Kupujmo
vojne BONDE
ZNAMKE
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MuitNlNto DAILY NEWSPAPER
|0. 174
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JULY 27, 1944
LETO XLVII - VOL. XL£II
I Dobro je, ce veste
I Znanstveniki so napravili sta-guko od 21,000,000 rojstev v rikl in dognali, da je bilo
vsakih 100 fantov ro-::lh N deklet, pri trojčkih deklet, pri četvorčkih je 156
-KJet za vsakih 100 fantov. * # *
Spomenik kralja Viktorja "anueia n. v Rimu> ki
l'e vla-
0(1 !861 do 1878, je najbolj ■„' ■ sP0lnenik na svetu. Zgra-reg 'Z	marmorja, iz ka-
!n-,a je izklesanih mnogo raz-i1 skupin poleg kralja same-1 1 iP(!menik zavzema skoro en l(] ok- je tako visok k0 18
>0 oonPna hiŠa ter je staI
it "^Spomenik so gradili 26
^O sliko "Kralj kraljev," '	življenje Krista
|g7 bila izgotovljena leta
k000le0ooVidel° niČ manj k0t |iko t °Seb' ali še enkrat J, ' kot vsako drugo sliko, kar
pr°ducirala filmska indu-
lOd * * *
j4„ ?uljja 1935 pa do avgusta
L.;Jf.J3110 Postavljenih v 449 |v2! mestih 200,000 me-l pro/fkiranje- Ura<* za v0-j"
\ Pro Sf je ,UStaVil nadalj" Pala	1 vo-lne^a ma"
■Šest * * *
m^ipotem' ko je ladja
L na tr. Prinesia v Ameriko kjlgjjp^ce iz Anglije, so jo |a 2J1 fazdrli in iz njenega bji ;radl'i hlev, ki še danes
Monaneki farmi- 25 railJ od
Kben, V *
P W » ene org,e niso
taškp t kot so one v kapeli > ^ kadetnice v West Poin-kl , S° bile inštalirane v letu So ° IIrie'e 2,418 piščalk m So Stale $12,000.00. Po-
H Piščalk V8ak let° d0dajali
ko, (] 11 v imenu graduantov
9 PiCaj° orgle danes 13'"
^iipitiA 111 orKle so danes 000. To so do danes i ikem , Cerkvene orgle na ame-
m k°ntinentu. Pr * * * »°seve!fnik 'Franklin Delano ch0]at, p:ie direkten potomec
1658 ,° °sevelta- ki Je živel do 1742i
Sv * * * *i2or?rstno konjsko dirko so sicer	v Juniju 1893
Chica ^nadron, Nebraska, ,5o0 , • Nagrad a je bila
1 ^;deorkres in sedi°-De-
ak je irn , Je začelo dirko in
a> kateri S Seboj P° dva ko"
j 80 Prit Je,jezdil menjaje. Na1
na«oval ZCllU pa samo štir-ie> 1 l,04o eC.,Je Prejezdil razda-
ah. milJ v 13 dneh in 16 * * *
t«StriŠki travnik je ne-' težo	zmanjšal teles-
!a'Vv! • 60 funt°v ^ 194.,
Hkot^dveTetl6 trajala nekaj
•ave ver« • ter je rekel- ■da lne ne Pa civilne svobo-ška sila e Zatreti nobena
•^ko * * * ? avto Ufte igrati golf ali vo-'lfu	razlika ta, da pri
^adenete ničesar.
'2efa, gt taJnik društva sv.
* mest J KSKJ b0 odso-do pondeljka. V
^stvotf" POtrebe- nai «e'
f"8a fci^V°brne na h01"1" n i ^ Zlateta' te"
G0EBBELS ZDAJ VPIJE NA
AMERIKO, RADI NAPADA NA B0SSA HITLERJA
Ameriški tanki so štrli nemško črto v Franciji
Načelnik Gestape, Heinrich Himmler, je ukazal oditi na fronto vsem rezervam doma. Goeb-bels zagotavlja, da se bo položaj na frontah, zlasti na vzhodni (ruski) kmalu predrugačil v prid Nemčiji.
New Yoi<k, 26. jul. — Nemški propagandni minister Paul Goebbels je nocoj govoril nemškemu narodu na radiu kot vrhovni načelnik za mobilizacijo vse domače fronte. Povedal je, da je ukazal načelnik Gestape, Heinrich Himmler, da odidejo vse rezerve na Fronto ter zagotavlja narodu, da Nemčiji ne bo težko obvladati vojnega položaja.
Omenil je tudi bombni napad na Hitlerja 20. julija ter obdolžil Washington, London in Moskvo, to se pravi vlade v teh treh prestolnicah, da so imele svoje prste pri zaroti proti Hitlerju. Izjavil je, da ne more biti nobenega čudeža več, če ni bila rešitev Hitlerja čudež.
Z govorom je hotel vliti nemškemu narodu novega poguma vzpričo prodiranja zavezniških armad od treh strani proti Berlinu. Rekel je, da bo vojni položaj, zlasti na vzhodu (v Rusiji) kmalu drugačen in v dobro Nemčiji.
Omenil je tudi, da je Hitler poveril načelni km Gestape, Himmlerju nalogo, da organizira vsa razpoložljiva sredstva na domači fronti, da pošlje nove rezerve na fronte ter da bo organiziral nove divizije vojaštva.
"Zdaj se je šele uresničila totalna vojna in mi bomo kos svoji nalogi," je zagotavljal Goebbels.
Zagotavljal je tudi narodu, da bodo kmalu presenetili sovražnika z novim orožjem, ki da je že v delu.
"Bog čuva nad življenjem Hitlerja," je zagotavljal Goebbels, "dokler bo končal svoje delo, katerega bo tudi končal." Povedal je tudi, da so bili vsi oni, ki so bili v zaroti proti Hitlerju, aretirani ali pobiti.
Goebbels je povedal, da so bile razstreljive snovi v bombi angleško delo in grof Stauf-fenberg, ki je bombo vrgel Hitlerju pred noge, je bil v zvezi z angleško aristokracijo. V zaroti so bili dalje trije generali, je rekel Goebbels, en general v pokoju in nek drug general, ki je bil nedavno odstavljen radi bojazljivega umika- na vzhodni fronti. Imena teh generalov ni povedal. Njih namen je bil dobiti nemško vlado v svoje roke, je trdil Goebbels.
NOVI GROBOVI
Jennie Jaras
Včeraj popoldne ob petih je umrla v Polyclinic bolnišnici Jennie Jaras, rojena Gregorc, stara 35 let. Stanovala je" na 475 E. 146. St. Rojena je bila v Clevelandu, kjer zapušča žalujočega soproga Petra, sinova Williama in Thomasa, hčer Dorothy, starše Franka in Jennie Gregorc ter dva brata, Sgt. Freda in Cpl. Stanleya, ki se nahaja na južnem Pacifiku in sestro Vido. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih iz Syet-kovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jeronima in na Kal-varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Louis Butchar Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu, 15211 Hale Ave. dobro poznani Louis Butchar (Bučar), star 67 let. Dolgo let je vodil delikatesno trgovino na vogalu Hale Ave.'in 152. cesta. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojena Prijatel ter nekaj drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi sv. Valentin, pošta Straža pri Novem mestu, kjer zapušča dve sestri in več sorodnikov. Tukaj je bival 39 let in je bil član št. 142 SNPJ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvari-jo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Helena Nagode Danes zjutraj je umrla Helena Nagode na domu hčere Vere Krajic, 19509 Chicasaw Ave. Pogreb bo imel v oskrbi Svetkov 'pogrebni zavod. Cas pogreba in drugo bomo poročali jutri.
--o-
Bo nekoliko hladneje Vremenski urad nas tolaži, da bo danes nekoliko hladneje. Za dež se pa še vedno nič ne zmeni.
Vladni uradnik dolži stavkarje, da so izdali vojake na fronti
Cleveland, O. — Fred Ramsey, okrajni direktor za urad vojne produkcije je obdolžil stavkarje, ki so s svojo neavto-rizirano,stavko zaprli šest vojnih industrij v Clevelandu, da so izdali s tem one naše borce, ki krvave za ranami in padajo od krogel na raznih frontah. Apeliral je na stavkarje, naj se vrnejo takoj na delo, da ne bo trpel vojni napor.
Vsled stavke, ki je unija ni sklicala, je zaprla Ohio Crankshaft Co., ki zaposluje 3,000 delavcev, The National Malleable & Steel Casting Co. in štiri druge tovarne.
Ruski bomniki so razbijali Varšavo; ameriški bombniki pomagajo Rusom; Rusi so vzeli pristanišče v Estoniji.
Normandija, 26. juMja. — Ameriški tanki, katerim je sledila pehota, so raztrgali nemško linijo v zapadni Normandiji pet milj na globoko. To je bil piVi večji izpad ameriških tankov v Franciji. Amerikanci so osvojili dve važni mesti in kak ducat drugih naselij ob deželni cesti zapadno od St. Lo.
Amerikanci so štrli nemško linijo več milj na široko. Ko so šli tanki k napadu, so se naložili na tanke tudi vojaki, ki so naglo zasedli vrzeli v nemški liniji, ki so jih izsekali tanki. Zajeli so mnogo nemških vojakov.
Ameriški fantje so prizadeli težke izgube 353. nemški diviziji in dvema polkoma parašutar-jev od tretje divizije. Nemci so se brez uspeha zaletavali v jekleno steno ameriških tankov.
Najprej so prihrumeli nad nemško črto zavezniški bombniki, ki so strahovito razsajali nad nemškimi pozicijami. Predno so si mogli Nemci opomoči, so pa že udarili nanje tanki in pehota, ki se je vozila na tankih.
Vzhodno od Caena so se zagnali v angleške in kanadske pozicije nemški tanki v skupinah po 30 in 40. Toda angleške baterije so jih zmastile ali pa raz-gnale.
* * *
Moskva, 26. jul. — Ruski bombniki so danes razbijali Varšavo, glavno mesto Poljske in pa mesto Tilsit v nemški Vzhodni Prusiji.
Čete maršala Govorova so zasedle utrjeno pristanišče Narva v Estoniji. To je skrajni severni konec ruske bojne črte, ki je zdaj 1,000 milj dolga.
Kozaška konjenica je pa danes dosegla vzhodni breg reke Vistule, dočim so druge ruske kolone vdrle v Lwow. Rusko pehoto so podpirali ameriški bombniki.
