Štev. 272 Hitita Man v nMfkl mrnmmkm V Trsta, t srido 30. novembra 1931 Posamezna številka 20 stotSnk letnik XkVf Izhaja — Izvzema ponedeljek — vwk dan — Uredništvo: ulica sv. Pra.-tliffca Asiskega ftev. *>. L nadstropje. — Dopisi tuj se pofitjajo uredništvu. — Nefrauitirsna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodlna — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edicost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32._ in cei> let« L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST r. v Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se vi£>: • Slrolcosti ene kolone (72/»«). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm t> i 4 » ;iot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vaMIa po L 1.—, oglasi deua.nla z./odov mm po L 1 — Mali oglasi po 2) stot bessJa, najmanj pa L 2. — Oglus1 naročnica in reklamacije seooŠillaio izkliučao unravi Edinosti. v Trstu, ulica Frančilka Astškega štev. 20,1. nadstropje. — Teictoa wedni3tva in uprave 11-37! JIIOOSLOTMI! Spet stojimo pred ljudskim štetjem. To pot se bo vršilo za našo deželo prvikrat skupno 3 kraljevino Italijo. V starih pokrajinah ne bodo šteli po jeziku« a tudi rano-vopriklopljene jim ni do čiste resnice o narodnih razmerah. Pridržali so način avstrijskih ljudskih štetij po občevalnem jedilu« Za splošne podatke Varo zaupajo: satira bo vam izpolniti rodbinske pole« ki jih prinese in spet pride ponje uradnik za ljudsko štetje. Za jezikovne podatke pa vam ne zaupajo, marveč jih uradnik, kadar pride no rodbinske pole, SAM ZAPIŠE V POSEBNO POLO, ki vam je ne bo dolžan ne pokazafi ne predložiti v podpis. Te pole se izpolnijo samo za tiste družine, ki rabijo drug občevalni jezik, ne italijanskega, in sicer za naslednja vprašanja: 1. kateri neitalijanski jezik rabi družina? 2. koliko članov družine ga govori? 3. koliko članov družine zna zadosino italijanski jezik ali kako italijansko narečje? Namen je očiten: s prvima dvema vprašanjema se zniža Število Jugoslovenov, s tretjim vprašanjem se pa zviša število tistih, ki jim, po mnenju nasprotnikovem treba več jugoslovenskega uradovanja, ju-o o slovenskih šol, «ker znajo zadostno italijanski*. Ah, koliko je statistična umetnost spet napredovala! JUGOSLOVENI! Kar se ljudskega štetja v obče tiče, dokažite tudi to pot, da ste izobražen rod: izpolnite torej rodbinske pole pravočasno, pravilno in točno, tudi če vam jih po nemarnosti ali brezbrižnosti predložijo s samo italijanskim besedilom. Kdor potrebuje pojasnila, naj se obrne do pristojnih uradov in do naših zaupnikov. Kolikor je bilo mogoče v težavnih razmerah in ob prekratko odmerjenem času, (saj potrebna navodila še do danes niso zakonito razglašena), je podpisano poskrbelo, da vam jih bo na razpolago, kateri vam pomorejo pri izpolnjevanju rodbinskih poL Kar se pa tiče vprašanj po občeva?nem jeziku in poznavanju italijanščine, spominjajte se tega: 1. da OBĆEVALNI JEZIK V JUGO-SLOVENSKI DRUŽINI je in ne more biti drugačen kakor SLOVENSKI, HRVATSKI ALI SRBSKI, kakor ga katera družina ravno rabi in imenuje: _. 2. da slovenski, hrvatski aH srbski jezik v jugoslovenslri družini govorijo m morajo govoriti vsi, moški in ženske, stan in mladi, da je v takšni družini prvo otrokovo jecljanje in poslednje starčkovo modrovanje odmev tiste mile govorice, ki smo jo Podedovali od pradedov in jo hočemo ohraniti bodočim rodovom; 3. da znate ZADOSTNO italijanski, ne že, če površno razumete tujo ' go samo tedaj, ČE MOMTEV NJEJ SAMOSTOJNO IN RAZLOČNO IZRAŽATI SUME mu V^OVRSTNm RAZ-MERAH, in da vam ne smejo izrabljati jezikovne dovzetnosti in vljudne ali vsiljene popustljivosti v pogubo pravicam vašega lastnega jezika. MARSIKOMU BO TEŽKO SPRAV.TI RESNICO DO POLNE VELJAVE, MARSIKOMU TUDI NEMOGOČE UPRETI SE N OGOVARJANJU, PRITISKU, GROŽ-NJ AM. TEJ NEVARNOSTI JE TtcfcBA GLEDATI V OČI: KDOR ZMAGA, TE-Su ČAST, A KDOR OMAGA, NAJ SE TOLAŽI S TEM, DA LAHKO NA STO DRUGIH NAČINOV IZKAŽE SVOJE JU-GOSLOVENSTVO, KI MU GA JE URADNA STATISTIKA ZATAJILA, VSEKAKOR NAZNANITE PODPISANEMU VSAKO ZLORABO, VSAKO NEZAKONITOSTI JUGOSLOVENI! Na vas je po teh navodilih prestati tudi to preizkušnjo. Podpisano pa v vašem imenu, V IMENU NAŠEGA NARODA, KAR GA JE NA STOTISOČE POD ITALIJO, DVIGA VNAPREJ SLOVESEN PROTEST PROTI VSAKEMU IZRABLJANJU U-SPEHOV TEGA LJUDSKEGA ŠTETJA. ZAKAJ ŠTETJE, KI SE VRŠI NEZADOSTNO PRIPRAVLJENO, BREZ JAMSTVA ZA PRAVILNOST, NA PODLAGI OBČEVALNEGA JEZIKA MRAČNEGA AVSTRIJSKEGA SPOMINA IN NEKAKIH POiZVEDEB NOVEGA KOVA PO «ZADOSTNEM» POZNAVANJU LAŠCI-NE V DOBI BREZPRAVNOSTI IN NASILNEGA TERORIZI* N J A NAŠEGA LJUDSTVA, TAKŠNO ŠTETJE NE MORE OBVELJA il PRED SODNIM STOLOM PRAVE STA-TISTIČNE VEDE. V TRSTU, 27. novembra 1921. Politično društvo «Edinost». Jugoslavija Vladna kriza v Jugoslaviji rešena Vladni kriza v Jugoslaviji se je rešila na sledeči podlagi: Koalicija med demokrati in radikalci ostane, oba kluba sta imenovala svoje zastopnike, ki bodo v posebnem odboru izdelali sporazum. V kabinetu se bodo izvršile nekatere osebne izpre-membe. Glede ministrstva za notranje posle je izjavil dr. Krizman da bo osta.o se nadalje v rokah demokratov. Tezisce i e-Sevanja politične situacije so seda, klubi strank h? vse kaže da ne P^e do nob onih kombinacij ki lezi,o zuna, kcmUci,e^ Protič sodi o položaju, da bo morat Pašic bržkone podati ostavko, ako se ne bo ho-tel »meriti svojemu klubu al demokra- LTulani so za koalicijo. Iz Belgrada noročaio da prevladuje tendenca, da pii-Se[o t rekonstruirano vlado osebnosti čilega značaja in strokovnjaki. Belgrajsko časopisje z velikim zadovoljstvom pojavlja način, kako je bila preteča kriza rešena. . Položaj v severm Albaniji BELGRAD, 29. Glasom poročil ^severne Albanije traja še vedno bojmed Mirt- diti in četami tiranske vlade. Zanimivo je dejstvo, da tiranska vlada ententne komisije, odposlane od Zveze narodov, m po-slala v severno Albanijo, ampak jo je oiri-. Jrala v okolico Debra in na Ohridsko jezero Tiranska vlada skuša na ta način dobiti čas, da pomiri Miridite in potem dokaže anketni komisiji ugodnejši položaj v severni Albaniji. Italijani začeli izpraznjevati tretjo dalmatinsko cono Iz Splita poročajo: Opažati je, da so italijanske čete začele izpraznjevati tretjo dalmatinsko cono. Vojni material vozijo v Zader. Jugoslovensko zunanje posojilo Kakor poroča ^Beogradski Dnevnik«, -c od treh predloženih ponudb najugodnejša omidba angleške finančne skupine. Vi. smatra, da je ponudba bančnega sinjima Bolton, Widward & Co. najugodnejša, za časa bivanja finančnega ministra dr. Kumanudija v Londonu je bil dosežen dogovor za to posojilo. Londonski sindikat je stopil v dogovore z angleško vlado, da se izvedejo običajne formalnosti za dovoljenje tega državnega posojila. Odgovor angleške vlade pričakujejo v kratkem. Po-nuaeb Rotschildove skupine in bančnega sindikata jugoslovenska vlada ni vzela v pretres. ____ Rusija Odnošaji med Rusijo in Ameriko HELSINGSFORS, 27. Glasom vesti iz Moskve se je v Čiti, v glavnem mestu daljno vzhodne republike o tvoril ameriški kon-sulat, To se smatra kot znamenje zbliža- pja med Rusijo in Ameriko. t k Rusija plača svoje dolgove Poljaki. VARŠAVA, 28. Prispela je na poljsko mejo prva pošitjatev zlata iz Moskve kot izplačilo prvega dela zaklada bivše ruske države, ki gre novi državi m kot izplačilo drugih gospodarskih pravic, ki jih določi riika mirovna pogodba, __ Italija Jugoslovenska vlada izrazila obžalovanje v Rimu RIM, 28. (Štefani) >-Messaggero« javlja, da je juge slovenski poslanik v Rimu Antoni jevič izrazil v ministrstvu vnanjih stvari, da jugoslovenska vlada .obžaluje žaljivo pisanje bel-grajske »-Tribune^ o počastitvi italijanskega neznanega vojaka. Nemški poslanik v Rimu demistoniral RIM, 28. Nemški poslanik v Rimu von Be-erenberg-Gossler je podal svojo demisijo. — Nemški poslanik je baje prosil svojo vlado, naj ga odpokliče iz Rhna, ker smatra da v sedanjih razmerah ne bo mogel doseči ciljev, kt si jih/je postavil. OTVORITEV ITALIJANSKE ZBORNICE Umor poslanca Di Vagno. — Incident med italijanskim in francoskim zastopnikom v Washingtonu V četrtek se je otvorila italijanska zbornica po precej dolgih počitnicah, tekom katerih se je Bonomijeva . vlada pokazala večkrat precej nemočno nasproti posameznim političnim strankam, ki se med seboj borijo. Posebno kočljiv je postal položaj vlade po znanih dogodkih tekom fašistovskega kongresa v Rimu. Če se prišteje k temu še dejstvo, da sta Gio-litti in Nitti v zadnjem času zastavila ves svoj vpliv proti Bonomijevi vladi, katera stoji ves čas svojega obstoja na zelo šibkih nogah, in da si Bonomi vkljub vsej dobri volji doslej ni mogel utrditi svojega položaja, ker ni popravil nobene napake prejšnje vlade, pač pa si je še bolj obso-vražil svoje prejšnje nasprotnike, — postane jasno, da čaka Bonomijevo vlado te dni hud boj. Prva seja zbornice, ki se je vršila v četrtek, je minula precej mirno. Ves dnevni* red je izčrpala razprava o umoru socialističnega poslanca Di Vagno. Predsednik De Nicola in ministrski predsednik Bonomi sta izrazila v toplih besedah obžalovanje tega umora s strani zbornice in vlade. Druga seja je bila bolj burna. Po kratki razpravi o usodi jetičnih vojakih je zahteval fašistovski poslanec De Vecchi pojasnila o incidentu med italijanskim zastopnikom na washingtonski konferenci Schanzerjem in francoskim ministrskim predsednikom Briandom Po poročilu, ki ga posnema «Corriere deli a Sera» po poročilih fran. dopisnika v Washingtonu Pertinaxa, se je vršil dogodek baje tako-le: Pred Briandovim odhodom iz Washingtona se je vršila privatna seja komisije za razorožitev na suhem., Na tej seji je predlagal italijanski delegat Schanzer, naj bi se izdelal načrt za razorožitev zapadne in srednje Evrope, pri čemer pa naj bi se upošteval posebni položaj Francije. Briand fe energično protestiral proti temu predlogu, češ da bi se na ta način Francija pokazala svetu kot država, ki ovira splošno pomiri«®^ Ker pa je Schanzer zelo poudarjal italijansko hrepenenje po splošni razorožitvi in je venomer ponavljal, da se njegova vlada poizku^ pomiriti s svojimi sovražniki z onstran meje potom razorožitve, ga je Briand izzval z besedami: «Kdo pa so ti vaši sovražniki? Jih lahko imenujete?