Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
meietno ZO Din polletno 120 Din celoletno Z40 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedel)»kn Izdala celoleino v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi pol 30 ln2D,ve£|l oglasi nad 43 mm vUlna po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Prt večlem o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljko ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 01111 Rokopisi se ne vrača/o. nef raniti rana pisma se ne sprelemajo Uredništva telefon Stev. SO, upravništvo štev. 328
Političen
sta slovenski narod
Uprava fe v Kopitarjevi ul.St.fi Cetcovnl raCun: C/ubl/ana štev. 10.650 ln 10.349 aa Inaerate, Saralevošt.7563. Zagreb št. 39.011, Praga ln Vunaf št. 24.797
Uzunovič vabi SLS v vlado.
RADIKALI IN RADIČEVCI ZA SODELOVANJE S SLS. - DR. KOROŠČEVA UGO-
TOVITEV.
Avstrijska volivna viada.
Prelat dr. Seipel je četrtič vzel vodstvo avstrijske republike v svoje roke. Kadar se v tej državici nabere toliko zmešnjav in težav, da ni mogoče več naprej, tedaj nastopi mogočna osebnost voditelja krščanskih socialistov, dn rešuje probleme, pred katerimi so drugi obnemogli.
Po vojni, po avstrijskem porazu je socialna demokracija zavozila državni voz tako temeljito, da je Evropa soglasno izjavljala, da prelat Seipel, ki je za socialisti prevzel ministrsko predsedstvo, ne bo imel več drugega opravka, kot da avstrijsko republiko dostojno pokoplje. Seipel je tedaj pokazal, kaj zna. Njegova ogromna sanacija s pomočjo Društva narodov je rešila avstrijske finance pred bankrotom. Seipel je znal najkoristneje izrabiti tedanji strah velike antante pred združitvijo Avstrije z Nemčijo in pred notranjo revolucijo v osrčju Evrope, ki bi bila tedaj najprimernejše oporišče za splošno komunistično revolucijo, ki jo je Ljenin še samozavestno napovedoval kot dogodek bližnjih dni. Da se prepreči to dvoje, so zapadni kapitalisti bili pripravljeni dati in storiti vse, kar je Seipel smatral za potrebno. Kadarkoli je šel avstrijski predsednik v Ženevo, vselej je dobil nove milijone. Avstrijci po pravici imenujejo Seipla 6vojega rešitelja.
Pred dvema letoma, kmalu po znanem atentatu na njegovo osebo, je Seipel prepustil vlado svojemu strankarskemu somišljeniku dr. Rameku. Ni bilo le zdravje povod Seiplovi demisiji, hotel se je tudi osvoboditi, da dobi časa za drugo delo. Krščanska socialna stranka je tedaj zahtevala celega svojega načelnika tra izpopolnitev strankine organizacije.
Avstrijski krščanski socialci imajo izredno težko stališče. Kot stranka neznatne večine imajo proti sebi strnjeno opozicijo socialnih demokratov, ki izrabljajo svoje strokovne organizacije za politično borbo proti vsaki neso-cialistični vladi. Njihov vpliv sicer pada, toda drže se s terorjem, ki prežene in onemogoči uspešnejšo protiakcijo v socialističnih trdnjavah. Za primer se spominjamo samo zadnjega slučaja: Vsi delavci neke dunajske tovarne bo stopila v stavko, ker vodstvo ni takoj odpustilo delavca, ki se je udeležil krščamsko-socialne manifestacije za umrlega župana dr. Luegerja. Krščansko-socialna stranka ima Bkupno z Velenemci tudi vse deželne vlado v svoji oblasti. To pa zahteva sodelovanje vseh strankinih mož v državni upravi. Seipel je videl, da strankina organizacija hira in je zato sam prevzel vodstvo njene izpopolnitve.
Poleg tega je izrabil svoje počitnice za veliko reklamo v prid svoji domovini. Prepotoval je vso zapadno Evropo in povsod pred najizbranejšo publiko govoril o Avstriji in njenih potrebah.
Ramekova vlada je med tem nadaljevala ln srečno dovršila Seiplov sanacijski načrt. Na predzadnjem zboru Društva narodov se jo ukinila mednarodna kuratela avstrijskega gospodarstva. Zunanjepolitično je Ramekova vlada imela najsrečnejšo roko. Z vsemi sosednimi državami je sklenila pogodbe, ki ji dajejo ugodnosti, kakršne si težko izvojuje vse mogočnejša država kot je Avstrija. S tem so se ustvarili predpogoji, da bi Avstrija gospodarsko dn kutumo oslonjena na Nemčijo, mogla dobro napredovati.
Tu so za vsako ceno hoteli zaustaviti ta razvoj socialni demokrati in so najprej izzvali spor v šolskem vprašanju. Ko jih je tu dr. Rintelen u^ual, so aranžirali generalen nastop državnih uradnikov.
Položaj avstrijskih državnih uradnikov je slab. V inflacijski dobi so se zadolžili za bajne vsote. Njihovo službeno razmerje še danes ni definitivno urejeno. Vse te njihove zahteve je priznal tudi kancler dr. Ramek, toda istočasno izjavil, da avstrijski proračun zboljšanja v taki meri kot so ga uradniki zahtevali, ne prenese. Ker do sporazuma med vlado in uradniki ni prišlo, ker je uradništvo grozilo s stavko, je vlada dala ostavko in novo vlado je sestavil najmočnejši mož, kar jih ima Avstrija, dr. Seipel.
Dr. Seipel je torej prevzel sledeči položaj: Parlamentarna nasprotja so dosegla vrhunec. Socialisti že niso več opozicionalci, ampak samo obstrukcionisti, ne govore več, samo še tulijo in razbijajo. Bobni, trompete in činele odmevajo po dunajskem in praškem parlamentu. Socialisti zahtevajo odstop vlade in socialistično diktaturo. Uradniško vprašanje je uganka, katere doslej šo nihče ni rešil, in
Belgrad, 20. okt. (Izv.) Predsednik vlade Nikola Uzunovič je danes izjavil na vprašanje časnikarjev, kaj je z razširitvijo vladne koalicije in vstopom Jugoslovanskega kluba v vlado, katero vprašanje vso politično javnost neprestano najbolj zanima, naslednje:
»Pa mi smo vendar vse storili. Mi smo pripravljeni na to.«
Na pripombo časnikarjev, da izjavljajo poslanci Jugoslovanskega kluba, da niso sprejeli nobenega poziva za vstop v vlado in da je to potrdil v posebni izjavi sam g. dr. Korošec, je g. Uzunovič odgovoril:
>Potem jaz. ne vem, kaj oni smatrajo kot
Belgrad, 20. okt. (Izv.) Pašičeva vrnitev je naravno vzbudila ogromno zanimanje. Z njegovim prihodom oživljajo obenem najrazličnejše kombinacije, ki so jih v zadnjem času njegovi prajatelji stalno naglašali. Pašičev prihod za enkrat ni imel in najbrže tudi v prihodnjih dneh še ne bo imel tistih posledic, kakor jih nekateri krogi željno pričakujejo.
Pašič zopet obolel.
Pašič se je ponovno prehladil in ne more zapustiti sobe. Zato se danes ni udeležil skupščinske seje. Tekom dopoldneva in popoldneva je sprejel okrog dvajset obiskov, večinoma radikalnih poslancev, ki so se živo zanimali za njegove namere. 0 tem pa g. Pašič nobenemu poslancu ni hotel ničesar izdati, tako da vlada v radikalnem klubu še vedno popolna negotovost
Ta okolnost olajšuje vladi njen položaj. Tudi danes je vlada brez težav prebrodila težko vprašanje izvolitve novega skupščinskega predsedstva. Pri volitvi so se pričakovale komplikacije radi borbe med pašičevci in pristaši vlade. Vendar do vsega tega ni prišlo. Z glasovi vladne večine je bilo staro predsedstvo ponovno izvoljeno brez vsake spremembe.
Stjepan Radič zopet v Belgradu.
Danes je prispel v Belgrad tudi Stjepan Radič. Celo dopoldne in popoldne je bil v svojem klubu, kjer je s poslanci razmotrival položaj in jim dajal navodila za prihodnje dni. Dopoldne je obiskal ministra g. Krajača v njegovem ministrstvu. Ta obisk so ponekod tolmačili kot željo nekaterih radičevskih krogov, naj bi dr. Krajač podal ostavko, da bi dal s tem mesto dr. Kežmanu. Vendar se zdi, da za zdaj iz te kombinacije ne bo ničesar, ker je oseba dr. Kežmana pri nekaterih činiteljih
Belgrad, 20. okt. (Izv.) Točno ob 9 dopoldne, kakor predpisuje skupščinski poslovnik, se je pričela današnja skupščinska seja. Prvi je vstal poslanec Andrija Protič, ki je predlagal, da po poslovniku predseduje današnji seji kot najstarejši poslanec g. Arsa Lazič. Skupščina je ta predlog sprejela. Nato je g. Arsa Lazič zasedel predsedniško mesto. Za začasne tajnike je predlagal gg. poslance dr. Raiča, dr. Hodžarja, Huso Aliča in Rude Bačiniča. Nato je odredil odmor, da bi se poslanci lahko sporazumeli glede volitev.
Po odmoru so sc takoj pričele volitve, katerih izid je sledeči: za predsednika je bil
blagor Seiplu, če ima načrt, kako bo tu izvozil. Vlada ntora dobiti proračun, predložiti zakon o socialnem zavarovanju in izpeljati volitve. Če bodo socialisti obstruirali tudi pri proračunu, bo seveda treba v ex lex stanju iti na volitve.
Novi Seiplov kabinet pomeni fronto vseli protisocialističnih strank, Seiplova osebnost pa je socialistom garancija, da bo nova vlada zadostila vsem nujnim socialnopolitičnim zahtevam v največji možnosti. Na socialistih je, da se odločijo ali za takojšen volivni boj — s tem odlože vprašanje brezposelnih podpor in socialnega zavarovanja za celo leto — ali da omogočijo normalno delo in reden zaključek legislativne dobo,.
poziv. Mislim, da je dovolj, če dve koalirani stranki po svojih avtoritativnih zastopnikih v vseh izjavah in konzultacijah izjavljata pripravljenost za sodelovanje.«
Z ozirom na to izjavo predsednika ministrskega sveta se je Vaš dopisnik ponovno obrnil na načelnika Jugoslovanskega kluba g. dr. Korošca, ki mu je dal sledeč odgovor:
»Resnica je, da se nam je povodom zadnje krize od obeh vladnih strank izrazila želja, naj vstopimo v vlado. Toda do kakšnih meritornih razgovorov do danes še ni prišlo, kakor sem to v svoji zadnji izjavi ugotovil.«
neljuba z ozirom na njegovo delovanje v inozemstvu.
Burna seja Radičevega kluba.
Na današnji seji Radičevega kluba je prišlo tudi do burnih spopadov med posameznimi poslanci. Dogodki, ki so se odigrali v Ši-beniku, kjer je Radičeva organizacija izrekla nezaupnico tamošnjim poslancem-radičevcem, so bili predmet živahnih prepirov med dalmatinskimi poslanci. Foslanca Bačiniča dolži-jo radi teh dogodkov, češ da je on vsega tega kriv in pa njegovo delovanje med tamošnjim ljudstvom. Prepir je bil tako hud, da se je čul ven na hodnik. Krepke besede so padale na račun posl. Bačiniča. Ta prepir bo vsekakor imel globlje posledice. Pričakovati je eventualnih izključen j iz Radičeve stranke.
Seje opozicionalnih klubov.
Opozicionalni klubi so imeli danes seje, na katerih so razpravljali o delovanju v narodni skupščini v prihodnjih dneh. Predvsem so določili svoje kandidate za linančni odbor, ki se bo volil na prihodnji skupščinski seji. Jugosl. klub bo kandidiral poslanca Vladimir-ja Pušenjaka in Franca Smodeja.
Prihodnja otvoritvena seja narodne skupščine
Živahno se komentira dejstvo, da se bo prihodnja skupščinska seja sklicala pismenim potom, namesto da bi se danes sklicala za jutri. Vendar se misli, da temu ni pripisovati posebnega političnega značaja, ker gre za formalnost otvoritve novega zasedanja. Prvo sejo novega zasedanja otvori kralj s kraljevo besedo, ali pa se samo prečita kraljev ukaz, s katerim se pričenja zasedanje. Gotovo je, da se bo tudi letos prečital samo kraljevi ukaz. Ker pa ta ukaz iz Topole še ni prispel, se seja ni mogla sklicati. Verjetno je, da se bo vršila jutri zvečer ali vsaj v najbližjih dneh,
izvoljen g. Marko Trifkovič s 153 glasovi, za I. podpredsednika g. dr. Subotič s 153 glasovi, za II. podpredsednika g. dr. Josip Pasarič s 152 glasovi; skupščinski tajniki so: g. Stjepo Kobasica (153 glasov), g. Stojadin Pavlovič (153 glasov), g. Rude Bačinič (104) in g. Josip Za-gorec (147 glasov). Opozicija je oddala 108 praznih glasovnic.
Nato je začasni predsednik g. Lazič pozval novo izvoljenega predsednika, da zavzame svoje mesto. G. Trifkovič v zadnjem času ne prihaja v skupščino in tudi danes ga ni bilo. Zato je prevzel predsedniško mesto dr. Subotič. Zahvalil se je za izvolitev in izjavil, da se bo držal pravilnika in skupščinskega reda. (»Kakor snoči in dosedaj!« medklic iz opozicije.) Nato je predsednik sejo zaključil. Prihodnja sc bo sklicala pismenim potom.
Zaključek škofovske konference.
Zagreb, 20. okt. (Izv.) Včeraj se je zaključila konferenca jugoslovanskih škofov, ki j6 trajala deset dni. Danes so se vrnili domov vsi škofje, ki so se udeležili te konference. Tozadevni komunike bo jutri objavljen. Za konferenco samo ter njene sklepe vlada v vsej javnosti zelo veliko zanimanje, posebno radi tega. ker so se dpsedaj vsi sklepi konference držali tajno.
Dr. Žerjav in „Radikal".
Belgrad, 20. oktobra. (Izv.) Gosp. dr. Gre« gor Žrjav je dal povodom poslednje krize nekako izjavo. Na to odgovarja »Radikale
»Niti malo ni važno, kaj g. dr. Žerjav mu sli povodom nove krize. Pa niti potrebno ni, da bi se čulo, ker predstavlja g. dr. Žerjav v Sloveniji takšno in toliko politično vrednost, da je popolnoma vseeno, če molči ali če gor Žerjav je dal povodom poslednje krize ne-važno, kar misli o politiki g. dr. Žerjav s svojo družbo, bi bilo potrebno in bolj važno, če bi g. dr. Žerjav dal javnosti podrobna obvestila o tem, kako in zakaj je propadla Slavenska 1 banka. Posebno bi bilo dobro, da bi gosp, dr. Žerjav natančno razložil, ali so in kakšne so zveze, ki so jih imeli njegovi politični prijatelji s Slavensko banko. Bankrotno politiko g. Uzunoviča vsi poznamo tudi brez Žepj javovih izjav. Dobro bi bilo, da bi v Belgradu vedeli za vzroke bankrotstva Slavenske ban* ke v Sloveniji. Ali ni morda tukaj pomešano politično bankrotstvo nekoga?«
korupcijske afere.
Belgrad, 20. oktobra. (Izv.) V anketnem odboru se je danes nadaljevala preiskava afere subotiške klavniške družbe. Proučava« nje raznih spisov o tej zadevi se še ni koiu čalo. Pred zaključkom seje je poslanec Kosta Timotijevič predlagal, da se v bencinski aferi zaslišijo vsi tisti ministri, ki so imeli po letu 1923. opravka s to stvarjo, ki se še do danes ni rešila, ker dobavitelj še do danes ni plačan, Ako se to ne zgodi, potem izgleda, da je večini samo na tem, da se oblatijo člani opozicije. 0 tem predlogu se je vnela burna debata. Poslanec Hodžar je energično podpiral Timotijevičev predlog, ki je po dolgi debati končno prodrl. K zaslišanju se bodo povabili vsi ministri. Vprašali se bodo, zakaj niso zadeve uredili in dobavitelju Rajkoviču izplačali, kar mu gre.
Romunski princ Karel v Topoli?
Belgrad, 20. oktobra. (Izv.) Danes proti večeru so se v Belgradu raznesle vesti, da se v Topoli nahaja brvši romunski prestolonaslednik Karel kot kraljev gost. Vest je vzbudila precejšnjo senzacijo z ozirom na poslednje vesti, ki so krožile o vrnitvi princa Karla v Romunijo, da bi tamkaj prevzel prestol. Do večera se še te vesti niso potrdile.
IZ BOSANSKIH RUDNIKOV.
Sarajevo, 20. okt. (Izv.) Dne 5. in 6. novembra se bodo vršila pogajanja med direkcijo rudarskih podjetij v Bosni ter rudarskimi delegati radi sklenitve kolektivne pogodbe. Doslej namreč take kolektivne pogodbe med rudarji ter direkcijo rudarskih podjetij ni bilo. Pogajanjem za sklenitev kolektivne pogodbe bo prisostvoval tudi zastopnik sarajevsko trgovske zbornice.
iARETIRAN RAVNATELJ SLAVENSKE BANKE.
Sarajevo, 20. okt. (Izv.) Na zahtevo državnega pravdnika je bil aretiran ravnatelj tukajšnje podružnice »Slavenske banke« dr, Pasič.
D' ANNUNZIO PROTI ZGRADBI SPOMENIKA' SV. FRANČIŠKU.
Milan, 20. oktobra. (Izv.) »Secolo« objavlja kot senzacijo D' Annunzijevo brzojavko prosvetnemu ministru, v kateri protestira proti zgradbi velikega spomenika sv. Frančišku na Subasio. Ta D' Annunzijeva brzojavka dosedaj ni prišla v javnost. Sedaj pa je smatraj D' Annunzio za potrebno, da razloži brzojavko v posebnem pismu, naslovljeno na prosvetnega ministra Fedele. On protestira proti zgradbi tega spomenika, češ da bi spomenik popolnoma kvaril lepo linijo Subasia. Čuti se iz pisave tega pisma, ki jo pisano v D' Annunzijevem ekstravagantnem slogu, da se tukaj napadajo frančiškani in sam kardinal Mery de Val, ki je zastopal pri asiških slav-nostih papeža. Nadalje očita I)' Annunzio v pismu indirektno vladi, da gre na roko že-Ijam frančiškanov in cerkve. Minister Fedele je po prejemu tega pisma izjavil, da jo sicer osebno proti zgradbi tega spomenika radi težkih finančnih razmer v državi, da pa prepušča zadnjo besedo Mussoliniju samemu. Omenjeni D' Annunzijev protest predstavlja pravzato senzacijo in to tembolj, ker so se za postavitev tega spomenika izbrali po vseh prefekturah posebni odbori z namenom, da pobiraja darove v ta namen, iu ker so vsi ti odbori podrejeni centralnemu odboru, ki so nahaja pod pcyLrooatom samega Mussolinijo,
Staro predsedstvo skupščine zopet
izvoljeno.
Po Paiičevem prihodu.
PAŠIČ DRŽI SVOJE NAČRTE V TAJNOSTI.
Po l panevropskem kongresu.
Dunaj, 17. oktobra.-
Veliki kongres, o katerem ae je toliko govorilo in piaalo, je minul. Živahno razpravljanje je polagoma utihnilo, duhovi so se ločili, mnenja utrdila.
Kakšna je bilanca, posebno za nas?
Našo javnoat bodo pač najbolj zanimali nazori treh udeležencev — Slovencev: dr. Korošca, dr. Besednjaka in dr. \Vilfana. Dva izmed njih — dr. Korošec in dr. Wilfan — sta dala po en krajši intervju »Nerodnemu dnevniku« od 9. t. m. odnosno »Jutru« od 12. t. m., ki jih pa vaš dopisnik lahko nekoliko izpopolni iz osebnih razgovorov.
Dr. Korošec smatra panevropski po-kret že precej jakim in rosnim. Skeptično ga pa gleda zato, ker so prvi in najbolj aktivni pokretuči gibanja ravno države, ki so saturi-rane ali s prebivalatvom ali z induatrijo. Francoska, Belgija, Nemčija. To mora alarmirati našo pozornost. Potrebno je seveda, da drugače in bolj aktivno reagiramo nego a samim topim odporom, temveč s proučevanjem in udeležitvijo. Sam kongres je sicer ideji več škodoval nego koristil, meni dr. Korošec; Cou-denhove je maraikaj pokvaril z malenkostnimi neokusnostmi, ki se na tako vidnem forumu kaj rade maščujejo.
Izmed sedmih odborov je dr. Korošec videl na delu dva najvažnejša: osrednji in manjšinski odbor. Osrednjega vodi aam Couden-hove, ker se še noben večji državnik ne eks-ponira. V manjšinskem so bile za nas kot državo najbolj zanimive izjave številnih madjar-Bkih delegatov in Bolgara šišmanova: le-ta je večkrat zinil kako pikro ua naš račun, sicer umerjeno, ampak jasno. Bolj nevarna je teza, ki jo zaatopajo Madjari trdovratno in z dokaj spretno pripravljenim gradivom: »Kultura kakovosti«, ki da je danes teptana od številno nadmočnih, prosvetno pa nižjih maa. Ta nazor seveda izpodjeda vsako demokracijo in opravičuje aristokratska nasilja. Uporno ponavljanje teh njihovih fraz nam utegne škodovati pri današnji mladeži posebno na zapadu.
Zato je treba panevropsko gibanje ne le pozorno zasledovati, ampak se ga tudi udeleževati. Najmanjša korist, ki jo nam lahko prinese, je ena mežnost več za prijateljako zbliževanje narodov, in to nam je posebno potrebno, na političnem kakor na kulturnem polju, da bi — kot narod in kot država — lažje branili svoj status auo in pomagali rojakom izven današnjih mejah, pa tudi na gospodarskem polju, da bi brže premagali izvestne šikane, ki nikomur ne koristijo in nam zagrenjujejo obstanek.
Glede nas slovenskih katolikov pa je dodal g. dr. Korošec, da bi se morali mnogo več udeleževali mednarodnih prireditev, bodisi katoliških bodisi nevtralnih, kjer le imamo pristop, kajti na vseh takih sestankih se tretirajo vprašanja, ki so za ves narod in tudi za državo osnovno koristna, nadvse važna pa za vse slovenske manjšine v inozemstvu. Pri obravnavi vseh teh problemov je treba biti zraven — to jo veljalo na panevropskem kongresu, slično tudi na Mednarodnem katoliškem kongresu, ki je tudi zboroval na Dunaju od 3. do 6. t. m. in ki se ga žal noben slovenski zastopnik ni udeležil.