Od reke Visle je 358 milj do Berlina in samo 142 milj do šlezije. Ruska armada je zasedla mesto Deblin ob Visli, 62 milj južnovzhodno od Varšave.
Rusom pomagajo ameriški bombniki in bojna letala, ki so priletela z italijanskih baz. Ameriški avijatičarji so razbili Nemcem 38 letal okrog Lwowa, ne da bi sami imeli kaj izgub. Ameriški letalci so včasih leteli tik nad vrhovi dreves, da so s strojnicami obsuli nemške pozicije.
Ameriški letalci so prileteli z Italije v Rusijo zadnjo soboto. Spotoma so na metal i dokaj bomb tudi na romunska oljna polja.
Onstran rekel Visle je svet zelo položen in zelo pripraven za operacije konjenice. Tukaj bodo imeli glavno delo Kozaki, kadar prebrodijo reko. Nekatere ruske kolone so samo 40 do 50 milj še od Varšave, glavnega mesta Poljske.
Podtalna poročila zatrjujejo, da so Nemci nehali z gradnjo utrdb okrog Varšave, kar je znamenje, da sami uvidevajo, da mesta ne bodo mogli ubraniti. Nemci baje že zapuščajo Varšavo in generalni štab sežiga važne listine.
Na jugu je pa ruska kolona skoro popolnoma obkolila Sta-nislawow ter prišla na 28 milj do prelazov v Tatri, kjer je meja Madžarske in čehoslovaške.
ŽUPAN JE DOLOČIL NOVE URE ZA NAMAKANJE TRAT PO MESTU
namakati že ob sedmih zvečer, prej je bilo dovoljeno šele od osmih naprej. Ob sobotah se ne
župan Lausche je določil, da se radi pomanjkanja vode namaka trate in vrtove zdaj po sledečem redu:
Vse zasebne hiše, ki imajo neenake hišne številke, kot 1, 3, 5, 7 itd., smejo namakati trate od 7 do 10 zvečer ob pondeljkih, sredah in petkih. Vrtovi se lahko namakajo ob vsaki uri na te dneve.
Hiše z enakimi številkami, kot 2, 4, 6 itd., smejo namakati trate od 7 do 10 zvečer ob nedeljah,-torkih in četrtkih. Vrtovi se pa smejo namakati vsak čas tekom teh dni.
Po novi odredbi smejo začeti
VAŽEN VZROK, DA NE PRIDE V ŠOLO
Harinsburg, Pa. — Ravnatelj državnega kolegija pravi, da ni še nikoli slišal tako tehtnega vzroka od kakega dijaka, da bi ostal doma. Nek dijak je namreč pršil ravnatelja, naj mu dovoli ostati doma, ker mora tolažiti očeta, ker je odšla žena ozi-rma mati k WACS.
Kratke vojne in drage vesti
KANSAS CITY — V bližini Merriam, Kansas, je treščil v neko hišo štirimotorni vojaški bombnik, v katerem je bila posadka 10 mož ali več. Bombnik se je razletel. Najmanj trije ,možje posadke so ušli smrti. Dva otroka, ki sta bila takrat v hiši, pogrešajo.
* « *
WASHINGTON — Vojvoda Windsor, bivši angleški kralj, se je posvetoval včeraj eno uro z vojnim tajnikom Stimsonom. Navzoči so bili tudi uradniki angleškega poslaništva. Namen voj-
vodovega obiska ni dan v javnost.
* * *
TULE LAKE, CAL, — V tukajšnjem taborišču, kjer so internirani japonski civilisti, je 14 Japoncev že osem dni na lakotni stavki. Vodstvo taborišča jih je delo v oddelek zase, ker so znani
kot hujskači, radi tega so na lakotni stavki.
* * #
MOSKVA — V Rusiji se vežba češki armadni kor pod poveljstvom generala Jana Kratohvila. Kor bo sodeloval pri osvoboje-nju češke z rusko armado. Kor ima za svoje geslo: Naprej do . Prage!
* * *
LONDON — Angleški radio je včeraj poročal, da je izvršil samomor feldmaršal Ernest von Busch, ki je do nedavnega poveljeval na centralni fronti na Poljskem.
* ♦ *
LONDON — Iz Carigrada se poroča, da je nemški poslanik Franz von Papen zbral $4,000,000, s katerim denarjem bo organiziral nemško katoliško stranko v Argentini. Von Papen je prepričan,- da bo imela v Nemčiji po tej vojni katoliška stranka
glavno besedo.	v
* * *
LONDON — Minister zunanjih zadev, Anthony Eden, je izjavil v parlamentu, da se ameriški narod s polnim zaupanjem lahko zanese na to, da bo angleška vlada vestno pomagala pri tem,
da se privede japonske vojne zločince pred stol pravice.
* * *
JOHANNESBURG. — Reza Pahlevi, bivši perzijski šah, je umrl v tem mestu. Leta 1925 je pahnil s prestola šaha Ahmeda, leta 1941 se je pa odpovedal v prid svojemu sinu, ko so zavezniki zasedli deželo in ustavili tam spletkarije Nemčije.
Naši fantje - vojaki
V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO
Mr. in Mrs. John Breznikar, dobro poznani slovenski stavbenik iz 5159 Mille/ Ave., Maple Heights, O. sta prejela od siha Josipa vest, da je še vedno zdrav in naroča najlepše pozdrave vsem svojim prijateljem in znancem. Joe služi Strica Sama nekje onstran Atlantika. Starši so mu zdaj naročili sobotno Ameriško Domovino.
m m to
Mrs. Frank Gor ene, 6303 Carl Ave. je naročila sobotno Ameriško Domovino za sina Pfc. Franka, ki služi nekje na Pacifiku. Bil je že na Fiji otokih, na Guadalcanalu, na Mundi, kjer je bil ranjen, in na raznih drugih frontah.
m w *B Mr. in Mrs. Frank Laurich, 15601 Holmes Ave. sta naročila
sobotno Ameriško Domovino za sina Franka, S l/C, ki služi pri mornarici nekje na južnem Pacifiku.
M M W»
Mrs. Antonia Dolinar iz 8805 Vineyard Ave. je naročila sobotno Ameriško Domovino sinu M/Sgt. J. J. Dolinarju, ki se nahaja nekje onstran Atlantika.
M » Ml
Mrs. Ann Bizjak iz 6315 Or-ton Ct. je naročila sobotno Ameriško Domovino za soproga Pvt. Frank Bizjaka, ki se nahaja na Guadalcanalu.
MAM
Mrs. Gombach iz 22294 Arms Ave., Euclid, O. je naročila sobotno Ameriško Domovino sinu Josephu na naslov: S/Sgt. Joseph A. Gombach, 35520476, Co. C. 395th Inftry APO 449, 99th Division, Camp Maxey, Texas.
Druge ruske čete so še tri milje od Vzhodne Prusije, to je od tiste meje, ki jo je postavil leta 1939 Hitler v sporazumu z Stalinom, ali 25 milj od predvojne Prusije.
Armada maršala Koneva pa prodira proti trdnjavi Przemysl, ki leži 60 milj zahodno od Lwowa in v direktni smeri proti šle-ziji.
Rusi imajo zdaj štiri glavne cilje: da presečejo nemško fronto na Baltiku na dvoje; da osvo-bode vso Poljsko; da pomaknejo bojno linijo v Prusijo ter da za- , čno z ofenzivo v smeri proti Donavi.
* * * %
Rim, 26. jul. — Nemške baterije so včeraj vsipale težke izstrelke v južni del mesta Pisa, katerega so zasedle ameriške čete. V sredini Italije so se angleške čete približale mestu Florence na osem milj.
Ameriški bombniki so danes bombardirali nemško tvornico tankov pri Lincu, Avstrija. Nad 500 ameriških letal je letelo k napadu z italijanskih ba^z. Bombe so tvornico popolnoma razdejale. Druge formacije bombnikov so bombardirale oljna polja v Albaniji ter kraje med Zagrebom in Brodom.
j!« »K
Pearl Harbor, 26. jul. — Pred 31 meseci je ameriška radijska postaja na otoku Guam naznanjala v Pearl Harbor, da japonska letala bombardirajo ameriške naprave na otoku. To je bilo zadnje poročilo te radijske postaje, ker na 10. decembra 1941 so Japonci premagali malo ameriško garnizijo na otoku. 1
Včeraj je pa radijska ipopet poslovala in poročala novice z Guama. Ameriške čete zdaj osvajajo otok in prvo, kar je ameriški signalni kor napravil, je bila nova radijska postaja.
ITALIJANI°SO^E ZAČELI NAPADATI ZAVEZNIKE	%
Rim.—Italijanski časopis Italia Libera je v članku ostro napadal zavezniško birokracijo, ki prihaja v deželo za armadami. Časopis pravi, da zavezniki s svojo ignoranco trosijo razne potrebščine, da si ukazi oblasti nasprotujejo in da ni pravega sodelovanja med raznimi agencijami zaveznikov. Seja demokratov
Slovenski demokratski klub 32. varde bo imel jutri večer ob osmih sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani naj se udeleže, ker bo seja važna, radi priprave za jesenske volitve.
Prva obletnica
V soboto ob osmih bo darovana maša v cerkvi sv. Vida, ob 8:15 pa v cerkvi sv. Frančiška na Superior in 71. cesta za pokojnega Jos. Widmarja v spomin prve obletnice njegove smrti.
| VIHAR SE POMIČE [ PROT SEVERU IZ ! K ARIBEJA
I Miami, Fla.—Vladni vremen-menskf urad svari pred tropič-jnim viharjem, kise pomiče proti severu in je najbrže že dosegel Jamajko. Center viharja je v Karibejskem morju nekako 100 milj južno od Haiti. Pomiče se proti severu nekako 20 milj na uro. Vihar je dokaj močan in vremenski urad svari kraje na poti viharja, naj bodo pripravljeni.
--o—-
Prva obletnica smrti V petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojno Mary Volčanšek v spomin prve obletnice niene smrti.
K "AMERIŠKA DOMOVINA"
KHIIICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
{JAMBS DEBEVBC. Editor) •117 St. Clair Ave.	HEndcrson 0628	Cleveland 3. Ohio.
_Published dally axcept Sundaya and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00., Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland to Euclid, po raznaialcih: Celo leto $6.50. pol leta $3JO.
