Posamezna številka Din 1*— ŠTEV. 82. V LJUBLJANI, petek, 8. maja 1925. Poštnina plafana v gotovini. LETO TI Negativni naprednjaki. Vse polno naprednjakov, pristašev mladinske stranke je, ki obsojajo zadnje uradniške persekueije in najdejo se med njimi celo junaki, ki v gostilni javno °bsojajo korak mladinskega ministra. Toda, da bi sami storili logičen korak *n nastopili proti vodstvu stranice, ki je zadnji vzrok teh persekucij — tisto pa ker bi moglo to koristiti — klerikalcem. Enako je vse polno naprednjakov, pristašev mladinske stranke, ki spoznavajo, da nam Trboveljska premogokop-na družba nacionalno škoduje in da zato ne more voditi prave nacionalne politike list, ki je odvisen od te družbe. -Ampak, čeprav'ti naprednjaki to uvide-vajo, vseeno ne bodo nastopili proti listu, vzdrževanemu od Trboveljske pre-n,flgokopne družbe, ker bi to — koristilo klerikalcem. In končno imamo vse polno naprednjakov, pristašev mladinske stranke, ki morajo vsaj enkrat na mesec spoznati, da je postopanje mladinske stranke reakcionarno, teroristično, nedemokratično, nesocialno in zato antinacionalno, toda brez izjeme vedno potrpe ti naprednjaki« in ne nastopijo proti metodam vodstva svoje stranke, ker bi bilo e stranke' docela zgrešeno ir. to ne samo z absolutnega, temveč tudi s strankarsko oportunističnega stališča Še bolj napačna pa je pasivnost negativnih naprednjakov do vseh grehov »napredne« mladinske stranke z demokratičnega stališča. •lasno ko beli dan je, da more narod verovati v resničnost propagirane ideje samo tedaj, kadar vidi, da se vsaj pro-Pagator ideje po njej ravna. In izklju-eno je, da bi narod mogel verovati, da je napredna misel pravilna, če vidi, da j m uv ja\ jena niti v oni stranki, ki jo Propagna. če hoče naprednjak izvojeva-U napredni nnsh ^ njeJ dolžnost da jo najprej Uveljavj y svoji stranki. Sele potem bo njegova stranka sposobna agitirati za njegovo misel. Negativni naprednjaki, ki iz otroškega strahu pred klerikalci, ne uveljavljajo napredne misli v svoji stranki, ki zaradi ljubega miru — pravilno: neodpustljive lenobe in deloma tudi figarije — prenesejo tudi najbolj nedemokratična dejanja svoje stranke, ti negativni naprednjaki so grobokopi napredne misli. Pravi naprednjak je vedno pozitiven 'n on se ne sme vprašati, česar noče, temveč mora znati, kaj hoče. če odklanja Delovanje anketne komisije. Zagreb, 8. maja. Včeraj dopoldne ob 10. so se sestali v palači sodnega stola člani anketnega odbora k razpravi o spornih mandatih HSS. Predsednik sodnega stola g. Bačag je sprejel predsednika anketnega odbora g. dr. Lazo Markoviča in ostale člane odbora ter jih je seznanil s preiskovalnim sodnikom dr. Korblerjem, ki zbira obtožni materijal proti Radiču. Anketni odbor je pričel s proučavanjem spisov, ki se nanašajo na poslance, ki stoje pod anketo in na Stjepana Radiča. Proučava-nje je trajalo od 10. do 12. Članom anketnega odbora sta šla na roke tudi še dr. Bačac in državni pravdnik Žilic. Po seji bi tnoral biti zaslišan Pavle Radič. Radi pomanjkanja časa pa je njegovo zaslišanje odpadlo na danes. V Zagreb je prispel dr. Stanko Šibe- nik, zastopnik HSS, in se je stavil anketnemu odboru na razpolago, da bi bil zaslišan. Tudi njegovo zaslišanje je od-godeno. Po končanem delu so člani anketnega odbora odšli na skupno kosilo. Popoldne je bila seja sklicana ob 17. Seja pa se ni vršila, ker so člani odpotovali v avtomobilih iz Zagreba in po-setili več vasi v hrvatskem Zagorju. Ob tej priliki so člani anketnega odbora prišli v stik z velikim številom hrvat-skih Seljakov in se informirali pri njih o razpoloženju naroda. Logični odgovori so najpovoljneje vplivali na člane anketnega odbora. Po povratku