Načrt zakona o narodnih šolah za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Izde)al g. VI. Radojevič, načelnik oddelka za osnovno šo'stvo v minstrstvu prosvete in član prosvetnega sveta za izdelavo zakona o narodnih šolah). 1. Splošne naredbe. Čl. i. Osnovna *ola siri med narodoio pisiiieno!>t in prosveto, razvija nacionalno in državno zavest in versko strpIjivcst; iitrjuje moraliia načela za praktično življenje in daje osnovo za nadaljno izobraževanje. Čl. 2. ('snovri i.uiik je državen, biczplačcn. splošcn in obvczcn po vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ir to v niejah. določemh v tem zakonu. Čl. 3. f)rža\a skrbi za ustanavljanje in vzdržavanjc š<>! in oddclkov po naredbah tcga' zakoini. Čl. 4. Država vzv.aja. nainešča in i.lačuje vso učiteljstvp osnovnih šol. Čl. 5. Starši, ozir. naniestniki so ob. _/ni dati svojeinu otroku osnovno izob^azbo, izvzemši slučajev. ki jih navaja ta zakon. Čl. 6. Marši. ozir. iiaiiicstniki imajo na podlagi naredb tega zakona pravii co vpisati svojuaa otroka v eno izmeu osnoviiih šol. Čl. 7. Učv.nci ne plačujejo vpisnine. niti šoliiiiic. iiiti kake druge takse za DGiik. četudi obiskujejo 5olo izven svoievra okolisa. II. Osnovnc šole in učna doba. Cl. 9. Osnovno šolstvo v širšem smislu tvorijo: zabavišča (otroški vrtci). šoje za nenonnalno in nerazvito deco. nižji in višii tečaj osnovne šole in šolc za otJrasle analfabetc. Cl. 10. ^ahavii^ča (otr. vrtce) obiskujcj » dečki in deklicc od dovršenesa 3. do dovršcneua <)• 'eta. Obisk zabavišč ni ebvezen. V zabaviščih sc ne smc vršiti nikak l»ouk, ki jc predpisau za rcdnc razrede osnovnib sol. Čl. 11. nržavna zabavišča sc niorejo ustanoviti v onih krajih, kjer starši iili njih namestniki vpišejo in pošiliajo v šnlo najiTian. 30 otrok. Čl. 12. Šole za nenonualno in nerazvito deco obiskujcjo oni otroci, za katerc se dukaže z zdravniškini izpriče> \aloni, da nimajo sposobnosti slediti ppuku v osnoviii šoli (slepi. gluhotiemi. duAcvno nerazviti itd.). Obvezuost pouka za t. ntroke velja \ sfiejaii iiiožnosti. Doba pouka v takili šolali so bo dojt,> ila s poscbiiimi predpisi. ki jili izda liiinististvo prosvctc. Čl. 13. Šolc /a iieiioriiialno in nen.zvito dc.o so otvarjajo na državne MvoSke v |)osaiiicz.ihh oblastih ali v izrazitih kliniati-iiili krajili. ki jih dolnča mi1'istrstvo za narodno ¦ zdravjc. Cl. 14. Solo /a odrasl. licpismcne " i'aiK>lfab-tc) niorajo ubiskova.i vsc odrasle osebe pod 25 letom, ki iz kateregak(7, vzroka niso svoječasno dokončale »jsiiovne šole. 1 o šolo laliko obiskujejo tudi nad 25 lct starc osebe. Te šole otvarja minister prosvete v Dccdinih krajih, ali pa v vojašnicah. v sporazuniu z voinim ministrom. Koliko časa traja pouk v tch šplah. • •dredi iniuister prosvetc. Cl. 15. Osnovno šolo obiskuje obvez])(., vsa sposobna deca med dovršenim 6. in 14. letom. Čl. 16. 1'onk v osnoviii šoli traja .•iii let in sc deli na nižji in višji tečaj. . ^ak teča. traja 4 lcta. Čl. 17. ?>olska obveznost in osemlet..a učna doba po tem zakonu izvede se Dostopno, po krajevnrti razmerah in pp Steviiu *p1 tcr tičiteljstva. Narcdbc 51. 1., ,S.: 14. in 16. tega zakpna se tnora.u izvršjti najdalje do kouca 1. 1930. Čl. 18. Nižji tečaj osnovne šole tvo•ijo prvi štirje razredi (oddelki) izvzemši nripravljalnega. Ta tečaj mora dpk< Cah vsa normalno razvita moška in ženska deca. I Čl. 19. V nizjem tečaju osnovnc ^o' ie .e pouk v glavnem povsod enak. Pouk je urejen tako, da ustvarja 'i.oncetn sposobnost /a prestop v višji tečaj ali pa za nižjo strokovno, meščanskD in srednjp špIp. Čl. 20. Višji tečaj psnpvne šple mora pbiskpvati vsa pna deca, ki dpkpnča ni/ii tečaj, a ne prestopi v srednjp, strokovno ali meščansko šolo, oziroma prestopi, toda pred dpvršenjem izstopi. / Čl. 21. V višjem tečaju osnovne šole sc mora pouk prilairoditi krajevnim razi.icrain in potrebain praktičnega življenja. Po dezeli imcj kmetijski, po mestih r.a < brtno-trgovski značaj. ČI. 22. Na onih šolah, kjer ni obče\aini jezik krajevnega prebivalstva služ!/oai jezik kraljcvine, morejp se pdpreti na špli tudi pripravljalni razredi. Čl. 23. Če v kakem kraju ni dovplj mrok ali učiteljstva za višji tečaj, Iahkp minister prpsvete, na predlpg šplskega !'adzprnika in prosvetnega inšpektorja . višj. šol. nadz.). v to svrho združi otroke več sosednjih šol. III. Ustanavljanje šolskih občin, graditev šolskih poslopij, otvarlanje in vzdržava- nje osnovnih šol. Cl. 24. /aradi lažje in popplnejše izoi. ijave odredb tega zakona se naselbine združtijejo \f šolskc občine. Šolska pbčina obsega lahko eno ali pa več nasclbin (mestec, vasi in sel). Vsako selp mora biti všolano \ eni izined šolskih občin. Čl. 25. Šolske občinc sc morejo, ne pa morajo zlagati s političnimi občinami. Vsaka politična, kakor tudi vsaka šolska občina, mora imeti vsaj po eno !>olo. Čl. 26. Država jc dolžna odpreti šolo v vsakem kraju ali liaseljencin središču, k'or je najmanj 30 šoloobveznih otrok. Čl. 27. Šola sc imenujc po kraju, kjer .... šolska občina pa po svoji šoli. Z cdobrcnjem ininistra prosveto sc laliko šolo naziva tudi po kaki zaslužni uschi ali zuameiiitem dogodku. Čl. 2b. ?olska občina mora dati potiobno zeinljišče za šolo. šolsko igrališčo in dvorišče, a po doželi tudi za Solski vr\: zgraditi mora predpisano šolsko poslopje z vscini potrebnimi prostori: učiliii..iiini, nivaliiicanii za deco. kopalnicaini, stanovanji za učiteljstvo in slugo itd. Razen tfjca ie šolska občiiia dolžna: 1. skrbcti. da \ si otroci soloobveznc -tarosti cbiskiijejo šolo po predpisih tega zakona: 2. skibeti za ustanovitev nove šole ali oddelkov in tečajev za odrasle nenismene; 3. prirejati in i.odpirati javna predavanja in vsc ustanove za ^irenie pro»vete v narodu; 4. vzdržovati čim \ cčjo vez med dcmom in šolo- radi večjega vpliva šole oa narpd; r>. skrbeti za ustanavljanje in pravilnp vzdržavanje internata za sirpte brez staršev in za otrokc. ki jim zaradi daljavc ali slabe.^a nota in drugih licprilik ni mo.iroče h^diti vsak dan v šolo in domov: 6. skrbeti, da so vsa pota, ki vodij«; v šolo v redti; 7. ustauoviti krajevni šolski fond a) /<i podpfro nbrznim otrokcm. poscbno )iiim brez staršev. in vpjnim sirotatn; b) /a Dodpiaui.e solskih izlctov. šolskih kri.;?.nic in čitalnic, za pokritje lnanjših ntpredviduih šolskih notreb. in c) za poz!-ejše celokunno izdržavanjc šolc. ^. upravljati celokupno šolsko imo\ ino no preipisib tc.ira /.akona. Za izvršitcv teh dolžnosti mpra skrhel; šolski odhor (čJ. 45., 190. in 199). Ako šolska občina nc bi izpolnjevala ,>\ !)jih dolžnosti. io primorajo do tega uristoine oblasti ¦/. zakonitimi sredstvi. Čl. 29. Minister prosvetc izdaja predpise o graditvi šplskib poslopij in stanovaiii. o opravi. učii.ih, knjižnicah. fondih. iMejevanju solskoga vrta, dvorišča itd. Čl. 30. V^aka šola mora imeti toliko nredpisauiii sfanovani za iičitcljstvo, kolikor ie na š-li »o:?cbnili oddclkov (razrodov). Stanovanja morajo biti ali v šolsktm poslopju ali pa v neposredni bližini. Brez potrebnih stanovanj se ne morc odpreti nobena šola, niti nov razred. Sedar.je šole, ki nimajo potrebnih stanpvanj, iiiorajo ustreči tcm predpisom v teku r, lei, računši od dnc, ko stopi ta zakon v veijavo. Čl. 31. Ako šola nima predpisanili stanovanj za učiteljstvo, je šolska občinn. doižna sama poiskati in vzeti v najem toiilvi stanovani. koliko jib ji nedostaja. Plačevanjc st.Miarine v denarju je dc puščcno saino \ onih vcčjih mcstih. l-:jer morc učitcljstvo samo najti prinicrno stanovanje in kadar samo na to pristanc. Visokost stanarine določa krajevni šnlski odbor po krajevnili raznierali. Ako sc dokaže, da se v kraju na. 2 km od šole v resnici ne more dobiti stanovanja za učitelSstvo, tedaj se dotična šola, oziroma razrcd zaprc, dokler se učni osebi nc najdc stanovanja. Vse tozadevne spore rešuje oblastni šoLski odbor, v zadnii inštanci pa in;nister prosvetc. Vse stroškc, ki nastancjo zaradi sporov teh vrst, nosi šolska občina saina. Čl. 32. Stanarina v denarju se piačuje učiteljstvu iz državnc blagajnc, v mcsečihli dvanajstinali s plačo vred, toda na račun proračuna dotične šplske občinc. Čl. 33. Kjer šolska občina nima potrebncga zemljišča, ali ga ima, in 'je za šplskc nporabo ncugodno. si ga smc oskrbcti z zamenjavo ali pa z nakupom. po zakoiiu o eksproprijaciji imetja. Čl. 34. Po odobrcnjn pristojnih oblasti zgradi šolska c-bčina vsa poslopja za šolsko potrcbo v lastni režiji. uporabljajoč delavnc moči in materijal. ki /. iijiin razpolaga. Načrt mora proj odobriti niiii.st_r prpsvete. Cl. 35. linovina šolske občine obsega: a) vsa šolska poslopja in nepremično šplskp iinpvino: b) šolsko ppravo; c) učila. poučne zbirke in šolske knjižnice: č) fondc. darove in ustanove poedinih oseb ali drušlev in druge nepredvi- dene dohodke, kazni itd. d) vse dohodke od omenjenih šolskih imovin, v kplikor ni po ustanovah ali s tem zakonom drugače odrejeno, in e) vsc dohodke iz državne blagajne. ki jih orejema na račun izdržavania šole na podlasri rcdnega šolskega proračuna. Vse dohodke pod č) in d) se vlaga v krajevni šolski fond in se porablja oo na-redbah tega zakona ali pa po želji ustanovnika. vse doliodke pod e) se pa uporablja samp za rednp izdrževanje šole. V obeh slučaljih se izdatki uporabljajo saino na iiodlagi odobrenega proračuna. ČI. 36. Šolsko imovino se snie uporabliati samo za šolske pptrebe. Ne sme se je niti prpdati, niti zadplžiti brez predhpdnega odobrenja ministra prosvete. Čl. 37. Šplsko dvprišče se ne sme uporabljati za nič drugega kot za decp v odmorih iii igrišče. a šolski vrt mora služiti v prvi vrsti i.raktičnemu ppuku v prirpdopisju in kmutijstvii. Dohodek od vrta pripada tičiteljstvu po predpisih. ki jih izda ininister prosvctc. Čl. 38. Ako se šolska občina razdeli v dvc, ima poslednja pravico na sorazlneren del skupne šolske imovine. Razdclitcv se izvrši sporazunino, nadpmestek se izda v dcnarju in lnaterijalu za novo šolo. V slučaju nesporazuinljcnja rcšuje spor oblastni šolski odbor, a odobri mi- nister prosvcte. Čl 39. Ako se šolska občina ukine. stalno ali začasno. sc njena imovina izrcči oiiim šolskim občinam. ki se z njlmi spoji. Čl. 40. Minister prosvete niorc dovoliti, da poedine ali združene samoupravne občine ali oblasti s skupnimi stroški zgrade nova šolska ppslppja za narodne pptrebe, kakpr: šple za narodno gpsppdarstvp, gpspodinjske, ženske strokovne šole itd. Čl. 41. Onim šolskim pbčiiiam, ki uimajo predpisanih šolskih zgradb, niti nimajo sredstev, da jih same zgrade. pomaga potom ministrstva prosvete država. Ona preskrbi brezplačne načrte, kolavdacijske kpmisfje in daje potrebno vsoto denarja na dolgoletno posoiilo iz šolskega fonda«. Čl. 42. Da bi se pospešilo zidanje času primernih šolskih zgradb in otvarjanje novih šol, se osnuje s kapitalom 50,000.000 dinarjev »Š o 1 s k i fond -. iz katerega se bodo izdajala dolgoletna posojila z nizkimi obrcstmi in letnimi ndplačili. Ta fond upravlja iiiinistcr pros\ctc. On izdaja \ sporazuinu s finančnim ministroin tudi pravila in nataiičnejše predpise za izda/anje posojil. pobiranjc odplačil i. dr. Rok za odplačilo nc inore biti dal.iši od 50 let, letno odplačilo ne more biti nianjše od Vso cele vsote, obrestna mera nc večja od 3%. Čl. 43. Vse državne osnovne šolc se vzdržujejo iz državne blagajne po urcdbah tega zakona, toda na račun proračuna dotičnih šolskih občin. Čl. 44. Vsi izdatki za vzdržcvanje OMiovnih šol se črpajo iz dotičnih postavk proračuna niinistrstva prosvetc. in to v mejah že odobrencga proračtina pocdinih šol, oziroma^olskih občin. Čl. 45. Šolska oncina vrši svoje dolžnosti potom krajevnega šolskega odbora. ki je v mejali tega zakona »ieii-predsta\ itelj in polnornočen zastopnik. Čl. 46. Vsaka šplska pbčina ima svojcga šolskega blagajnika. ki vrši posle. dcnarncga značaja. On vodi šolsko blagajno po zakouskili prcdpisih in predhodnem odobrenju ter je moralno, materijalno in pravno za njo odgovoren. Njegovc dolžnosti so: a) da s šolskim (Klborom v določenem casu Izdela 511 pošlje v odobrertje proračun r.dnih dohodkov in izdatkov za vzdrževanje šole v prihodnjem šolskem letu; b) da po odobrenju proračuna spitjeina denar iz državne blagajne in izplačuje. kar jc v proračuiiu odrejeno: c) da vestno upravlja šolski fond: č) da zbira in vlaga v šolski fond ali v šolsko blagajno vsc dohpdke šolskc imovine, darove, ustanove, vplačanc ka/iii. dohodke od urireditev. koncertp\ itd. d) da plačuje izdatke iz šolskcga fonda po odobrenju šolskega odbora. Nikak denar se nc sme ne sprujeti in ne izdati, dokler ni vpisan v dncvnik šolske blagajne. Vsak dokuinciu o izdatkili inorata potrditi predsedn.k šolskeira odbora, kpt odgovorni vodja poslov. in šolski vodja. Za ta blagajniški posel se pjačuje blagajniku nagrada, ki se vsako leto do1 .či v proračumi. Čl. 47. Po preteku računskega leta. a najkasncjc v prvem nicsecu. je blagajiiik dolžan scstaviti letnc račune za preteklo leto in jih prcdložiti obiastneinu šolskcinu odboru v presled. Čl. 4S. Natančnejše predpisc o sestavljartiu in odobravanju šolskega budžcta (lctnega proračima) in o pregledovanju šolskih računov izdela rainister prcjsvetc v sporazumu z ministrom financ. IV. Pouk. Čl. 49. V osnovni šoli sc poučuje: 1. Verouk z moralnim poiikom, 2. čitanje in pisanje, ' ' 3. srbsko-hrvatski jezik, 4. iiarodna zgodovina z najvažnej- šimi dogodki iz zgodovine sosednih in dnigih izobraženili narodov, 5. zemijcpis naše državc in kratko spoznavanje sosedniti in drugih dežel, 6. računstvo in geometrijsko oblikoslovje. 