četrt leta $2.00
_Poaamema itevllka 3 cente____
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $8.50 per year. Cleveland, by mall, $7.60 per year U. S. and Canada, $3.80 lor 6 monthr. Cleveland, by mall, $4-00 for 6 montha C. 8. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.26 for 3 montha Cleveland and Euclid by Carrier $8.50 per year; $3.50 for 6 montha. $2.00 for 3 months. Single copies 3 centa
Entered as second-class matter January 6th, 1909, at the Port Office at
Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 174 Thur., July 27, 1944
Pol stoletja dela za narod
V	zgodovini ameriških Slovencev je pol stoletja malo-dane vsa naša zgodovina ,to se pravi zgodovina našega naseljevanja v tej deželi, katero si je toliko slovenskih sinov in hčera izbralo za svojo novo domovino.
Res je, da jih je precej, ki so v tej deželi dlje kot pol stoletja in dosti jih že počiva pod zeleno rušo, ki so prišli sem pred več kot 50 leti. Toda od sedaj živečih slovenskih naseljencev jih je pa ogromna večina tukaj manj kot 50 let. Zato bo morda nekako prav, če rečemo, da je pol stoletja približno vsa zgodovina slovenskega naselništva v Zed. državah.
V	tem pol stoletju je kleni slovenski rod v Ameriki postal gospodarsko zelo močan in samostojen. Tudi svoje umske talente ni zakopal, ampak si jih obogatel ter si .ustvaril nekakšno posebno kulturo, v nečem po vzorcu naroda v rojstni domovini, v marsičem si je pa ustvaril popolnoma svojevrstno kulturno življenje, ki ga je priličil nekaj šegam in navadam nove domovine, nekaj se je pa držal, kolikor je bilo pač mogoče, starih slovenskih tradicij.
Tako lahko rečemo, da živi slovenski rod v Ameriki popolnoma samostojno življenje, to se pravi, da ni skoro v ničemer odvisen in v ničemer navezan na svojo rojstno domovino. Saj drugače tudi biti ne more, če pomislimo, da nas loči široko morje, da nimamo potrebnih medsebojnih vezi. Zlasti so bili dolgi presledki tekom prve in zopet tekom sedanje vojne. Kljub vsemu temu slovenska beseda tukaj v daljni Ameriki še ni izumrla, niti ni utihnila slovenska pesem, niti stara slovenska tradicija, niti slovenska Talija. Sredi tujega valovja se je znal slovenski narod v Ameriki dozdaj ohraniti kot zelena oaza v puščavi, kot obljuden otoček sredi Tihega oceana.
Za to svojo žilavost in trdnoto se ima narod v prvi vrsti zahvaliti sam sebi, v drugi pa svobodi te velike dežele, kakršne ne bi mogel dobiti nikjer večje, da, lahko rečemo, niti v svoji lastni rojstni domovini.
Kot smo zgorej omenili, si je slovenski narod v Ameriki gospodarsko silno opomogel in njegova največja gospodarska moč je v njegovih bratskih in podpornih organizacijah, katere štejejo skupno mnogo milijonov dolarjev premoženja.
Ideje za bi'atske podporne organizacije naš narod ni prinesel s seboj iz rojstne domovine, ker jih tam enostavno ni bilo. S seboj je prinesel samo pridne roke, zlato slovensko srce in pa zdrav razum. Naši prvi naseljenci so takoj uvideli, da so v tujini navezani sami nase za medsebojno pomoč. Saj k svojemu človeka se že stopi za to in ono, k tujcu gre pa človek nerad, pa še če ne zna jezika.
To, da so vedno bolj uvidevali potrebo za medsebojno zaslombo, jim je dalo prvo idejo za ustanovitev podpornih društev, iz katerih so potem zrasle sedaj mogočne jednote in zveze.
Prvo idejo za podporno društvo so sprožili v Jolietu, kjer je bila dokaj velika slovenska naselbina. Najbolj so rojake k temu podžigali Rev. Frančišek šuštaršič, tedanji župnik v Jolietu, g. Josip Buh, ki je bil tedaj bogoslovec in pa Matija Ša.vs, poznejši dekan, ki je nedavno tega legel k večnemu počitku.
Tako so se zbrali naši rojaki na 1. in 2. aprila 1894 v Jolietu k zborovanju in po dveh dneh ugibanj in razmotri-vanj so organizirali podporno jednoto, kateri so dali ime KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA. Ob ustanovitvi je bilo to skromno in nebogljeno detece s komaj nekaj nad 300 člani.
Toda jednota je bila takoj v začetku postavljena na zdravo podlago, zato je krepko rasla in se razvijala, da šteje danes, po 50 letih, skoro 40,000 članstva in da ima skoro šest milijonov dolarjev premoženja. In če povemo, da je KSKJ v teku teh 50 let izplačala dedičem, vdovam in sirotam ogromno vsoto — do 10 milijonov dolflrjev, potem vidimo, kako zelo je bila potrebna taka bratska podporna organizacija za slovenske naseljence v Ameriki.
Pionirji, ki so vsadili to dr'evo v rodovitno ameriško zemljo, v začetku morda niso drevesa tako negovali kot bi ga bili morali. Ko so trumoma prihajali novi naseljenci iz stare domovine, pionirji pri KSKJ morda niso znali izrabiti lepe prilike in jih dobiti za pristop. Toda gledali pa so na to, da je ostala KSKJ vedno na isti podlagi in zvesta principom, ki so jih jednoti vtisnili pionirji. V vseh teh dolgih 50 letih je stala neomajano zvesta katoliškim načelom, ni spreminjala barve, niti ni obračala plašča, po vetru, ampak je stala trdna kot kamen ter korakala naprej po ravni poti, krepka, izrazita in značajna.
Taka je bila naša KSKJ ob ustanovitvi, taka je še danes. K taki organizaciji človek z veseljem pristopi, k taki organizaciji starši z veseljem zapišejo svoje otroke, ker vedo, da bo organizacija ostala kot je in da ji ne bodo spremer nili njena načela ali jo skušali zavleči v kako politiko. Vsa čast taki organizaciji!
V	nedeljo bo v Jolietu, 111., kjer je tekla zibelka tej odlični naši organizaciji, tej naši materi bratskih podpornih organizacij, velika slovesnost, proslava 50 letnice KSKJ. Iz vseh krajev Zed. države bodo prihiteli njeni sinovi hčere prijatelji, da bodo praznovali njen zlati jubilej.
Tudi mi se pridružujemo tisočerim čestitkam in kliče-
mo naši odlični organizaciji KSKJ: razcvitaj se, rasti in razširjaj svoje mogočne veje še naprej za — narod in vero! Bog i narod!
|......BESED A IZ II AR OP A j |
Članstvu zveze Najsv. Imena
Nahajamo se v mesecu juliju in kakor vsako leto, tako se tudi letos v tem mesecu vrši četrtletna seja naše zveze in to pot bo ta seja v naši fari sv. Vida in sicer v nedeljo 30. julija, to je peto ali zadnjo nedelo v mesecu juliju. .Seja se prične ob treh popoldne v novi šoli fare sv. Vida.
Ta seja je zelo velikega pomena. Urediti je treba vse potrebno za prireditev, ki se bo vršila v nedeljo 24. septembra v fari sv. Vida. Radi tega ste vabljeni vsi člani društev Najsvetejšega Imena, kakor tudi častita duhovščina iz vseh slovenskih župnij v Clevelandu, da se te seje udeležite. Posebno pa je članstvo iz naše fare sv. Vida vljudno prošeno, da se udeleži te seje v obilnem številu.
Torej ne pozabite, da se seja vrši v nedeljo 30. julija ob treh popoldne v novi šoli fare sv. Vida.
Lawrence Bandi, blagajnik. —--o-
Pevci so vam hvaležni
V	blagajno Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. so darovali sledeči: Joseph Žele, Frank Trebeč, Peter Ro-stan, Jelersic Florist, Mrs. Vi-drih, Leo Luzar, Mr. in Mrs. Klein, Mr. Prime, Siskovič Grocery, Frank Slej ko, Steve Barton, Mrs. Pirih in Joseph Ter-bižan.
V	imenu mladih pevcev se odbor vsem zavednim prijateljem našega zbora najiskrene-je zahvaljuje.
Za odbor,
Jennie Sever, tajnica
se seje lahko udeleži vsak posameznik, ki mu je na tem, da se čim bolj izdatno pomaga naši trpeči domovini onstran morja. Na pomoč!
Frank A. Turek, taj.
P. S. Vsakemu zastopniku ali zastopnici bo poslana tudi karta in če bi kateri iste ne dobil, naj mu velja to sporočilo in naj gotovo pride na sejo.
Lokalni odbor št 2 JPO-SS
Iz Argentine
Za vedno je zatisnil oči Jože Čuk, doma iz Črnega vrha (Predgriže) pri Idriji. Poln sile in življenja je prihitel v Ameriko in našel delo v Rosa-riju v mlinskem podjetju, kjer dela še več naših ljudi. Tam ga je kmalu zadel hud udarec. Zgubil je levo roko, ki mu jo je stroj odtrgal. Z eno roko je svoje delo vztrajno nadaljeval in si s svojo ženo Marijo, roj. Rovtar ustvaril prijeten dom. Bil je med rojaki v Rosarju eden najzadevngjših in najbolj spoštovanih naših mož, zato so se pri njem vedno zbirali rojaki v gospodarski posvet.
Delo v mlinu, v večnem prahu mu je spodjedalo silo življenja, oslabelo vsled izgube ene roke. Začel je izgubljati glas in začutli bolezen v grlu. Pred dobrim letom je moral iskati zdravniške pomoči. Našel jo je v Cordobi v sanatoriju Santa Maria, toda rešitve ni bilo zanj. Poslednje mesece je popolnoma zgubil glas, ker je bila njegova glavna bolezen v grlu. Ko je videl, da se njegovi dnevi stekajo,.■je poklical k sebi svojo soprogo in svaka, ki j sta prišla v Cordobo ravno še ob času, da sta ga dobila še živega. 19. marca, ravno na svoj 39. rojstni dan, je pripravljen na smrt zatisnil svoje oči in bil potem tudi v Cordobi zakopan. Za njim žaluje žena Marija in dva sinčka Joško in Henrik.
Mogoče se marsikateremu zastopniku ali zastopnici že čudno zdi, da ni bilo še naše redne seje. Po sklepu zadnje seje, bi imela biti redna seja našega lokalnega odbora v torek 25. julija, a ker je bil ta dan namenjen našim bratskim društvom, ker članstvo plačuje svoj asesment, zato se bo redna seja vršila v torek 1. avgusta, in sicer v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ob osmih zvečer.