so se člani izrazili najboljše o teh seljakih. Delo anketnega odbora se danes dopoldne ob 10. nadaljuje. To delo bo trajalo, če ne bo posebnih ovir, najbrže do pondeljka. „Do sporazuma mora priti.. Zagreb, 8. maja. Dr. Laza Markovič je včeraj izjavil, da je popoldanska seja odgodena, ker so nekateri člani napravili izlet v Hrvatsko Zagorje. Ako ne bo nobenih zaprek, bo anketni odbor končal v soboto z delom. Ko so se ob Mogli so se prepričati na licu mesta, kakšno je dejansko razpoloženje hrvat-skega ljudstva. Neki član anketnega odbora je izja-vil, da mora priti do sporazuma in bi bilo neverjetno in nerazumljivo, ako 19..30 vrnili izletniki v Zagreb, so bi!i ■ uaš narod ne bo prevzel one uloge na vidno iznenadeni radi utiša, katerega j Balkanu, ki mu je usojena, so dobili od seljakov na razgovorih. J ______ Kalfov zahteval izročitev emigrantov. Beograd, 8. maja. O bivanju bolgarskega zunanjega ministra Kalfova doz-navajo politični krogi, da je Kalfov poročal Ninčiču, da ima bolgarska vlada dokaze, da so bili umešani v poslednje dogodke na Bolgarskem tudi nekateri emigranti, ki se nahajajo v Srbiji. Bolgarska vlada bo zahtevala radi tega ekstradicijo teh emigrantov. Ninčič je 1 togerova in njegove tovariše, pristal na to, da posebna komisija ugo- tovi, kaj je na tem resnice. Ako se uresničijo trditve bolgarske vlade, bo liasa vlada ugodila željam bolgarske vlade. V tem slučaju pa bo morala bol-t garska vlada brezpogojno izročiti one osebe, za katere je uradno ugotovljeno, j da so se udeleževale pobojev v Južni j Srbiji. V prvi vrsti je treba omeniti Pro- TEŽIŠČE SITUACIJE V ZAGREBI'. Beograd, 8. maja. Delo anketne komisije v Zagrebu spremljajo beograjski politični krogi z največjim zanimanjem. Vse težišče situacije je prenešeno v Zagreb in je v beograjskem političnem življenju prišlo do popolnega zastoja. Pričakujejo, da se bodo za časa delovanja 'anketne komisije v Zagrebu pojasnile mnoge stvari, zlasti pa vprašanje bodočega sodelovanja radičevcev z radikali. NERESNIČNE VESTI O VSTOPU BOLGARSKE V MALO ANTANTO. Beograd, 8. maja. Bolgarska brzojavna agencija javlja, da ima bivanje Kalfova v Beogradu namen, da se pripravi teren za vstop Bolgarske v Malo antanto. 1 e vesti se v Beogradu odločno demantirajo, ker ne more biti niti govora o vstopu Bolgarske v Malo antanto. To vprašanje je bilo aktualno za vlade Stambolijskega. VSE ODVISI 01) ANKETNE KOMISIJE. Beograd, 8. maja. Razen nekoliko običajnih posetov pri Pašiču, ni bilo v teku včerajšnjega dne nobenih znatnih političnih dogodkov. Politični položaj je radi bolezni Pašiča in radi odsotnosti velikega števila politikov *v popolnem zastoju. Vsi z napeto pozornostjo pričakujejo rezultat anketne komisije, ker bodo takoj nato sklepali o verifikaciji ra-dičevskih mandatov. Pašičeva bolezen je pri koncu in bo Pašič danes ali jutri prevzel svoje posle v predsedništvu vlade. NINČIČ odpotoval. ,Aeograd’ 8. maja. Zunanji minister Ninfic je sinoči odpotoval v Subotico in od tam v Bukarešto. Prvotno so mislili, da se bo v Subotici sestal z dr. Benešem. Prihod dr. Beneša pa še ni zabeležen. naprednjak zmago klerikalcev, potem jo odklauja vsled svojega pozitivnega programa, ker se zaveda, da njegov’ program, ki je pozitiven, nasprotuje programu klerikalne stranke. Če bi naprednjak nasprotoval klerikalnemu programu le iz tradicije, potem dejansko ni več naprednjak, temveč konservativec, kateremu je preteklost važnejša od prihod-njosti. In negativni naprednjaki gledajo samo nazaj in zato postaja njihova stianka vedno bolj reakcionarna, teroristična in nedemokratična — in negativna. Negativnost pa je za splošnost škodljiva in zato zmaguje v Sloveniji SLS nad negativnim