* Gospod Schanzer ni hotel omeniti Jugoslovenov, na katere veže ta Italijo rapalska pogodba in dogovor o sodelovanju, in je molčat Briand pa je nadaljeval: «Kar se tiče velikega zmanjšanja vojske, s katerim se hvalite, ali ni res, da ni prišlo do tega zmanjšanja potom zakona, temveč vsled splošnega padanja morale v vojski? Ne izpreminjajte v krepost, kar je samo nujna potreba!« (Po «Stampi> so se glasile te Briandove besede tako-le: «Vt govorite o razorožitvi, ker ne morete vzdrževati vojske, ne pa iz ljubezni do miru. Zmanjšati hočete svojo vojsko ne zaradi tega, ker želite razorožitev, temveč zaradi te**, ker je vojska v razsula. Vaša razorožitev je plod moralnega razsula italijanske vojske.'») Po teh besedah je Briand ponovno na-glašal dejstvo, da tri glavne pomorske vlasti, ki nimajo nobenega sovražnika, kateri bi mogel postaviti v morje mornarico, enako njihovi, sicer nameravajo zmanjšati za 33 % svojo vojsko, da pa jim vendar ostaja silna mornarica, dočim je Francija, kateri stoji nasproti sovražna Nemčija in dvoumna Rusija, že zmanjšala svojo vojsko za 33 % in jo bo kmalu zmanjšala za 50 %. Končno je Briand vprašal: «Ste li pripravljeni skleniti z nami redno garancijsko pogodbo? Če sle, bo francoska vlada ponovno pregledala svojo vojaško bilanco in še bolj zmanjšala svojo vojsko.» Briand je počakal, na da svojim kolegom čas za razmišljanje in odgovor. Ker so vsi molčali, je izjavil: «Ideja o sklenitvi garancijske pogodbe je torej pokopana. Vsled tega imamo pravico, da poskrbimo za našo državno varnost, nc da bi se naši prijatelji vmešavali v to vprašanje.« Ko se je izvedelo za ta dogodek v Italiji, je prišlo ponekod do burnih protifrancos-kih demonstracij. V Turinu so demonstranti vdrli v prostore francoskega konsulata in jih razdejali. Pozneje pa se je izkazalo, da se stvar ni vršila tako, kakor so pisali listi in da je bilo razburjenje java osti neupravičeno. Najprej je zanikal vest o opisanem incidentu francoski poslanik v Rimu, pozneje, v zbornici, pa tudi minister vnanjih stvari Della Torretta in ministrski predsednik Bonom! Minister vnanjih stvari je obžaloval, da se z netočnimi vestmi razburja italijanska javnost in povzročajo izgredi, ki skoraj onemogočajo izdatno diplomatsko delovanje. Kakor je brzojavil italijanski zastopnik Schanzer iz Wasbing-tena o kakem incidentu ni govora. Briand je bil pred svojim odhodom iz Washingto-na celo gost italijanske delegacije. Na mednarodnih konferencah in kongresih prihaja pogostoma do zelo burnih razprav, toda v tem slučaju ni govora niti o kaki razburjenosti. Zbornica je sprejela molče govor ministra vnanjih stvari. Proti koncu seje je fašistovski poslanec vprašal novih pojasnil o tem dogodku, kar je dalo ministrskemu predsedniku povod, da je poudarjal, da se mora o takih stvareh poročati zelo previdno in poulične manifestacije ne morejo vplivati na reševanje političnih vprašanj. ____ Amerika Washiugtonska konferenca. — Govor francoskega ministrskega predsednika Briand a. «Incident« med Francijo in Italijo WASHINGTON, 28. V delu washington-ske konference se je pojavil nevaren zastoj. Razprave so se jako povoljno razvijale v prvem tednu. Hughesov načrt za razorožitev na morju so enodušno pozdravila odposlanstva vseh posredno in neposredno prizadetih držav. Tudi kitajsko vprašanje ni povzročilo nikakih posebnih težkoč, kajti vse države — velike in male _ so dale v najlepših besedah duška svojim simpatijam do kitajskega naroda. Vse je že kazalo, da je konferenca na pravi poti in nekateri so že prorokovali, da pride v treh tednih že do zelo važnih in zares praktičnih zaključkov. Po vprašanju skrčitve oboroževanja na morju in po vprašanju daljnega vzhoda pa je prišlo na vrsto vprašanje skrčenja oboroževanja na suhem in z njim so nastale prve resne težkoče. Temu vprašanju je bilo posvečena tretja plenarna seja washingtonske konference, ki se je vršila 22. t. m. Državni tajnik Ze-dinjenih držav Hughes je otvoril sejo ter je izjavil, da za Zedinjene države vnraša-nje na suhem niti ne obstoja, kajti Amerika, katere armada je štela po premirju 4,200.000 mož, ima sedaj pod orožjem le 160.000 mož. Po tej izjavi je dal takoj besedo francoskemu ministrskemu predsedniku Briandu kot zastopniku države, ki je pri tem vprašanju najne^osredneje deta« Briand je jmel značilen govor, v ka-, terem je orisal položaj Francije v Evropi, spričo katerega je mogoča le delna razorožitev. Ako je katera dežela, ki želi resno mir — je rekel Briand — tedaj je to Francija. Od premirja sem je Francija doživela mnogo razočaranj, toda kljub temu je ohranila svojo hladnokrvnost in mir. V Nemčiji je sicer sedaj na vladi mož, v katerp^a ima Francija popolno zaupanje, toda Wir-thova vlada stoji na zelo slabih nogah in prav lahko pade kot žrtev militarističnih krogov. Ti krogi obstajajo v Nemčiji in tudi pridno delajo. Poleg tega je Nemčija še vedno močna, kljub temu da je bila razoro-žena in da je morala uničiti ogromno voj. materiala. Po sklenitvi miru ima Nemčija pod orožjem 100.000 mož v smislu določb mirovne pogodbe. Kakšni pa so ti vojaki? To so sami izvrstno izšolani častniki in podčastniki bivše nemške armade. V slučaju mobilizacije bi mogli ti «vojaki» služiti kot kadri za obrazovanje najrazno-vrstnejših bojnih edinic. Tudi izvežbanih vojakov ima Nemčija dovolj. Sedaj je v Nemčiji 6-7 miljonov mož, ki so se udeležili zadnje vojne in ki so izvrstni vojaki. Poleg redne armade 100.000 mož so v Nemčiji še druge edinice, Id se rabijo za policijsko službo, katerih vojaško šolanje pa je mnogo bolj temeljito, kot je potrebno za navadno policijo. K vsemu temu je Lreba dodati še dejstvo, da se Nemci v zasebnih društvih sistematično vežbajo v vojaški službi, in potem postane jasno, da je Nemčija za Francijo še vedno velikanska nevarnost. Poleg nemške nevarnosti pa obstaja v Evropi še druga nevarnost, vsled katere je Franciji rscbhodno potrebna močna armada. To je ruska nevarnost. Rusija ima — je rekel Briand — v sedanjem hipu pod orožjem 1,500.000 mož, a v slučaju vojne lahko mobilizira 20 miljonov mož. Rusija je vsled anarhističnega stanja, v katerem se nahaja, stalna nevarnost ne samo za Francijo, temveč tudi za vso Evropo. Iz teh razlogov je Franc "-* nemogoče skrčiti svoje oboroževanje v v^« -t> že storila iz svoje lastne pobude. Dasi bi po francoskem vojaškem zakonu morali biti pod orožjem trije letniki, jc francoska vlada kljub temu poslala en letnik domov, tako da sla v službi samo dva letnika. Zraven tega namerava francoska vlada skrčiti dobo vojaške službe od treh let na 15 mesecev, kar bo pomenilo, da se bo francoska armada skrčila za eno celo polovico. Črez to mejo pa Francija nikakor ne more iti pri sedanjih razmerah. Po Briandovem govoru, ki je žel ponovno odobravanje, so odgovorili zastopniki odposlanstev posameznih držav. Ameriški, angleški in japonski odposlanec so izrazili Franciji svoje simpatije ter so ^ izjavili, da se Francija nima bati, da bi bila moralno osamljena v sedanjih razmerah. Italijanski odposlanec Schanzer se je pridružil drugim govornikom, toda natflasil je, da je potrebna splošna razorožitev v Evropi. Kljub svoji dobri volji pa si Italija ne more predstavljati take razorožitve, ne da bi se istočasno razorožile vse države, ki so nastale ali se povečale v zadnji vojni. V sredo 23. t. m, se je razpravljalo o vprašanju razorožitve na 1 ...... posebno podkomisijo. Italijansko odposlanstvo je predlagalo, naj bi se izdelal načrt za splošno omejitev armad. Italija je predlagala to vsled tega, ker bi želela, da bi se predvsem skrčila jugoslovenska armada, ki šteje po italijanskem računu 180.000 mož, dočim šteje italijanska armada le 200.000 mož, a se bo v kratkem skrčila na 175.000 mož. Francija bi bila spričo svojega izrednega položaja izključena iz tega načrta. Francoski ministrski predsednik Briand pa se je temu načrtu odločno uprl, ker bi bilo z njim indirektno rečeno, da so vse druge države za razorožitev, dočim je Francija edina militaristična država v Evropi. Briand je tudi nastopil v obrambo Jugoslavije, Romunske, Čehoslovaške in Poljske, meneč, da je nemogoče sklepati o skrčenju armad teh držav, ne da bi bile same prisotne pri razpravi. Razprava med Schanzerjem in Briandom je postala zelo živahna. Schanzer in Briand sta se končno sporazumela, da se Jugoslavija nikakor ne more smatrati za sovražno državo kakor n. pr. Nemčija. (Na to razpravo se nanašajo izmišljene vesti o žalitvah, ki da jih je Briand izrekel na naslov italijanske armade. Kakor poročamo na drugem mestu, je g. Schanzer sam odločno zanikal te vesti in jih proglasil za neumne. Op. ur.) Končno je podkomisija sklenila, da se sedanja konferenca ne bo bavila z vprašanjem števila vojakov posameznih armad in z vprašanjem vojnega materiala. Ob koncu seje se je Briand poslovil od odposlancev posameznih držav ter je izrazil svoje obžalovanje, da mora zapustiti konferenco pred zaključkom njenega dela. Iz Washingtona je Briand odpotoval v New York, odkoder je odpotoval 26. t. m. na parniku «Pariš» v Evropo. Po njegovem odhodu bo načelnik francoskega odposlanstva g. Viviani. Hughes zanika vest o incidentu med Schanzerjem in Briandom WASHINGTON( 29. V začetku včerajšnje seje odbora za skrajni vzhod je izjavil Hughes: Smatram za svojo dolžnost iz-pregovoriti o članku lista, ki se je bavil z delovanjem konference in je objavil neresnične vesti, katere so povzročile ne-sporazumljenja in incidente. Po tem članku je baje izrekel Briand tekom razprave v odseku za oborožitev na suhem žaljive