Vsi zastopniki in zastopnice, če vam le čas dopušča, ste pro-šeni, da se te seje gotovo udeležite in da ste točni, kajti tisto nepotrebno čakanje na nekatere zamudnike je kaj mučno za one zastopnike in zastopnice, ki pridejo ob napovedanem času. Vsak naj bo točno na mestu, da se bo lahko s sejo pričelo pravočasno in se bo potem tudi lahko prej končalo, saj veste, da smo vsi čez glavo zaposleni in si tudi želimo počitka.
Naš blagajnik se kaj pridno oglaša in od časa do časa sporoča javnosti imena darovalcev in pridnih nabiralcev. Le žal, da smo nekaj zaspali ali pa nam morda malo škoduje tudi vročina. Vendar pa se bo treba malo pripraviti za jesensko prireditev, kajti kakor vse kaže bo kmalu konec morije v Evropi in skoro bo napočil čas, ko bomo lahko prožili roko v pomoč trpinom v stari domovini in za ta dan pa moramo biti pripravljeni.
Zato pa ste vsi zastopniki in zastopnice vabljeni in prošeni, da se gotovo udeležite prihodnje seje v torek 1. avgusta ob osmih zvečer v SND. Sicer pa
nazori, kar koli so pisali in go-; vorili, London jih je vedno za-kril s svojo meglo, pokril z njenim pajčolanom njihovo preteklost in skril njihovo bodočnost kratkovidnemu svetu.
"Ti ljudje so veliki, ker verujejo v red," je rekel princ Metternich, ko je leta 1849. gledal skozi okno v meglo, tako različno od daljnega sončnega Dunaja. "Samo zaradi tega?" je vprašal vojvoda Wel-lingtonski. "Red, red," je odgovoril stajri konservativec. "Da, in ker verujejo v svobodo. Toda svoboda mora temeljiti na redu, ako naj obstoji. In tu v Londonu to vedo.
Domača fronta
London mesto izgnancev
V Londonu so danes izgnanci in sicer novi izgnanci, katerih imena so prav dobro znana evropskemu in zunanjemu svetu.
London je bil vedno ponosen na to, da nudi izgnancem raznih dežel, beguncem iz raznih vzrokov, zavetišče, v katerem morejo svobodno živeti in delati. Leta 1746. je prišel v London Voltaire, begunec, skeptik in sladkosnednež, ki je bil strašno nesrečen v "mestu stoterih ver in ene same omake." In še pred njim je bil tam Russeau, tedaj prav tako neznan, kakor so sedaj neznani razni avstrijski žurnalisti, ki žive kot begunci v Londonu.
Louis XVIII. je v Londonu živel, ko je bil še preprost "meščan Louis Capet." Vodja madžarskih revolucionarjev Lajoš Košut se je zatekel v London, ko so bila druga mesta manj tolerantna ali manj dalekovidna; tudi Mazzini je živel tamv to je bilo natanko pred sto petimi leti, in London se ni spremenil.
Za zastrtimi restavracijami v londonski gledališki četrti je mirna majhna ulica, kjer je Marat pregledoval zdravniške rokopise, ki jih je bil odnesel iz britskega muzeja. In. okrog vogala so sobe, kjer je Marx spisal večino svojega "Kapitala."
Zadnji španski kralj je šel tja in zadnji portugalski kralj. V London je šel stari Zola, da pove svetu, da je "resnica na pohodu" v času, ko se je samo London zanimal za resnico.
Kakoršnikoli so bili njihovi
V-Pošta gre hitro za vojaki v Normandijo
V-pošta gre na Normandij-sko fronto skoro tako hitro kakor je prej šla v Anglijo k zavezniškim četam predno so predrle atlantski zid, je poročal urad za vojna obvestila na podlagi dejstev dobljanih od vojske in mornarice.
Vojska in mornarica imajo pripravljeno vso opremo za postavitev novih stanic na Zemljini, kakor hitro postane to vojaško izvedljivo. Za sedaj pošilja vojska pisma od čet v Normandiji nazaj v Anglijo na ladjah, ki prinašajo dobavila.
Število pisem, navadnih in v-pošte, se je zmanjšalo v glavnem zaradi tega, ker so bili vojaki preveč zaposljeni z bojevanjem, da bi pisali domov. Cesto so vojaki in mornarji pod sovražniškim ognjem dneve in dneve in v takih okoliščinah jim ni mogoče pisati redno domov.
Zdraviliščem bo oddeljen penicillin
Zdrvilišča "za hitro zdravljenje" zgodnjega sifilisa, katerih je 36 širom dežele, bodo sedaj dobila penicillin na široki podlagi, je poročal Urad za vojna obvestila na podlagi poročil Javnih higijenskih zavodov Združenih držav Federalne varnostne agencije.
Prvi bolniki dobivajo sedaj količine na novo izdelanega zdravila, ki se je izkazalo tako koristne v zdravljenju ran" na bojiščih. Vendar pa pričakujejo, da bo preteklo nekaj časa predno bo učinkovitost zdravila v sifilisu jasno določena, so dejali pri Javnem higijenskem zavodu.
Penicillin je že izkazal svojo učinkovitost v zdravljenju go-noreje bolezni, za katero niso mogli uporabljati sulfa zdravil, so dejali pri Javnem higijenskem zavodu, in če se bo novo zdravljenje na široki podlagi "izkazalo za tafco učinkovito, kakor vsakdo upa, bomo močno oboroženi z novim orožjem v narodni borbi proti sifilisu."
Bolnišnice za veterane rabijo bolničarke
Brig. Gen. Frank T. Hines, Upravitelj za veteranske zadeve je pozval usposobljene bolničarke naj sprejmejo službe v veteranskih bolnišnicah, da bodo imeli veterani te in prej-šne vojne zadostno bolniško oskrbo.
. "Skrbite za te, ki so se žrtvovali za vas," je dejal general Hines bolničarkam naroda.
Graduirane bolničarke iz priznanih šol za bolničarke, ki so registrirane in ki želijo služiti onesposobljenim narodnim veteranom, naj pišejo na "Medical Director, Veteran's Administration, Washington 25, D. C. or contact the Chief Medical Officer or Chief Nurse at the nearest Veteran's Hospital," Veterans Administration official said.
•Služba traja osem ur na dan, šest dni na teden z menjaj očimi urami. Zadostna plača, z dodatkom v slučaju dela preko mere, in udobne življensl^e razmere v bolnici, če je to zaželje-no, je zagotovljeno.
Sodelovanje je preprečilo pro-'
metni drenj na 4. julija
Skozi sodelovanje javnosti je bil preprečen drenj na prometnih sredstvih preko praznika na 4. julija, je oznanil Urad za obrambni transport.
Odzivajoč se pozivu "Ne potuj" je zadostno število morebitnih potnikov ukinilo svoje, prazniško potovanje, tako, da so me dmestni avtobusi in vlaki lahko bili kos preštevilnim potnikom brez resnih motenj v prometu, pravijo poročila iz vseh strani, 'ki jih je dobil ODT.
"Odziv javnosti na 'Ne potuj' je bil res odličen in podpira moje mnenje da bo racijo-niranje potovanja nepotrebno, če bomo dobili sodelovanje širše javnosti," je dejal polkovnik Johnson. "Vendar pa se moramo zavedati da nujno potrebni potniški promet v zvezi z vojno, kakor tudi civilno potovanje še vedno narašča. Višek še ni na vidiku. Če moremo dobiti več sodelovanja, kakor smo ga dobili na četrtega, in odpraviti še več nepotrebnega potovanja ,se bomo mogoče še lahko ognili dragemu racij onira-nju potovanja."
Kontrola cen za rabljene avtomobile
Rabljeni avtomobili so prišli pod kontrolo cen 10. julija 1944.
Trgovina z rabljenimi avtomobili, z prodajo približno $2,-000,000,000 je bila največja industrija, ki ni bila podvržena kontroli cen, je izjavil Urad za upravo cen.
Vsi modeli in znamke rabljenih avtomobilov so pod kontrolo cen, prodaje od posameznikov ali razdeljevalcev so uključene v naredbo.
Nova naredba ima posebne točke, ki varujejo kupca, da mu ne računajo preveč. Prodajalec in kupec morata podpirati potrdilo prenosa. Kupec mora oddati svoje potrdilo pri Odboru za krajevno kontrolo vojnih cen in racij, ko prosi za benzinske kupone za avtomobil. Potrdilo ima opis avtomobila in njegovo ceno.
Censki uradnik pri krajevnem odboru primerja potrdilo s ceno, ki je v soglasju z naredbo.
"V drugih besedah" poudarja OP A, "kontrola cen za rabljene avtomobile je bila izdana zato, da se obvaruje kupovalce pred oderuškimi cenami in, da bodo ustavljeni prodajalci obvarovani pred tistimi, ki so poskušali odirati na vse načine. Mi potrebujemo sodelovanje motoristov in prodajalcev v delu pri Odborih za vojne cene in racije, da zagotovimo da bo ta naredba obramba proti nezakonitim cenam."
Tri enostavne stvari za kupovalce in prodajalce rabljenih avtomobilov so našteli pri OPA. 1.) Zvedite dejstva o vozilu, ki je kupljeno ali prodano, vštevši znamko, leto, model, radija in grelca, posebnih udelanih patentov kakor overdrive, fluid-drive, vacuum Transmission. 2.) Povejte to censkemu uradniku pri Odboru za vojne cene in racije. 3.) Censki uradnik vam bo potem povedal pravilno ceno, vštevši dodiatke za posebno opremo, takse, in udelane patente. -o-—
Voditelj s Poljske v Londonu
iiiiiiii'"
Tone je vodil bagrle s< cej naravnost in pokriti čez reko Grand smo pust ko pri miru, kot bi si bili zi, tako v jezi, kot sfflO partizani. Dasi je imel dovolj prostora tako ns kot na desni strani mostu bi bilo veliko bližje do n«! nega brega, se je držal P ne srednje poti. Če kje, pri tem mostu zelo velj8 vilo: srednja pot najbolj^ Ko je avto vozil po pol1 mostu, smo zopet konšts da imajo v Ameriki, ali imeli, ljudje zelo hvalev navado mostove pokriv8 slučaju dežja ostane 111 voda spodaj lepo suha.
