriminalnih terorističnih delita Peresu Italije je, da se zak-toSJBPor in da se ustvari ozračje Wflka razumevanja med dvema jha, saj bi bilo tako pomir- lvfon- oristno za P°loža.i v vse-' Prav tako pa je v italijan-totovs sPlošnem interesu, da se za-Nkp Vsem prebivalcem Južne Ti-’ ne oziraje se kateri jeziki hiir lupini pripadajo, varnost Kita '611 razvoj v spoštovanju njih fej ’ njih kulture ter njih tra-tinJ' vlada namerava na vsak na-lja‘“Polniti to obveznost, ki iz-nJ2 ustave in ki izhaja tudi . tfMše italijanske tradicije. -ie nato obširno govoril o ,em stališču v Evropski go-kKo * skupnosti in je tudi ob-?! Vročal o svojih pobudah, da K S skupnost s pomočjo stal-k 6nii?tifinih posvetovanj tudi šir-fOdpjgMčni značaj. Obravnaval je Po£°dbe o nerazširjanju a-ob°rožitve, s čimer se je » 0Ila trdna osnova za pogaja-^zorožitvi v Ženevi. S tem ? Sr,»:0tn Italija ni v najmanjši meča glede in ni v most s katerega «Protosinhrotronu» k; i/* r/iovii rta Voinra Unfoniio _ »vi, uči niša m ona DosKoaovana. sA-tet-s tt&S sr J Z £r>as:?iE£xt kratkim imenovan za ravnatelia splodirala bomba. Pri tem je bila načrta gradnje pospeševainika ZAHODNI BERLIN, 25. — Zahod-. zveznega predsednika v zahodnem noberlinski župan Klaus Schiitz je Berlinu. danes posla! predsedniku vzhodno- Zunanji minister ZRN W Brandt nemške vlade VVilliju Stophu pismo, J ki se je danes vrnil iz Ne\’v Yorka’ ________ ... „„ , katerega vsebina je doslej neznana. | je v Frankfurtu izjavil, da ni po- STSSJSSS S£L'ZS£. z na podeželsko rezidenco predsednika izraelske vlade Eškola v bližini Galilejskega jezera. Poročilo pra-I vi, da hiša ni bila poškodovana. in rektorjem. Danes se je pričela ob 8. uri 24 - urna vsedržavna stavka pristaniških delavcev, ker na sestanku ni odgovorila. Dosežen je bil sporazum o obnovitvi delovne pogodbe za tiskarje periodičnega tiska. 1U v najinem.|oi 1,10- Ktoo enila svojega stališča glede ^Altor°va41teSa položaja in ni v Danes je bila v britanski spodnji I zbornici razprava o tej zadevi, ki ... jo je zahteval konservativni posla- z mmistrom za trgovinsko morna-1 ncc Hastings, Ta je med drugim rico ni prišlo do sporazuma. Stav- j izjavil, da jc britanska vlada pre-ka se nanaša predvsem na raven 1 kršila diplomatsko tajnost. Njegovo zaposlitve in na položaj delavcev^ je podprl tudi predstavnik za na splošno . zunanjo politiko v konservativni vladi v senci Douglas Home, ki je obtožil Wilsona, da se je obnašal tako, kakor ni običaj v britanski diplomaciji, ko je nemškemu kanclerju poročal o francoskem predlogu, ne da bi prej poskrbel za privolitev de Gaulla. Pripomnil je. da jd vlada dala vtis, da se je bala, da bo padla v past, ter da se je je polastila panika in je prenaglo ravnala. Dodal je, da ne verjame, da je mislil de Gaulle zahtevati od britanske vlade, naj zapusti NATO, temveč da je predlagal, naj bi skup- Novi napadi FNO proti vojaškim bazam v Južnem Vietnamu SAJGON, 25. — Že tretjo noč zaporedoma so oborožene enote FNO napadle z raketami in minometi številna vojaška oporišča v Južnem Vietnamu. Po mnenju Američanov imajo te akcije diverzantski značaj: njih namen naj bi bil dovoliti proučili razlike med Francijo in Veliko Britanijo o politični, gospodarski in vojaški prihodnosti Evrope. Zaključil jc, da bi morala britanska vlada prevzeti pobudo za ponovno spravo. Podstavlja enega izmed naj-Nii, razov človeškega ter nacio-Jllerip dostojanstva. I tipn na Srednjem vzhodu t»huVli dejal, da ni videti po-ijSej«:1. znakov in da žal niso bili CTtljč? resni koraki k miru v Ni Ku in v Nigeriji. Omenil je in da se je položaj ^jasnih r je so bjle načelne izjave, % jntreba iskati poti k pomir-jiltj n da je treba ponovno spod-tfKSt>.dapore, jci so se pričeli iv‘fU ■ lanskega leta. V tem tKttvi8 Prišlo v atlantskem za-iJiAjjJr do poglobljene razprave načinih za ustvarjanje Varu>ra s SZ in drugimi država-V iti Vs*tega pakta, kot v vzhod-!-, “kre?yab do spontanih gibanj JS ki .Piiev nacionalne nedovisno- V tioie?j1n,adaljujejo tudi do praš-y tetkam okviru je Nenni podčrtal Nov dd' ............................ ameriško in sovjetsko V, Sv«?°st in deial. da se ie ved- K? in dejal, da se je ved-oddahnil, kadar st,a se t in Moskva sporazume- .ie logično, da je Nixon Iffli p.dričel s posvetovanji v Ev-V*"« " bo sprejel svojo od- svetovni politiki naivečje iiyl KI sile in predno bo pričel k|.6otr,. a,n' razgovor z Moskvo. Iklo „VaJ?.ie do Nixona jutri pri- iHHHiiiiiimnHiMiiiiHiuiiitiiHiiiiHiiiiiiiiiHiiHiiiHniuiumiiHHHHimmHiinmmiiiiniimiimiiiiiiiiiiiii OB 21. OBLETNICI KOMUNISTIČNE OBLASTI Dubček: Vzroki napetosti niso še odpravljeni Samosežig 18-letnega študenta blizu Vaclavskega trga PRAGA. 25. — Tajnik češko- aktivno podpirala vodstvo partije slovaške komunistične stranke A-1 pri izvajanju skrčene verzije pro-leksander Dubček je govoril da- grama reform, ki je bil odobren ska vlada storiti vse, da se popravi škoda, ki je nastala, čeprav jc ni povzročila Velika Britanija. «Nc mislim opravičevati sc pred krivdo, ki nam je v Evropi nihče ne pripisuje. Ce ne bi nujno obvestili svojih zaveznikov, bi lahko zvedeli za postavljene nam predloge iz drugih virov,» je dodal Ste-wart, ki je poudaril, da je britanska vlada pravilno ravnala, ker bi drugače zgubila zaupanje »petih*. Dodal je še, da bi se britanska vlada ravnala nekorektno, če ne bi sporočila vsebine razgovora med Soamcsom in de Gaullom. ker bi s tem istočasno skušala vstopiti v skupnost ter bi se na drugi strani pogajala za njeno ukinitev. Končno je zanikal, da britanska ver/.ja o pogovoru ni točni, in ie oodal, da je erinravijen ob.uriti poročilo britanskega poslanika, če hi se to postavljalo v dvom. Zatem je zbornica izglasovala zaupnico vladi z 270 glasovi proti 3J, Med francoskim tiskom Je vzbudil precejšnje zanimanje komentar golističnega lista «Parisienne Libe-re», ki objavlja svoj komentar pod naslovom ((Vpoklic britanskega poslanika v Parizu je nujen.« Clan-nik aprevaran, toda ne v Parizu«, nik «prevaravan, toda ne v Parizu«, in dodaja: ((Christopher Soames se je zdel tvorec francosko britanskega zbližanja, znašel pa se je kot orodje spletke proti francosko a-meriškemu prijateljstvu in konec koncev proti predsedniku ZDA in njegovi novi politiki v Evropi. Ali lahko prevzame to novo vlogo? Nedvomno so od poslanika Soame-sa zahtevali, naj ne poda ostavke. Toda kako bi mogel nadaljevati dialog na taki podlagi. Francozi iz srca želijo, da bi lahko ohranili svoje spoštovanje do Soamesa. Zahtevati njegov vpoklic bo pomenilo napraviti uslugo temu lojalnemu zavezniku.« Nizozemski zunanji minister Luns je po televiziji izjavil, da je Soames korektno poročal, kar mu je bil de Gaulle rekel. Dalje je dejal, da je angleška vlada upravi-i čeno obvestila svoje zaveznike v ■ zahodni Evropi o tem pogovoru. Luns je nato dejal, da obžaluje, ker se je zadevi dala taka publiciteta, in da je prepričan, da kri- 70 7Q;hArin' za 300 GEV, načelnika italijanskega diplomatsiiega predstavništva pri mednarodna organizaciji veleposlanika Giorgia Smoquino. V dolgem in prisrčnem razgovoru sta podrobno izmenjala mnenja o gradnji pc-speševalnika in .pri tem še zlasti konkreten prispevek Italije, ki je ustanovni član CERN Izgradnja tega pospeševainika se sedaj bliža zaključnim obravnavam, ker so izdelani zapleteni načrti ter preučitve in se bo dokončno odločalo o kraju, kjer bodo zgradili «proto-sanhrotron«. laže ranjena neka tajnica konzulata. Izraelski zunanji minister Aba E-ban je izjavil danes v parlamentu, da Izraela ne zanima tak mir, ki bi dopuščal arabskim državam proste roke za nadaljevanje teroristične dejavnosti. Dodal je, da so gverilci dejansko vojaška sila arabskih držav in da ne bo mogoč noben mir, če bodo ti lahko nadaljevali svojo dejavnost. Eban je izjavil, da jc to stališče sporočil Jarringu takoj po Naser-I jevem govoru, ki je izjavil, da E »Kancler Kiesinger me Jc oovestil — je izjavil Schiitz — da so vzhodnoberlinske oblasti pripravljene od-preti razgdvore za sporazum z berlinskim senutom. čakali smo na predloge, pa jih ni bilo. Zato sem se odločil, da pišem predsedniku vlade Stophu in poudarim, da smo pripravljeni, da bi se čim prej pogajali.« Schulz je pooblastil načelnika tajništva zahcJnoberlinskega senata Horsta Grabarja, da vodi morebitna pogajanja ž vzhodnoberlinskimi oblastmi. 2c zvečer jc dospel v Bonn pismeni odgovor VVillija Stopha: v r sinu jc rečeno, da je načelnik vzhodnonemške vlade pripravljen, da odpre pogajanja o izdajanju prepustnic za velikonočne praznike, cc se bo Bonn odrekel izvolitvi nes na Hradčanih ob 21. obletnici prihoda češkoslovaške komunistične stranke na oblast. Izjavil je med drugim, da sedanje stanje ni lahko niti za CSSR niti za partijo. Dubček, ki je govoril pred predstavniki ljudske milice, vojske in vlade ob navzočnosti predsednika republike Svobode, je dodal, da sta partija in vlada odločeni obnoviti, razvijati in razširiti odnose s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi državami. Dodal je, da sile, ki nasprotujejo politiki partije, skušajo pripeljati deželo v stanje brez Izhoda. Ponovil je nato, da je češkoslovaška januarja premagala hudo krizo, toda to ne pomeni, da so vzrok,) napetosti odpravljeni. Po njegovem mnenju so vzroki v dejstvu, da se ponovno ustvarjajo struje politične opozicije proti politiki stranke, ki je bila odobrena lanskega novembra, in da te struje izvajajo pritisk na partijo in jo hočejo pripeljati do takega stanja, iz katerega ne bi bilo izhoda. ■ Na koncu je Dubček izrekel zaupanje v ljudsko milico in izja ...____ _____ .... vil, da se' ta «zvesto postavlja teb v Rim, kjer ga pričakujemo s.tran delavskega razreda in bo lanske jeseni«. Danes so javili, da je umrl komentator praškega radia Milan Weiner, ki je bil med glavnimi organizatorji gibanja, ki je pripeljalo do odstranitve predsednika Novotnega. Weiner, ki Je imel 44 let, je umrl po dolgi bolezni. Bil je načelnik odseka za zunanjo politiko na praškem radiu in je vodil napade proti Novotnemu do njegove odstranitve, že pred sovjetskim vdorom v ČSSR je bil Welner hudo bolan. Danes je v Pragi napravil samomor s samosežigom še en študent, in sicer 18-letm Jan Zajic. Kakor poročajo zahodne agencije, so v študentovskih krogih izjavili, da Imajo prepis pisma, ki so ga našli pri študentu. V pismu baje pravi, da je napravil samomor «lz istih razlogov kakor Jan Palach«. Zajic pripada skupini študentov, ki so sodelovali v gladovni stavki takoj po samosežigu Palacha. študent se je najprej polil z bencinom in se nato zažgal. To je storil na hodniku neke hiše blizu Vaclavskega trga. Praški radio je nocoj na kratko omenil ta samomor, policija pa ni objavila vsebine pisma. izredno bogata: začenja se s sestankom z voditeljem konservativne opozicije Edvvardom Heathom, ki ga je predsednik sprejel v svojem apartmaju v hotelu «Claridge». Kot je sam Heath izjavil, jc hotel Nixon vedeti za stališče konserva-- - - —, — . tivcev glede Evrope, Srednjega za zahodno-evropske zveze nima i vzhoda in azijskega jugovzhoda ter mč opravita s «primerom Soames«. I glede odnosov vzhod-zahod. Govor Golistični poslanec in bivši pod- j je bil tudi o britansko-francoski tajnik v francoskem zunanjem mi ; krizi in o odnosih med Francijo log, da bi ne izvolili novega zveznega predsednika v Berlinu. Brandt je jioudaril, da ni mogoče sprejeti tako omejenih koncesij, ampak da je treba trajno zagotoviti dostop v inesto tcF prost promet med obema berlinskima predeloma. Na vladni seji pa je zvezni kancler Kiesinger trdil, da morata «Bonn in Moskva dokazati nemirnemu svetu, da je mogoče služiti miru« Sicer pa jc poudaril, da ima ZRN pravico izvoliti svojega predsednika v Berlinu ter da se statut mesta ne sme spremeniti. Kancler ni povedal, pod kakšnimi pogoji bi bil Bonn pripravljen se odreči volitvam v Berlinu, vsekakor pa je vladni glasnik Diehl pozneje izjavil, da ni mogoče spremeniti kraja volitev, dokler ne bo prišlo do konkretnega sporazuma s Pankowom. V tej zvezi je tudi opozoril, da je čas za dosego sporazuma zelo omejen, ker je bil Bundestag že sklican za 5. marec, Glasilo sovjetske vlade «Izvestja» objavlja danes pod naslovom »Iluzije Bonna* članek zunanjepolitičnega uradnika Tsetlin-Mikhailova, v katerem je rečeno, da sta nameravana izvolitev zahodnonemške-ga predsednika v Berlinu in izdajanje prepustnic za vzhodni Berlin popolnoma ločeni vprašanji. Zato je treba zavrniti vsak poskus — piše list — da bd postavili koncesijo prepustnic kot pogoj za preklic zasedanja Bundestaga v Berlinu. Po mnenju člankarja dokazuje Ulbrichtovo pismo Brandtu željo vzhodnonemške vlade po zmanjšanju napetosti okrog berlinskega vprašanja. Članek obtožuje zahod-nonemške voditelje, da se obna- LONDON, 25. — Osrednja točka današnjega Nixonovega obiska , je bilo med včerajšnjimi neredi' k°do mogli imeti uspeha*, o včerajšnjih razgovorih med Ni-I xonom in Wilsonom v «Chequer-sih«. Ameriški in britanski predsednik sta v bistvu proučila vse najvažnejše probleme sedanjega mednarodnega položaja, v prvi vrsti Vietnam, Srednji vzhod, Ber- lin. NATO in problem jedrskega,, ------- orožja. kongresu Zveze komunistov Jugo- Francoski tisk objavlja zanimi- slaviJ° bodo kot gostje navzoče ve komentarje o Nixonovem poto- delegacije številnih komunističnih, vanju v Evropo. Na splošno čašo- socialističnih, delavskih in drugih piši pozitivno ocenjujejo prizade- naPrednih strank in osvobodilnih vanja ameriškega predsednika in ^danj mnogih držav. Zveza komu-njegovo ((diplomatsko spretnost« - mstov Jugoslavije je poslala vabilo vendar pa so pesimisti glede rezul- i številnim partijam, oziroma giba-tatov obiska. «Combat» poudarla njem' s katerimi ZKJ in Socialistič-meje evropske enotnosti ki lih ie na zveza delovnega ljudstva Jugo-pokazala polemika med Londonom slaviie vzdržujeta stike. Komuni-in Parizom ter meni, da je «v Ev- i stifnl Partiji Kitajske in albanski ropi bolje računati na države kot ParfjJL kot smo zvedeli, vabili ni-ua skupnosti«. sta bili poslani. Do sedaj je na «Parls Normandie« piše, da je' vabll0 načeloma pozitivno odgovo-predsednik Nixon dopotoval v tre-' ril° 4i strank oziroma gibanj. Ne nutku. ko «nimajo evropski brat le 1 Slede na t0’ da so vabila bila šele najmanjšega namena, da bi bili pred kratkim poslana, se pričakuje, enotni«. Tudi golistični «La Na- da bodo v prihodnjih dneh odgo-tion« meni, da ne obstaja danes vorlle ostale Partije ln gibanja, ka-zdruzena Evropa ter da ne more terirn Je dano na voljo da sami obstajati, «v resnici — piše vlad-1 °dločajo, ali naj na kongres poš-ni list — je problem enostaven! Wei° delegacijo oziroma samo opa-in razloček jasen: na eni strani zova'ce. Zastopniki inozemskih koso države, ki menijo, da mora to, I munističnih partij in delavskih gi-karope imenujejo Zahod, imeti i banL' ^ se bodo udeležili kongresa, voditelja, ki je naimočnejša dr- ne. D°do, kot je bilo doslej obi- w“‘vuvu, jv uoivgonja ul u/a.ižj»žv«; jvu- munistične stranke izročila pismo _ __ _________ »s® Tudi agencija «Nova KI ta iška« rL‘stov Jugoslavije ((Komunistu«, Ki komentira danes Nixonov obisk ter b0 med kongresom izhajal vsak v NATO. V pismu je še rečeno: »želimo si, da bi Američani prekinili vo-zagotovil svojo podporo prizadeva- j jaško zasedbo Velike Britani je ter nju britanske vlade za vstop v Ev- da bi naša domovina ne biia več ropsko gospodarsko skupnost. Go- baza za podmornice z raketami Po- vor je bil tudi o Aziji, Srednjem laris. Pismo poziva končno ame- _ ....................... _ ua „. vzhodu in monetarnih vprašanjih, riškega predsednika, naj se nemu-1 zacelili nepopravljiv razkol v im- Glasnik ni hotel povedati, če so doma vrne domov in naj odpelje oeriallstičnem bloku ln da bi u- razpravljali tudi o krizi v fran-ls sabo vse ameriške čete. .trdili pozicije ZDA v zahodn E- cosko britanskih odnosih, ali o «a-l Policija je medtem sporočila, dalvropi. J trdi, da je potovanje v Evropo nov dokaz krize, ki jo doživi ia ameri-ška politika znotraj države dn v tujini. Gre za brezupen poskus — piše pekinška agencija — da bi dan, in pa v posebnih biltenih, ld bodo med kongresom izhajali r vseh svetovnih jezikih. BOGOTA’, 25. — Veleposlanik ZDA pri Organizaciji ameriških držav Linowitz je sporočil, da bo ameriški predsednik Nixon še 1« tos obiskal Latinsko Ameriko. SESTANEK ODSEKA ZA ZUNANJO TRGOVINO SGZ Odstraniti je treba vse ovire za razvoj menjave z Jugoslavijo Potrebne so bolj elastične določbe pri kreditiranju domačega iz-Deželi priznati večje operativne in finančne pristojnosti voza V ponedeljek popoldne se je na Sanja v zveza z najnovejton razvo- karakteristika obmejnega sodelova- »edežu Slovenskega gospodarskega jem trgovinskih tokov prek našega »druženja sestal odsek za zunanjo trgovino. Sestanka, ki ga je vodil predsednik St. Bole, se je udeležilo lepo Število domačih uvoznikov in tovornikov. Ti so načeli glavna vpra- ifHiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Ibn Saud, ki je bil še pred nedavnim najpremožnejši mož na svetu, je v hotelu, ki ga je najel zase, za žene in priležniee ter otroke, blizu Aten podlegel nenadni srčnj kapi področja in predvsem "z blagovno menjavo s sosedno republiko Jugoslavijo. operaterji so naglasili nujnost normalizacije gospodarskih odnoša-jev med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo ter sklenitve ustreznega sporazuma, da bi se tako olajšal izvoz nekaterih vrst jugoslovanskega blaga na tržišče EGS ter s tem ponovno uravnovesila medsebojna trgovinska bilanca. Italijanske gospodarske oblasti bi morale po drugi strani vpeljati v kreditiranju domačega izvoza bolj elastične določbe, tako da bi prizadeti operaterji mogli vzdržati konkurenco izvoznikov iz drugih