Dr. Besednjak, rimski poslanec, ki je prvi dan (4. X.) prisostvoval kot edini Slovenec seji manjšinskega odbora, potrjuje vtise ostalih dveh gospodov iz poznejših sej: način tretiranja manjšinskega vprašanja je bil dosti neresen.
Ukrajinski predlog, najradikalnejši za-manjšinski, je zadel ob odpor Belgijcev in Francozov, katerim se je pridružil predsednik odbora, Nemec Mittelmann. Posredujoč predlog dr. Besednjaka, ki je želel manjšinam rešiti vsaj osnovne aspiracije iz mirovnih pogodb, se ni sprejel, ampak francoski protipredlog z neznatnim popravilom Mittelmannovim; o posameznih manjšinah še govora ni bilo in tudi resolucija zahteva le »študiranje problema«.
5. oktobra so le teoretično osnovali »Stalno komisijo za manjšinsko vprašanje«, ki pa še nima članov; bati se je, da bodo le-ti imenovani, ne izvoljeni. Vsa naivnost dela v odborih se vidi n. pr. na tem, da je bivši poslanik avstrijske republike v Parizu, Eichhoff, predložil čisto resno »načrt ustave Panevropske državne zveze«!
Tudi dr. Besednjak pričakuje odločilnih koristi od uresničenja panevropskih teženj.
Skrbi ga pač, v socialnem pogledu, ali ne bo ta Panevropa morda ravno nacionalistično-kapitalistična v korist močnih držav na račun agrarnih, ter slabejših slojev (delavcev, kon-zumentov) v prid podjetnikov; ampak ravno ta bojazen, pravi, nas najbolj dovaja do Pan-evrope, kajti 1. če ima priti še do orjaških socialnih bojev, bo prišlo tudi brez Panevrope ln z njeno pospešitvijo samo pospešujemo tudi te boje in ž njimi njih končno rešitev; in 2. če Panevropa pride, bo i brez nas prišla, potem pa je že mnogo bolje, da smo pravočasno notri.
Dr. W i 11 a n, rimski poslanec, je odgovoril na prvi dve vprašanji po oni znameniti panevropski anketi »o potrebnosti in ustvarlji-voati Panevrope« na prvo: Brezdvomnol« in na drugo: »O političnih perspektivah, ki so odvisne od tako zapletenih pogojev, si usrjain še manje prorokovuti, kakor o vremenu prihodnjih 14 dni.«
Skupno je izjavam vseh treh naših par-
Dr. Seipel zopet na čelu avstrijske vlade.i
Dunaj. 20. okt (Izv.) Na današnji seji Narodnega sveta se Je izvršila volitev nove avstrijske vlade. Vlada jo sestavljena sledeče: Zvezni kancler: dr. Ignacij Seipel; podkancler: dr. Franc Dinghofer; finance: dr. Viktor K i e n b 8 c k ; trgovina in promet: dr. Ivan Schtirff; poljedelstvo in gozdarstvo.: Andrej Thaler;
soc. uprava: dr. Jožef R e s c h ;
vojna: Karel Baugoin; uk: Rihard S c hm i t z. Obenem prevzame dr. Seipel še notranje in zunanje zadeve, dr. Dinghofer pa pravdo. V novem avstrijskem kabinetu so se na novo zasedli le trije resori, sicer je ostala sestava vlade neizpremenjena. Podkancler je bil prej dr. Waber, minister za finance Kollmann in minister za uk dr. Rintelen.
Naša socialna zakonodaja. '
Socialna zakonodaja v Jugoslaviji temelji na tako slabi podlagi, da je delavskemu razredu skoro nemogoče pričakovati, da bo prišel na podlagi državnih zakonov o osiguranju delavstva — na svoj račun.
Delavske plače ca 20—25 Din nekvalificiranih delavcev so pri nas redne. Tedenske plače odraslega delavca v splošnem ne presežejo 180 Din. Grozi pa tudi brezposelnost. Delavci so nesigurni, ker vsled demontaže industrije v Sloveniji in vsled talne gospodarske krize lahko ostanejo vsak čas brez posla in ker za slučaj brezposelnosti ni od nikjer pomoči in podpore. Med delavstvom vlada radi tega skrb in strah pred bodočnostjo.
Paralelno s tem prepada tudi socialna zakonodaja, ki je toliko bolj izpostavljena napadom delodajalcev in finančnega kapitala, čim več se socialni in gospodarski položaj delavcev slabša in splošna kriza poostruje.
Delavstvo trpi od brezposelnosti, radi nizkih mezd, od nereguliranega delovnega časa in od vsakovrstnih šikan delodajalcev.
Žalostno stanje našega narodnega gospodarstva in socialno stanje našega delavstva pa so poslabšale še zadnje elementarne vremenske katastrofe, tako dn je delavstvu ogrožen še zadnji del imetja.
Državni zavodi za zaščito delavca in ministrstvo za socialno politiko ne funkcionirajo redno. Inšpekcija dela n. pr. obavlja samo 12.2 odstotkov svojih dolžnosti, primerno tudi druge institucije za zaščito delavske zakonodaje itd.
Poglejmo si še številke, ki javno pričajo, da je sedanji socialni položaj delavskega razreda nevzdržljiv.
Sledeči izvleček uradnih številk črpam iz brošure: »Izveštaj Inšpekcije Rada kraljevine SHS o njenom poslovanju u g. 1925.« Izdalo ministrstvo za socialno politiko, Beograd 1926. Stran 237 + VII.
Število delavcev v Jugoslaviji, ki bi mp-rali priti pod zaščito — pravi »Izveštaj« — bi presegalo 600.000 delavcev. Od teh 600.000 pa je bilo zaščitenih v letu 1925. samo 146.740 delavcev, ki so bili zaposleni v 9079 podjetjih. Leta 1924. je bilo pod zaščito 175.627 delavcev, zaposlenih v 8146 podjetjih.
Te številke nam kažejo zelo karakteristično razmerje! To znači, da je od števila delavcev v državi, kateri bi po nalogi Inšpekcije dela morali biti pod zaščito — same 24.4% ali niti ne celo četrtino vsega jugoslovanskega delavstva pod zaščito, ki jim pripada po zakonu!
Moških delavcev je bilo od imenovanega števila 120.585, ženskih pa 26.135. Mladoletnih delavcev, t. j. delavcev pod 18 leti, je bilo 2G.112, kar je približno 18%! Od tega je moških mladoletnih delavcev 19.519, a ženskih 6553. Računati se mora tu še 663 moških delavcev pod 14 leti in 91 ženskih delavk pod 14 leti; skupaj torej 754 otrok!
Zakon o Inšpekciji dela predpisuje, da mora biti vsako podjetje najmanj dvakrat na leto pregledano. Ali Inšpekcije dela tega niso storile, ker niso megle storiti, kajti razpolagajo s premalo sredstvi. Poročilo celo predvideva zmanjšanje budžeta, kar znači v najbližnji prihodnosti — likvidacijo socialne zakonodajo!
Inšpekcija dela je pregledala 9079 podjetij, v katerih je dognala 12.910 nepravilnosti radi katerih je na pristojnih oblastvili intervenirala, Vzroki nepravilnosti so bili sledeči:
908 intervencij radi prekoračenja delovnega časa.
424 intervencij radi nedostatka delovnega odmora.
232 intervencij radi nepravilnega izplačevanja delavskih plač.
301 intervencija radi nepravilnosti pri zaposlovanju mladoletnih delavcev (pod 14 leti).
290 intervencij rad; zlorabo obrtnih vajen-
I cev.
1417 intervencij radi nezadostno urejenih higicničnih naprav, itd. itd.
Največ nepravilnosti in največje gaženje | zakona se je izvršilo v tekstilni industriji, kjer ! je bilo 298S slučajev, kjer je Inšpekcija dela intervenirala. Ne dosti manj nepravilnosti je bilo v živilski industriji, kjer je Inšpekcija dela intervenirala v 2719 slučajih. V lesni industriji je Inšpekcija dela intervenirala 1858-l krat radi nepravilnosti in gaženja zakona o i zaščiti delavstva.
Stran 10 imenovanega »Izveštaja« ima i tudi sledeče vrstice:
»U toku 1925. g. desilo se nekoliko slu-čajeva neisplale radničkih nadnica — vefega
lamenlarcev: da je na panevropski misli mnogo dobrega, da je panevropski p>)kret danes ! prešel mejo, ki loči utopije od resnega načrta, in da se moramo o njem stalno obveščati.
stila. U nekojim od tih slučajeva bio je poslo-davac država, koja uslijed administrativne sporosti nije mogla na vrijeme otvoriti kredite za isplatu. — No mnogo interesantniji je slučaj nekojih preduzimača, koji su od neiaplate avo-jih radnika stvorili čitav aistem. Naime bilo je nekoliko alučajeva — da au pojedini preduzi-mači vršili duže vremena šumske poslove, ne plačajuči, ili samo djelomično svoje radnlke —■ pa zatim izgubili. Ne sumljivo je utvrdjeno, da su oni računali sa nedostatkom našega so-cialnog zakonodavstva i aa neumjenjem radnika — večim dijelom seljaka — da ovu stvar teraju preko gradjanskih sudova.«
Iz karakteriatične analize »Izveštaja« le predobro uvidimo, kakšni aistemi se uveljavljajo pri izdajanju delavskih plač in dr., ako Inšpekcija dela sama prizna, da je socialni položaj delavstva Jugoslavije samo radi tega tako mizeren, ker ni rešeno povoljno — vprašanje delovnega časa, delovnih plač in socialne zakonodaje!
Nesrečnih slučajev zaznamuje Inšpekcija dela 8135, od teh 144 smrtnih. V razmerju s številom slučajev nezgod iz leta 1924. se je število slučajev v letu 1925. povečalo za 838! Največ slučajev nezgod se je pripetilo v lesni industriji, in sicer 2304. V tako zvani prvobitni industriji (žganje apna, ogla itd.) je bilo nesrečnih slučajev 1423. V kemični industriji 606, v živilski 551, Itd. itd. Končno pravi celo poročilo: »Ne može tvrditi, da su Inšpekcijama prijavljeni svi nesrečni slučajevi.« — lz tega lahko sklepamo, da je stvarno število še mnogo večje!!
Štrajkov je bilo 44, v katerih je stavkalo 7483 delavcev. Pročilo celo pravi, da je Inšpekcija dela konstatirala, da število štrajkov pada, ker je ekonomski položaj delavstva tako slab, da delavec ne more stavkati niti par dni. Poleg tega pa brezposelnost stalno raste.
Mlinaka industrija je morala zmanjšati avojo proizvodnjo za 30—50%. Leana industrija je istotako v nevarnosti; veliko število lesnih podjetij in obratov se je ustavilo. V lesni induatriji je bilo 26 tarifnih gibanj, kjer je bilo zainteresiranih 10.576 delavcev in 12 štrajkov z 5205 stavkujočiini delavci. V živilski industriji je bilo 12 tarifnih pogajanj, kjer je bilo zainteresiranih 5478 delavcev.
Skupno od 73 tarifnih pokretov je uapelo 12 popolnoma za delavce, v 43 slučajih je bil narejen kompromis, 20 pa je bilo brezuspešnih. Število izgubljenih dni šlrajkujočih znaša 110.600, a število in višina mezd za to periodo — 3,680.022 Din.
Vsi štrajki so bili porazni za delavstvo;
dnevnice so so znižale za 10—15%.
• » '»
To so gorostasne številke, ki jasno pričajo, v kakšnem socialnem in gospodarskem položaju se nahaja delavski razred Jugoslavije. Številke Inšpekcije dela jasno dokazujejo, kako se vodi pri nas socialna politika, kako alabo skrbi država za socialno zakonodajo. A.
IZ MADJARSKE^A PARLAMENTA.
Budimpešta, 20. okt. (Izv.) Na današnji seji parlamenta je bila na dnevnem redu razprava o novem zakonskem načrtu za ustanovitev zgornje zbornice. Nato je stavil narodni poslanec dr. P a y e r (soc. dem.) interpelacijo na notranjega min., zakaj se izganjajo delavci iz tujine. Min. Sckidowsky je odgo-voril, da ti slučaji izgona niso Številni in da se v tem oziru ne more govoriti o tem, da bi se ti izgoni vršili sistematično.
SPOKORNI ITALIJANI.
Pariz, 20. okt (Izv.) Direktor »Figara< in industrijnlec Cooty objavlja v tem listu članek, v katerem zagovarja misel čim tesnejšega francosko-italijanskega sodelovanja.
Ccilin, 20. okt. (Izv.) Pariški poročevalec »Kuricr Gervoii« objavlja, da je dr. Strese-m a n n predložil francoski vladi načrt za sklenitev pogodbe med Francijo, Nemčijo, Poljsko in Češko, ki naj bi bila sestavljena po vzoru loknrnske pogodbe. Nemška vlada je pripravljena, jamčiti, da ostanejo njene meje napram Poljski in Češkoslovaški nespremenjene, če odpokliče Francija svoje čete iz Porcnja in Po-saarja. Ta Stresemannov predlog bo čez nekaj dni francoska vlada objavila.
VILJEM OSTANE V DOORNU.
Amsterdam, 20. okt. (Izv.) Ob priliki po-seta, ki ga je napravil nizozemski notranji minister dr. Kahn bivšemu nemškemu cesarju Viljemu v Doornu, piše tukajšnji list »Algc-meen Handelsbladet«, da ne more biti govora o Viljemovem odpotovanju iz Ilolandske in da ni dr. Kalinov obisk s tem v nobeni zvezi. Obenem pa izraža nezadovoljstvo nad tem, ker je holandska vlada prevzela v vprašanju Vi-ljcmovega odhoda z Nizozemskega nekatere obveznosti napram velesilam.
FAŠISTI KONFISCIRAJO.
Rim, 20. oktobra. (Izv.) Službeni list objavlja kraljev ukaz, ki določa, da se zapleni imeljo petnajstorici italijanskih izseljencev, ki jim je fašistovska vlada vzela državljanstvo. Med temi sta Donalti, ravnatelj popolarskega lista »II Popolo«, in profesor Salvemini, znani zgodovinar, nadalje bivša fašista Massimo Rocea in Cesare Rossi.
MOST TRI BELLUNO OBNOVLTEN.
Rim, 20. okt. (Izv.) Most preko Piave pri Beiluno, ki je bil med vojno razrušen, so zopet zgradili in izročili proinelu. Enoločni most meri 72 metrov,	k
P.t
A Pogajanja med radikali in dr. Korošcem zadeva na velike težave, ker zahtevajo radikali, naj se klerikalci odrečejo avtono-mizmu in brezpogojno priznajo vidovdansko ustavo. Klerikalci pa to prinoipielno odklanjajo in izjavljajo, da ne mislijo in ne marajo kapitulirati pred radikali, kakor je to napravil Stjepan Radič, ko se je odpovedal republiki in lederaeiji. Mnogi klerikalci ironično pristavljajo, da Korošec ni v zaporu kakor je bil Radič... — Tako poročajo belgrajski listi, ki so seveda slabo informirani, kajti najbolj Informirani list in »sol Jugoslavije« ljubljansko »Jutro« ve dan n.; dan poročati, kako strašno se klerikalci ponujajo, brezpogojno in za vsako ceno... A tout prix, bi dejal mali Moric, ki se spozua tudi v dialektu francoskega plemena.
A Zadnji up g. Pribičeviča ln s tem tudi naše SDS je stari g. Pašič. Tisti Pašič, ki je SDS vrgel čez krov, kakor hitro je ni več neobhodno potreboval. Pašič se je predsnočnjim vrnil v Belgrad. »Jutro« je temu svečanemu dogodku posvetilo ves uvodnik, pozdravilo ja neomejenega gospodarja globokeje in vdaneja kot belgrajski radikali. Pojutrišnjem bo »Jutro« zopet pisalo o klerikalcih, ki klečeplazijo... To se pravi: po sebi čevlje meriti.
A Pleme, to je ena najljubših »Jutrovih< besed v njegovem jugoslavenskem slovarju. Slovensko pleme, hrvatsko pleme, junaški srbski narod, tvorimo skupaj nas Jugoslovene, to se ponavlja po vseh »Jutrovih« kolonah. Bolgarov »Jutro« v svojem »edinstvu« sploh ne porna. Slovence in Hrvate pozna kot pleme, njihove politične organizacije pa plemenske večinske stranke. SLS je — tako je včeraj zapisalo »Jutro« — plemenska večinska stranka. Katero pleme ah raso pa zastopa SDS?
A Vatikan, katerega je »Jutro« še nedavno klicalo v boj proti ljubljanskemu škofu,,in slovenski duhovščini, vatikan naj, ijflši SDSUdz zadrege vselej, kadar zmanjka drugih denun-oiacij. Za interese vatikana se bori SLS, to že zopet dopoveduje mali Moric pravoslavnemu Belgradu, v strastnem pričakovanju, kako bo njegova denunoiaciia zalegla.
A Ne smemo pozabiti, da stoji država in narod (kateri narod?) na robu goapedarskega propada, kamor so ju pripeljale večne krize, nedelavnost in nesposobnost našega parlamentarizma. — Dobesedno tako je »Jutro« napisalo samoobsedbo. Na robu gospodarskega propada smo. Nesposobnost nas je pripeljala v ta položaj. Vodila nas je nesposobna vlada. SDS je sedela od prevrata sem skoro v vseh vi dah. Neomejen gospodar v državi je bil »Jutrov« oboževanec gospod Pašič, ki je vodstvo »poslov« v Sloveniji izročil SDS. Kdo nas je torej pripeljal na rob gospodarskega propada?
A Muke in trpljenja polne dni ima »Jutro«. Ko vidi, da so se potrgale vse niti navzgor, bi rado jezno opletalo po klerikalcih, pa vselej udari sebe po čeljustih. »Po poti, ki jo danes hodi državna politika, ne pride država do iz.hrda«, s tem stavkom je mislil zadeti maLi Moric jugoslovanske »plemenske stranke«, pa je pri tem udaril Pašiča, Pribi-čevifa in Žerjava, ki so to pot začrtali, za to pot dali vse avoje sile, vse radi te poti, osem let radi te poti, in sedaj pride spoznanje: Je vse zaman. Priznamo: To je res huda muka.
A Protestni shodi proti poslabšanju stanovanjskega zakona so bili samo grda zloraba raznih socialističnih demagogov. Stanovanjski najemniki kot taki to pot na teh protestnih shodih sploh niso prišli v poštev. To smo ž.e opetovano ugotovili, a socialisti so trdovratno tajili. Sedaj pa »Delavska politika«, glasilo socialistične stranke Jugoslavije, sama priznava, da so bili protestni stanovanjski shodi samo »delo za našo stranko«, kar konštatiramo resnici na ljubo.
A Za potlačeno delavske pravice se bori socialistična stranka. Res so socialpatrioti že dobro dokazali, da znajo tlačiti delavske pravice.
A Avstrijski socialisti, ki niso nič drugega kot uboga para pod vodstvom nekaterih dunajskih oifutov, ti so vzor novi social stični stranki, ki jo propagira »Delavska politika«. Tak »vzor« smo v Sloveniji že enkrat nekaj let imeli. Delavci se še prav dobro spominjajo tega »vzora« in vročili bojev, ki so bili potrebni, da je ta »vzor«, ki ima danes mogočno besedo pri »Delavski politiki« izginil iz vodstva delavskih organizacij. Delavci, pazite, da vam bo prihranjen nov tak »vzor«.
A Narodno edinstvo v praksi ali slovenski invalidi v opankah. Beri sporočilo Vojnim invalidom in vdovam med mariborskimi vestmi.
Kaj se godi doma
Rdeči križ za poplavljence v Sloveniji.
Na posredovanje ljubljanskega oblastnega predsednika Rdečega križa je glavni odbor v Belgradu na svoji seji dne 15. t m. sklenil, da se ves denar, ki se nabere za poplavljence v Sloveniji1, razdeli samo med oškodovance v Sloveniji. Razen lega je dovolil glavni odbor iz svojih dohodkov za poplavljence v Sloveniji znesek 300.000 Din, ki se takoj nakaže. Končno je glavni odbor sklenil, da se udeleži akcije oblastnega R. K. za zopetno zgradbo vsled poplave porušenih domov s tom, da bo kril del proračuna, ki ga je sestavil oblastveni odbor. Oblastveni predsednik Rdečega križa je ob svoji intervenciji v Belgradu v prid poplavljencem predložil slike o povodnji, katere je bil dal na razpolago naš list.
Še enkrat: Prebivalstvu na meji.
V »Slovenskem Gospodarju« z dne 14. oktobra in »Slovencu« z dno 10. oktobra t. 1. sem pod gornjim naslovom objavil članek, v katerem sem navedel par slučajev, kake krivice delajo posamezni cariniki našemu prebivalstvu na meji. V Članku sem jasno poudaril, da »poštene uradnike ipoštujemo, ker vemo, da red mora biti, proti krivičnemu postopanju pa se ima pravico in se mora vsak človek braniti«. Opisal sem, kako so hoteli nekateri cariniki za bran i ti kmetom vožnjo na mline v Avstrijo, kako so brez zakonito podlage, ampak kar po svoje, pobirali od ljudstva na meji hek nov 4% davek, protizakonito visoko pristojbine v obmejnem prometu, kako so račune pri earinanju pisali na svoj način. Ob koncu sem polival ljudi brez ozira na strankarsko pripadnost, naj mi poročajo o takih -nerodnostih. Vse to sem napisal, ker so vsak dan prihajali k meni kmetje, viničarji in tudi drugi (vseh strank) ter so pritoževali, kako po nepotrebnem šikanirajo nekateri bastavljenci carino in finančno kontrole prebivalstvo ob meji. V rokah imam iz obmejnih krajev 5ez 50 pisem (ne samo iz vrst pristašev SLS), kjer ljudje opisujejo mnogovrstne nerednostt v obmejnih krajih. Zadeva za meno ni strankarska, ampak strogo gospodarskega značaja za celokupno obmejno prebivalstvo. S tem, da sem se zavzel za potrebe in pravice ljudstva, sem se strašno zameril cariniku Milosavljeviču, Id je bil pred kratkim nenadoma uradno prestavljen iz Gornje Sv. Kungote, in zameril sem se tudi s večinskemu nad-učitelju Mohorju.