Gori v klanec je avto1 sopihal, zato smo vozni''1 netu prijazno namignili misli, da bi stopili doli i" porinili. Tone je pa tega ni potreba, ko še t«' maj pridržuje nazaj ki bi najraje kar zgalop'r ri po. klancu in bi. Sev^ je veliko mlajši od mojcj se je plašil pred klai'c sem oni dan povedal. ^ saj se Tonetov morda tu" pak zdaj smo vozili v ^ avto ni videl klanca Pr' boj.
To se razume, da siB? vedali svoj slavni p1^ Klausovim s petjem, žili balo, ali kot bi šli Ba Franceta smo komaj $ da ni začel vriskati. dali smo mu, da smo : drugi kontri, kjer lj11' bro ne poznamo in Ki niso navajeni ukan j ^ lahko bi takle krepak s"1 vrisk smatrali za stok ^ konja, ki ga črviči in . ^preveč nepotrebnega P0' vanja.
"Orajt," je rekel i>aV France, "bom pa dornov ko nas ne bodo mogli Mene že kar pri strani ^ enem poštenem vris^ kakšno fantovanje pa ' ukan j a, vas vprašani' ste se pa nekaj ustilii ste fantovat in vasov^; vi boste pa fantovali, v1'
To zmivanje smo lePc li, ker se koncem konfj spodobilo ni,- da bi ^ pred Klausovo oštarij" domačo zabavo z debati
Ko smo vstopili v J* svetišče, kjer tako rad1' jo žejne in lačne, nas je' dar France zelo prij^ zdravil, nas posadil v. mizo in predno nas je 1 po naših telesnih potre^ je najprej naluštal, zapeli. Najbrže vesel1 . tako pogreša lepega Ve mi dobre pijače. Pa 3 radi ustregli in strašil0 peli. Ker smo se še bro zavedali, da niso10! kvi ali na odru, smo Pe» polahko in z andohtjo. j dno smo izpeli prvo ^ bil že mešan zbor, k®1 je domača hčerka zasl'^ le slovenske glasove, je, stila vse skupaj tam P'1 in poprijela pri nas.
Kar je pa mene naj''" senetilo je bilo to, da *ef drugi kitici: Za zdravila, za ljubezen j1 . . .^.naenkrat razsul'*1 tov Tone in udarij kar žvenketalo. Vidiš »! mar j a, pa sem vedo0 da ne zna dati od se^" štime kot bistahor in P* take ukaze, ki so P0^1^ farmah. Jim, ki misli- | samo on patent na ^ sicer Toneta grdo , mu je prevzel častn0^ vendar je bil toliko £e,1jj da je pustil Tonetu vefej se enkrat postavi, zlas*'j se je hotel izkazati Pre' persfieldčani.
Prav zares nam ni ^ I čas tam pri Klausovih- |
London. (ONA)—Pol uradni list Dziennik Polski je poročal, da. je vodja poljskih ge-rilcev, ki je pred kratkim prišel iz Poljske, prisostvoval pri sestanku poljskega kabineta.
Vodja gerilcev, ki je član kmečke stranke, je poročal o splošni situaciji na Poljskem, s posebnim poudarkom na problemih, ki so v zvezi z napredkom rdeče armade.
-o-
Kača lahko pogoltne jace, ki je petkrat večje od njene glave, ne da bi ga razbila.
-••tliM'ltl
' verj«
-arij
.Žrtev spovedne V molčečnosti
Josip Spilman S. J.
|Pa da me oprostite? Po #sodbi se bova na ob-»F !ahko pomenkovala." l0rIlaj opusti gospa sobo, 1 Fvoni adkovat služabniku na u naglo veli: "Hitite na »n dajte na mestu vpi-a|a Pričo to-le na tem pa-P| zapisano osebo. Zadnji e- drugače nam jo zna dr-jf Pravnik še ovreči. In naif za mene voz za jutri zju-peljal se bom v Crov
»f,je Priča res taka kot tM tedaj nam zna po-1	pa bo to zadosto-
J* Qa sfe tema razprši, tega ulle drznil trditi." ' dan zvečer najdemo f* Prijatelja Karola na i' j , ed mestno hišo. Neod-l je stoPal mimo dobrozna-
lllo mega Stolpa" Tour de 8 Bl.ge' katerega temelj so
1 7 f Stari Rimljani in ki JledaUje VSak tu^'ec- B°je-
,aa na krasno poslopje .Ceste, kjer prebiva ; sodišča, ki bo iz-' ;0cibo nad njegovim stri-fr®1 ljudje pripovedu-!a slednJič začne biti s "l Ura šest, se ojači mali J® Pravi; "Ah, pogum -cllo - S temi besedami stoli n narav"ost čez cesto Poi»osni hiši in s težkim ^oteSne za svetli
ločaj
] 4tSlUŽabnik v livreji od"
i, A"1 začuden opazuje
tor* ' ki sname klobuk ritimno vpraša, če bi smel
j s Predsednikom sodi-
J J^Podom Peultier.
t Sedi iPa bi rad ti imel pri , al. llku opraviti, moj dra-
]1*zL}nTkv'vpraša nekam
..h /tari služabnik.
>ga i POd' jaz sem nečak bni jf^vnika, ki. so ga
Jbi j dje krivo zatožili in
liku a stvar gospodu iffed-
J l lazložil.. Tudi bi rad
'' u koSp°da predsednika, da
Jr	izpustil mojo
jrav kajti oni dve ni-
, 1 sotovo nič slabega sto-
)b^wadenič! Bojim & Ue v prošnJe mal° P°" 'edSed "dar hočem stopiti WP in sa vprašati, »red« Zasli?ati. Danes je dobre volje."
Krtkov pozneje vi-itt[ Sai° a v bogato opravilu p-,. °1Ul Pred imenitnim
4kaspvom-Gosp6d °pa-
Pa n; , sprva boječe, ponj 0 ul° hrabreje svojo e ]j pdnaša. Na gospo-! Poglej Uplival dečkov od-K .. m skromno vede-ni> tlaar?1 naivno nazadnje ^čem' J,e priPravljen pred >!žn0st '1Seči na župnikovo l!a'%eLS,e mora Predseduj mi i Vpraša dečka:
^»aA t' je Pa d° te"
•Ig, <j . 1 Kajti zdelo se edjja ,Je Vse skupaj mala 'dnika 1ZUml;iena od kakega
arov;
3°vin0 pripoveduje dalje rarti*td°1Žnega mlinar-stri' je bil tudi kot ,fbdolž ° Po nedolžnem urno-Ni L 1 ga Pa sodnik Priseg0 nekeg
a tuj-
Novati -je Znal dobro pri-N® Predsednik ga z
t PoS- P®Sluša- "In ta'
Pem , lca." pravi deček, Lki Cjeko2 čital tiskano 1°	ln ki je torej go-
z Mislilh ' ®e je "avdahni-pge da bi to storil za
ret mo?Ca; ki je Pobožen lste vi • ker sem čul, L prija' 80sp°d predsednik, P Se osrpi? m Pravičen mož, !lf> mi n m Vas Prišel pro-
Priseči Jes ' kako bi
mo-
. ' c'a pomagam stri-Cuj
Novafr,11' Prav lepo
si pri-
I * Pravi predsednik
in boža dečka. "V tebi tiči celo kos advokata. Samo nekaj bo narobe —: Otroci namreč ne smejo pred sodiščem prisegati!"
"O gorje — pa saj vendar nisem več otrok!"
"Vendar pa še nikakor nimaš postavnih let."
"In n abesedo bi mi tudi ne verjeli? O gospod, jaz se nisem nikdar lagal."
"Rad ti verjamem, da si prepričan o nedolžnosti strica. Žal, to ni dovolj. Vendar zastonj nisi prišel. Jaz ti obljubim, da bom vse storil za strica, kar je v moji moči. Tvojo mater in staro mater boš pa smel obiskati precej po obravnavi. Ali si zadovoljen?"
Deček se zahvali in gre domov, obdarjen s slaščicami; predsednik pa se vrne k aktom in pravi: "Ubogi deček! Ne smel bi mu povedati, kako slabo stoji stričeva stvar."
PRED SODIŠČEM
Odločilni dan je napočil.— Davno predno so se odprla vrata sodnega poslopja, je že stalo na trgu pred njim vse natlačeno radovednega ljudstva. Tudi "bližnje ulice se bile vse napolnjene. Nestrpno so se ljudje suvali semintja in vsakdo je hotel biti prvi, da bi si zagotovil dober prostor na galeriji. "Nič vam ne koristi!" jim je klical vratar. "Pred osmo uro se vrata ne odpro, in potem smem pa dovoliti vhod samo osebam, ki imajo vstopnice. Dvesto vstopnic je razdanih in veliko več ljudi j pa ne more na galerijo."
"Vstopnice!" kliče neki kr-par iz Rue de la Colombe in grdo zaklone. "Zakaj pa imamo republiko? Zakaj pa je zapisano nad vrati sodišča: svoboda, enakost, bratoljubje? Ali nismo vsi enako pred zakonom? Jaz se bom pritožil pri predsedniku."
"Storite to, dobri prijatelj! Toda v sodni dvorani hočemo imeti spodobne ljudi, vi pa ste menda dane^že preveč prelivali!"
"Kaj? Tako dela ta obšiti služabnik pravice z narodom gospodarjem?" grmi jezno pijani čevljarček.
"Molči, molči, brate!" kliče mu krojaček, "sicer vas zopet vtaknejo v luknjo kot so vas zadnjič. Prav imate: pred postavo na Francoskem ni več enakosti! Če bi n. pr. ali pa jaz umoril kako staro babo kot je to storil ta far iz Ste-Vic-toire — ali res mislite, da bi se ljudje tako silili k obravnavi ali pa da bi gospoda izdala vstopnice? Pojdite, tu itak ni-mava midva nobene nade, da bi prišua blizu; torej pojdi, da grova na drugo stran, kjer imajo vhod priče in sodniki."
"Da, in pa povedala jim bova v zobe, ua naj nikai'i ne pustijo, da bi se ta far izrezal."
Plemeniti par se torej obrne proč in odide na drugo stran pred glavni uhod, skozi katerega sedaj vstopajo eden za drugim priče, porotniki in pa sodno osobje.
"To je župan iz Ste-Victoire-a, ki je prišel na sled umoru in pa zalemu morilcu. — Čast vrlemu možu!" zakliče nekdo v množici in takoj zaori tisoč grl: "Živijo jžupan ste-victo-ireski!"