7. spoznavanje človeka z naukom o varstvu zdravja. 8. spoznavanje prirode z osnovnimi po.mi iz kmetijstva, fizike. kemije, biologije in fiziologije, 9. osnovni pojini domače ekonomije. 10. ustavoznanstvo, 11. risanje in lepopis. 12. ročno delo, 13. petje in po možuosti glasba. 14. telovadba in otroške igre. Tvarino za posamezne tečaje iu raz- rede in njen obseg predpiše minister prosvete s posebnim učnim načrtom in programom, toda po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta. oziraje se na to, da število tedenskih ur ne presega v I. in II. razredu 22, v III. in IV. po 24. in ne 25 nr v razredili višjcga tečaja. Čl. 50. V vseli osnovnili šolah se pouk vrši v službencm. srbsko-brvatjskem jeziku. : Ako otroci donia nc govore v službenem jeziku. tedaj se na željo staršev vrši pouk v prvih štirih letih v materinskein, pozueje pa v službenem jeziku. V tem slučaju se uči službeni, srbsko-hrvatski jezik, kot obvezen učni prcdmct v vseh štirih nižjili razrodih (šol. Ietih). Čl. 51. Vse učne predmetc v osnovnl. šoli uči državtio učiteljstvo — učitelji in učiteljice. Ako učna oseba ni iste vere, katere so učenci, mpre mlnister prosvetc na izrečno zahtevo staršev ali njihovih namestnikov oprostiti učence od obiska verouka. ali pa imenovati drugo sposobno osebo za veroučitelja. Čl. 52. Minister prosvete skrbi za sestavljanj. in tiskanjo šolskih knjig in izdaja po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta za to posebne predpise. Šolskih knjig ni mogoče inonopolizirati. Čl. 53. V šolah se sme uporabljati sanio one knjige državne ali privatne zaloge, ki so po pregledu in priporočitvi glavnega prosvetnega sveta odobrene od ministra prosvetc. Knjige za veronauk mora poprej odobriti minister ver. čl. 54. Šolsko leto tralja redno od 1. septembra do 28. junija. V teku šolskega leta se poučuje v šoli vsak dan, razen nedelje, četrtka popoldne. državnih praznikov, po deset dni o Božiču in o Veliki noči, dneva vaškega praznika (slave) velikih narodnih in cerkvenih praznikov. ki jih odredi minister prosvete. Z oziroin na praktične potrebe more minister prosvete ali prosvetni inšpektor. posebno v višjem tečaju, tudi izven oine- j njenih dni dovoliti pouka proste dneve 1 do petnajst dni, zaradi praktičnega dela j na polju ali v delavnici. I ČI. 55. V šoli se redno uči dopoldne i in popoldne. p ; Z ozirom na število učencev in uči- j teljstva, kakor tudi na krajevne potrebe. more minister prosvete na predlog prosvetnega inšpektorja dovoliti ali odredi ti, da se v posameznih šolah ali oddelkih uvede pold.ievni pouk in po skrajšanem načrtu. Ti učenci se ne inorejo okoristiti z odredbo zadnjega odstavka čl. 54. tega zakona. Čl, 56. Za vse učence je obvezen reden obisk šole, a ravno tako tudi šolski izleti, ki se prirejajo iz učnih in vzgojnih namenov, ter vse šolske in državne svečanosti vzgojnega značaja. V. Učenci. Cl. 57. Vpis učencev se vrši vsako leto prvi teden po letnem izpitu na podlagi zapisnika vse za šolo dorasle dece, ki ga sestavi pristojni krajevni duhovnik ? osebno odgovornostjo in ga odda šol.skeniu odboru najdalje do 1. junija. Najprej se vpiše najstarejša, potem pa postopoma vsa mlajša deca. Končni zapisnik vpisanc deee in zapi_nik dece, ki je ostala nevpisana, potr di šolsk". odbor in ga pošlje šolskemn nadzorniku v pregled iti v odobrenje. Z zapisnikom se pošlje nadzorniku tudi vse došle prošnje in pritožbe. Cl. 58. V prvi razred se vpišejo vsi dečki in deklice, ki dovršijo v koledar sketn letu 6. leto. Mlajša deca se ne more vpisati v osncvno šolc. Ravnotako se ne morejo vpisati v prvi razred dečki in deklice, ki so dovršili 12. leto. V izjemnih slučajih odloča prosveini inšpektor. Vse otroke, starejše od dvanajst let, fci niso vpisani v osnovno šolo, vpisu.e . olski odbor v posebni zapisnik in jih po razdeli v dnig., krajše tačSie, za t J- | ra.le. Cl. 59. Na izrecno željo staršev alij njjh namestnikov, morc šolski odbor pv-j stiti otroka nevpisanega za dotično šo. sko leto: i a) ako je mlad (če je ravno dovr^f; 6. leto), pa teiesno ni dovolj razvit; b) ako je bolelii.il in slabo razvit ter tt;u je potrebno gibanjc izven šole: c) ako so mu roditelji a!i njih tianu stniki že pr_skrbeli doma kvalificir:'no učno :noč; č) ako se otrok žc n.ihaja v kakem dizavno priznanem vzgojevalnem zavo dn v de/.eii ali izven tije. in d) ako starši nimajo stalnega bivalf*>ča ter ni znan.o, kje se naliajajo, ali pa .( po službi izven de/clc To mora šolski .dbor izrecno povdarjati v zapisnlku nevpisane dece f« na to polagati važnost naslednje šolsko feto. Čl. 60. Takoj po vpisovanju, a naj dalje do polovice ir.eseca avgusta, pjsegleda šolski zdravnik (občinski, okrajm, okrožni) vse stare in novovpisane učervce in predloži zapisnik o sta'nju njihovegazdiavja .olskemu odboru. Na zdravniški predlog se ntore za- easno ali stalno oprostiti šolske obveznosti vse one otroke: a) ki bolehajo na kaki iialezfjivi bok-zni, katera jc nevarna drugim otrokom; b) ki vsled telesne nesposobnosti al solutno ne morejo obiskovati šole, n;ti z uspehom slediti pouku (hromi, osiabeli, gluhonemi, slepi itd), in c) ki so uinobolni ali duševno nenzviti. Za te otroke mora šolski odbor nadalje skrbeti po čl. 12., 13. in 1.4. tega rn- I kona; Čl. 61. Kadar se dovrši vpisovanfc šolskih otrok, obvesti Šolski odbor pismeno starše ali njih namestnike, da so njihovi otroci vpisani v šolo in da jih pripeljejd snažne in dostojno oblečene v _olo, ko se jim naznani začetek pouka. Čl. 62. Vsi vpisani otroci morajoredno prihajati v šolo. Za zainude so odgovornl njihovi staršl, ozir. njih namestniki. Opravičene zamude so: če je otrok bolan; če mu umre kdo v družini in kadar mu elementarne nezgode — povodenj, nevihta, piš z mrazom i. dr.. — zabranijo pot v šolo. V vseh druglh slučajili preiskuje in odloča o opravičbi zamud, na predlog učne osebe in šolskega vodje, šolski nadzornik. Pol dneva je računati za eno zainudo. Čl. 63. Učitelj in šolski vodja morata pismeno sporočiti šolskemu nadzorniku, če učenec 5 krat neopravičeno izostanc Na podlagi teh izkazov kaznnje šolski nadzornik starše ali njih namestnikc ako se ne opravičijo, in sicer: a) za prvih pet zamud — s pismenim j opominom, ki se mu ga dostavi potom | občinskega sodišča; b) za drugih pet zamud — s pismc- j nim ukorom, ki se mu ga- dostavi potom | občinskega sodišča; c) za tretjih pet zatnud — z denarno globo, računši mu za vsako zamudo po 5 dinarov; č) za četrtih pet zainud --- z denar- no globo, računši rau za vsako zatnudo po 10 dinarjev; d). za nadaljnih deset zamud, ga sodi okrajno sodišče, ki ga mora kaznovati zaradi kršitve zakona; a nazadnje, ako tudi 10 ne pomaga, se more otroka staviti pod skrbstvo politične občine. Tako se postopa tudi z onimi starši in njih naniestniki, ki po vpisovanju ne pošljejo otroka v šolo. Te denarne globe se izrekajo vedno \ korist dotične šolske blagajne (čl. 35. in 46., točka č) tega zakona), iztirja jih župan politične občine, najkasneje v 15. dneh po prejemu odloka. Po preteku petnajstih dni iztirja globo politična (policijska) oblast od župana. A po preteku Istega časa, se neplačana globa odtrga v dvojnem znesku od prve mesečne plače odgovornega policijskega uradnika. Niti policijski uradnik, niti župan nimata pravice do naknadnega vplačila denarne globe od staršev ali njih namestnikov. Kdor postopa protivno temu. se mora še kazensko zagovarjati. Čl. 64. Učencev uspeh iz poedinih učnih predmetov in vedenje se reduje dvakrat v letu: v prvi polovici meseca januarja in v prvi polovici meseca junija, in sicer z redi: Odlično (5), prav dobro (4), dobro (3) in slabo (2). Redi se vpišejo pred izpitnim ocenjevanjem v šolski katalog. Čl. 65. Koncem šolskega leta, med 15. in 28. junijem, se vrše v vseh osnovnih šolah svečani letni izpiti, ki jim predsediije šolski nadzornik, ali, ako je on (.vir.i.i, -dv-i .'^iiit;d boljaiii učiteljev iijogovega področja, ki ga sam v to poveri, Cl. 66. Napredovanje učenccv v višji razred se izvrši po letnih in izpitnib oceftah na dan izpita. V slučaju neiispe-ha se more učenca zadržati v .sakeiu tečaju, da ponavlja razred, sainn enkra*. Prihodnje leto se niu dovoli prestop v višji razred tud. s slabo oceno, a to se zabelcži izrecno v katalog in v učenčevo oceno (izpiičevalo), Ti učenci nc morejo brez predhodnega i/.pita prestopiti ne na sredrrjo, nc na strokavno in ne na ineščansko šolo. Cl. 67. Prestop učenca na drugo šolo se izvrši sam?> na zahtevo staršev ali njih namestnikov in na podla?i posebnega selitvencga naznanila-. ki ga pošlje solski vodja neposredno <.olskenui vodstvu, kamor se učcuec preseli. V katalogu (vpisnici) prve šole ;>e ctčenca črta šele tedaj, ko sporoči \»odstvo drugc šote, da je- tja dospel in da je vpisan. Cl» 68. Tis*i učenci, ki cJovršijr. ni_ji! tečaj, inflrajo nadaljevati učenje v vlšjeni. tcčaiu.. Oproščeni so^ tega samo orii, ki prjstoi)ijo in končajo učenje na kaki strokovni, meščanski ali srettiiji šolt, Ako>- pa to šolo zapuste pned koncem - srednjo šolo pred četrtim razredom — se mo_ajo taki učenci povmiti \ odgovarjajoči nazred višiega tečaja osnov-ne šole. _rolski. odbor in vodja šole morata z osebno odgovornostio paziti na podlagi posebnega seznama na vsc učence, ki. prestopijo v druge šole, ter zabramti.zl-orabo prestopanja. Ako^olski odboi' in vodja šolc zagreše^ da se tak učenec ne pozove v šolo, se šolski vodia in vsi člani šolskega cdbora kaznujejo prvič z globo od 100 do 200 dinarjev v korist šolskega fonda, v ponovnem slučaju pa se kznujejo kazensko. Na isti način se ka_nujejo tudi starši ali njihovi namestniki, ki ne prijavijo v roku petnajstih dni po povratku učenca odboru ali šolskemu vodji. Na isti način se kaznuje tudi nadzornika, ki prikriva nevestnega šolskega vodjo, šolski odbor ali starše. Vse denarne globe Izreka minister prosvete, a izvršuje jih policijska oblast v roku petnajstih dni. . ' Cl. 69. l^ridni. učenci, ki se odlikujejo s primernim vedenjem in odličnim učenjem, dobe nagrade; malopridni, leni, neposlušni itd. pa se kaznujejo, ko so se učrpala prej z.e vsa druga sredstva. Natančnejša navodila o nagradab ui kaznih ctrok izda minister prosvete. Izrecno se prepoveduje telesna kazen, ki izpostavlja učenca posraehu součencev, ali s katero bi se v njem, ubila volja in samozavest. ČL 70. Med šolsko ^obo sme ačeaec izstopiti: a) kadar zboli za kako neozdravljivo ali dolgotrajno boLeznijo; b) kadar vsled kasnega vpisa ali ponavljanja šoli odraste — deček dovrši šestnajsto, a deklica petnajsto leto; c) kadar niti vzgoja, niti kazen ni mogla vplivati k poboljšanju učenčevega vedenja. V vseh treh slučajih odloča krajevnl šolski odbor na prošnjo staršev ali njih namestnikov na lasten ukrep, a potrjuje minister prosvete ali pa prosvetni inšpektor. V slučaju točke c) se more otroka poslati v kak zavod — poboljševalnico. (Kjer pa ni zavoda, ga morajo starši prlpravljati za izpit dotičnega razreda.) Cl. 71. Vse odredbe tega zakona, ki: se nanašajo na dečke, veljajo tudi za deklice, v kolikor zakon izrecno drugače ne določa. / Cl. 72. V načelu je dovoljena skupna fvyzgoja dečkov in deklic. Kjerkoli pa dopuščajo razmerei posebno v višiem tečaju, je potrebno delitl učence na deško in dekliško šolo ali vsaj na posebne oddelke. VI. Učiteljsko osobie. 1. Vrste učiteljstva in njibova predizobrazba. Cl. 73. V vseh državnih osnovnih šolah, otroških vrtcih, v šolah za abnormalno in nerazvito deco, v šolah za od-^ rasle nepismene, kakor tudi v nižjih strokovnih in drugih enakih šolah, ki so podrejene ministrstvu prosvete, poučyjejo učitelji. učiteljice in vrtnarice. Čl. 74. Vse učiteljstvo teh šol namešča, premešča in odpušča minister prosvete na podlagi odredb tega zakona. Čl. 75. Učitelji in učiteljice so lahko: stalni, začasni in pomožni, vrtnarice pa stalne in pomočnice. Čl. 76. Za vrtnarico, učiteljico ali učitelja katerekoll vrste državnlh osnovnlh šol se srne natnestiti samo osebo: a) ki ima za to po zakonu predpisano predizobrazbo; b) ki je iepega veiiisinja in brez ttiadeza, ki jemlje učitelju ugled; c) ki je državljan kraljevine Srbov, Mrvatov in Slovencev; č) ki nc zastopa načel ptcotivnih driavnim interesom. Cl. 77. Z ozirom na odredbe 61. 7(1 lega zakona: Za stalnega ucitelja ali učiteljico državne osnovne šole se ;nore namestiti le ono osebo, ki je dovršila državno učiteljišče, univerzo ali kako višjo pedago^ko šolo v državi ali v inozeinstvu in je položila učiteljski izpit zrelosti; za začasnega učitelja ali učiteljico s_  more namestiti ono osebo, ki je dovršila  učitelji.