besede na naslov Italije in italijanske vojske, na katere italijanski delegat ni reagiral. To je popolnoma neresnično. Ni bilo tekom te razprave nc navzkrižij r>« -dobnega. Italijanski delegat ni ime! -ovoda, da bi reagiral. Briand ni izrekel nič žaljivega za italijansko vojsko. Spričo v tiska, ki ga je naredila ta vest, smatram kot predsednik konfercnce za potrebno, da jo lonnalno in odločno zanikam. Viviani se je zahvalil predsedniku, da je dodal svoje merodajno zanikanje zanikanju g. Schanzerja. Potrdil je Briandovo in svojo simpatijo in hvaležnost nasproti Italiji in izjavil, da je naravnost neverjetna domneva onega članka z ozirom na odno-šaje, ki vladajo med Francijo in Italijo po vojni, v kateri sta se skupaj borili. Viviani je pripomnil: Potrebno je, da naše odnoša-je ne ovirajo članki listov. Mi smo tukaj za blagor človeštva in naše delovanje se ne sme ovirati in motiti potom napačnih vesti, ki si jih izmišlja fantazija časnikarjev. Schanzer se je prisrčno zahvalil državnemu tajniku za primerno in uspelo izjavo, ki je bila zelo potrebna, ker osebe izven konfercnce s svojimi vestmi lahko molijo dobre odnošaje med iukaj zastopanimi državami. Hvaležen -----J«-<*dniku, ki je s svojo merodajnostjo naredil konec obžaljivemu incidentu. Zahvalil se je tudi Briandu in Vivianiju za njune dobroznane izraze simpatije za Italijo in je ponovno poudaril, da je Italija navdahnjena s čustvi največje prisrčnosti nasproti Franciji in da upa, da bo mogla nadaljevati svoje delo na konferenci v prisrčnem razpoloženju nasproti Franciji in drugim zastopanim državam. Fo Briandovem govoru. — Harding bo predlagal, naj se povabita tudi Rusija in Nemčija LONDON, 27. «Daily Express» javlja, da je predsednik Harding dal razumeti, da bo Amerika predlagala, naj se h konferenci povabita tudi Rusija in Nemčija. V londonskih političnih krogih mislijo, da je ta korak predsednika Kardinga treba smatrati za odgovor na Briandov govor, v katerem sta bili Nemčija in Rusija navedeni kot vzrok, da Francija ne more skrčiti svoje armade. Mogoče je, da bodo h konferenci povabljene tudi razne druge evropske države. Francija Francozi in «incident» med Schanzerjem in Briandom. — Francija zahteva preiskavo PARIZ, 29. G. Viviani, ki je po Briandovem odhodu načelnik francoskega odposlanstva v Washingtonu, je dal novinarjem sledečo izjavo: «Izjavljam v najodloč-nejši obliki, da ni Briand rabil na seji komisije za skrčenje oboroževanja nobene besede, ki bi bila mogla žaliti občutljivost italijanskega odposlanstva. Politika stalnega prijateljstva nasproti Italiji, ki jo zasleduje Briand, je najboljše jamstvo za to, aa se ni Briand nikdar obnašal na način, kakor se mu očita. PARIZ, 28. «Petit Parisien« zatrjuje, da bo francoska vlada zahtevala, naj se v Wa-shingtonu izvede preiskava o izvoru lažne vesti, ki je povzročila demonstracije v Turinu in Neapolju. Listi razpravljajo o pro-tifrancoskih izgredih v Italiji in poudarjajo, da niso izraz pravega razpoloženja italijanskega naroda. «Figaro» vzklika: « Kaj bi ostalo od italijansko - francoske zveze, ako bi hoteli francoski listi odgovoriti na vsako besedo italijanskih listov?« «Eclair» pravi, da Francija nikakor noče obupati nad zdravim razumom Italijanov. Kaj bi nastalo v Franciji, kjer uživa toliko Italijanov najpopolnejšo gostoljubnost, ako bi hoteli odgovarjati na protifrancoske izgrede? «IIomme Libre« pravi, da so dogodki v Italiji zelo resni. Obžaluje, da je bila Francija povodom izgredov v Benetkah brez vsake potrebe preveč skromna. «Fre Nouvelle« piše, da protifrancoski izgredi nikakor ne bodo koristili italijanskim interesom. Anglija Nasprotje med Anglijo in Francijo. — Važen političen govor Lorda Curzona LONDON, 28. Lord Curzon je imel pretekli četrtek na pojedini, ki mu jo je priredil United Wards Club, važen političen govor, ki se lahko smatra za odgovor angleške vlade na Briandov govor v Wa-shingtonu. Z vvashingtonsko konferenco —• je rekel Curzon — je stopila razorožitev na pot praktičnega izvajanja. Poleg razorožitve na morju pa so še važne naloge, ki se morajo izvršiti. Moj namen je tu sva* riti in naglasiti, kaj je še treba storiti Razorožitev na morju bo brez vsakega pomena, ako hočemo še nadalje kopičiti močne armade na kopnem. Vse države morajo dati pri tem dober zgled. Anglija, ki je odvisna od svojih zvez po morju, je pripravljena znižati svojo mornarico, toda ravno radi tega ne more dovoliti, da bi kaka druga država kopičila druga napadalna sredstva, bodisi v zraku bodisi pod morjem. Tudi drugače je v mednarodni politiki priporočati, da posamezne države skupno nastopajo. Na ta način se doseže več, kot se doseže, ako dela vsak na svojo roko. Ako bo Francija delala politiko na svojo roko, bo prišla v spor z Nemčijo, toda nika- Stran II »EDINOST« V Trstu, je objavil poročilo svojega vashingtonskega dopisnika, ki pravi, da se washingtonska konferenca nahaja v zelo kritični dobi in nevarnost je velika, da se konferenca sploh razbije. En del ameriških listov je odločno proti skrčenju mornarice. Ti listi (last znanega Hearsta) naglasajo, da bi bilo skrčenje brodovja velika nevarnost za Zedinje-ne države, Briandov govor je sicer napra- vil dober vtis, toda Francijo napadajo zelo vplivni novinarji (n, pr, znani angleški pisatelj Wells) in ji očitajo militarizem. Dalje se govori, da zahteva Francija zase brodvojc, ki bi bilo enako japonskemu. Tudi Japonska sama dela velike ležkoče ker zahteva, da znašaj moč njene mornarice 70% angleške in ameriške vojne mornarice. Italija zahteva s svoje strani, da bodi njena vojna mornarica enaka francoski. Kitajska grozi, da bo zapustila konferenco, ako se sprejme angleški predlog o nadzorovanju kitajskih financ. Proti politiki predsednika Hardinga se opaža tudi v ameriškem senatu precejšnji odpor. Lord Curzon je imel politični govor, naperjen proti Franciji, ki je napravil v Washingto-nu mučen vtis. Zraven tega ni v ^asking-tonu nikaka lajna več, da vodijo razna angleška ladjedelska društva živahno propagando proti razorožitvi. Konec splošne stavke Splošna stavka, proglašena predzadnjo nedeljo v podporo kovinarjem, ki se nahajajo v hudem boju z industrialci, se je zaključila v nedeljo opolnoči s tem, da se je delavstvo vdalo premoči industrialcev, katerim so priskočili na pomoč fašisti s svojimi delavci in naskočnimi oddelki. Po proglasitvi stavke se jc ustanovil proti stavkajočemu delavstvu «Odbor za civilno organizacijo-, katerega sej so se udeleževali tudi javni organi in kateremu je daia tukajšnja fašistovska organizacija na razpolago vsa svoja sredstva. Spričo iega združenega nastopa proti delavstvu je začela stavka pešati že prve dni, posebno še, ker se je nekatere delavske kategorije niso udeležile, kakor n. pr. delavci pri splošnih skladiščih, železničarji in drugi drz. uslužbenci. Tekom tedna so medlem industrialci sklenili dogovor z ^Italijansko delavsko zbornico*, ki je brez ozira na socialistično delavsko zbornico sprejeja znižanje mezd za 7, oziroma 15%. V četrtek je ponudil potom generalnega civ. komisarja svoje posredovanje minister dela Beneduce, toda industrialci so izjavili, da morejo popuščati le do meja, določenih sporazumno z italijansko delavsko zbornico, V petek so ponudili posredovanje gcr. civ. komisarju zastopniki republikanske stranke in republikanskih organizacij. V soboto so se začela pred gen. civ. kom. j Mosconijein prvič skupna pogajanja. Poga- I janja so se nadaljevala in zaključila v ne- j deljo. Sprejet jc bil ta - le sporazum: v Generalni civilni komisar, ki je posredoval pri reševanju sedanjega položaja, je dobil ©d tukajšnjih zastopnikov «Fiom> (ital. zveze kovinarskih delavcev) izjavo, da se bodo pri nji včlanjeni dclavci pozvali, da se vrnejo na delo v vseh ladjedelnicah za 6 delavnikov po mezdah, ki so jih uveljavili v Trstu itd. Neodvisno od tega bo pa morala centralna zveza, kateri pripuščajo končno rešitev, določili do 3. decembra sklepe, ki bodo veljavni od dne, ko se je zopet začelo delo. Z druge strani jc generalni komisar sporočil zastopnikom industrialcev, da jih vabi N, E. minister dela j v Rim. Industrialci, ki se niso nikdar bra- j niii in se tudi sedaj ne branijo se pogajati j in skleniti z omenjeno zvezo do 3. decem- j bra dogovor z veljavo nazaj, so sprejeli to t vabilo. > Glede občinskih uslužbencev jc zagotovil gen, civ. kora. M os coni, da se bo proii občinskim uslužbencem postopalo pravično po obstoječih določbah. Na podlagi tega sklepa se je splošna stavka končala v nedeljo opolnoči. Vsled umora tiskarja Miillerja pa se je tiskarska stavka, ki se je razširila na vso j Italijo, nadaljevala do včeraj ob 10 predpol- j dne. Tiskarska zveza je zahtevala od vlade jamstva proti nadaljnjim nasilstvom. Ministrski predsednik je dal namesto tozadevnega odgovora posl. Baldesiju; ki je bil odsoten pri zadnji seji zbornice, to - le pisano izjavo: * Tiskarski sloj namerava s sedanjim gibanjem protestirati (rabim besede resolucije, sprejete v Bolonji) proti že izvršenim napadom na tiskarje in pustošenjem tiskarn, kakor tudi v protest proti umoru tiskarja Miillerja v Trstu. Ker g, poslanec želi izvedeti vladno mnenje o teh dogodkih, sporočam potanko o danih ukazih in doseženih uspehih. Glede ponovnih napadov in opustošenj tiskarn opozarja vlada, da je vedno takoj posredovala, čim so taki dogodki raotiii javni red in je vedno dajala navodila, kako naj se taka dejanja preprečijo. Enake ukaze sem že dal prefektom mest, kjer so se poizkusili napadi na liste. Vlada se preveč zaveda —^štovanja, ki se dolguje svobodi tiska, da bi mogla dovoljevati ali trpeti nasilstva ali bojkotiranja v škodo kakršnegasibodi glasila javnega mnenja. Kar pa se tiče težkega dogodka v Trstu, jc vlada, ki je sprejela z ,ogorčenjem podrobne vesti o umoru, dala stroge ukaze, da se krivci izroče kaznovalni pravici. In danes (v pondeljek) je naznanil tržaški