naprednjaštvom. Zato pa je tudi že skrajni Čas, da postanejo naprednjaki pozitivisti in da končajo s kompromitiranjem napredne misli. Ob per-sekuciji uredništva bi morali naprednjaki to spoznati. Pričetek firenške konference. Firenca, 8. maja. V Firenco je prispela naša delegacija pod predsedstvom dr. Rybara. Prav tako je včeraj dopotovala v Firenco iz Rima italijanska delegacija. Po formelnih pozdravih so pcedini člani izmenili svoje misli. Nato so se dogovorili, da se vrši seja danes dopoldne. Na dnevnem redu se nahaja vprašanje bazena Thaon di Revel. V vrstah italijanske delegacije vlada zelo optimistično razpoloženje, če tudi izgledi niso najboljši. Konferenca bo trajala precej časa. KONFERENCA ZARADI ZADRA. Beograd, 8. maja. Danes se bo vršila v finančnem ministrstvu konferenca za ureditev prometa med našo cono in mestom Zadrom. Konferenci bodo prisostvovali: pomočnik lin. ministra Tesič, generalni direktor carin Dimitrijevie, upravnik monopolov Todorovič in splitski veliki župan dr. Perovič. Na tej konferenci se bodo skušale urediti ekonom-j ske in gospodarske razmere severne Dalmacije. ŠTEVILNI OBISKI RADIČA. Zagreb, 8. maja. Stjepau Radič je včeraj sprejel mnogo posetnikov v navzočnosti preiskovalnega sodnika dr. Korblerja. Posetili so ga novinarji, tudi občinstva je bilo mnogo. Stjepana Radiča sta pose tila tudi njegova zagovornika dr. Trumbič in Ivica Kovačevič, dalje še^ Pavle Radič in Nikič. Popoldne je bil Stjepan Radie ponovno pri preiskovalnem sodniku. Posetila sta ga popoldne urednik >Domac Herceg in Radičeva hčerka, soproga inž. Aug. Ko-šutiča. BOLGARSKI EMIGRANTI PREPELJANI V GORNJI MILANOVAC. Beograd, 8. maja. Včeraj je bila prva skupina bolgarskih emigrantov v Nišu iransferirana v Gornji Milanovac. RAZPRAVA PROTI KOMUNISTU ČOPIČU. Zagreb, 8. maja. Za časa seje anketnega odbora je bilo v palači sodnega stola živahno. Prav ta čas se je namreč poleg seje anketnega odbora vršil proces proti komunističnemu poslancu Vladimirju čopiču, proti kateremu obstojita dve obtožnici: prva po zakonu o zaščiti države, druga po tiskovnem zakonu. Ko je bila prečitana obtožnica, se je pričelo z zasliševanjem Čopiča, ki je v glavnem pripovedoval zgodbo svojega življenja, čopič je bil za časa Stejičevega atentata obsojen na dve leti ječe. Popoldne se je razprava nadaljevala. BOJKOT ZAGREBŠKIH LISTOV N\D GLEDALIŠČEM. Zagreb, 8. maja. Nn sinočnji seji JNU, sekcija Zagreb, so sklenili bojkot proti narodnemu gledališču kot odgovor na infamni članek, ki je izšel v gledališkem listu Komedija«. Vsi listi prinašajo danes odprto pismo na intendanta narodnega gledališča g. Benešiča, v katerem sporočajo, da noben novinar ne bo sprejemal objav niti med tekstom, niti v oglasih tako dolgo, dokler ne bo obračunala gledališka uprava z uredništvom in glavnim urednikom »Komedije«. Neodvisen političen list URHDJTI8TV® O UPRAVtflSTVO« S2KOH GREGORČIČEVA ULICA BTBV. IS. C ‘TELMFOM 8THV. KX , , Rokopisi m m vračajo. — Oglasi po tarif«. vprašanjem naj s« priloži za odgovor. ' Kačua pri požtnem ček. urada Stev. 184M. vsak ri»t» opoldne, izvzsaiSl nedelj in praznikov. Meeečaa naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20-—, Inozemstvo Din 80-—. F. T-k: Vladni načrt zakona o kmetijskih kreditih. Posebnost kmetijske proizvodnje na eni strani in protiagrarna politika vladnih strank na drugi strani sta povzročila vprašanje oskrbe kmetijstva s potrebnim produktivnim in tudi konsumnim kreditom. To vprašanje ne obstoji samo v naši državi, temveč se pojavlja ob svojem času po vseh več ali manj agrarnih državah, ki jih upravljajo kapitalistične stranke. Pri nas je postalo to vprašanje posebno pereče v povojnih letih in