članic šesterice, ki kažejo mnogo večjo pripravljenost na ugodno kreditiranje domačega izvoza v Jugoslavijo ter na nekatera druga tržišča. Pri tem bi bilo treba tudi priznati deželi Furlaniji - Julijski krajini večje operativne in finančne pristojnosti, da bi domači operaterji, ki se bavijo z zunanjo trgovino, lahko računali na hitrejšo, ustreznejšo in bolj neposredno pomoč. Domače oblasti naj bi tudi pospešile s sosednjimi republikami izmenjavo strokovnjakov in izvedencev ter primemo olajšale njihovo usposabljanje in strokovno izobraževanje s podeljevanjem študijskih štipendij in drugih oblik pomoči. Posebno pozornost pa Im morale pristojne oblasti posvetiti obmejnim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo: ti sporazumi lahko predstavljajo v sedanjem razvoju blagovne menjave med sosednima republikama pomemben ventil za o-hranitev in pospešitev obstoječih trgovinskih tokov mimo carinske pregrade, s katero se vsak dan bolj obdaja Evropsko skupno tržišče. Za razvoj poslovanja po obmejnih računih za Tržaško in Goriško obstajajo po mnenju operaterjev pri SGZ v sedanii lazi razvoja objektivni pogoji vsaj za dva do trikratno povečanje obsega izmenjave. Da bi do tega lahko prišlo, pa bo treba odstraniti vrsto zaprek, predvsem administrativne narave, ki so se v zadnjem času pojavile na italijanski, predvsem pa na jugoslovanski strani. Obmejne račune bi bilo treba nadalje teritorialno razširiti, blagovne spiske in kontingente primemo povečati, celotno poslovanje po teh sporazumih pa primemo poenotiti, po potrebi tudi z združitvijo in ustrezno okrepitvijo obeh računov. Osnovna nja pa naj bi se sčasoma spremenila, tako da bi iz sedanjega, izključno trgovinskega poslovanja polagoma prešli tudi na nove oblike industrijsko - tehničnega sodelovanja med obmejnimi podjetji. Da bi blagovna izmenjava in medsebojno poslovno sodelovanje med podjetniki in gospodarskimi organizacijami tostran in onstran meje lahko rodilo zaželjene uspehe tudi mimo zaprek, ki se porajajo iz postopnega uresničevanja evropskega enotnega tržišCa, pa bi se morali posebej sporazumi kot so obmejni računi in sejemska operacija Alpe Adria, obravnavati kot povsem ločena operativna področja, ki naj ne bi bila podvržena splošnim carinskim in drugim omejitvenim določbam, katere sicer lahko usodno zavrejo vsakršno poslovanje po teh dogovorih. seminarja za učitelje in profesorje slovenskih Tržaškem. Polna dvorana Kulturnega do- ma med zanimivim predavanjem profesorja ljubljanske univerze dr. Antona Bajca MOSKVA IN PARIZ NAJBOLJ NASPRO-TUJETA SKANDINAVSKI INTEGRACIJI Za Nordec dvojni ne Finski zunanji minister Ahti Kar-jalainen je sredi februarja odpotoval na enotedenski obisk v Sovjetsko zvezo. Dva dni kasneje pa so se sestali primieri Norveške, Danske, Švedske in Finske. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o severni gospodarski zvezi (Nordec). Oba dogodka sta v tesni zvezd, kajti Karjalainenovo potovanje v Moskvo je v prvi vrsti posledica sovjetske reakcije na pospešene priprave za uresničitev načrta Nordec. Načrt Nordec predvideva tesnejše gospodarsko sodelovanje skandinavskih dežel s pomočjo enotne politike na področju industrijskega razvoja, kmetijstva, ribolova in trgovine. Načrt predvideva svobodnejše pretakanje kapitala, ustanovitev enotne investicijske banke, pred- DRAGO PLAČAN LJUBEZENSKI SESTANEK V predmestju Bologne našli umorjeno žensko Domnevajo, da gre za prostitutko, ki so jo neznanci oropali denarja milHiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiuiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiii IZ CAPE KENNEDY Mariner 6» že teti proti planetu Marsu Do cilja, kamor l»o prispel 31. julija, ho satelit preletel 361 milijonov kilometrov CAPE KENNEDY, 25. — NASA aretirali kakih 70 mladoletnih tan- je danes izstrelila v smeri Marsa »Mariner 6». Satelit bo moral slikati z razdalje 3200 km planet Mars, katerega bo dosege! po dolgem potovanju v vesolju, ki bo trajalo pet mesecev, 31. julija. Petnajst minut po izstrelitvi je NASA javila, da se je «Mariner» odcepil od rakete in da se je usme ril proti Marsu. Satelit so izstrelili z raketo »Atlas-Centaur« ob 20.28 po krajevnem času iz Cape Ken-nedy. Satelit je težat 400 kg in bo prevozil 361 milijonov kn, preden bo 31. julija prišel v bližino Marsa, ki ga bo preletel v višini 3200 km. »Mariner 6» ima v notranjosti natančnejše snemalne aparate in dru ge naprave kot jih je imel zadnji satelit, ki so ga i965 izstrelili proti Marsu. Znanstveniki so rekli, da bo novi satelit nudil JO-kr at boljše informacije kot »Mariner 4», ki je pred štirimi leti preletel Mars v razdalji, ki je bila večja od 3200 km. Se pred leti so znanstveniki domnevali, da je na Marsu možno življenje. Podatki, ki jih je posredoval »Mariner 4» pa so izključevab možnosti življenja na tern planetu, vendar večina znanstvenikov še vedno meni, da je na Marsu možna kaka oblika življenja ko* na primer obstoj alg in maha Znano je, da bo NASA izstrelila 24. marca proti Marsu nov satebt, »Mariner 7», ki bi morai poslati na Zem.jo 91 posnetkov «rdečega planeta*. tov, ki so jih obtožili posesli in razpečevanja mamil. Kot se je zvedelo, je bil bar središče razpeče-valne mreže mamil za študente bližnjih šol. Starši aretiranih so začudeni zvedeli, da so se njihovi sinovi in hčerke zbirali v prostem času v baru, kjer so uživali mamila. Serif je potreboval pet mesecev, da je med tajno preiskavo odkril mrežo. Krajevni policaji in zvezni agenti so na področju odkrili tudi temeljito urejeno delavnico za proizvodnjo «LSD» in drugih halueinac jskih sredstev. Laboratorij je bil pod lesenim stopniščem lovske koče na podeželju. Policija je aretirala sedem oseb, med katerimi je bilo tudi 18-letno dekle. MIAMI, 25. — Neznanci so u-smerili danes ameriško letalo družbe «Eastem Airlines« s 60 potniki na Kubo. Letalo je vozilo na prog) Atlanta - Miami. BOLOGNA, 25. — Prejšnjo noč so neznanci ubili v predmestju Bologne žensko 40-45 let, ki je še niso identificirali in katero so skrili v grmovje nedaleč od ceste za ve-lesejemskim prostorom. Kaže, da so na pol golo in boso žrtev neznanci oropali torbice in dokumentov. Truplo je opazil neki trgovski potnik, ki je o zadevi obvestil krajevni časopis. Preiskovalni organi so ugotovili na vratu žrtve odrgnine in podplutbe, medtem ko je bil obraz močno rdeč. Iz tega sklepajo, da so žensko, verjetno prostitutko, zadavili. Nedaleč od mesta kjer je ležala umorjena ženska no našli par črnih čevljev, črno lasuljo in volneno žensko majico. Na mokrem zemljišču travnika so preiskovalni organi opazili več sledov avtomobilov. Vedeti je namreč treba, da prostitutke najraje zahajajo s svojimi klienti v ta oddaljeni travnik. Policija je opazila sledove dveh avtomobilov, ki sta S ceste zavozila na travnik in se nato vrnila proti cesti, ter sledove tretjega avta, ki je zavozil na travnik in se nato v vzvratni vožnji vrnil na cesto. Domnevajo, da je bila ženska v družbi številnih klientov s katerimi se je zadržala v avtu. Ni izključeno, da so jo nekateri napadli in hoteli oropati denarja, ki ga je imela pri sebi. ženska se je uprla njihovemu namenu in je skušala zbežati, toda neznanci so jo dohiteli in jo zadavili. Blatni čevlji in izgubljena lasulja naj bi bila dokaz, da se je ženska upirala. Telo so nato skrili v grmovje. Preiskovalni organi domnevajo, da sta u-morjeno prostitutko napadli najmanj dve osebi. Dokaz naj bi bil v dejstvu, da truplo močne in težke ženske niso zavlekli po travi, temveč so ga dvignili in odnesli do grmovja. Policija je identificirala umorjeno žensko za 47-letno znano prostitutko Claro Leonetto, ki je bila rojena v San Glovanni Incari-co (Frosinone). Preiskovalni organi, kj so prepričani, da je pri u-moru sodelovalo več ljudi, so priprli številne prostitutke v upanju, da bodo s temeljitim zasliševanjem prišli do podatkov, ki jim bodo o-lajšali preiskavo. Kasneje se je zvedelo, da je ženska, ki je bila v njenem okolju znana zaradi dolgega vratu in viso- ka postave kot »žirafa«, stanovala že nad 10 let v Ul. del Pratello v središču mesta. Nekatere njene znanke so jo včeraj zadnjič videle okoli 1.30. ko je stopila v avto, v katerem je bil en sam moški. Ta podatek pa ni bistvene važnosti za preiskavo, ker menijo, da ta človek ni bil njen zadnji klient. Policija ni hotela povedati za kakšen avto gre, ker vodi preiskavo v največji tajnosti. NA SREČO JE ZAZIGALNA VRV UGASNILA Kovinska posoda z razstrelivom ob vogalu nebotičnika ENI v Rimu Eksplozija verjetno ne hi napravila dosti škode RIM, 25. — Sinoči so odkrili ob palači ENI v EUR kovinsko posodo z razstrelivom, ki je bil pokrit z mivko iz katere je molela dolga ugasnjena zažigalna vrvica. Kovinsko posodo so odnesli tehniki italijanske artilerije, ki so ugotovili, da gre za eksploziv, ki ga uporabljajo v kamnolomih. Politični oddelek rimske kvesture je uvedel preiskavo. V laboratorijih direkcije artilerije so ugotovili, da je bil v kovinski posodi eksploziv, ki ga uporabljajo za sestavo min. Ker je bil raz- (iiiiiiiiimiuiiiii um um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniin mini t||||||||l||||||l(IM||l||||ini NOVI REKVIZITI ZA «JASTREBE» V AMERIŠKI VOJSKI Orjaško letalo Ealaxy za vojaške potrebe Tovarna Lockheed že misli na civilno vrsto letala Vzporedno s potniškim letalom «Boeing 747», s katerim so pred kratkim opravili prve poskusne polete. delajo v ZDA s polno paro tudi okoli orjaškega letala Lockheed «C-5 A Galaxy», ki je za sedaj namenjeno izključno vojaškim namenom. Letalo Galaxy je dolgo 75 m, rep pa se od tal dviga kar 20 m. Opravili so že celo vrsto poskusnih poletov in tehniki so nad doseženimi rezultati izredno zadovoljni. Baje bo letalo boljše kot so si mislih. Predvidevajo, da bo redno vključeno v ameriško vojaško letalstvo v teku letošnjega junija. «Galaxy,> bo tehtal skupno 350 ton in v svoj trup bo lahko sprejel kar 120 ton koristnega tovora. Normalna hitrost bo okoli 850 km na uro. Pri polni obremenitvi bo letalo samostojno 5500 kilometrov, s tovorom 50 ton pa bo brez pristanka lahko letelo 10 tisoč kilometrov daleč. Ameriško letalstvo je tovarni Lockheed naročilo 58 takih letal in dobilo jih bo v teku leta 1971. Z novimi orjaki bo prevozna zmogljivost letalskih sil ZDA 10-krat večja kot 10 let prej, to je leta 1961. Kljub svojim velikim oblikam «Galaxy» lahko uporablja tudi manjša letališča. Vzleti lahko samo po 1700 m zaleta, pristane pa s pomočjo zelo popolnih zaviralnih si- stemov tudi na samo 600-800 m dolgih stezah. Prostor za tovor bo 46 m dolg, 6 m širok in 4 m visok. Notranjost bo izgledala zaradi svoje velikosti bolj podobna ladji kot pa letalu. Za natovarjanje in raztovarjanje tovora bodo trup lahko odprli na obeh koncih in obe operaciji bo mogoče izvesti v dobri pol uri. \ Družba Lockheed misli tudi na civilno vrsto istega letala, za sedaj pa je preobremenjena z vojaškimi poskusi in dobavami. Vsekakor bo civilno letalo verjetno leta streliini material na prostem, ne bi povzročil dosti škode. Brez dvoma pa bi eksplozija razbila ogromno stekleno sterio, vendar ne bi škodila strukturi palače, ki je grajena na kovinski osnovi. Do eksplozije verjetno ni prišlo, ker je bila zažigalna vrvica vlažna. Domnevajo, da sta kovinsko posodo z eksplozivom nripeljali na kraj vsaj dve osebi z avtomobilom ali motornim kolesom. Verjetno bi eden čakal v avtu, drugi pa bi moral zažgati zažigalno vrvico. Brez dvoma imajo atentatorji izkušnje z eksplozivom. To dokazuje dejstvo, da so, da bi bila razdiralna moč večja, stisnili eksploziv pod tri kg mivke. Poleg tega so bili v kovinski posodi trije detonatorji, zažigalna vrvica pa je bila dolga sedenj metrov. Slednjo je nekdo že prižgal, vendar je kmalu ugasnila, morda sama od sebe, morda pa, ker so se atentatorji premislili. Politični urad kvesture vodi pre iskavo v strpgi tajnosti. Zvedelo se je samo, da so preiskovalni organi zaslišali kakih deset mladincev, vendar do sedaj niso prišli do elementov, ki bi jim olajšali preiskavo. Možno je, da so kovinsko posodo z razstrelivom postavile ob vogal nebotičnika ENt iste osebe, ki so v prejšnjih dneh izvedle atentate na bencinske črpalke ali šolska poslopja. ŠALA ALI RESNICA? Obvestilo i ladje: Maocciung je umrl TOKIO, 25. — Japonska vlada je 1971, ko bodo vojaško letalstvo večiot^rec^a Pre*skavo glede skrivnost-ali manj odpravili, že letelo. S hi- lle,”a ^vestna, ki ga je danes za- trostjo nad 800 km na uro bo «Ga-' Juela P°staJa ot!alne straze Pri Kobe. Obvestilo, ki ga je v morseje- laxy», katerega bodo prekrstili v «L-500», peljal lahko do 900 potnikov. Letalske družbe za sedaj še ne zanima letalo s tako zmogljivostjo, ogrevajo pa se za mešano vrsto, ki bi sprejela potnike in tovor. vi abecedi oddala neka neidentificirana ladja na Pacifiku, so prevedli: «Prcdsednik Maocetung je umrl v Pekingu.« Z letalom «L-500» mislijo drastično znižati cene prevoza. Za pot New York - Los Angeles računajo na samo 50 dolarjev proti 152 sedanjim, za pot New York - London pa samo 90, namesto 210. Posadka tako «Galaxyja» kot «L500» bo štela 6 mož, za daljše polete pa bodo sprejeli še 6 rezervnih mož. V kitajskem odseku japonskega zunanjega ministrstva menijo, da je treba pripisati obvestilo ponesrečeni šali, ki jo je oddala verjet no kaka zahodna ladja. Možno pa je, da je to obvestilo oddala ladja nacionalistične Kitajske, z namenom, da demoralizira prebivalstvo na kitajski celini. So pa tudi taki, ki menijo, da so hoteli s tem obvestiti neko visoko japonsko o-sebnost o Maocetungovi smrti. Poljak, židovskega porekla Na potovanja z vsem svojim premoženjem PERUGIA, 24. — Policija je zaključila preiskavo o smrti 53-letne-ga Poljaka Hangerja G reokieza iz Rima, ki je pred dnevi podlegel ob izhodu iz restavracije v Perugi srčni kapi. Okoli pasu mrtvega a-pobda je policija našla poseben pas poln 200 milijonov vrednih draguljev. Mož jc imel v žepih in denarnici za 12 milijonov čekov ter pol milijona lir v gotovini. Policija je zaslišala v Gortini d’Ampezzo pokojnikovo ženo Sereno Stella, ki jc izjavila, da je imel mož navado, da si je na potovanja odnesel vse svoje premoženje. PO PODATKIH ACI Novembra lani vpisanih 100.309 novih avtov RIM, 25, — Novembra lani so vpisali v javni avtomobilski register (PRA) 100.309 novih avtomobilov. Te podatke je objavil statistični tirad italijanskega avtomobilskega Huba (ACI), ki je tudi javil, da so v primerjavi z novembrom 1987 zabeležili povišek 13.204 enot, to je 15,16 odst. več. Od januarja do novembra leta 1968 so v PRA registrirali skupno 1.278.891 novih vozil, medtem ko so v istem razdobju leta 1967 vpisali 1.301.977 avtomobilov. BONN, 25. — Srednjestar prodajalec sadja in sočivja je danes iz protesta proti davčnemu uradu skušal napraviti samomor na hodniku finančnega ministrstva v Bonnu s tem, da si je polil površnik z bencinom in se zažgal. Eden od policijskih agentov je potegnil z Wil-helma Bccka goreči površnik in ga tako rešil. Predstavnik finančnega ministrstva je izjavil, da je imel Beck, ki se je rešil brez vsakrš nih poškodb, verjetno «davčne težave«. vsem pa ustanovitev carinske zvez1 z enotnimi carinami. Priprave za uresničitev Nordec1 so se začele letos pospešeno odvi jati. Januarja in februarja je bil1 že več sestankov skandinavskih ril nistrov in strokovnjakov. V začetk' marca bo o njem razpravljal St verni svet, 15. julija pa bo vlada®1® Norveške, Danske, švedske in Fi" skle predložen dokončen načrt No® dec. Tako bi morale stvari potekati, d bi šlo vse gladko. Toda prejšnje so se pojavile težave, ki utegnej', predvideni vozni red otežiti. Gr* j predvsem za pritisk Sovjetske zvri( (v glavnem na Finsko) in Francij® (v glavnem na Dansko), naj se *>• koli. pustita zapeljati prevelikemu navdušenju za Nordec. Sovjetska zveza je svoje pomisli ^ . ke povedala ostro in brezobzirno začetku februarja je obtožila F*" sko, da dopušča razmah antisovjd skih sil in da je desnica dobila pri ste roke za gonjo proti politiki lil brega sosedstva in sodelovanja , J 'pr; Va : V t, Finsko in Sovjetsko zvezo. Sovjetska ofenziva proti Nordec® se odvija predvsem preko Finsk® .. ....f ..__I __li in na zunaj pod plaščem skrbi 24 kolil sovjetsko-finske odnose. Ti odnos1' kar se trgovine tiče, niso tako n14 lenkostni, hkrati pa tudi ne tolikšn*' da bi za sovjetsko gospodarstvo H menili kdove kako pomembno F stavko. Slaba petina finske zunanJ1 rian trgovine odpade na socialistične & žave, večinoma na Sovjetsko zveri Bolj kot za trgovino, je Sovjetsk® zveza zainteresirana na nekatC* Gn *plo: druge obbke sodelovanja, takšne ®®‘s primer kot je dobava sovjetske!!® ''anj plina Finski, graditev metroja Jj 2~a< Si iber Pon lite (rentno e VoU »Zn; Poti Pon la tari in i dru; Prot Potr lovn ieto dem Peki dali kfg; >>1 s Jake Kpi ?a i važr 2». štev Helsinkih, graditev atomske eleJfrRn trarne za Finsko, zaposlovanje od azl< večne finske delovne sile v Sovj^iJ® s inclU'f ski zvezi, graditev nekaterih —^ tafer Gc najbolj učinkovito zagotavlja sovje® Pjii. sko prisotnost na Finskem strijskih objektov na Finskem -Pri vseh teh poslih ima gospodari1" . račun nedvomno svoje mesto, Pr8jc' tako pa je očitno, da gre pri tel\ ' 1 tudi ali morda še bolj za politic®1 račune, saj taka vrsta sodelovanj .le teh Za Sovjetsko zvezo je ne le F«® ska, ampak vsa Skandinavija PjVih, membno in zanimivo področje. 11. b>ač kakšen slab člen v zahodnoevropska skem političnem, gospodarskem ® iPot vojaškem sistemu. Nevtralni Fins ..%n in Norveška in ne pretirano ž°I3l)'oži članici NATO Danska in Norves* v tvorijo področje, ki je po sovje »e , skgm mnenju taku gospodarsko M y politično perspektivno. Sovjetska P, JUtu iitika do Skandinavije že doma* I* ] vsa povojna leta temelji na PrlZ,?