generalni komisar sklenitev dogovora, s katerim se je naredil konec splošni stavki in brzojavil glede morilcev Miillerja tako-le; sčzm se je izvršil umor tiskarja, sem dal ukaz kvesturi, da uvede takoj strogo preiskavo in da ugotovi^ in aretira krivce. Kvestura se je dala na delo z največjo odločnostjo, tako da se je ugotovilo vseh 8 oseb, katere so se baje udeležile zločina. Šest oseb je bilo že aretiranih. Nekatere je ranjenec že spoznal. Spoznal je tudi onega, ki je vodil ekspedicijo in streljal. Diugadva se skrbno iščeta. Generalni civilni komisar MosconL« 1 Tudi časnikarska zveza v Rimu je imela sejo, na kateri je protestirala proti omejevanju svobode tiska in esebne svobode časnikarjev in tiskarjev. .. Evo sedaj poročila o poteku splošne stavke v Trstu: Prvi dan (21. novembra 1921.) Prvi dan splošne stavke je imelo mesto lice praznika: trgovine so bile zaprte, trgi so bili izpraznjeni, promet je počival. Toda že naslednji dan se je izvršila v mestu izprememba: v prvih jutranjih urah so bili tržaški trgi polni sadja in sočivja, ob osmi uri so se začele trgovine polagoma odpirati, kavarne, restavracije in gostilne so bile obljudene. Začei je voziti tramvaj, ki so ga vodili fašisti in vojaki, zvečer so vži-gaii fašisti obcestne pHnovke. Popoldne je prišlo do manjšega spopada med fašisti in komunisti pii Sv. Jakobu. Po mestu so krožile skupine kr. stražnikov, orožnikov in oklopni avtomobili. Aretiranih jc bilo več mladeničev, ki so bili vpisani v komunističnem krožku «Spar-taco?. Pri Sv. Jaokbu je biio izvršenih več hišnih preiskav. Drugi dan (22. novembra.) Ta dan so začele v mestu že padati bombe. Neznana roka jc vrgla okoli poldne v brivnico Josipa Gulina (ulica Carducci) bombo, ki je lahko ranila lastnika. Okoli 6. ure zvečer, ko je bila igralnica kavarne XX. Settembre malone prazna, je vrgel nekdo bombo na sredo igralnice. Ranjeni sta bili dve osebi: 56-letni Josip Marenchi n 60-letni Franc Schwar. Prvi ie bil ranjen v hibe t, drugi v desno rebro. Ob isti uri se je razpočila v bližini lo-bakarne ulice Molin grande bomba, ki je ranila eno gospo v desno nogo. <*Bolletino dello sciopero* jc ta dan poročal o dogodku, ki se je baje izvršil med tajnikom tiskarskega društva Josipom Giraldijem in fašisti. Po poročilu tega lista so povabili fašisti Giraldija v sedež njihovega društva, ga lam ozmerjali, oklofutali in nabili s palicami. Ko je Giraldi hotel pobegniti, so ga zagrabili za prsa in eden izmed fašistov mu je zavpit: «Od tu ne boš šel živ ... Tega psa je treba usmrtiti.. V tem se je baje -Hkazal v društvu tajnik fašistov in oštel tajnika tiskarjev, ker ni dovolil tiskarjem, da stavijo «Popolo di Triester., ko vendar nemoteno izhaja odločno zanika to trditev. Policija je aretirala gospoda Filipa Granata, reporterja «PopoIa di Trieste;>, šoferja Menottija in še nekatere druge osumljence. Are tiranci trde, da so nedolžni in zavračajo vsako krivdo. Zadeva ni ic razjasnjena. ustvarili trdno, na poštenem delu zasnovano državljansko eksistenco. Žalibcg ne jamči sestava tržaške komisije (in drugod ne bo bc-ljše) prav nič za to, da ne prevagne namestu označenih stvarnih ozirov narodnostno nerazpoloženje —fugcslo-venskim optantom in prosilcem. Naši državni poslanci, katerih opozoritve so sc tudi to pot vzele z ljubeznivim obetanjem na znanje, lahko zapišejo na konto vlade eno neizpolnjeno chiiubo več: najzanikr-nejši bankroter bi se sramoval lako dolge kolone neplačanih dolgov. Če se pokaže, da je bila naša bojazen utemeljena, kakor ne dvomimo, potem naj se odgovorni činitelji ne začudijo, ko se cglasi proti takšnemu postooanju ne samo naše ožje, nego tudi neko širše javno mnenje, ki ne bo smelo, ne moglo prezreti kričečega protislovja, ki stopa tudi v tem -cimeru na dan, med pretvezno plemenitim namenom aneksije in njenimi resničnimi posledicami. Aneksija, ki izganja domačine, sama zanikava svojo moralno upravičenost, ker, ponavljamo, tisti, ki se tako zvesto oprijemljejo te grude in so istega plemena in istega jezika kakor domačini, s o domačini in imajo pravico, da jih vlada za taksne prizna. Dr. Jos*« Willan. * « 4 Pogreb nesrečne žrtve se je zvršii v soboto ob 7. uri iz mrtvašnice mestne bolnišnice. Pokojnega Miillerja je spremil k večnemu počitku oddelek stražnikov na konju, gruča kr. stražnikov, oklopni avtomobil in nekaj Miiller je vin sorodnikov. * * * Dopoldne ob 11. uri je bila vržena v hotel «Europa s na trgu Oberdan bomba, ki je povzročila večjo škodo. V neko sobo vile Uceelli v Škerklji - Co-roneo je bila vržena bomba, ki se ni razpočila. Tudi proti vili Pollich v ulici Sv. Vida je bila vržena bomba. Doslej neznani mladeniči so streljali s samokresom proti trgovcu Giordanu lo-masiniju, ki se je vračal po istrski cesti domov. Bil je lahko ranjen. Med dogodke tega dneva spada slučaj, ki bi se ne bil pripetil, da ni bilo stavke. Spretnemu vodstvu tramvajskih voznikov je pripisati tragična smrt enega konja. Tramvaj, ki jc vozil z veKko brzino po ulici Battisti, se je zaletel v konja kočijaza Karla Janeza in ga razmesariL Ranjen je bil tudi kočjaž sam. Aretiranih je bilo nad 200 oseb, povečini delavci. Peti dan (25. novembra.) Dopoldne okoli 10- ure in pol sta vrgla dva fašista bombo v ulici Paduina. Opoldne je bilo vrženih iz nekega mosta pri Sv. Ani več bomb. Na Gcldonijevem trgu sta trčila skupaj dva tramvaja, ki sta jih vodila dva fašista. Pozno v noć so bile vržene tri ognjene bombe v cunjarno v ulici Tesa. Ena bomba se je vžgala. Ogenj so pravočasno pogasili moški, stanujoči v bližini rečene cunjarae. • u * V soboto in v nedeljo so treskale bombe tudi v odprte trgovine in gostilne, toda v manjši meri kakor v prejšnjih petih dneh stavke. Računa se, da je bilo v sedmih dneh stavke aretiranih nad 2 tisoč delavcev. Nekaj delavcev je bilo aretiranih, ker se je našlo pri njih orožje brez dovoljenja. Ob-lastvo je zagotovilo, da bo večina areti-rancev izpuščena iz zaporov. _ pridobilo! Milj. ftžmiljanstoa O opcijah za italijansko državljanstvo m prošnjah za njegovo podelitev bodo podajale generalnemu civilnemu komisan>atu svoje mnenje posebne, za vsak politični okraj, oziroma za vsako mesto z lastnim statutom posebej postavljene komisije. Tržaški komisiji predseduje višji sodni svetnik dr. Eduard Tommasini, tvorijo jo pole« njega Karel Banelli, dr. Karel Mrach, učitelj Jakob Nicolao, kap. Peter Palese, dr. Anton Petronio, dr. Štefan Smerciii-nich, in kot namestniki še dr. Adolt Cri-stian, dr. Mihael Miam in Rihard Zampie-ri. Kolikor se tiče optantov in prosilcev jugosl. narodnosti, se bojimo, da stvar ni mogla biti poverjena vsaj po večini manj ugodno razpoloženim sodnikom. Vemo, da so naši drž. poslanci pravočasno zahtevali, naj bi se te komisije, ki so jim odiočbe lahko usodnega pomena za eksistenco celih družin, sestavile tako, da bo zagotovljeno nepristransko in blagohotno uvaževanje razlogov, ki zlasti glede naših ljudi govorijo za ugodno rešitev opcij in prošenj za italijansko državljanstvo. Saj so večina teh že pravi domaćini po osebnih, moralnih in gospodarstvenih vezeh, ki prikleoajo ob ta tla in tesno spajajo z domačim prebivalstvom nje v večini primerov mnogo boli kakor priseljence iz notranjosti kraljevine. Za sprejem naših prosilcev v italijansko državno zavezo govorijo tudi tehtni obči razlogi. Navedimo tu samo enega. Če naj se gospodarstveno življenje težko izkušene dežele čim prej obnovi, ne gre iziiskava ti iz nje, marveč pridržavati v njej elemente, ki so tu pognali korenine in si Brml predujmi pokrajinam in afežinani na aneKifranem ozemlju V tukajšnjem uradnem listu od 16. tek. m. so se objavila navodila <*ledc predujmov, ki jih sme zakladni minister dovoljevati občinam in pokrajinam na anektira-nem ozemlju, še do konca tega leta iz kredita 40 mil jenov lir, ki je v to s vrho postavljen v njegov proračun. Predujmi se smejo dovoliti samo za takšne neogibne stroške javnih naprav, ki jih ni mogoče pokriti z rednimi dohodki. Predujmi se bodo morali vrniti v stalnih anuitetah, obsegajo-čih glavniško odplačilo in 33J razmernih obresti, v določenem času, ki se ne sme odmeriti na več kakor 50 let. A predujmi se naknadno spremenijo v posojila od strani cCassa depositi e presliti* v Rimu, eventualno tudi brez novega sporazuma z dolžnikom — kar je nekam čudno — s krajšim odplačilnim rokom. Vračilo teh predujmov, oziroma posojil se mora zavarovati z nakazilom na posebne občinske doklade na direktne državne davke, na državne pristojbine, na državno užitnino ali z nakazilom na samostojno naklado i nakazila se morajo skleniti, in sicer za toliko let vnaprej, kolikor ima trajati odplačevanje. Za javne uprave, zlasti za naše občine nastaja vprašanje, ali jim kaže prositi za opisane državne predujme, oziroma za posojila navedene «Cassa depositi e p.restiti >. Če se uvažuje, koliko stanejo javne naprave sedaj, ob visokih cenah in nizki vrednosti denarja, in kako bi, če cenc padejo in vrednost denarja poskoči, sedaj prevzete zaveze težko tlačile davkoplačevalce še skozi desetletja, potem se vidi, da morajo naše občine stvar temeljito pretehtati, Upamo, da naš novi ^Gospodarstveni svei;> zamore v kratkem objaviti svoje mnenje, ki naj bi bilo našim chr i iskim j upravam v koristno vodilo. w» Pomagajmo ncšfm dijakom u Brno. s Slovenska dijaška zadruga v Brnu* ima namen omogočiti z gmotne strani študij slovenskim dijakom na visoki-« i; iaii v Brnu. V to svrho je dobivala preteklo leto potrebna sredstva od pokrajinske vlade za Slovenijo (od tehniško-visokošolskih fondov, poverjeništva za uk in bogočastje, po-verjeništva za kmetijstvo in odseka za prehrano); ra.