Oba gospoda sta napisala neko izjavo, katera Strašno hvali carinika Milosavljeviča. Dobila sta nekatere podpise, a druge sta sama podpisala. Iz-Jafo sta objavila v »Taboru« in »Jutru«. Pišeta, da je bil carinik premeščen le iz strankarskih raz-' logftrV in to na mojo zahtevo. »Jutro« je še zapisalo debelo laž, da so jo nek tihotapee-»klerikalec« pritožil pri meni, ker je Milosavljevič pri njem našel neko blago. Ta trditev je iz trte izvita. Takega slučaja ne poznam. Pač pa ugotavljam sledeče:
Carinski pripravnik Milosavljevič je bil na Uradni predlog nenadoma premeščen, ker so prišle na dan razne nerodnosti. Jaz sem bil šele prve dni oktobra v glavni carinarnici v Mariboru, kjer sem se pritožil poslovodečemu uradniku, kako je g. Milosavljevič »uradoval«. Predložil sem celo kopico kričečih slučajev, kako se jo na meji po nepotrebnem šikaniralo prebivalstvo. Pokazal sem tudi račune, oziroma računske liste, ki jih je pisal Milosavljevič in še nekdo drugi. Na zadnji strani teh listov so k računu pripisane ponekod vsote, ki niso kopirane. Prepovedano jo bilo delavcem nekaterih dvolastnikov in posestnikov ob meji prehod čez mejo na tamošnje njive, čeravno zakonita pogodba z Avstrijo to jasno dovoljuje. Naj propadejo pridelki na njivi, travniku, sadonosniku! Kaj to mar cariniku in drugim! Če so se prizadeti pritožili ali pa samo vprašali, zakaj se tako postopa, so dobili odgovor, da je to »predrznost« in
»da bodo že Izkusili posledice«. Obmejne izkaznice in prelaznice so po zakonu o obmejnem prometu pristojbin proste, a posamezniki eo za časa, ko je bil omenjeni carinik v Gornji Sv. Kungoti, morali plačati po 46, 26 in 21 Din, t. j. 92 Din za pravico prehoda čez mejo! Za 300 komadov opeke, ki jo je pripeljal posestnik preko meje, je moral plačati 340 Din kot carino in takse. Kmet je vprašal .poprej, predno je peljal v Avstrijo, finančno kontrolo, ali je opeka carine prosta. Dobil je odgovor, da ni treba plačati nobene carine. Ko jo pripeljal opeko, pa je carina znašala skoro dvakrat toliko, kot je stala opeka. Odličen vinogradnik je dobil iz Avstrije kupce za vino. A carinik mu ni dovolil, da bi po carinski poti prepeljal vino na avstrijsko stran, čeravno je hotel zadostiti vaem zakonitim predpisom. Nekega dne se je občanom občine Vrtiče prepovedalo voziti žito v mline ob meji. Gosp. župan Zunko me je osebno prosil pomoči. Z g. županom sva morala prositi celo gosp. srezkega glavarja za pomoč. Nato je carinik uvidel, da je postopal protizakonito.
To je samo nekaj slučajev. Vseh ne morem in nočem navesti, ker jih bom uporabil o pravem času drugod.
Ali ti krivični slučaji nc govorijo dovolj jasno? šo do danes no vem, kateri stranki pripada Milosavljevič, ki ga Mohor, »Tabor« in »Jutro« tako omiljujejo in hvalijo. Ali za mene kot narodnega poslanca in zastopnika obmejnega okraja, jo jasno, da proti takim krivicam moram nastopiti, ali je potem kakemu SDSarskemu učitelju prav ali ne. Če bi bil Milosavljevič pristaš naše stranke, bi tudi moral nastopiti proti njemu. Omeniti pa moram, da je v zbirki pritožb proti cariniku in nekaterim financarjem tudi nekaj takih, ki so mi jih sporočili pristaši SDS in SKS. Naj se torej gg. Mohor in Milosavljevič pomirita s »Taborom« in »Jutrom« vred.
To je moj odgovor.
Franjo Žebot, narodni poslanec v Mariboru.
Besla v Poljanski dolini.
Popotnik, ki je pred nekaj dnevi obiskal Poljansko dolino, nam piše: Mislil sem, da so listi v svojih poročilih o katastrofi 27. septembra pretiravali. Kakor pa sem so na svoje oči prepričal, pa v časopisnih poročilih ni bilo prav nič pretiravanja in je bilo preje premalo kot preveč rečeno. Kot posebnost te katastrofe moram omeniti, da niso oškodovani le ljudje, ki bivajo ob strugi glavne reke Poljanske Sore, ampak tudi taki, ki bivajo ob bregovih njenih pritokov, ker so ti razmeroma še bolj narastli in divjali kot Sora sama; oškodovani so tudi ljudje po hribih vsled silnih usadov.
Vodovje dne 10. oktobra je vzelo brvi in mostove, katere so ljudjo v naglici napravili. Kdor je popravljal pota in čistil polja, je delal zastonj; povodenj dno 10. oktobra je zopet zasula, kar Je bilo očiščenega.
Dalje je obakratna povodenj ljudem uničila in vzela živila, ki so jih imeli že spravljena. Glavno živilo, posebno pri ubožnejših, je krompir, tega povsod hranijo v kleteh; a koliko jo hiš, kjer je voda pridrla v kleti in je po več dni niso mogli odpraviti! Ko se je nazadnje to posrečilo, je bil krompir že večinoma zgnit; pa tudi tisti, ki so ga posušili, ni trajen in vedno bolj gnije, ker je predolgo ležal v vodi.
Ljudje obupujejo in težko čakajo pomoči. Iz občine in župnije Trata v Poljanski dolini, je veliko ljudi po svetu, ki se jim dobro godi. Ali ne bi bilo lepo, da bi se v teh za ponesrečence tako težkih časih spomnili svojih rojakov ter jim poslali pomoči bodisi v denarju bodisi v živilih ali obleki? Naslov je dvojen: ali župni urad na Trati ali pa županstvo na Trati, pošta Gorenja vas r.ad Škofjo Loko. Prepričan sem, da bi ta dva urada hitro in pošteno razdelila darove med
ponesrečence. Zato rojaki, doma in na tujem, na pomoč rojakom! Dvakrat da, kdor hitro da!
Vlom v postni urad.
V	Šmarju na Dolenjskem je bil v noči od torka na sredo izvržen vlom na pošti. Vlomilci so odnesli blagajno, pobrali iz nje denar in jo razbito pustili zunaj vasi.
Nepojasnjen zločin ali nesreča.
V	ribniku župnije Sv. Jakob v Slov. goricah je utonil znani šentjakobski raznašalec kruha, ki je bil uslužbeni pri pekariji Fluber, Našli so ga v ribniku kakih 6 dni, ko so nI več prikazal doma pri družini. Žena in mojster pravita, da jo izginil v omenjenem ribniku v noči 12. t. m. Koš za kruh in obuvalo raznega je ležalo poleg ribnika. Ta nenadni smrtni slučaj je precej zamotan. Vsi, ki so poznali rajnega, izjavljajo, da je samomor popolnoma izključen. Danes se še ne more z goto-
vostjo reči: ali gre v tem slučaju za nesrečo, ali za zločin, a bolj verjetno je zadnje. Utopljenec zap»W šča ženo in nepreskrbljene otroke.
Ciganska in beraška nadloga.
Iz laškega okraja poročajo: Zadnji čas nas' obiskujejo in nadlegujejo kar celo trumo ciganov, beračev in prosilcev iz južnih delov naše države. Letos so prišli k nam beračit celo muslimani i* Bosne. Ljudstvo v našem okraju je samo precej ubožno in to še posebno letos, ko jo izpadla letina tako slabo. Za poplavljence naši itak rado-volje in po možnosti darujejo, vendar vsakemu! prosilcu nekaj dati, jo letos res nemogoče. Med prosilci je pretežna večina talcih, ki nimajo seboj nobenih dokumentov, a vendar jim ljudje rajši darujejo, da se iznebijo nadležnikov in to šo posebno, ako so pri hiši sami doma kot varuhi stari ljudjo in otroci. Okrajno glavarstvo in orožniki naj poskrbijo, da ne bodo beračili ljudje po nar-šem revnem okraju, ki niso potrebni
Slovenci v Italiji
Veronauk v italijanskem jeziku.
Poročali smo že, da so italijanska šolska obla-stva nekaterim duhovnikom sploh prepovedala vstop v šolo; drugim duhovnikom je bilo prepovedano poučevanje samo v nekaterih razredih, tretjim zopet je dovoljeno poučevanje verstva samo v italijanščini. Naknadno smo prejeli poročilo s Primorskega, da so šolska oblaslva izdala naredbo, da smejo duhovniki poučevali verstvo v 4. šolskem razredu le v italijanščini. Ukaz velja za vse šole na Primorskem. Kakor je razvidno iz dokumenta, ki ga objavljamo v prevodu, je izšel ukaz od šolskega oskrbnika v Trstu in se naslanja na mini-sterialno naredbo 10. januarja 1924, ki določa: »Dovoljeno je, da se v nižji stopnji ljudskih šol v tuje-jezičnih krajih poučuje verstvo v jeziku, ki je v teh krajih rabljen.« Po tej naredbi je dovoljen torej pouk verstva v materinščini le vi., 2. in 3. razredu. Naj gre predvsem beseda g. didaktičnemu ravnatelju v V.
Kr. Didaktično ravnateljstvo v V. St. 27-568.
Predmet: Poučevanje verstva v višjih razredih.
Podrejenim ljudskim šolami častitim župnim uradom!
Kr. okrajni šolski nadzornik v P. mi s svojo okrožnico št. 16-7373 od 1. okt. 1926 sporoča, da se bo moral na podlagi ukaza, došlega od kr. šolskega oskrbništva v Trstu s pismom št. 9228 od 6. pret. m., vršiti veronauk v 4. razredu ljudskih šol v italijanščini.
Ministrska odredba od 10. januarja dovoljuje, da se verstvo lahko poučuje v materinščini le v nižjih razredih (I., II. in III. razr.)
Za točno izvršitev tega napravlja osebno odgovorne (podčrtal didaktični ravnatelj) gg. katehete.
Didaktični ravnatelj I. I.
Neki drugi didaktični ravnatelj, po čigar žilah polje slovanska kri, je pismu dodal:
Gg. kateheti, ki se ne smatrajo za sposobne radi težkoč ali radi drugega, izpolnjevati skropu-lozno in vestno to novo dolžnost, so naprošeni, da mi sporočijo svojo odločitev tekom 16. t. m., da lahko izročim to poučevanje učiteljem italijanskega jezika.
Le redke duhovnike so didaktični ravnatelji smatrali za vredne pismenega sporočila. Večina duhovnikov je bila obveščena o tem ukazu, ki je stresel temelje poučevanja verstva in sega v globine življenja primorskih katoličanov, le ustmeno . in še to po ovinkih, po drugih osebah: didaktični ' ravnatelji so navadno naročili kakemu slovenskemu j učitelju ali učiteljici, naj o vsem obvestita domačega duhovnika. Od duhovnikov samih pa so zahtevali nekateri pismen odgovor »o svoji odločitvi«. Šlo jim je pač za to, da dobijo proti slovenskemu
duhovniku zopet kak >dokument« v roke. Slovenska duhovnike, katerim Italijani sami no morejo sicer odrekati stanovske dostojanstvenosti in globoke izobrazbe, je tako postopanje didaktičnih ravnateljev, ki so po večini prodane duše, silno zadelo. Odgoi vorili so kar jim je narekovala vest kot katoliškim duhovnikom da so služabniki cerkve in da pripuščajo zadnjo besedo cerkvi Vatikanu; zadeva je pretežka da bi mogli o njej sami odločati.
Po objavi ukaza šolskega oskrbnika v Trstu, ki sloni na čisto navadni ministrski odredbi, j<3 položaj glede poučevanja krščanskega nauka v ljudi skih šolah naslednji: V prvih treh razredih se po-učuje ve rs; > v slovenščini, v 4. razr. v italijam ščini, v 5. in 6. v slovenščini. Prihodnje leto bi so poučeval verouk v italijanskem jeziku že v dveh razredih, t. j. v 4. in 5., naslednje tudi v 6.; tako bi končno ostal slovenski pouk le v prvih treh razredih. Potemtakem bi moral duhovnik, ki je dal skoraj dušo iz sebe, da je otrokom, ki jim je šola v tujem jeziku popolnoma zmešala pojme, zgradil vsaj deloma trdno podlago o krščanskih resnicah v slovenščini, pričeti v 4. razredu od začetka in sicer v italijanščini! Ubogi otroci, ubogi duhovniki!
»Pojdite in učite vso narode!« Misijonarji žrtvujejo pol življenja za pripravo na svoj poklic, za študij jezika in življenja narodov, katerim ho-' čejo posvetiti svoje dolo! Slovenski duhovnik pa naj bi poučeval slovenskega otroka v tujem jeziku! Slovenski otroci pa bodo še v drugim zapostavljeni za italijanskimi. Šolska oblastva na Primorskem računajo z gotovostjo, da bodo slovenski duhovniki odklonili čedno ponudbo. In to jim bo prav prišlo: na njihovo mesto postavijo italijansko učitelje, laike. Slovenskega otroka bo potemtakem učil veri stvo laik, v Italiji — ako izvzamem južno —. pa poučuje italijanske otroke italijanski duhov« n i k.
Ubogo primorsko ljudstvo! Rane, ki ti jih ja zadala vojna vihra, še zevajo, voda ti jo izpodnesla domove, zaprta so vrata v kulturne hramove in sedaj se jemlje še vir tolažbe tvojim razdejanim srcem!
Zakaj smo izgubili Koroško?
(Predavanje poslanca Franca S m o d e j a na II. prosvetnem večeru v »Ljudskem domu«.)
(Konec.)
Italija nam je povsod nasprotovala, zlasti v koroškem vprašanju. Z njo se je popolnoma strinjala Anglija. To se je jasno videlo v na-Btopanju plebiscitne komisije v Celovcu. Meni je bilo po prvih njenih ukrepih jasno, da nam je nasprotna in da postopa po željah in zahtevah, ki sem jih že leto prej čital v dunajski »Neue Freie Pressec. Komisija se ni držala mirovne pogodbe. V protest proti temu je podala ostavko naša pokrajinska uprava, jaz pa sem vložil vprašanje na tedanjega ministrskega predsednika dr. Milenka Vesniča, ki mi je odgovarjal na javni seji 17. sepiembra 1920. Naštel sem vse kršitve mirovne pogodbe in zahteval, da mora vlada proti takemu postopanju najostreje protestirati in eventuclno izvajati konsekvence, to je onemogočiti plebiscit. Ministrski predsednik je priznal, da so moje navedbe točne, odklonil je pa moje zahteve, češ da moramo zaupati svojim zaveznikom.
Pod najneugodnejšimi pogoji se je vršil plebiscit. Ljudstvo je videlo, da je plebiscitna komisija po svoji večini na si rani Nemcev. Naš delegat je v nasprotju z določili za plebiscit izgubil v komisiji glasovalno pravico, nasprotno ie pa prišel v komisijo avstrijski
zastopnik, ki bi smel govoriti tam le, če bi še vršil plebiscit tudi v coni B, to je, ako bi v coni A mi plebiscit dobili; odprla se je meja med conama. Naša uprava je bila samo še po imenu tam kljub tozadevnim določilom mirovne pogodbe. Zapovedovala je plebiscitna komisija, ki se je vmešavala celo v naše sodstvo in intervenirala pri sodiščih, če so ta nemško zločince zapirala in sodila po zakonu. Ne samo naša vojska, marveč tudi orožništvo je moralo zapustiti plebiscitno ozemlje, le domačo koroško orožništvo, ki ga ni bilo, bi smelo ostati. Komisija je zabranjevala nam shode, dva shoda, v Velikovcu in Grebinju sem meral od angleškega distriktnega poveljnika v Velikovcu naravnost izsiliti. Nemci iz cone B so imeli v coni A popolno svobodo. Italijanski zastopniki pri distriktnih komisijah so med ljudstvom direktno agitirali za Avstrijo. Celo naši plakati in zastave so se zabra-njevale, Nemci pa so smeli nemoteno grditi vse, kar je bilo naše. Ljudstvo je to videlo in misliti si morete, kakšen vtis je to napravilo na tiste, iki niso bili dovolj trdni in posebej še na plašljivce, ki so se bali nemškega maščevanja, prepričani, da proti volji komisije ne moremo zmagati. Na naše reklamacije se ni mnogo oziralo. Tisoči Nemcev, ki niso imeli pravice po določilih, so ee pripeljali iz cono B v cono A in so glasovali; v občinah, kjer je bila plebiscitna komisija postavila za načelnike lokalnih komisij Nemce, se ie na debelo sleparilo in vsi naši odločni nrolesli so bili zaman-1
Vrh tega del naše uprave ni bil najboljši. Z veseljačenjem in popivanjem se ne pridobi koroškega ljudstva. Predvsem pa je vplivalo na prebivalstvo dejstvo, da je bila vojaška obveznost v Avstriji po zahtevi držav zmagovalk odpravljena, o našem vojaštvu pa je nemška propaganda širila vse mogoče vesti. To je bila najuspešnejša nemška agitacija, zlasti še, ker se je ob naši zasedbi celo pri naših najbolj zavednih pristaših v tihih nočeh po hišah vse mogoče rekviriralo, kar je prišlo pod roko, in je bilo zaman ljudstvo prepričevati, da to v naši armadi ni dovoljeno, da je bilo to le slučajno tedaj, ko je naše vojaštvo smatralo okupacijo za vojno in jo po svetovni vojni bila tozadevna disciplina zrahljana. Kdor je vse to videl, se proti vsemu temu z žolčem in neizrekljivo bolestjo v srcu, četudi z nadčloveško voljo, boril, ne da bi mogel mnogo spremeniti, ta se ne bo čudil, če smo plebiscit izgubili. Morda se bo bolj čudil, da sem takoj po plebiscitu, ko je bilo treba vsaj prve dni ljudi tolažiti in zadrževati nemško zbesnelost, ostal od civilistov, ki so »vodili plebiscit«, skoraj sam in sem z zadnjimi zvestimi sobojevniki spravil naše stvari iz Velikovca v Jugoslavijo in se s strtim srcem podal na avtomobilu čez Jezersko.
Mislim, da je odveč vsak nadaljnji odgovor na vprašanje, zakaj smo izgubili Koroško. Naj mi bo dovoljeno omeniti samo še to, da so gotovi ljudje po plebiscitu zgolj iz strankarskih ozirov in brez vsake podlage hoteli iskati krivce y nasprotnih' strankarskih' vrstah.
Pritisk na sodne uradnike. Na 15. t. m. so prejeli sodni uradniki zopet poziv, naj naznanijo nemudoma in sicer tokrat naravnost na pravosodnega ministra; da niso, odnosno ako so bili, da so se izbrisali kot člani raznih organizacij, med temi tudi sledečih: Mohorjevo družbe, ne vc se ali Goriško ah Prevaljske, političnega društva »Edinosti« v Gorici, Zvezo slovenskih telovadnih društev, Sokolskega društva. »Orjuna« v Ljubljani in nekega docela nepoznanega društva Concordia. — Med tem se pa premestitve uradnikov nadaljujejo. Zakoja, slovensld višji sodni svetnik, mora zapustiti Trst in se podati daleč v stare pokrajina Italije.
Koliko krivičnih puščic je n. pr. letelo na g. dr. Janka Brejca. Resnici na ljubo bodi povedano, da je dr. Brejc z vso svojo dušo, s srcem, s pametjo in vztrajno požrtvovalnostja storil vse, kar je on mogel za ugoden izid plebiscita storiti, da vsi, ki so plebiscitno katastrofo slovenskega naroda na Koroškem hoteli izj-abljati v nemoralno politične namena in od katerih niso mnogi niti z mezincem gc.-> nili za koroške Slovence, niso vredni, da mu čevlje odvežejo.
Z mnogim, kar so storili postavljeni voditelji agitacije za koroški plebiscit v Narod, nem svetu nisem soglašal, pa neplemcnito bi bilo to iznašati v javnost, ker vem, da so vsi mislili najboljše, da so vsi mislili plemenito in so delali požrtvovalno. Pravim ncplenienito, pa tudi nekoristno, edino le v zabavo nacionalnim našim nasprotnikom.
Eno pa naglašam: Dokler ne bo sleherni Slov enec občutil bol, da manjka našemu narodnemu telesu en ud, tako dolgo nismo ne politično, no državno ne kot narod dozoreli. Če si sami ne bomo znali pomagati, nam nihče ne bo pomagal. Lo naša ljubezen more zopet združiti našo neodrešene brate z materjo Slovenijo.
Presenetljivo lepo blago
za damske plaSče v vsaki množini na drobno prodaja po neverjetno nizkih cenah
DRAGO SCHWAB- LJUBLJANA,
\
®ei>ne novice
k Nadškol (lr. Dobrečič v Belgradu. Barski nadškof in srbski primas dr. Dobrečič je te dni dospel v Belgrad in obiskal ministra za vere Mišo Trifunoviča. Dr. Dobrečič jo bil na evharfetičnem kongresu v Chicagu, nato pa jo obiskal tamkajšnje jugoslovanske kolonije.
k Odlikovanja češkoslovaških generalov. Kralj jo odlikoval z redom sv. Save II. razr. generala Voženileka, načelnika splošnega oddelka v češkoslovaškem generalnem štabu; generala Rajs-Čeneta, divi/isjkega poveljnika v Olomucu; dr. Jožefa Klinarfa, predsednika čeho-iugoslovanske lige v Olomucu, in Františka &ebeata, svetnika v zuusinjem ministrstvu.
k Preselitev osrednjega vodstva usmi!;enk.
Te dni se je preselilo osrednje vodstvo usmiljenih sester jugoslovanske province iz Ljubljane (Slomškova ulica 20) v graščino Dvor (p. Radeče pri Zidanem mostu). V graščini si bodo uredile tudi svoj noviciat, ki se prav tako te dni seli iz Ljubljane. Graščina Dvor stoji 10 minut vzhodno od mesta Radeče. Obdana je z lepim parkom in gozdom, na severni strani pa šumi kakih 20 metrov pod njo Sava. Dvor ie bil last viteza Gutmannsthala. Lansko zimo so ga kupile usmiljenke in ga med letom toliko popravile in priredile, da jim sedaj kar najbolje služi za njihove svrhe.
•k Smrtna kosa med slovanskimi učenjaki. V Lvovu je umrl največji ukrajinski etnograf Vladimir Hnatjuk. Pokojnik je izdal 38 zvezkov »Etnografskega zbornika« in 20 zvezkov gradiva za ukrajinsko etnografijo. Bil je mnogo let tajnik društva »Ševčenko« v Lvovu in je urejeval >Književno-znanstveni vestnik«. Njegovo življensko delo je ogromno. — V So-liji je umrl znani bolgarski filolog prof. B. Cone v. Pokojnik je sodeloval pri vseh slovanskih filoloških listih in izdal tudi mnogo lastnih knjig in brošur. Glavno njegovo delo je »Zgodovina bolgarskega jezika«.