*bt devanjih čim tesneje navezati nainJ^a, Finsko, razviti odnose s švedsko ^ ror utrditi njeno nevtralnost do Zahofjjjj , -ž postavlja ovire Nordecu. strani je Francija sporočila Ua^ i da ne more racanaii na sPrt'® rii® EGS, če bo postala clanica s?" ^ gospodarske zveze Kot pravd®” ^ Ija to francosko opozorilo tuvllo9t Norveške, čeprav je bilo nan® p naslovljeno samo na F>ansk°- ^ Nordec ni navdušen niti bi želel, da Danska m N°r. j to postaneta clatnci EGS, ker ^i-olajšalo vstop Britanije. Tun1 $ na članic EGS se ne navdusdJ^j skandinavsko integracijo, her. sc prepričanje, da bi to pokvari “jjv-danje gospodarsko ravnotežje ^ ropi, v katerem ima šesterica den položaj. Sl s H S. \ Kaže, da je edina izjema Omriii£l Iri nn Ln in lih hfljl Nemčija, ki se baje ne boji ...........n____________.Tiend" šenega ravnotežja* Bonn n*en. ^pil lo »otipava teren*, da bi ,ia.an iO kot posrednik med nkandinari-i® i<0 \ EGS, če se ' “ ** oodo stvari rffzVe*-zaostrile kot trenutno kaze. obisk zahodnonemšiiege ha tem Kiesingerja vah. spravljajo Lud) “«»'• _ierj lemškeg? ,kan " skandinavski« proučevanje ^ ja Južni Vietnam. Oddelki južnovietnamske osvobodilne armade napadajo z minomelalcem sovražne položaje pri Hue KOPENHAGEN, 25. navski zavod za prouco-— ^ skih jezikov je izjavil, da štirim finskim znanstvenik0®^« srečiio razbrati «lndov ri® sj® Pisave, ki je v tem r°k0?„ se posluževali med 2500 ® ^»■ pred Kristusom v dolini reke ■ % s i K $ >i! I \ o«! PRIMORSKI DNEVNIK Sf da® Fi» Not i, f vež* idil 0 na*' ZA DVIG IZOBRAZBE DELOVNE MLADINE Večerni tečaji srednjih šol za delavce - dijake Važen predlog zakonskega osnutka na pobudo KPI in PSIUP Sredi neurejenih družbenih raz- | se tiče pogojev dijakov-deiavcev mer, ko se še vodi zapleten in na- v podjetju in njihovega delovnega boren hoi 7.a ureditev nzimma re- urnilro sitev nekaterih temeljnih vprašanj uemokracije, brez česar si je nemogoče zamisliti kakršenkoli razvoj, smo ob številnih protislovjih, “značujoeih nesmotrnost začrtanih Poti, priča tudi pojav, ki jasno opredeljuje vso jalovost obstoječe-Ea nam razpoložljivega instrumenti J-ari _a za dosego večjega napredka •n razvoja, če je smoter sodobne družbe višja kulturno tehnična stopnja, ustrezajoča kakovostno in ^ količinsko razvitejšim proizvodnim 1 Procesom in odnosom, kakor tudi Potrebam duhovnega razvbja delovnih ljudi, potem je, seve, za u- isl* .......„— ----------- ----------,------- o. * tesničitev tega najprimernejši za- Fi» vjet pr«’ do- fetok ta, da se zlasti mladim ljudem omogočijo pogoji za dosego •teke višje tako splošne kot spe-Baliziraine strokovne izobrazbe. In nied tako se spet znajdemo pri perečem vprašanju šole, ki ga doslej država še ni uspela rešiti. Vendar se v tem članku ne bi ustavili pri . vprašanju nasploh oziroma, l_j kolikor zadeva problematiko redkega šolanja in šolstva, temveč , ; W se v zvezi s predlogom nekega 4S J Zakonskega osnutka na pobudo j*, “Pl in PSIUP dotaknili sicer iste-K Ea vprašanja, toda v drugačni va-a ar r*a.nt> ■ Ivi Pa P° svoji družbeni : " Važnosti ne zaostaja za onim pr-,elt J'111, ki že dolgo redno izpolnjuje :ts»» številne stolpce dnevnih časopisov, [ter* Gre za vprašanje nadaljnjega e P* sPlošnega in strokovnega izobraže-">v0nja mladih ljudi iz proizvodnje, v|hladih delavcev v industriji in o-dftništvu, ki iz enega ali drugega o*t'j Razloga tega niso mogli doseči, vj^ri® se tako izrazimo, po redni po-ndU‘ F pa bi to želeli nadoknaditi na itd; 'sreden način. irs^ Govorimo in ugotavljamo, da ži-praUjrno v oblikah družbenih odnosov, tel" ki ne ustrezajo več doseženemu ^ju, kritiziramo in se pridru-anj^liemo silam, ki žele to spreme-vjet- juti. vsi smo proti krivicam, a je v družbi, katere obstoj te-{riif^lji na dobičku, več kot pre-poM Ena od najbolj nesprejemlji-pe-ljb, ki obenem predstavlja zelo ■up-fHačilno družbeno protislovje, je ta, da družba danes zapira ista* številnim najsposobnejšim mla-lVJ2n silam, ki nimajo ekonomske nosti, ba bi se šolale, s čimer eS ,jl.bobri meri hkrati tudi samo se-vi žene v slepo ulico. JV omenjenem tekstu zakonskega LaU6pr**t, kt sta rm ' " na KPI in PSIUP, v*« _ ,u i^utka, ki sta mu bila pobudni-LP* KPI in PSIUP, je postavljena 1 va P° ustanovitvi večernih n »CSN^ državnih srednjih šol, ka; 0 j„|r>r tudi po objavi norm v zvezi i® Tl delovnimi odnosi delavcev-dija-Kaj^ji Predloženi ukrepi skratka ^ ^^Postavljajo neko globalno ob-od strani države na pod-' im«?' Je doslej bilo prizorišče 0 špekulacij privatnih orga- ^cij, kot tud-i, da bi ta z ustrez-;°ra12? zakonskim posegom podprla 700.000 mladih ljudi, ki so ezfllvjpej 2 velikimi žrtvami in ob ,65* ^°šnem nezanimanju javnosti delodajalcev Jjjti S^ali opraviti študije, ki naj bi stv kjpdb njihovo kulturno in stro-i di" p 0 raven. v ie rečeno, stvarnost je tudi 0F les0-e i* 5k*'a riV7 k, naravnost paradoksalna. Predejo je bilo, da bi do leta 1970 pjač . bei' ps** « m*’“ ti d« F' u ■m, etn* vr i K zvodna dejavnost imela biti 'Satena z 1.500.000 kvalificirani-niladimi ljudmi. V istem na-tio1 Pa je obenem bilo nakazani' da proces njihovega oblakov a-v« ne bo pod nadzorstvom in "'jii države, marveč da bo inn,j (oi^Pl v obliki nekakšne «izven-■ ' 1%^ dejavnosti*. Kaj to pomeni, W° Povedo naslednji podatki: iijjn v pokrajini Torino .je okrog CBlavcev-dijakov, jci »vrže-(L Prhatnim večernim šolam eno milijardo in pol lir let-^ Mlad lelavec porabi poprečno - do 300 tisoč lir letno za štu-jti * y vsota pa se dvigne na 500 ti- ' ko gre za diplomske izpite. - , it$. omenjeni pred'og pa obvezuje la Sa • srednjih šol, ki bi glede It***: Cnja in programa bile popol- Ku enake rednim, z rednimi pre-kj bi bili ustrezno pri-«h*I®ni in tudi nagrajeni. V njem k1 določeno, da bi obisko- tečajev bile knjige dane “lačno, kot bi jim tudi bilo zagotoviti prostore za poči razvedrilo, demokratične Večine in pravico do skunš&n Viiaki in profesorji za izbor pjpjh učnih metod, zlasti upo-posebne okoliščine, v ka-bi se študij in delo odvijala, del zakonskega osnutka urnika. Med predvidena določila gre uvrstiti nadalje omejitev oziroma zmanjšanje delovnega umika ob nespremenjenih plačilnih pogojih in pa prepoved, da bi dijaki opravljali nadurno delo. Stremi se torej za uveljavitvijo načela, da bi bile ure študija plačane in da bi v to plačo bili vključeni vsi plačilni elementi. Ostale določbe zadevajo pravno in pogodbeno priznanje obveznosti in kvalifikacij, ki ustrezajo opravljenemu študiju. In, končno, je postavljena tudi zahteva, da za kritje določenih stroškov v enaki meri _ prispevajo tako podjetja kot država. Prizor iz drugega dejanja drame -Ivanov«. A. Čehova, ki jo Stalno gledališče za Furlanijo in Julijsko krajino uprizarja te dni v tržaškem Avditoriju. Delo režira Orazio Costa, glavno vlogo pa igra Giulio Bosetti. Z njim Igrajo še L. Mondolfon, M. Pišu, F. Mezzera (ki jih vidimo na sliki) in drugi. ..........................................................................Hlinil...Hilli.....■•Hilli.................HHHIIIIIIIHIIIUIIIIIIUHHHHHHHII....I...IHIHIIIHHH.....HHIHHIHHIIHIHHIIIIHI NAČRTI SOVJETSKE KINEMATOGRAFIJE Film o astronavtu Juriju Gagarinu V letošnjem letu bodo napravili okoli 130 filmov lad“ s«- 15V" ,dnJ ioru' 'ct $ & erf i*li' , i« p jis*'

ruskega klasika Dostojevskega- Rutki režiser Saltikov, ki ga poznamo po nekaterih dosedanjih uspjiih, je začel snemati film z naslovom zDirekton. Gre za film o ustanovitelju sovjetske avtomobilske industrije. Film ne bo goloril izključno o tem človeku pač pa o pojmu prvih direktor- jev sovjetskih industrijskih podjetjih. Film «Najsrečnejša» bo obravnaval problem morale v SZ. Film govori o ljubezni in plemenitih čustvih dekleta, ki si ne more ustvariti srečnega življenja zaradi tega ker vidi okoli sebe tudi nesrečne ljudi Je to tema tipično sovietske morale, ki pa bo v tem filmu, kot kaže, prikazana; tudi v nekoliko drugačni luči. j. , Verjetno bo zelo zanimiv film, ki' ga pripravlja družba «Lenfilm» in ki. bo nosil naslov «Sinji ied». Film bo športnega značaja ' in glavna igralca bosta Ljudmila Be-lousova in 0'eg Protopopov, slovita sovjetska umetnika na ledu, ki sta dolgo let žela lovorike po vseh drsališčih sveta in bila dob go let, vse do pred nedavnim .... ...HI,n..........Hill svetovna in evropska prvaka v umetnostnem drsanju na ledu. Morda bo zanimiv tudi film, ki nosi naslov «Rosa je padla». Gre za film o baje resničnem dogodku. ko je v času oktobrske revolucije prišel na Zahod neki ruski deček, ki nato zraste v družini nekega skromnega ribiča ob Baltiku. Ko deček zraste v zrelega moža, ga spomini na otroška leta vlečejo domov, v rojstni kraj, v domovino in nekega dne se resnično vrne v Sovjetsko zvezo. Med toliko filmi, ki so v načrtu ali že v delu, bi bilo težko navesti že same naslove najpomembnejših. Zanimiv bi znal biti film z naslovom «Desnica velikega mojstra», ki je posvečen nekemu velikemu arhitektu in urbanistu 11. stoletja, Arsuk'dseju, ki ga snemajo v Georgiji. Za konec bomo navedli še to, da režiser Agzamov snema f: m po klasičnem uzbeškem literarnem delu «Kadin, ki pripoveduje tragično zgodbo dveh zaljubljencev, ki postaneta žrtve‘ družbenega pritiska in nerazumevanja'V družini. Morda bi znal hrii zanimiv tudi film «Kiz — žibek* po popularnem ka-zakstanskem eposu. SMOLA AMERIŠKIH ARHEOLOGOV Vodovje je zalilo važno nahajališče V kraju Marmes je človek živel skozi več elo». «Prvemu sporočilu JRT je po intervjuju Maksa Dakiča v Borbi sledilo precej bolj ostro sporočilo. Medtem ko je v prvem pismu JRT zgolj ugotavljala, da po zakonskih predpisih mora uprava za radijske zveze iskati soglasje RTV Zagreb, ker je republiška radio difuzija »nedeljiva in suverena« pa so v javnem sporočilu uporabili precej bolj ostre besede in rekli, da so tolmačema Maksa Dakiča najblaže povedano vsota netočnosti in neustreznih trditev in da »gradnja praktično najmočnejšega srednjevalovnega oddajnika v Evropi (1200 kilovatov!), na naših tleh... ne more mimo naših občanov, saj gre za zadevo, ki mora zanimati slehernega Jugoslovana«. Nato uprava JRT pobija D-->ki-čeve trditve, da je med z^mišle-no postajo pri Zadru in »piratskimi« postajami na ladjah v ekste-ritorialnih vodah raz ika, ker gre dejansko za »piratstvo v etru«. Glede tega beremo: «Najprej nihče ne sme zgrad ti radijske postaje brez soglasja republiške ustanove (člen 7. temeljnega zakona o radiodifuznih ustanovah). Drugič prav mednarodni sporazumi, ki jih je podpisala tudi Jugoslavija, ne dovoljujejo gradnje postaje v Zadru. Mednarodni pravilnik pravi, da vsaka srednjevalovna radijska postaja ne sme prekoračiti moči, ki je potrebna, da se zagotovi njeno delovanje v okviru državnih meja. Ta pravilnik je v imenu naše države podpisal — nihče drug, kot Makso Dakiči Moč postaje v Zadru pa naj bi bila zdaleč večja, kot moč drugih srednjevalov-nih postaj v Jugoslaviji, »Skratka, vse priča v prid trditvi, da gre za postajo, ki je ne smemo postaviti niti po domačih niti po mednarodnih predpisih. Hkrati pa to priča tudi, da je moč govoriti o «piratstvu v etru«, četudi postoja dela na tleh neodvisne države, z dovoljenjem pristojnih organov Prist-vimo še. da bi zadrska radijska postaja pomenila prvi primer te vrste v Evropi — prvi primer v Zgodovini radiodifuzije. Poskusi v dingih državah, da se postavijo takšne postaje, so propadu«. Ob 25-letnici smrti K. Destovnika - Kajuha Pred dnevi je minilo 23 let, ko je krogla iz nemške puške nasilno ubila in ugasila življenje mladega in nadarjenega partizanskega pesnika Karla Destovnika — Kajuha. V legendami XIV. divizij je bil vodja kulturniške skupine. Tisti dan je bila divizija v bližini Kajuhovega rojstnega kraja Šoštanja. Kajuh je bil s skupino borcev Zavodnjah pri Belih vodah v hiši kmeta Žlebnika. Hišo je v temi napadla nemška patrulja, ki se je ogrnjena v bele halje priplazila v bližino. Od partizanske bombe je padel tudi Nemec, ki je izza ku hinjskih vrat ustrelil pesnika Kajuha. Petindvajset let... Ob tej tragični petindvajsetletnici ms gleda s slike mladi, komaj emindvajsetletni, nasmejani, črnolasi fant, Karel Destovnik — Kajuh. šele po petindvajsetih letih prav občutimo, kaj smo takrat izgubili. šele po četrtstoletju, odkar je utihnil njegov glas, odkar je prenehal snovati in ustvarjati njegov nemirni in vedno iška joči duh, se zavedamo praznine, ki je na stala v mši partizanski in umetni pesmi. Kako močno smo njegove besede: »Proč jo vržeš, če pretesna je obleka. Človek, novi človek vstal oo iz človeka!« občutili na Primorskem, kjer ms je fašistični teror oklepal tesno, da smo komaj še dihali po slovensko. Zato so na Primorskem mladi stari, otroci, tene in dekleta sprejemali njegove borbene m spodbujajoče pesmi za svoje borbeno geslo. Kajuh, mladi borec in pesnik, jim je govoril iz srca, da so njegove besede šle v srca. Kajuhova pesem je v nas utrjevala moč in zavest, da smo vedeli, zakaj se borimo, zakaj žrtvujemo, zakaj padajo partizani Kako so v dušah Primorcev odmevale njegove besede. «Moje oči plameneče poglejte, tovariši, in mi povejte: še vid,te v njih domovino?« Fašistični krvniki v Ulici Bello-sguardo v Trstu so marsikaterega našega aktivista, kmeta m delavca tako pretepli, da so bile žive v njem samo še oči. In to je padli pesnik Kajuh povedal v Kmetovi pesmi. Ko se ob spominu na Kajuha spominjamo besed, ki jih je o njem napisal Oton Župančič — bard slovenskih pesnikov: fNajuhi-n mlade, čim fant, ki si prišel k meni po slovo, da sva se videla prvikrat in zadnjikrat. Ti vesel mojih besed,^ jaz Tvojih» — vemo, da so bde Te besede veliko priznanje mladi partizanski poeziji in partizanski borbi Kako pomenljive so danes, po petindvajsetih letih besede, ki jih je Kajuh govoril komisarju XIV. divizije: <‘Peli bomo recitirali, kadar bo treba, se bomo pa tolkli. Na prireditvah bom delal in pesmi .koval', pa veš, take bojne pesmi da človeka kar opogumijo.» In mladi Kajuh je vec kot izpolnil to obljubo Snoval in pisal je pesmi tudi v najtežjih okoliščinah. Sam je o takih stiskah lepo povedal: ................................................................... gusto Ponzio Comunicazione, si gnificato ed esperienza: Bruno Lauretano, Le wscure sciaraje* di Richards Ocenjena so dela: Michele Federico Sciaeca, Plato ne (A. Plebe); Pielro Prini Pio tino e la genest delVumanesimo interiore (A Plebe) Immanuel Kant, Scritti di filosofiu pj'iiic« (P. Filippini) Sledi še nekaj stra ni krajših prispevkov. - Revijo izdaja znana založbe v Firencah G C, Šansoni četrti zvezek (oktober december 1953) lanskega letnika revije GIOR.NALE CRITICO DELLA FI LOSOFIA ITALIANA je izšel s sledečo vsebino: Tullio Gregory, Bruno Nardi; Gustave Costa, G B. Vico in lo Fseudn L angino: Igilio Vecchtotti. Lo svolgimenio della problematica delTAssoluto nella filosofia indiana antica; Au «Relazioni arle» o obisku bolgarske delegacije v Rimu RIM, 25. — Italijanska časopisna agencija «Relazioni arte» je pred dvema dnevoma poročala o bivanju «zelo pomembne* bolgarske delegacije v Rimu ob UOO-letnici smrti svetega Cirila Solunskega, ki je pokopan v tukajšnji cerkvi sv, Klementa. Agencija posebej poudarja dejstvo, da je bolgarsko delegacijo vodil prosvetni minister prof. Štefan Vasilov in da so delegacijo sestavljale vidne osebnosti bolgarskega kulturnega, znanstvenega in cerkvenega življenja. Člani bolgarske delegacije — deleži agencija - so imeli v Rimu več predavanj o sv Cirilu kot filozofu ter o sv. Cirilu in njegovih zaslugah «za bolgarsko kulturo in nacionalnost» Je tu nekaj, cesar ne moremo razumeti - piše ob tej priložnosti agencija «Rel.azioni arte» —; Ciril in Metod, duhovniku in krščanska misijonarja sta solunska Makedonca. Kolikor se spominjamo iz tega. kar smo se o njih učili - piše agencija — ni nihče od njiju nikoli stopil na bolgarska tla. Dejstvo, da sta ona dva tvorci cirilice, je pomembno za Bolgare, toda prav tako pomembno je to tudi za Srbe. Ruse, Ukrajince se posebej pa ea njune rojake Makedonce. Namen od Cirila napraviti začetnika *kul-ture in nacionalnosti Bolgarije» zaudarja na tisoče kilometrov daleč po teritorialnem revansizmu. fci nima nič skupnega z ustvarjanjem slovanske abecede (Tanjug). TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.40 Šola: 12,00 Elektronske orgle; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17 00 Orkester; 17.20 Za mlade poslušalce: 17.55 Ščepec poezije: 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Šola; 18.50 Ljudske pesmi; 19.10 Higiena in zdravje: 19.15 Melodije: 20.00 šport, 20.35 Simf. koncert; 21.05 Nove knjige: 21.55 Inštrumentalni duo. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Popevke; 13.40 Donizetti, La Favorita. KOPER 6.30, 7.30, 12 30 14.30, 16.00,19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 1015 Jazz; 10.45 Plošče; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Melodije; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Današnje teme; 14.00 Iz priljubljenih oper; 15.30 Pevski zbori; 16.40 Poje F. De Andre; 17.00 Operna glasba; 17.45 Ritmi; 19.00 Orkester Robert; 19.30 Pre nos RL; 22.10 Jazz; 22.35 Komor na glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Popevke; 9.05 Zvočni trak; 10.35 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Tenorist F Merli; 12.05 Kontrapunkt; 14 45 in 15.10 Nove pes mi; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Ch. Taylor: «Le ali della colomba«; 21.55 Sim. koncert. SREDA, 26. FEBRUARJA 1969 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19 30 Poročila; 8.40 Orkestri, 10.00 Gersh winovo življenje; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 7. mikrofonom na okrog; 14.00 Juke box. 15.15 So pranistka M Hayward; 16 00 No . ................... ruo ve pesmi; 16 55 V diskoteki Sanremo 69; 17 35 V Braziliji; 18.20 Enciklopedija 20.01 Pisan spored: 20.45 Nov- pesmi; 21.10 Operni spored: 22 40 Ameriške no ve plošče. III. PROGRAM 10.00 Schubert in Martinu: 10.35 Lisztovi simf. poemi; 12.20 Bach in Hindemith: 13 ’5 Violinist David Ojstrah; 14.30 B. Britten: Peter Grimes; 15 30 Cherubinijeve skladbe; 16.30 Sodobna ital glasba: 17.20 Nemščinu; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19 15 Koncert; 20.30 Od Freuda do danes; 22.30 O detektivkah. FILODIFUZIJA 8.00 Skladbe za klavičembalo; 8.20 Rahmaninov in Bartok; 9.45 Honeggerjeve simfonije: 11.00 Bu dimpeštanski kvartet; 12.30 Pai-siello: Namišljeni Sokrat; 13.55 Plošče; 14.40 F Ouaranta, Mali koncert. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00,19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Tejesna vzgoja; 7 45 Inform. oddaja; 8.08 Haydnove skladbe; 8.55 Pisan svet pravljic- 9.10 Iz glas- benih šol; 9.30 Zabavna glasba, 9.45 Zbor »Vink i Vodopivec«; 10.15 Pri vas doma. 12 'n Petrič: Kon cert za harfe io godala, 12.30 Kmetijski nasveti 12.4(1 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočaj'- vam...; 14.05 Koncert za oddih; 14 35 Naši poslušalci čestitajo. 15.20 Glasbe ni intermezzo; 15 to J VVain: Stri čevo sporočilo, 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 M'adina sebi in vam; 18.00 Aktualnosti: 18 15 Skladatelj Milan Potočnik; 18 40 Naš razgo vor; 19.15 Glasbene razglednice 20.00 »Ti in opera«; 22.15 S festi valov jazza; 23 05 Slavko Mihalič: Pesmi: 23.15 Nočm vrtiljak. ITAL. TELEVIZIJA 10.30, 11.30, 14 31' in 15 00 Šola; 12.30 Francoščina 13 00 Kronike bodočnosti; 13 30 Dnevnik. 17.00 Giocagio; 17.30 Dnevnik 17 45 Program za mladino, 19 ts Opera včerai in danes 19 45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21 00 Od kritje -.voka; 22.00 šport: 23.00 Dnevnik. II KANAL 19.00 Angležema 21 00 Dnevnik, “*■*“ Film «11 momente piu bello«; 2-45 Knjižne novosti JUG TELEVIZIJA 20.00 in 23.05 Po-očila; 9.35 TV v šoli; 17.45 20 slavnih; 18.30 Pi sani trak; 18.45 Skrivnosti narave — film; 19.15 Popularna glasba; 19.45 TV prospekt; 20.30 £—2—1; 20.35 G. Puccini; La Boheme; 22.25 Mojstri risanega filma. »Čeprav je tako, kot bi sonce zamrznilo, čeprav so živci nam izogleneJi...« Tako je lahko piša. in občutil samo pesnik, ki je do zadnjega vla-kenca živcev in mišic občutil pomen osvobodilne borbe. Pesnik Kajuh je za tako pomembno poslanstvo rasel in zorel od svojega štirinajstega leta dalje. Rasel je v učenju, rasel iz preganjanja, rasel kot Konjiniranec v taborišču v Medjurečju. Rasel je kot prostovoljec v četi po zlomu stare Jugoslavije. Kasneje pa je rasel iz borca v pesnika in pisal pesmi, ki nas še danes pretresajo s svojo resničnostjo m borbenostjo. Ko se ob petindvajsetletnici spominjamo njegove smrti, ne smemo mimo važnega dogoaka. Kajuh je bil v začetku novembra 1943 tudi v Brkinih. Dne 3. novembra 1943 je bil s svojo skupino v Mrzli jami nad Jurišcami. V celjah m Kmr-jah je njegova kulturniška skupina priredila celo miting. Kajuha je tudi kraška pokrajina tako prevzela, da je že snoval načrt za ciklus pesmi v spomin Srečku Kosovelu. In prav na Primorskem — v Mrzli jami nad Juriščami — so razmnoževali prve izvode njegove zbirke: Kajuhove pesmi Ub srečanju s Kajuhom mu je pesnik Matej Bor poklonil svoje pesmi z naslednjim posvetilom: «Blažu Kajuhu tovariški nasvet: v pesmi bodi borec, v boju poet.« In Kajuh je bil vse do svoje prezgodnje smrti — za našo borbeno in umetno pesem veliko prezgodnje — borec in poet. Takega ga ohranimo v spominu. In pogosto jemljimo v roke njegove pesmi, ki ne bodo nikoli izgubile tiste moči. ki so jo imele med borbo. Kajuh naj nam ostane veano mladi, nasmejani, partizanski pesnik, ki nam je s svojo pesniški besedo kazal pot v borbi, pot do zmage in svobode. Andrej Pagon — Ogarer PRIMORSKI DNEVNIK — 4 - 26. februarja 1969 Vreme včeraj: NajviSja temperatura 10.5, najmižja 8.2, ob 19. uri 9.3 stop., iratni tlak 1004,5 rahlo raste, veter 20 km severovzhodni, vlaga 59%, nebo 8/10 poob-lačeno, morje rahlo razgnano, temperatura morja 8 stopinj, padavine 2,1 mm. Tržaški d m e v Danes, SREDA, 25. februarja ANDREJ Sonce vzide ob 6.49 In zatone ob 17.47 — Dolžina dneva 10.58 — Luna vzide ob 11.35 In zatone ob 3.49 Jutri, ČETRTEK, 27. februarja GABRIJEL S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Kritične ocene odnosa do slovenske manjšine v razpravi o programu občinskega odbora Včeraj so govorili med drugimi Cesare (PSI), Rossetti (KPI), Lonzar (KR), Montalcon (PSIUP) in Dolhar (SS) * Poudarjen težak položaj tržaškega gospodarstva V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta, ki je bila posvečena izključno razpravi o pro. gramski izjavi štirih strank leve sredine, ki jo je podal na petkovi seji, je župan inž. Spaccini sporočil na, kratko pomen obiska v Trstu podtajnika za javna dela Brandija in o svojem predvčerajšnjem in včerajšnjem obisku na Reki. Za razpravo se je v začetku seje prijavilo 19 od 60 svetovalcev. Prti je govoril načelnik svetovalske skupine PSI Cesare, ki je najprej izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja dela v obratih ladjedelnice Sv. Marka Potem ko je izjavil, da njegova stranka ocenjuje za pozitivne načrte CIPE glede tržaškega gospodarstva, je zahteval, da se morajo ti načrti Izvajati in da se morajo napovedane pobude čimiprej uresničiti. Svetovalec Cesare je še posebno poudaril, da delavci potrebujejo, da se jim zagotovita delo in plača. Nato je govoril o petletnem načrtu tržaške občinske uprave m poudaril, da mora občina razpolagati za uresničitev tega načrta z odborom z gotovo večino. Zato Je PSI sodelovala in prispevala k spo razumu o razširitvi večine v ob činskem odboru. Potem ko je poudaril važnost obiska župana na Reki, ki spada v okvir prizadevanj leve sredine, da se okrepi tržaško gospodarstvo in da se doseže sodelovanje med pristanišči severnega Jadrana, je Cesare dejal, da socialisti delajo na tem, da se uresniči politika v korist slovenske etnične skupine, da bo uživala vse svoje pravice in da se bo neodvisno razvijala, s čimer bo dala svoj doprinos italijanski demokraciji in življenju našega mesta. Cesare je nato dejal, da je bila vključitev slovenskega socialista v občinski odbor revolucionarno dejanje in je dodal, da je treba nadaljevati po poti, ki bo zagotovila Slovencem, da bodo prisotni v organih občinske uprave in drugih krajevnih ustanov na vseh ravneh, da se jim dajo vse šole, ki jih predvideva šolska reforma, da se ustrezno podprejo vsa društva in vse kulturne pobude, da ne bo več nobene diskriminacije do slovenskega jezika. Zatem je Cesare ocenii zelo pozitivno stike ki jih občina navezuje z. mesti onstran meje. Socialistični predstavnik je nato dejal, da je odbor leve sredine odprt za sodelovanje tudi drugim naprednim ljudskim silam, hkrati pa je ugotovil, da je v sedanjih pogojih leva sredina edina možna oblika sodelovanja. Za njim je govoril misovec Mo-relli, ki je ves svoj govor osredotočil na točke programa odbora leve sredine, ki se nanašajo na slovensko etnično skupnost. Misovec je seveda v svojem posegu izrazil ((zaskrbljenost« za ((pretirano« razumevanje za zahteve Slovencev, češ da je bilo po letu 1945 le nekaj napravljeno za slovensko manjšino, ki po njegovem šteje v tržaški občini od 7,6 do 7,7 odst. prebivalstva. Te in še druge ((Ugotovitve« misovca Morel-lija ne bi niti omenili, ce Di ne ugotovili, da so skušali misovci po dolgem času ponovno uprizoriti neke vrste protislovenske demonstracije, saj je bilo v dvorani občinskega sveta med njegovim govorom, nekaj »nadobudnih« mladincev, ki so mu ob koncu govora zaploskali. Vse se je sicer zaključilo s to »patriotsko« manifestacijo, ki je med ostalimi svetovalci vzbudila občutek pomilovanja. Nato je vodja svetovalske skupine KPI Rossetti imel daljši govor, v katerem je dejal, da programske izjave župana o novi večini ne predstavljajo nič novega v primerjavi s sporazumom ob umestitvi občinskega odbora pred dvema letoma. Ta okostenelost in to nadaljevanje politike leve sredine je tembolj obsodbe vredna, je poudaril Rossetti. če pomislimo na vedno ostrejšo gospodarsko krizo Trsta ki zahteva korenito spremembo dosedanje politike in takojšnje posredovanje pri vladi z zahtevo, da spremeni svojo dosedanjo pou-tiko do Trsta. Toda nova večina, je ugotovil Rossetti, sprejema vladno politiko. Prav tako resno je vprašanje spoštovanja in obrambe pravic slovenske narodne manjšine, je poudaril Rossetti. Pomanjkljive obveznostim posplosenost nakazanih vprašanj je zadosten dokaz za negativno oceno občinskega odbora. Dejstvo pa, je I nadaljeval komunistični svetovalec, l da se odbor za reševanje vseh teh vprašanj sklicuje na vlado, nas | prepričuje, da ne namerava ničesar spremeniti, saj po mnenju vlade ne obstaja nobeno vprašanje slovenske narodne manjšine, kot je to izjavil minister Restivo — sporazumno s socialisti — komunističnemu parlamentarcu v senatni komisiji. Prav ta okostenela politika in pomanjkanje pobud za spremembo odnosa do vprašanj demokracije in gospodarstva, narekujeta komunistom, da glasujejo proti temu odboru ter da nadaljujejo borbo za dosego nove demokratične večine. Za njim je na kratko spregovoril misovec Wondrich, nato pa demokristjan Lonza. Ta je pozitivno ocenil programske izjave župana in voljo občinskega odbora, da reši poleg drugih tudi vprašanje slovenske manjšine. Pri tem je omenil ustanovitev konzorcija za Slovensko gledališče in druge točke programa o Slovencih, ki smo jih že objavili, kar izpričuje, je dejal Lonzar, demokratično in napredno politiko strank leve sredine Demokristjanski svetovalec je obširno govoril tudi o tem, kaj jc občinski odbor v dosedanjih dveh letih uresničil, ter je poudaril, da bo občinska uprava leve sredine uresničila svoj program v mejan finančnih možnosti, ki predstavljajo seveda največjo oviro za njeno delovanje. Svetovalec PSIUP Monfalcon je imel daljši in zelo kritičen govor delal programske izjave za preosta-o dosedanjem delovanju občinske-; li del druge zakonodajne dobe deželne uprave, ki bodo verjetno v ga odbora,' še bolj pa'je kritiziral sedanji sporazum in programsko izjave štirih strank leve sredine Program, ki ga je preči tal župan ni nič drugega, je ugotovil Mon-falcon, kot izvleček starega petletnega načrta, ki ga je odbor že predložil občinskemu svetu. M on falcon je dejal, da so vse spremembe, ki so nastale z novim sporazumom strank leve sredine, v tem, da se štiri stranke potegujejo za odgovorna mesta v javnih ustanovah, kar škoduje ugledu izvoljenim ustanovam. Nato je govoril o gospodarski krizi, o neizvajanju načrtov CIPE, ter obsodil odbor, da hoče prikriti sedanje resno stanje tržaškega gospodarstva. Po drugi strani pa, je ugotovil Monfalcon, tržaški delavci zahtevajo s svojo borbo obveznost, da se ne bodo več ponavljale stare in izrabljene oblike načrta CIPE. Glede vprašanj slovenske manjšine, ki jih omenja programska Izjava štirih strank leve sredine, je dejal, da jih dejstvo, da slovenska stranka podpira odbor, ne preseneča. Nasprotno je dejal, da je nedopustna vsaka izjava, ki se poslužuje tega dejstva za napad na občinski odbor ker to diši po rasizmu. Nato je Monfalcon poudaril, da je leva sredina od poletja 1965, ko je prvič po vojni stopil v občinski odbor Slovenec — socialistični Slovenec — začela s širokopoteznim političnim manevrom: zapustiti statično, konservativno in reakcionarno stališče šovinističnega kova in začeti s pridobivanjem dela slovenske manjšine, ter s tem odvzeti obrambo narodnostnih pravic delavskim strankam. V resnici, je dejal Monfalcon, se je že tedaj začelo oblikovati to, kar se danes odkrito uresničuje. To je pritegnitev tržaške slovenske buržoazije oziroma vseh zmernih političnih komponent manjšine, v okviru politike, ki je bila napredna samo v primerjavi s prejšnjim nacionalizmom. Potem ko Je omenil, da je PSI UP glasoval za slovenskega odbornika, je poudaril, da je bil tedaj prepričan, da bo s tem dejanjem rešenih zelo malo vprašanj, ki zanimajo slovensko narodno manjšino. Nato je ugotovil, da v šestih letih leva sredina še ni bila sposobna rešiti vprašanj Slovencev na Tržaškem. Za Monfalconom je govoril svetovalec Slovenske, .škupposti Dolhar, čigar govor, ki se je nanašal predvsem na vprašanja slovenske narodne skupnosti, bomo objavili Jutri. ■ < . - Misovec Giacomelli je v glavnem ponovil stališča, ki jih je v svojem govoru orisal Morelli v zvezi z vprašanji slovenske manjšine. Vsekakor pa je dejal, da se morajo spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz republiške ustave in tudi londonske spomenice o soglasju. Seveda pa omejeno na področja, kjer živi 25 odstotkov elanov manjšine. Priznal pa je. da se načelo o dvojezičnosti izvaja v »Coni B». V splošno zabavo sicer že utrujenih svetovalcev Je Giacomelli zaključil svoj govor z oceno mladinskega ((oporekanja« in pozivom, naj vojska poseže v državno politiko «jasno in odločno«. Za njim je spregovoril liberalec Morpurgo, ki je med drugim analiziral neugodni gospodarski položaj našega mesta in kritiziral občinsko upravo, ker je — po njegovem — prepustila deželni upravi zastopstvo koristi tržaškega gospodarstva. S tem v zvezi je omenil predvsem kritični položaj, v katerem je sedaj tržaško pomorstvo, o katerem bodo v kratkem odločali pristojni vladni krogi. Na predlog svetovalca Cesara je po posegu odv. Morpurga občinski svet prekinil razpravo, ki se bo na daljevala v petek. petek popoldne predložene deželnemu svetu, ki jih bo moral dokončno odobriti. Kot znano, je bil program, katerega je predsednik Berzanti predložil 1, julija lani, o-mejen na poslovno finančno dobo za leto 1968. Po vsej verjetnosti bosta v petek dve seji deželnega sveta: dopoldanska, na kateri bodo razpravljali o komunistični resoluciji za odstop sedanjega odbora in popoldanska na kateri bodo svetovalci poslušali programske izjave, ki jih bo podal predsednik Berzanti v imenu odbora. Na isti včerajšnji seji je deželni odbor med drugim odobril devet sklepov, ki se nanašajo na spremembe posegov v smislu člena 2 deželnega zakona štev. 2 od 23. ja- nuarja 1967. Ukrepi, ki jih je sprejel deželni odbornik za kmetijstvo Comelli, zahtevajo izdatek okrog 70 milijonov lir in se nanašajo na nujna dela za vzpostavitev ponovne-učinkovitosti javnih del, na ureditev gozdno-vodovodnih naprav, popravila mostov ter za regulacijo gorskih voda v Furlaniji, Reziji in Beneški Sloveniji. Odbor za proslavo 80-letnice šol Ciril-Metodove družbe NA SEMINARJU ZA SLOVENSKE SOLNIKE Ivan Cankar v središču dveh zanimivih predavanj 0 Cankarju in slov. literarni tradiciji je predaval prof. Paternu, o Cankarjevi satiri pa prof. dr. Zadravec Seminar za slovenske šolnike se redno nadaljuje in predavanja se vrstijo po določenem programu dopoldne od 9. do 12. ali 13. ure, popoldne pa od 17. do 19. ure. Nekatera predavanja so samo za učitelje, druga samo za predmetne profesorje, ali pa skupna za učitelje in predmetne profesorje. Kakor smo že poročali, je letos udeležba na seminarju obvezna za učitelje in profesorje, na nekatera predavanja pa pridejo tudi dijaki zadnjih letnikov višjih srednjih šol, V ponedeljek dopoldne sta imela prvi predavanji univ. prof, dr Anton Bajec (»Osnova slovenskega knjižnega jezika«) in dr. Franc Pe-diček (»Mladostnik in spolna vzgoja«), popoldne je imel univ. prof. dr. Anton Bajec praktične vaje s profesorji slavisti in učitelji. Včeraj dopoldne je profesorjem ., . ,. . slavistom predaval izredni univ. vabi na pevsko vajo, ki bo v pone- prof. Boris Paternu, in sicer o Iva- deljek, 3. marca ob 20. 30 v prostorih P. d. »Ivan Cankar« v Ul. Montecchi 6. nu Cankarju in slovenski literarni tradiciji ter o nekaterih tematskih značilnostih v razvoju slovenske niiiiiiiiiriiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ PROTESTA ZARADI NEIZPOLNJENIH ZAGOTOVIL CIPE Stavka in bučna povorka delavcev ladjedelnice Sv. Marka po mestu Med povorko so delili ponatis plačilne kuverte v dokaz svojih nizkih dohodkov poezije od baroka do moderne. Popoldne je bilo na vrsti predavanje pedagoškega svetovalca prof. Miheliča za učitelje, in sicer o formalizmu pri pouku in v znanju učencev. Danes dopoldne bo profesorjem slavistom predaval izredni univ. prof. dr. Franc Zadravec o Cankarjevi satiri v poeziji, prozi in dramatiki, popoldne pa bo prof. Stane Mihelič imel predavanje o obravnavi berila za učitelje in profesorje slaviste. Jutri ob 18.30 bo v prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata sprejem, ki ga ob priliki seminarja priredi generalni konzul ing. Marjan Tepina. 