-A-n tega pa je prispevala vsa slovenska javnost z debrovoljnimi n -" ski. Z navedenimi je zadruga zagoi v preteklem letu študij revnim dijakom, s čimer je pa tudi izčrpala svoja sredstva, V velikih počitnicah je pa prevzela vso akcijo za podporo dijaštvu v inozemstvu v svoje roke centralna vlada v Belgradu, s čimer je bil deloma odvzet zadrugi njen delokrog. Kljub .temu pa so člani zadruge nabirali dobrovoljne prispevke in zbrali na ta način 8000 K. Ker vlada v Belgradu še ni rešila prošenj za štipendije, je vse naše dijaštvo v Brnu na račun omenjenih podpor zadolženo in prišlo s tem v naj-obupnejši položaj. To krizo pa je Se povečal rapidni pad jugosk *valute in s tem povzročal, da bo vse jugosl. dijaštvo v najkrajšem času moralo zapustiti Brno, ako ne pride takojšnja pomoč- S tem bi pa bili v prvi vrsti prizadeti dijaki, ki so po večini kot borci za narodno svobodo že izguoili poleg cele vrste študijskih let, deloma tudi svoje zdravje in ki ne morejo dovršiti svojih študij v domovini. »Slovenska dijaška zadruga v Brnu« se obrača z obupnim klicem na vso slovensko javnost in prosi vse, ki ne žele pogina našega inteligentnega naraščaja, da prispevajo v najobilnejši meri in kolikor mogoče hitro. Vse naklonjene vsote naj se blagovolijo poslati »Slovenski dijaški zadrugi v Brnu« na poštno čekovni račun 20140 v Ljubljani. Slovensko dijaštvo v Brnu je V obupnem položaju, edina rešitev mu je hitra pomoč! Prosimo vse slovenske časopise, da ponatisnejo ta oklic na javnost. V Brnu, 9. novembra 1921. Odbor* 0 slovenski družini slovenski lezik! t Ker se bliža leto h koncu, poziva Folitično ur:jštvo o Edinost« v Trstu vse svoje poverjenike, da poberejo člaaarino in naberejo čim več novih Članov. Dolžnost vsakega zavednega Esšega človeka je, da sc organizira in podpira taći gsnoino to narodno organizacijo. Letna članarina zn^isa 4'59 lir. OricuieLao l|iidsko štetje. Pribijesn,? nasled-nje «zan:mivoati» o postopanju oblastev glede ijudsicega štetja v novih pekrajmah Italije: 1. Predpisi o ljudskem štetju, veljavni v kraljestvu so se raztegnili na nove pokrajine s kr. odlokom od) 23. oktobra t. L, ki je bil cbjav-L;en v uradnem listu šele 16, novembra t. I. Družinske pole pa se imajo razdeljevati od 20. novembra dalje. Za vse priprave (razdelitev v okraje in sekcije, imenovanje ulic, nu- reci in piši tri dni. 2. V odloka od 23. oktobra jc bilo rečeno, da izide izvršilna na-red ha, s posebnimi predpisi, veljavnimi za nove pokrajine. V tej naredbi bi se imel tudi urediti način Šteija ljudstva po občevalnem jeziku. Ta naredba je bila sicer sklenjena (kr. od? U od 12. novembra), ni pa bila do danes t. j 30. novembra še objavljena ne v rimskem« uradnem listu, še man? pa v tukajšnph urač-nih listih. Občinstvo do sedaj o občevalnem jeziku ne ve ničesar drugega kakor to, ka. smo objavili v našem listu. Ker pa naredba, pr» kateri naj se pri nas vrši ljudsko štetje ii: Še objavljena, do danes sploh ni še veljavna. J. Ljudsko štetje ima voditi in nadiuarovati kt.' misija, sestavljena iz članov, ki jih imenuje deloma občina, defpma vlada. Ta komisija, je \ Trstu bila sestavljena 23. t. m., to jc celih pci dni po priče t ku razdeljevanja družinskih po?, ko so bile vse £ori navedene priprave ie izvršene, 4. Obrazce za izvršitev ljudskega štetja mora vlada glasom zakona dati ,občini pravočasno na razpolaganje. Tržaš. občina pa jc dobila pred' 20. novembrom še manj ko desetino, potrebnih obrazcev in pozneje ničesar več-' Zato je morala po par dneh ustaviti delo razdeljevanja in začasno .odstaviti vse najeto osebje. Do danes nima tržaška občina zadosti tiskovin, tako da ne more dostaviti teh tiskovin niti tistim skupinam (kakor hotelom, bolnicam, zavodom, ladjam itd.), pri katerih se mora ljudsko štetje zvršiti točno na določeni dan radi nestalnosti članov. Nota bene se ljudsko štetje vrši po stanju današnjega dne opolnoči. Tako se godi tudi v marsikateri drugi občini dežele. 5. Za podatke o občevalnem jeziku "nnajo števni organi prinesti s sebof, ko pobirajo družinske pole, posebne obrazce, ki jih po navedbah strank izpolnijo. To delo se. ima pričeti s 1. decembrom, to je z jutraj2njCm, dnem in do danes te tiskovine, ne samo da; niso še pripravljene, temveč ni niti končno ustanovljena njihova vsebina. Naši bralci si lahko mislijo, kako imenitno bo ljudsko štetje, ki sloni na takih pripravah. Gospodarski svet. Pred ncdoljjim Časorn se je na podlagi sporazuma med našimi glavnimi gospodarstvenimi organizacijami in Političnim društvom »Edinost^ osnoval odbor, ki naj določa smernice našemu gospodarstvenenui delovanju, dovaja v medsebojni sklad različne krajevno aii drugače ločene akcije in tudi sam vodi skupne akcijc, ki jih zaJitcva izredni, pretežki gospodarstveni položaj našega ljudstva v Julijski Krajini. V novem Gospodar-stvenem svetu so zastopniki obeh Zadružnih zvez, goriške in tržaške, Kmetijskega društva v Gorici in Kmetijske zadruge v Trstu in končno naše osrednje politične organizacije, društva * Edinostim; na seje Gospodarstvene-sveta so pa stalno vabljeni tudi naši državni poslanci. Predsednik svetu je gosp. dr, Josip Agaeletlo. Že v kratkem času dosedanjega delovanja se je pokazalo, da jc bil -ji*» > x'rstu rojene in bivajoče c«.Uuin^č« w«.:*tne šole: z iste ustanove se cvdfclita š* dv» V Trsiti, 30. novembra 1921. .»EDINOST* Stran III. nagradi po 150.— lir revnim v Trstu pristojnimi ali v Trstu rojenim in bivajočlm absolventom obrtne šole za nakup orodja; prošnje se morajo vložita do 3. decembra t. L in se j;m morajo priložiti: rojstni list, domovnica, uboini list in šolski izpričevali zadnjih dveh semestrov. — Štipendij v znesku letnjh 350.— lir iz ustanove «Adolf o Frantz* za v Trstu pristojnega absolventa kake komunalne gunnazije-Hceja, ki pohaja medicinsko fakulteto kake univerze; prošnjam, ki se morejo vložiti do 7. decembra t. L, je treba priložiti: domovnico, ubožni list, maturitetno izpričevalo ter izpričevalo zadnjega študijskega leta. Meščanska šeia v Tolminu. Včeraj smo prejeli od starišev sledečo notico, ki jo neizpre-menjeno tu priobčimo: ^Gospod ravnatelj je v pondcjjek naznanil deklicam, ki pohajajo tolminsko meščansko šolo, da je dospel odlok iz Trsta, po katerem ne smejo deklice več v šolo, ker da zakon prepoveduje mešane meščanske šole. Z ozirom na to, da so deklice že vpisane in redno pohajajo šolo, z ozirom na to, da nimamo Slovenci šol, kamor bi pošiljali svoje hčerke, prosimo vlado, da naj takoj z ozirom na izredne Čase prekilče svojo novo odredbo ali pa naj poleg deške meščanske šole ustanovi in otvori dekliško meščansko šolo.* Prip. ured. Koliko časa misli še vlada odrekati našemu ljudstvu najelemen-tarnejše pravice do kulture? Dolgovi državnih uradnikov Julijske krajine nasproti Avstriji. Finančna direkcija za Julijsko Benečijo objavlja: Na ukaz Osrednega urada za nove pokrajine objavlja tukajšnji generalni civilni komisariat {s posebnim ozirom na odbitke — bodisi da gre za predujme, odst.ope ali sekvestre — od plač državnih uradnikev v korist bankam in upnikom Nemške Avstrije) sledeče: Kar se tiče dolgov nasproti bunkam. kreditnim zavodom, zasebnikom sedanje avstrijske republike, prepovedujejo zadnje v novih po-Nemški Avstriji izdane dolečbe Vesti z Notraniskega Idrija. Smrtna kesa je pokosila idrijskemu Sokolu zopet dolgoletnega člana. IS. listopada 1921. je po dolgi, kruli bolezni preminul njegov član brat Dragotin Žebenik. Kronika našega Sokola ostane z življenjem rajnega brata v ozki zvezi. Težko nam je verjeti, da ga ni več med nami! Težko nam je verjeti, da krije zemlja onega krepkega in požrtvovalnega brata. Težko nam. je verjeti, da se je za. vekomaj zaprlo ono jasno oke, ki je tolikokrat žarelo v sokolskem navdušenju; toda hladni razum nam narekuje suh^o dejstvo, da brata Šebenika ni več med nami! Vrata večnosti so se zaprla za njim, umrl je mirno in hrabro, kakor umira Sokol. V spominu nam bo ostala njegova močna postava, njegov odkritosrčni obraz, njegove prijazne in ljubeznive oči, razodevajoče dobroto in milino njegovega srca. Z bratom Se-b en i kom smo pokopali moža, ki je ljubil svoj narod iz dna srca, moža najplemenitejšega mišljenja, moža popolne nesebičnosti. O Sokclu Sefoeniku pa smemo trditi: Malo jih je, ki bi bili v tako visok: starosti za sokolske1 stvar bo tudi ona — vuršt»! Meni tudi. tako navdušeni, ki bi jo tako ljubili, ji bili tako zvesti kakor on. Lahka Ti bodi zemljica, brat Dragclin! Spi mirno v zavesti, da je plamen navdušenja, ki je odseval iz Tvojih oči, zanetil v marsikaterem mladem srcu iskro, ki ne ugasne nikdar! V Postojni zopet požar. 17. t. m. okoli 5. ure bila prej klobasa zavita in pogleda, kaj je na njem zapisanega, BSla je pesem. Kmalu jame ubogega pesnika grozno ščipati po želodcu. Od bolečin se zvija in vzdihuje: «Oh, ko bi vsaj vedel, kaj je vzrok mojim mukam! Ali je klobasa, ki sem jo bil pojedel ali pa — pesem, katero sem prečita!?!» Vprašanje do danes ni še rešeno. Kakšen nauk se da izvajati iz te dogodbice? Nauk, da moramo pri čitanju pesmic in pa pri vri vanju klobas biti zelc, zelo previdni. Ker sc je klobasa že tako vsakdanjiki, se ni čuditi, da se izraz «klobasa» rabi v navadnem življenju tudi v takih slučajih, ki nimajo s klobaso nobene zveze. Imamo celo «dohtar-je klobase*, Učenec, kateri v šoli čveka nekaj nesmiselnega, povzroči mnogokrat učiteljev vsklik: «No — to so prave klobase!« Brezbrižnežu, ki žvižga na ves svet je vse «vuržt». Mnogo globokega in zanimivega bi se dalo na tem mestu še povedati, vendar bržkone mnogim, gotovo pa nekaterim ustreženi, ako preneham. Kajti kdo ve, če se že komu ta moja <«klobasa-* ne zdi predolga. Marsikomu RIHARD VOSS: mwM ko smrt.« 1. na- krcf'nah in v_________________________ plačevanje dolgov in kreditov med podaniki stalo že hudo zimo s svojimi otroci je neka; novih pokrajin in odnosno podaniki Nemške j strašnega. Podpisano mestno županstvo se Avstrije. ! obrača do usmiljenih ljudi za pomoč tem reve- Torej se trenutno in do nove zakooite j žem-pogorelcest. Darovi naj sc pošljejo na žu-odredbe ne morejo izvršiti plačila in odbitki j panstve v Postojni ali na župni urad v Hreno-se morajo odložiti kakor dosdej. j vice, kateri tudi prosl za pomoč tem revežem. - , - - . x - u'"* m*u i c ' Kdor se je podal iz Rima po deželni ce- ^ proti ljubkem* kraju Frascati, ta goto- se je takoj razširil ter uničil petim družinam; vo zapazi tam, kjer začenjajo prvi oljkmi stanovanja in gospodarska poslopja s skoraj: gozdiči, veliko, Sivo poslopje. lO je hisa vsemi premičninami. 