^če brez učiteljskega izpita zrelo sti, srednjo solo . izpitom zrelosti. filozoisko fakulteto brez diplomc ali bogo slovje z izpitoin zrelosti; za potnožnega učitelja sc inore ua mestiti ono osebo. ki je dovršila najnianj  šest razredov srednje šole ali pa dva  razreda učitel.išča in položila izpit iz m_  todike in šolskega dela po predpisiti mi nistra prosvete; za stalno otrošktj vrtnarico sc morc nanit!stiti ono osebo, ki jc redno dovršila učiteljiščc in položila učiteljski izpit zrc losti, iiajinanj. štirira/redne srednjt ab meščanskc šolc in šolo za vrtaarice; za pomočnico otroškili vrtnaric se more namestiti ono. osebo, ki Lma iiajmarij tri razredc srednje ali tneščanske šole in posebni gospodinjski tečaj,. ali šolo za otroške vrtnaricc. brez izpita. Cl. 78. Stalni učitelj ali učiteljica sta dolžna po dveletnern uspešnem delu v šoli polagati praktični učiteljski izptt. Brez tega izpita nimata pravice na periodično povišanje plače. CL 79. Začasni učiteiji in učiteliice. ki so uspe_no poučevali najmanj 4 leta, morejo postati stalni. ako polože učitetjski izpit zrelosti. Cl. 80. Poinožne učiteljske osabe, ki se posvetijo učiteljski službi, postanej.. začasni ali stalni učitelji ali uateljice. ako po 5 letih uspešnega poučevanja izpolnijo tudi teoretično znanje in napravijo izpile, ki jim nedostajajo. Cl. 81. V niž.em tečaju se inorejo iiameščati učttelji za deške. učiteljice pa za dekliške oddelke. V otroških vrtcih se, redno nairieŠčajo vrtnarice in njihove. pomočnice za dečke in deklice. Odrcdba prvega odstavka se bo izpeljala postopno, ko bo dovoljno števito, učiteljev in učiteljic. Cl. 82... Za poedine strokovne predjnete, ijosebno v višjem tečaju, se mort začasna ali stalno nastavlja.i strokovrto naobražene osebe kot honorarno iičiteUstvo. Njihova predizobrazba in plaea oe spada v odredbe tega zakona, T© velja tudi za veroužitelja. <5e usŁitelj in učenci niso ist. vere, 2. Pravice. ČlL 83 Vse stalno užiteljstvo držav nih osnovnih šol ima čin in pravice ukaznih državnih uradrakov po zakonu uradnikov državljansksga rjida, v- kolikor n; s tem zakonom drugače odrejeno.. Cl. 84. Stahiega učitelja, učiteljico ali; vrtnarico se ne more odpustitt iz drž^vne službe brez dokazane krivde. Cl. 85. Učftelist^o vseh državnih usnovnih šol in otroških vrtcev dobiva plačo od države. Niti začetna, niti končna plača učiteljstva osnovnih šol ne more biti nianjša od plače irfcaznik državnih uradnikov drugih strok, za katere se zahteva ista izobrazba. APlača učiteljev in učite.]ic je enaka. Plača vrtnaric, ki nimajo popolne učiteljske predt_obrazbe, je manjša za 25%, piača njihovih pomočnic pa za 50% od učijeljske plače, Cl. 86. Plača stalnih učiteljev in učiteljic, ki so napravili praktični učiteljski izpit in vrtnaric^ se postopno veča z jed- nakitni triletnicami, tako da doseže vrhuiiqc po dokončanem 21 letu službovanja. Plača stalnih učiteljev in učiteljic, ki: so po zakonu obvezni polagati praktičm učiteljski izpit, se ne veča, dokler ne napravijo izpita. Za povišanje se računajo največ 3 leta. Čl. 87. Plača začasnega, pomožneg učiteljstva in pomočnic v otroških vrtcib se določa kakor plača drugih uradnikov državljanskega reda, ki nimajo popolne kvalifikačije za svojo stroko. Ona ne more biti ne jednaka in fl večja od plače stalnega učiteljstva istimi službenimi leti, za povečavanj njihove plače ne veljajo odredbe čl.  zakona, Čl. 88, Vsem učiteljem in učitelji cam, ki so nastavljeni na obmejnlh ,,teŽ  tih krajih". se računa za osebno in dru^  žinsko pokojnino 8 mesecev v polno le  službe, a poleg plače dobivajo še doda .._, ki ga določi za vsak kraj minister . prosvete. Ta dodatek se ne všteva niti v osebno, niti v driižinsko pokojnino. Odredbe prvega odstavka nc veljajo za učitelje in učiteljice, ki služijo v svojem rojstnem kraju ali v njegovi nenosrednji bližini. Čl. 89. Kadar dopolni stalni učitelj. ačitcljica ali vrtnarica 32. leto stalne dr/.avnc službe, more se vpokojiti s toliko pokojnino, kolikor je znašala zadnja plača. Ako se pa zdravniško dokaže. da je , še sposoben za delo v šoli ali pa v prosvetni administrativni službi, ga morc minister prosvete po potrcbi še nadalje pridržati v službi. V tem slučaju se mu izplačuje v obliki nagrade letni dodatek 1200 din., ki se pa ne všteva na povečanie pokojnine; toda s tem učitelj izgubi Malnost po čl. 149. tega zakona. Čl. 90. Kadar se učitelj-ica po dose.iih 32 lctih službc ali pa kasneje vpokoji, se niu izplača iz državnc blagajne kot nagrada šestmesečna plača, neoziraje se na pokojnino in brez vsekakih odhitkov. Ta nagrada ni podvržena nobenemu udtegljaju, razen za poškodbo šolskega imetja. Do tc nagrade nimajo pravice onc učiteljske osebe, ki so iinele slabe ocene. ali so bile obsojene in kaznovane za nedostojno vedenjc in imajo slabo moraio. Cl. 91. Kdo od učitcljstva prejme naj;rado po čl. 90. določa minister prosvete na. podlagi utemcljenega predloga posebnega razsodišča, v katerem je po cn zastopnik mlnistrstva prosvete, glavnega prosvetnega sveta, glavncga odbora učiteljskega Udruženja in inšpektor (višji nadzornik), one prosvetnc oblasti. v katcri služi dotična učna oseba. Ako inšpcktor ne more osebno pri-(jstvovati seji. mora pismeno prcdložitl ^voje lnišljenje. To razsodišče inia seje v niinistrstvu nrosvete pod predsedništvotn ministro- Lga zastopnika in odloča z večino gla- •,uv. Pri enakem številu glasov sc na- i.rada ne izplača. Čl. 92. Kadar učna oseba tako zboli. - .t ue more vršiti službe, sc ji more na /dravniški predlog dovoliti dopust za /dravljcnjc in odpočitek. Za dopust do dvajset dni zadostuje •cglcd cncga zdravnika. za doptist od ' dni daljc je potreben i)redlog komisije oli zdravnikov. ki jih določi ininister osvctc ali pa prosvetni inšpektor. - — a porod zadostuje obvcstilo cnega -Ir.ivnika ali pa solskega vodjc, kjer ni 7ravnika. Učna oseba morc zaradi zdravljunja okrevanja ostati na dopustu največ ¦io )eto. čc je tudi po tem času nespo- ¦bi.a za i)(uičevanjc, se postopa po od- ^dbah čl. 93.. 97. tega zakona. Ravno tako se postopa tudi tedaj, če -itelj-ica pogostejše zahteva krajši doist zaradi zdravljenja. Cl. 93. Kadar stalna učna oseba, oziroma vrtnarica. telesno ali duševno ioiiko oboli, da postane nesiv.z^ona za .spešno vrš-iijc učif':!...kc službc, se jo more vpokojiH aidi pred dovršitvijo 32. leta službp. V .eni slueaju sc ji določi letna poko.uina, z ozironi na stalna lctii sluloe in zadnjo i)Iačo, ki jo je imcla. In ^cer: ako je imel polnih 10 let, ji pripaI da 40% zadnje plačc. za vsario nadaljnc leto se poVečava za . . .% tako, da sc zadnje leto zjednači s plačo. Čl. 94. Kadar učna oseba brez last- ,.. ne krivde zboli, da je ncsposobna za v '-lužbo, toda nima šc 10 let državne služ- \ l>e, morc dobiti od države za vzdrževa- r;ie 30% svoje letne plače. Če postanc nesposobna ali nastopi Mnrt v službi v šoli vsled kakega nesrečnega slučaja. dobi samcc ali njegova dm/ina do 10 let 60'., a čez 10 let še po Yy '>d zadnje letne plače. Čl. 95. Kadar državni učitelj katerckoli kategorije umrje, se izplača družini " enoniesečna plača, brez kakršnih odbitkov, za pogrebne stroškc. Č1. 96. Kadar državni učitelj-ica umrje. sc izplačiij. n.icgovi rodbini pokoOnina na podlagi zakona o pokojninah učiteljskili vdov in sirot, v kolikor drn^ače nc določa ta zakon. Č!. 97. Ako učitelj katerekoli katešorije, naincščen v obmejnih ,,težjih krajih", izpostavljen sovražni propagan vli in napadu, padc. oziroina od doblicni' ian umrjc ali pa postane za službo nc-posoben, dobiva nadalje od države on ;di pa njcgova družina kot podporo cc'o [ Plačo, kakršna jc bila na dan smrti ali nezgode. Za vsakih nadaljnili pet let se ¦_• i Podpora poveča za . . .%. dokler nc do1 scžc 75% r.ajvišje učiteljske plače. Ci. 98. Uni učitelji in učiteljice, ki v'užijo v zavodu ,,Društva kralj. Dečan- ski". v doinu za sirote in zapuščen*. otroke, v šoli mladoletnih obsojencev, v šoli za zaneinarjerio otroke. v domovih z. vojne sirote in v podobnih državno priznanih humanitarnih ustanovah, za k.itere jc potrebna posebna ueiteljska iz<,brazba. irnajo plačo in vse druge pravice po tem zakonu: a) ako so v dotičncm zavodu nair.c š.cni po odobrenju ministra prosvete al: i.ii. ako jih je sam imenoval. in b) ako iina minister prosvctc po s\ ojih organih nadzorstvo njihovega dela na zavodu. Čl. 99. Kadar učhdj ali učiteljiea .•/¦ polni 6 let stalne in vspešne državne uči tcljske službe ali pa službe na otroškili vrtcih, ima pravico, da sc t.a imenuje za sKilncga učitelja- ico na kakeni razpisanein jtiestu, na podlagi od tega zakona. |Čl. 100. Stalni učitelji ali učiteljk-o-. I ki ]>o razpisii dcbe niesto. se morejo prc- 1 niestiti na drugo mcsto samo: 1 na njihovo prošnjo. ali pismeno nrivoljenje in iz službenili orirov; « 2. iz službenih ozirov, kadar se n]iliov razred zapre radi nezadostnega štev;la otrok, ali radi l.edrsca.ka učilni. c | ali stanovanja. V .akem slučaju dobi nči: tclj po možnosti mesto. ki odgovar\i  rnemu, v katcrem je bil prej; 3. kazensko, nko ie krivda prciskar.a in dokazana; 4. ako prencna ona družinska ali csebna potreba. zaradi katerc se mu je podelilo rnesto: 5. ako dobi dve slabi oceni ali dve sk'bi konduiti. Cl. 101. Kadar sc državni učitelj, učiteljica ali otroška vrtnarica prcmest'  \ drugo mesto iz službenih ozirov, inia rravico na povrnitev potnili in sclilnili sircškov. Ako učitclj-ica radi velikega števila učencev uči v dveli razrcdih s poldnevnim poukom, v smislu drugega odstavkd čl. 55. tcga /.akoiia, dobi radi povečanc službe posebno nagrado. Čl. 103. Vsak državni ucjtcl] ali učiteljica ima razen plače in drugih duliodkov po tem zakonu pravico tudi na brezplačno stanovanje, ki mu ga daje  solsku občina in drva (ogrcv) iz rcdnega šolske-:a proračuna. Stanovanje niora biti suho, svetlo ir.  n.ora iincti dve do tri sobe: 4X4X3 niet.. kuliinie: 4 Y 3 "¦;' 3 mct.. klet in pritiklinc. Pristojna količina drv jc 15 kub. ni. tidv ali pa odgovarjajoča količina premoga ozirouia drngega kuriva, ki se v kraju \ norablja. Neaopustno je dvojc stanovanj, dvoie stanai ;n in dvoje pristojbin drv če v-ve: m:>ž In žena v cnem kraju, neoženjen ^in in liomožena hči s svojimi- '¦tursi skuprio, <J\ - neo.iioženi i"c:..ii, dva brata ali brat in setf:\. sknpno. Ravno .ako uiina pravicc na stano\ anje, stanarino in drva nčiteljica a!i vrt;;ar;..a omožena z uradnikom, ki inia po /.akonu pravico na stanovanje in ktirja vo, ako sta oba v istein kraju. Čl. 104. Kadar postane učna oseba ncsposobna za nadaljne delo v šoli, more  na predlog zdravniške komisije in po ' odobrenju ministra prosvete prestopiti v ; drugo državno službo. ' V tem slučaju se ji računajo vsa priznana službena leta za ukazna. Čl. 105. Kadar uradnik druge kategorije, ki pa ima predpisano kvalifikacijo in učiteljsko predizobrazbo, i>reidc v učiteljsko službo, se mu računajo vsa ukazna, oziroma kot ukazno priznana leta, kakor da jih je prebil v učitcljski službi. Ne more pa imeti večje |)lače od one, ki bi jo inicl. ako bi l)il učitelj. Plačuje še ; nadaljc prispevke \' uradniški pokoininski fond, dokler se to vprašanje ne reši s špecijalnim zakonom. : V učiteljsko službo se nc more prevesti uradnik: a) starejši od 30 let. ako že prej ni bll učitelj; b) ki je bil učitelj, a znaša prekinjena doba nad 10 let: c) ki ima s prekinjcnimi lcti vcč kot 32 let: č) ki je bi! vsled nesposobnosti za učiteljsko službo odpuščcn po čl. 129. točka 5 in 6 in po čl. 1.^2 tcga zakona. Čl. 106. Kad.-• ¦• :to!i ali učiteljica iK če daljo s1 " me odpovcda- ti držaw: mora odpoved .,, , .,..i(i a) kadar učitelj-iea ni proti državi obvezen kot državni štipcndist ali državni gojcncc. ali kadar nima naprani državi poscbnili obveznosti: | b) kadar je odpovcd prcdložcna nai' kiisnejc do 1. septcmbra, in c) kadar jc do odpovcdi prisiljen . li.cd šolskim letom vsled nepričakovane' ga in neodložljivcga dogodka v oscbni ali rodbir.ski zadcvi. Cl. 107. Vsi stalni učitelji. učiteljicc in otr. vrtnarice iniajo pravico na enoletni počitek za zboljsnje zdravja. Ta dopust se sinc uporabiti bre/i prekinjenja rrrjd dvajsetim in tridesotim lotoni službe, more pa se na prošnjo učiiclja-ice in z odobrenjem ministra prosvcte razdeliti na dve polovici tako, da sest mesecev pora!)i med dvanajstim in dvajsetim, drugih šest pa med dvajsetim in tridesetim letom. Ta dopust se začne vedno s 1. juliicin, prošnje se morajo vlagati v niesecu niaju Do tega dopusia nimajo pravice onti;čne osebe, ki so že imele dopust iz kai-.-regakoli vzroka več kot eno leto. Za čas tega dopusta uživa učna oseba plačo ii: vse doliodke, ki jih je imela do tedaj. 3. Dolžnosti. Čl. 108. Vsak učitelj in učiteljica katcrekoli kategorije mora pri nastopu drž;.vne službe poloziti sledečo prisego: ,,Jaz (inie in priiinek) nastopajoč učiteljsko službo, prisegam pri Bogu, da bom kralju (ime) zvest, da bora zvesto izpolnjeval določbc ustave, da se hočem pokoravati zakonitim odredbam oblasti, ter da iiočem zvesto in točno izpolnjevati svoje učiteljske dolžnosti. Tako mi Bog pomagaj!" Prisego izvrši duliovnik one veroizpovedi, ki ji učna oseba pripada, v prisotnosti šolskega odbora, šolskega vodjfc in drtigih učnih oseb, ki so na šoli. Na to vpeljc učno osebo v službo solski vodja ali pa čo ni šol. vodjc. predsednik šolskoga odbora. Učitelj-ica nc more nastopiti službe, dokler ne priseže. Priseči mora najkasneje v petili dneh po nastopu šolske službe. Za to skrbita predsednik šolskcga odbora in vodja šole. Ako v kraju ni duhovnika istc veroizpovedi, položi prisego v druirem, na.i bližjem kraju, kjcr sc naliaja duhovnik. pred voditeljem tamošnje šole. čl. 109. Vsi državni nčitelji so dol?i. točno priliajati v šolo, i)oučevati vse učne predmete, ki jih predpisujejo načrti, vzg;-jati deco po pcdagoških načclili in didaktičniii navodiliii v duhu odrcdbe čl. 1. te ga zakona. Učitelj iiiora poučevati toliko ur. kc likor jih jc za dotični razred prodpisani^- Čl. 110. Učitelji so dolžni vcstno volii.i razredne in šolske spise in vse drugc uradne spisc, ki jili prcdpiše ininistcr pro svete. Čl. 111. Učitelji so dolžni skrbcti ;" sc truditi enako za vse fčc.ice brez razlike ter jih oce^.