4 l l Delavci Sv. Marka manifestirajo po mestnih ulicah Sija deželnega odbora Včerajšnja stavka delavcev ladjedelnice Sv. Marka od 8.30 do 11.30 je popolnoma uspela. Delavci so se iz ladjedelnice odpravili v sprevodu v mesto in demonstrirali po mestnih ulicah. Da bi pritegnili čimvečjo pozornost so si priskrbeli priložnostne «bobne», s katerimi so ropotali med pohodom. Po zvočnikih, nameščenih na dveh avtomobilih sindikalnih organizacij -FIOM - CGIL in Delavske zbornice, so sindikalisti obveščali javnost o resnem položaju v tem nekoč največjem industrijskem obratu v Trstu, ki ima danes zaposlenih le še okrog tisoč delavcev. Toda tudi ti delavci nimajo kaj delati zaradi pomanjkanja naročil. Zato so njihove plače zelo nizke in mnogi od njih ne prinesejo domov konec meseca niti 50.000 lir. Da bi javnost še bolj obvestili o teh težavah, so delavci razdeljevali mimoidočim ponatis plačilne kuverte, ki jasno dokazuje koliko »zaslužijo«. Povorka se je napotila na Trg Unita, kjer so se delavci ustavili pred županstvom. Po zvočniku so povabili župana, ki pa je bil na obisku na Reki, naj obišče ladjedelnico Sv. Marka in naj se na kraju samem prepriča o nevzdržnem položaju v tem podjetju. Pred prefekturo pa so zahtevali od prefekta dr. Cappellinija naj posreduje, da bo vlada spoštovala svoje obljube, ki jih je sprejela lani oktobra z drugim načrtom CIPE. Do sedaj ni ladjedelnica dobila niti ene od obljubljenih naročil in je zato od 200 do 240 delavcev dnevno v ladjedelnici popolnoma brez dela. Stavkajoči delavci so se podali tudi pred sedež deželnega odbora, kjer so prav tako zahtevali posredovanje deželne uprave, naj pristojna oblast poskrbi za naročila ladjedelnici Sv. Marka, da bodo lahko delavci, ki so v njej ostali, še naprej delali. Po včerajšnji protestni manifestaciji pred. občinsko palačo, je podžupan prof. Lonza povabil na občino sindikalne voditelje Fabricci- Včeraj dopoldne se je pod predsedstvom dr. Berzanti j a sestal dc-žeini odbor, ki je med drugim iz- IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIUIIIIIIIMilllllllllMIIIMIIIIIIIIIIIIItlllHIIIiHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIUIIMIIIIIIIIMIIMIIlll OB ŽUPANOVEM POVRATKU Z REKE Možnosti večstranskega sodelovanja med tržaškim in reškim področjem Konec marca bo reški župan Harainija vrnil obisk - Vzpostavljeni stiki med obema zbornicama Tržaški župan se je sinoči vrnil z dvodnevnega obiska na Reki, kamor se Je podal na povabilo reške občine. Namen obiska, pravi poročilo, ki ga je sinoči izdala tržaška občina, je bil v vzpostavitvi osebnih stikov tržaškega župana s predstavniki reškega mesta in za zastopniki tamkajšnjega gospodarstva, in sicer v širšem okviru prizadevanj, s katerimi skuša ing. Spaccini koordinirati posamezne pobude med obema obmejnima pod. ročjema. Kakor smo že zabeležil: v včerajšnji številki, sta ing. Spaccinija na obisku spremljala predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in načelnik zborničnega oddelka za zu nanjo trgovino dr. Maurel. Na Reki so se srečali s predsednikom, mestne ljudske skupščine, z zastopniki gospodarskih krogov, številnih industrij, trgovskih organiza. cij ter s posameznimi operaterji. Kakor naglaša poročilo, so srečanja potekla v duhu velike prisrčnosti; na srečanjih na reški občini in na sedežu Reške banke so stro kovnjaiki načeli vrsto aktualnih vprašanj gospodarske narave ter poglobili zlasti načrte, ki jih Trst in Reka nameravata uresničiti v prihodnje. V središču pozornosti je bilo zlasti vprašanje medsebojnih prometnih zvez in med temi zlasti vprašanje avtocestne povezave med obema področjema. Zupan in predstavnika trgovinske zbornice so si ogledali reško pristanišče in ladjedelnico, sedež pomorske družbe «Jugolinija» in založništvo «EDIT», ki izdaja italijanski dnevnik «La Voce del Po-polo« ter vrsto revij in šolskih knjig za pripadnike italijanske manjšine v Jugoslaviji. Reško srečanje je bilo zelo koristno in zanimivo, je naglasil župan ob svojem povratku v Trst. S tem obiskom, ki sledi obisku v Ljubljani in obisku v Kopru, se praktično zaključuje vrsta dogovorov, ki n bi dovolili našim mestom, ki gravitirajo na enoten gospodarski bazen, da razvijejo sporazumno in skladno sodelovanje. S predstavniki reških oblasti in gospodarskih krogov smo se že sporazumeli o skupnem delovnem programu, je nadaljeval inž. Spaccini, pri katerem bodo sodelovale posebne skupine strokovnjakov s posameznih področij. Konec marca nas bodo obiskal reški župan in nekateri nje- govi sodelavci prepričanje, da vse opravičuje bo iz teh sre- čanj lahko rodilo marsikaj koristnega za obe prizadeti področji. Glede morebitnega sodelovanja tudi med tržaškim in reškim pristaniščem, je župan Spaccini izjavil, da v okviru vsestranskih pobud za gospodarsko in tehnično sodelovanjem med tržaškim in reškim okrajem bo mogoče priti do sodelovanja tudi med obema pristaniščema. To bo morda zahtevalo še druge pripravljalne sestanke in stike, vendar pa je v sedanjem ozračju medsebojnega razumevanja in pozitivnega prijateljstva možno najti način za koordinacijo prizadevanj tudi na področjih, ki so v zvezi s pristaniškim poslovanjem. Predstavnika trgovinske zbornice dr. Caidassi in dr. Maurel, sta na Reki posebej navezala stike s predstavniki reške gospodarske zbornice ter se sporazumela za skupno proučitev nekaterih problemov. V tej zvezi je predvidena ustanovitev posebnega odbora, ki bo sledil tem problemom in pripravljal material za skupne posege oziroma za sodelovanje na področjih skupnega interesa. ja od Delavske zbornice, Burla (FIOM-CGIL) in Cruciattdja (FIM-CISL). Podžupan je z njimi izmenjal poglede in se podrobneje seznanil s položajem delavcev «v pričakovanju dela« In s perspektivami obveznosti v okviru industrijskega kompleksa Arzenal - Sv. Marko. Podžupan je povabil na županstvo tudi zastopnike notranjih komisij v podjetjih Antoniutti in Pe-tronio. Oba sestanka sta nudila priložnost za poglobitev raznih aspektov položaja v pričakovanju posegov, ki jih občina namerava takoj in konkretno uresničiti na osnovi programskih obveznosti. Čestitke prof. Rebuli za Prešernovo nagrado Pisatelju prof. Alojzu Rebuli je Sindikat slovenske šole takole čestital. «Ze!o nas je razveselila vest, da Vam je bila podeljena častna nagrada za Vaše umetniško delo *V Sibilinem vetru». To visoko priznanje je v čast vsem Primorcem. Želimo si, da bi nam v bližnji bodočnosti podarili še kako vzvišeno umetnino, prežeto z ljubeznijo do naše slovenske besede. Toplo se Vam zahvaljujemo in Vam iskreno čestitamo. S spoštovanjem tajnik (prof. Franc Škerlj) Odprt poseben urad za dajanje informacij o davčnih prijavah Finančno intendatura nam je sporočila, da je bil v pritličju palače v Largo Panfill z odprt u-rad, katerega uslužbenci bodo nudili vse potrebne informacije v zvezi s sestavljanjem izjave o dohodkih za leto 1969. Kot je znano mora biti izjava izpolnjena do 31. marca t. 1. Obrazce za izjavo delijo brezplačno v pritličju omenjene palače, dobe se pa tudi v trafikah po ceni 25 lir za osnovni obrazec in 10 lir za priloge C, D in F. Obrazec št. 1 (dohodki fizičnih oseb) sestavljajo formularji: A (zemljišča), B (zgradbe, E (drugi dohodki) in G (komplementarni davek na skupne dohodke). Obrazec št. 2 za podjetja, ki se ne obdavčujejo po bilanci, sestavljata formularja I. (dohodki zaradi posojil ali posojenih kapitalov) in II. (zgradbe). Družbe in ustanove, ki se obdavčujejo po bilanci, potrebujejo o-brazec št. 3 o dohodkih, ki so bili razdeljeni družbenikom in o odtegljajih za vnaprej plačani davek na osnovi »obrazca 36». Kdor se ukvarja z industrijsko trgovsko in drugimi dejavnostmi, mora izpolniti formular C, člani svobodnih poklicev in umetniki formula«- D, medtem ko se mora za dohodke službenega osebja izpolniti formular F, ki so bili še posebej tiskani Sestanek ANPI za Lonjer-Katinaro Odbor združenja partizanov ANPI Lonjer - Katinara vabi vse bivše borce in starše padlih, da se udeležijo izrednega sestanka, ki bo 27. februarja ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva Lonjer-Katinara. Prisotni bodo tovariši od pokrajinskega odbora ANPI. Dnevni red: Kvalifikacija borca; razno. — Odbor. Sinoči v Slovenskem klubu Zanimivo predavanje o našem Krasu Predavanje prof. Gojmira Budalo o «Temeljnih potezah in značilnostih našega Krasa» je sinoči priklicalo v Slovenski klub v Ul. Gep-pa veliko število ljubiteljev naše okoliške narave. Po uvodnih besedah prof. Turine je prof. Budal obširno govoril o našem Krasu. Kljub dolgemu predavanju se je predavatelju povsem posrečilo pritegniti pozornost občinstva. Tema pa, ki jo je predavatelj razčlenil in posredoval poslušalcem, ni bila lahka. Ni šlo za golo opisovanje k raške narave v našem zaledju, temveč za znanstveno obdelavo kraškega pojava z geološkega, hidrografskega, botaničnega, vremenoslovskega in sorodnih stališč. Prof. Budal je z umerjeno toda prepričujočo besedo , pričaral pred oči slušateljev zgodovinsko sliko tržaškega in goriškega Krasa, kako sta se porodila v davni preteklosti iz morskih globin, se dvigala in spuščala, kako so se izoblikovale tri glavne doline še preden je nastal pojav zakrasovanja. Te oblike Krasa so ostale v bistvu nespremenjene. Izginile so le reke, ki danes tečejo globoko pod kra-škimi tli. Predavatelj je obširno govoril o vseh vodah na Krasu ter še posebej o Reki in Timavi, o dolinan, vrtačah in kraških presihajočih jezerih. Posebno pozornost je posvetil tudi vprašanju pogozdenja kraških tal. Pri vsem tem ni pozabil niti na izčrpen oris zgodovine raziskovanja Krasa, začenši od najstarejših raziskovalcev iz starogrških in starorimskih časov, preko Valvazorja, do najnovejših pobud. Po predavanju prof. Budala je fotoreporter našega dnevnika Mario Magajna posredoval gledalcem vrsto lepih barvnih motivov iz naše krašice okolice. Občinstvo se je oddolžilo obema z iskrenim priznanjem. Na kraju naj še omenimo, da je sinoči na sedežu «Pro natura car sica» v Ul. Ciamician inž. Roberto Costa predaval o temi zaščite Krasa z urbanističnega stališča. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM NEIL SIMON ZARES ČUDEN PAR komedija v treh dejanjih Prevod: Dušan Tomše Scena, kostumi in režija: Jože Babič Scena izdelana v delavnicah SG pod vodstvom Demetrija Ceja Osebe: Speed — Stane Starešinič; Murray — Alojz Milič; Roy — Drago Gašperlin ; Vinnie — Jožko Lukeš; Os-car Madison — Livij Bogateč; Felix Ungar — Silvij Kobal; Gwendolin Pigeon — — Mira Sardočeva; Cecily — — Lidija Koziovičeva. Danes, 26. februarja ob 20. uri DIJAŠKI ABONMA V soboto, 1. marca ob 20.30 ABONMA RED A Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Razpisan natečaj za 4. skupino del krožne železnice Ministrstvo ja javna dela je razpisalo natečaj za oddajo četrte transe del za speljavo krožne železniške proge v predoru. Kakor je obljubil podtajnik Brandi med svojim nedavnim obiskom v našem mestu, se je to vprašanje zdaj vendarle premaknilo z mrtve točke. Gre za dela, katerih skupna vrednost znaša 2 milijardi 727 milijo nov lir. Gledališča Verdi Pri blagajni gledališča (tel. 23988) se začenja prodaja vstopnic za tretjo predstavo Rossinijeve opere »Seviljski brivec«, ki bo za red C v parterju lin ložah ter za red B na galerijah in balkonih jutri ob 20.30. Dirigent Franco Caracciolo. Izvajalci Isti kot pri prejšnjih predstavah. Teatro Stabile V Avditoriju se nadaljujejo predstave drame A. Čehova «Ivanov». Začetek ob 20.30. V soboto in nedeljo sta na programu dve predstavi: ob 16. uri in ob 20.30. Nazionale 15.30 «2001: Odissea nello spazio«. Cinerama - Metrocolor. Grattacielo 16.00 «Fraulein Doktor«. Suzy Kendall, Kenneth More, Ca-pucine. Režiser Alberto Lattuada. Technicolor. Eden 16.00 »La matriarca«. Catherine Spaak, Jean Louis Trintignant. — Eastmancolor. Fenice 15.30, zadnja predstava ob 22,10 »Dove osano le aquile». Richard Burton, Clint Eastvvood, Ma-ry Ure. Panavision - Metrocolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 15.30, zadnja predstava ob 22,10 «L’amante di Gramigna«, S. Sandrelli, G. M. Volonte, Ivo Gar-rani. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 ((Sexualation». Cinemasco-pe. Prepovedano mladih-'- pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Poor Cow». C Whl-te, Terence Stamp. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16,00 «La spia che non fe-ce ritorno«, David McCallum, Robert Vaughn, Vera Miles. Metro-color. Zadnji dan. Filodrammatico 15,30 «Corn! uomo, corri« Thomas Milian. Colorscope. Aurora 16.30 »I bastardi«. Giulia-no Gemma, Klaus Kinski. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Sisslgnore«. Ugo To-gnazzl, Maria G razi a Buccella, Ga-stone Moschin. Technicolor. Capitol 16.30 »Rjiusciranno e nostrl eroi a trovare 1’amico misteriosa-mente scomparso In Afrlca«. Alber. to Sordt, Nino Manfredi. Bernard Blier. Technicolor. Impero 16.30 «Mayeriing». Omar Sha-rif, Catherine Deneuve. Technicolor. Vittorio Veneto — Koncert. Brezplačni vstop. Garibaldi 16.00 «1 gladiator!«. Victor Mature, Susan Hayward. Technicolor. Astra 16.30 «Mi vedrai tornare«. G. Mora-ndi, n. Taranto, Vla-neUo, S. Mondainl, E. Wu. Techn color, Ideale 16.00 «Un co-lpo da mille ml-llardi«. Rick Van Nutter, Marilu Tolo. Vohunski film. Technicolor. Abbazia 16,00 «11 magnifico stranle-ro». Clint Eastvvood. VVestern. Te-chnlcodor. Z V ameriškem kulturnem centru bodo danes ob 19. uri predvajali tri barvne filmske dokumentarije v angleščini: «Jazz by Berklee«, «Win-ter Express» in «Wednesday in A-pril«. Še ena žrtev nesreče na cesti Videm-Gorica Huda prometna nesreča, ki se je zgodila v ponedeljek zvečer na cesti Videm - Gorica, je terjala Se drugo žrtev. Med prevozom v bolnišnico je zaradi hudih poškodb izdihnil 32-letni Diego Giamiporcaro Iz Ul. Santi 9, nekaj ur pozneje pa je podlegel poškodbam tudi njegov sopotnik 23-letni Giovanni Vesnaver s Trga Benco štev. 3. Giamporcaro in Vesnaver sta se z avtom vračala iz Vidma v Trst, pri Mamzanu pa sta treščila v tovornjak, ki je prihajal z nasprotne strani. Verjetno sta vozila s precejšnjo brzino. Avto je bil dobesedno zmečkan, Giamporcaro si je zlomil hrbtenico, prebil lobanjo polomil noge in rebra, Vesnaver pa si je prebil lobanjo, zlomil desno roko, polomil rebra in prebil desno koleno. GLASBENA MATICA TRST V nedeljo, 2.3.1969 ob 16. uri v Kulturnem domu KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ MARIBORA Dirigent; BRANKO RAJŠTER Vstopnina 600 lir, dijaki 200 lin Prosvetno društvo IVAN CANKAR priredi v četrtek, 27. t. m. ob 20.30 Prešernovo proslavo Na sporedu moški pevski zbor Ivan Cankar ter recitacije. Vljudno vabljeni vsi Sentjakobčani Prosvetno društvo PROSEK - KONTOVEL priredi v petek, 28. t.m. ob 20.30 v kinu «Ana» na Kontovelu Prešernovo proslavo Na programu so govor, nastop mladinskega pevskega zbora Prosek - Kontovel, zbora Vasilij Mirk, domače godbe in recitatorjev. Vljudno vabljeni! Slovensko prosvetno društvo France Prešeren v BoljuncU priredi v soboto, 1. marca t. 1-ob 20.30 v bivši kino dvorani Prešernovo proslavo Na sporedu recitacije in pevski zbor društva. Vljudno vabljeni! Fotografije, ki jih .je posnel Mario Magajna v Kulturnem domu 15. t.m na novinarskem plesu in 16. t.m. na otroškem pustnem rajanju, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv' Frančiška 20. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst • Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 Novo: ZLOBEC: Pesmi jeze in ljubezni, 950 l>r Mali oglasi DOBRO PLAČO nud' družina iz dove izkušeni gospodinjski Porn®,r(r cl, ki Ima na razpolago vse el*» gospodinjske stroje. Pisati na: D* brosio, Via Cesarottli 17, 35100 va, Italia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do IS. ure) Barbo - Carniel, Trg Garibaldi 4. Giusti, Ul. Bonomea 83 (Greta). Godina ALL’IGEA, Ul. Ginnastlca 6. G. Papa, Ui. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) Ali'Alabarda. Ul. dellTstria 7. Al Galeno. Ul. S. CiFno 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg,/ Trg S. Giovanni 5. Mizzan. Trg Venezia 2. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROK' Dne 25. februarja 1969 se je v • B rodilo 7 otrok, umrlo pa je 16*c>c- UMRLI SO: 72-letna Andrein/ Sse. co, 79-1-etna Anna Kozlovič p'r- --o-latti, 69-letni Vincenzo Sph)er’ c ^ do Staffetta, 56-letni Orlan-lani zadruge odobrili. Po blagaj-niškem poročilu in poročilu nad-»Ornega odbora je bila diskusija, Bato pa volitve. Spremembe ni nobene, ker so člani sprejeli predlog Spravnega odbora in potrdili dosedanje vodstvo, malenkostne spre-[hetrite so nastale v nadzornem odboru, ker sta bila izvoljena dva bova namestnika, in sicer Valentin »vab ter Anton Grgič. Občnega »bora sta sc ude ežila tudi predalnik (Mirko Radovič) in tajnik ganilo Lupine) zadruge »Kraški blev», ki je povedal, da so kmetje v devinsko nabrežinski občini .Ustanovili tako zadrugo, da bi se taže posvetili vinogradništvu, ob-er'etn pa ohranili živinorejo. Predsednik Alojz Mčrkovič je po-“al nasiedn.e poročilo: Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je bilo tudi v preteklem letu delovanje zadruge precej intenziv-n° _-Višina prodaj je ostala na vsak način na isti ravni, čeravno bo-ste videi v bilanci rahel dvig to s. ovnega prometa, kar pa je naj-'eč pos.edica dviga nabavnih cen Pesarpeznih artiklov. Dvignili so se Judi poslovni stroški, ki znašajo *"• 25.0C6.877 (lir 22,053.621 leta 1067), povišali so se za 3,003.256 dr. Največji povišek gre na postavko plač in socialnih dajatev. S tein v zvezi moramo pripomniti, da sbio namestili dva va.enca in da Se je naš uslužbenec Marjan Ko-sWač, ki je odslužil vojaški rok. vmil v službo. .Povišali so se tudi splošni strogi, in to od lir 5,465.805 )eta,1967. na lir 7,382.786 leta 1968. Povišek »baša lir 1,916.981, kar twemem največ postavko del za preureditev Prodajaln, urada, itd. Omenjli smo vatn ie glavne postavke. ,.P°glejmo sedaj glavne dejavno-sb v letu 1968. Najprej smo dokončala obnovitvena dela v vseh tren dfodajalnah in uradu. Najeli smo dttvi prostor v UUci Foscolo » in dfedili stalno razstavo kmetijskih 'trojev. Pebruaria meseca smo organizirali dvodnevni študijski iz.et v ueggio Emilio z obiskom zadružna hleva in drugih ustanov zadušnega značaja. Našo pobudo so dflodno sprejeli vsi udeleženci. Dru-ga pobuda je bil vsakoletni izlet na Kmetijski velesejem v Verono. , Kot vsako leto. smo organizirali Ja Veliki šmaren Kmečki tabor, »aterega pa Je letos motilo vreme. y okviru tabora je bila prirejena azstava zadružnega gibanja nase krajine in etnografska razstava Poslikanih panjskih končnic. Inž. $o* Kodrič je dopolnil tabor z »trpnim poročilom o problemih ^djetijstva in zadružništva. Naša zadruga Je bila prisotna k? Tržaškem velesejmu, na *ej- Alpe - Adria v Ljuoljani iri razstavi kmetijskih strojev v ^brovem. Udeležili smo se z najdbami tudi vseh lokalnih vinskih *»stav in razstave goveje živine. JShj upravnega odbora so se se-z živinorejci v Bazo 'icj in z (jUdtteijj novoustanovljenega za-rU'žnega hleva v Praprotu, v,'-travno smo Izboljšali dostavo 2 ?8a na dom. nismo uspeli reali-j[.rati zadane naloge, to Je en-tedenski obhod vseh vasi najt; Pokrajine. Skušali bomo vseka- t, „r to izpeljati in premostiti raz- tako organizacijske kot eko-“diske težave. . Obvestiti vas moramo, da nam J* tudi letos deželno odbomištvo ža .kmetijstvo podelilo prispevek, *. kar se zahvaljujemo. n Medtem ko vzdržujemo dobre od-s sindikalnimi kmečkimi or-BiPizacijami, so ostali nespreme-vrhi s Kmetijskim nadzorništvom, , udar kaže, da bo možno izbolj- tTje- k 1^Pravni odbor se Je sestaja) red-Bbu V5ftk mesec in Je imel tudi c;.