34 oseb je danes brez strahov, Frascatijeva, villa Sora. Kdor jo strehe, kateri se bodo morali zateči do usmi-j pozna, bo razumel, čemu kroži o tej hiši 1 jenih sosedov za vsako pomoč. Skupna škoda! toliko pripovedk. Saj je podobna kraju prose ceni nad 370.000 lir. Stanovanja in drugo jcjkletstva! Ob glavni rimski cesti, a vendar bilo zavarovano za 38.000 kr<— n- — — 1 -- ..... gorele i vredni usmii jenja, ni poudarjati. Poleg slabe letine, velike prelečenem poleiju, ošteti na cesti pred Mestno županstvo v Postojni. Kar se tiče dolgov nasproti bankam, kreditnim zavodom in zasebuikom Cehoslovaškc, Jugoslavije, Poljske ter Romunski priključenega ozemlja, ne vsebujejo mirevne pogodbe nobenih 'ključev in se radi tega vršijo pogajanja o podrobnostih z vsako države posebej. Tudi pri teh državah se mora tedaj z odbitki počakati. Šalcigra «Cigani» v Skednja. V soboto, dne 3, decembra, ob 3. uri zvečer, se bo vršila v Skednju otvoritvena predstava. Predstavljala se fcc š^loigra v treh dejanjih Ciganih, spisa! Fr. Dolinar (Fr. Milčinski.) — Dramatični krožek. Mladinsko društvo <-Prosreta;> bo priredilo v soboto 3. decembra javen zabavni večer z raznovrstnim sporedom. Ker obeta večer zdrave zabave in ker gre čisti dobiček v ko- svoja značilna znamenja. Pomlad no za 38.000 kron Da so ti po:jlako pustaf la~ko zapuščena, kakor bi sta-trefca p^sebe^ ^ ^^ve, v katero nikdar ne pro- dira človeški glas. Kakor obdana od duhov stoji v senci stoletnih platan. Visoki Isvorjevi drevoredi jo obdajajo; ciprese, drevesa žalosti, jo stražijo. Neposredno ob cesti stoji glavni vhod. Velika, zarjavela vrata so odprta, a vendar le redko kedaj prekorači človeška noga prag. Pot do poslopja je na gosto poraščena s travo. Trava rase na krasnih stopnicah, trava rase na široki terasi, trava in plevel poganjata izmed razpoklin kamenitega grba nad vrati. To je družinski grb Buoncompagnijev, družine, iz katere je bil papež Gregor XIII. Ta mogočni predstavnik Kristove svetovne moči je sezidal sedanjo villo na temeljih neke staro-Antonije rimske palače. sirote 25 j Vsa okna so zavarovana z veternicami. Kdor danes stoji pred zapuščenim in razpadajočim poslopjem, si ne more pred- _____________stavljati, kako je bilo tedaj, ko so bila vsa Važno premišljevanje. Vsak letni čas iffia! okna _odprta, ko so odmevali h: njegal gla- DAStOVI Družina Oerne, Tcmaj št. 40, je darovala o ^ priliki smrti g. sodnika Fr. Čemeta za sirote ] v tomajskem zavodu « Šolskih. sester* 50 lir.— Gdčna učit. Fr. 2,ivčeva v Skopem ob priliki smrti svoje matere v isti namen-tudi 50 lir. — B.eg plačaj! Vodstvo zavoda v Tomaju. V počeščenje spomina pokojne Gtišlin daruje Vinka Šček za vojne lir. Mokrota, razpad in plesnjivi duh je pre- vel notranjnest zapuščenega poslopja, čigar okna so bila že tedaj zaprta, kakor bi se pripravljala na sovražnikov napad. Z zidov je padal omet, ter ležal krog poslopja. Kakor strahovi so kipi bogov in boginj, vil, Bahov, gledali z zapuščenih zidov. Marmornata tla in mozaiki so raz-pokali, hifno opravo je zjedel črv. V kapeli, pod krasnim kipom Madone, so gnezdili vrabci. A vendar se je čul iz notranjosti poslopja glas, droban in trepetajoč, korak, počasen in komaj slišen. Zdelo se je kakor bi bil glas duha, ki si je nadel žensko postavo. A vendar ni bil to duh, ampak življenja in mladosti blesteče meso in kri, ki je bilo obdano s prostori mokrotne, mrtve hiše. Gospodarsivo Finančna kriza v Rumuniji. Iz Bukarešte poročajo, da namerava vlada spričo rapidnega padanja valute za gotovo dobo prepovedati vsak uvoz, izvzemši gospodarskih strojev. Finančni minister Titulescu je odpotoval v Pariz, kjer se bo z merodajnimi činitelji pogajal zaradi ureditve rum unske valute in novega zunanjega posojila. — Glasom uradnega lista je rumunsko prometno ministrstvo sklenilo s tvrdko Henchel in in v Kasslu pogodbo za dobavo 30 lokomotiv tipa «Pacific* v vrednosti 129 miljonov mark. Borzna s>9vo€i!a. Trst, dne 29. novembra 1921. Tuja valuta ua tržaškem trgs: ogrske krene..... avstrijsko nemške krone • češkoslovaške krone • • dinarji ,,,.,»•» leji marke • dolarji •••••••• lrancoski franki • • • • švicarski franki . * . • angleški funti papirnati • angleški funti, zlati . . napoJeoiJ ....... 2.95 3.10 . — .35--.45 . 20.10 - 26 50 . 34.--35.50 . 16.50— 17.25 . 8.80— 9 80 . 24.40- 24.55 . 170.15—170.65 . 468.--473.— . 97.75— 98.25 . 118.-1 0.- . 94.25— 94.75 Te in one rist ffiundolinistični skupim društva, vabi že v naprej k mnogobrojni udeležbi odbor. Znanost in umetnost. Nocoj ob 8. uri se bo vršijo v dvorani krožka »Scienza ed Artc = predavanje o predmetu Izvor materije. > V petek, 2. decembra t. L bo predavanje o Psi-hologiii čustev.» Kmetijska zadruga v Trs'tv. iavlja svojim čla-.oni in podružnicam, da je skladišče v via Giuiia 6 zopet oivorjeno. Istotam ye tudi izložba strojev in sicer slamoreznic, plugov bran. is tržaškega že^ilestla Tragičen saat&moc? V stanovanju Dominika Oiamentinija v ulici Giustineiii št. 11 je stanovala že delj časa 30 letna Anita Diaman-tinejeva, ki se je vzela v ponedeljek zjutraj na ira^ičen način življenje. Prerezala si je z del-kuhinjskim nožem vrat. Anita je bila nev-rastenična in ni iikijučeno, da si je vzela radi cvetje in zelenje, poletje ritmeno žlahtnt' sadje, zima pa — niten je ta predmet, nam je -spominja tudi pregovor, ki reč ima en konec, klobasa pa ava?» V kateri dežeK in o katerem času je pri klobasi tekla zibel, kje je doživela svoja de-tinska leta, ni znano; golevo pa je, da je ta iznajdba zelo stara. Po oblikr jih imamo kratke in dolge, de-inibeie in tanke, velike in male, zavite in ravne, suhe in sveže; po vsebini pa mesnate, kalna-te, krvne in bogsigavedi še kakšne. Kar se tiče oblike klobase, nimajo vsi lju-djir enckih nazc-rov. Krčmar in mesar — katera klobas lastnega izdelka ne jesta posebno rada — ljubita male, kratke in tanke klobase, vsi drugi pa velike, dolge in debele. Odkcd izvira ta nasprotno^t v nazorih? Krčmar in mesar imata rada polne mošnja, kmet in vsak lačen zemljan — poln želodec. Necvrgljrva resnica je, da kdor si lahko mo- _ _ I _______mogel dolgo bahati — s polno li za samomor ali umor. P.ol-cija preiskuje to šnio. •adevo. Klobasa se ne ceni povsod enako visoko. Najden novorojenček. Včeraj zjutraj so našli i Dunajčan na primer in skoraj vsak velikome-poiicijski avenije na nekemu travniku v ulici; sten človek skoraj nc pogleda, ker se mu zdi iavaJi št. 32 novorojenčka ženskega spola. J kakor shramba vseh onih mesnatih ostankov, katerih se mesar nc more kar tako z lepa znebiti. Drugače pa je v malih mestih in na Wic- ttavi Oblast zasleduje kruto mater. Nesreča. 16 letni kurjač na picraiku berg- Wsller Bermann je padel pred včerajs-iv notranjost ladje ter sc pri tem zlemii tdnilč Vssti 2 Goriškega Iz Sovodenj. Roparski umor. 18. t. m. /.jfilraj okoli 6. ure so dobili prvi delavci, ki iiO sli iz Zdravščin v Scvodr.je, sredi ce^te bliztt Pctovlja umerjeno neko mladenko Devc-;.aliovo iz Gaberij-Sovodenj. Imenovana je hodila vsak dan v Gradišče i; upov a t kruh z dvokoinico ter ga polenu pro flajala po Sovodnjah in Mirnu, da je s tena sebe in mater-vdčvo preživljala. Tožila je večkrat, da se boji nekega, ki ga srečuje na poti. S seboj je imela okoli 200 lir ter se je še našlo v robcu 95 L, katerih ropar ni utegnil vzeti. Nc pamtimo, da bi sc zgodil takšen umor r^di par lir, kakor se je sedaj, ko imamo vendar vse polno orožnikov, ki znajo hoditi nadlegovat po nepotrebnem. Tu imajo dgovolj dela, naj očistijo našo zemljo takih maloprid-nežev, da bomo varni vsaj življenja, če že ne imetja. In tako se godi zdaj tu zdaj tam. Tu brigajte se za red In varnost! Radovedni &mo, če bodo oblastva izsledila krivca. Najbrže, da ne. Popravek k poročilu o izidu kolesarske dirke v Vrtojbi. Odbor Kolesarskega društva * Vrtojbe» piše: V jx>ročiIu o izidu nedavne koledarske dirke v Vrtofbi je bilo pomotoma objavljeno, da je prevozil Franc Širok črto v 2 urah in 29 mmntah; Franc Širok je prevozil 'črto v 2 urah in 39 imnutah, dočim je rabil ,Gorazd Hvala 2 uri, 39 minut in 7 sekund. Prosimo javnost, naj nam pomoto oprosti. Odbor. Brs in o-pevsko dreitvo Ladfm v Devinu bo jmelo svoj redni občni zbor v nedeljo 4. de-cembra t. L ob 2, uri pop, v prostorih gosp. M. Plesa v De vinu. Dnevni red je sledeči. I. Pozdrav predsednika. 2. Poročila tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev predsednika, 5. Volitev odbornikov za leto 1922. 6, Volitev 2 pregledovaleev računov. 7, Volitev 2 odbemi-Ikih namestnikov. 