-Vati po vspehu in vedcnj" ;::.•.vicno in nepristransko. Čl. 112. Učitclji (-ce) so dolžni voditi učence v cerkev v predpisanili dnch. ki jili določa ta zakon (čl. 228.). C\. 113. Učitelji so obvezni u.coun učenčeve starse ali njih nainestnike in šolskega vodjo o otrokovih zamudali, ako jih starši ali njih namestniki sami ne opravičijo v teku 5 dni (po čl. 62 in 63 tega .zakona), ali ako ne javijo pravočasno, da je otrok bolan. Cl. 114. L'čitelji so dolžni prepričati se o svojih učencih, ki so po dokončanein razredu odšli v kako drugo šolo in jih pozvati potom šolskega vodje takoj v šolo (čl. 20), ako so šolo zapustili in ostali dotna. Cl. 115 Učiiclji so dolžni pri prcvze manju razreda ali .šole prevzeti opravo ia vse šolske predmete, učila, arhiv, knjižnico, vpisnico in vsc drugo, kar spada k dotičnemu razredu ali šoli in vse to čuvaii v dobrem stanju do oddaje v razredu. 0 vsem vodi učitelj inventar, izda rntrdilo o prev/etju ter je materijalno odgovoren za vse. Čl. 116. Vsi učitelji-ce so dolžni na podlagi odredbe in navodilih nadomeščati obolele in odsotne učitcljske osebe. Nadome.čanje je brezplačno, ako ne traja s prestankom ali brez prestanka več kot 30 dni, a za več kot 30 dni ima učitelj po predpisih o honorarjih, pravico do nagradc. Čl. 117. Vsi učitelji se niorajo vesti v službi, v družbi in v privatnem življenju tako. kakor se spodobi izobraženim ljudem in vzgojiteljem inladine in naroda. Čl. 118. Ako jc na šoli stanovanje za učitelja. je učitelj(-ca) dolžan stanovati v njcm in ohraniti stan v redu. Na šolske - stroške sc izvršijo samo opravičena popraviia in \ v-čje preuredbe, predvsetn vnaiya in K: sporazumno s krajevniin šolskim odboroin. Čl. 119. Vsi učitelji so dolžni sodelovati pr. učitcljskih in roditeljskih sestankih, ki se sklicujejo radi razpravljanja solskih vprašanj. Čl. 120. Učitelji so dolžni sodclovatt pri šolskih izletili in svečanostih, ki se prirejajo radi vzgoje otrok in naroda. Čl. 121. Učitelji(-ce) morajo. kadar so pozvani. obiskovati vse učne in prak- tičnc tečaje in predavanja, ki sc prircjaj* radi spoznavanja učnih novosti ali pa radi |dosege enotncga postopanja pri pouku. | Cl. 122. IJotrcbuo je. da učit-lji(ce) 'iiomagajo izven šolc pri vsakem deiu. ki jc namcnjeno prosveti širšib narodovih krogov. Čl. 123. Ako je učitelj v času šolanja \žival državno podporo, se ne niore sprejoti njegove odpovcdi na službo. niti do\ oliti, da prestopi v drugo državiio službo, dokler ne odsluži dvakrat toliko časa, l-.olikor. časa je'prejemal podporo. Izvzcti so samo oni, za katerc se zdravniška komisija izreče, da so zboleli. in bi nadaljno dclo v soli moglo škodovati njeinu ali pa učencem. Čl. 124. Vsak izostanek od službc je učitclj dolžan pravočasno opravičiti in točno izpolniti predpisana določila (CA. 92.—125.). Čl. 125. Ako izostane učitelj brez poprejšnjega pristojnega dovoljenja ali pa brez dovoljne opravičbe 7 dni iz službc v kraju ali pa 15 dni izven kraja svojcga službovanja. sc smatra, da je službo zapustil, ter se mesto razglasi za izpraznjeno. Ravno tako sc proglasi za izpraznjeno mesto tudi tedaj. če učitelj(ica) ne nastopi službc 15 dni od dne, ko je bil obveščen o naniestitvi ali premcstitvi. 4. Kazni. Cl. 126. Učitelj(ica) se kaznuje po odrcdbah tega zakona, ako se pregreši v službi. Kazen je primenia vrsti in velikosti pregreška, upoštevati sc mora tudi olajševalne in obtcžilnc okolnosti. Nobene kazni sc ne inorc i/n.-ci, dokler ni bil učitelj pismeno zaslišan in dokler ni krivda popolnoma dokazana. Čl. 127. Vsc učiteljeve pregreške šolskega značaja zaslcdtijcjo samo šolske oblasti po odredbab ministra prosvete ali uradnili predpisih. Vse prestopke in zločine, kakor tudi vse pregrcške, ki jih povzroči učitelj izven šolc kot državljan, prciskujejo in sodijo rcdne državne oblasti in sodišču. Čl. 128. Učitelja(co) sc morc kazno\ ati: 1. za iieredno in ncinanio izvrševanjc dolžnosti. ki jih predpisuje ta zakon: 2. za zlorabe v službi; 3. za neposliišnost proti zakonitim narodbani predpcstavljcnili oblasti: 4. za nečlovcško postopanje /. učenci; , 5. r:;JI spietk in prepiruv s tovarišiJ s šolskim odborom in s prebivalstvom J 6. radi ncmoralnega in neprimcrnega vedenja v privatnem življenju, ki p<inižuje in ubija ugled učiteljstva in učiteljskega poklica (pijančevanje. potratno življenje, igranje itd.); 7. radi izvenšolskega izvrševanja poslov. ki se ne zlagajo z učiteljskim pokliceni, ako za to nimajo pristojnega do\ oljcnja; . i 8. radi protidržavnega iu protina-J rodnega dela v šoli in izven nje: in 9. radi izostajanja od službc brez l^ristojnega dovoljenja. Čl. 129. Učitelja(co) se kaznuje: 1. z onominom, 2. z ukoroin, 3. s plačo od 5—30 dni, 4. s premestitvijo v drug kraj — na lastne stroškc, 5. z odpustom od učiteljsk. službc brcz razveljavljenja doscženih pravic, m 6. z odpustom od učiteljske službe z razveljavljeiijem vseh dosežcnih pravic. * Vsc kazni, ki postanejo pravomočnc. sc objavijo v »Službenem listu« s kratko niipombo o vrsti krivde. radi katere jcbila kazen izrečena. Čl. 130. Učitelja(ico) more kaznovati: Š o 1¦ s k i n a d z o r n i k: z oponiinoni, z ukorom in s petdnevno plačo: Prosvetni inšpektor: z opoltiinom, z ukorom in s plačo do 15 dui: M i n i s t e r p r o s v e t e pa z vsemi prcdpisanimi kaznimi. Proti kaznini. J.i jih izrcčeta šolski nadzoniik in prosvetni inšpektor, se mor." učitelj pritožiti službenim potom na ministra prosvete. ki iste razvcljavi. odobri ali poveča. Kazni. ki jih niinister prosvetc izreka na podlagi tega zakona, so neovržne. Čl. 1.31. Kazni s premestitvijo brez povrnitve selitvcnih stroškov, z odstranitvijo od učiteljstva in z odpustitvijo od službe z odvzetjem vsch žc doseženih pravic, more minister prosvcte izreči samo na predlog učitcljske disciplinarne komisijc. ki sc v to svrho sestane v ministrstvu nrosvetc. Učiteljsko discipliuarno komisijo tvorijo: po dva z žrebom izbrana člana »Glavnega prosvetncga sveta« in enako izbrana dva člana glavnega odbora učiteljskega udruženja in krajnega beograd- skcga učiteljskega zbora in dva višja uradnika ministrstva prosvete. ki jih določi minister. Disciplinarni komisiji predscdujc najstarejši od ministrstva določeni uradnik. a glasuje se z večino glasov. Glasovanje je tajno. Ako je enako število glasov, prevzame zaaevo glavni prosvetni svet, ki razsoja s prosto vcčino glasov. Cl. 132. Učitclja. ki je bij žc kaznovan / odstranitvijo iz učit. službe ali z odpustom iz službc z izgubo pridobljenih pravic radi slabih, brczčastnih in protidržavnih dejanj, ali vsled nemoralnega vedenja in strasti, ki rušijo učiteljski ugled, se ne more sprejeti vnovič v učiteljsko službo. Cl. 133. Ako je učitelj(ica) v času preiskavc v zai>oru ali odstranjen od službe. se niu izplačuje samo polovična plača za ves čas, dokler je v zaporu ali izven službe. Ako se izkaže njegova nedolžnost, se mu izplača tudi druga polovica plače. Čl. 134. Učitelj(ica), ki je kaznovan od kazenskega sodišča za zločine in pregreške, ali zaradi protidržavnega delovanja, ne more ostati kot učitelj v državni službi. Na kak način se ga odstavi, določi minister prosvete ne glede na sodnijsko razsodbo na predlog učiteljske disciplinarne komisijc in z ozirom na vrsto krivde. Čl. 135. Ako je učitelj(ica) osumljer nečastnega dejanja, pa sodišče opusti preiskavo radi nedostatkov dokazov, se njegova krivda z vsemi preiskovalnimi akti izroči učiteljski disciplinarni konilsiji v ministrstvu prosvete, ki neodvisno od sodnijskega postopanja odloči, ali more dotični učitelj(ica) še ostati v učiteljski službi ali ne. Čl. 136. Učitelj(ica), ki je od rednega sodišča obsojen v zapor, ne morc prejemati ne plačc, ne doklade. doklcr traja kazen. Ako je obsojen v zapor nad šest mesecev, se mu odvzame učiteljska služba. Po obsodbi v zaporu prebiti čas sc ne računa niti v pokojnino niti za povisanje plače. Čl. 137. Učitelj(ica), ki je kazcnsko premeščen iz kakega kraja, se ne more vrniti v dotični kraj niti začasno niti po razpisu, dokler ne preteče šest let. Čl. 138. Učitelj(ica), ki dobi dve slabi oceni ali dve slabi konduiti, se mora kazensko premestiti iz dotičnega kraja. Po tretji slabi oceni ali konduiti se mora učitelja odstraniti iz učiteljske sluzbe, (in sicer: do deset službenih let z odpustom, a po desetih letih z upokojitvijo — opomba U. O.). 5. Namestitev in premestitev učiteljstva. Čl. 139. Vsa izpraznjena učiteljska mesta v šolah in otroških vrtcih, ki so pod nadzorstvom ali pa pod neposrednim vodstvom ministra prosvete, se izpopolnijo na podlagi razpisa in objave šolskih oblasti vsako leto v času od 1. januarja do 1. maja. čl. 140. Imenovanja učiteljstva izvršuje za vsako prosvetno oblast posebej posebna komisija, kateri je predsednik prosvetni inšpektor, in člani en šolski nadzornik iz oblasti, ki ga vsako leto določi minister prosvete, in po en učitelj iz vsakega nadzorovalnega okraja, ki ga izbere za tri leta okrajni učiteljski zbor s tajnim in neposrednim glasovanjem. Člani te komisije ne smejo imeti manj kot dvanajst let službe. Komisija vrši svoje delo v kraju. kjer je sedež inšpektorja, sestane se na njegov poziv in odloča z večino glasov. Čl. 141. Na objavljeni razpis služb v kaki prosvetni oblasti more prosfti vsak učitelj(ica) iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ima v to pravico in potrebno kvalifikacijo po tem zakonu. V enem razpisnem terminu (januar— maj) more prositi učitelj(ica) največ za tri izpraznjena mesta v eni, ali pa za štiri v dveh prosvetriih ob.astih. V takem slučaju mora v prošnji izrecno navesti. v kateri oblasti in za katero mesto prosi. Čl. 142. Za boljša mesta imajo prednost učitelji(ce): 1. Zaslužnejši po dolgoletni službi na težjih in nevarnejših krajih: po uspešnem delu v šolski in narodni književnosti, in po intenzivnem prosvetnem delu med narodom izven šole: 2. z boljšimi ocenami učiteljskega delovanja: 3. starejši po službenih letih: 4. oni, ki imajo poleg redne učiteljske izobrazbe tudi kako špecijelno znanje (glasbo in petje, ročno delo, telovadbo i: t. d.). in naposled oni, 5. ki imajo dokazane družinske potrebe za to mesto (šolanje otrok, vzdržavanje in vzgojo mladoletnih bratov m sester brez starše\, v/.državanje siromašnili in obnemoglih staršev itd.) Cl. 143. V Beogradu in v drugih vseučiliških inestih se inoie iiunies.i.i oni učitelK-ica). ki rcdno dovrši učiieIjišče ali kako višjo pedagoško šolo ali pedagoški nddelek na vseučilišču in vspešno slu .buje kot stalni učitclj(-ica) v osnovni šoli najmanj dvanajst let, in od teh vsaj polovico na deželi. V okrajnih in drugih mestih s srednjimi in strokovnimi šolami se more nastaviti one, ki so po dovršitvi učiteljišča službovali najmanj deset let. od teh šest na deželi. V mestih in trgih, kjer ni višjih, strokovnih in srednjih šol, se more nastaviti one učitelje-ice, ki so uspešno službovali kot stalni učitelji najmanj šest let na deželi. V vseh slačajili iinajo prednost oni, ki imajo razeri običajne šolske izobrazbe še kvalifikacijo po čl. 142 tega zakona. čl. 144. Na podlagi razpisa nimajo pravice prositi oni učitelji: 1. ki nimajo šest let stalne učiteljske službe; 2. ki niso na onem po razpisu dobljenem mestu prebili najmanj tri leta; 3. ki so bili kazensko ali vsled slabega vspeha v službi premeščeni. pa Gd tedaj niso še tninila 3 leta; 4. ki so že dovršili 32 let službe; 5. ki so bili z istega mesta kazensko premeščeni. pa ni preteklo še šest let; 6. ki so prejšnje leto bili ocenjeni s slabo oceno. čl. 145. Ako se za kako mesto javi en učitelj(-ica) ali za otr. vrtec otroška vrtnarica, tedaj se ga namesti, ako ima potrebno kvalifikacijo. Ako je več prosilcev za poedina mesta, tedaj izbira komisija in predloži ministrstvu prosvete za vsako razpisano mesto po dva učitelja(-ica) ali otro.sk i vrtnarici. S predlogom dostavlja tudi vse potrebne podatke o izbranih kandidatih s pripombo. za katera mesta so prosili še v drugi prosvetni oblasti. Na podlagi teh podatkov in po mišIjenju centralne komisije za nameščerije namesti minister prosvete na vsako mesto po enega izmed predloženih učiteljev (-ic) ali otr. vrtnaric. Čl. 146. Za vadnice na učiteljiščih izbere in predloži prosilce ministru prosvete učiteljski zbor dotičnega učiteljišča. Tudi ti prosflci morajo odgovarjati zahtevam čl. 142. in 143. tega zakona. Čl. 147. Centralno komisijo za nameščenje v ministrstvu prosvete tvorijo: Načelnik in dva referenta oddelka za osnovno