sicer vsako leto bolj. Zato je na delovnem programu vsake vlade, ne da bi ga »utegnila« vsaj ena rešiti. Pa ne samo to, da je imela to vprašanje vsaka vlada v programu, temveč je sestavila tudi vsaka svoj zakonski načrt za ureditev zadeve. Do tu vse lepo in prav, kajti razveseljivo je, da se kapitalistične stranke vsaj po toči zavedo svoje odgovornosti za kmetijstvo in da spoznajo njegovo važnost ter hočejo rešiti, kar se še rešiti da. Tragično je le, da vlade tudi pri tem tako važnem vprašanju ne morejo zatajiti svoje strankarske požrešnosti in zaslepljenosti. Iz vseh petih dosedanjih načrtov o kmetijskem kreditu, ki so po imenih in ne važnih formalnostih pač različni, v bistvu pa vsi enaki, je namreč jasno vidna tendenca, da se hoče spraviti kmeta potom kredita pod kura-tele vsakokratnih vladajočih strank, oziroma po dr. Kulovčevem načrtu pod kuratelo klerikalne gospodarske organizacije. Najnovejši načrt, ki se baš te dni obravnava v skupščinskem odbor, določa v glavnem sledeče: Na podlagi tega zakona in posebnega pravilnika se ustanove posebne mestne (krajevne) tadruge za kmetijski kredit. Obstoječe kmetijske kreditne zadruge, ki hočejo biti deležne tega kredita, se morajo reorganizirati in priključiti tej organizaciji. Te zadruge dajejo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne (hipotekarne) kredite za kmetijsko proizvodnjo in sicer po 4 do 10 odstotni obrestni meri. Krajevne zadruge se združujejo v oblastne radruge *a kmetijski kredit, od katerih dobivajo potrebna denarna sredstva in katere jih revidirajo. Oblastne zadruge upravlja odbor sestavljen iz dveh zastopnikov kmetijskega ministrstva, dveh zastopnikov najjačjih kmetijskih organizacij, enega zastopnika oblastne skupščine in iz na občnem zboru izvoljenih odbornikov. Oblastno zadrugo upravlja direktor, katerega potrdi kmetijski minister. Oblastne zadruge se zopet združujejo v direkcijo *a kmetijski kredit, katera jim daje siedstva najvišje po 3 do 4 odstot. obrestova-nju in jih nadzoruje. Direkcijo upravlja odbor, sestoječ iz 6 zastopnikov kmetijskega ministrstva, 5 zastopnikov drugih institucij Nar. banke, Drž. sveta, Drž. hip. banke, Poštne hranilnice in Glavne kontr.), iz po enega zastopnika vsake oblastne zadruge ter zastopnika finančnega ministra. Direktorja direkcije potrdi (t. j. imenuje!) ministrski svet. Sredstva te organizacije za dajanje kredita kmetijstvu so: 1. 500 milijonov dinarjev, katere da država postopoma iz budžetnih sredstev; 2. 50)% letnega dobička razredne loterije; 3. hranilne vloge, ki jih prejmajo krajevne in oblastne zadruge od vsakogar. Kredite morajo dobiti tudi obstoječe osrednje kmetijske organizacije (Zadružne zveze in kmet. združenja), vendar le po 2 do \% višji obrestni meri. To 'je glavna vsebina načrta. O vseh potrebnih podrobnostih načrt sploh ne določa ali jih pa prepušča pravilniku, katerega naj sestavi minister za kmetijstvo. Vsled tega se tudi ne moremo spuščati v natančnejšo oceno načrta, temveč hočemo omeniti le najvidnejše napake in najškodlji-vejše posledice, katere bi rodil tak zakon. Poleg zgoraj omenjene tendence, da se hoče spraviti limeta potoni kredita pod vladno kuratelo, ima načrt še drugo ost, ki je naperjena naravnost proti obstoječemu zadružništvu. Referent v ministrstvu, ki je načrt sestavljal, je to tudi priznal, češ da država ne more dati denarja zadružništvu, ki je ple-mensko in strankarsko. Ta argument se\eda ne drži, zakaj prvič nimajo zadruge stranke, temveč jih imajo strankarji, drugič je strankarska tudi vlada in bi logično temu ne smela upravljati države, tretjič pa bodo nove zadruge prav tako ali še bolj strankarske kakor so sedanje, ker radi njih kmetje ne