(Dalje prihodnji«)
9 "wmil_ ja*Tgy ^ -m
Vf#MY gfož WBB-J''
vpBsBU*
Slari Vodomec
(Vladimir Koševnikov)
Nemci so prispeli v vas in se udobno namestili. Najlepše koče so dobili častniki. Bili so vsi zamazani in polni uši. Okopati so se hoteli, vodo pa naj bi jim segreli v samovarjih. Vojaki so vaščanom pobrali samovarje in jih znosili v kočo oficirjev.
Kondratič je bil na kolhozu zaposlen kot vodomec, Nemci so za to njegovo delo kmalu zvedeli, ker je pred njegovo kočo stal voziček s sodom. Zapovedali so mu naj jim pripelje vode.
Kandratič je počasi odstopical k veliki mlaki in se je kar sramoval pogledati sovaščanom v oči. Pa kaj je hotel, če bi Nemcem odrekel, bi ga ubili.
Zvečer se je vrnil izmučen v svojo siromašno kočo in njegova stara ni hotela niti besedice spregovoriti z njim. Dolgo pa ni m^»gla izdržati, pa ga je zato na-hrulila: "Kaj posedaš tu, švab-ski hlapec? Poberi kar imaš in zgini! Ni treba, da še mene ljudje obrekujejo!"
Nikita Kondratič je postal ves moder v obraz, tako je bil užaljen, vendar se je zdržal in odgovoril : "Kaj pa naj napravim, če pa nimam nobenega orožja, razen zajemalke za vodo. če bi bilo po mojem, bi hudiče umival ne z vodo, pač pa z gnojico."
Stara pa je bila trmasta in jo je lepo pobrala k sosedom, tako jo je bilo sram.
In tako je posedal Kondratič na svojem vozičku in vozil vodo, vaščani pa ga niti pogledali niso. Zastonj je snemal svojo kučmo z glave pred znanci, nihče mu ni odgovoril na njegov pozdrav. Ko je Kondratič zajemal iz mlake vodo, mu je bilo tako hudo pri srcu, da bi najrajše sam skočil v vodo in da bi bilo s tem konec sramu.
Nemci so lepega dne hoteli obesiti Kostjo Fadejeva, pa jim zadeva ni šla dobro izpod rok. Zato so zapovedali Kondratiču, naj pripelje!,v.flzjJ,o s< sodom k bližnjemu brzojavnemu drogu. Postavili so Kostjo na sod in ko so imeli opravka z vrvjo, je Kcffetja dejal: "Le poglej ti, stari hudič, kako bom sedaj umrl. Kasneje lahko pripoveduješ ljudem, da bodo vedeli." Pri tej priči je Nemcu, ki je stal poleg soda, z okovanim čevljem priza-' dejal tako brco v obraz, da se je' Nemec nezavestno zvalil v sneg.1
Kondratič je odšel k sorodni-' kom, da bi jih pripovedoval o1 junaški smrti Fadejeva. Nihče: ga ni poslušal in celo Kostjevaj mati je dejala: "Drži svoj umazani gobec in ne jemlji junaške smrti mojega sina na svoj izdajalski jezik. Zgubi se!"
Kondratič je odšel v svojo prazno kočo, snel uzdo in se hotel obesiti. V tem pa mu je padla druga misel v glavo: "Zakaj naj bi si brez koristi vzel življenje? Naj to rajši store Nemci."
Odšel je po vasi, da bi izzival Nemce. Nemški vojaki pa so se z njim samo šalili, misleči, da je pijan. Nekdo ga je udaril s pestjo v obraz in s tem je bila •stvar končana. Kondratič je še nadalje vozil vodo.
Ko je zopet enkrat vozil svoj sod v oficirsko kočo, je zapazil,
da so Nemci svoje uniforme, pol ne uši, izpostavili pred hišnimi vrati, misleč, da bodo uši zmrznile. Kondratič je previdno pogledal okrog sebe, nato pa izlil polno vedro vode na kup vojaških cunj. Zažvižgal je in odšel. Nihče ni ničesar opazil.
S svojim sodom se je odpeljal k malim nemškim utrdbam, kjer so stali metalci min. Pa mu je padla v glavo dobra misel. Bilo je tako mraz, da je človeku slina zmrzavala v ustih. Nemci so se previdno stiskali v svojih luknjah. Stražarji so se zarili v slamo in izgledali kot pravi slamnati možje. Starega vodomca niso niti pogledali, saj je bil to njihov zvesti hlapec.
Tedaj pa je Kondratič iz soda zajel zajemalko vode in z njo na-lil vse cevi metalcev min. Ko je izpraznil sod je zopet odcepljal k mlaki in nanovo napolnil sod. Ko se je Kondratič vračal proti vasi, je zaslišal močno streljanje. Staro kij use je nagnal v galop naravnost proti oficirski koči. Nemci so letali vsi razburjeni in napol nagi, kajti njihove uniforme so ležale trde kot kamen pred vrati. Tedaj pa je Kondratič pričel Nemce polivati z vodo. Dva je polil od vrha do tal, medtem ko se je tretji stisnil in sprožil.
Bitka je bila zelo kratka. Nemški metalci granat so bili neuporabni. Sovjetski bojevniki so v naskoku zavzeli vas.
Ko so sovjetski vojaki dvignili Kondratiča, je dejal s šibkim glasom: "Le nič se ne razburjajte, mladiči, po mojih žilah teče topla kri in ne voda. Topla kri pa se tako hitro ne shladi."
Vojaki so ga prenesli v kočo. Bolničar ga je prevezal. Tedaj pa je pritekla tudi stara. Vse je zvedela. Hitro je zakurila peč, si brisala solze in jadikovala. Bolničar pa jo je tolažil: "Vaš častiti soprog je mož, ki ne po-zebe tako hitro. Nemška krogla mu ne bo upihnila življenja. S svcjim današnjim podvigom pa je itak postal nesmrten."
Nato je pridrsala tudi mati Kostje Fadejeva in prinesla staremu kos slaščice. Vsedla se je na stolico poleg njegove postelje in ga s solzami v očeh prosila, naj bi ji povedal kako je umrl njen sin.
Kondratič se je s težavo dvignil, pogledal starki v obraz in spregovoril: "Z navadnimi'besedami je to težko povedati. To bi lahko povedal samo tisti, ki tako lepo gvori na radiu in vsa človeška srca stiska do solz. Takega sina ste imeli, mati. Ne jokajte, pač pa bodite samo ponosni! Jaz starec pa bom poljubil zemljo, kjer je stal vaš sin?'
Kondratič je težko dihnil in se sesedel na blazino.
Mati Kostje Fadejeva pa je tiho jokala materine solze.
Za pečjo se je dvigal zopet vonj ljube domačnosti. Mogoče zato, ker je bilo v koči zopet enkrat toplo, mogoče tudi zato, ker s0 Nemci odšli. Vsak si lahko pač svoje misli. . .
MALI OGLASI
Rada bi delo
Za en ali dva dni v tednu bi ženska rada dobila delo za hišna opravila. Zglasite se na 7305 Myron Ave., spodaj.
Dve sobi v najem
V najem se oddasta 2 sobi in sicer ena za dva moška, ena pa za enega, blizu Babbitt Rd. in 236. ceste v Euclidu. Pokličite IVanhoe 1648.	(176)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Zidana hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, vse moderno. Nahaja se blizu cerkve in Slovenskega doma v Collinwoodu. Podrobnosti izveste na 15917 Holmes Ave.	(176)
DELO DOBIJO
LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI
in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure
Ohio Piston Co.
Postelja in voziček
Naprodaj je dobro ohranjena postelja za večjega otroka, modroc skoro nov. Proda se tudi še dobro ohranjen otroški voziček, predvojnega izdelka. Vprašajte na 7305 Myron Ave., spodaj.
5340 Hamilton Ave.
(177)
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77 j/2 c na uro
Ženske 62^ na uro
Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co,, Inc.
(X)
Službo dobi takoj
ženska, da bi čekirala živila in blagajničarka, bela, za službo v mestu. Predznanje ni potrebno. Starost od 18 do 35. Pokličite CHerry 1352, ali se zglasite na 1111 Chester Ave.
(178)
Soba se odda
Odda se opremljena soba. Si lahko tudi kuhate; $3 na teden. Vprašajte na 996 E. 64. St., za-dej, zgorej. (Jul. 27, 31)
Sprejme se ženska
za čiščenje in pranje, 2 dni v tednu, stalno. Pokličite IV 2460. __(x)
Delo dobijo
Sprejme se pomagače pri vožnji trukoy in pri cementnih blokih. Plača je $1.00 na uro, čas in pol za overtime.
Bliss Road Coal & Supply Company
V 22290 Lakeland Blvd.
(174)
POSEBNO!
Dajte si inštalirati v svojo hišo termostat na vaš sedanji tank za vročo vodo in imeli boste vročo vodo 24 ur na dan. Ves material in delo vključno
Mi instaliramo avtomatične tanke za vročo vodo in mi popravljamo ter nadomestimo tanke, grel, cevi za mrzlo in vročo vodo. opremo za kopalnico, odteke za pralnico in odvodne cevi.
Damo proračun zastonj na vseh monterskih delih. Delo izvršeno mojstrsko.
RODNEY ADAMS HEATING SERVICE
21601 Westport Ave.
KE 5461.
Stanovanje iščejo
Želimo dobiti stanovanje 4 ali 5 sob, kjer bi bil tudi jard, za katerega smo pripravljeni dobro skrbeti. Kdor ima kaj primernega naj pokliče Express 2086.	(174)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini, 5 sob zgorej, in 6 spodaj; vse v najboljšem stanju. Za na-daljna pojasnila se zglasite po 5 uri popoldne na 5159 Miller Ave., Maple Heights, blizu S. N. D.	(178)
Stanovanje v najem
Odda se stanovanje 6 sob, kopalnica in garaža, na 620 E. 97. St., zgorej; samo odraslim ljudem.	(174)
Selitev gostilne (
Vsem našim odjemalcem, prijateljem in znancem naznanjamo, da smo preselili svojo gostilno, znano pod imenom
Pauline's Tavern
5379 St. Clair Ave. ' v nove prostore, na 1245 E. 55 St., kjer je bila poprej znana Nossetova gostilna. Kot na prejšnjem prostoru bomo tudi tukaj veidno postregli z najboljšo pijačo. Toplo se priporočamo za obilen obisk starim in novim odjemalcem in gostom.
Ignacij in Pauline 1 Zupančič
(July 25, 27, 29)
Stanovanje se odda
Odda se 4 sobe, furnez, odraslim ljudem. Nahaja se v bližini Euclid Beach parka. Naslov dobite v upravi tega lista.	(174)
Trgovina naprodaj
Proda se grocerija in mesnica, ki ima C-2 permit. Naslov izveste v upravi tega lista.