šolstvo, ki jih imenuje vsako leto minister prosvete. Ta komisija pregleda poročilo oblastnih komisij in predlaga ministru prosvete, katere kandidate je namestiti. Cl. 148. V slučaju dokazane nepravilnosti in pristranosti v službi more na utemeljevanje centralne namestilne komisije minister prosvete zavrniti dehii ali cel predlog oblastne komisije in poveriti za sestavo predloga o službah za* to oblast komisijo kake druge oblasti. Čl. 149. Po razpisu dobljeno mesto more učitelj obdržati največ dvanajst let. Po poteku dvanajstih let se vsako učiteljsko mesto na novo razpiše, kakor da je izpraznjeno. Prositi za to mesto smejo tudi tisti učitelji, ki tam že službujejo in ima.o prednost pri cnaki kvalifikaciji. Čl. 150. Učitelj(-ica) izgubi pravioo stalnosti na mesto. ki si ga pridobi po razpisu kakor hitro prenehajo razmere, radi katerih jc to mesto pridobljeno. Čl. 151. Učitelj(-ica), ki po razpisu dobi kako mesto, inore prositi za drugo razpisano mesto šele po triletni vspešni službi na prvem. Od tega sta izvzeta le mož in žena, ako je potrebno po vstopu v zakon, da dobita skupno mesto. Čl. 152. One učitelje(-ice), ki izgiibe po 321etnem službovanju stalnost po Ł!. 89. in one, ki še niso po razpisu dobill stalnega mesta po čl. 145, ali pa so ya imeli in izgubili po čl. 100., 129., 138., 150. in 154. tega zakona, premešča mlnister prosvete v prosvetnih oblastih ter jih postavlja na predlog prosvetnih inšpektorjev na tista mesta, kjer so potrebni. Na mesta, trge in boljše kraje imajo prednost tisti učitelji(-ice), ki so si pridobili pravico na polno pokojnino, ali so izgubili mesto zaradi ukinjenja razreda ali pa so bili premeščeni po čl. 150. tega zakona. Cl. 153. Učiteljske kandidate(-inje) in kandidatinje za otroške vrtce po dovršenih študijah kakor tudi druge kandidate za stalne ali začasne učitelje razmešča minister prosvete po prosvetmh oblastih in jih imennje po odredbi čl. 152. tejra zakona. Cl. 154. Učitelj(-ica), ki si je pridobil začasno kako mesto, se rnore premestiti: 1. ako se to mesto odda po razplsu: 2. ako se razred (oddelek) ukin. vsled nezadostnega števila otrok: 3. ako iz utemeljenih razlogov saiii prosi na drugo mesto; 4. ako se ga kazensko premestl. Cl. 155. Pomožne učitelje(ice) in po močnice v otr. vrtcih nastavlja, premešča in odpušča prosvetni inšpektor na podlagi odredb tega zakona in po njihovi predizobrazbi ter sposobnosti za učiteljsko službo in sicer po odobrenju ministni prosvete. Čl. 156. Učiteljstvo, ki si pridobi drugo mesto po razpisu ali začasno, se mora preseliti med 15. in 31. avgustoin ali pa tekom zadnjih 14 dni velikih počitnic. Prcj sc sinejo preseliti samo v m.dsebojnem sporazumu. Cl. 157. V teku šolskega leta se mnre učitelj prernestiti samo: 1. ako se šola ali razred zapre; 2. ako to zalneva državna služba In v to dotični učitclj(-ica) pismcno pristane, in 3. ako se učitelj kazensko premesu. 6. Ocenjevanje. Cl. 158. Delo in vedenjc učiteija (-ice) v šoli in izveti nje ocenjujeta šolski nadzornik in prosvetni inšpektor. Čl. 159. Učiteljsko delo se ocenjuje v teku celega šolskega leta ter se vse važnejše opombe vpisujejo v šolsko (razredno) vpisnico. Letno oceno vspeha sjužbj^vanja pa da šolski nadzornik na koncu leta. Vspeh se zaznanmje z ocenami: Odlično, povoljno in nepovoljno. Normalna ocena je povoljno. Odličuo oceno dobi samo tisti učitelj(-ica), katcrega delo in vspeli v vzgoji in pouka se v resnici odlikuje od drugih, z nepovoljno se pa ocenjuje neuspeh dela. Te ocene se nc vpisujejo v šolsko vpisnico, ampak se objavljajo satno v ,,Učiteljskem službenem listu", ki se ga dostavlja vsem šolam v dotičnem šolskem okraju. Cl. 160. V zvezi z ocenami dclo\anja in vspeha v šoli je šolski nadzornik dolžan objaviti v .,Učiteljskem službenem listu" tudi vse druge opombe o marljivosti, vestnosti in pravilnosti delovanja, vspeha v vzgoji otrok in okolice, o redu in vedcnju v šoli, v družabnem m privatnem življenju, o krepostih in napakah, o prejšnjem in letošnjem književnem delu, o sodelovanju pri napredku šolstva in narodne prosvete, o vojnem službovanju, o dopustih in boleznih, odli- j kovanju, kaznih itd. j Tako izpolnjeni ...Službeni list" (konduitni list) predloži šolski nadzornik pro- , svetnemu inšpektorju, ki ga s svojiir.i opazkami predloži ministru prosvete. ; Čl. 161. Šolski nadzornlk je dolžan v teku petih dni pismeno obvestiti učiteIja, ki mu je dal nepovoljno oceno oziroma slabo konduito. Proti nepovoljni oceni o vspehu sc rnore učitelj pritožiti neposredno pri prosvetnem inšpektorju in zahtevati ponovno nadzorovanje. Tako nadzorovanje se mora dovoliti in izvršiti v teku osmih dni. Stroške nosi učitelj sam. Zoper slabe konduite se niore učitelj pritožiti pri ministru prosvete potoni prosvetnega inšpektorja v tcku desetili dui po obvestitvi. Šolski zdravniki Čl. 162. Vsaki šolski okraj, ki šteje najmanj 60 razredov (oddelkov), mora imeti svojega šolskega zdravnika, ki se imenuje s kraljevim ukazom. Njegov sedež je tam, kjer je šolski nadzornik, toda po dovoljenju ministra prosvete sme bivati tudi v drugem kraja okraja, kjer njegovo delovanje ni ovira- no. Čl. 163. Plača in položaj šolskih zdravnikov se odreja s splošnim uradtil- škim zakonom državljanskega zakona po njihovi kvalifikaciji. V administrativnem pogledu so podrejeni prosvetnim inšpektorjem in ministru prosvete, toda v pogledu strokovnega delovanja so v stiku z ministrstvom za narodno zdravje, ki jim daje navodila in predpise v mejah tega zakona. Cl. 164. Dolžnosti šolskega zdravnika so: 1. da vrši vsako leto splošni pregled vse šolske dece in predloži podrobne :zkaze po čl. 60. tega zakona; 2. da v šolskem letu najmanj štirikrat obišče vse šole in ob tej prlliki podaja otrokom primeren higijenski pouk o ču- vanju zdravja in negovanju telesa; 3. da brezplačno vrši zdravniško po- moč obolelim učencem in učiteljstvu; 4. da podaja navodila za obvarovanje nalezljivih bolezni in skrbi, da se člmprej zatro, ako se pojavijo: 5. da zabrani šolski obisk in izvrši desinfekcijo šolskega poslopja, kadar se pojavi nalezljiva bolezen; 6. da pregleda učilnice in stanovanju _ol. dece ter učiteljstva; 7. da skrbi za uvedbu zdravstvenih priprav v §oli in okoli nje. Čl. 165. Solski zdravnik jc dolžan aa koncu šolskega leta oziroma, kadar sc zahteva, prcdložiti prosvetneniu inšpcktorju poročilo o zdravstvenih raztneraii šol in š-olske dece v svojem ukraju s predlogi. kaj treba ukreniti, da se izbu-Ljšajo. Cl. 166. Stroški za obiskovanje io. se povrnejo šolskim zdravnikom iz državne blagajnc kakor drugim uradnikom, ki potujejo službeno. Čl. 167. Ako prebijc zdravnik 30 l.t v _K)lski službi, si pridobi pravico na icliko letno pokojnino, kakršna inu je bila plača. Zraven tega prejrne tudi šestmesečno plačo vnaprej nezavisno od pnkojnine po čl. 90. tega zakona. Šolski zdravnik sc more tudi prcj vpokojiti, ali odstaviti iz službe, ali pa presrtaviti ,v delokrog drugega minististva z ozirom na odredbe zakona o uradnikih državljanskega zakona in zakona o uredbi zdravstvene stroke, ako to on sam zahteva, ako to zahteva kako drugo ministrstvo, ali ako se pokaže kot uesposoben za šolsko službo, toda nima ::;kake obveznosti napram ininistrstvu prosvete. Tudi za šolske zdravnike veljajo o_ redbe: čl. 88., 92., 93., 94.. 95., 96.. 97. iu 101. tega zakona. Čl. 168. Ako službuje šolski zdravnh. v dveh šolskih okrajih, ima pravioo na posebno nagrado za drugi okraj v razmerju časa. velikosti okraja in ?;tevi!a Sol. Velikost nagrade določi minister pn>svete na predlog šolskega nadzornika in prosvetnega inšpektorja. VIII. Vodstvo in nadzorovanje. Cl. 169. Vodstvo in nadzorstvo vscii osnovnih šol. otroških vrtcev in vseh prosvetnih zavodov ter ustanov, ki spadajo po teni zakonu pod nadzorovanje in oskrbovanje ministrstva prosvete, izvršuje minister prosvete neposredno in potom svojih pomožnih organov: Vodje šole, okrajnega šolskega nadzornika, prosvetnega inšpektorja, načelnika oddeika za osnovno šolstvo, krajevnega in oblastnega šolskega odbora. 1. Šolski vodje. Cl. 170. Vsaka osnovna šola zase _ otroškimi vrtci, pripravljalnimi razredi in drugimi ustanovami, ki so z njo v neposredni zvezi, mora imeti svojega vodjo ali voditeljico. ki na svojo moralno in pravno odgovornost upravlja šolo in vodi neposredno nadzorstvo nad njo. Čl. 171. Ako je na šoli samo en učitelj, vrši tudi voditeljsko službo. Ako jiii je pa več, tedaj imenuje prosvetni inšpektor na predlog šolskega nadzornika za šolskega vodjo enega od starejših iti sposobnejših stalnih učiteljev. V večjih krajih se more imenova.ii] po potrebi tudi več šolskih voditeljev. Šolske voditeljice se imenujejo na lo-: čenih dekliških šolah. Vsak učitelj(-ica) inora prcvzeti vo-1 diteljsko dolžnost, ako je imenovan, toda dopustna je letna izmenjava v sporazumu učiteljstva samega. Cl. 172. Dolžnosti šolskega vodje so:i 1. vodi šolo in neposredno nadzoro-? vanje pouka, vzgoje in reda na šoli; 2. vpelje v službovanje učiteljstvo in; jim sporoča odredbe šolskih in drugih pristojnih oblasti, ki se jih tičejo in daj skrbi za njihove izvršitve; 3. pazi, da učiteljstvo točno prihajaj v šolo ter da se drži pri pouku točuoj predpisanih učnih programov in navo-, dil: 4. skrbi, da se rabijo v šoli samo odo-J brene šolske knjige; 5. skrbi, da se učenčeve ogene izvrJe pravočasno in se vpišejo v razrediu vpisnico (čl. 64. in 111.); 6. pazi na delovanje in vedenje uči-J teljstva ter jih po potrebi opominja naj izpolnjevanje dolžnosti po naredbah tega| zakona (čl. 108., 125.); 7. obvešča šolskega nadzornika o ne-| rednih in nevestnih učiteljih in njihovili krivdah; 8. odreja nadomeščanje obolelih all^ odsotnih učiteljev(-ic), oziroma jih satn" nadomešča, ako nima svojega razrcda, in o tem obvešča šolskega nadzornika; 9. dovoljava v slučaju nujne potretc učiteljstvu do treh dni dopusta in o tem obvešča šolskega nadzornika; 10. skrbi, da se pravočasno izvršif vpisovanje in pregledovanje učencev Iflj pazi na one, k! so odšli na druge šole (Ł'¦ 20., 57., 67. in 68.); 11. skrbi, da učenci redno obiskujejo^ šolo in pravočasno obvešča starše (na" mestnike) in šolskega nadzornika o neupravičeniti učenčevih zamudah (čl. 62, 63. in 111.); 12. sklicuje krajevno učiteljsko konierenco in jo vpdi; 13. skrbi, da pstane v dpbrem stanju iplskp ppslppje, šplska pprava, učni pripompčki, šplski arhiv, knjižnica, pisarniške pptrebščine in druga šplska imovina. za kar je skupno s šolskitn odborom ttidi materialno odgovoren; 14. zahteva pravočasno pptrebna popravila in desinfekcijo šolskega poslopja: 15. nastavlja in odpušča šolske slu%c in skrbi za snago v šoli; 16. pomaga šolskeinu zdravniku pri vršenju zdravniške službe in pri izboljlanju družabnih razmer v šoli; 17. poroča vsake tri mesece, po potrebi tudi bolj pogpstp, šolskemu nadzorniku o stanju svoje šole; 18. odpošilja uradne spise pstalih učiteljev(-ic) šolskemu. nadzorniku in drugim oblastim; 19. pomaga krajevnemu šolskemu udboru, da pravilno in pravočasnp sestavi šolski prpračun in letne račune ter ga upozarja k točnemu izvrševanju dolžnosti napram šoli; 20. vrši s svojim podpisom na osebno odgovornost vse svoje uradne pisar niške posle. On hrani in rabi šolski pečat. Cl. 176. Za vršenje učiteljske službi iid šplah prejema voditelj(-ica) razen plače še poseben dodatek, ki pa pada na ra čun proračuna dotične šole. Visokost dodatka je odvisna od šte vila razredov na šoli in od sistematične plače voditeljeve in sicer: kadar je število razredov: 3—5, 6 do 10, 11—15, 16—20 dodatek: 5%, 10%, 15%, 20% od le,tne voditeljeve plače. Na šolah z enim ali dvema razredoma nima voditelj nikakega dodatka.. Na šolah z nad dvajsetimi razredi ne prejetna vodja nikakega dodatka, a je oprpščen pouka. Ta dodatek nima vpliva na ppkpjnino. 2. Šolski nadzorniki. Cl. 174. Radi stalnega, strokovnega in instruklivnega nadzorovanja imenujc minister prosvete po enega šolskega nadzornika na vsakih 50 do 60 razredov osnovnih šol, otroškili vrtcev in drugih prosvetnih zavodov. Po razmerah se more na predlog prosvetnega inšpektprja gornje število tudi nekoliko zmanjšati ali povečati. Čl. 175. Minister prosvete razdeljuje na podlagi predloga prosvetnega inšpektorja in z ozirom na terenske in druge razmere šole v šolske okraje ter določa sedeže okrajnih šplskih nadzprnikpv. Pisarna šolskega nadzornika moia biti v ppslopju okrajnega glavarstva. Kjer pa to ni mpgoče, mpra preskrbeti v ta namen za pisarnp pkraj drufcie primerne prostore in potrebno množino drv za kurjavo, v naravi ali denarju 1n oskrbo. Cl. 176. Okrajni šplski nadzprniki so lahko stalni in začasni. Stalnl nadzorniki se imenujejo s kraIjevim ukazom, začasni pa z odlokom ministra prosvete. Cl. 177. Za stalnega okrajnega šolskega nadzprnika se mpre nastaviti učitelja: 1. ki dovrši redno filozofskp-pedago^ko fakulteto ali pa kako priznano višjo pedagoško šolo v državi ali v tujini, položi profesorski izpit za učiteljišča in vspešno službuje najmanj deset let kot učitelj osnovne, meščanske, srednje all strokovne šole ter kot začasni šolski nadzornik; 2. ki dovrši redno učiteljišče, ppteir, pa z pdličnim vspehom službuje na osnpvni šoli kot učitelj najmanj deset, kot začasni šolski nadzornik najmanj pct let ter pplpži predpisani nadzorniški izpit. Cl. 178. Za začasnega šolskega nadzornika se more nastaviti učitelja: 1. ki je pp dpvršeni srednji šoli ali učiteljišču in izpitu zrelosti dokončal filozofsko-pedagoško fakulteto ali pa kako Priznano višjo pedagoško šolo v državi ali v tujini in vspešno deloval kot učiteij s profes-orskim izpitom ali brez njega oajmanj osem let; ¦•'¦. 