■k Iz TPD. Na včerajšnji seji upravnega fveta Trboveljsko premogokopne družbe v Ljubljani je bil izvoljen za predsednika družbo gosp. Adolf Minh, 'veleindustrijalec in predsednik zveze rudniških podjetnikov v Belgradu.
■k Loterija Društvenega doma v Trbovljah. Žrebanje te loterije se vrši nepreklicno dne 7. novembra. Srečke se še dobe in se naročajo pri loterijskem odboru Društvenega doma v Trbovljah. Kdor cd razprcdajalcev jo predal srečke, naj pošlje denar, kakor tudi oni, katerim smo srečke poslali, pa jih niso vrnili. Kdor misli, da ne bo mogel srečk razprodati, naj jih vrne nemudoma, da postrežemo z njimi drugim.
k Ponarejalec dinarskih tisočakov. V Belgradu je policija zaprla nekega Mažara, pri katerem so našli veliko število tisočdinar-skih falzifikntov. Fakifikati so sicer zelo posrečeni, toda papir je toliko debelejši od pravih, da jih je po tipu takoj spoznati. Ugotovili so. da doslej noben falzifikat ni prišel v promet.
•k Agro-botanični oddelek v Lcskovcu. —
Poljedelsko ministrstvo je osnovalo pri okrožni poljedelski postaji v Leskovcu agro-botanični oddelek, ki se bo pečal z raziskavanjem in izboljšanjem raznih kulturnih rastlin.
~k Iz železniške službe. Imenovam sta: za uradnika na glavnem kolodvoru v Mariboru Ivan Kuster, doslej uradnik na postaji Tezno; za nadzornika proge v Celju Josipa Valesa, doslej nadzornik v Novem mestu.
k Dijaški rok v mornarici. Uradna se razglaša, da imajo pravico do di aškega roka v mornarici edinole dijaki dovršenih naviič-aih akademij, ki so položili izpit za poročnika trgovske mornarice.
* Razprodaja sliko Nj. Vel. kralja. Veliki župan objavlja: »Društvo za vzgojo in zaščito dece« v Belgradu razprodaja sliko Nj. Vel.
kralja, katera je bila odobrena z aktom ministrstva za notranje posle in ministrstva prosvete, v korist ubogih otrok vojnih sirot tega društva. Razprodaja slik na teritoriju ljubljanske oblasti je poverjena društvenemu poverjeniku g. Albinu Mekincu, kateri je tudi pooblaščen prejemati denarne zneske. Istotako razpečava omenjeno društvo iz kovine izdelane, umetniško dovršene reliefe po 300 Din komad.
■k Obrtno društvo v Laškem priredi za svoje člane na osnovni šoli za mojstre in pomočnike učni tečaj za obrtno knjigovodstvo in za srbohrvatsko pravopisje. Interesentje naj so zglas:jo.
* Za 10 Din dobite lahko razne, zelo vredne dobiti.e, med njimi nov avtomobil itd. v loteriji Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami. Vseh dobitkov, je 1000. Posebno ugodnosti za tiste, ki kupijo 10 srečk, ker dobe tri povrhu. Pri razprodaji 100 srečk zaslužile 400 Din. — Loterijski odbor, v Sv. Petru pod Sv. gorami. Srečke se dobe tudi v trafikah v Ljubljani, Mariboru in drugod, ter pri orlovskih odsekih.
•k Split za zgradbo malih stanovanj. — Splitski mestni stanovanjski odsek je sklenil, da se ustanovi občinski zavod za rgradbo malih stanovanj. Sodelovali bodo tudi drugi zavodi in ustanove, kakor mestna hranilnica, električna podjetja itd.
■k Postajonačolnik žrtov roparjev. Na postaji Dželetovac blizu Vinkovcev so roparji ustrelili postajenačelnika Šandcrja Vašpaja. i Posta Jenačelnik je bil roparje zasačil v skladišču in jih hotel pregnati. Vašpag je zapustil ženo in dva majhna otroka. Roparjev še niso | izsledili.
Gospodom duhovnikom in bogoslov- I eem nudi pri nakupu krasnih črnih zimskih j sukenj poseben 10 odstotni popust tvrdka Fran Luki«, Ljubljana, pred Škofijo 10.
k Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, zastaianje krvi, napenjanje, zlito žilo, beiečine v kolku odstrani naravna »Franz-Josef-gren- | čira*; — zjutraj in zvečer majhen kozarec, j Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz- i Josefc voda učinkuje brez bolečin celo pri | raz^ražljivosti črevesa. Dobiva se v lekarnah, ! dregerijah in špecerijskih trgovinah. 5190
£jiz!bl farna j
© »Ljubezni in morja valov?« (Hera in Loander). Spisal F. Grillparrer, režiser gospa Marija Vera, članica narodnega gledališča v Ljubljani. S to predstavo ho otvoril »Ljudski oder« v Ljubljani v nedeljo ob 8 zvečer svojo deseto sezono. Za uspeh predstave jamči delo samo kakor tudi ime priznane umetnice, ki delo režira. — Predprodaja vstopnic od petka dalje v Ljudskem domu v nabavni zadrugi (I. nadstropje) ves dan, cd 5 do 7 zvečer pa v pisarni Ljudskega odra v II. nadstropju.
0 Volivni imeniki za ljubljanske občinske volitve so somišljenikom na vpogled v tajništvu SLS za Ljubljano vsak dan od 5 do 7 zvečer, ob nedeljah pa cd 8 do 12 dopoldne, j Somišljeniki! Prepričajte se pravočasno, ako i ste in če ste pravilno vpisani. Vsa potrebna ; navodila za vpis, prepis itd. daje tajništvo. I O Vprašanje. Vodstvo mestne cestne že- ' leznice vprašamo, ali imajo gospodje bivši ge- I rentje še vedno dovoljenje za brezplačno vožnjo na tramvaju?
O Velikodušon dar za poplavljence. G. j Andrej Š a r a b o n , veletržec v Ljubljani, jo daroval ob priliki 40 letnice obstoja svoje tvrdke za poplavljence v pograjski, žirovski in poljanski okol ci znesek 10.000 Din, ki ga je izročil g. velikemu županu ljubljanske oblasti. Brdi mu za ta plemeniti, človekoljubni dar izrečena v imenu prizadetega prebivalstva naj-' toplejša zahvala.
G Pokvarjeno kloba«e v Ljubljani. Mestni magistrat razglaša: Občinstvo ee često pritožuje nad tem, da se prodajajo v Ljubljani na trgu in po gostilnah klobase, ki več ali manj smrde. Občinstvo se naproša, da vsak tak slučaj naznani tržnemu nadzorstvu, Vodnikov trg št. 5. Vzrok gornjemu pojavu leži v tem, da izdelovalci klobas nimajo do sedaj primernih prostorov v stari mestni klavnici, in ker posebno primanjkuje hladilnih prostorov v lastnih obratovališčih. Kakor hitro bo v obratu nova mestna klavnica in hladilnica, bo prišlo v Ljubljani v promet le meso najboljše kakovosti in bodo odpadli sličai pojavi.
O Ljubljanski trg. Na trg so pripeljali domači kmetje večje število voz zeljnatih glav, Iti so jih predajali po 1 Din komad. Prine-šena je bila na trg tudi večja množina gob, zlasti jurčkov, katerih je v začeti™ sezone zelo primanjkovalo. Mnogo je na trgu tudi lepega, zrelega sadja.
O Ubogli vlomilec. Iz umobolnice na Studencu je pobegnil znan vlomilec Franc Klemen, ki je blaznost simuliral. Kakor se domneva, je omrežje pri oknu prep;lil s pilo, Iii mu jo je skrivaj poslala v umobolnico neka njegova ljubica. Ušel je v samem perilu in mu je bila prva skrb, da dobi kje obleko, da bo mogel med ljudi. Najprej Je poskušal vlomiti v Tomeevo goslilno nr Vodovodni cesti, ker se mu pa tam poskus ni posrečil, je vlomil v delavsko barako pri železniškem mostu na Kette-Murnovi cesti. Ukradel je v nji delavcema Vrhovniku in Horvatiču razne oblek', v vrednosti 2225 Din. Poleg tega je pa bilo izvršenih tudi več vlomov na mestni periferiji, katerih je osumljen tudi Klemen, in zato je upati, da se bo pri tem živahnem udejstvo-vanju kmalu vjel.
O Razni dogodljaji. Kolesarico Marijo Oblakovo je v Trnovem ugriznil brez vsakega povoda drugače popolnoma krotek pes, last ge. Banovčeve. — Trije znani veseljaki, vsi možje v najboljših letih, so ga zopet enkrat »malo polomili«. V kavarni Stritar na Vidov-danski cesti pa se je naenkrat eden od njih spomnil, da je treba pričeti varčevati in ni botel plačati občinske takse za ponočevanje v javnih lokalih. Vnel se je zato na cesti med njimi buren in glasen prepir, da so ljudje pričeli okna odpirati v radovednosti, kaj je tako razburljivega, da moti blaženi nočni mir. V prepir se je vmešal tudi pes enoga prepir-Ijivca in ugriznil tistega, ki je hotel varčevati. Razumljivo, da se je končno vmešala v vso zadevo tudi policija in tako bo stvar razčiščena. — Kolesarju B. se ni zdelo vljudno in pravično, da ga je neki avtomobil podrl na tla in mu zlomil kolo. Na policiji pa so ga zelo prija-no poučili o novem cestnem redu, ki pravi: Vo~i desno, egibaj se levo — in ne nasprotno, kot je v tem slučaju prakticiral B., zato nosi posledice sam.
O Policijska kronika. Včeraj se je že bilo bati, da bodo policijski zapori zopet kmalu ostali osamljeni. Toda strah je bil odveč, ker se je tekom dneva zbrala v njih družba, se-stoječa iz dveh pretepačev, enega tatu čevljev in enetra berača. Policija je pa prejela dalje še sledeče ovadbe: 2 tatvini koles, eno med nima je vredno 1750 Din, 1 vlom v gostilno Florjančič, 1 kaljen Je nočnega miru, 1 pasji ugriz, 1 nedostojno vedenje na ulici, 1 zaplemba samokresa in pa 9 prestopkov cestno-pcTrijs' ega reda. — Na vrtu vile g. Kavčiča ko se pojavile sumljive sence, katerim je pa zaenkrat spodletelo in se jim njihovi načrti niso posrečili.
Prof. J. Pavlin:
Stsnogref Franc Ncvik.
(0b sedemdesetletnici.)
Slovenska stenografija slavi letos več jubilejev. Letos je 50 let, odkar je v Mariboru umrl okrajni šolski nadzornik Franc Hafner, ki je spisal prvo slovensko stenografijo. Istega leta 1876. je Anton Bezenšek v Zagrebu začel izdajati prvi jugoslovanski stenografski list »Jugoslovanski stenograf«, čigar sedmi in zadnji letnik je izšel leta 1896. v Celju. Letos Je praznoval 50 letnico višji davčni upravitelj v Ljubljani Rudolf Binter, ki se odlikuje kot stenografski pisatelj. Dne 28. avgusta 1901 se je ustanovilo v Celju prvo slovensko steno-grafsko društvo, ki je pa kmalu zaspalo. Istega leta se je ustanovil v Ljubljani Cbristofov učni zavod, na katerem se od leta 1907. dalje prodava tudi stenografija. Ustanovitelj slovenske stenografijo Franc Novak pa praznuje 70 letnico svojega življenja.
Frane, Novak se je rodil 22. oktobra 1856 v Mengšu. Leta 1877 je z odliko dovršil ljubljansko gimnazijo. Nato je odšel na Dunaj študirat jezikoslovje. Napravil je tudi izpit iz nemške stenografije, za katero je dobil veselje že na gimnaziji. Le1a 1886. se je kot izprašan kandidat vrnil na ljubljansko gimnazijo. Se isto šolsko leto je začel učiti tudi nemško ste-
in lr*vr ia nrnfp«io-r Hninriph nHnlni T-oin
uu^> .»-- ., — r ---* "-—[..u v,... .. « .......
1890. ie prišel Novak na novomeško gimna-
zijo, kjer je tudi učil nemško stenografijo. Že takrat si je napravil za zasebno rabo načrt slovenske stenografije. Po tem načrtu jo je učil v letu 1893—4. Prvi sad njegovega truda so »Samoznaki in okrajšave v slovenski stenografiji«, ki jih je objavil v gimnazijskem iz-vesiju leta 1894. Zbral je po abecednem redu 1 1842 samoznakov in krajšav. Avtcgrafiral je sam. Pozneje je to zbirko spopiTnil in jo leta 1916. izdal pod naslovom: Zaznamek okrajšav korespondenčnega pisma.
Leta 1894. je prišel Novak na gimnazijo v Kranj, ki se je takrat obnovila. Slovensko stenografijo je skrbno gojil še naprej. V gimnazijskem izvestju je objavil debatno pismo, in sicer leta 1896. začetne krajšave, leta 1897. pa srednje ter končne krajšave. V obeh spisih se je pokazal izredno marljivega in vestnega stenografa, pa tudi izbomega jezikoslovca. V Kranju je učil nemško stenografijo, zasebno pa tudi slovensko, seveda kar brez učne knjige.
Tako je polagoma pripravljal gradivo za knjigo. Na prigovarjanje prijateljev se je odločil izdati učno knjigo. Deželni odbor mu je I obljubil nekaj podpore. Gradiva je imel mno-I go zbranega iz raznih strok. Začel je sestavljati pravila in jih preizkušati na mnogoštevilnih primerih. Ker je Gabelsbergerjev znak za »v« v sredi besede nepriročen, je vpeljal i Novak mali znak za »v«. Ta se je ohranil do-' slej in ga Imamo le Slovenci, Sfenografska I pravila je sestavil obširnejša, kakor jih je imel
□ Pojasnila o občnem zboru invalidov.
Združenje invalidov, podružnica Maribor nam p še: »K not.'ci v »Slovencu« št. 237 »Čas bi že bil, da hi skoraj prišlo do rednega občnega zbora mariborskega združenja vojnih invalidov«, je dopisnik iste notice nekako neorien-
»Tesnopis česky«, da hi mogli knjigo rabiti tudi samouki. Ker ni mogel dobiti založnika, je knjigo sam založil, čeprav se mu je bilo bati, da bo poleg dolgoletnega dela imel še izgubo pri knjigi; kajti slovenska stenografija se takrat v šoli še ni poučevala, zato ni bilo upanja, da se bo knjiga dobro predajala. Tako je izšlo leta 1900. korespondenčno pismo. Istega leta se je Novak vrnil v Ljubljano na prvo državno gimnazijo.
Knjiga je b la sprejeta z velikim priznanjem. Profesor Mi jo Vambergar piše o njej: »Doslej smo bili Slovenci v stenografiji med Slovani na zadnjem mestu. Od danes smo brez-dvomno na prvem, kajti noben slovanski narod nima tako temeljite in dovršene sleno-grafske učne knjige, kakor je Novakova, s katero se celo iz bogate nemške stenografske literature morejo le redka in sicer najboljša dela primerjati, katera pa jo komaj dosegajo, ne presega je pa nobena.« (Ljubljanski Zvon 1901, str. 214.) Prav tako je bila češka in nemška kritika zelo ugodna.
Takrat sta se bavila s slovensko stenografijo tudi Anton Bezenšek, profesor v Plovdivu, in Franc Magelič, realčni profesor v Zagrebu, oba slovenska rojaka. Prvi je izdal učno knjigo leta 1893. v založbi Slovenske Matice, drugi pa leta 1898., torej le nekaj let prej kakor Novak. Vendar Novakova knjiga obe prejšnji daleč presega, posebno Bezenškovo. Ta je bila odobrena za šolska rabo, a io je Novakova takoj spodriniia.
tiran ter mu naj bo povedano od strani zača»-nega vodstva UVI, da rednega občnega zbora ne bo, pač pa ustanovni občni zbor Krajevnega združenja vojnih invalidov v Mariboru in to šele tedaj, kadar bodo tozadevna pravila odobrena od velikega županstva mariborska oblasti skladom invalidskega zakona člen 91. S tem momentom je tudi že gerentstvo podružnice UVI prenehalo. Vodstvo je tudi z nepoštenimi člani, kateri so se pregrešili nečastnih dejanj, obračune zaključilo in odstranilo; med temi so bili tudi oni nehvaležneži, ki se prezentirajo za vojne invalide, v resnici pa nimajo dokazov, da so bili v vojni ali pa zaščiteni po invalidskem zakonu, škodovali pa so tudi mnogo vsem onim poštenim invalidom v javnosti na ugledu in časti. Sedanje vodstvo pripravljavnega krajevnega odbora UVI, kateri se je na sestanku dne 30. maja 1926 konstruiral, pa vodi posle neovirano dalje v popolnoma vzornem redu.
□	Vojnim invalidom in vdovam r vednost, Udruženje vojnih invalidov v Mariboru, je prejelo od Velikega županstva mariborske oblasti 165 parov opank v razdelitev vsem najrevnejšim vojnim invalidom, vdovam in družinam oziroma vsem onim revnim in zaščitenim po invalidskem zakonu, kateri so za iate prosili. —> Prošenj za podelitev je precej dotpelo in sicer iz cele mariborske oblasti, katere je Oblastni odbor v Ljubljani odobril v razdelitev. — Opan-ke za odrasle so se že razdelile, nekaj parov za majhne otroke je še družinam na razpolago. Zato opozarjamo vojne invalide in vdove, da ne vlagajo več prošenj za opanke odrastlim. To velja tudi za vse Krajevne odbore U. V. I, mariborske oblasti. Vsi oni invalidi in vdove mariborskega okraja, kateri so prošnje pred tedni vložili, se pozivajo, da opanke čimpreje dvignejo.
□	Nesreča. V mestni klavnici se je ponesrečil mesarski pomočnik Alojzij Veršič iz Vrhanove ulice. Spodrsnilo mu je na mokrem tlaku ter je padel, držeč v roki rjave škarje za rezanje konjske žime. Pri padcu so se mu škarje zasadile v dlan roke ter mu predrle roko.
□	Pogosti požari. Zadnje čase se je pripetilo v okolici Maribora več požarov, katerih vzrok je ostal nepojasnjen. Zgoreli so večinoma manjvredni objekti,%ki so bili zavarovani za visoke vsote. Mnogokrat je bil sum opravičen, da je bil požar namenoma podtaknjen. Mariborski policijski komisarijat je sedaj določil nekaj kriminalnih uradnikov, da se iz-vežbajo nalašč za izsleditev takih slučajev ter jih bo stavil na razpolago posameznim okrajnim glavarstvom. Na ta način se bo najlažje preprečilo spekulativno požiganje lastnih ali tujih objektov.'	(
□	Nadaljnje prireditve Ljudske univerze.
V	soboto 23. oktobra se vrši v veliki kazla-ski dvorani koncert violinskega virtuoza Saša Popova. Mladi bolgarski umetnik gostuje po vseh evropskih centrih z največjim uspehom. Zato vlada tudi v Mariboru za to prireditev izredno zanimanje. Vstopnice se dobe v pred-prodaji pri ge. Zlati Brišnik in g. Hoferju. —
V	ponedeljek 25. oktobra predava o Panevro-pi g. urednik Golob, ki se je osebno udeležil panevropskega kongresa na Dunaju. Predavanje bo gotovo zelo zanimivo.
□	Podtaknjen požar. Dne 16. oktobra je izbruhnil na Meljski cesti ogenj v podstrešju hiše 55 a. Ze takrat smo poročali, da je bil najbrž ogenj podtaknjen. Komisija, v kateri so bili policijski uradnik, uradnik mestnega stavbnega urada in poveljnik ognjegasnega društva, je to domnevo potrdila. Požar je nastal v zak^nenem in s plankami zabitem prostoru podstrešja, kamor ni mogel nihče vstopiti. Tudi je ta prostor tako oddaljen od dimnika, da je izključeno, da bi bil požar nastal sam cd sebe. Pod ogorelimi tramovi je našla komisija cel zavoj smole, ležeče na kupu ovi-jalnega papirja. Prejšnji večer se je mudil na podstrešju z lučjo bivši lastnik hiše, Karel L^
Leta 1901. je Novak izdal še debatno pi-smo, spet v lastni založbi. Tudi ta knjiga je temeljito sestavljena. Vanjo je sprejel le del tvarine, ki jo je prej objavil v izvestjih. Istega leta je naueno ministrstvo odobrilo obe knjigi za šolsko rabo. Ni pa skrbelo za to, da bi se slovenska stenografija tudi učila v šoli. Zato je po nasvetu prof. Novaka ravnatelj Andrej Senekovič vložil na deželni šolski svet prošnjo, naj se poleg nemške stenografije uči tudi slovenska. Prošnji je priložil obširno poročila prof. Novaka, zakaj in kako naj se uči slovenska stenografija. Deželni šolski svet je mini-strstvu priporočil, naj se uvede stenografija kot neobvezen predmet na drugi državni gimnaziji za dijake obeh gimnazij. Ministrstvo je prošnji ugodilo. Tako je začel Novak poučevati slovensko stenografijo v začetku šolskega leta 1903—4. Nekaj let so jo obiskovali dijaki obeh gimnazij skupno, pozneje pa na vsaki gimnaziji zase.
Leta 1910. je Novak izdal drugo izdajo korespondenčnega pisma. Avtcgrafiral jo je sam, založila jo je sedanja Jugoslovanska knjigarna. V prvi izdaji pisavo še utemeljuje in razlaga, v drugi pa je to opustil in na kratko navaja temeljna pravila, ki jih mora vsak stenograf poznati'. Za šolsko rabo ta knjiga popolnoma zadostuje. Kdor pa bo hotel slovensko stenografijo natančneje študirati, bo moral vzeti v roke prvo l:'dajo korespondenčnega pisma. Leta 1916. jc izšla 3. izdaja in leta 1921. 4. izdaja korespondenčnega pisma, leta 1922.
M živi v skupnem gospodinjstvu s sedanjo lastnico. Zanimivo je tudi to, da je bila hiša, ki jo cenjena na 70.000 Din, cd leta 1921 do lani zavarovana za 50.000 Din, letos pa j« bila zavarovalnina nenadoma povišana na 127.000 dinarjev. Karla L. so aretirali in izročili sodišču.