(179)
Garantirana radijska posluga
Vse delo izvršeno točno po izkušenih ekspertih. Pokličite Michigan 2525.
SMERDA'S
5800 Broadway
NOVE URE V TRGOVINAH
V sporazumu z vsemi trgovinami z železnino v okolici, bodo odslej sledeče ure v teh trgovinah: Dnevno od 8 zjutraj do 6:30 zvečer. Ob sredah od 8 zjutraj do 1 popoldne Ob sobotah od 8 zjutraj do 8 zvečer. GRDINA HARDWARE
6127 St. Clair Ave. KALAN HARDWARE 6421 St. Clair Ave. SMREKAR HARDWARE
6112 St. Clair Ave. ZAVASKY HARDWARE 6011 St. Clair Ave.
Prodaja posestva
Spodaj podpisani oskrbnik zapuščine pokojne Marije Jene bo dal v prodaj posestvo znano kot 1037-1039 E. 61. St. Cleveland, Ohio, dne 7. avgusta, 1944, med deseto in enajsto uro dopoldne v uradu Leo Kushlana, odvetnika, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O'hio, najvišjemu ponudniku, toda ne za manj kot §3,000.00 v gotovini. Kogar zanima, naj bo osebno in ob času v omenjenemu uradu.
Frank Pire, oskrbnik,
Leo Kushlan, odvetnik.
(July 25, 27, Au.g 2, 4.)
Rodney Adams Heating Service
Dajte si osnažiti svoj furnez zdaj. Mi popravljamo in zace-mentiramo furneze. Imamo dele za vseh vrst furneze.
Inštaliramo tudi nove furne ze ter inštaliramo pihalnike (blowers). Inštaliramo termostate na furneze za premog ali plin.
Ekspertna postrežba na vseh vrst opreme.
KE 5461
21601. Westport Ave.
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 132nd St. Popravimo vai avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fendterj«.
Welding I	,
J. FOZNIK — M, ŽELODEC GLenville 3830.
1001 E. 74. St.
A.Malnar
CEMENTNA DELA
ENdlcott 4371
Charles & Olga Slapnik
CVETLIČARNA Vsakovrstne cvetlice, sveže in v lončkih ter venci in šonki za vse namene.
6026 ST. CLAIR AVE.
___EX 2134._
FR. MIHčIč CAFE , 7114 St. Clair Ave.
ENdlcott 0359
8% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo sa obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. 1 HEnderson 9231
Se priporoča za popravila ln barvanje važega avtomobila. Delo to6ru> ln dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV

Mednarodni most, katerega nekaj delov j<' bilo izdelanih v Zed. državah in nekaj pa v Angliji. V slučaju, da bi ga sovražnik porušil, ga lahko kaj hitro znova postavijo. Gornja slika je bila posneta, ko je bil most' dovršen preko neimenovane angleške reke in pravijo, da so te vrste mostovi velike vrednosti za zavezniške armade.
DEKLETA IN ŽENE!
Ali veste; da si boste prihranile precel denarja, če si naročite FINI FUR-COAT ali fino in najnovejše mode STERLING-SUKNJO iz čisto volnenega blaga, naravnost iz tovarne?
SEDAJ NA WILL CALL Ne pozabite, prva izbera je vedno najboljša
Ne odlašajte, samo me pokličite, da vas peljem naravnost v TOVARNO, na mojo odgovornost in brez zamere, če kupite kaj ali ne!
Vam se vljudno priporočam
BENNO B. LEUSTIG
ENdicott 3426
1034 Addison Rd.
^IlUHIIIIIIIIIIIlItllllllMIlllllIHlillHIllllllllllillllllllllillllllllllllllllllllllUlIlllllIlIH^
I » J OS.	in Sinovi 1
5	POGREBNI ZAVOD
S
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo = 6502 ST. CLAIR TVENUE	Tel.: ENdicott 0583 H
=	COLINWOODSKI URAD:	|
■S 452 E. 152nd STREET.	Tel.: KEnmore 3118 ~
illlllllllllllllllllUIIUIIIHIIIIIIIIIUIIIUMllllUllllllllllllIIUllHIIIIIIIIHIUIIUIIIIIIlHIIli?
svojo dušo, in skrbel prav po	v katerem se služabn'
očetovsko za njega! Toda pri	ni pri otroku nahaja'
vsi pazljivosti se je dogodila	prikradla na .Wilson
nesreča!- Ona lahkoživka, Eli-	sobo kjer se je Ton'
zabeta Robin je iz zaporne ce-	in ubežala z njim nezr
lice ušla in porabila trenutek,	—."	,
"Naprej! Le hitro naprej !" sili ves razburjen Edward.
"Mali Tom se je nahajal vedno v oskrbi zveste in pazljive služabnice. Sir Noe, ta nepozabni, je ljubil otroka z vso
To so bila grozno težka in moreča vprašanja za rešiti!
Armenia je bila jako oprezna na vsako šumenje. Vsak trenutek se je bala, da se zasliši zunaj kaki glas, kateri bi vpraševal po Edwardu. Ako-ravno ji je tukaj stara zamor-ka svečano obljubila, da ne bo Elizabete proč pustila, toda kako dolgo jo zamore ona nazaj držati.
In moj dragi Edward ne sme popolnoma nič slutiti o mojemu duševnemu nemiru. Ona se je ravno nahajala z Edwardom v neki sobi te palače, in on ji pripoveduje, da se je namenil odpotovati na Wilson Castle, po ljubljenega dečka.
V tem trenutku pa se začu-jejo od zunaj bližajoči se koraki in glasno govorjenje.
Kdo' se približuje?
Armenia postane pozorna— niti z enim členkom ni ganila —bilo ji je, kakor da bo oka-menela — take muke so bile strašne —
Takoj nato se odpro vrata.
Služabnik Toby ustopi v so-
"Mr. Jozua Wilson iz Neva-de," naznani služabnik.
Edward se hitro vzdigne in bilo mu je videti, kot bi se nečesa prestrašil —
"Kaj to pomeni," — zašepe-ta on, — "Joeua tukaj ?"
"Pripeljite Sor Jozuata sem!" zapove Armenia takoj lažje dihajoča — ona je mislila na Elizabeto —
Služabnik odpre vrata in pusti Jozuata vstopiti, in nato izgine.
Popolnoma hladno, skoro s zavidljivim ponosom in osor-nim pogledom stopi Jozua v sobo in pozdravi v sobi nahajajoča.
"Sir Jozua, moj bratranec," predstavi Edward ustopivšega, "moja soproga!"
Jozuatovi temni pogledi počivajo nekoliko trenutkov na lepi gospej, pred katero se prikloni. Armenijin pogled ni ostal brez vtisa na njega. Ta zapeljiva lepota, — no kaj takega pa vendar nisem pričakoval.
"Kaj se je pa zgodilo — tvoje čudno obnašanje," reče Edward Jozuatu — "moj bog — neka izvanredno čudna žalost me trenutno navdaja — ti žaluješ?"
"Jaz prihajam z ja(ko žalostno novico," odgovori Jozua, jaz jsam ti jo prinašam, jaz se nisem strašil te dolge težke poti, da te zamorem sam pripraviti na ta težki udarec."
"Moj oče — govori vendar— usmili se me — moj oče"--
"Je mrtev!" zadoni Jozua-tov globoko doneči glas.
"Mrtev — moj ljubi, dragi j oče mrtev" — stoka Edward in si zakrije obraz z obema rokama.
"Kako pretresujoče poročilo prinašate vi k nam Mr. Wilson," reče Armenia natiho.
"To je jako težka naloga Mylady," odgovori Jozua, "vendar pa se ni dala ta katastrofa odvrniti nikakor! Moj zelo častiti stric je bil bolehen ter že tudi truden življenja in se je preselil v večnost!"
"Vse, vse sem držal za mogoče, samo te strašne katastrofe ne!" pristopi Edward zavedajoč se, "oh in še to, ni mi bilo privoščeno, da bi zamogel vsaj samo še enkrat mojega dragega 'očeta videti, da bi mu mogel njegove trudne oči zapreti in še zadnji njegov blagoslov od njega sprejeti!"
"Bodi zagotovljen, niti najmanjše stvarce ni bilo zamujene, da bi se ga ne zadržalo pri življenju in mu olajšalo zadnji izdih," pripoveduje Jozua Edwardu, "bilo ni več nobene rešitve za njega, umrl je pripravljen in stari Mr. Abraham Braddock ga je tolažil!"
Na Armenijino priprošnjo pripoveduje Jozua o zadnjih dneh in urah Sir Noeta; o njegovem veličastnem pogrebu in o njegovi poslednji volji.
"Maršali Bothwell ti bo poslal prepis oporoke," konča on, "ti bodeš iz dotičnega prepisa razvidel kako je uredil Sir Noe. V tvojo posest so pripadla zem-ljiča pri Richmondu in tukaj okoli'San Francisca, mene pa je poslednja volja mojega strica postavila za gospodarja od rudnikov in drugih zemljišč ter vasi.
Zadnje odredbe njegovega očeta niso napravile na Ed-warda nikakega vtisa. Njegovo bogastvo je bilo j a brezmejno, on ni nikoli poznal poželjenja, ostal je popolnoma hladen, da ni on, ampak, da je postal Jozua dedič srebrnih rudnikov.
da bo pripravljen za pobiranje, ki se prične 1
ob 9 zj. v nedeljo 30. julija
NE POZABITE
GA DETI NA KUP, ZVEZAH IN PRITRDITI
Časopisni papir, revije, zaboji in zavijalni papir varno in posebej
.
Hcaia lepa. . . Victoiij kampanja za stali papil
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN LJUBLJENEGA OČETA
Frank Cirk
d je za vedno zatisnil svoje oči ine 27. julija 1943.
Kako pozabit to gomilo, kjer tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne.
žalujoči ostali:
SOPROGA, SINOVI, HČERE, VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, O., 27. jul. 1944.
Oprava za deklice in visol 1 šolska dekleta
Jo
17.95 SUKNJE za hi-school dekleta; iz	. '
vsega volnenega in z volno-mešanega	1 jjt
blaga ...........................................................................................................*■ !°r
$25 SUKNJE za visoko-šolke; boy stili	ijjfil
in krojaško umerjene; mere 10 do 16
14.95 in 17.95 SUITS za hi-school de-	j)Lt
kleta; mere 10 do 16...............................