2. ki j'e dpvršil učiteljišče z izpitom ?relosti in položil praktični učiteljski izPit, deloval vspešno kot učitelj najmanj deset let ter se odlikoval v književni ali Da v narodni prosveti. > Čl 179. Stalni in začasni šolski nad?orniki imajo plačo, napredujejo in užiJjajo vse. pravice in dodatke, kakor njikovi tovariši z enako kvalifikacijo. ki de'viejo v šoli. ^ Razen tega prejemajo nadzorniki, ki služhujejo izven velikih mest, še posebH° doklado iz državne blagajne. Višino te ^°klade določa minister prosvete za vsak šolski okraj posebej, na predlog inšpcktprske konfcrence in z ozirom na število šol, razredov, velikost okraja, terenskc razmerc in druge okoliščine. Doklada ne morc bili manjša od 30% in ne večja od 40% nadzornikove letne plače. Do te doklade niniajo pravicc nadzorniki v velikih inestih. Kadar tiadzorniki potujejo, imajo pravico do dnevninc in potnine, kot dru>ii ukazni uradniki. Cl. 130. Dolžnosti šolskega nadzcr nika so: 1. proučavati v svojem pkraju vse razmere, v katcrih se nahaja in deluje csnovno šolstvo; delovati, da se čimprej odstrani vse, kar ovira njegov napredek 2. obiskovati vsako šolo in vsak razred 3—4 krat letno ter se pri tej prilik' uveriti, kpliko in kako se je po programu delovalo; 3. zapispvati pri nadzorovanju šo! in razredov v solsko (razredno) vpisnico vse opombe o poučcvanju, načinu poučevanja, o redu, čistoti in o vseni, kar sluz\ kot ppdlaga za letno ocenjevanje; 4. po pptrcbi pppzarjati na nepravilncsti in v praktičnem učenju nevešče učitelje ter skrbeti za njhovo izpopolnitcv; 5. sklicavati okrajne učiteljske konference radi sporazumevanja in določanja enotnega in pravilnega delovanja ter zaradi razpravljanja o šolskih in drr.gih prosvetnih vprašanjili: 6. ocenjevati na koncu šoiskega leta učiteljstvo po odredbah tega zakona; 7. skrbeti za izpopolnjevanje praznili učiteljskih mest; 8. skrbeti za otvoritev novih šol in novih razredov; 9. skrbeti za zgradbo ali nakup novih šolskih poslopij; 10. preiskovati in reševati raznovrstne medsebpjnc spore med učiteljstvon., šplskim vpdjo in šolskim odborom, v slv:čaju neuspeha pa poročati o njili prpsveinernu inšpektorju (čl. 130). 12. nadzorovati službeno delovanje šolskih voditeljev, učiteljskih konferenc in krajevnih šplskih pdborov ter sporočati prosvetnemu inšpektorju o vseh veCS jih nepravilnpstih, manjše pa sani odpra\ Uati; 13. objavljati šolske zakone in naredbe potom šolskili vodstev in krajevnih šolskih pdborov; 14 odobriti vpis šolskih ptrok ter potrjevati zapisnike po odredbah tega za kona (čl. 57., 58., 59. in 60.); 15. kaznpvati učenčeve starše ali njih namestnike, ki nerednp ppšiljajo otrpke v Šolo in paziti, da se kazni točno izvršujejo (čl. 62. in 63. tega zakona); 16. določati krajše šolske počitn?ce v smislu krajevnih razmer in potreb (čl. 62. tega zakona) in o tem obveščati prosvetne_ja inšpektprja; 17. odrejati v sporazumu s šolskim zdravnikom ukinjenje pouka radi nalezljivih bolezni in o tem sporočati prosve.nemu inšpektorju (čl. 164.); 18. odrejati ali potrjevati predloženo nadomeščanje obolelih odsotnih učitcljev (-ic); 19. predlagati prosvetnemu inšpektorju odpust učencev po čl. 60. in 70. tega zakona; 20. predlagati po potrebi, na katenii šolah in v kaferem času bi bilo potrebno uvesti poldnevni pouk; 21. skrbeti za ustanavljanje ptrpških vrtcev, vzporednic in tečajev za odraslc nepismene (čl. 14. in 58.); 22. predlagati prosvetnemu inšpektorju, v katerih krajih bi bilo pptrebno ustanoviti šolo za abnormalno in nerazvito deco (čl. 9., 12. in 13.); 23. paziti, da se na šolah vporablja.n' samp pdpbrene šplske knjige; 24. paziti, da se za šolo in šplsko knjižnico nabavljajo samo odobrene in priporočene knjige in listi; 25. pregledavati šolske in Ptrpške knjižnice, arhive in popblaščene knjigarne v svojem okraju; 26. dovoljevati v slučaju velike in dckazane potrebe učiteljstvu dopust do deset dni, za daljši dppust pa dpstavljati prošnje višji oblasti s svpjim mišljenjeni in potrebnimi podatki po odredbah tega zakona (čl. 92.); 27. vpditi statistiko- vseh šol in drugih ppdrejenih prpsvetnih ustanov v okraju; 28. dostavljati prosvetnemu inšpektorju n^jmanj dvakrat na letp izčrpno poročilo o stanju šol in prpsvetnih razmer v pkraju s svpjimi predlogi, kako naj se izboIjšajo; . 29. ppmagati učiteljstvu pri delu v prid narpdne prosvete; 30. skrbeti, da vsi šolski odbpri pravočasno sestavijo proračun za izdržavanje šple in ga predlože pristojni oblasti v odobrenje. Č). 181. Za točno izvrševanje poslov mora iin.eti šolski nadzornik tudi plsarnl- ško moč; po inožnosti iz prosvetne stroke. V pisarniški službi se more zappsliti tudi onp učiteljstvo, ki mora na zdravniški predlog vsled slabega zdravja oscaviti službo v šoli. Čl. 182. Ko dopolni šolski nadzornik 32 let učiteljske in nadzorniške službe, ima pravico na tolikšnp pokojnino, kalikpr je znašala zadnja letna plača. Sicer veljajo za šolskega nadzprnika vse odredbe čl. 89.. 90., 91., 93., 95., 96. in 97. tega zakpna. Cl. 183. Ako se šolski nadzornik v j teku časa izkažc kot nespospben za nad- zorniško službo, more se ga na predlog in po zaslišanju glavnega prosvetncga svela odstaviti po dovršenern dvaintri- desetein letu in prevesti v tisto vrsto učiteljstva, ki mu pripada po njegovi kvalifikaciji, ali pa ga vpokojiti po čl. 93. ! tega zakona. 3. Prosvetni inšpektorji. Cl. 184. Z ozirom na uspešno napiedovanje osnovnega pouka in narodne prosvete se kraljevina razdeli na prosvetne oblasti. Koliko prosvetnih oblasti je potrebno in katere upravne enote obsegajo, določa ministrski svet na predlog ministta prosvete, z ozirora na terenske in stvarne prosvetne raztnere. Ni potrebnp, da se prpsvetne oblasti zlagajo s samoupravnimi oblastmi. Čl. 185. Na predlog ministra prpsvete imenuje za vsakp prpsvetno oblast kralj po enega višjega šolskega nadzcrI nika — prpsvetnega inšpektprja. j Sedež prosvetnega inšpektprja doloI či minister prosvete. j Njegova pisarna se nahaja v vladnem poslopju (krajevnega okrožnega načelstva ali samoupravne županije.) Ako to ni mogpče radi nedostatka prostorov, tedaj mu preskrbi pisarniške prostpre, s pptrebnim pgrevom in oskrbo ministrstvo prosvete v obsegu proračuna dotične samoupravne oblasti. Cl. 186. Za pblastnega prpsvetnega inšpektorja se more postaviti kandidat, ki ima popplno kvalifikacijp za direktor.ia učiteljisča ali gimnazije, pziroma realke. Pri enaki šolski in službeni kvali?ikaciji imajo prednpst pni, ki so položili profesorski izpit iz filozofsko - pedagoške skupine, pdlikpvali se v šolski in pedagoški književnosti ter so že bili Šolski nadzorniki. Čl. 187. Oblastni prosvetni inšpektor ima čin, plačo in vse dohodke inšpektorja v ininistrstvu prosvete. Čl. 188. Dolžnosti oblastnega inšpektorja so: 1. stalno delovati v prid napredka šclstva in zboljšanja prosvetnih raznier v svpji oblasti; 2. pbiskati pp pptrebi ppedine dele svoje oblasti zaradi proučavanja prosvetnih razraer, nadzorovanja okrajnih šolskih nadzornikov, učiteljstva, krajevnih šolskih odborov in izdajanja potrebnih navodil; 3. skrbeti za ustanavljanje šol za abnormalno in nerazvito deco; 4. skrbeti za ustanavljanje novih sol in razredov; 5. skrbeti za izpopolnitev izpraznjenih učiteljskih mest; 6. razpisavati pravočasnp vsa v oblasti izpraznjena mesta; 7. zbirati prošnje na podlagi razpisov služb in skrbeti, da se učiteljski razppred izvrši pravočasno in pravilno po odredbah tega zakona (čl. 139. in 151.). 8. razporejati po stvarni potrebi učiteljstvo brez mest po odredbah čl. 152.. 153., 154. in 155. tega zakona; 9. pregledpvati, dppplnjevati in dostavljati ministru prosvete učiteljske ocene in službene liste (čl. 129. in 131.): 10. dovoljevati po potrebi dopuste šolskin? nadzornikoni dp deset dni, učlteljstvu pa dp dvajset dni po odredbali tega zakpna; 11. preiskavati in reševati večje spore med učiteljstvpm, šolskimi vpdite lji in šolskimi odbori ali med šolskiml nadzorniki (čl. 180. t. 10); 12. preiskavati krivde šolskih nadzornikov, šolskih voditeljev, učiteljstva in krajevnih šolskih odborov, izrekati jini kazni, ali pa te zadeve dpstavljati minlstru prpsvete; (čl. 129. in 130.); 13 pdrejati na pritpžbe učiteljstva ponpvni pregled delovanja in vspeha v dotičnem razredu (šoli), ali pa pritožhe dostavljati ministrstvu prbsvete s svojim mišljenjem (čl. 161.); 14. reševati na predlog šolskega nadzornika izvanreden vpis in odpust učencev in polaganje privatnih izpitov v izvzetih slučajih po naredbah tega zakona (čl. 57., 58., 60. in 70.); 15. predlagati ministrstvu prosvete s svojimi pripombami prošnje učiteljstva in nadzornikov za daljši dopust alt bolezen; 16. odobriti predlog šplskega zdrav nika iri nadzprnika o prekinjenju ppuCevanja v šoli radi nalezljivih bolezni ali kakih drugih potreb; 17. dovoijevati uvedbo poldnevnega pouka, kjer je nepbhodnp pptrebnp; 18. skrbcti za ustanpvitev in uredbi; šplskih prostprpv v takih krajih kjer ni šole, ter določati učitelje za tak ppuk; 19. ppdvzeti s šplskimi zdravniki Ui nadzcrniki vse, ker je pptrebnp za izboljšianje zdravstvenih in prosvetnih ra^mer, od katerih zavisi šolski napredek; 20. voditi statistiko špl in vseh drugih prosvctnih ustanpv v svpji oblasti, ki spadajo pod odredbe tega zakpna; 2J. dpstavljati ministrstvu prpsvete dvakrat na letp pbširnp poročilo, iz katerega se razvidi stanje in delovanje celokupnega osnovnega šolstva v oblasti; 22. predlagati ministru prosvete nasvete o tem, kar bi bilo potrebnp ukre niti v pblasti za napredpvanje ppuka in prosvete, česar sam ne mpre izvršiti; 23. prirejati tečaje za izpppolnjevanje učiteljske izpbrazbe in vppznavanje z vzgojnimi in ppučnimi sredstvi; 24. spdelpvati z pblastnim šplskirn odbprpm v prid napredpvanja šplstva in. prosvete v svoji oblasti; 25. pomagati pri delu narodne prosvete; 26. s svpjim ppdpisom voditi ves piserniški posel z ostalimi oblastmi, v kol;kor imajo z njim zveze; in 27. dovoljevati staršem ali njih narriestnikom, da vzgajajo svoje otroke privatno doma. Čl. 189. V dosego liitrejšega in toč nejšega ppslpvanja mpra imeti prosvetni ini-pektpr tajnika in potrebnp število nižjega psobja. Tajnik mora biti prosvetne stroke, za ostalp psobje pa se zaposlijo po možncsti pred vsem oni učitelji(-ce), ki so pu zdravniškem mišljenju nesppspbnj za pnučevanje. 4. Krajevnl šolski odbori. Čl 190. Vsaka šplska pbčina inm svoj šplski odbor, ki jo zastopa in posluje z njenim šplskim premoženjem v me jah zakona in skrbi za izpolnjevanje on«h dolžnosti, ki jih inia napram šoli in po edinim osebam. Cl. 191 Krajevni šolski odbor tvorijo: ^ Župan pplitične občine, v kateri je šola, voditelj šole, trije občani, po možnosti pismeni starši šolskih ptrpk, kl jih izbere občinski odbor. Ako je v kraju več šolskih voditeljev, stopi v šolski odbor oni, ki ga izbere skupna krajna učiteljska konferenca. Akp tvori šoiako občinp več političnih pbčin ali več vasi iz raznih pplitičnib pbčin, tedaj stppi v šplski pdhor še po en član iz vsake pbčine ali vsake vasi. ki ga izbere politični odbor dotične pbčine. Čl. 192. Člane krajevnega šolskega odbora, razen predsednika in šolskega voditelja, ki sta člana odbora po službi, se izvoli v drugi polovici meseca decembra vsakega tretjega leta, v službovanje se jih vpelje pa 1. januarja po vplitvah. O volitvi in o vstopu v službovanje poroča odbor okrajnemu šolskemu nadzorniku. Clani šolskega odbora ne morejo biti osebe, ki sp bile pbspjene radi slabilt ip brezčastnih dejanj. Akp kak član ne sprejme izvolitve, se postopa proti njemu pp obč;nskem zakonu. Izpraznjena mesta se izpolnijo v tcku petnajstih dni. Ti člani se izraenjajo takrat kot stari. Cl. 193. Na prvi seji po prevzetju dplžnosti se odbor kpnstituira: iz svcje srede izbere ppdpredsednika, tajnika in biagajnika. . Predsednik krajevnega šplskega pdbora je vedno župan dotične polititne občine, v kateri je šo!a. Cl. 194. Seje šplskega pdbora se vrše v solskem poslopju. Skličejo se, kadar je potreba, najmanj pa enkrat v mesecu. na poziv predsednika ali podpredsednika šolskega odbora. K sejam se poziva člane s pismenira vabilom poiom županstva, toda v vabilu mora biti označen dnevni red seje. K seji se morajo povabiti vsi člarri. Seja je sklepčna, kadar je navzpča več kot polovica članov, sklepa se z nadpolovičnim številom navzočih glaspv. Seja se mora sklicati, če to zahtevata najmanj dva člana odbora. Ce predsednik ali ppdpredsednik tega noče storitt, se jih kaznuje z globo 50 dp 100 Din v kprist šolske blagajne. Ako se član odbora ne udeleži seje in zamude fie opraviči, se ga; kaznuje pivič z opominom, kasncje pa z denarno jflobo 25 dp 100 Din za vsakp zamudo _'e kazni izrcka šolski nadzprnik, z ozirom na poročilo šolskega pdbora. izteria jib pa pristojna državna izvršllna ublast najkasnejc trideset dni po prejemu akta. Po l-in roku aiora globo plačati ougovorni uradnik sam. Čl. 195. Dolžnosti šolskega odbora so: 1. skrbeti, da izpolnuje šolska občina točno vse dolžnosti, ki jih predpisujc :akon (čl. 28., 45., 46.) 