*14J izrednih sej za organiza-X. tabora. 'Ulede uslužbenega osebja lahko rečemo, da je vedno skušalo biti kos svojim nalogam. In še glavne postavke zaključne bilance: aktiva lir 47,507.238. Pasiva lir 47,188.958. čisti dobiček 318.280. Predlagam odobritev bilance in odobritev čistega dobička lir 318.280 v legalni rezervni sklad.# Med diskusijo je bilo precej govora o zadružništvu, o delovanju in nalogah Kmetijske zadruge. Ojstro so kritizirali način delovanja pokrajinskega kmetijskega konzorcija pri razdeljevanju krmil itd., ter delovanje Ustanove za preporod kmetijstva. Splošno zanimanje in odobravanje je sprožilo sporočilo predsednika, da namerava zadruga zgraditi, po možnosti na področju In- dustrijskega pristanišča, veliko skladišče za umetna gnojila, kmetijske stroje, krmila, itd. Zato je vodstvo zadruge poslalo deželnemu odborništvu prošnjo, da bi ji dodelili primeren prispevek. Stvar je zelo važna in uresničitev te zamisli bi lahko mnogo koristila našim kmetom. Zato bi bilo potrebno, da pobudo podprejo ustanove, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, in izvoljeni predstavniki v deželnem Program letošnjih lesnih prireditev na velesejmu Italijanska zveza lesnih trgovcev, ki nudi uradno pokroviteljstvo ((Mednarodnim lesnim dnevom« na vsakoletnem tržaškem velesejmu, je sporočila vodstvu velesejemske uprave osnovni program za letošnjo prireditev, ki bo, kakor že objavljeno, 20. in 21 junija kar zadeva les ter 22. junija, kar se tiče pohištva. Glavni predmet razprave v okviru mednarodnih strokovnih srečanj o lesu bo: «Lesna trgovina kot podlaga in gibalo konkurenčne industrije v Italiji in tujini«. Dnevom bo predsedoval poslanec C. Belci, predsednik tržaškega Centra za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini. Glavno poročilo je pripravilo vodstvo Italijanske zveze lesnih trgovcev, ki ga bo tudi razposlalo zainteresiranim strokovnjakom v štirih jezikih, namreč poleg italijanščine še v angleščini, francoščini in nemščini. Predvidevajo, da bo glavnemu poročilu sledilo več spremnih dodatkov, za katere pa je bil postavljen maksimalni čas 15 minut za vsakega govornika. Poročila in spomenice, ki bodo pravočasno prispele zvezi lesnih trgovcev, bodo prevedena v omenjene jezike in razmnožene v zadostnem številu, tako da jih bodo razdeljevali na tržaškem zasedanju vsem prisotnim strokovnjakom. Kot spremna vprašanja, o katerih se bo na mednarodnem srečanju razvila strokovna razprava, so predvidena: ((Tradicionalne in nove vrste lesa, prevoz, stroški in razpečevanje«, »Industrija pohištva, parketa, okovja, ipd.», »Eksotičen les«, predvajanje filmov, itd. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Znižana kazen avtomobilistu zaradi smrtne prometne nesreče Nesreča se je pripetila leta 1966 na križišču ceste št. 14 s cesto, ki pelje do odcepa proti avtocesti s Pred tržaškim prizivnim sodiščem | predsednik Severrno, gen. pravdnik Franzot, zapiš. Mosca Riatel obram- r> n___\ : _______-j _i . .x~ F. Presti) se je zagovarjal vče raj 28-letni Gabriele Vidulich, mornariški kapitan po poklicu, iz Ui. Cologna 71, ki je bil obtožen, da jc 2. avgusta 1966. leta nenamerno ubil neko osebo ter neki drugi povzročil hude telesne poškodbe. Gre za hudo prometno nesrečo, ki se je pripetila pozno ponoči na križišču ceste št. 14 (Tržič-Trst) s cesto, ki pelje do odcepa pri avto i cesti. , I Tik pred nesrečo je Vidulich u- fred isl‘m sodiščem sta se nto-pravljal avto znamke «Fiat 1100» zagovarjati tudi 26-letna Livia TS 67399 v smeri proti Trstu. Bajc I Chinellato por. Mule iz. Trebč 24 ■ ■ ■in njena mali Manja Zadnik por. Prav pričanje Lorella je najootilo Viduiichevcga zagovornika, da-za* hteva pravičnejšo razsodbo. Odv. Presti je namreč trdil, da je bilo Lorellovo pričevanje pristransko, ker je imel mladenič opravka s sodiščem zaradi podobnih prometnih prekrškov. Prizivni sodniki so deloma upoštevali priziv ter so znižali kazen obtožencu na 11 mesecev zapora. K azen je pogojna. V ostalem pa so jAitrdili prvotno razsodbo. Goriško-bcneškt dnevnik ZASEDBA LADJEDELNICE SE VEDNO TRAJA Solidarnost z delavci v Tržiču je izrazila vsa gor iška javnost Skupen nastop političnih strank ■ Razgovori v Rimu se nadaljujejo - Sinoči v Gorici drugi sestanki Poročali smo že, da se je pričela široka solidarnostna akcija s stavkajočimi delavci tržiške ladjedelnice. Za elektrovarilce, ki stavkajo že več kot 500 ur, se je pričela nabiralna akcija v raznih občinah .tudi v slovenskih in na delovnih mestih v Tržiču. Na sedežu PSI v Gorici so se v ponedeljek zvečer sestali zastopniki raznih strank, da bi določili skupno akcijo za ugodno rešitev problema Prisotni so bili zastopniki PSI, PSIUP, KPI, KD, PRI in PLI. Debata o problemu samem in tudi o sestavi skupnega komunikeja je bila zelo dolga in zanimivo je bilo pri tem, da so se liberalci znašli na skupnih pozicijah z levičarskimi strankami, medtem ko so do zadnjega obstojala nekatera nesoglasja z zastopniki krščanske demokracije. Skupno poročilo ugotavlja, da traja borba elektrovarilcev zelo dolgo, zaradi trme ravnateljstva podjetja, in da vse to povzroča paralizo v gospodarski dejavnosti naše pokrajine, ki je že tako precej gospodarsko prizadeta. Na tak način je bil zavržen javni denar tudi v škodo samega podjetja. Zastopniki zgoraj imenovanih strank, nadaljuje poročilo, zahtevajo takojšnji nastop ministrskega predsednika in zainteresiranih ministrov, da bi se zadeva rešila s tem, da se sprejmejo zahteve delavstva, istočasno zahtevajo zastopniki strank odpravo disciplinskih kazni za nekatere delavce. Goriške politične stranke, zaključuje poročilo, menijo, da je potrebno u-vesti v notranjosti tovarne novo vzdušje človeških in socialnih odnosov, kar hej zagotovi izboljšanje položaja delavstva. Akcija se medtem nadaljuje. Sinoči so se, spet na sedežu PSI v Gorici, sestali zastopniki mestnih sekcij raznih strank in zastopniki kulturnih krožkov in ustanov. Namen sestanka je ustanoviti v Gorici odbor, ki naj zbira sredstva za stavkajoče. Naj omenimo tu primer, ki se je pred- dvema mesecema dogodil v Ferrari in ki bi ga lahko posnemala gortška prefektura. V Ferrari so preg nekaj meseci delavci^zascd|i Eridania. Dobili so vso pomoč kra jevMh Ustanov in všUh organizacij v mestu in pokrajini. Ker so bili za božične praznike delavci brez plač, je tamkajšnja prefektura, po pritisku ministra za delo Brodoli-nija, nakazala iz fondov notranjega ministrstva, vsakemu stavkajočemu izredno podporo 50.000 lir. Denar, ki se običajno uporablja v volilne svrhe, je tokrat služil stavkajočim delavcem. Vredno bi bilo. ni odveč faksimile Knjiga je originalnega formata in vezana v svetlo usnje. Naročite se čimprej nanjo I je skušal prehiteti dva avtomobila, i sta bila pred nj.m t:r je zato zavozil nekolike na levo stran ceste (v smeri lastne vožnje). Manever pa je bil usoden za vozilo, ki mu je prav tedaj prišlo naproti, «Fiat 1200», ki ga je upravljal Gir.o Banova iz Trsta. Trčenje ni bilo popolnoma čelno, a je vendar bilo usodno za zadnje vozilo, «Fiat 1200» je trčil v drevo ob c:sti ter povzročil hude poškodbe vozniku in njegovi sojaotnici. Banova je namreč malo časa prej ugodil prošnji Laure Pattaieve, da jo odpelje do Tržiča. Solcr pravzaprav dekletovega priimka ni niti jtoznal. Pri nesreči se je Pattaicva tako hudo poškodovala da je nekoliko pozneje izdihnila v bolnišnici. Banova pa se je moral zdraviti okoli pol leta. Prvostopni sodniki v Gorici so menili, da je nesrečo zagrešil edinole Vidulich in sicer zato, ker je zapeljal pri prehitevanju na drugo polovico ceste ter je vozil s hitrostjo okoli 100 km na uro z zasenčenimi žarometi. Obtoženca so spoznali za krivega ter so ga obsodili na 1 leto in 10 mesecev zapora ter 30.000 lir denarne kazni. Vozniško dovoljenje pa so mu odvzeli za 2 leti. Proti tej razsodbi se je pritožil Vidulich, ki je trdil, da se je nesreča pripetila, ker je Banova zavozil na levo stran cestišča. Pripomniti je treba, da je pri razsodbi sodišča prve stopnje odigral pomembno vlogo priča Lorello. Gre za mladeniča, ki je zapleten v znani proces, ki zadeva namerno trčenje med zasebnim avtom in taksijem, do katerega je prišlo v Ul. C. Bat-tisti in kjer je živa zgorela potnica v taksiju. "ji. jjj j| Šil ::: jjj lij jjj In jjj II: iii | iii ::: jjj jjj jjj III iii jjj iii iii m Chinellalo, stara 68 let iz Ul. Pa-rini 10. Ženski so obtožili, da sta se polastili premičnin, ki jih je že zasegla sodnijska oblast. Šlo je v bistvu za opremo dnevne sobe, ki jo je Livia Chinellato odkupila od podjetja Struggia. Tedaj je ženska stanovala v Ul. G. Gaiilei 24. Pozneje se je preselila v neko drugo ulico, a nakupljeno pohištvo je prepeljala v materino stanovanje. Res pa je, da niso bile poravnane zapadle menice in da je zato prišlo do rubeža. Pozneje je podjetje odpeljalo pohištvo v svoje skladišče. Kazensko sodišče je v juliju lani sfioznalo obe ženski za krivi ter ju je obsodilo na 4 mesece zapora tr , 20.000 lir globe. Prizivni sodniki so j ju oprostili zaradi jjomanjkanja do-! kazov. kulturni užitek brez primere i DALMATINOVE BIBLIJE tibaika knjigoiMi TRST Ul. «V. Frančiška 20, Lel. 61.792 Odgovori odbornika Vascotta svetovalcem Odbornik za industrijska fiodjet-ja Vascotto je pismeno odgovoril na vprašanja nekaterih svetovalcev glede javne razsvetljave. Svetovalcema Fragiacomu (PRI) in Wllhelmu (KPI) je sporočil, da bodo čimprej okrepili razsvetljavo na cestah skozi Bazovico, Križ in Trebče, na Vrdelski ln Lonjerski cesti, za kar bodo porabili 50.000.000 lir. Komunističnemu svetovalou Supancichu Pa je sporočil, da bodo čimprej povečali število voženj avtobusa, ki povezuje naselje San Ser-gio z mestom. Poleg tega Je odbornik obvestil svetovalca Cesa-rija (PSI), da bo Acegat kmalu postavil na raznih postajah v predmestju in drugod male čakalnice Na vprašanje komunističnega svetovalca Suppancicha, ki Je odbornika opozoril na pomanjkanje pometačev in odnašanja smeti na Kolon-kovcu, je Vascotto odgovoril, da bodo razširili službo za pobiranje smeti tudi na osamljene hiše. Zato so že postavili okrog 60 posod za zbiranje smeti vzdolž poti, po kateri lahko vozi tovornjak mestne čistoče. Pometanje ulic pa o-pravijo na tem področju enkrat tedensko. Nesreča na delu V prvih jutranjih urah včeraj se Je v gradbišču podjetja «Gio-na» (Ul. Orlam 4) v Ulici Buona-rotti jionesrečll delavec Milan Peršič, star 41 let, iz Ulice della Guar-dia 35. Delal je na odru, tri metre visoko, ko je iz neznanih razlogov izgubil ravnotežje in padel. Pri padcu sj je zlomil nogo. Na njegov krik so prihiteli delovni tovariši, ki so telefonirali na postajo rdečega križa, od koder je na gradbišče odhitel rešilni avto. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dober mesec. če to poudarimo, posnemati ta primer. Sinoči so se na sedežu pokrajinske uprave sestali člani odbora z načelniki političnih skupin v pokrajinskem svetu, da bi se domenili o skupni politični akciji tudi na tem področju. Ko pišemo te vrstice je seja še v teku. V Rimu so se včeraj popoldne spet sestali vsedržavni in krajevni sindikalni zastopniki s predstavniki podjetja. Sindikati spet nastopajo e-notno (samostojen nastop CISL je to organizacijo baje precej drago stal: v Tržiču pravijo, da je članske izkaznice tega sindikata vrnilo nekaj desetin aktivnih članov) in zahtevajo odpravo točke sporazuma, ki pravi, da velja akordna mera 92 odstotkov za dobo štirih mesecev. Sindikalisti, ki poznajo tempo ugotavljanja akordov v ladjedelnici trdijo, da ni moč v štirih mesecih doseči popolnega sporazuma o akordih. Treba bi bilo torej časovno dobo podaljšati. (Sekcija krvodajalcev ustanovljena v Šlovrcncu Preteklo nedeljo je nova krvodajalska sekcija v Slo-vrencu ob Soči izvolila tudi svoj odbor, ter s tem pričela uradno delovati. Sekcija šteje 64 članov, od katerih se je volitev udeležilo 44; na zborovanju je bil prisoten tudi direktor gori ške postaje za transfuzijo dr. Ban-cheri. OBČINSKI ODBOR V GORICI V ponedeljek zvečer bo seja občinskega sveta Nad 10 milijonov lir za ceste; razširili Itodo Ul. Monte Sabotinu v Slandrežti Na svoji zadnji seji v ponedeljek zvečer je občinski odbor v Gorici odobril sklep, da bodo sklicali sejo občinskega sveta za ponedeljek 3. marca ob 21. uri, da bi na njej nadaljevali razpravo o tistih točkah dnevnega reda, ki so ostale še s prejšnje seje nerešene. Na predlog odbornika za javna dela so na tej seji odobrili razširitev ulice Sabotino v Standrežu, za kar bodo potrošili 300 tisoč lir. Za popravilo obrabljenih asfaltiranih cest pa bodo potrošili 9.65 milijona lir. Tudi ograjo ob Ul. Ona-ni bodo popravili in dokončali, kar naj bi stalo pol milijona lir. Odborniki so nato sklenili, da bodo predložili občinskemu svetu v odobritev strošek za tisk posebne knjige, ki naj opiše pokrajinske, zgodovinske, kulturne ter u-m?miške značilnosti Gorice, njeno gospodarsko in družabno življenje. Taka knjiga bi bila nedvomno ze'.-> PREDAVANJA FUNKCIONARJA DR. DAMIJANA PAVLINA Deželna ustanova za razvoj kmetijstva se zavzema za zgraditev zadružne kleti V ponedeljek in lorek sta bila sestanka s sloven-skinii kmclovalei v Slandrežti in na Oslavju ker je ob pomembnih glavnih poteh ter leži na področju konzorcija za zaščito tipičnih briških vin. Vrhu tega je ta občina pri nas največji proizvajalec vin, ki so razmeroma dobro reklamizirana. V tej kleti bodo hranili tako briška kot nižinska vina, vendar se bo vinifikacija za vsako sorto vršila posebej. Klet bo učinkovita, če bo imela zmogljivost vsaj 30 do 40 tisoč stotov grozdja, vendar pa bodo načrti tako sestavljeni, da se bo proizvodnja lahko dvignila na 80 do 100 tisoč stotov. Ker sprva ne bodo dosegli predvidene količine, bo razliko krila ER SA iz svojih skladov. V kleti bodo pridelovali samo kvalitetna vina, ki jih bodo ustekleničili.^ Financiranje objekta je možno na dva načina: 1. preko državnega zakona 614 o pasivnih področjih, po katerem bo država skrbela za celotno gradnjo; 2. s pokra,tinskim prispevkom v višini 75 odst., za ostalih 25 odst. pa bodo najeli posojilo z jamstvom ustanove ERSA. Zadružna klet bo plačevala grozdje na podlagi količine sladkorja in drugih lastnosti, tako da bo ustvarjen zares izvrsten pridelek, ki bo s primernim zaslužkom obenem soodbuial vinogradnike, da se bodo lotili širienja svojih vinogradov. Ob zaključku sestanka so se kmetovalci zanimali za praktično ukrepanje. zlasti jih je zanimala cena grozdja. Podoben sestanek ,ie deželna ustanova priredila sinoči v neki gostilni na Oslavju. Funkcionar deželne ustanove ERSA na predavanju o zadružni vinski kleti v neki gostilni v Standrežu V neki štandreški gostilni je bil v ponedeljek zvečer sestanek ustanove ERSA (Deželna ustanova za pospeševanje kmetijstva), na kateri je funkcionar ustanove dr. Damiian Pavlin govoril o prizadevanjih ustanove za izgradnjo zadružne kleti v goriški pokrajini. Sestanka so se poleg kmetovalcev iz štandreža 't-deležili tudi kmetovalci iz Sovodenj, ki so pridelovalci vina in se jih ta- PRED DNEVI V GORICI Zanimivo predavanje o slovenskih znamenjih Predaval je dr. Marijan Zadnikar iz Ljubljane V ciklu predavanj o slovenski i lice, ki tudi tako lepo krasijo vso ljudski nabožni umetnosti je pred dnevi govoril v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici dr. Marijan Zadnikar iz Ljubljane. Predavanja organizira SKAD in bodo prvima dvema sledila Se razna druga s področja pesništva, glasbe in ostalih panog umetniškega ustvarjanja. Dr. Zadnikar je umetnostni zgodovinar ter konservator pri Spomeniškem varstvu Slovenije. Zato je njegovo delo na tem področju prav gotovo specialistično, o čemer priča veliko Število knjig in publikacij s področja umetnostne zgodovine in etnografskih raziskav. V svojem predavanju pod naslovom eSlovenska znamenja» je dr. Zadnikar zajel obSimo snov slovenske kulturne zgodovine, v kateri je ljudska umetnost igrala nedvomno izredno vlogo. Ta umetnost se morda Se najbolj kaže na religioznem področju, kar lepo razodevajo nešteti primeri na Slovenskem. Med te spadajo gotovo tudi znamenja, ki so tako značilna za naSe kraje. Predavatelj se je zaustavil ob zna menjih nasploh ter omenil njih razširjenost skoraj po vsej Fvropi. Prikazal je tudi postanek teh ljudskih umetnin, ki gredo od gotike in romanske dobe tja skozi rene sanso in barok. Posamezna znamenja zadobijo tudi različno oblikovno in slogovno karakteristiko glede na zemljepisno posejanost istih. Tako imamo n. pr. veliko Število znamenj na Štajerskem, Koroškem, Gorenjskem, nekaj manj morda na Primorskem, čeprav je med slednjimi eno najlepših gotskih znamenj v Volčah pri Tolminu. Dr. Zadnikar je nadalje razčlenil razne vrste znamenj, od kamnitih, ki obsegajo pokopališke stebre in svetilnike, stebra-sta znamenja, kamnite križe, do zidanih znamenj slopastega tipa, trikotna znamenja in znamenja z nišo. Ob koncu je prikazal U kape- slovensko zemljo in jih lahko v širšem smislu štejemo med naša ljudska umetniška znamenja. Predavanje so spremljale primerne barvne diapozitive, ki so plastično prikazale zelo zanimivo in za večino številnega občinstva skoraj novo snov. Naj zaključnim s pomenljivimi predavateljevimi besedami: «Po vsej slovenski zemlji so posejana znamenja: ob cestah in križpotih, sredi polj in gozdov, na robu vasi in na trgih, na planem in v bregu stoje. Tudi ona. morda najskrom■ nejša med pomniki davnih dni, dokazujejo. da nismo šele od včeraj na tej zemlji.» Nagrada za obiskovalce strokovnih tečajev Delavska zbornica v Gorici obvešča vse prizadete, da je ministrstvo za delo na osnovi zakona za pasivna gorska področja določilo mesečno nagrado po 7500 Ur za tiste mladince, ki obiskujejo strokovne tečaje za zidarje, kmetijstvo in umetno obrt. V Gorici pri de za to v poštev vse briško pod ročje od Gorice do Dolenj ter Go rica in nekatere furlanske občin.'