8. Raznoterosti. K čsn obilnejši udeležbi vljudno vabi odbor. Pa občnem zboru društva Ladje bode usta-tvorni občni zbor Kmetsko-ddmke zveze za občino Devin-Mavhiaie. deželi, kjer sc meri kultura — po dobroti klobas. Kakšna slava doni naprimer kranjskim klobasam, katere imajo moč, da celo lačnega pesnika navdahnejo ter trdega verižnika spremene v mehkega in lepo dišečega klobasnega verižnika ali verižnega klobasarja ali kloba-sno verigo ali prosto klobasarja ali jhl... sicer naj nam pa rajši sam pove, kako naj ga imenujemo. Vendar pustimo klobasarstvo in verižni-štvo na strani (ker če že moramo biti overi-ženi, je vsakakor mr.cgo bolje, da nam zadrgnejo vrat s klobasno verigo, nego s železno) in povrnimo sc k pesništvu. Nekoč je stopil lačen pesnik v klobasarne in si kupil klobaso za večerjo. Klobasar mu jo zavije, kakor sc to spodobi, v listič papirja. Pesnik, prišedši demev, leže na «divan» iz slame in začne zavživati priprosto večerjo. Med za vlivanjem vzame listič, v katerem je nam kaže sovi življenja in veselja, glasovi strun in ________ 2iio, jesen pelje, vesela govorica in smeh. Ako bi se klobaso. Kako ime-j ta trenotek odprlo okno, se iztegnila ro-kaže dejstvo, da se ka, sc prikazal obraz, tedaj bi človeka ob-pravi: «Vsaka še| str4h pred duhovi. Hiša menda nima lastnika. Vprašaj v Frascati: «Čigava je villa Sora?», videl boš začudene obraze. Nihče skoraj ti ne ve odgovora in vprašati moraš mnoge, predno ti kdo odgovori: Mislite villo ob rimski ccsti? Čigava je? Mislim, da je nekega duhovnega zavoda v Rimu. A res, ne vem gotovo. — Ali ne stanuje nikdo v tem velikem poslopju? — V villi Sora nc biva živa duša. — Tudi med poletjem ne? — Nihče ne stanuje tam. — Tudi kolegij ne, čigar je poslooie? — Gospod, nihče. — Zakaj pa ne? — Oh, čemu ... — Lega je krasna in •— — Kaj hočete? V tem poslopju ne more bivati nikdo, — Je li notranjost tako razpadla? — Ne. Ampak-- — Malarija? — Tudi malarija. — Še kak drug vzrok? — Malarija in duhovi ne dopuščajo, da bi prebival kdo v njem. Saj je to hiša strahov! — Ah. tako, hiša duhov .,. Da, saj to je moralo biti to ogromno poslopje. 2. Že koncem sedemnajstega stoletja so prebivalci velikega papeževega dvorca zapustili istega ter so se ga ogibali ljudje. Osvojile so ga samota, puščoba in malarija, nc razdražljive sestre Kampanje, in postale njega neomejene lastnice. Voda je iekla iz razbitih in porušenih vodnjakov, Poslano*) IZJAVA. Podpisani obžalujem vse one neresnične besede s katerimi sem žalil gosp. L. Širca ter se mu tem potom zahvaljujem, ker je odstopil od nadaljnega sodnega postopanja. 939 Ivan Ravbar, Dutovlje št. 35. GOSTILNA, v dobrem stanju, z zemljiščem, 5 minut od poslaje Pragersko, z večjimi stanovanji in inventarejm, sc proda ps ugodni ceni za K 560.000. Natančnejša pojasnila daje Alojzij Luršak, Pragersko pri Maribora. * 56 PRODAM posestvo obstoječe iz hiše, v kateri je že več let gostilniška obrt, novega hleva za konje, govedo in preŠiče, senice za krmo in steijc, 5 travnikov in polja ter lasten in soseski gozd. Natančnejša pojasnila daje Franc Jaksetič, Podgraje 30, II. Bistrica, 2177 TRI gorske rože želijo vsled dolgega časa korespondence z gospodi. Ponudbe pod «Tita, -Vida, Ana» na upravništvo. 2188 IŠČE se družabnik za 5 let, če mogoče brodarskega stanu, s kapitalom 150.000 lir. Dobival bi 20?» s sodelovanjem ali pa polovico dobička s sodelovanjem. Naslov pri uprav-ništvu. 2189 PODUK v srbščini, ogrščini, hrvaščini, ruščini, grščini in francoščini ter koreskcndenci po L 5.— na uro. Pojasnila v ulici Tomaso Lu-ciani 10 (Via Media). 2179 MLADENIČ, star 27 let, z deb^o službo, želi znanja v svrho ženitve z dekletom od 22 do 26 let. Cenjiene, toda lc resne f>onudbc s sliko pod "Samotar* na upravništvo. Prednost imajo šivilje. Najstrožja tajnost zajamčena. 2180 EGIPTOVSKI ROKOVEDEŽ, pove vsakemu prihodnjost in preteklost (od I—7. popol.l Ulica Valdirivp 23, III. 2181 VRTNARJI POZOR! Takoj se proda lepo vrtnarsko posestvo v lepem kraju pri Mariboru. Cena ugodna. Pojasnila daje A. M. Pobrežjc pri Mariboru, Nasipna cesta 44. 2182 NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti 60.— žimuice iz morske trave 50.—, iz volne 130, ponočae omarice, umivalniki, chilfonsers, omare, popolno pohištvo za sobo po izredno nizkih cenah, Fonderia 3, 2187 ZANIMIVE leposlovne, znanstvene in druge knjige, kakor n. pr. <-WeltalI u. Menscheit ;, ^Ulesteins Weltgeschichtc», Platen itd. med temi tudi več francoskih, italijanskih in angleških, prodani radi selitve po jako ugodni ceni. Josip 2iberna, Barkovlje 108 (za Kon* derjem.) 2145 ČEVLJAR brez družine dobi prostor za šivati v veži in spalnico v hiši. Naslov pove upravništvo, 2148 VREČE kupujem. Zaloga, Via Solitario 19, Jakob Margon (blizu bolnišnice). 2150 *) Za Članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. KAZNI uredski namještaj prodaje se uz pc voljne uvjete. Naslov pri administraciji •-Edinosti.» 216J ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Elita Borna ml nI. KazziaL — lastna palača. DetatAka glavnic« la rezervni zakla l K Č. Si. 22^,090.«» imsajs kiilatftsa m Nfra ia rn?nj3!sia!2 frsnsiktij?. Uradu« «re od 9*13 — UGLAŠANJE GLASOVIRJEV (v vsakem pogledu popolno.) Daje se tudi poduk v vijo-lini. Pisati na: Turrini, poštni predal 113, Trst 7. 2169 RIBJE OLJE prve vrste, kemično preiskuše-no, v lekarni v Sežani. 53 MALI OHIJISi PREVZAMEM nakup živine in poljskih pridelkov v Srbiji za izvoz v Italijo, kakor tudi prodajo italijanskega blaga in zastopstva tvrdk v Srbiji. Interesiranci naj pošljejo naslov pod «Blagoa na upravništve. Kavcija na razpolago. 2178 PRODA SE izvrstna nijolzna krava z dvema ielicama velike pasme. Natančneje se izve v trgovini Štekar v Ajdovščini. 2158 GRAMAFON in šivalni stroj prodam, Lado Petrič, urar in zlatar, Vipava, 2186 KLEKLANJE idrijskih čipk se poučuje v ulici Cavazzeni 1, IV. 2183 POPOLNO pohištvo za sobe, postelje, ponoćne omarice, omare, vzmeti, zimnice se predajajo v Campo Belvedere 1, Scmolič. 2184 V CELJU, 2 minut od glavnega trga sc preda mala hiša z električno razsvetljavo, vodo in velikim vrtom. Hiša ima dve veliki sobi, kuhinjo, klet in zraven majhen hlev. Pojasnila sc debijo v Kocenovi ulici št. 4, I. levo, Celje. ' 2190 ANGLEŠČINA, Irancoučina, španščina, knjigovodstvo. 20.— lir mesečne, Scentia, Fo-scolo 2. 2191 KREPILNI SIRUP za slaboten in malokrvne otroke sei dobi v sežanski lekarni. 53 POSESTVO z gospodarskim poslopjem, 25 orali zaraščenega gozda, 25 orali njiv ir. travnikov, blizu kolodvora se proda za 100.000 lir. — Pojasnila daje Josip Murn, Kandija 59 pri Noyera mestu, Jugoslavija. 2088 AKAĐEMIČNA plesna šola, Campo S. Giacc-nio 5, dvorana DKD, ob sredah in sobotah od 6—8 za novince, od 8—11 skupne vaje. Ob nedeljah do 10—13 skupna plesna šola. Josip Bizjak- 2102 VINO belo, črno, 10—11 stopinj ponuja Martin Krajcar, Fontana pri Vršaru, Istra. 2126 KROJAČN3CA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. jc edina dobroi-.uana krojačnica v Trstu. 23 ZLATO in srebrne Tcrone plačam veC kot drug! kupci. Albert Fcvk, vrar. iMaizini 46 (v bližini drvenega trga). 44 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (3* STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 55 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50 POZOR! Srebrne kroae in zl.to m> najvrtjik cenah plačuje edini grosist Bftileli Vita, Via Madonnina 10. L 3S POSTELJE iz trdega lesa L 100.—, žimnicc 40,—f vzmeti 55,—, ponočne omarice, chif-fonier, vse novo, prodam zelo ugodno. Fonderia 12, L desno. ' 59 PRODAM 40—50 q dobre oiave. Cena po dogovoru. Luka Bezek, Razdrto, 2175 tla so postajala močvirnata. Plevel in rastlinje, ki ljubi močvirje, je vzraslo. *__ Poti in terase so postali pašniki ovac in POSTELJA se odda poštenemu mladeniču, koz. j S aH ta di Gretta 13, III. nadstropje. 2176 SIOGLOBIN, najboljše krepilno sredstvo za slabokrvne ženske in otroke. Letošnje prvovrstno ribje olje se dobiva v lekarni v II. Bistrici. 62 NAZNANJAVA slavnemu občinstvu, da sva odprla v ulici Ghcga št. 9 gostilno «A1 buon arriv©», prej Ozbič. Priporočava se za obilw obisk. Karol in Julka Sosič. 2173 PODLISTEK KAPITAN MARRVAT Leteti Holancflec Roman »Toda ključ, ki ga iščeš, Filip?» »Oče, ta ključ spada k vratom ene sobe, ki je ostala leta in leta zaprta — in ki jo hočem odpreti — pa Če bi moral —.» «Kaj če bi, moj sin?» ^ Hotel sem nekaj reči, kar pa moram za-moičati. Odpustite mi, oče, hotel sem reči: ono sobo moram preiskati.» «2e davno sem čul o oni zaklenjeni sobi in vem, da ti ni mogla dati mati o tej stvari nobenih pojasnil, saj še meni o tem ni hotela govoriti, Dolžnost me je silila, da sem večkrat napeljal besedo na to skrivnost, toda ker jc tvoja mati vselej postala razburjena, sem opustil vsak nadaljnji poizkus. Zdi se mi, da p je ležalo na srcu nekaj težkega« moj sin, čeprav se mi ni o tem izpovedala. Povej mi, ali ti je prod smrtjo razkrila to tajaost?» •Da, častili o4e.» - . «Ali bi ti ne odleglo, Če mi vse zaupaš? ' sam in postavil omaro na njeno prejšnje me- Pomagal bi ti lahko s svojim svetom--.» sto. »Par ur prej ali slej — je pač vse ene, Le- «Gotovo, gotovo, častiti oče, kajti smel bi žat grem, kajti preveč sem izmučen.» se zanašati na vašo pomoč, saj predobro vem, Po teh besedah se je pedal v sosedno sobo, da vas ne vodi radovednost, temveč plemeni- se vr£el na posteljo in je po par minutah za-tejsi nagoni. Toda iz vsega tega, kar mi je raz- padel v globoko spanje, kakršnega uživajo na krila moja nesrečna mati, mi ni še jasno, ali smrt obsojenk Med njegovim spanjem so prišli je govorila resnico, ali pa se ji je mešalo. Če v hišo sosedje in ukrenili vse potrebno za poje na tem vse res — potem z veseljem delim kop uboge vdove. Pazili pa so, da bi sina ne to breme z vami — čeprav bo to za vas ne- zbudili, ker so si šteli v sveto dolžnost ohra-hvaležna naloga. Preje pa moram molčati in niti mladeniču spanec, kajti prebujenje bi mu dokončati delo — sam moram preiskati usod- i prineslo le žalost in bolest. Kmalu — popolno sobo.* ! dan — je prišel tudi Mynheer Poots. On jc si-«Se ne bojiš ničesar?» " J cer zvedel, da je vdova zatisniia oči za vedno, ,1.. .. c. .. i toda ker je imel ravno urico časa, si je mislil, «Ooe, ne bof«n se ničesar Storiti moram d bi mu p^l ta obisk ravno prav, ker bi dolžnost — stcer strasno, toda prosim vas ne j - -sprašujte me več po njej, kajti zdi se mi, da bi mi daljše razmzšljevanje zmedo vso pamet.