2. sestavijati vsako lcto proračun za vzdržavanje šole v bodočem šolskcm letu ter ga poslati v določencni času pristojni oblasti v potrdilo; 3. pregicdati ob kuicu vsake^a n;cseca šolsko blagajno in računc in v¦ slučaju ncpravilnosti odrcditi varstvo šol ske imovine; 4. paziti. da se vpišc vsa za šolo dorasla mladež (čl. 57., 60.): 5. paziti, da vsi vpisani otroci redno hiskujejo šolo (čl. 62.); 6. paziti na one otroke, ki so odšli po dovršitvi nižjega tečaja na druge šoie (čl 68); 7. predlagati za odpust šoli odraslo. cbolelo ter za šolo ncsposobno in podobnp mladinp (čl. 70.); 8. dpvoljevali na pfedlog učiteljske konference, voditclja ali po lastnem sklepu v obsegu razpoložljivih materijalnih sredstev izdatke za knjigc. obi. ko, obutcv, zdravila in prehrano siromašnih učencev, za šolske izlete. tckmpvanja, kniižnicc in drugo, kar pomaga k vspcliu pouka in vzgoje; 9. nadzorovati stanovanje in prchrano onih otrok, ki prenočujejo v šoli; 10. skrbeti za povečanje šolskiii fondov; 11. prirejati v sporazumu s šolskim voditeljcm in učiteljstvom šolskc svečanosti in roditeljske sestanke tcr jim prisostvovati; 12. skrbeti. da se najliitrcj.se ln najpopolnejše izvršujejo naredbe in navodiia šolskega zdravnika v poglcdu zatiraiija nalezljivih bolezni in čuvanja učiteljskega zdravja; 13. pomagati pri vseh prireditvah v korist šole, pouka in narodnc prosvcte; 14. prcdlagati pristojnim oblastim. kar hi bilo potrcbno ukreniti za izboijšanje prosvctnili razmcr v solski občini, in 15. izvrševati naredbc pristojnili oblasti, ki se tičejo šolc in so v zakomi osnovane. Cl. 196. Hužbeno zastopa šolski odbur predsednik. To pa ne oprošča ostalih elanov udbora odgovornosti, ako se po zakonu ne izpolnjujejo prcdpisane dolž.usti, ali ako se vrše zlorabc. Kadar ni voditelja šole, more predsednik v slučaju nujne potrebe dovoliti učitelju(-ici) do tri dni dopusta. . .0 tein mora takoj sporočati šolskemu r.adzoiniku. Čl. 197. Šolsko blagajno vodi blagajnik po naredbali tega zak.ona (čl. 4_>.) On je dolžan vsak čas, kadar se to /ahteva. predložiti blagajno in računc- v |)regled šolskemu odboru (čl. 195.) Razcn tega mora blagajnik vsake tri mesece predložiti šolskemu nadzorniku poročilo o stanju blagajne, na koneu računskega leta pa še poročilo o stanju solskih fondov in celokupnega šolskega premožcnja ne glcde na lctne račune. ki jih vppšilja pristpjni oblasti v pregled 'n fdobreiije (či. 47.) Prcdscdnik odbora nc morc vodui lagajne. Čl. 198. Po polrebi more izvoliti <>dl'Pr za tajnika učitelja ali nčitcljico izven t.dbora. V takeir; slučaju nima tajnik pravice glasovanja, kcr ni član odbora. Tajnik sestavlja zapisnike odborcvih sej. sklepov, poročil. predlogov itd . > odi vse pisarniške poslc v spnrazun.u s predsednikom, ki vsc i)odpisujc. poma ga predsedniku v izvršcvanju dolžiiMsti in hrani odborov arhiv. Za delo pri odboru prcjema tajnik nagrado, ki se določi vsakoletno v šolskem proračunu. Čl. 190. Šolski odbor ima svoj last ni opravilni zapisnik, administracijr. arliiv in peiat, ki se ga poslužuje prc_'sednik odbora ali njegov namcstiiik. Arliiv sc lirani v šolski pisarri .-. sc vrse seje. Cl. 200. Za neizpolnievanjo nih dol/.nosti more pr.:l,.dnika, i.la^.1irka in vsc odborovc članc kaznovati z sdobo: šolski iiadzoniik od 20 do 100 Din. prosvetni inšpektor od 100 do 300 iMn. ininister prosvcte pa od 200 do 6« )0 Dir. v kcrist šolske blagajnc. Na isti način se kaznujcjo tudi odborniki i.olitične občine. ki nc bi pomagali šoli in šolskemu odboru pri izvrševanju dolžnosti ali pa se nc bi odzvali njihovim zakonitim zahtevam. Proti kaznim šolskega nadzornika in prosvetnega inšpektorja je dopustna prltožba na ministra prosvctc, zoper kazni ministra prosvcte pa državnemu §vetu v icku dcsctili dni. Kazen iztirja pristojna državna oblast najkasiKJc v tridcsctih dneh po prcianu akta, kcr po tcm roku plača kazcn c.dsjovprni uradnik sam. Čl. 201. Vse dopisovanje šolskega od1 <ora in šolskcga' vodstva s šolskimi i;i vscmi drugimi državnimi oblastmi in uradi se sniatra za službeno ter ni podvržeuo taksam in poštnini. 5. Oblastni šolski odbor. Cl. 202. Vsaka prosvetna oblast imr. svoj (iblastni šolski odbor, ki ga tvorijo: 1. predscdnik upravne oblasti —¦ veliki župan ali njegov delegat; 2. načclnik prosvetne oblasti -- prosvetni inšpektor ali njegov namestnik: 3. najvišji vojaški poveljnik v prosvctni oblasti ali njegov d.lcgat; 4. rektor vseučilišča ali en profesor. 'ki ga izvoli vseučiliški profesprski zbcr. Iako se nahaja vscučiliščc v prosvetni objlasti; j5. rektor ali en profesor višjc peda,goške šole, ki ga izvpli profesorski zbor, ako se šola nahaja na teritoriju prosvet n e oblasti;  6. en ravnatelj učiteljišča iz kraja ali  iz oblasti, ki ga imenuje minister prosvc- 7. en ravnatclj srcdnje šolc iz kraja  ali iz oblasti, ki ga imemije minister prn- svete; 8. po en zastopnik vseli priznar.ih ver v prosvetni oblasti, ki jih imcnuje minisier prosvetc v sporazuinu z ininistrom vcr: 9. župau kraje\rne političnc občine ali niogov namestnik; 10. cn zdravnik -- refcrent zdravstva pri prcsvetni oblasti; 11. en jnžener ~~ refcrent upravne (blasti ali njegov namcstnik, ki ga določi predscdnik upravne oblasti: 12. štirjc okrajni šolski nadzornikl iz  oblasti. ki jih izvoli ohlastna nadzorniška konfcrcnca: 13. dva učitelja osnovnc šolc. ki jili  izvolijo okrajne učiteljskc konference po rcdu. ki <ia vnaprej določi prosvetni inšpektor : 14. po en ugledeu občan iz vsakoga 1 cliličnefra okrtij.i. k' •''¦> !"-nli ^kin.^oiiiri. in  15. cn uradnik iiiiancn. lirravu, h Kra določi minister liiianc.  Vsem izvoljenim ali imenovanim člar.Gin velia maudat tri Icta. Mandat pa sc niore podaljšati s ponovno izvolitvijo ali iincnovanjem. Ov odstopu in o vsaki i>i'ciu-:iibi pri oblastnem šolskcin odboru je inšpektor dolžan obvestiti niinistra prosvcte. Čl. 203. Predscdnik oblastnega šolskega odbora jc prosvetni inšpektor, nadomešča ga podpredsednik, ki ga izvoli odbor"iz svoic srcdc ])ii prvi redni Odbor iina tudi svujcga tajuika, ki y;a sain izbere izmed svojih članov ali pa izven odbora. V tem slučaju mora bifi izvoljena oseba iz prosvetne stroke. l)redvsem učna oseba, ki je postala ne sposobna za poučevanjc. Tajnik prej.iiia iz hlagajnc oblas^nc kra šplskcga odb';ia plačo. ki se jo vsako  lcto določi v proračunu. Učuc oscbc, ki so izvoljene za ta.|nika, nimajo pravicc na denarno nagrado, loda oproščene so pouka. Ci. 204. Prcdsednik sklicuje seje i;u  potrebi in skrbi, da se izvršujcjo odborovi sklcpi. Scje sc vršc v kraju, kjer jc sede/. rrosvetnega inšpektorja. Člani sc pozivajo k sejam pismeno,  obcnem sc jim dostavlja tudi dnevni red.  K sejam sc morajo vabiti vsi članl.  Sklepi so veljavni, kadar je navzoča  nadpolovita celokupiicga števila članov,  sklepa sc z navadno vcčino glasov. i Če zahteva scjp najmanj pet članov odbcra skupno ali posebej. mora se sklicati \ tcku pctnajstil; dni. Vsi povabljcni člani se niorajo udc' ' ¦'<¦ ali pa opravičiti odsotnost. ;c nc smc zaključiti. doklcr ni s-ievni red. J05. Dol/nosti oblastncga šolskc,^:i (dbora so: j 1. pomagati v vsakem poglcdu," s i svctoni in dcjanjciti. ministru prosvete I pri izLol.išcvanju šolstva in prosvctc nai roda v prosvctni oblasti; 2. dc-lovati pri ustvarjanju novih š_lskih oIkim in pri graditvi novih šolskili PGslopij; 3 skrbeti, da sc v celi oblasti stare. ! predpisom neodgovarjajoče, nezdravc in premajhiic šole, kolikor jc mogoče povc- čajo, popravijo ali pa popplnpma zamenjajp z novimi; 4. širiti pismenost med odraslimi, ki so že zaniudili dobo rednega šolanja; 5. pomagati moralno in materialno i:ri ustanavljanju šolskih stanovauj za učer.ce in začasnih šol ter tečajev v krajili, kjcr ni Sol, in za tak pouk učiteljstvo nagraditi iz svojih sredstev; 6. skrbeti za ustanavljanjc in vzdržavanjc oblastnih šol za slabotno, nera?vito in abnormalno deco; 7. podpirati materialno učiteljske tcčaje, ki sc vrše radi izpopolnitvc in pnznavanja pcdagoško-naučnih novosti (či. 188. točka 23.): 8. podpirati niaterialno in moraln.) učiteljske in šolskc izlcte radi poznavanja naroda in domovine; 9. skrbeti za ustanovitev in povečanje stalnega oblastnega šolskega fonda za izboljšanje prosvete v celi oblasti; 10. pravočasno sestavljati in vp )šiljati pristojni oblasti v odobrenje svoj letni proračun dohodkov in izdatkov ter se po njem ravnati; 11. upravljati tudi drugo imovino: ii-.lano\c, darila, fondc. dohodke glob. nepremičnin itd.; 12. paziti, da izvršujejo šolske občinc in njih odbori točno svoje dolžnosti; 13. pvcgledovati in potrjevati lotnc ])roračune za izdržavanje posamcznib ^ol ter jili potem pošiljati pristojni finanini oblasti v nadaljno poslovanje; 14. prcgledati in potrjcvati lctne radmc krajevnih šolskih odborov; 15. nadzorovati vse krajevne šolske fonde in druga imetja ter njihovo upravo: 16. 'f-šcvati spore, ki bi se poi?.vili radi delitvc cerkveno-šolske imovine' 17. rcševati spore pri razdelitvi šolskega prcmoženja v slučaju delitve šolske Pbčine (čl. 38.); 18. podpirati in olajševati nabavo pptrebne šclske oprave, učil, knjig, itd.; 19. skrbeti, da je v obla.ti vedno dovolj odpbrenih in predpfsanih solskili knjig, pisalnih potrebščin. risarskega materiala itd., in 20. prcdlagati i;iinistru prosvete vsc kar bi bilo potrcbno ukrcniti v ohlasti za i/_boljsa;ije šolstva in prosvetc. il 206. Oblastni šolski odbor itti.-i svojo blagajno. ki jp vodi pp proračuna in zakonitih prcdpisih blagajnik oblastne fiiičuične ui)ravc. ki ga določi minister i;ua;:.. Cl. 207. Ako prcdsednik ali člani nb lastnega solskega pdbora ne vršijo zakcnitc ciolžiiosti, jih ministcr prosvete kaznuje z denarno globo od 100 do 600 Din. v Kcribl oblastne šolskc blagajne. Cl. _0^. Oblastni šolski odbor ".nia j>vuj opravilni zapisnik, arhiv, počat in vse pcnebae pisarniške pritikline. V_sc dopisovanje se vrši s prcdsednikuvim aii podpredsednikovim podpisciii, čko je predsednik odsoten ali zadr/an. Arhiv *e lirani v prpstorih prosvetne.;a inspcktovj«. Vodi ga tajnik. Čl. 209. \*i člani oblastnega šolsk:ga odbora, kl prebivajp izvcn kraia, d<; be za čas sej in za ppt nagrado, po zakonu o potnini in dnevnicali višjih bradnikov Cl. 210 Vst dopisovanje oblastnesii; §olskega c.dbnr'.! je službeno in jc nrostc plaie".'tn»a tak.-, in poštnine. IV. t-o^vtovalni šolski zbori. 1 tčiteljski iior. Cl. 2u. Vse učiteljstvo cne šolc /. vodit.ljem tvori učiteljski zbor te šole. H konferenci se sestanc v začctku vsakfc,;a mestca, po potrebi tudi večkro;. Konfercnce sklicujc in vodi vodit.Ij (-ica) šole. Zapisnikarja(-ico) izbcre učiteljstvo iz svoje sredc. Sklcpa se z vcčino glasov. Cl. 212. Učitcljska konfcrenca vrši sledeče posle: 1. dogovarja sc o onotncin postopanjit vscga učitoljstva v ])oglcdu vzgoje in izobrazbc šolske dcce in o disciplini v šoli in izven nje; 2. dogovarja se o pravilncm postopanju pri pouku tcr vzdržujc cnotnost pouka v vseh razredih: 3. sklcpa in prireja šolske izlete, teknio, šolske svcčanosti, prireditve itd.; 4. jtrodiaga nabavo potrcbnih učr.ih pripnuK;ljkov, oprave itd.; -•. predlaga učence za nagradc konccai šolskega lcta; 6. izbira in predlaga ubožne in pridnc učence za j)odporo iz šolskega fonda ali drugili virov; 7. razdeljuje po razredih knjigc in šolske potrebščinc z ozirom na štcvilo ubpžnih nčenccv v razredu; 8. skrbi s šplskim odborom za ureditcv ^plskih fondov in drugc iinovine tcr za njihovo povečanje; 9. skrbi za napredek šole in za nje: ugled; 10. prireja roditeljske sestanke v šoii v svrho dogovora o vzgoji otrok in vez. med šolo in domom. Čl. 213. 0 vseh važnejših sklepih uči tcljskc konferencc obvcšča voditelj §olskega nadzornika. 2. Okrajjna učiteljska konferenca. -Cl. 214. Učiteljstvo osnovnih šol \ cueni šolskcin okraju tvori okrajno učiteljsko konferenco. V mestih, kjer sta dva ali več nad zornikov, tvori brez ozira na število 5olskih nadzornikov vse učiteljstvo sanu, eno učiteljsko konfcrenco. Cl. 215. Okrajna učiteljska konfereuca se redno sestaja enkrat na leto, in t<. v pouka prostih dneh. Kadar se pokaže nujna potreba, more sc sklicati z dovoljenjem ministra prosvete tudf izredna konferenca v kateren:koli času leta. Konferenco sklicujc šolski nadzornik v sporazumu s krajevnimi učiteljskjn.i konferencami. , Predsednik konfercncc je šolski nadzornik, nadomcšča ga podpredsednik, ki ga izvoli konferenca iz svoje srede. Konfcrenca izbcre izmed sebe tudi dva zapisnikarja, ki vodita in sestaviu zapisnik konference. Udele/.ba na konfcrcnci je obvezna Sklepa se z večino glasov. Cl. 216. Okrajna učiteljska konfcrenca vrši sledeče posle: 1 prctresa pedagoška vprašanja, ki se tičejo osnovnc šole in so tia dnevnetr. redu; 2. posluša in ocenjujc vzorna predavanja, ki jih prirejajo posamezni člani; 3. določa tcnie za prcdavanja na prihodnji konferenci in zbira zanjc poročila. 