. Ta ukrep se tiče tudi mladine iz števerjanske občine, Oslavja, Pev-me, Sentmavra in Podgore. Na delu je padel Včeraj dopoldne ob 10.30 so nudili prvo jxxmoč v goriški splošni bolnišnici Claudiu Biagiu iz Krmi-na, Ul. Cancelleria vecchia 31 Claudi se je malo prej ponesreči! v Gorici v Industria marmi, kjer je zajx>slen kot kamnosek. Ko je šel preko improviziranega lesenega mostička, mu Je spodrsnilo, padel Je in se ranil na čelu ter odrgnil po nogah. Okreval bo v 5 dneh. ka zamisel neposredno tiče. Predstavnik deželne ustanove za kmetijski razvoj dr. Damijan Pavlin je v začetku opisal koristi, ki jih bodo kmetje imeli z izgradnjo zadružne kleti, za katero je dala pobudo deželna ustanova skupno s pokrajinskim kmetijskim nadzorništvom. Prve konkretne rezultate so zabeležili pred meseci v Krminu, kjer so se vinogradniki že ogreli za zadružno klet. Zadružna misel se v državi vse bolj uveljavlja ter imamo sedaj 605 zadružnih kleti, od katerih je enajst v naši deželi. V njih se prideluje 22 milijonov hi vina, kar predstavlja eno tretjino celotne proizvodnje. Dr. Pavlin je nato navedel koristne primere zadružnega kletarstva v Jugoslaviji ter pristavil, da se v okviru Skupnega evropskega trga pričenja Francija uveljavljati tudi pri nas, čeprav je znano, da smo pomemben vinski proizvajalec. Sedanja vinska proizvodnja na Goriškem znaša 130.000 hi ter gre v prodajo po razmeroma ugodnih cenah. Vendar je potrebno najprej s primerno propagando obdelati tržišče. če hočemo prodati višje količine vina, ki jih bomo z novo politiko prav gotovo proizvajali. Pristojni dejavniki so se odločili za izgradnjo vinske kleti v Krminu, Avto podrl kolesarja v Gorici Včeraj nekaj po 20. uri se je pripetila na križišču Ulic Roma in Crispi v Gorici prometna nesreča pri kateri je dobil precejšnje poškodbe 51-letni Franc Leban iz Gorice Ul. Cicconi 2. V bolnišnici, kamor so ga odpeljali z avtom Zelenega križa, so mu ugotovili zlom levega zapestja in zlom več reber ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Ko se je Leban peljal s kolesom s Travnika po UL Roma, je na križišče v Ul. Crispi privozil z avtom 51-letni Luigi Sussi iz Gorice Ul. Manzoni 32, ki je podrl kolesarja. Zapisnik o nesreči so na pravili karabinjerji. Šofer je ostal nepoškodovan in tudi avto je utrpel Ie malo škode. , IIIIIIIMIIIMIII1MIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIItlllltlllllllimilllMIIUIIIMtll1ll|llt||tl||||||||||||||||||U|||ni||||||, Sreča v nesreči zanimiva in tudi koristna, seveda sorazmerno z njeno temeljitostjo in objektivnostjo. Na predlog odbornika za finance so odobrili strošek 1.8 milijona lir za dom onemoglih v Ločniku za pretekli december. V petek 28. t.m. bo imel odbor ponovno sejo ot> 18.30 uri. Danes pian:nski večer v klubu «S. Gregorčič> Slovensko planinsko društvo v Gorici bo imelo danes, v sredo zvečer ob 20.30 v klubu «S. Gregorčiča v Gorici, Verdijev korzo 13, pester in zabavni planinski večer, članom in prijateljem bodo prikazali številne barvne posnetke iz društvenih izletov in še druge zanimivosti. Iz |>oriške|»a matičnega urada V ponedeljek so na goriškem matičnem uradu prijavili 8 rojstev in 4 smrti. ROJSTVA: Cristlna Musizza. Ro-dolfo Petterin, Alessandra Ceoot, Lara Vlsintin. Marco Bergamasco, Igor CroselU. Alessandra Furlan -n Marco Pascolettl. SMRTI: Delavec 57-letn! Vito Locoselli; upokojenec 68-letni Do-menico Scotta: upokojenec 68-letnl Garcisio Riavis in upokojenka 75-letna Elisabetta Bone vd. Riavis. Klub «SIMON GREGORČIČ. Gorica, v sodelovanju s SLOVENSKIM GLEDALIŠČEM V TRSTU vabi na premiero samostojnega recitacijskega večera igralca Staneta Raztresena SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE Scenska zasnova: Demetrij Cej Glasbena spremljava: Tulio Možina Režija: Adrijan Rusija Večer bo v j>etek 28. februarja ob 20.30 v dvorani kluba ((Simon Gregorčič«, Korzo Verdi 13 in v soboto, 1. marca ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva « Jezero » v Doberdobu. 15./16. MAREC IZLET SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA v Opatijo Ste se že prijavili? Pohitite: vpisovanje zaključimo 1. marca! Včeraj dopoldne sta na »ovinku smrti* v Jamljah trčila fiat s tržaško registracijo in lancia. Kakor je razvidno s fotografije, je nastalo na zunanji stezi nevarnega ovin ka. Zakrivila ga je voznica, ki se je peljala v Gorico in je tik pred ovinkom hotela prehiteti tovornjak. Vtem se je iz nasprotne strani pripeljal avtomobilist, ki je, k sreči, pravočasno opazil nevaren položaj in vozilo zaustavil. Kljub temu je nastalo rahlo trčenje s kakšnimi sto tisoč lir škode na novi lanci. Ne vemo, kako se je nesreča zaključila, ker nismo želeli biti priče v sporu, zakaj niti največje kavalirstvo nas ne bi moglo postaviti na stran voznice, pa čeprav se ji je še tako mudilo v šolo. Prej smo bili na strani voznika, ki mu je bilo malo mar, če bodo voznici vzeli vozniško dovoljenje (kot je sama izrazila to bojazen) in smo mu skorajda pritrdili, da predstavlja »prometno nevarnost*. «Nič ni manjkalo, da bi postala moja žena vdova, otroka moja pa siroti,* je pristavil. Gorica CORSO. 17.00: «Fraulein dok- tor«, S. Kendall ln N. Green; ita-iijansko-jugoslovanski Dim v barvah. VERDI. 17.00: «La lunga notte dl Tomb Stone«, T. Milliam in A. Ekberg, italijanski kmemaskopeki barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO. 17-22: «11 molto on. agente di S. M. britannica*. T. Adams in D. Addams. Angleški barvni film. VITTORIA. 17.15: «Ormen», H. An-dersson ln C. Schelling, švedski film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17-21.30: «L'infemo nel Pacifico«. Ameriški film. Tržič AZZURRO. 17.30: «Suicidio a paga-mento«. Luigi de Funes. EXCELSIOR. 16.00: «Un cowboy in Africa«. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Silenzio, si uc-cide», R. Mark in L. Rivelli. Ki-nemaskope v barvah. Nova Gorica »Soča* — Nova Gorica: «Marisol potuje v Rio«, špansko brazilski barvni film — ob 18. in 20.15. »Svoboda* — Šempeter: »Drugi dih*, francoski Dim — ob 20.15. Šempas: Prosto. Deskle: «BU]y Kid«, ameriški film — ob 19.30. Renče: Prosto. Kanal: Prosto. Prvačina: Prosto. DE2URNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je o< prta lekarna Pontom Bassi, Raštt št 26, tel. 33-49 TRŽIČ Danes ves dan m ponoči Je Tržiču odprta lekarna »Centrale — Piazza della Repubbliea, tel. 723-RONKF Danes je odprta lekarna «AU Stazione« dr. Matittl — viale G« ribal dl 3 - tel. 7704«. miSAmva DIRKA PO SARDINIJI Polidori zmagovalec 3. etape Michelotto prvi na skupni lestvici Tekmovanje se je odvijalo v dežju, snegu in soncu NUORO, 25. — Muhasto vreme je bilo danes glavni protagonist tretje 'etape mednarodne kolesarske dirke po Sardiniji, skupno z njim pa so eno glavnih vlog odigrali tudi trije kolesarji: Polidori, Michelotto. Fezzardi. Favoriti so na tem delu dirke razočarali. Današnja etapa, ki je vodila preko najvišjih predelov o-toka, bi jim morala služiti kot preskušnja njihovih moči. Vse pa kaže, da jih je vreme presenetilo in se niso hoteli preveč naprezati. Morda bodo razpoloženi bolj borbeno jutri, ko bo na vrsti razmeroma lahka 4. etapa na progi Nuoro - Olbia, dolga 139 km. Današnja etapa se je začela v razmeroma lepem, sončnem vremenu. Polagoma pa se je sprevrglo in po 25 km prevožene pot! i-‘ začelo deževati, nato snežiti, kasneje pa je celo padala tola. Vožnja je bila tako zelo otežkočena in nevarna. Do odločilnega naskoka je prišlo pri 33 km, ko je najprej ušla dvojica Fezzardi Anni. Fezzardi je še nadalje vztrajal v pobegu, Anni pa je zaostal. Za ubežnikom so se glavnine pognali Michelotto, dori in Bratzu. Dva km kasneje jc Michelotto ujel Fezzardija in v naslednjih 10 km sta si priborila dobro minuto naskoka pred Polido-rijem in več kot 4 minute pred glavnino, Bratzu pa je zaostal. U-bežnika sta si priborila v nadaljevanju vožnje celo skoraj 6 minut naskoka pred glavnino, pri 70 km pa se jima je v hudem snežnem metežu pridružil Polidori. V ozadju se je pognalo na lov za ubežniki 27 zasledovalcev, ki so precej zmanjšali svoj zaostanek, toda kasneje ga je vodeča trojica zopet povečala Pri 101. km je Fezzardi nekoliko zaostal, ostala dva ubežnika pa sta se pognala proti cilju. 500 metrov pred belo črto je opravil Polidori zadnji naskok in osvojil etapno zmago. iz Poli- I-estvica 3. etape 1. Giancarlo Polidori. 125 dolgo pod od Tortolija Nuora je prevozil v 4.6'11” (p h. 30,425 km n. u.) 2. Michelotto v istem času 3. Fezzardi 2’44" zaostanka 4. Vicentini 4’09" 5. Poggiali 4 31” 6. Armani 4’29” 7. Dancelli 8. Bitossl 9. Basso 10. Ritter (Dan.) 11. Bel Ione (Fr.) 12. Soave 13. Adorni 14 Sgarbozza 15. Anquetil (Fr.) vsi v času Ar manija Skupna lestvica 1. Claudio Michelotto 11.02’40” 2. Polidori 1*18” zaostanka 3. Fezzardi 2’44" 4. Bellone (Fr.) 4’29” 5. Vicentini 4-49” 6. Bitossi 4'59” 7. Basso 8. Motta 5’09” 9. Soave 10. Ritter (Dan.) 11. Adorni 12. Armani 13. Guerra 14. Anquetil (Fr.) 15. Godefroot (Bel.) 5’10” H O KU NA L UDU SINOČI V SKOPJU Začetek svetovnega prvenstva C skupine Na novem stadionu v Skopju sa je v ponedeljek pričelo letošnje svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu v skupini «C», v kateri so Bolgarija, Madžarska. Holandija. Danska, ! mi sta se v obojestransko slabi km I igri srečali Holandija in Danska. ,)n 1 Holandija je bila nekoliko boljša in je zmagala s 4:3 (2:0, 0:2, 2:1). V drugi igri je Bolgarija nepričakovano premagala enega izmed favoritov, Japonsko, prav tako s 4:3 (0:0, 2:2, 2:1). Moštvi sta prikazali zelo borbeno in hitro igro, Japonci so imeli več boljših posameznikov, Bolgari so bili kot celota bolj uigrani. Zmaga je pripadla bolj iznajdljivim Bolgarom, čeprav so imeli Japonci več možnosti za gol. Včeraj pa so v deževnem vremenu v prvi tekmi Japonci po zelo dobri igri zlomili svojega nasprotnika Holandijo v prvi četrtini, zatem pa so brez težave dosegli visoko zmago z 11:1, (1:1, 6:0, 5:0). V drugi tekmi so Švicarji, ki bodo verjetno zmagovalci v tej skupini, z lahkoto odpravili Dansko z 8:0 (2:0. 3:0, 3:0). Švica je v zadnji tekmi prvega dneva premagala Madžarsko z zasluženim visokim rezultatom 11:1 (3:0, 4:0, 4:1). SMUČANJE V NEDELJO V RAVASCLETTU Jožko Morelj najboljši med tekmovalci SPDT Slovensko planinsko društvo Trst je v nedeljo s svojimi tekmovalci nastopilo že na drugem smučarskem tekmovanju v letošnji sezoni. Tokrat so branili barve svojega društva v Ravasclettu na tekmovanju v veleslalomu «meščanov« za »Nagrado Ravascletta» med fanti Jožko Morelj in Sergij Cesar, med dekleti pa Nadja Košuta. Prireditve se je udeležilo 108 smučarjev in 11 smučark. V tako številni konkurenci so se slovenski smučarji — glede na kratek staž njihovega nastopanja — kar dobro odrezali. Zmagal je Tržačan Alberto Solari, ki je prevozil 2.200 metrov dolgo progo s 60 vratci v 2’16”4. Jožko Morelj je zasedel 36. mesto s časom 2’41”3, Sergij Cesar pa je bil 50. s časom 2’45’’7. Uvrstitev Mo-relja pa bi lahko bila še boljša, če bi na sredini proge ne padel, zaradi česar je zapravil okrog 4 sekunde. Krstni ženski nastop za SPDT je opravila Nadja Košuta, ki sicer ni ____NOOOMiT MLADINSKO PRVENSTVO Visok poraz gajevcev v tekmi s Fortitudom Ekipa iz Padrič in Gropade je doživela poraz s 1:0 GAJA: Grgič S., Marc, Rismondo, Stranšek, Kralj M., Grgič J., Vrše, Grgič B., Kralj P., Grgič D., Gojča, Milkovič. FORTITUDO: Don a del, Basieglav, Cecutin, Pecchiari, Petruzzi, Bertoc-chi, Puzzer, Novel, Sabadini. Gla-vina, Cheber. V nedeljo so na občinskem igri-Japonska ” i n * *š vTca.' ~V prvi" Tek-" šču v Miljah odigrali povratno tek- 15. MARCA na pobudo slovenskega gospodarskega združenja OCENJEVALNA VOŽNJA TRST OPATIJA Slovensko gospodarsko združenje bo priredilo v dneh 15. in 16. marca dvodnevni izlet v Opatijo. Ob lej priložnosti je sklenilo organizirali posebno ocenjevalno vožnjo na progi od Trsta do Opa ti je. To naj bi bil neke vrste trallg», vendar pa se bo nekoliko razlikoval od takih tekmovanj. Udeleženci ocenjevalne vožnje Trst - Opatija (OVTO) bodo morali namreč priti na cilj v pred pisanem času, razen tega pa bodo morali spotoma rešiti tudi več nalog, ki bodo zajemale vprašanja iz raznih področij. Tekmoval na komisija bo rešitve po posebnem ključu ocenila in najuspeš nejši udeleženci bodo zvečer v hotelu Ambasador v Opatiji na grajeni s številnimi in bogatimi nagradami. Prireditelji bodo namreč razdelili nagrade prvim desetim udeležencem, nagrajena pa bo tudi najboljša izključno ženska posadka (čeprav ne bo uvrščeno v prvo deseterico) Pravilnik tekmovanja 1. Tekmovanje v ocenjevalni vožnji Trst — Opatija bo 15. marca 1969. Zbor udeležencev bo predvidoma pol ure pred prvim startom, ki bo ob 14. uri v Trstu na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7. 2. Tekmovanja Slovenskega gospodarskega združenja se lahko u- deleži vsakdo, ki se je zanj do 1. marca 1!)69 redno prijavil na se dežu, TRST, Ul. Filzi 10 in ima v redu vse vozne in vozniške šofer ske dokumente in vozniško knji žico ter zavarovanje za vozilo (zelena karta) 3. Vsako posadko sestavljata najmanj dva ali več članov. V seznam tekmovalcev se vpiše le ime voznika ob startu pa tudi število pot nikov. 4. Vsak voznik mora pred star lom pritrditi na obe zadnji stranski okni (na notranji strani) tekmovalni številki, ki ju dobi od or ganizatorja. Tekmovalec, ki bi med tekmovanjem ne imel vidno pritrjenih številk bo diskvalifici rani. 5. Tekmovalci bodo startali pred vidoma v ehominutnih presledkih in bodo morali 168 km dolgo progo prevoziti s poprečno hitrostjo 56 km na uro. 6. Vsak tekmovalec se bo moral javiti med vožnjo določenemu številu kontrol in rešiti naloge, ki jih bo prejel. 7. Tekmovalci se pri kontrolnih mestih ne bodo smeli ustaviti na cesti v zadnjem km pred kontrolno črto (oz. ciljno črto) na cesti šču, ampak šele za njo. V nasprotnem primeru bodo penalizi-rani 8. Vsak tekmovalec mora takoj po prihodu na cilj oddati svoj tekmovalni list, sicer bo v nasprotnem primeru diskvalificiran. 9. Med tekmovanjem je dovoljena uporaba ur, zemljevidov in dru-gih pripomočkov. 1». Tekmovalci, ki bi prispeli na cilj z več kot 15-minutno za mudo bodo diskvalificirani. U. Razdelitev nagrad bo v hotelu Ambasador v Opatiji med večerjo ob 21. uri. 12. Vsi tekmovalci so dolžni u po.steva.ti med vožnjo vse prometne predpise 13. Prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti za škodo, ki bi jo povzročili ali bo povzročena med OVTO udeležencem, vozilom ali tretjim osebam, oz. njih lastnini. 14. Vsi tekmovalci so dolžni upo števati vse predpise in navodila prireditelja in s svojim športnim obnašanjem prispevati k uspehu prireditve. V primerih ugotovljenih nepravilnosti,si prireditelj pridržuje pra.vico do izključitev iz tekmovanja. 15. Prireditelj si pridržuje pra vico do spremembe teh določil v primeru potrebe, višje sile ali po lastni uvidevnosti. Trst, 23. II. 1969. Odbor za OVTO SGZ tekmovala v tako številni konkurenci, vendar pa je bila ta po kakovosti sorazmerno povsem enakovredna moški. Zasedla je 7. mesto s časom 4’11”4, medtem, ko je zmagovalka Silvana Candoni iz Tol-meča porabila za isto progo 2’34”7. Velika škoda pa je, da nista nastopili tudi ostali dve tekmovalki SPDT, ki sta se prijavili za ta nastop, saj bi v tem primeru slovenska ekipa skoraj gotovo odnesla pokal za drugo ekipno mesto. Na tekmovanju so kot gostje nastopili tudi številni člani smučarskega kluba Platak z Reke, ki pa niso dosegli vidnejših uvrstitev. * * * BARDONECCHIA, 25. — Stefa-no Anzl je zmagal v smuku na italijanskem državnem prvenstvu alpskih disciplin. 2. je bil Varallo, 3. Dibona. 