□	Važne konlerence. V soboto popoldne ob 3 se vrši na mariborskem magistratu važna lton.erenca predstavnikov mesta Maribor in zastopnikov okoliških občin. Predmet posvetovanj bo vprašanje zgraditve nove meščanske šole, ki je važno za MariboT, še večje važnosti pa za prebivavstvo okoliških občin. Kakor znano, sta nameravala mariborska občina in mariborski okrožni zastop novo šolo postaviti skupno. Veliko županstvo je ta načrt onemogočilo, ker ni odobrilo v proračunu okrožnega zastopa vstavljene vsote. Sedaj bo mariborska občina skušala to vprašanje urediti naravnost z okoliškimi občinami.
□	Podjeton Mariborčan je neki Martin Cizerl iz Studencev. Pred nekaj meseci ga je iskala graška policija radi goljufije, med tem časom pa je že sedel v Monakovem radi istega pregreška. V zaporu pa se je nenadoma zače1 sramovati plebejskega imena ter izjavil, da ni Cizerl, ampak baron Trautmansdorf. Mena-kovska policija je poslala njegovo sliko v Maribor, kjer so ugotovili, da je njegovo prr.vo ime le Ci-erl. Na vesti ima več sleparskih goljufij, katere je izvedel pod raznimi plemeni-taškimi imeni.
□	Nova pridobitev mariborske policije. Mariborski policijski komisarijat si je nabavil tri kasete z najpotrebnejšimi sanitetnimi pripomočki, katere je začasno namestil v policijskem zaporu v Židovski ulici in v policijskih stražnicah na Koroški in Frankopanski cesti. Obenem se bo izvežbalo celokupno uradništvo komisarijata in varnostna straža v posebnem kurzu za podeljevanje prve pomoči pri nezgodah. S tem bo znatno razbremenjena rešilna postaja, ker bodo v nujnih slučajih dobili ponesrečenci prvo pomoč hitreje. Omenjene pomožne lekarne pridejo pozneje, ko se ustanovi v Mariboru policijsko ravnateljstvo, v periferijske občine Studenci, Lajtersberg (n Pobrežje.
□	Zdravstvena komisija. Ker radi prikrivanja po Melju in drugod ni mogoče popolnoma zatreti škrlatinke, bo pregledala posebna zdravstvena komisija vse hiše in to predvsem iz higienskih ozirov. Pri tej priliki se bodo komisijonelno ugotovili vsi zdravju škodljivi nedostatki po stanovanjih posameznih družin in se bodo hišnim gospodarjem naročila popravila pri hišah, ki se morajo izvršiti radi zdravstvenih nedostatkov. To komisijo je pozdraviti še bolj nego pregled dimnikov, ki- je tako lepo pripomogel k očiščevanju podstrešij. Res škoda, da se radi prezaposlenosti mestnega fizikata ne more nadaljevati pregled raznih javnih lokalov in to predvsem onih bolj zakotnih gostiln in podzemnih kleti.
□	Not, dolg in lep trotoar. Pred novo hišo mestne hranilnice v Samostanski ulici delajo nov, dolg asfaltiran trotoar, tako da bo imela cela tista fronta pred hišami asfaltni tlak.
□	Pogreb baronice Post na Zgornji Polskavi pri Mariboru. O smrti 93 letne baronice Post na Zgornji Polskavi pri Mariboru smo že poročali. V torek popoldne se je vršil pogreb, ki je po obilni udeležbi iz domače župnije in vseh sosednih dokazal, kako priljubljenost je uživala ra na. Pogreba se je udeležilo poleg občinstva 6 duhovnikov, domači pevski zbor ter več ognjegasnih družb. Rajno so položili v družinsko grobnico na pokopališču v Zgornji Polskavi. Baronica Post je živela dolgo vrsto
za gospode in otroke kupite najugodneje pri
siaroznani tvrdki
Aleksandrova cesta it. 12.
I. EMČEK, Ljubljana,

pa 2. izdaja debatnega pisma.
Leta 1917. je dunajski državni zbor sprejel predlog češkega poslanca dr. Boliuslava Franka, da se morajo govori poslancev objavljati v stenografskem zapisniku v tistem avstrijskem je iku, v katerem poslanec govori. Da smo imeli Slovenci takrat že dobro razvito stenografijo, je zasluga ravnatelja Novaka.
Leta 1918. smo dobili narodno državo. Slovenščina je dobila popolno pravioo v šoli,
uradu in naredni skupščini. Ze prej je vladala
v trgovini in zasebnih pisarnah. Povsod tu se rabi slovenska stenografija. Leta 1920. smo dobili slovensko univerzo v Ljubljani, kjer pri predavanjih dobro služi slovenska stenografija. Slovenska stenografija je kos tem svojim na 1 gam po zaslugi ustanovitelja ravnatelja Novaka.
Novak je leta 1917. postal ravnatelj prve državne gimnazije, katero je vodil z veliko vestnostjo in ljubeznivostjo do upokojitve leta 1924. Tudi v pokoju je ostal v Ljubljani. Leta 1922. je bil odlikovan z redom sv. Save IV. vrste. Ko se j9 leta 1920. v Ljubljani ustanovila rpraševalna komisija za slovensko stenografijo, je bil Novak imenovan za njenega člana. Zdaj je predsednikov namestnik.
Ravnatelju Novaku čestitajo ob njegovi sedemdesrtlctnici njegovi učenci in vsi, ki znax) coniti velik pomen slovenske stenografije za nišo kulturo, ter mu žele, naj bi se še dolgo in v trdnem zdravju veselil svojeaa živ-Ijenskesa dela.
let med Slovenci, ker »e je preselila z družino baronov Post iz Poljske na štajersko, ko je bila še mala dr klica t* je dočakala izredno starost 98 let.
□	K stanju nalezljivih boleani v Maribora (par Skrlatic, daviee in 1 legar) treba pripomniti, da so vsi slučaji lažjega značaja in na poti k ozdravljenju.
□	Najboljše Serije »Karo« dobite Maribor, Koroška cesta 19 ln od 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgovini SI. černetič.
Celje
Prireditev »Krekove mladine« v nedeljo popoldne v Narodom domu je prav zadovoljivo izpadla. Kakor vedno, sta se posebno izkazala g. Debelak in gdč. Tavčarjeva. Pohvalno moramo omeniti tudi, da je občinstvo prav v velikem številu obiskalo predstavo in pokazalo s tem, da ima smisel ne samo za trud naše mladine, temveč tudi dovolj umevanja za lepe in dostojne gledališke predstave. Kar se tiče udeležbe, bi bilo mestno gledališče lahko vsakokrat izredno veselo, ako bi njegove predstave bile tako obiskane.
-©• Gledališka sezona obeta biti zanimiva. Ljubljanski igralci nameravajo vsak torek gostovati v Celju in nastopiti vedno v najboljših komadih. Med tednom pa bi domači diletanti prirejali igre, tako da bi bili lahko na teden najmanj po dve predstavi. Odvisno je pa to od naših Celjanov, ki so menda veliki prijatelji umetnosti.
-©" Učni tečaji francoskega jezika se bodo vršili v krogu francoskega krožka v zimskem času. Otvorili se bodo trije tečaji in sicer zn-četniški, nadaljevalni in konverzacijski. Prijave se sprejemajo ob četrtkih med 6. in 7. uro v krožkovi sobi v Narodnem domu. Prijavi se lahko tudi pismeno. Ko se bo priglasilo dovoljno število udeJežencev, se bodo otvorili in obenem naznanil čas in kraj tečajev.
0 Cercle fran?ais v Celju si je na svojem zadnjem občnem zboru izbral naslednji odbor: Predsednik dr. J. Hrašovec, odborniki prof. J. Napotnik, gospa Popova, dr. I. Se-nekovič, ravn. Smerinik, prof. dr. Zelenik, preglednika dr. I. Rajšp in dr. G. Sernec. Članarina se je znižala na 24 Din na leto in sicer v namenu, da se tudi širši krogi vpišejo v ta krožek.
■O" Upokojitev. Jetnišk-a paznica Frančiška Glaser iz Celja je upokojena.
& Dve novi tvrdki v Celju sta bili registrirani v trgovski register. To sta lesna družba »Jadran« v Celju in prevozno podjetje Kokol in drug.
Nov konkurz v Celju. Nekdanja veletrgovina Ivan Kos je prijavila konkurz, ki ga je sodišče že dvorilo.
•O" Vrazov trg. Poročali smo že, da je po dolgem času vendar enkrat Vrazov trg očiščen one navlake in razbitih tramov, ki so leta in leta ležali in gnili na travniku. Naš lokalni list sedaj predlaga, da bi naj napravili iz tega trga kak nov park, ki bi bil v kras mestu. To bo menda težje šlo, ker jo prostor namenjen za novo pravoslavno cerkev in ker je lastnik tega prostora vojni erar, ki bo zamenjal ta prostor z mestno občino za neki drugi prostor, na katerem se bedo vršile vojaške vaje, ki so sedaj na Glaziji Sicer bi pa bilo težko dobili drug enakovreden prostor za zidanje pravoslavne cerkve.
£nriIo
Splošno priljubljen
kavni nadomestek,
okusen 1 cenen.
Dobiva se v vae0
dobro asor/tronlff
kolonl/alnlO irgovlnaO-
Ribnica na Pohorju. Dr. Pivkovi shodi so po poročilih »Tabora« in »Jutra« vedno sijajno uspeli. Kako sijajni so, smo imeli priliko večkrat slišati. V Ribnici na Pchorju na primer sta imela dr. Pivko in Spindler na svojem shodu celih 5 (reci peti) svojih pristsšev in nekaj pristašev drugih strank. Pa to ni glavno. Kar je res žalostno, je to, kako dr. Pivko na svojem shodu v Ribnici govori. Kakor poročajo udeleženci, je v Ribnici med drugim dokazoval škodljivost avtonomije takole: Vi tukaj na Pohorju prodajate les. Ce bi bila avtonomija, bi Vi imeli od t#ga veliko škodo, ker bi potem na les bila carina I G. Poslanec dr. Pivko! Tako govorjenje bi pričakovali od kakega neizobraženega Vašega agitatorčka, ne pa od Vas, akdemično izobraženega poslanca, profesorja in vzgojitelja! Pri prvem bi rekli, da je to nevednost, pri Vas pa — odgovorite si sami, kako se tako govorjenje kvalificira.
Radovljica. V nedeljo 24. ob pol 5 popoldne bo Prosvetnega društva pevski in godbeni odsek »Sloga« ponovil koncert, ki ga je z volikim uspehom priredil preteklo nedeljo. Vsem, ki pri prvem koncertu niso dobili več prostora in so morali oditi, kakor tudi onim, ki radi oddaljenosti zvečer no morejo obiskati koncerta, se nudi s tem prilika, da se ga udeleže popoldne, posebno, ker so vlakovne zveze proti Jesenicam in Ljubljani zelo ugodne.
Spori
Rigoulot premsga Alzina.
TRIJE NOVI SVETOVNI REKORDI.
V nedeljo sla se udarila, kdo je močnejši. Zmagal je Rigoulot, dobil je 19G7 ločit, Alzin 1805. Vsaka točka pomeni pol kilograma. Obenem je Rigoulot zboljal tri rekorde: z desnico je potegnil 105.5 kg (prejšnji rekord 105 kg), z levico 95.5 kg (94.5), obojeročno 133.5 kg (prej 181)1!
Rezultati so tl-le:
RIGOULOT ALZIN Enoročno tezno	68.5	62.5
Tezno v ločenih ročkah	93.5	97.5
Tezno z dolgo ročko	99.5 105.5
Poteg i desnico	105.5	85.5
Poteg z levico	95.5	75.5
Obojcročni poteg	133.5	105.5
I Obojeročni sunek	160.0 129.0
I Dvig od tal	241,5 841.5
skupaj 688.5 k« 002.fi k«
. F0ERSTERJEV SFOSIINSKI KONCERT.
(V frančiškanski cerkvi na 18. t. m.)
Agilno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« jo bilo prvo, ki se Je spomnilo ranjkega mojstra in svojega častnega člana, pridobilo Orkestralno društvo in ravnatelja stolnega kora za cerkven koncert v frančiškanski cerkvi in dostojno poslavilo Foersterja — umetnika spomin.
Anton Foerster je preporoditelj slovenske cerkvene glasbe, v zadnji četrtini preteklega stoletja Jo je zaokrenil iz zapoznele klasičistične smeri v novo, realističnemu duhu tedanje dobe prik^dnejšo formo, ki ji danes pravijo doba »dogmat'čr ^-forma-listične« muzike. To »formalistično« muziko treba dobro razumeti: gre za strogo logično kom o^icijo in za neko empirično utrjeno harmonijo in kontra-punktnost, kakršno so impresionisti in poznejši atonalni stili povsem razbili in zavrgli. Danes smo preživeli tudi že to svetovno revolucijo v muziki in svet se jo vrnil zopet k primitivnemu, empirično utrjenemu realnemu, in Foerster je zmožen vnovič v mnogočem biti modernim vzgled.
Culi smo na tem spominskem koncertu tri izmed njegovih na,(znatnejših religioznih del: njegov Offertorium op. 98 »Domine, in auxilium me-urn respice« za sopran solo z orglami, sedniero-glasni meš.ini zbor z godalnim orkestrom in rogovi >Avo Marin« op. 107 in »Missa solemnis« op. 25. Pravijo, da je znak velikih glasbenikov, kako so znali stisniti silno občutje v logično-razumsko okostje forme; Foerstcrjeve skladbo so obenem teoretska šola in obenem umetnine. Brez pretiranega sentimenta in omamentn teče občutena linija izraza in plete krepko hrbtenico formi; navidez je ta muzika premima, ima premalo harmonskih drnž-ljivosti, s kakršnimi so nas razvadili moderni. Toda če jo pogledamo s samo izrazne strani, kako močnn ja vendar na ekspresiji Offertorij, koliko liričnih vrednot ima Ave, in kako silno dramatično razgibana jo Slovesna maša! Proseča gradacija Kyrie je formelno dosežena z naravnost revnimi sredstvi, kakor s fugiranim začetkom, da se kopičijo glasovi, z dvigom temata v drugem delu v tercno lego itd., kako silovit dramatski efekt doseže Foerster, ko na čuvstvenem vrhuncu prevali skladbeno telo naivno-enostavno iz toničnega v dominantni položaj, često misliš pri tem na revna sredstva, pa silne efekte Bacha, renesanse in klasike. In tudi Foersterja obdaja nekak podoben nimbus, ki ga oddaleč zbližuje i s XVI. stoletjem. Da, ta navidez preprosta maša! Ni le vsak stavek posebej umetnina, umetnina jo tudi celokupno?), pa poglej Kvrie — ekspozicijo drama, rast dejanja do viška Čredo in peripetijo v Sanctns — Benedictus z liričnim izvenenjem v Agnus! Foerster bo živel, nele kot človek, ki je pomogel svojemu času, nego koristen je celo še nam in neverjetno reven se zdi v primeri z njim impresionist Borsi — g. regensehori S. Premrl je podal v pevskih odmorih tri njegove orgel iske stvari — ki so ga sama votla, a bliščeča sredstva, ki za hip presenetijo, kot raketa pisana, potem pa jih pozabiš — kakor smo brez žMosli pozabili na vso to subjektivno-individualistično, kratkotrajno umetnost zadnjih 20 let, ker ni imela trajnih vrednot!
Frančiškanska cerkev je bolj akustična od stolne, žal da orgije morda malo zaostajalo za stolnimi. Zbori so storili svoje, razen četrttonskih Inlonacij-skih razlik med pevci in orglami v Benedictus, ki pa niso zelo motili, so dobro oodprli učinek skladbe. Gdč. Ramšakova (Offertorij solo) naj se šola in potrudi za izražanje, petje samo na sebi še ni umetnost. Želimo si še cerkvenih koncertov, več Pale-strine in Bacha I — V.
Cfubljanslko gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. nri zvečer. Četrtek, 21. oktobra: HLAPCI. — Red B. Potek, 22. oktobra: VIJOLINSKI KONCERT BOLGARSKEGA VIRTUOZA SAŠA POPOV. — Izven.
Sobota, 23. oktobra: JOY. — Red C.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Četrtek, 21. oktobra: GIANNI SCHICCHI, GLU-MACI. Gostujo tenorist g. Vlahovič Pavel. — Red A.	v
Petek, 22. oktobra: Zaprto. Sobota, 23. oktobra: OTELLO. Red E.
Tenorist g. Pavel Vlahovil gost v nftši operi. Danes v četrtek zvečer gostuje v vlogi Cania v Leoncavallovi operi »Glumači« eden najboljših jugoslovanskih tenoristov g. Pavel Vlahovič, ki si jo posebno v Nemčiji, kjer je dosedaj deloval, pridobil velik ugled in gledališki sloves. Umetnik je rodom Hrvat iz Vojvodine. Polog gosta nastopijo še naši člani in sicer ga. Lovšetova — Neda, ter gg. Holodkov — Tonio, Mohorič — Beppo, in Mitrovič — Silvio. Po »GlumaČih« se poje Puccinijeva opera »Gianni Schicchi« v običajni zasedbi: ga. Poličeva, gna. Potučkova, gna. Ramšnkova, ga. Ribičeva, gna. Jeromova in gg. Janko, Mohorič, Mitrovič, Subelj, Zupan, Erklavec, Perko, Ribič in Sekula. Predstava se vrši za abonente reda A.
V drami se izvajajo danos v četrtek zvečer Cankarjevi »Hlapci« za red B.
»	MACBETH.
Tragedija v 5 dejanjih. Spisal W. Shakespeare. Prevel O. Zupančič. Režiser prof. O. Sest.
Kakor je ta ugotovitev bridka in kakor se obotavljamo prili z njo v javnost, tako odkrito Jo je treba povedati: Macbeth je pri prvi predstavi propadel. To je prvo Shakespearejevo delo po vojni, ki ni prineslo zaželjenega uspeha. Po tolikem trudu in ob tolikem zunanjem sijaju se moramo vprašati, kaj je krivo neuspeha, ki tudi naivnemu obisko-vavcu gledališča ni ostal skrit. Ob vseh šestih letošnjih predstavah je bilo edino pri Macbethu opaziti utrujenost in izčrpanost igravcev, o kateri toliko govore že sedaj v začeiku. Noirnnja onemoglost je bila najočitnejSi znak te sicer sijajno opremljene predstave; bilo je prsdaaianje gladkq nauče-
nega, često slabo naglaševanega teksta. Nikakor »a ne da utajiti, da so se posamezni prizori ločili pci dobri označbi, da so zamigotale tu in tam lučee, vredno velike predstavo, a središča, iz katerega naj se razliva sila po vsem organizmu, nismo čutili. Predvsem si nismo bili pri osebi Macbetha na jasnem, v katero smer gre, ali v zgolj usodno, kjer j: čl ivek igrača, ali v svobodno človtikv: kjer sa pokaže ^roza človeške zveri, ki so lkhh.o zbudi kot kazen, les.dar si skalil večne zakone, ki le ohranijo človeka, rn i radi te neorientiranosti v otvareh, ki določajo tragedijo, je bil drugi del Macbetha grozna morija bi i- etičnega ozadja in junak je padel brez sočutja. — Ker se bo tedaj v igri moralo marsikaj spremenili in bo treba prinesti novih poudarkov, bomo obširno govorili o vrlinah in nedostatkih v našem Macbethu, ko ga vnovič uprizore. Gledališče je bilo tudi izredno slabo obiskano.	F. K.
i	JOT.
Igra v 3 de: 1 :!i Spisal John Galsvvorthy. Pošlo.
venil i panJič. Režiser M. Pugelj.
Ce bi nameu gb:lališkega dela nič drugega ne bil nego oblikovanje samo na sebi, potem bi temu delu, ki nam kažo rafinirani naturalizem na vrhuncu, prisodili prvenstvo med let. 4njimi modernimi deli. Ob tem delu bi lahko poi-_zali ves napredek, ki ga je napravila solidna mouorna odrska umetnost nasproti shematični in matematični aH tezni realistični igri prejšnje dobe. To ni več kos življenja, to je kozmos, ki po svojem notranjem i redu sproti tvori življonja, ki v ničem ni shema; ! čeprav se ponavlja, pa jo vendar novo in živo. Polnost jo najočitnejši znak te Gals\vorthyjeve igro. Ruski psihološki naturalizem, zlasti oni A. Cehova, jc tu dobil angleško ozračje. Izgubil je svojo mračno sentimentalno, celo brezupno potezo in se kaže kot moralna slika življenjskih dejstev, ki jih pač n« kaže preobračati: Ljudje so s svojimi dejanji sami sodijo in se po njih v družbi ločijo. Življenja žejna mati se ne odreče na prošnjo svoje hčere mlademu pustolovcu, vedoča, da so tudi hči ne bo zmenila zanjo, kadar bo našla svojo ljubezen. Pisatelj uredi samo eno: mladi pustolovec si premisli, da bi prodal delnice propadajočega rudnika staremu upokojenca častniku, sicer pa življenja teče po svoji strugi naprej. Neprijetnn motnja je prišla in je šla mimo, ljudje so ostali, kar so bili: stari odkrivajo svet, ki so ga že pozabili, mladi gredo v življenje s svetostjo, kot da prvi na svetu uživajo njegove skrivnosti. Ta končni sklep je ironija na tisti etični poudarek, na katerega nas je pisatelj pripravljal v drugem in tretjem dejanju. Pričakovali smo žrtve za idejo, za et'čno vez med materjo in hčerjo pa smo dobili bir.toško sliko. Režiser g. M. Pugelj je poiskal tipičnih obrazov, ki so bistvo GaIs\vop-thyjeve komike, žal so bila sredstva, s katerimi so ravnali nekateri igravci, precej poceni. Zalo moramo dati vse priznanje podobi stare vzgojiteljice, ki jo je izrazito, vendar z resno dostojnostjo podala ga. Medvedova. Enako je do intimnih učinkov izoblikovala ga. Šaričeva mlado Joy. Ga. Na-bi očka je bila kot mati stereotipna; precej ostrih potez jo pokazal g. R o g o z kot pustolovec Lewer, v celoti pa je bil nejasen. G. I, e v a r je bil kot polkovnik Hope mestoma preveč orjaško hrupen. Veliko lepih in posrečenih me3t je imel g. Jan. V njem nam zori mladostni ljubimec. — Igra je občinstvo v splošnem dobro zabavala. F. K.
MarSJb&rsifeo gledišče
Četrtek, 21. oktobra ob 20: MORALA. — Ab. B.
Veseloigra >Vanes bomo tiči* na mariborskem odru. Kot prvo ljudsko igro s petjem in godbo priredi mariborsko gledališče Nestroyevo velezabavno komedijo »Dar.es bomo tiči« v moderni režiji gospoda Koviča.
oder
v Ljubljani
Nedelja, 24. oktobra: LJUBEZNI IN MORJA VALOVI (llera in Leander); režira ga Marija
Vera k. g. članica narodnega gledališča v
Ljubljani.