22.95 SUKNJE iz finega volnenega bla-	lil
ga v lepih stilih; mere 10 do 16 ................t?
8.95 OBLEKE iz spun rayon blaga;	Jf1'
prints in eno-barvne; mere 10 do 16	fU
10.95 OBLEKE za visoko-šolska dekleta;	j),Te
mere 10 do 16 ....................1......................
16.95 OBLEKE; "date" stili z lepimi	ijjL
okraski; mere 10 do 16 ..........................
$5 COTTON PINAFORES; živo pisane
barve ter ene barve; mere 10 do 16 ....	lf 17.95 in 19.75 SUKNJE iz finega blaga
1 za trajno nošo; mere 7 do 14 ............................* 1
22.95 SUKNJE za dekleta v starosti od	Ihlj
|| 7 do 14 let. Trpežno blago............................................*■ L,
&14.95 in 17.95 SUITS; mere 7 do 14 za	(L' | deklice; plaids, checks eno-barvni ....
THE MAY CO. . . . DRUGO NADSTROPla
JMoška športna oprava-Ipo V2 ceni	|
Il6.95 do 29.75 ŠPORTNE SUKNJE, iz vsega jj^ I nega blaga; po ena in dve Q AH J 1/hj I ene vrste; mere 34 do 44 CV*! dO > t ■10.95 GABARDINE HALJE; khaki bar- .p I ve; rayon gabardine blago; majhne, Jy*1. I srednje, velike in ekstra velike mere ta 116.95 DE2NI PLAŠČI; iz gabardine bla-I ga, ki se ne premoči; dvojno-prsni in
I s pasom; mere 36 do 44 ........................ 1
THE MAY CO. . . . DRUGO NADSTROp ®
iDeška obleka	^
16.95 LOAFER JACKETS; idealni šport-I ni topper za dobro oblečene dečke; 4J&
I mere 6 do 10 ..............................................
13.95 POLETNE ŠPORTNE SUKNJE; za 1,L
I dečke; mere 3 do 8..................................
17.95 do 10.95 ŠPORTNE SUKNJE; iz volneni I corduroy blaga; po polo-« no Jn ItJa
I vični ceni ..................................d»VO QU "Jf
THE MAY CO. . . . DRUGO NADSTRO^'j.
Pleteno spodnje perilo f
|59c RAYON BRIEFS v tearose in beli	%[
[barvi ..........................................................................................................jff
[59c BOMBAŽNI BRIEFS v prijetnih
stilih ............................................................................................................................J*
[$1 PANTIES iz bombaževine in rayo-	n!p
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Z namenom, da se obdrži zadosten pritisk vode za potrebo, kot za preprečitev ognja, za vojno produkcijo in za zalogo v rezervarjih, ter da jo imajo vsi dovolj za potrebo v hišah, vas prosim, da se ravnate po sledečem redu v svrho sodelovanja:
ki je vdana v božjo voljo preminula in odšla od nas v večne višave dne 27. julija 1943.
Namakajte vsak čas ob nedeljah, ob torkih in ob četrtkih, ako je vaša hišna številka enaka, to je 2, 4, 6 itd. Ako je pa neenaka, to je 1, 3, 5 itd, pa ob pondeljkih, srtedah in petkih.
Srčno ljubljena nam mati, nikdar pozabljena, soproga, hakp težka bila je ločitev, ko odvzel Te nam je Bog.
Kruta smrt čemu odvzela si nam drago mamico, kar naj raje smo imeli, spravila si v jamico.
Namakajte samo med 7 in 10 uro zvečer ob pondeljkih, sredah in petkih, ako je vaša hišna številka neenaka. Ako je pa enaka, pa namakajte od 7 do 10 zvečer ob nedeljah, torkih in četrtkih.
Spavaj mirno nam predraga, iz raja se na nas ozri, reci nam saj tukaj zbrani enkrat bomo zpet vsi.
(Javne — dobrodelne — verske,
Namakajte SAMO med 9 in 11 zjutraj ob pon deljkih ,sredah in petkih.
žalujoči ostali
Ako se bo vsak v Greater Clevelandu ravnal strogo po tem sporedu, dokler ne bo minilo pomanjkanje, smo gotovi, da bo zopet kmalu dovoljeno splošno namakanje.
MARTIN KOROŠEC, soprog;
SINOVI IN HČERE
Cleveland, O., 27. julija, 1944,
MESTO CLEVELAND
Frank J. Lausche, župan
$1 UNION SUITS iz fine bombaže vine ...............................................................
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
Kar je njega tako globoko pri- ] ; jelo, je bila samo skeleča rana'] | v njegovem srcu, radi izgube ; njegovega dragega očeta, kate- < ijrega je vedno častil in ga lju- ( jibeznjivo gledal.	<
j In sedaj je bil njegov oče i mrtev! Edward ga ne bode i nikdar več videl! Armenia se ] j mu približa in ga prične to-i lažiti s sočutnimi besedami. [ Ona je občutila, kaki vtis je napravilo to nepričakovano po-. ročilo na njega.
"Jako težka naloga je, bi-i ti za prinašalca takega žalost-
■	nega poročila," reče Jozua, "vendar prišel sem sam, da vse
■	natančno pojasnim o položaju."
; Edward se bojuje s svojo notranjo žalostjo.
"In moj otrok, Jozua? Kako j pa gre mojemu otroku, kateri ( se nahaja na Wilson Castle, in po katerega sem ravno na-, meraval iti?" vpraša radoved-' no Edward, "o, da bi bil jaz vsaj že pred nekaj tedni moj načrt izpeljal, potem bi bil še lahko mojegla dobrega očeta
■	živega videl!"
Jozua molči, in gleda s svojimi judeževimi očmi v tla.
"Kako gre mojemu otroku i Jozua?" vpraša Edward bolj . usiljivo in gleda težko pričaku-i joč molčečega v obraz — "ti molčiš? ti obupuješ"--
"Ne pripisuj meni in drugim . prebivalcem Wilson Castla tega v zlo, kar se je dogodilo," . odgovori Jozua nekoliko v za-. dregi, "ti sam bi ne mogel bolj . na otroka paziti in ga hraniti, t kot pa je bil!" —
"Kaj pomen j a to nejasno tvoje govorjenje? Usmili se . me, govori!" zakriči Edward 5, ves razsebe.
"Ti moraš vedeti, jaz ti ne-, Čem dalje v nejasnosti držati! . Prikradla se je na Wilson Castle neka nesramna tujka, in se _ je izdajala za mrtvo Elizabe-. to, po pravici pa povedano; bi-
la je popolnoma slična umrli Elizabeti" —j —
Armenia je tako zvesto poslušala, da se skoraj ni upala dihati.—Edwardove oči pa so se usesale v Jozuata.
"Rečeno je bilo, da se je ta lahkoživka imenonovla Elizabeta Robin in da je hčer neke stare revne vdove iz Mount Cityja," pripoveduje Jozua dalje, "ta Elizabeta Robin je zahtevala otroka. Tvoj dragi o£e se je pa ti zahtevi zoperstavil in sedaj vodi mirovni sodnik Jefferson preiskavo proti ti ničvredni goljufivki."
"Ničvredna goljufivka to-raj ?" se vmeša Armenia v pri-povedovalčevo govorjenje.
TABELA ZA
NAMAKANJE
VICTORY VRTOVI:
NAMAKANJE TRAT-ZASEBNE HIŠE:
NAMAKANJE TRAT—INSTITUCIJE:
V BLAG SPOMIN
Agnes Korošec
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke	Ure od 10. zj. do
V četrtek -- samo en dan!
THE MAY CO.'S
koncem meseca razproda
Blago
1.39 CHECK in DOTTED JERSEY,
1.69 NOVELTY SPUN RAYON,	(Jg^
2.25 CALIFORNIA PRINT RAYON,	J g (J
1.25 PRINTED RAYON SHEERS,	(Jg^
3.50 EYELET EMBROIDERED PIQUE,	S) QQ
jd......................................................................................................................................4.I/0
1.25 STRIPED SANFORIZED GABAR-	QQ
DINE, jd..........................................................................................................OOt
2.50 RAYON BOUCLE MESH,	J ^
THE MAY CO. . . . ČETRTO NADSTROPJE
Otroška oprava
2.25 KRILA za deco; plaids in navadne	-t PQ
barve; mešano volneno blago ............................JL«0»/
10.95 SNOW SUITS v "Quixy" stilu za	Q QF
deco; gabardine blago, mere 1 do 4 ....	u»t/0
6.25 SUKNJE za dečke; iz belega ga-	Q Qf7
bardine; mere 1 do 4 za deco........................0»V i
3.95 do 5.95 OBLEKE, različni i) Qr 1 Q Qr
stili in barve ................................4»UU UO
3.25 POSTELJNE ODEJE za otroke; z	n rn
podlogo iz bombaževine ..........................................^»D*/
59c SPODNJA OPRAVA; irregularni komadi iz fine bombaževine; mere 2
do i2............................................................................................................................44c
3.95 POSTELJNE ODEJE; rayon tafet-	n nr
ta; rozaste in modre barve ..................
THE MAY CO. . . . DRUGO NADSTROPJE
Spodnje perilo
3.95 PRINT NOČNA OBLAČILA; dobro
narejena iz rayon satin in crepe bla-	d»Q
ga; mere 32 do 38 .....................................«pO
1.69 SPODNJA KRILA iz bombaževine; okrog 97 v skupini, samo majhne
mere....................................................................*p.L
$10 LOUNGE HALJE iz novelty rayo-
na; okrog 49 komadov v skupini;	r Qr
mere 12 do 18 ........................................................................................OtUU
J6.50 LOUNGE PAJAMAS za žene; vrhnji del iz pisanega blaga, spodnji del
pajamas v eni barvi; samo 10 v	a
skupini ................................................................................«pLU
THE MAY CO. TRETJE NADSTROPJE
Knjige
50c do $3 RAZLIČNE KNJIGE; vklju-	<)Q
čivši fikcijske in nefikcijske ................................UoC
25c do 1.50 POŠKODOVANE KNJIGE;
referenčne knjige in mnogo knjig za	p
mladino....................................................................................................................DC
50c do $10 KNJIGE; vključivši biblije, referenčne,
umetniške in različne vrste tir^	J „ £t»r
knjige .......................................... Z5C	CIO $5
THE MAY CO, . . . ČETRTO NADSTROPJE
DENITE VAS STARI PAPI
NA ROBNIK