4. Demetz itd. V nedeljskem slalomu pa je zmagal Clataud pred De Nicolojem in De Tassisom. Na lestvici za kombinacijo je zmagal Felice De Nicolo, za n i im pa so se uvrstili Schmalzl. Demetz, Dibona in drugi. mo mladinskega nogometnega prvenstva med tamkajšnjim Fortitu-dom in Gajo. Padriško - gropajska ekipa je v tem srečanju upala na vsaj neodločen izid, toda žal ji to ni uspelo. V opravičilo za ta poraz lahko povemo, da so v enajsterici Gaje manjkali nekateri standardni igralca, poleg tega pa je tudi igrišče otežkočilo tehnično dovršenejšo igro, ker je bilo razmočeno, blatno in zato težko. Končni izid tekme je bil visok: 4:0 za Miljčane. Fortitudo je pač trdno moStvo, tako v napadu, kot tudi v obrambi. Nasprotno pa Je moštvo, ki je igralo na drugi polovici polja, prikazalo precej negotov nogomet in le posamezne poteze so tu in tam od časa do časa zadovoljile Zelo se je potrudil vratar Grgič, da bi zajezil strele nasprotnih napadalcev, toda njegov trud ni rodil zaželenega sadu: prejel je 4 gole. Razmerje sil na igriSču je tako razvidno iz samega izida. Fortitudo je napadal vso tekmo in je že v prvem polčasu dvakrat potresel mrežo gostujoče enajsterice, v drugem delu srečanja pa nato še dvakrat. Sicer je tudi Gaja tu in tam poskušala sprožiti napad, toda pri tem ni imela posebne sreče. Tako lahko rečemo, da se to slovensko moStvo zadnje čase ne more pohvaliti z ravno zglednimi uspehi in njegovi rezultati niso posebno zadovoljivi. Tako zdaj preostane le še upanje, da se bodo v enajsterico čimprej vrnili vsi' standardni igralci ter bo moštvo z njihovo pomočjo zopet zaigralo z večjimi uspehi in boljšimi izidi Peter Po padcu v Kranjski gori Karničnik je umrl V nedeljo je v bolnišnici na Jesenicah umrl član smučarskega kluba Branik iz Maribora 19-letni Dušan Karničnik, ki je v četrtek v tekmovanju v smuku za prvenstvo države nevarno padel na progi, kj je bila zaradi dežja zelo razmehčana. Na natačnem pregledu v bolnišnici so ugotovili, da Krničnik ni dobil pretresa možganov, kot je bilo prvotno javljeno, temveč zlom lobanje KOŠARKA PRVENSTVO MOŠKE B LIGE Po porazu peterke Becchija goriški Splugen zopet v vodstva Tesna zmaga Italsidra in poraz Lloyda Splugen Brau — La Torre znali dobiti pravega ritma. Prvi polčas se je zaključil s 37:27 za domačine. V 6’ drugega polčasa je Spiigen vodil z 20 točkami razlike. La Torre pa, ko. je začel Splugen kazati nekoliko utrujenosti in je izgubi! nekaj precej lepih žog (zlasti pri podajanju) je začel igrati z neverjetno hitrim ritmom, tako da je moral Djerdja menjavati igralce. Igra pa se je začela bližati h koncu in zaključila se je z rezultatom 84:68. Candy — Lloyd Adriatlco 76:42 (29:19) CANDY: Raffaele II. 21, Nava 8 Buschi, Derosa 4, Rago 13, Ta-rantino 8, Mastrangelo 10, Piaz-za 2, Musetti 10, Guerci. LLOYD ADRIATICO: Sancin, Bernardini, Poli 7, Fortunati 5, Bicci 3, Lonero 5, Narder 11, Mil-lo 4. De Gioia 6. SODNIKA: Luigi m Antonio Melone (Brindisi). KAZENSKI STRELI: C a n d y 18:24, Lloyd 6:14. Odsotnost Porcellija v vrstah Lloyda je Tržačanom le v delno o-pravičilo za njihov poraz na igrišču Candyja. Večji de! krivde za težak poraz nosijo igralci sami, k' se niso dovolj potrudili In niso nikoli reagirali dovolj zagrizeno. Sicer pa je rezultat že precej 2govoren. Skoraj neverjetno se zdi, kako je ta ekipa mogla premagati močne peterke kot je n.pr. Biancosarti. Fortunati je zapravil številne žoge z zgrešenimi streli od daleč, Bicci ni bil gotov pod košem in ga je Orlando zamenjal z višjim a neokretnejšim Millom. Trener je s pogostimi menjavami iskal primerno peterko, ki naj bi zaustavila močne nasprotnike. Toda zaman: ob koncu prvega polčasa se je rezultat morda zdel še 84:68 (37:27) SPLUGEN: Ponton 16, Krainer 2, Merlati 26, Magnoni 18, Pieri 2. Medeot 2, Meneghel 18, Mauri, Polognatto, Kristiančič. LA TORRE: Caldiani 5, Casta-gnetti 3. Ferrari 16, Garrerii 12, Maroni 2, Fabbi 2, Davoli 3, Spag-giari 12. Bruni 13. SODNIKA: Filippone in Caiaz-zo Iz Rima. KAZENSKI STRELI: Splugen 13:18, La Torre 14:18. 5 OSEBNIH NAPAK: Fabbi. Novica, ki je prišla Iz Bologne nekaj minut pred začetkom tekme, in sicer, da je bil Becchi premagan. je navijače — ki so tokrat prišli vzpodbujali goriško peterko s trobentami in ropotuljami — zelo navdušila. Dvorana se je kar tresla od vzklikov in ropota. Končno je Splugenu tako rekoč posijala zvezda sreče. Zadnje u-panje se ji je uresničilo in upajmo, da bodo Goričani znali to zadnjo priložnost dobro izkoristiti. V nedeljo si je Splugen zasluženo priigral dve točki in sicer na račun La Torreja iz Reggio Ernilie. Zares lepo igro so nam prikazali Merlati, Ponton, Magnoni in Meneghel, ki so igrali skupno igro, čeprav bi lahko večkrat osebno zaključili akcijo. Tekmo so začeli Krainer, Ponton. Merlati, Magnoni in Pieri, nasproti pa so jim stali Castagnetti, Ferrari, Gar-reri. Spaggiarri in Bruni. Splugen je zavzel obrambo kritja posameznikov, nasprotniki pa «cono». V 5’ tekme so zmagovali «plavi» 14:4. čeprav je tekmo začel voditi La Torre. V naslednjih minutah so gostje zabeležili kar 13 točk, medtem ko je Splugen dosegel samo 6 točk. Pri gostujoči ekipi sta se precej dobro izkazala Spaggiari in Brumi. medtem ko ostali niso ŠPORT NA TV Vodstvo italijanske radiotelevizije je sporočilo, da bodo danes zvečer v okviru redne televizijske oddaje ((športna sreda« prenašali en polčas tekme Manchester United — Rapid (Dunaj), veljavne za pokal evropskih prvakov. O B V E S I I L O Športno društvo Breg priredi v nedeljo, 2. marca smuča-rski izlet v Nevegal. Prijave sprejemajo vaški zastopniki. niiiiHuniiHMiMiMimiiiiiiiiiiiimiiimiinMiiiHunmMiniiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimifiiinuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiMiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiMunMiiiiim ODBOJKA Moška šesterka ŠZ Bor osvojila «Pokalprijateljstva» MoSka ekipa Športnega združenja Bor nastopa istočasno poleg prvenstva B lige še na turniriu za ((Pokal prijateljstva«, na katerem že več tednov sodelujejo ekipe iz Trsta in Istre ter z Reke. Borovci so se na tem turnirju odrezali res odlično. Doslej so osvojili vse tekme in poleg tega prikazali tudi zelo lepo odbojko. Sinoči so opravili svoj zadnji nastop na tem turnirju. Na 'stadionu «1. maj« v Trstu so gostili šesterko Poreča in jo gladko premagali z 2:0 (15JI, 15:3). Izid te tekme sam pove, da so se gostje iz Istre nekoliko upirali domačinom le v prvem setu. v drugem delu igre pa so «plavi» povsem zagospodovali na igrišču. To jim je uspelo kljub temu. da so bili močno okrnjeni. Nastopili so namreč brez treh svojih standardnih igralcev. Manjkali so Plesničar (ki se je nekoliko poškodoval), Fučka in Vodopivec. Namesto odsotnih igralcev je vstopil v ekipo Branko Marc, ki je svojo nalogo opravil zadovoljivo ter tako dokazal, da lahko prva šesterka Bora že izpopolnjuje svoje vrste s svojim domačim naraščajem. Prvenstvo mladink Srečanje Bor-OMA je bilo odločilno Žensko mladinsko odbojkarsko prvenstvo je v polnem teku V ponedeljek je bilo na stadionu «1. maj« na sporedu 7. kolo, odigrali pa so tri tekme. Najprej sta se pomerili šesterki OMA in Bor. Za to srečanje je vladalo precejšnje zanimanje, saj je bilo vsem jasno, da bo odločalo o končni lestvici. Tekma je bila precej izenačena, le od časa do časa se je ((ustavila«; navadno se je to zgodilo, ko so imele nplave« nekaj točk naskoka. Ekipi OMA je uspelo izenačiti, nato pa so slovenska dekleta zo,pet dobro zaigrala in nasprotnicam je v prvem setu uspelo zbrati 6, v drugem pa 12 točk. Izid tega prvenstva je vsem znan: očitna je premoč Bora, kateremu nudi odpor lahko le mlada šesterka OMA. Ta dekleta so med seboj odlično uigrana in bodo v C ligi za marsikatero ekipo predstavljala trd oreh. Na sporedu sta bili še tekmi So- kol - Zarja in Breg - Fari. Obe srečanji sta bili precej izenačeni, saj sta se zaključili z rezultatom 2:1, prva v korist Sokola, druga pa za FARI. INKA Prvenstvo mladincev Borovci zmagali v svoji skupini Na stadionu «1. maj« v Trstu so sinoči zaključili prvi dei deželnega moškega mladinskega odbojkar skega prvenstva za skupino, v kateri so nastopale vsi tri slovenske šesterke. Zmagala je ekipa Bora, kar pa seveda ne predstavlja nobenega presenečenja. Borovci so se s tem Uspehom uvrstili v deželni finale, v katerem se bodo morali pomeriti v bitki za naslov dežel nega prvaka še z zmagovalcem druge tržaške skupine, kot tudi zmagovalcem iz Gorice in Vidma. Sinočnji izidi so bili naslednji: Bor — Breg 2:0 (15:4, 15:8) Bor — Kras 2:0 (15:5, 15:2) Kras — Breg 2:0 (15:5, 15:11). Na končni lestvici te skupine ima Bor 8 točk, Kras 4 in Breg 0. rešljiv, toda v nadaljevanju tekme je bilo kmalu očitno, da je vsako upanje neumestno: v 5 minuti so bili domačini že nedoseglji' vi 38:19. Lloyd se je sicer nekoliko opomogel, toda igralci Candyj* so nizali koš za košem, tudi sPri' čo utrujene in neodločne obrambe gostov. Candy je dokazal s prepričljiv0 zmago, da predstavlja homogeno moštvo z močnimi posamezniki, k01 so Raffaele, Rago in Musetti. medtem ko je Lloydu primanjkovala skupna igra, brez katere niti, F°r' tunati, Poli, Narder niso sposobni odločiti tekme. Italsider — Junior Casale 47:45 (25:24) ITALSIDER: Cavazzon 15, ftuw precht 5, Mocenigo 3, Porcelli ■*■ Dalla Costa 8, Simsig 6, Lena' *> Moreni 6, elemente, Turini. JUNIOR CASALE: Valentini l0' Lazzari 8, Rossi 5, Braghero 4. Mot-to 13. Ogllaro 5, Rigo, Comegho, Cucchi, Zavattaro. SODNIKA: Allegretti in Bache-rini iz Firenc. KAZENSKI STRELI: Italsider 11:24, Casale 11:16. Tekma med Italsidrom in Ca[ salejem je bila povsem nezanimiva. Ekipi sta zaigrali zaradi živčnosti nezbrano, kajti zavedali s** s", da je ta tekma odločilna za obstanek v B ligi. Prav zaradi «ž‘v' cev« je prišlo do banalnih napak' ki jih je težko videti pri drug°" ligaških tekmah v taki meri. edino zanimivost je predstavlja^ rezultat, ki je bil vedno uravno vešen in je zato privlačeval P°' zornost tržaških navijačev. Res sta v vrstah Italsidra manjkala visoki Pilon in Tomasi, s P° močjo katerih bi domačini kaj ve opravili pod košema, kjer sta star Motto in Lazzari osvojila številu odbite žoge ter jih potisnila v k0®-Začetek tekme je bil naklonjen Italsidru, ki je sicer dosegel nekaj točk naskoka (17:12), tod gostje so se kmalu približali te zaključili prvi polčas z eno satf° točko zaostanka (25:24). Po Pr®' moru je Casale strnil svoje vrst in zbral kar 7 zaporednih 1°°* (25:31). Toda Tržačan) so ize*18' čili v 15. minuti pri 44:44. V njih minutah je prišlo na igriaC do precejšnje zmede in Italsia* je uspelo doseči zmago po v.aslufi Cavazzona in Lene. Med Tržačani Je zaigral dob>° samo Cavazzon in komaj zadostn ostali, v vrstah Casala pa sta od' igrala dobro tekmo Valentini 1 Motto. IZIDI •Biancosarti - Gamma 62:5* •Gira - Becchi 66:63 •Biella - Ausosiemens 45:33 *Candy - Llo.vd Adriatlco 76:4-•Italsider - Junior 47:4j Splugen Briiu - La Torre 84:6* LESTVICA Spliigen Brau 15 12 3 1108 927 886 & 874 808 ** 932 1* 949 *® Becchi Forli 15 12 3 1002 Biancosarti 15 11 4 1019 Biella 15 9 6 880 La Torre R.E. 15 8 7 924 GirabumorB. 15 8 7 883 Lloyd Adria. 15 7 8 892 Gamma Var. 15 7 8 889 Candy Brug. 15 7 8 907 Ausosiemens 15 4 11 858 Italsider Ts 15 3 12 804 Junior Casale 15 2 13 932 103* PRIHODNJE KOLO: Becchi — Gamma Girabumor — Biancosarti Biella — La Torre Italsider — Llo.vd Adriatico Ausosiemens - Splugen Briiu Junior — Candv Adrijan Zavadia* 937 900 R 931 * 94* * Pavle Hočevar POT SE VIJE 25. Spomini Gnetli sva se med ljudmi in znašali stole na oder, pred oder... Oddahnila sem se: pri takem delu pa rada pomagam! Da bi le hujšega ne bilo! Pa ni bilo. Na oder je stopil govornik, nikoli več ga pozneje nisem slišala. Kar strmela sem. Kako govori, nič se ne ustavlja, še takrat ne, ko množica ploska in vzklika. Za njim drugi govornik, preprosto zbira besede, v tržaškem narečju govori, delavec je. Tudi njega navdušeno I, sprejmejo in mu pritrjujejo. Nato pa... ali je res? Ali prav vidim? Seveda, saj jo slišim: «Dragi zborovalci in zboroval-ke! Zdaj bom še jaz povedala nekaj besed. Ne bom jih povedala, zagrmela bom, saj nisem zastonj Maša GROMOVA! Zagrmela bom, da bodo slišali našo pritožbo tisti tam, ki nočejo slišati naših mater, naših Maša Gromova ubogih mater, ko jokajo, kadar štejejo drobne krajcarje in ne morejo kupiti svojim otrokom... Kaj pravijo tisti tam, ki sramotno plačujejo žulje naših zgaranih mož...» Tudi ona je govorila neutrudno, zdaj resno in preteče, zdaj šaljivo in v narečju, množica ji je še glasneje ploskala, ženskam je šlo do srca, otroci so uživali. Jaz pa sem jo občudovala: res, prava ljudska govornica! In kako pozna življenje, kako v živo zadene! Takega nastopa si prej še misliti nisem mogla... To je torej protidraginjsko zborovanje. Zdaj šele lahko rečem, da vsaj malo poznam življenje. Tisto življenje, ki ga morajo Slovenci, delavci, občutiti še veliko huje kakor njihovi gospodarji, ki jim režejo kruh... Med množico so morali biti tudi Italijani, slišala sem italijanske vzklike, pritrjevanja, zgražanja... Tu, pri krušnem vprašanju, morda le ni neskladnosti in mržnje... 12. CIRIL-METODOVE ŠOLE V TRSTU Leta 1910, ko sem prišla v Trst, so bile CM šole na dveh krajih, pri Sv. Jakobu in v središču mesta v Ulici Acquedotto. Pot do tega razcveta je bila dolga in težavna že od prvega začetka, saj se je bilo treba boriti z dvema nasprotnikoma: z italijansko občinsko in z nemško avstro-ogrsko državno oblastjo. Slovenski živelj v mestu se je čedalje bolj zavedal svoje narodnosti in tudi pravice do izobraževanja v materinem jeziku. Ko sem se prve dni malo vživela v razred in se seznanila s starši, ki so mi s tako dotlej nepoznano prisrčnostjo izročali šestletne hčerke in pri tem izražali svojo zaskrbljenost za obstoj slovenske šole, se je okoli mene zgrnilo popolnoma novo ozračje, katerega si bom morala šele razjasniti. H komu naj se zatečem, kdo mi bo mogel povedati vsaj kaj iz zgodovine te šole? Ljudje so mi bili še neznani, najbolje bo, da dobim CM koledarje. Zvezke iz zadnjih let sem poznala, ali podrobno se za vsebino nisem zanimala. Kam naj se obrnem? — V Zavod sv. Nikolaja, tam imajo kar lepo knjižnico. Odbornice v tem zavodu so bile, kakor sem pozneje videla, večinoma tudi v odboru ženske CM podružnice. Postregle so mi. Koledarjev je bila že kar lepa skladanica in marsikaj zanimivega so mi povedali. 2e leta 1887, torej šele dve leti po svoji ustanovitvi, je imela Ciril-Metodova družba letno skupščino v Trstu, kar prav gotovo priča o velikem narodnem pomenu Trsta in o nujni potrebi po kulturni pomoči našemu ljudstvu. Na zborovanju so tržaški delegati opozarjali, da živi samo v šent- jakobskem predelu mesta 20.000 prebivalcev slovenske narodnosti, kar so dokazovali uradni zapiski šentjakobske župnije. To so bile večinoma delavske družine, domače in priseljene. Dvajset tisoč Slovencev! In kako težko je našim ljudem, — so poudarjale zlasti govornice — ko morajo svoje otroke izročati tujcu v dobi, ko še materinega jezika ne poznajo drugače kot popačenega v narečju in ne bodo nikdar znali pisati staršem pisma v rodnem jeziku! Uspeh tega zborovanja je bil presenetljiv: Družba sv. Cirila in Metoda je še tisto leto ustanovila pri Sv. Jakobu otroški vrtec s slovenskim učnim jezikom, pri tem sta izdatno pomagali novi tržaški podružnici, moška in ženska Vrtec je dobil prostor v tako skromni hiši, da šolska oblast ni mogla dati dovoljenja za pouk, dokler ne napravijo kamnitih stppnic! Otroški vrtec bi bil seveda brez pomena, če bi morali otroci hoditi potem v italijansko osnovno šolo. Tega so se ustanovitelji dobro zavedali, zato so si že naslednje leto priborili dovoljenje za ustanovitev zasebne enorazredne osnovne šole s: slovenskim učnim jezikom. Takoj se je vpisalo 74 otrok in morali šo odpreti dva oddelka. Šola se je postopoma širila, vsako leto razred več. Leta 1893 je dobila pravico javnosti in naslednje leto je kot petrazrednica sprejela ^e 320 otrok, več jih ni mogla Vsa leta ji je primanjkovalo prostorov in vedno je morala odklanjati veliko otrok. Posamezni razredi so bili raztreseni po raznih hišah, dokler niso najeli večjega poslopja v UL Giuliani in združili tam vso osnovno šolo in vrtec. CM družba je tudi moralno skrbela za napredek šola *n ^ konec vsakega leta pošiljala svojega zastopnika na ,sklep*1 preskušnjo’. Vsako leto se je priglašalo več otrok, kot j bilo prostora, in težko jih je bilo odklanjati. V tistih čas ni bilo lahko dobiti učitelje in Družba si je sprva pomaga s tamkajšnjimi že drugod zaposlenimi učitelji. L. 1895 J sklenila pogodbo s šolskimi sestrami iz Maribora. Pri te. je naletela na nove težave: redovnicam je bilo treba P f skrbeti tudi stanovanje! Ko so 1898 ločili mešano šolo deško in dekliško petrazrednico, so dekliško šolo preV7e __ redovnice in nastavljale učne moči iz svojih vrst; le če tel* šolo ni bilo dovolj, so zaposlile tudi druge učiteljice. Deško so upravljali učitelji, domačini in iz Ljubljane. Med njimi s bila najbolj delovna tudi zunaj šole in splošno priljubijo*1 Andrej širok in Vinko Engelman. Od 1908 je Družba pošilJ8 na svoje šole v Trstu mlade učiteljice iz Ljubljane. Slovenj* živelj se je krepil od leta do leta, posebno v središču meS j in po severovzhodno ležečih predmestjih. Zaradi oddaljen0^ šentjakobska šola teh predelov ni mogla zajeti. Zato je ‘j družba odprla v Trstu še drugo šolo prav v mestu v U Acquedotto. Za upraviteljico je imenovala svojo Šentjakob? ^ učiteljico Miro Kovač-Engelmanovo, izredno marljivo, sp°s no in napredno javno delavko. . nt Nekatere tržaške Slovenke so Družbi očitale, zakaj nastavlja na svojih šolah učnih moči s Primorskega, P°se .j0 iz tržaške okolice. Do takrat je bilo res že lepo štev* domačih učiteljev in učiteljic dovršilo goriško učitelj**5^ Seznanila sem se z mnogimi slovenskimi tovarišicami, ]Jg poučevale v okolici na’ občinskih slovenskih šolah in so j, vse domačinke. Spoznala sem, da bi bile tudi na CM ®° res bolj primerne kakor me Kranjice. Naša narodna zav°st je bila gotovo neoporečna, ali me nismo mogle poznati t18^ prvinske navezanosti na kraj sam ter na otroke in sta kakršno so čutili domači učitelji. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - OL MONTECCH1 6. TELEFON »M g - CM Pr.il 55. - J?”,. «»« S ““(f oSTaS«. "g vnaprej, Četrtletna 2.250 lir, polletaa, 4.400 lir, celoletna H L .,.1207 tekofi raCun Dri Narodni banki » Llublianl — - 50L3-270/1 - OGLASI: Cena uglMov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. finanfnoupravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglas Trat U-STT4 - Za W STO .(S,.“Sf ^ Srag USP" ~ ~ ™