Prosvetna zzveszu
Sv. Anton v Slov. goricah. Kat. bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. goricah priredi v nedeljo, 24. t. m. dekliško igro »Junaške Blejko-t. Po predstavi bo srečolov z bogatimi dobitki.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. V nedeljo, dne 31. oktobra po večernicah se vrši redni letni občni zbor tukajšnjega Slov. kat. izobraževalnega društva. Vsak član dobre krščanske hiše naj bo tudi član izobraževalnega društva!
Šoštanj, ftoštanjski Orel priredi v nedeljo, dne •24. t. m. ob 8 popoldne v dvorani hotela Union veliko akademijo z zelo pestrim sporedom. Opozar> jamo zlasti na zelo le<pe simbolične vaje s petjem Vstopnina znižana, pridite! Bog živil
Naznanila
članice notranje Marijine kongregacije pri uriulinkah so v soboto 23. t. m. ob poj 11 dopoldne in v nedeljo 24. t. m. ob 5 popoldne vljudno vabljene v telovadnico.
USPEH ZAGREBŠKE TEHNIKE.
Višja geodezija je imela do nedavna svoj sedež v Potsdamu. Po vojni pa je prešlo vodstvo t9 znanosti na pariške institute. Program dela, pri katerem sodeluje 51 narodov, je pa ostal stari, po katerem so delali še od Clairauta (1743), čeprav nove izkušnje zahtevajo popolno lzpremembo tega programa. Veseli nas, da moremo ugotoviti, da je dal pobudo za to lzpremembo geodetsuo-inženerskl oddelek zagrebške tehnične fakultete in prisilil pariško merodajne činitelje, da to vprašanje resno pretresejo Kot prvo posledico tega se more zabeležiti dejstvo, da se naša tehnična fakulteta resno peča z mislijo, da poleg svojih mnogoštevilnih odličnih zavodov osnuje še majhen, popolnoma modem institut, ki bi mogel v najbiižii bodočnosti dati direktivo za omenjeno delo in s službenimi izvestji tega instituta prevzeli vodstvo ua tein področju znanosti.«
i Ssfina o Prekmurju.
(Piše I. Friščič, Široka Kula.)
Čudio sam se, kad sam čitao u hrvatskim hovinama, kako neki inteligentni Hrvati hode na šilu iz Prekmuraca učiniti Hrvate. Čudio sam se i ljutio ujedno, jer Prekmurce kao Hrvat dobro poznam. Zato odlučih, da napišem ovnj članak. Istina, malo je kasno, ali ne 6e škoditi.
Prošao sam skoro sva sela u Prekmurju pješice, boravio sem medu Hrvatima preko Mure kraj Velike Kaniže, pa su mi stoga Prekmurci sasvim dobro poznati. Čudio sam se, kako može Hrvat Prekmurce na zapad od Donje Lendave pribrajati Hrvatima, kad to ni izdaleka nijesu. Zacijelo je g. Joe Matošič pisao bona Me, pa ga to j edino ispri-Čava...
Otkuda prekmurski Slovenci?
Poznato nam je, da su se slavenska plemena selila sa sjevera prema jugu, zapremila su cijelu Ugarsku i dio današnje austrijske republike, dok ne dodoše Madžari, pa odije-liše južne Slavene od sjevernih.
Svima nam je dobro poznato, da su sveta brača Ciril i Metodije boravila kod slaven-skoga kneza Kocela na Blatnom jezeru. Čiji je knez bio Kocel? Zar možda knez Hrvata? Nipošto. Nego knez Slovenaca. Ove su Slovence kasnije Madžari potisnuli prema Muri i dalje na zapad. Crkva sv. Katarine u Donjoj Lendavi podignuta je u 9. stolječu po Hristu. Zacijelo su je podigli sv. Ciril i Metodije, koji su naviještali tamo svetu vjeru. Kraj Va-raždina u župi Jalžabet, u selu Kelemen, na-lazi se kapela sv. Klementa pape. Profesor Jankovič često nam je kazivao u školi, da su je podigla sveta brača, kad su nosila svete moči istoga mučenika i pape u Rim rimskom cestom preko Varaždinskih Toplica (Aquae Jassae), da se opravdaju kod pape, što vrše službu Božju u slavenskom jeziku a ne u la-tinskom, kao što su ih tužili njemački bisku-pi u Salzburgu. Sv. Cirila doslovce tuže: Nile-scere fecit ritum latinum et introduxit slove-num.c Oni su propovijedali svetu vjeru po ci-jeloj Karintiji; a to nije bila samo današnja Koruška, nego cijela Slovenija. Stalno je, da su toj Karintiji pripadali i prekmurski Slovenci i da su i njima sveta brača naviještala riječ Božju, jer upravo od Blatnog jezera preko Lendave i Varaždina vodi ravni put u Rim.
Jezik Prekmuraca.
Kadgod čitam u mrtvačkoj misi: »Srdce Teki prah skrušeno Srce leki prah skrušeno — cor contritum quasi cinisc, vazda se sje-tim prekmurskog slovenskog narječja, u ko-jemu leki (liki) znači quasi. Hočemo ne čemo, valja da ustvrdimo, da je glagolica sličnija slovenskom jeziku nego li hrvatskomu, prem-da ima u njoj dosta hrvatskih riječi, a to zato, što se je tijekom vremena tom jeziku dodalo mnogo hrvatskih riječi, jer je kasnije bila glagolica u porabi samo kod Hrvata, premda se je za vi-emena svete brače više rabila kod Slovenaca.
Jezik Prekmuraca nije nipošto hrvatski nego slovenski. Istina, svi su si slavenski jezici slični; pa što su pojedina plemena jedno drugomu bliža, to su si i jezici sličniji. Zato je slovenski jezik sličniji hrvatskomu nego li ruski, ali ipak niji isti. Hrvati se od Slovenaca isto tako razlikuju, kao što se razli-kuju od Rusa i ostalih Slavena. Eno nam n. pr. dvaju susjednih sela: sv. Martin u Medu-imurju i Hotiza u Prekmurju. Hotižani su pri-je, nego li su dobili vlastitoga svečenika, dolazili na misu u Murski sv. Martin, jer im je do tamo samo pol sata hoda preko Mure. Jedni druge razumi ju, ali se jedni od drugih razlikuju jezikom. Dok je jezik Hotižana — može se reči — stari slovenski, jer su ga baštinili od svojih preda, a nijesu imali do majnovijeg vremena svoje posebne književnosti, naprotiv Medimurci govore sasvim čisto hrvatsko kajkavsko narječje, kao što ga govore Hrvati u bivšoj varaždinskoj i zagreba-čkoj županiji.
A i strukom se tjelesnim razlikuju prekmurski Slovenci od Hrvata. Dok su naime Hrvati više plečati, snažni i močni, Slovenci su više vitka stasa. Hrvati su više za gasite puti, dok su Slovenci večinom bjeloputni.
Čudnovato, ali istinito. Hrvati i Slovenci na medi živu jedni uz druge, ali se ne mije-šaju. Još i sada vlada medu njima neki anta-gonizam, koji nam može jedino povijest ras-tumačiti. Svi znamo, da je karakteristika nas Slavena nesloga. Znamo dobro, da su se u stara vremena slavenska plemena medu so-bom borila, dakako na korist trečega. I tako je taj antagonizam ostao u našoj krvi i do dandanas. Kako prije rekoh, Hrvati su u Murskom sv. Martinu susjedi sa Slovencima u Hotizi, pa ipak se jedni s drugima ne žene. Ne če uzeti Medimurac Prekmurke, ni Prek-tnurac Medimurke.
Podemo li i hrvatsko-slovenskom medom od Prekmurjia pa do Istre, vidimo, da je razlika izmedu Slovenaca i Hrvata. N. pr. u župi Jelšane u Istri ima Slovenaca i Hrvata. Hrvatska su sela: Lisac, škalnica i Lipa, dok bu ostala slovenska. I evo, u istoj se župi nijesu Hrvati poistovjetili sa Slovencima. (U Lipi sam g. 1914. našao g. Frana Zužeka, sada župnika u zagrebačkoj nadbiskupiji, gdje katehizira hrvatsku djecu.) Još manje čemo moči od Prekmuraca učiniti Hrvate, kad Hrvati nijesu nikad ni bili./
|	Prekmurci Hrvati.
Ima na žalost Prekmuraca Hrvata na istok od Donje Lendave. Od Prekmuraca Slo-1 venaca dijeli ih samo jedna ili dvije župe ; Madžara u kotam Letina. Ti se Hrvati nalaze na zapad od Velike Kaniže u župama: T6th-szentmarton, Sepetnik i Murakeresztur. U sa-moj župi Tčthszentmdrton ima 5 čisto hrvatskih sela na pet hiljada duša. Ta jedina župa ima hrvatskog svečenika i svake nedjelje čuje hrvatsku riječ u crkvi. U župi Sepetnik i Murakeresztur večina su Hrvati, ali ih Madžar šoven ne če ni ispovijedati hrvatski, premda madžarskog jezika ne razumiju. Ovi i drugi Hrvati preko Mure i Drave na sjever živu na okupu, pa bi bilo pravo, da se zauzmemo za njih, da harem u crkvi čuju riječ Božju. Ovi su Hrvati sasvim istovjetni sa Hrvatima u Medumurju i jezikom i strukom tjelesnim.
* A dobri prekmurski Slovenci neka uži-vaju barem sada svoju slobodu. Dosta su ste-njali hiljadu godina pod madžarskim jarmom — još gori bi bio bratski jaram. — Prekmu-rac je blsge i mirne čudi; uzavret če samo, ako mu dogori do nokata. Možda je i to osta-tak madžarskog sužanjstva.
Da li su bliži Prckmurci Hrvatima ili Slovencima u politifkom pogledu?
Da, u političkom su pogledu Prekmurci bliži Hrvatima, jer su Prekmurci kao poda-nici madžarski živjeli zajedno s autonomnim Hrvatima preko 800 godina, dok s bivšim au-strijskim Slovencima tako reči nijesu imali nikakova doticaja. Zato se ne može donekle zamjeriti preč. g. Florijanu Strausu, dekanu i kanoniku u Donjoj Lendavi, što želi, da se Prekmurje pripoji varaždinskoj oblasti, koja bi se imala osnovati. On je Madžar. A kao Madžar slovenskoga jezika ne razumije a niti Slovenci madžarskoga, dok imade Hrvata, koji znadu madžarski, a i shvačaju bolje težnje prekmurskih Madžara nego li bivši au-strijski Slovenci. Istina je i to, da je do pred stotinu godina kotar donjo-lendavski spadao pod biskupiju zagrebačku. — Buduči da su pak Madžari u manjini, opet nije pravo, da se njima udovolji na štetu večine Slovenaca.
Da li ima kapitalizam u tom pitanju glavnu riječ, u to ne ulazim...
Ja samo to želim, da moji dragi prekmurski Slovenci živu zajedno sa svojom bra-čom i da ih nitko ne prikraja u Hrvate, kad to nijesu nikada ni bili.
Ovom prigodom pozdravljam i svoje prijatelje Prekmurce: Petra Nemeta, cemeštra u Hotizi, i Štefana Horvata, cemeštra u Maloj Polani. Bog ih poživiol
Cerlcv&iM ve&iniR
ZASTOPNIKI SLOVENSKE MLADINE OB JUBILEJU SV. ALOJZIJA IN SV. STANISLAVA V RIMU.
Od 28. do 31. decembra t. 1. se bo v Rimu slovesno obhajala 200 letnica kanonizacije sv. Alojzija in sv. Stanislava.
Na obletnico kanonizacije same, dne 31. decembra bo sv. oče v baziliki sv. Petra pred dragoceno relikvijo sv. Alojzija daroval slovesno sveto mašo. Pričujoči bodo zastopniki moške mladine vseh narodov sveta, da v imena svojih zavodov, društev in drugih katoliških organizacij proslavijo v večnem mestu Alojzijanski jubilej in poneso zlate knjige s podpisi tisočev svojih tovarišev na grob sv. Alojzija. Osrednji odbor v Rimu je povabil tudi Slovenijo, da se udeleži te slovesnosti po svojih mladih zastopnikih. Ne gre tu za mnogoštevilno romanje, ampak za malo četo mladeničev-zastopnikov naših katoliških moških zavodov in organizacij. Da bodo pa potni stroški čim manjši, in da se pravočasno zagotovi stan in hrana, je potrebno, da se udeleženci oziroma zavodi in društva, ki hočejo poslati svoje zastopnike v Rim, javijo vsaj do 15. novembra na:
Roktorat kolegija Družbe Jezusove, Zrinskega cesta 9, Ljubljana. Vožnja, stan in prehrana bo stala približno 1200 Din. Podrobnejši program se bo pravočasno objavil.
Darovi
V času od 1. do 15. t. m. so vplačali pri mestni blagajni ljubljanski svoje prispevke v prid poplavljencem sledeči: Olup Josip, trgovec in posestnik, Stari trg 2000 Din; Fortič Valentin, nadzornik mestnega dohodarstvenega urada 50 Din; Politično in gospodarsko društvo za vodmatski okrai 250 Din; Gnezda Franc, Krakovska ulica 17 200 Din; A. Tykač, generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke 1000 Din; Pikelj Alojzij, Florijan-ska ulica 6, 50 Din; Lajovic Ana, soproga sodnega j svetnika, Dunajska cesta 17, 100 Din; Ilofstatter Osvald, Gledališka ulica 3, 20 Din; dr. Jug, sanitetni polkovnik, gnrnizijska bolnica, 100 Din; Se-ljak Fani, Wolfova ulica 10, 100 Din; »Herac, stavbna reg. zadr. z o. z., Dalmatinova ulica 11, 1000 Din; Močan Jožtfa, žena mestnega uslužbenca, ljubljanski Grad, 10 Din; Logar Anton, vpok. železničar, Ciglarjeva ulica 205, 150 Din; neimenovani, 100 Din; mestni delavci, 565.70 Din; Klun Minka, uradnica Trboveljske premogokopne družbe, 100 Din; uslužbcnstvo mestnega fizikata 180 Din; Cu-den-šelovin Josipina, trgovka iu posestnica, 100 Din; Kolo jugoslovanskih sester štepanja vas, 1275.10 Din; tvrdka Besednik & drug, Prešsrrova ulica, 250 Din; Korošec Roza, Celje, 100 Din; Jenko Avgust, posestnik, Gosposvetska cesta 7, 1000 Din; Zalaznik Terezija, Dunajska cesta 8, 500 Din; Oman Erna, Masarykova cesta 7 100 Din; Bregar, Sv. Petra nasip 49, 100 Din; I. Holy, Brežice, -100 -j Din; Gerkman Ludovik, trgovec, 1000 Din; Štele j Jernej, posestnik v Sp. Šiški, 200 Din; Združenje | rezervnih častnikov in vojakov, 1000 Din; Urban- j čič Josip, trgovec, Miklošičeva cesta 8, 250 Din; Cokan Jakob, Medvedova cesta, 25 Din; Panliolzer Viktorija, Pražakova ulica, 100 Din; Samec Ivan, ! posestnik in trgovec, Mestni trg, 1000 Din; Kolo jugoslovanskih sester, podružnica Moste-Sv. Peter, 1206.55 Din. — Skupaj 14.342.85 Din. — Vsem darovalcem najiskranejia zalivala!
Dosloj »o došli g. velikemu županu v Ljubljani ti-le: zneski: Združenje rezervnih ?n?lnikov, pododbor Ljubljana, 1000 Din; J. Vizovič, Žalec, 300 Din; Kmetska posojilnica ljubljanske okoliee v Ljubljani 20.000 L*jub^j3.usk3 kreditns b«n-Vii 10.000 Din; Hipotekama banka jugoslovanskih
hranilnic v Ljubljani 5000 Din; upravništvo »Narodnega Dnevnika« v Ljubljani, 200 Din; tovarna tkanin in pletenin Josip Kune in Komp. v Ljubljani 5000 Din; Fr. Krapež, restavrater v Ljubljani, 300 Din; Berta Trillerjeva, vdova odvetnika v Ljubljani je darovala za poplavljence v škofji Loki in Žireh znesek 500 Din. — Vsem plemenitim darovalcem bodi izrečena v imenu prebivalstva najtoplejša zahvala. Darovi bodo uporabljeni za omi-1 jen je bede v poplavljenih krajih, ki čakajo in upajo, da bo sledilo tem velikodušnim darovalcem še mnogo mnogo drugih.
Iz mariborskega tajništva SLS.
NECUVENA PRISTRANOST OKRAJNEGA GLAVARJA.
V Ribnici na Pohorju je tamošnja kmetijska podružnica začetkom letošnjega leta pripravljala ustanovitev pašniške zadruge. Stopili so v stik z okrajnim glavarjem v P r e v a 1 j a h, ki jim je dal po svojem kmetijskem referentu tozadevna uradna navodila. Med temi uradnimi navodili okrajnega glavarja se nahaja pristransko priporočilo, da naj nova pašniška zadruga pristopi k samo-stojnodemokratski zadružni zvezi v Celju, dasi obstoje v Sloveniji še druge Zadružne zveze. Aprila letošnjega leta je prejela kmetijska podružnica v Ribnici od Zadružne zveze v Celju dopis, datiran z dne 8. aprila 1926 št. R. 727, ki se glasi takole: »Okrajno glavarstvo v Prevaljah nam je nasveto-valo, naj se obrnemo do Vas radi ustanovitve pašniške zadruge. Gre za to, da se potom agrarnih oblasti oddajo pašniki, ki so last veleposestnikov, kmetovalcem. To pa ne gre lahko drugače kakor potom pašniške zadruge. Prosimo Vas, da bi nam sporočili, kdo bi prevzel delo za ustanovitev take zadruge, odnosno na koga bi se radi ustanovitve obrnili. Pravila izdelamo mi, istotako lahko opravimo ustanovni občni zbor, napravimo registracijsko r prošnjo in uredimo knjigovodstvo, kolikor ga je pri '
taki zadrugi treba. Vse to organizacijsko delo Ja brezplačno. Ker se stvar mudi, bi prosili za hiter odgovor. Z odličnim spoštovanjem: Zadružna zveza v Celju. Lešničar 1. r. (?). Dr. Božič 1. r. — Kmalu za tem je res prišel zastopnik Zadružne {veze v Celju, spremljal ga je Okrajni kmetijski referent v Prevaljah.
Isti okrajni glavar v Prevaljah je dne 25. septembra 1926 št. 6551-38 po svojem okrajnem kme-tijskem referentu, radičevcu Stoklasu priporočal samostojno - radičevsko Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani. Poslal je pašniški zadrugi v Ribnici na Pohorju sledeči uradni dopis: »Glasom tamkajšnjega poročila Kmetijske podružnice v Ribnici na Pohorju št. 32 z dne 23. 8. 1926 se je ustanovila gornja zadruga dne 23. 8. 1926. Tuuradno še ni znano, ali je zadruga že registri-rana ali ne. Dokler se to ne zgodi, seveda ne more uvesti nobenih korakov v zadevi skupnih pašnikov na agrarno-reformni zemlji. Ako se torej registracija še ni izvršila, se priporoča tozadevna pospešitev. Glasom priloženega izvlečka iz dopisa »Zveza slovenskih zadrug« v Ljubljani, Jan. Trdinova ulica št. 8, je la zveza pripravljena izposlovali Vaši zadrugi državno podporo, seveda samo pod pogojem, da se Vaša zadruga vllani pri imenovani zvezi. Priporočam, da razmišljate o tem, osobito, ker je g. minister Poljoprivrede i voda osebno obljubil ob priliki tozadevnih intervencij v Belgradu podpisanemu, da je računati na državno podporo. Jasno je, da se bode ministrstvo oziralo le na one prošnje, katere bodo priporočene od tukajšnjega državnega kmetijskega strokovnjaka. Razen v gornji zadevi je čimprej poročali semkaj, za katere občine in kraje se je ustanovila goni j a zadruga, kak naslov si je nadela in če obsega njen zamišljen delokrog tudi članstvo iz Mariborskega sreza. Prilaga se tudi >Navodilo za ustanovitev zadruge* v svrho informacij. Sreski kmetijski referent Stoklas L r.< — Nb. Omenjeno navodilo je navodilo samostojni Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani.
Tu je pač vsak komentar odveč. Opozarjamo pa naše g. poslance na ta kričeči slučaj pristranostl državnih organov.
Z.€&misnivosti
NEWY0RK.
Ali poznate mesto Newyork? V njem prebiva 5,600.000 ljudi, le nekaj manj kot v celi sedanji Avstriji. Od teh je v inozemstvu rojenih nad dva milijona. V Newyorku je več Italijanov kot pa v Rimu, več Nemcev kot v Bremenu, več Ircev kot v Dublinu ter okoli osem desetin vseh Židov na svetu. Newyork ima več telefonskih abonentov kot pa London, Pariz, Berlin, Dunaj in Rim skupaj. Newyork ima pet največjih mostov na svetu, od katerih je najkrajši še čez eno miljo dolg. Vsak dan je 2000 gledališč in kinov odprtih in tudi polnih. Tudi je v tem mestu 1500 cerkva za vse mogoče pripadnike ramih ver. Več kot 300.000 ljudi pride vsak dan v mesto od zunaj. Vsako 13. minuto se izvrši poroka, a vsako šesto minuto se rodi nov Newyorčan. Vsakih deset minut se odpre v Newyonku nova trgovina in vsakih 51 minut >zraste« tam nova hiša ali druga stavba. Vidite, to je Newyork. Cerkva je 321 katoliških, 213 jih imajo ameriški anglikanci, 171 luteranci, 157 metedisti, 146 presbiteri-janci, 125 baptisti, 105 reformisti. Zidje imajo 97 sinageg ali pa dvoran za svoje verske obrede. Katoliško življenje v tem svetovnem mestu je evharistično prežeto. V eni izmed on-dotnih župnij, ki šteje 5000 duš, gre n. pr. vsak mesec 500 moških k sv. obhajilu. V trgovskih okrajih so v opoldanskih odmorih cerkve polne v molitev zatopljenih mož. Gasilna društva kakor tudi newyorška policija ima svoje moške kongregacije. To je slika mesta Newyorka, v katerem se je tudi marsikateri Slovenec že zgubil za vedno, a mnogi pa ravno tam zopet našel pravo pot.
PISANA BOLNIŠNICA.