4. dogovarja se in dcluje na strokovnem izpopolnjcvanju svojih članov; 5 pretresa vprašanja o zaprekah šolskega poslovanja in o načinu njihov: odprave; 6. prctresa vprašanja o vzgoji širšt ckolicc in o načinu, kako bi šola poveča la svoj vpliv nanjo; 7. dogovarja se o prirejanju šolskil izletov, tekem in svečanosti v širšeni obsegu in o nčiteljskih predavanjih za v,:> rod; 8. vo\\ svc;ic zastopnike v komisiii za oddajo u.iteljskih služb. učiteljsko dlsciplinariio sodišče, obiastni solsk? odbo; itd. (čl. 131.. 140. in 202.). O vsch scstatikih in dclo\ anju okrainih učiteljskih konferenc predloži okra.: ni šclski nadzornik potoin prosvetneg. inšpektorja nb^iviio nnmr-iln minis+r" prosvete. Konterenei ir.orcjo pnsosi\o\ au .u«; rčitelji(-ico) orivatnih sol. toda nimaji , ravice glasovanja. Čl. 217. Kadar sc učitcljstvo udele/. koiiierence. mu pristojajo dnevnice ir potnine iz državnc blagajne. po zakotiu kckor drugiin uradnikom. ki slu/beti" potujcjc. 3. Oblastna nadzornlška konferenca. Cl. 21-S. Prosvctni inšpektor skličc po potrebi enkrat na leto vsc šolske nadzornike svojc oblasti k oblastni nadzorniški konferenci radi sporazuma v enotnem delovanju in radi pretresanja va«: nejših načclnih vprašanj, ki se nanašaj! na pouk, vzgojo, uredbo šol, šolske knji.re, učne načrte in vsc drugo, kar se ti& ccle oblasti. Cl. 219. Clani oblastnega nadzorn; škega zborovanja dooe za w., _i:!?v"r;: in potovanjadnevnice in potnino kot uru g; ukazni uradniki, kadar potujejo slu? beno. 4. Inšpektorska. konierenca. Čl. 220. Kadarkoli sc pokaže potreb. in možnost, iTiore minister prosvctc sklicati oblastnc inspektorje k inšpektorsk. konferenci. Razen inšpektorjcv so člani t_ kon fcrence po svoji službir načclnik oddclka za osnovtie šolc; nadzornik učitcljišč: refercnti oddelka za osnovne šole i'A šef odseka za naro.lno prosveto. Scjc sc vrše v ministrstvu prosvcr. (;.li kjer jih to določi). Sejam ])redscduje načclnik oddelk."' za osnovnc šolc ali podprcdsednik Podprcdsednika in zapisnikarja voli kc.nicrenca iz svoje srcde. Čl. 221. Inšpektorska konferenca protrcsa sledcča vprašanja: 1. o učnih načrtih in prograinih vseh vrst osnovnih šol; 2. v šolskih knjigah in drugili u**ni'' sicdstvih za osnovne 5p1c; 3. o učnih i:i praktičnib tečajili za izpopolnitcv učiteljstva osnovnih šol in Ł^ izobrazbo učiteljstva za poučavanje i'prosvcto širšili narpdnih progpv; 4. o liačinu povečaiija števila učitc!1 skega osobja radi popolnitve izpraznl*"1"" nih mest In ustanavljanja novih šol; 5. o preuredbi narodne šole in narodiie izobrazbe vobče; 6. na zahtevo ministra prosvctc predlaga osebe, ki bi se jih moglo upprabiti za z*časne in stalne okrajne šolske nadzornike. Konferenčni sklepi se izroče ministru prosvete kot predlogi. Cl. 222. Za člane inšpektorske konierence veljajo odredbe čl. 209. tega zakona \ Odnošaji šoie napram Ijudstvu družinl, občini in cerkvi. Cl. 223. Vsak državljan kraljevine . ima pravicp, da brezplačnp špla svoje otroke v psnpvni šoli. Zatp pa je vsak dr žavljan dplžan, da ppmaga šoli in šolskun oblastlm, kadarkoli se pojavi potreba. Čl. 224. Starši otrok so dolžni po^i Ijati redno svpjp decp v špIp in se zanlmati za njihovo učenje in vedenje v šoii in izven nje. ()ni mprajo na voditeljev ali ucuc Ijev poziv priti v šolo, bodisi na posebei, poziv ali pa na roditeljski sestanek. Čl. 225. Vsaka šola je dolžna prlrcjati rpditeljske sestanke, kadarkoli je potrebno, a najmani enkrat na letp raui zbližanja šole in dpma in skupnega dei)vanja na vzgpjnem pplju. Po potrebi se posamezni sklepi dosiavljaju potom šolskega odbpra polittc ai občini in drugim pblastem, katerin f-odelpvanje in ppmpč je potrebna. Čl. -226. Občina je dolžna ppdpirati usnpvnp špIp in ji biti ppmpč ob vsak; priliki, — posebno pa v pogledu vzgoj. in zaščite otrok izven šple. Čl. 227. Občina mpra na zahtevp §olskega voditelja, učiteljstva ali šolskeua odbora, kateregakoli občana, stari.c\ atrok ali šolskega nadzornika poklicati na odgpvor in kaznpvati vsacega: 1. kl nagpvarja starše, da ne pošiljadece v državno šolo, 2. ki učence uči slabih stvari in jili jtlvrača od šole; 3. ki ne skrbi za izobrazbo svoje de- .. ki kot delodajalec jemlje na de! olsko deco, pa jih ne pošilja pravoCasn > šolo: 5. ki pred otroci ali starši oniaiovauje šolo in učiteljski ugled; 6. ki brez dovoljenja prihaja med poukpni v šolo in ruši šolsko delo in red. Čl. 228. Spremljanje učencev v cerkev ie za učiteljstvo obvezno: pb narodnth in Jržavnih praznikih, v začetku šolskega leta, na koncu šolskega leta, k prejerr<auju pbhajila in na praznične dneve tekpr.i ieta, po določeneni razporedu, akp ;ie .erkev v Kraju, kjer je šola ali pa najd.- e tri kiloinetrc od šole. Ce pa je cerkev izven niesta in od~ jjljena več kot tri kilometre, mora du- ovnik opraviti klicanje sv. Duha in zauvalnlco _na koncu leta) v šoli. Učiteljstvo spremlja otroke samo k obbajilu v velikem iipstu, sami pa gredo le ob rva/odnih in državnih praznikih. čitanje (pravoslavni obre."> v cer- vi ni za učiteljstvo pbvezno. XI. Privatne šole in učettct. 1 Čl. 229. V onih krajih, kjer ni državne Šole, morejp ppsamezni državljani ' kraljevine Srbpv, Hrvatov in Slpven- j cev ali po zakonu priznan. driižbe usti j noviti osnovne šple ali privatnp ppuče'¦vati in vzgajati svpje otroke doma, to ,• !pa le z dovoljenjem ministra prosvete iu j ;po odrodbah tcga zakona. jČl. 230. Privatna šola sc inore ustainpviti ppd sledečimi pogoji: ! j1. da se svrlia šolc krije s svrho državnih osnpvnih 5ol. ki je predpisana po :tem zakonu; i2. da se šola ne izdržuje iz kakih j sumljivih virov, namenjenih protidržav- j ! nemu delu in proti - narpdnim interespm; j i3. da je šolsko poslopje primerno za |  špIp pp velikosti in po higijenskih zahte vah, in da je po zakonu podedovana, kupljena ali v zakup vzeta svojina šolskega lastnika; 4. da ima potrebno šolsko opravo 'n  učila ter da je vse to v dobrem stanju: 5. da ima šplsko knjižnicp izbranih pedagpških in naučnih spisov in časopisov brez protidržavne tendence; 6. da se učni načrt in vzpored ujemata z načrtom in vzppredom državnih  šol iste vrste in da so eventualne izpre membe jasno pznačene;  7. da je dpvoljnp število šolskih  otrok samo cne narodnpsti, za katero se  prosi dovoljenje; 8. da se pouk vrši ali v državnem je- ziku ali pa v jeziku one narodnpsti, ki ji ptrpci pripadajp; : 9. da ima učiteljstvp po rojstvu aii 1 kasneje pridobljeno državljanstvo kraljci vine Srbov, Hrvatov all Slovencev; i 10. da njihova predizobrazba in vsa ! druga kvalifikacija odgovarja kvaliiika' ciii državnega učiteljstva teh šol; 1 11. da se lastnik privatne šole obve- že, dati vseinu učiteljstvu tako plačo in '¦ vse doklade, kakršne prejema državno ' učiteljstvo enake kvalifikacije in služb?^ : nih let; ¦ 12. da lastnik šole pripravi svojemu učitcljstvu in njegovim družinam v slučaju starosti, pohabljenosti ali smrti tako ppkojnino, kakršno izplačuje država državneinu učiteljstvu; ' 13. da minister prosvete potrjuje predloženo učiteljstvo; 14. da se lastnik privatne šole na svojo osebno odgovornost zaveže, da sc ne bo v šoli ničesar učilo, kar bi bllo protivno državnim ali narodnim interesom; [ 15. da učiteljstvo dobro obvlada ; službeni jezik; 16. da se j)ri pouku odmeri dpvolj mesta in pažnje državnemu službeneniu jeziku, najinanj pa dvanajst ur tedensko ¦ v vsakem razredu; 17. da se tudi na teh šplah vrši državno nadzprstvp pp istih državnih or- ' ganih, po katerih se in kakor se vrši na 1 državnih šolali brez kakih zaprek od strani lastnika, uprave, učiteljstva ali kateregakoli činitelja, ki je v stiku s šolo. Vse odločbe 0 ustanovitvi, zatvarjanju in urejevanju privatnih šol izdaja minister prosvete na predlog prosvetnega inšpektoria in po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta. ČL 231. V privatnih šolah se, kakor , na državnih, končava pouk z letnim iz- ! pitom. | Te izpite pptrjuje minister prosvetc na prpšnjo Solskega vodstva. ., Izpitu predseduje ppsebni odposla nec ministra prosvete ali pa šolski nadzornik dotičnega šolskega okraja. Za te izpite plača šola predsedniku dnevnicp in pptnino, po zakpnu p službenih pptovanjih viSjih uradnikov. Izpričevala teh šol so polnoveljavna: ako je na njih napisan datum in številka dovoljenja za izpit, ako jih je podpisal ministrov odposlanec ali nadzornik in ako so po predpisanih kolekpvana. Čl. 232. Starši ali njih namestnik! smejp svoje otroke poučevati tudi doma, ako sp sami za to izprašani, all akp vzdižujejo kot učitelja osebo, ki ima popplno kvalifikacijo učitelja(-co) osnovne šole. Za to pa niprajp dobiti dovoljenjc oblastnega prosvetnega inšpektorja. ,  Čl. 233. Oni učenci, ki se uče doma, morajo na koncu solskega leta polagati izpit na državni šoli kpt privatni učenci. Za take izpite se plača za vsak razred ppsebej predpisana taksa šolskeniu '' voditelju in dvema učiteljema(-cama), ki otroka izprašujeta. Učenca ne sme izpraševati ona oscba, ki ga je učila. ,, Na isti način se postopa tudi z onin.i učenci, ki so se odgojevali v inozemstvu 11 na državnih ali privatnih šolah, ker so njihovl star§i živeli v inozemstvu. V takem slučaju se za otroke državnih urad'' nikov ne plača nit} taksa, niti nagrada, || XI). Prehodne odredbe. j Cl. 234. Za izobrazbo vseh vrst uCi} teljstva in drugega strokovnega osobja. i ki je potrebno za izvršitev tega zakona, ! se minister prosvete pooblašča, da more ! po potrebi odpreti specialne strokovne šole ali tečaje v državi in pošiljati na dr- ¦ žcivne stroške gojence v tozadevne šole j v Inozemstvo v svrho strokovne iz[ obrazbe. Čl. 235. Minister prosvete se poobla- ' šča, da izvedc odredbe 0 višjem tečaju (čl. 17. in 20) postopoma z ozirom na i materijalna sredstva in učiteljske moči, ; ki z njimi razpolaga. On predpiše tudi potrebne učne načrte in vzporede za oba tečaja, po prejšnjem zaslišanju inšpektorske konference ¦ in glavnega prosvetnega sveta. | Čl. 236. Prvi razpored učiteljstva I (oddaja služb) po tem zakonu se izvrši I od 1. januarja do 1. maja .... leta, do i tega časa pa s§ ne izvrše nikaka premei šcenja, razen izvzetih sluČajev na prošnje : ali po neodložljivi potrebi. i Cl. 237. Vsl sedanji stalni učitelji iri učiteljice, ki so po razpisu dobili mesto po zakonu od 19. aprila 1904. leta, z u 1 premembami in pppplnitvijp pd 23. juhji' 1919. leta, pbdrže tudi nadalje svpja mesta, ako imajo pravico stalnosti po tem , zakonu. Dvanajstletna perioda stalnosti so začne z dnem, kp stppi ta zakon v veljavp. Čl. 238. Sedanje začasnp učiteljstvo osnpvnih šol, a ravno tako tudi učitelj- stvo obrtnih in drugih šol, ki nlma p< polne kvalifikacije za stalne učitelje(-cc> osnovnih šol po tem zakonu, se imenuji jp za stalne, ako so nastopili službo prt začetkom vojne 1. 1914. in če so v te. času pokazali dober vspeh v šolsketn d<. lu in že dolgo niso bili kaznovani. Ako naknadno ne polože izpita^ sjim izplačuje periodična povišica sani dptlej, dpkler ne dpseže 75% najveČK učiteljske plače. Cl. 239. Dosedanji !K>mpžni učitel; (ice), ki sp vspe_no poučevali najma: pet let ter so sc pri tem odlikovali v pt uku in delu pri narpdni prosveti, se n«. mestijo po tetn zakonu za začasne uč; telje(-ice). Cl. 240. Minister prosvete se p<> oblašča, da končno reši tudi vprašanje ¦ prevzetju in pridržanju v državni služb prejšnjih, eksarhijskih učiteljev(-ic) \ južnl Srbiji. Čl. 241. Minister iinanc preskrbi i stavi m|nistru prosvete na razpolago p(trebnp svpto denarja za ustanpvitev šoi skega fonda po čl. 42. tega zakona. Ta fond začne poslovati v p<>četku računskega .... leta. Vsi drugi šolski in cerkvenošolsifondi se morajo prepbraziti pp tem zakonu do konca tega leta. V istem 5asu sizvrši tudi razdelitev dosedanjega skur nega cerkveno - šolskega premožen; i vseh veroizpovedi. Razdelitev se izvr \ sorazmerno med cerkev in i>olo. ako ni : usianoyi drugače odrejeno. Cl. 242. Sedanje privatne verske §( ! le, kjer poučujejo redoyniki(-Ce), se zr. 1 'pro na koiicu tega šolskega leta. x\ ' mesto njih se pa ustanove državne sok ako jih ni v kraju, ali pa potrebno stevil ! novih razredov. Redovniki(-ce), ki iinajo kvalifikacij učiteljstva osnovnih šol, se nameste z državne učitelje(-ce), ako pristanejo n. vse pdredbe tega zakpna in zakpna uradnikih državljanskega značaja. Čl. 243. Sedanji začasni šplski nad zorniki, ki sp vspelnp službovali ko J učitelji najmanj deset in kot nadzprnil najmanj pet let, se imenujejo za stain i tudi brez dopolnilnega nadzorniškega u \ pita (čl. 177), ako jih predlagata inšpektorska konferenca in glavni prosveti; svet. V nasprotnem slučaju ostanejo tuc nadalje začasni ali pa se vrnejp na me . stp, odkoder so prišli. I Čl.~244. Sedanji stalni šolski nadzor niki- ki imajo kvalifikacijo po toč. 1. čl. ; 177.' tega zakpna, se potrdijp za stalnc nadzornike po tem zakonu na njihovo ! privoljenje in na predlog inšpektorskc konference ter glavnega prpsvetnega ! šveta. i .._C1. 245. Vsi sedanji deželni in okrožni šolski nadzorniki se stavijp na razpo- ; lago ministru prosvete. čl. 246. Ko stopi ta zakoti v veljaVo. sp razveljavljeni vsi dpsedanji zakpni, žakpnske pdredbe, uredbe, razpisi in predpisi v celi kraljevini Srbpv, Hrvatcv in Slpvencev, ki nasprotujejo določbam tega zakpna.