* i v Ne bom več poizvedovaL Mogoče napoči skoro čas, ko ti bom stal lahko ob strani. Srečno ljubo dete; toda prosim te opusti za sedaj to neprimerno opravilo, kajti poslati moram po sosede, da bodo izkazali tvoji umrli zvečal njegov račun. Najprvo je stopil v spal-nico» kjer je ležalo truplo umrle, nato pa se je podal v sobico Filipa, ki ga je potrkal na rame. Filip se je zbudi!, okrenil in zapazil poleg sebe zdravnika. «No, Mynheer Vanderdečken,» je začel brezčutni možiček, «zdaj je vse končano. Ze vnaprej sem vedel, da bo prišlo tako; toda materi, koje duša *e — upam — sedaj že pri i se# kako sva se domenila: vi mi zdaj Bogu — poslednjo dolžnost.» dolgujete tri in pol goldinarja m 5e ono stekle Duhovnik je pogledal Filipa in sodeč po ničk0' za zdravila. Obljubili ste mi, da mi vse njegovem bolestnem in zamitijenem izrazu,, točno izplačate.« — Med zdravnikovim goda so njegove misli bogvekje v daljavah. Od-» Vor»enjem se je FiBp docela zavedel svojega stranil se jc torej in zmajeval z glavo. j položaja, vstal in odgovoril: -Vse, vse boste »Prav ima,« si j« re^el Fffip* ko je bil dobili 4o*Bođ Poots.» *Da, da; saj vem, da mi hočete pošteno vse izplačati — če bi le mogli. Toda glejte, Myn-ker Filip, precej časa bo prešlo, predno boste mogli prodati svojo hišo. Malokdo se bo zmenil zanjo. No, jaz sem usmiljen z bednimi ljudmi in zato vam predlagam sledeče: Vaša mali je nosila okrog vratu verižico, ki nima za nikogar pomena kot za katoličana. Da vas rešim iz stiske, bom vzel ono verežico in potem je med nama vse poravnano. Ste zadovoljni.* Filip ga je mirno poslušal; vedel je, kaj ima skopuh v mislih — ono relikvijo — ono relikvijo, na katerp je njegov oče prisegel v oni *3odni uri. Predobro se je zavedal, da )o ne bi dal stran, čc mu ponujajo tudi milpne. Ves razburjen jc vzkliknil: «Proč, preč odtod! Takoj. Denar boste že dobili!* Mynheer Poots pa je vedel, da je zlata relikvija več vredna kot zahtevana vsota. Tudi mu je bilo znano, da bi se dalo iz posvečene svetinje — kakšne so bile v onih časih zelo v čishh — iztisnit* prccej denarja. Ko je stopil v mrtvaško sobo, ga je pogled na zaželjeno dragocenost zapeljal, da je mrliču odvzel verižico, ki jo je spravil v svoj žep v suknji; zato je ^odgovoril: «Moj predlog ni slab, gospod Filip m najbolje je, če se z njim spoprijaznite. Kaj vam pa bo koristila ona malenkost?* v... *Še enkrat vam pravim: ne! ga je i mp jezno prekinil. ' (DalJc), itran IV, »EDINOST« f frstdf dne 30. novembra 192T, ZAHVALA. V globoki Žalosti vsled nenadomestne izgube naše preljubljenc soproge in matere IRME MAHNE izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem, ki so blagopokojnici izkazali na najslovesnejši način zadnjo čast. Posebno se zahvaljujemo vsem darovateljem vencev, pevskemu draStvu .Adrija" iz Barkovelj za ganljive 2alosUnke v cerkvi in na po* kopališču, kakor tudi onim, ki so od blizu In daleč prlšlf k pogrebu. Zgornja Greta, 29. novembra 1921. 942 Družine: Mahat, Karli, BiiJak. m mm mm i wm Fjt t ir* j -t Uš ZAHVALA. Za odkrite in prisrčne dokaze sočutja za časa bolezni in smrti našega srčnoljubljenega očeta, starega očeta in tasta Dragotina Šibenik gozdarja v p. kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo iz Idrije in okolice izrekamo vsem najiskrejšo zahvalo. Dolžnost naš veže, da se posebej zahvaljujemo gg. gozdnim uradnikom in kolegom, odboru in drugim članom idrijskega telovadnega društva „Sokol" za poklonitev venca, dalje darovalcem lepih šopkov in vsem drugim, ki so na katerikoli način blažili našo žalost 937 Žalujoči ostali. vabi aa izedni občni zbor U sa bo viill v nedeljo, dne 4. decembra ob 9. uri v gledališki dvorani g. Bratina v Ajdovščini JL T Podpisani javljajo žalostno vest vsem so-|jj rodnlkom, prijateljem in znancem, da je njihov | ljubljeni soprog, sin, brat in tast Josip Mladovan posestnik v 36. letu svoje dobe, po kratki In muŠni bolezni, dne 26. novembra, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb je bil v nedeljo. 27. t. m., ob 4 popoldne. ZAHVALA Podpisani se najsrčnejše zahvaljujejo za počastitev spomina njih dragega soproga, sina, brata in tasta Josipa Mladovana posebno pa zc obilno udeležbo pri pogrebu. Posebna zahvala pevskemu društvu „Lipa" za ganljive žalostinke, učiteljem in šolski mladini ter vsem darovateljem vencev. Bazovica, 30. novembra 1921. Viktorija Mladovan roj. Žagar, soproga, Marija, mati. Emil In Angelj, brala. Tončka por. Tance, Justina por. Ražem, Marija por Petrič, EJidlja in Jolanda, sestre, Angelj Tance, Fran Ražem, Radoslav Petrič, zetje. 943 i UEL1R0 SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možklh nogavic itd. Trsi Corss i i lil. K. dfEL, štev. 24. ČEVUARNICA 57 H ICO LIC H Trst, vin Utiine 32 (vogal V Ariotfo) Izfaera moškega, ženskega In otroškega obuva'a. — Lastna delavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne. \ KOŽE USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulico umne It. 49 (27) (prej Belvedere) Priporoča se F. CINK DNEVNI RED: 1. Poročilo vodstva. 2. Volitev sekcijskega odbora. 3. Slučajnosti. Opozarjajo se vsi tovarniški delavci tekstilne stroke, da se občnega zbora z vso gotovostjo udeležijo. 940 Ker se dne 17. t. m. napovedani občni Slovenskega kmetijskega društva, reg. zadr. z o. j. in sedežem v Gorici, radi važnih zaprek ni mogel vršiti, se bo vršil di-ygi občni zbor s svoječasno napovedanim dnevnim redom v četrtek, dne 1. decembra t.1., ob 10.30 predpoldne v hotelu „Pri zlatem jelenu4' v Gorici. 938 Posojilnica no Slapu pri UM registr. zadnja z neomejeno zavezo vabi svoje zadružnike na redni Hf. V%f t u ki se bo vrsti bor Zalaga: H, Piana Mi Veneti 4 36 (prej Piazza delle Poste). ¥ Trstu registrevana zadr. z neomejenim jamstvom Ulico Mer Lufgi do Polestrina St 4,1. vloge, vezane na trimesečno odpoved. P° 5VaV. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 P° 67i7e ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lasJnega premoženja nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti. Uradne ure od S—13. Tel. št 16-04. Tel. št. 16-04. v soboto, dne 24. decembra 1921, ob 9 zjutraj, v posojllnlčnl pisarni v Vipavi s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načelništva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1919 in leto 1920. 3. Volitev članov načelništva in nadzorništva. 4 Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši po! ure pozneje drug občni zbor na istem mestu z istim dnevnim redom. V Vipavi, dne 30. novembra 1921. 941 NAČELNIŠTVO. Uvozna in izvozna ivrdka Deblnsio & Domeniš Trst. via Coroneo 13, telef. 12-34 opozarja na novodošle velike partije stefcle-nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najrazličnejših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora. 33 Srebrne krone in zlato plačujem po najviSjih cenah RLOJZIJ POVH Trst, Piazza Garibaldi St. 2 (prej Barnera) Josip Spechar Trst, via s. Caterloa it. 7 — Piazza Hazzinl Velika izbira sukna in blaga za gospode. Zunanji in domači izdelki najnovejšega in lepega kroja po zelo ugodnih cenah. Velika zaloga izgotovljenih oblek zh moške in otroke, površnikov, palelots, hlač in gilet 46 fantasia itd. itd. zlafcičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve v Kmetijske Mml Kmetovalcu prepntiolfllcl! NAROČITE TAKOJ slamoreznice, pluge; brane, sekire, capine, kakor ludl najboljše, najceneje, po volji izkušenih kmetovalcev izdelane koso in srpe iz predvojnih švadskžh jekel, katere se vsled sedanjega stanja inozemskih valut posebno priporočajo trgovcem in kmetijskim zadrugam. Za popravo pri meni kupljenega blaga nudim lastno delavnico z 10% popustom. Uzorci kos in ss-pou takoj na vpogled. (9*20 VEKOSLAV VILHAR POSTOJNA. Podruinfca v Trstu. Centrala v Ljubljani. Podružnice: telje, Borotlis, Gorica. Iml, Split,Irst, Mor Piuj, Dihifta glavnica K 59.080.009. tmm K 45.09Q.OOQ Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge lirah na hranilne knjižice proti 3!, -ih™^.,^,, na žiro-račune proti 37, uOreSlUVaiSjU Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 Kmečka posojilnica In hranilnica reg. zadr. z neom. zavezo v Kube d u vabi svoje člane na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. decembra, ob 4 pop. v prostorih g. Udovtč. .IdiDOSl v Trstu izvršuje vsa tiskarska dela točno in solidno Prostori lita se nahajajo v ulici Sv. (ranila mm 3. 20 DNEVNI RED: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Slučajnosti. 5. Likvidacija zadruge. KUBED, 24. novembra 1921. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. umu—i (Mini. Tržtfks posojilnica in hmniini! plačuje po najvišjih cenah. ei D. \VINDSPACH, Trst, Via Cesare1 Battisti (Stadion) št. 10, II. nadstr. —BMBBM—BMB Trst, Siva GroBisIa št 2. Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke. Vina za tranzit nasproti trgovini, Hangar molo Venezia. 60j Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požaru in drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe „L1 Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v Avstriji, Ogrskem, Jugoslaviji, Transilvaniji. Glavno zastopstvo za Istro ?rs«, Via San Nicolo štev. 11. i Trst — Via f*S@efia Š8. S - Trst ima na prodaj večjo množino izgotovljenih štedilnikov ter prevzema in iz-ršuje točno vsakovrstna n ova naročila 8B5?5?8 iti regisirovana zadruga z omejenim poroštvom, uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrcbianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje sw po 4°io -*wm večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ur za stranke od 9 tio 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprl Št. telef. 25-67« Naročajte in širite BITIMA CTM A. D. NASI i G. Mavricija Wackvitza nasledniki Trst, ulica Torre iilanca 32. Tslsfon 29-83. Velika izbera majoličnlh in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov znamka „Triumph", popolnega želc?ja za ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega želtza, plošč iz litega tirolskega železa, ražnjev, cevi in aparatov „Johon" za dimnike. (13) Zaloga majoiičnih plošč za prevlačenje. v bližini koroškega kolodvora, vogalna z velikim vrtom kot stavbisče, pripravna za trgovino, obrt ali industrijo (cenen električen tok) se ugodno proda. — Naslov pri upravništvu „Edinostih