V Londonu je bolnišnica, v kateri so bolniki vedno dobre volje, odkar je preurejena, in ozdravijo povprečno tri dni prej kakor so ozdraveli sicer. To pa vse zato, ker je vse v njej tako pisano in živahno, vse v samih svežih barvah: stene in oprava. Bolniki zelo lahko spe. Eden je prej ležal nekje v čisto beli sobi in ni mogel spati; pripeljali so ga v to bolnišnico in čez eno uto je že sladko spal. — Ta vesela pisana bolnišnica je St. Jolm-s-Ho-spital na Uxbridgeroad in jo imajo bolniki posebno radi.
ČUDNA OPOROKA.
Iz Varšave poročajo, da je tam umrl bogat kmet Paluska, ki je zapustil kaj nenavadno oporoko. Vse svoje premoženje je volil svojemu nečaku, četudi je imel omoženo hčer. OpcToka se glasi: >1. Dedič mora vsak dan zanj moliti, vsako nedeljo biti v cerkvi pri službi božji. 2. V 20. letu se mora poročiti in biti zvest svoji ženi. 3. Časopisov in knjig ne sme brati. 4. Svojih otrok ne sme dati v šolo, ne jih na kak drug način priučiti branju ali pisanju, kajti ta veda je za marsikoga povod težkih skrbi in nesreče. Izvrševalcem oporoke imenujem župnika Widavskija.« Župnik je prosil sodišče, naj oporoko razveljavi, ker je neizvedljiva in proti postavi. Povod za to nenavadno oporoko je bila sinova smrt, ki je bil študent in je bil kot soudeležen na revo-lucijskem gibanju pod carsko vlado pregnan v Sibirijo, kjer je kasneje umrl. Izgubo svojega sina je pripisoval vedi in vzgoji, in da bi svoje potomce od posledic odvrnil, jim je po tej oporoki naložil analfabetizem.
KAKO AMERIKA KAZNUJE TRPINČENJE ŽIVALI?
Pred nedavnim časom jo neki newyorški policijski sodnik na neki most v mestu dal postaviti dva možakarja, kjer sta morala pol ure stati v najhujšem dežju brez pokrivala in gornje obleke. In sicer jima ie to očitno kazen prisodil, ker sla ob močnem dežiu nustila ko-
nje stati na prostem, ne da bi jih pokrila* Ko je sodnik sodbo razglasil, je pristavil: »Mislim, da vama ne bo v zabavo, da bi bila še kdaj na ta način kaznovana in upam, da bo to za vaju dobra lekcija. V domnevi, da bo res tako, kakor mislim, vama druge kazni ne nalagam.« Ta prav amerikanski način kaznovanja bi bil dostikrat umesten tudi pri nas. Ako bi tupatam moral stati kak »furman«, recimo na frančiškanskem mostu v Ljubljani, bi si marsikateri premislil ubogo žival pretepati, kakor se to dostikrat dogaja.
120 LETNA STARKA.
V	Aradu, ki pripada sedaj Romuniji, je neka Klara Pal ravnokar praznovala svoj 120. rojstni dan. Do svojega stotega leta ni bila nikoli bolna, a sedaj je popolnoma zdrava in upa še živeti nekaj časa. Najstarejša ženska na svetu pa to ni, kajti najstarejša se nahaja v Perziji in ima 146 let. Najstarejši tttbž je pa neki Zaro Khan v Carigradu, o katerem trdijo, da je 150 let star.
TO PA JE SMOLA.
V	nekem brzovlaku je sedel mož, ki j« v naročju držal malega fantiča. Dečko pa ni ostal dolgo časa pri miru, temveč je plezal semtertja po vagonu ter pri tem poškodoval klobuk nekega potnika tako, da ga ta sploh ni mogel več rabiti, ker ni bilo spoznati ali je to klobuk ali pa kaj drugega. Ves iz sebe Je potnik grozil, da bo poklical sprevodnika, a oče tega nepridiprava mu reče ves žalosten: >Mene ne morete z nobeno stvarjo več prestrašiti, kajti več se mi skoraj že ne more pripetiti, kot se mi je danes. Najprvo je fant razbil okno, potem je najine vozne listke strgal na drobne kosce ter vrgel skozi okno. Potem sem opazil, da sem denar doma pozabil, a pred pol ure sem pa zvedel, da sem se vse del v napačni vlak in se peljem v nasprotno smer, kakor bi se moral.
DOPISNICA, ODDANA CEZ 23 LET.
Dne 26. septembra 1903 ob desetih dopoldne je neka tvrdka v mestecu Vermuenster v Flandriji oddala na pošto ekspresno dopisnico v nujni trgovski zadevi, naslovljeno v Bruselj. Karta je res prišla ob 4 popoldne v Bruselj; a kaj se je tam z njo godilo, nI znano. Pred kratkim se je našla in pismonoša jo je oddal — ne sicer naslovljencu, ki je že davno umrl, pač pa njegovim dedičem. Kupčija, za katero je šlo, je seveda šla po vodi. Zato so naslovljenčevi dediči opozorili poštno upravo in samega belgijskega poštnega ministra na ta dogodek in nameravajo poštno upravo tožiti za odškodnino. Karto, za katero jim ponujajo filatelisti visoke vsote, pa hočejo pokloniti nekemu muzeju v Bruslju.
NAJDALJŠI PREDOR.
Simplonski predor je ob svojo slavo. Nje« gov rekord (pičlih 20 km) je izboljšan kar za 100 odstotkov. Ze nekaj časa drdrajo z brzino ekspresa vlaki po 40 km dolgem predoru med zahodnim in severnim delom Londona. Ni bila majhna stvar, izpeljati železnioo pod tisoči hiš in pod valovi Temze. Težko je bilo delo v peščeni zemlji, kjer se je bilo treba vedno varovati, da se silne mase niso posedle v dre-dor. Izkopali so tri milijone ton zemlje in na njenem mestu porabili na vsak kilometer deset tisoč litega železa. Vsaka angleška milja nove proge je požrla 900.000 funtov (247 milijonov dinarjev). Da se bo obrat izplačal, mora železnica prevoziti na vsako miljo 18 milijonov potnikov na leto. No, toliko jih bodo že dobili. Saj prepeljejo londonske podzemeljske železnice že sedaj vsak dan tri in pol milijona potnikov na dan, torei okrog 1300 miliionov na loto. Čedne številke, kaj?
Država Sn gospodarstvo.
Bivši francoski minister Louchneur, znani veleindustrijalec in narodnogospodarski politik, je na povabilo avstrijske zveze industrijcev pred dnevi predaval na Dunaju o gospodarskem stanju Evrope. Predavatelj se je pri svojih zanimivih izvajanjih dotaknil tudi finančne sanacije Avstrije, Izvaja! je v kratkem sledeče:
Ce se hoče sanirati finančno stanje države, 6e to nikakor ne sme storiti brez ozira na gospodarsko situacijo, oziroma brez istočasne rešitve perečih gospodarskih problemov. To bi bila težka napaka, ki ima lahko ravnotako težke posledice. Tudi pri finančni sanaciji Avstrije se je v tem pogledu precej grešilo, kajti ne zadostuje, če se ustvari trdno valuto, mora se tudi skrbeti, da ne nastane deficit v plačilni bilanci, ki lahko ogroža dosežen rezultat.
Trditev gosp. Loucheurja glede sanacije Avstrije gotovo ni brez podlage. V Avstriji se ni preveč oziralo na težkoče gospodarstva, čeprav so vodilni krogi napako hitro spoznali in po možnosti popravili. Toda kaj bi rekel g. Loucheur, če bi bil natančno in podrobno informiran o naših razmerah. Gotovo ne bi verjel, da so take razmere mogoče. Pri nas sc od prevrata sem pri reševanju državnih financ ni dobesedno prav nič oziralo na gospodarstvo. Ce so se povečali državni izdatki, se je enostavno povišalo davčna bremena, in nihče ni vprašal, kako bo gospodarstvo nosilo ta bremena.
Že lani so se pojavile posledice tega sistema predvsem v težkočah naše industrije, toda nihče se ni zmenil za resne opomine, resolucije, predloge in intervencije. Ko pa se je letos spomladi pojavila kriza tudi v poljedelstvu za-padnega dela države, ko so se pojavile velike težkoče v državnih financah, so se odgovorni krogi temu pojavu začudili.
TeJa resne volie že vedno ni opaziti. Obdržale so se sicer konference, zborovanja, ankete i na inicijativo trgovskega ministra Kra-jača se je sestavil nekak gospodarski program, toda do pozitivnega dela še ni prišlo. Odkar se !3 izglasovala Vid.ovdanska ustava, čaka gospodarstvo na ustanovitev v tej ustavi predvidenega gospodarskega sveta, toda zaman Gotovi krogi še danes ne uvidevajo, da je ugodno stanje državnih financ popolnoma odvisno od napredovanja našega gospodarstva; če pa gospodarstvo propada, potem tudi državne finance ne morejo uspevati. Kadar bodo odgovorni krogi v Belgradu prišli do tega spo-jg^Jija, tprn šele lahko računamo z boljšo j^oftočnostjo.
Pa tudi s strani gotovih gospodarskih krogov se opaža veliko pomanjkanje solidarnosti. Naše insoivenčno zakonodajstvo, posebno ono v pokrajinah izven Slovenije in Dalmacije, jc tako pomanjkljivo, da gospodarstvu več škoduje kot pa koristi. Usoda upnikov dveh velikih bank visi v zraku, ker ni izključeno, da prideta li dve banki v konkurz. V tem slučaju pa upniki, predvsem vlagatelji, nimajo veliko pričakovati. Konkurzi uničujejo narodno premoženje, ker se večina konkurzne maso porabi v kritje dolgotrajnega postopanja. Po želji prizadetih gospodarskih krogov se trgovski minister Krajač že dolgo trudi, da bi rešil to vprašanje na povoljen način. Toda belgrajski gospodarski krogi vsem njegovim načrtom odločno nasprotujejo — deloma celo iz političnih motivov — in tako onemogočujejo vsako akcijo, S svoje strani pa ne stavijo nikakih proti-predlogov, ne predlagajo nikakih zakonskih osnutkov, ker jih pač zadeva toliko ne tangira.
Medtem, ko je v ostalem svetu zavladal nov duh mednarodne gospodarske solidarnosti, se pri nas z gotove strani še vedno opaža nekak plemenski prctekcijonizcm. Da bi ti krogi vendar enkrat spoznali, da gospodarstvo v eni pokrajini države ne more uspevati, če v drugi pokrajini propada in da so na povoljni rešitvi takih vprašanj interesirani gospodarski krogi cele države,
Vinska trgatev m Šte!ersk@m.
Maribor, 20. oktobra.
Pritožbe vinogradnikov na severni meji. Vinska trgatev v krajih ob severni meji je končana. Pridelek jc za dobri dve tretjini manjši od lanskega, a zato pa za dve do tri stopinje slajši. Žalostno za vinogradnike je, da ponujajo kupci za letošnji mošt iste cene kakor lani. Ne dobijo sicer vinski trgovci letos ob severni meji veliko, a tu in tam vendarle morajo ljudje prodati, ker so v sili za denar. Tisto malo, kar so ljudje letos pridelali v vinogradih, mora dobiti boljše cene, sicer se obdelovanje vinogradov res ne bo izplačalo in spravilo vinogradnike še v hujšo gospodarsko stisko.
Iz ljutomerskih goric. Proti koncu zadnjega tedna brani mošti so kazali gradacijo dobrih let. Mešani mošti so imeli povprečno 17—19 odstotkov sladkorja, sortirano blago pa: tra-minec 20—22 odstotkov, muškatni silvanec 19 do 21 odst., burgundec 20—23 odst., rulandec 22—24 odst., rizling 19—21 odst. Kupčija z moštom je po ljutomerskih goricah izredno živahna in cene so se dvignile sunkoma. Blaga je po naših krajih le malo na prodaj. Večji posestniki ne kažejo volje do prodaje, ampak čakajo r.a mnogo višje ter ustaljene cene po pretoku. Ta teden bo trgatev po ljutomerskih
goricah ptfvsod končana.
♦ « •
Sojem t Ljubljani. Na sejem dne 20. t. m. so prignali 166 konj, 5 žrebet, 90 volov, 54 krav, 13 telet, 1S9 prašičev. Plačevalo se je: za govejo živino najboljše kvartete 8 Din, If. 7.50 Din, III. 7 Din; običajni prašiči za rejo par 250 Din; konji lepi par 5—C000 Din; kupčija je bila običajna, z govejo živino je bila dokaj živa: volov se jo prodalo precej; cene konjem pa so padle.
Ukinitev centralne carinsko blagajne v Mariboru. Po rešenju finančnega ministra se bosta s 1. novembrom ukinile centralne carinske blagajno v Mariboru in Stišaku. Posli teh blagajn se prenesejo na ljubljansko odnosno zagrebško centralno carinsko blagajno.
nalogo preiskati možnosti za znižanje potniških ?a-rifov. Znižanje naj bi znašalo 20—25%.
Narodna banka in izvoz lesa. Kot je situacija na lesnem trgu v mnogih oziri'i odvisnfl cd fluktu-ncij inozemskih plačilnih sredstev, se je na zadnji seji Narodne banke razpravljalo o krizi lesno industrije v zvezi s spremembami na deviznem tržišču. Predlagalo se je, da bi se Narodna banka obvezno odločila, da sprejema e!'športne devize, ker je našim izvoznikom po novih odredbah nemogoče es-komptirati izvozne devize pri italijanskih bankah. Zaključilo se je, da se to vprašanje v najkrajšem času reši in da se ustanovi osrednji urad, ki bi se stalno informiral o do':govih komitentov Narodno banke. Na isti seji se je odločilo, da so izvozni krediti podaljšajo na 3 mesece.
Kako država zaprstavlja domačo industrijo in obrt. ZagrebSka trgovska in obrtna zbornica je bila z vočih strani obveščena, da se namerava oddati vsa zidarska, tesarska, sobosiikarska, ključavničarska, kleparska, mizarska, instalacijska in kiparska dela za notranjo opremo novo palače Narodne skupščina v :aie?ku 20 milijonov dinarjev neki nemški oziroma ogrski tvrdki nn račun reparacij in to, čeprav to po obstoječih predpisih o reparacijah ni dopustno. Zagrebška zbornica je privatnim potom zvedela, da je v ministrstvu za gradnje pripravljen tozadevni predlog. Ker so s takim postopkom težko ogrožani interesi domačih obrtnikov kakor tudi in-
teresi celokupnega narodnega gospodarstva, ki se že itak nahaja v težkem položaju, se je predsednik zagrebške zbornice g. Arko takoj obrnil na ministra za trgovino in industrijo kakor tudi na ministrskega predsednika in zahteval, da se v svrho naščite domače industrije in obrti ta dela odda domačim tvrdkam. Zagrebška zbornica pripravlja tudi obširno akcijo za zaščiti? domačih obrtnikov, da »e v bodočo prepreči tako postopanje. Sramota bi pač bila, da bi novo zgradbo našega parlamenta opremili inozemci.
Konjunktura na svetovnem tržišču premoga. Vsled štrnjka angleških rudarjev postaja situacija na svetovnem tržišču premoga vedno bolj kritična. Povpraševanje je zelo veliko, produkcijo kontinentalnih premogovnikov pa se ne more tako naglo dvigniti. Cene premogu so že znatno poskočile, predvsem v Nemčiji in Poljski, Stare zaloge premoga so že popolnoma porabljene. Poleg povpraševanja s strani Anglije poostruje situacijo tudi povečana potreba s strani industrije, predvsem sezonske (sladkorne). Tudi po končanem štrajku ni tako kmalu pričakovati nazadovanja v konjunkturi, ker so v Angliji vse zaloge, ki v normalnih časih odgovarjajo najmanj 3 mesečni produkciji, porabljene.
Težkoče avstrijsko lesno industrije. Avstrijska lesna industrija se že dolgo bori z velikimi težko-čami. Nič manj kot dve treljini avstrijskih žng no obratuja, ostale pa obratujejo z večjim ali manjšini deficitom. Vzrok je iskati predvsem v visokih delavskih plačah, težkih socialnih obremenitvah in davkih. Predvsem pa ovirajo izvoz visoki prevozni stroSki,
Drsbfina za poplavljence. Kakor znano, je neumorni poslanec dr. Besednjak vložil na ministra narodnega gospodarstva interpelacijo, v kateri jo zahteval, da vlada priskoči poplavljencem nemudoma na pomoč, kor jih sicer zaloti zima nn cesti. Poslanec Besednjak je prejel za poplavljence naravnost obupen odgovor. Minister mu sporoča, da jo vlada nakazala za vse poplavljence na Primorskem 70.000 lir! Nadalje pravi minister, da dovoljuje zakon drživno podporo le za popravo mostov in cest. — 70.000 za vso škodo na Primorskem, kf gre v milijone! Kdo naj pomaga ljudstvu iz strašne bede? Na vrata trka glad, burja že tuli skozi rsz-pokane hišo. Nabirajo se darovi za nesrečno ljudstvo, a dežela sama iz sebe ne more zbrati potrebnega denarja. Zaslužka v deželi nI več. Tako Rlabe letine po vojni ljudje ne pomnijo. Primorci morajo v svet s trebuhom za kruhom Z Vipavskega je ravno te dni odpotovala velika skupina mladih fantov v Južno Ameriko. Doma ostajajo le starci. Tudi žensko si iščejo kruha dnleč po Italiji in v Alek-sandriji. Asimilacija bo v nekem pogledu kmalu dovršena...
20. oktobra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.475—13.505 (13.48—13.51), Italija 239.07—240.07 (237.12—239.12), London 274.20—275.20 (274 20-275.20), Newyork 56.46 do
56.66 (56.45-56.05), Pariz 166—168 (165.14 do 167.14), Praga 167.40-168.20, Dunaj 7.975-8.005 (7.975-8.005), Curih 10.9275-10.9575.
Curih. Belgrad 9.148 (9.145), Budimpešta 72.50 (72.4625), Berlin 123.30 (123.2125), Italija 22.03 (21.95), London 25.11025 ( 25.12), Newyork 518 (517.5625)), Pariz 15.20 (15.1125), Praga 15.333 (15.33), Dunaj 78.05 (73.025), Bukarešt 2.765 (2.80), Sofija 3.7425 (37375)), Bruselj 14.6125 (14.5425). Amsterdam 207.10.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4975, Kodanf 188.30, London 34.305, Milan 30.21, Newyork 707.35. Pariz 20.97, Varšava 78.15, — Valute: angleški funt 34.24, francoski frank 21, lira 30.07, dinar 12.4? češkoslovaška krona 20.925.
Praga. Devize: Lira 144.05, Zagreb 59.71 Pari* 99.175, London 163.55, Ne\vyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 72.50—74, vojna odškodnina 806.50 den., zastavni listi 20—22, kom, zadolžnice 20—22, Celjska 191—198, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 94—97, Praštediona 867 —870, Kred. zsvod 165—175, Strojne 60—60, zaklj. 66, Vevčo 102 den., Stavbna 55—65, Sešir 104—104, zaldj. 104.
Zaereb. 7% invest. posoj. 72.25—72.75, agrari 42.50—43.50, vojna odškodnina 310—310.50, kasa 809.50—310.50, nov. 812.:;0-313.50, Hrv. esk. 100 do 101, Kred. 100—101, Hipohanka 55.50—56, Jugobanka 91—92.50, Praštediona 867.50—870, Ljublj. kreditna 150 den.. Hrvatska banka 30 zaklj., Srpska 130—131, Zemaljska 137 den., Ujed. 90 bi., Ragusea 353 zaklj., Šečerana 450—455, Gutmann 250—260, Slavex 100—110, Slavonija 31.75—32, Trbovlia 302.50-303, Vevča 100 zaklj., Našice 12.20 bi.
Dunnj. Don.-sav.-jadr. 808.000, Zivno 720.000, Alpine 270.000, Kranjska industrijska 485.000, Trbovlje 393.900, Hrv. esk. 148.500, Leykam 121.000, Hip. bnnka 685.000, Avstrijske tvornice za duJik 24.800, Mundus 1,035.000, Slavonija 38.6C0.
BLAGO.
Ljtihljana. L e s : Bukova drva, fco vag. meja 21 den. Letve, 24-48, 4 m, fco vng. meja 500 den. Testoni, monte, fco vag. meja 500 den. Bukovi hlodi, od 2 m napr., od 80 cm prem. napr., I., II., fco vag. nakl. posl. SOO bi. Bordonali, od 28-28 nnpr, med i a ca 35-35, fco vng. meja 330 den.
Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75-76, 2%, fco nakl. p. 2S5 bi., pšenica 73-74, fco vag. nakl. post. 280 bi., koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vag. nakl. postaja 158 bi., koruza nova v kllpu, fco va?. nakl. post. 82.50 bi, ■koruza nova, fco vag. nakl. post. 120 bi., rž, 71-73, 2%, fco nakl. post. 205 b!., oves novi, fco nakl. pest. 150 bi., ječmen krmilni, 62-63, fco vng. nakl. post. 160 bi., ječmen krmilni, 63-64, fco vng. nakl. post. 165 bi., ječmen polkrmilni, 65-66, fco vag. nakl. post. 180 bi, otrobi drobni, fco vag. nakl. pnst 120 bi., fižol beli, >/,%, fco vng. nakl. post. 155 bi, krompir rani, fco vn?. slov. post. 110 bi, laneno seme, fco Ljubljana 380 den, laneno seme Podra-Vina, fco Ljubljana 370 den, seno sladko, stisnjeno fco vag. slov. post. 100 bi.
Dorcgiso
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 20. oktobra 1928. Višina barometra 308* S m
Opu?.ovan'n		Baro-metei	Toploto t C'	Rel. vloga ' 'lo	Veter In brzino t m	Oblačnost 0-10	Vrsta padavin		ca |t	n
j. krni	Hi						ob oparavanlo | »mmflo?1!			
r :	7	767-8	2-8	85	ENE 0-5	10	megla	o-i		
LJisfilffwa (Svorcc)	8	767-9	2-7	88	WNW 0-5	10	megla			
	14	763-8	9-5	55	S 1	7				
	21	76P-6	70	70	NE 0-5	8			10-1	2-7
Maribor		768-7	2-0	95	NW 1-5	7	»lana		9	1
Zagreb		767-7	5-0	87	NE 3	10	megla		12	2
Beifir&d	S	768-2	4-0	76	mirno	3			1?	-1
Sarajevo		767-2	5-0	60	E 3	8			6	1
Skoplje		767-6	9-0	59	W 0*5	10			1?	7
Dnbrovn!k		761-0	13-0	48	N 9	3			??	10
Split	7	764 1	8-0	51	NE 5	t				7
Praga		765-4	2-0		SVV 3	2		PO	8	2

Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za četrtek 21. oktobra: Zjutraj mogla in slona; preko dnova
močno naraščanjo toplote, Povpr. barometer nižji ko včeraj za 3.7 mm.
ssszaarKrme^M
Sir H. Rider Haggard:
V«	B
23
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Bi; je poštenjak in zelo nadarjen, lo nesrečo njegovih mlajših let so ga naredile malo čudnega. V vsem svojem življenju nisem nameril na zdravnika, ki bi bil boljši od nj.ga, ako je tisti čas sploh kateri bil boljši, in ne poznam človeka, ki bi se mogel ž njim primerjati v tem, kako je poznal svet, posebno ženski svet. Veliko je prepotoval in veliko videl in ni nič pozabil. Deloma je bil mazač, ampak njegovo mazaštvo je vedno imelo nek pomen. Kes da je skubil bedake in celo sleparil s prerokovanjem iz zvezd in koval denarce iz praznovernosti ljudi: po drugi plati pa je zopet sfrerii mnogo dobrega brez plači:
a. Od bogato ženske je zahteval plačila deset pesos, da ji je piobarval lase, pogosto pa jo zdravil revno dekle v resni bolezni, ne da bi zahteval kako plačilo; da, in včasih ji je preskrbel službo. Poznal je vse seviljske skrivnosti, nikdar pa ni koval de-narcev iž njih s tem, da bi grozil, da jih razkrije. Ne zavoljo tega, kakor je sam rekel, ker bi se ne izplačajo, ampak za to, ker je bil v srcu poštenjak, dasi se je dela! sebičnega lopova.
Kar se tiče moje osebe, sem spoznal, da je bilo življenje ž njim laihko in srečno, v kolikor je namreč moje življenje moglo biti popolnoma srečno. Kmalu sem se vživel v svojo vlogo in jo dobro igral. Raz-nesel se je glas, da sem nečak bogatega starega zdravnika Fcnseca, katerega on uči in vežba, da zavzame nekoč njegovo me?to. To in pa moja zunanjost in vedenje mi je zagotovilo dobrodošel dostop v najboljše seviljske hiše. Tukaj sem izvrševal oni delež njegovega poklica, katereca on ni moael, kajti sedaj
ni več zahajal v višje kroge. Denarja sem dobival dovolj; tako da sem se mogel meriti z najbolj bogatimi; kmalu pa se je zaznalo, da sem se brigal hkratu za poklic in zabavo. Zelo pogosto se je na plesu ali drugačni prireditvi prigodilo, da se mi je približala gospa ali gospodična in me na tihem vprašala, ako bi jo Don Andres de Fonseca blagovolil v zasebnem obisku sprejeti v važnih zadevah in jaz sem na licu mesta dtclocil uro. Da bi mene ne bilo, bi bili taki bolniki izgubljeni zanj, ker se v svoji boječnosti niso upali priti naravnost v hišo.
Podobno se je prigodilo, kadar je bila kaka slovesnost končana, in sem se pripravljal, da bi cd šel domov, da me je kak gizdalin prijel pod pazduho in me zaprošil, da bi mu moj gospod pomagal v njegovi ljubavni ali častni zadevi ali celo denarni zadevi. Takega sem peljal naravnost v staro mavriško hišo, kjer je Don Andre3 sedol v žametasti obleki in pisal, podoben pajku v pajčevini; večina našega posla se je namreč vršila ponoči; zadeva se je neutegema uredila v korist mojega gospodarja in mojsira in v zadovoljstvo vseh. Polagoma se je zaznalo, ria sem vzlic svoji mladosti zna! molčati in bil zanesljiv v zaupnih zadevah, in da mi ni nobena reč prišla preko ustnic, ki je prišla skozi ušesa vame. Dalje, da se nisem pričkal ne klepetal, da nisem pil, ne preveč igral, in dasi sem bil prijatelj z mnogimi lepimi ženskami, do ni bilo nobene, ki bi si mogla lastiti pravico, da bi zaznala moje skrivnosti. Izvedelo se je tudi, da sem nekoliko vešč zdravljenja in med seviljskimi gospemi in gospodičnami se je govorilo, da ni bilo v mestu človeka, ki bi znal tako spretno odstraniti majleže s kože ali izpremeniti barvo las kot je znal nečak starega Fon*ece; tak sloves je bil že sam po sebi vreden relo premoženje. Tako je prišlo, da so so vedno bolj obračali naravnost do mene. Skratka, šlo je tako dobro, da sem v prvih šestih mesecih svoio službe pomnožil dohodke svoieea mojstra za
celo tretjino, dasi so bili že prej ogromni in mu hkrati ne malo olajšal delo.
Čudno je bilo to življenje, cele povesti bi lahko spisal na podlagi tega, kar sem videl in doznal, vendar to ne spada v pričujočo zgodbo. Bilo je, kakor da so moški in ženske opustili smeh in molk, s čimer prikrivajo svoje misli, in so se njihova srca nama razodevala kakoršna so v resnici. Tako n. pr. je prišla k nam zala žena ali lepo dekle, in priznala zlobnost, o kateri bi_ človek niti misliti ne mogel, da je resnična, ako je ne bi pictrje\ala njena izpoved in slišala sva o skrivnem umoru zaročenca, ljubimca ali tekmeca; drugič je prišla po3tarna dama, ki je hotela pridobiti moža, sedaj zopet premožna ženska ali možki nizkega pokolenja, ki je hotel z denarjem priti dio zakona z drugom, ki ni imel denarja, a je bil plemenitega rodu. Meni ni bilo do tega, da bi pomagal takim ljudem, rad pa sem uslišal zaljubljene ali v ljubezni prevarane, ker sem imel sočutje ž njimi. Moje sočutje je bilo v resnici tako globoko in resno, da semi je večkrat pripetilo, da je hotela nesrečna lepotica prenesti svojo naklonjenost na mene, nevrednega; in nekoč se je celo prigodilo, da bi bil lahko poročil eno najljubkejših in najpremicžnejših plemenitih seviljskih gospodiČen, ako bi bil hotel.
Ampak meni ni bilo do tega, saj sem noč in dan mislil na svojo Lilijo na Angleškem.
OSMO POGLAVJE.
Drugo srečanje.
Marsikdo bo mislil, da sem v takem življenju pozabil, čemu sem bil prišel na Špansko, namreč da bi se maščeval nad Juanom de Garcio, morilcem moje matere. Vendar ni bilo tako. Cim sem se bil ustanovil v hiši Andre?a de Fonsorn. sem pričel r vso mocočo marljivostjo poizvedovati po bivališču Juana de Garcia. toda brez usneha.
:liSE!5t
0	f? f- "» >-> o.
d' O"
g- > ■ * • o^ O °
« C c "»
jS .-f O os o
C o »
?.g
P O B — •1 N ™
1	p S cJ
< 2 c- <*
K
J O < 'a	2
cr w	« «	z
•<	N J«	(J
g. F	3 P?	9
p" tc	o o	£
» '	2 S-
a
p u
e
2	KV
_ • O	O
c O M 5	2,
m S — »	o
f B ' »	< 5. N
p * o
o "
< X <	«>
B» "	'
S	3
« 5	»
» P 3
g--o -
ET
c O C
3 s	P" S 2. ™ S
f r	I s.
» 3	K ~
2 5	P jo
B C
" 2"	2 2
U	< -d

Pregled vremena od 12. do 18. oktobra 1926.
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
12.	Zahodni visoki tlak je pokril celo Evropo, šibkejši tlak nad Jadranom privablja NE vetrove. Vreme jo ponekod oblačno in megiovito, a lepo v NE in v krajnem jugu. Deževalo je južno od Save in Donave. Toplota pada na Jadranu in v SHS.
13.	Nad sev. Evropo nastaja nizki tlak (Petrograd 740.9) z dežjem do Irlandije in Alp. Južno od njega čuva lepo in mirno vreme vis. tlak; le v SHS prevladuje oblačnost, na sred. Jadranu pa jutranja megla. Toplota je padla na Jadranu za 8—4°, v Srbiji za 1—2, v Sloveniji in Hrvatski pa porastla za 2—3®.
14.	Sev. niz tlak se spušča vzhodno od Kar-pat k Črnemu morju. Od Alp in Karpat južno vlada vis. tlak z lepim, tu in tam oblačnim vremenom. Toplota je padla v Dubrovniku za 2°, v Nišu za 3°, v ostalih si je čvrsto opomogla (v Ljubljani za ca. 3°).
15.	Niz. tlak, danes še slabejši, potuje proti vzhodu (Petrograd 736). Vis. tlak ostane v svoji včerajšnji legi s tvorbo izrazitega središča v okrožju Sarajeva (766). Jake vetrove, oblačnost in dež beležijo samo severno od Alp in Karpat, južno pa mirno, večinoma vedro vreme. Toplota še raste v Sloveniji in Hrvatski, v ostali SHS je obratne
16.	Sev. od Alp in Karpat je niz. zračni tlak neomejeni vladar z močnimi padavinami v Nemčiji in Baltiškem morju. Pri nas in južno od nas Je radi dovolj čvrstega tlaka lepo, izvzemši okrožje Firenze (Italija), kjer je deževalo neznatno. Toplota pri nas v glavnem neizpremenjena.
17.	Severno od Alp in Karpat še dežuje; v Skandinaviji je zapadel sneg. Nad juž. Evropo je vreme vedro z jutranjimi meglami. V SHS je hladneje za 2», v srednji Nemčiji za 3—9°, v sev. Franciji za 6".
18.	Oslabljen vis. tlak nad Sredoz. morjem privablja hladne severne vetrove k Jadranu, noseč oblačnost nad dele SHS in padavine v Slovenijo. V juž. delih SHS je zaenkrat še vedro. Toplota je padla v sev. zah. delu SHS za ca 5°, v sev. zali. Evropi povprečno za 6°.
Pregled toplote v gorenji dobi:
Spitsbergi	.	.
Leningrad	.	.
Moskva .	,	i
Stockholm	,	.
Varšava .	,	.
Budapest	.	,
MUnchen .	,	,
Berlin . .	.	,
Seydisfjord	,
London .	•	,
Pariš . ,	t	i
• Lyon . .	,	.
Madrid .	,	,
Rim . ,	.	>
Aiaccio ,	,	,
Messina .	,	,
Malta . >	t	• Sofija ..t*
Bukarešt.	,	,
Odesa .	.	.
-2	-4	-6	—	-2	—	2
—	5	2	3	—	—	—
._	9	1	4	—	—	—
16	—	2	1	0	—	-1
9	8	2	10	7	5	5
6	12	14	12	10	13	9
14	_	12	14	11	13	4
10	8	—	10	7	6	3
-4	-4	0	0	-3	-1	1
14	13	15	7	7	5	-1
7	17	13	16	17	11	4
13	lt	13	16	7	7	0
11		14	23	14	13	—
21	21	17	16	13	15	16
—	18	_	16	—	18	16
24	23	22	25	22	—	16
23	23	22	22	21	21	21
8	14	7	7	7	6	7
13	15	17	—	16	15	16
—	12	15	16	—	—	—
Naše dijaštvo
Svet slušateljev ljubljanske univerze ima dne
12. novembra svoj redni občni zbor. Ker ni bilo mogoče doseči med skupinami sporazuma za skupno odborovno listo, se vršijo dan po občnem zboru, t. j. 13. novembra, volitve novega izvršilnega odbora.	_
iiiEin=m=m=iii=iii=in=m=iiiEiii=ni=iii=iii
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l'SO Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas 3 sli S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
iii=iii=iii=iii=iii=!ii=iii=iii=ni=iii=m=ii!=iii
Ne samo ceno,
temveč tudi bflkDDOSf izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig.
Knšfgouezillca K. T. D., Crtalnica In foornica pa-sloonita knjig d Ljubljani, Kopitarja ulica Steo. 6/11.
dobite danes Zal prav malo ali nlC, vendar pa morete
ŽB ZB 3 nin naroJ,tl znesek J KJIll m a I
oglas za Slovenca, ako ne
obsega nad 6 besedi. —
Malo večji oglasi od 5 Din
dalje. l/eč o tem pove cenik
za oglase, ki ga brezplačno
pošlje vsakomur upravništvo
Učenca
poštenih staršev, sprejme VOIKA, Krekov trg 10.
Učenka
pridna in pošt., z boljšo šol. izobrazbo, se sprejme v mod. trgovino. Več v upr. lista pod St. 7238,
Učenko
sprejmem takoj v trgovino z elektrotehničnimi predmeti. - Pismene ponudbe upravi lista pod: »Pridna učenka« St. 7234.
I^Mf/T^ T. RABIČ •)
xO, Ljubljana tfj ^ORSKlO^
Učenka
se sprejme za takoj v modni trgovini SREČKO VRŠIČ, Ljubljana, Šelen-burgova ulica 3.
30 dobrih zidarjev
se sprejme za Centralo v Kamniku —> Perovo.
^"Vje najcenejši In najredilnejšl prl-datek k vsaki Juhi ln prlkuhl. Idealno krepčllo, velik prihranek na denarju Dobiva se povsod!
tfolno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska uMca štev. 4.
Les. manipulant
išče službe, 37 let star, z 22 let. izkušnjo, vešč slovenskega, nem. in srbohrvaškega jezika, — Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 7120.
Stavbno podjetje
BCCETTO & drugovl
dražba z o. z
Maribor. Frančiškan, ul.
nplflp pošteno in po-UClVIC božno, ki zna nekoliko kuhati in hoče opravljati druge hišne posle, išče Vera Kasu-raovič, zdrav, soproga v Koprivnici, Hrv. - Slov. sobarica je že pri hiši.
IszprečI sodišča
Ihanci in orožniki.
Pred deželnim sodnim senatom sede na obtožni klopi trije zastavni Ihanci. Domači gasilci so napravili v Ihanu poleti veliko veselico, pa so se je udeležili tudi naši trije junaki, ki so dvignili tam velik prepir in pretep, tako da so imeli orožniki zopet dovolj dela. Ti trije pa so se proti orožnikom tako odrezali, da so vzbudili splošno občudovanje. Rabili so take izraze, kakršnih spodobni ljudje ne rabijo, zlasti pa ne, če niso sami moški zraven. Pa niso računali — s paragrafi, zlasti ne s ta hudimi srbskimi, od katerih je najhujši 104., radi katerega imajo danes toliko sitnosti.	.
Sodnik hoče vse natančno vedeti. Izprašuje mladega dečka, pričo: »Ali si videl, da je Janez zagrabil za orožnikovo puško?« — Deček: »Tega nisem videl, morda jo je kdo drugi, pa ne Janezi«
—	Sodnik: Ali je res, da je Janez rekel, da gredo-k orožnikom same barabe?« — Deček: Res je rekel to!« — Sodnik: Ali je Janez res zahteval od orožnika, da naj stoji pred njim »habt achtl?« Deček plašijivo, a vendar odločno: »Rekel je, — jak
—	Sodnik: »Ali je Janez ret rekel, da dobe orožr niki vsakega prvega plačo, potem pa takoj vse zapravijo, štirinajstega že za kruh fehtajo, štiriindvajsetega pa 60 navadno suhi?« Deček se ozre na obtožence, potem pa spravi iz grla tih: »Rekel je!«
—	Sodnik: »Ali so bili ti trije, ki so se z orožniki borili, pijani ali ne?« Deček: »Pijani glih niso bli yj<jet, — trezni pa tudi ne!« — Sodnik ve se vec. Ve, da je Janez tako silil v orožnike, da se je nabodel sam na bajonet in si strgal suknjo. Ve, da je Janez kričal, da orožnikov sploh ne vika. Žugal je orožnikom s pestmi in jih obkladal z najbolj krepkimi priimki, kar se jih je mogel izmisliti in kar je počel Janez, sta delala z njim njegova prijatelja Tone in Andrej. Potem pa je Janez spoznal, kaj je napravil in je prosil orožnike — odpuščanja. — Sodišče je obsodilo Janeza na šest tednov ječe, Toneta na 1 mesec in Andreja na 2 tedna.
Voz na cesti.
Pred pritožno sodišče stopi pristen gorenjski voznik. Hitro pogoltne zadnji ostanek tobaka, se uda v usodo in se vsede na obtožno klop. — Sodnik ga nagovori: »Vi ste rekli orožnikom, ko sd zahtevali od vas, da umaknite voz s ceste, tako-le: »Jaz sem bil prej žandar, kot pa vi in bolje poznam postave kot vi! Tisti naj spravi moj voz s ceste, kdor ga je spravil nanjo!« — »Rekel sem rekel, pa nisem mislil nič hudega! Je vse res, kar sem rekel! Poznam postave! Med vojno sem bil tudi jaz orožnik!«
—	Sodišče ni našlo žalitve v inkriminiranih besedah in je voznika oprostilo krivde po paragrafu 194., čeprav ni imel voznik nobenega advokata. Na hodniku je mož konstatiral: »Pa so v Ljubljani sodniki le bolj pametni in pravični, kakor pri nas! Dobro, d« sem se pritožil!«
Več deklet j
so sprejme, ki bi se želelo naučiti KUHANJA. Uk in hrana brezplačno. - Ponudbe pod »Akademska menca« na upravo »Slovenca«. 7220
Pozor čevljarji!
Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri I. Mar-cbiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30.	4845
AUTOMOBILp
vsakovrstne, in motorna kolesa, popravlja najbolje, najhitreje in najceneje: FLORJANČIČ, Karlovska cesta 22.	6(432
Peči, štedilnike,
slamoreznice, brzoparilni-ke, vodne in gnojnične črpalke, vodovodne cevi, strešno lepenko, cement, mcsoreznice nudi najcen. FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1.
HUMANIK
TPoiscvedovanfa
Rujtv lonec, ki drži približno 50 litrov, je bil ukraden v kleti na Kongresnem trgu štev. 2. Pred nakupom se svaril
GBEaEBESBHSaCBi
izjava.
Kupim registrirno
— Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7237.
Nisem plačnik dolgov mojih potnikov, kakor tudi ne drugih, narejenih na moj konto. JOŽE GRAM - Vrhnika.
Inserirajte v
»Slovencu'!
Enonadstr. hiša
z nekaj vrta, priprav, za gostilno ali trgovino, je naprodaj. - Zalog it. 23, Dev. Mar. Polje. 7232
PRODAM
veliko stensko URO s 3 uteži za 500 Din — in namizno SVETILJKO za 100 D. Pred škofijo 16/11.
Skedenj
v dobrem stanju, z opeko krit, se poceni proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it« 7217,
Posestvo tVn0;,
z lepimi poslopji in vsemi pridelki, blizu Maribora, proda za 170.000 D Zagorski - Maribor, Ta. tenbahova ulica 19.
za
CELJE. MARIBOR
Jos. Martine, Gosposka 17
Znižane cene in največje skladišče dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otro-' ških vozičkov, vsakovrstnih nadome-| stnih delov, pneu-' matrke. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-liranjc in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. »TRIBUNA" - F. B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska 4
»Nabavljalna zadruga uslužbencev držav, železnic v Sloveniji« reg. zadr. z om. z.
razpisuje mesto poslovodje
Letni obrat nad 12 milijonov Din. — Nastop službe 31. deccmbra 1926, uvedba v službo vsaj en mesec preje. Plača po dogovoru, naturalno stanovanje v poslopju zadruge. — Pogoji za sprejem: Večletna praksa v samostojnem nakupovanju in vodstvu trgovine, kakor trgovske pisarne. Kavcija potrebna. Natančnejša navodila v pisarni Nabav-ljalne zadruge, Ljubljana VII. Prošnje se vpošte-vajo do 30. oktobra.	Upravni odbor.
RAZGLAS
Komanda 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani namerava dati izgotoviti sledeče tiskovine: 70.000 pol »Delovodni protokol«;
7.000 pol »Stanična službena knjiga«;
1.200 blokov po 100 listov »Patrolnih listov«;
3.000 komadov »Priznanic za kirijo«;
3.000 komadov »Priznanic za penzijo«.
Pozivajo se vsi oni, kateri žele prevzeti te tiskovine v delo, da predlože svoje pismene ponudbe s Specificiranimi cenami najdalje do dne 5. novembra 1926 do 10. ure dopoldne blagajniku tega polka.
Vzorce zgoraj navedenih tiskovin kakor tudi vse daljnje informacije se morejo dobiti vsak dan pri blagajniku tega polka.
Najcenejšemu in najsolidnejšemu ponudniku se odda izdelovanje teh tiskovin takoj, ko dospe odobrenje od komande žandarmerije iz Beograda.
Komanda 8, žandar. polka, E Br. 12.161.
m od
Din 122
naprej
IS
Tjssaaa
Din 250
H
m od vseh barvah za
naprej damske plašče
I Griear & Mejač i
I	samo	I
J Selenbnrgsioa ulica Sten. 3. j
POKRAJINSKA ZADRUGA TRGOVSKIH VRTNARJEV ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI naznanja vsem članom tuž-no vest, da je gospod
Ignacij Šfrekelj
trgovski vrtnar, odbornik in član trgovskih vrtnarjev itd.
preminul. — Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek dne 21. oktobra t. 1. ob 15. uri (3 popoldne) iz hiše žalosti, Spod. Šiška, na pokopališče k Sv. Križu.
Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu.
Ljubljana, dne 20. oktobra 1926.
Načelstvo.
Zahvala.
Za vse mnogoštevilne izraze globokega sočutja in tihega sožalja povodom smrti našega nadvse ljubljenega predobrega soproga, očeta, strica, gospoda
Jurija SCmetiča
posestnika in trgovca
se vsem kar najprisrčneje zahvaljujemo.
Našo iskreno zahvalo za prečastno spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo vlč. g. P. Piju, vsej duhovščini, g. županu, občinskemu odboru, gasilskemu društvu, gg. pevcem za ganjive žalo-stinke, vsem darovalcem cvetja, vsem neštetim, ki so od blizu in daleč prišli, da so spremili blagopokojnega na njegovi zadnji zemski poti. Vsem in vsakemu posebej iskreni Bog plačajl V Trzinu, dne 21. oktobra 1926.
Globoko žalujoča rodbina
KMETIČ.
TVRDKA
OVEC NASL.
okavice	Din 14
podložene Din 22 glace D n 65 nogavice svil. flor Din 17 „ melšangl. Din 19 ,, z ažuro Din 25

•i
vestice volnene	Din 128
pullover modni	Din 198
tricot hlače	Din 27
„ svilene	Din 110
kombineža	Din 54
f
pralna svila Din 44 svila za podloge Din 54 crepe de chine Din 68
rips za plafte Din 110
/
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Ceč.
Izdaiateli: dr. Fr. KaloveCk
Urednik: Josip Fr, Knaflič.