bodo opustili niti strank niti narodnosti. Zajec je tedaj skrit v drugem grmu. Izrazito kapitalistične vladne stranke namreč nimajo nič kmetijskega zadružništva, kajti skoraj vseh naših 4.500 kmetijskih zadrug je v rokah opozicijonalcev, t. j. v rokah tistega milijona kmetov, ki so volili opozicijonalne stranke. Vladi, oziroma vladnim strankam gre torej edino za to, da s pomočjo državnega denarja in uradniškega aparata razbijejo sedanje lepo cvetoče kmetijsko zadružništvo, v katerem vidijo močno oporo opozicije. Ko bi bile vladne stranke, oziroma njih pristaši nekoliko bolj požrtvovalni in socialno pravični, bi lahko imeli v rokah večino obstoječega zadružništva in bi ne imeli vzroka ga uničevati ter snovati novega, tako pa, ker niso same sposobne kaj ustvariti, hočejo uničiti še ono, kar so ustvarili drugi. Prav tako ne drži ob priliki lanske ankete po vladnem referentu izražen pomislek, češ da obstoječe zadružništvo ni enotno po svojem ustroju, da je mnogo izprijenega in da je preveč meSano, to je, da združuje vse stanove. Vsemu temu se da prav lahko od-pomoči. Vlada naj predloži skupščini že zdavnaj izdelan modern načrt zadružnega zakona, da ga ta odobri. Po tem novem zakonu se bo zadružništvo unificiralo, očistilo škodljivih nezadružnih izrastkov in opredelilo po stanovih. Vendar bi bilo slednjič razumljivo in vsaj raz stališče vlade dopust- no, ko bi se s tem zakonom samo uničilo »opozieionalnos: zadružništvo, sicer pa kmete m pomagalo, pa čeprav smo onim, ki so pristaši vladnih strank. Toda vzgledi drugih držav, kjer ima ta stvar že svojo zgodovino, praktično življenje, pa tudi gospodarska teorija dokazuje, da je taka akcija samo tedaj uspešna, če sloni na osebni inicijativi in odgovornosti interesentov ter na strogo demokratični podlagi. Pričujočemu načrtu pa manjkajo baš ti osnovni predpogoji, na podlagi katerih se je razvilo sedanje lepo cvetoče samopomočno zadružništvo. Kreditna organizacija, izvedena po tem načrtu, bi bila ne samo odvisna od vlade, oziroma od vladnih strank, temveč bi bila tudi po vsem birokratična, kajti odločilno besedo bi imeli številni zastopniki vlade in od vlade odvisni direktorji. Kako zelo bi bil tak bi-rokratični aparat okoren, ne dokazujejo samo zgoraj izražena teoretična načela, temveč tudi dosedanja izkušnja. V Franciji so prvotno osnovali v kmetijskem ministrstvu odsek, ki je vodil podeljevanje kreditov kmetom potom takozvanih sindikatov. Denar je dala predvsem »Francoska banka<\ Kredite se je dajalo na menice in na skladiščne liste (varante). Akcija ni uspela, ker je bila na eni strani izključena osebna iniciativa in odločanje interesentov in ker so se na drug? strani birokrati lovili okrog vsakojakih dragih in zavlačujočih formalnosti ter stvar tudi politično, oziroma strankarsko zlorabljali. Varantni kredit je poleg tega več škodoval nego koristil, ker se je žito, deponirano v javnih skladiščih, kvarilo. Vsled tega je vlada z zakonom zasnovala posebne kreditne zadruge in dala denar tudi iz svojih sredstev. Toda ker si je vlada tudi pri tem obdržala odločilno besedo in postavila v upravo birokrate, se tudi na tej podlagi ni doseglo večjih uspehov. Ustanovilo se je sicer okrog 5 tisoč zadrug, ki so izrabile nekaj čez 450 milijonov frankov kredita. To je komaj toliko, kolikor imamo danes v naši mali državi na podlagi samopomoči osnovanih zadrug. V Nemčiji so ustanovili poseben zavod (Pruska centralna zadružna blagajna),^ kateremu je dala država do vojne samo 125 milijonov mark. Ta blagajna, katero upravljajo zastopniki zadružnih zvez in nadzorujejo državni komisarji, podeljuj ekredite potom zadružnih zvez, ki so pri njej včlanjene, posameznim kmetijskim zadrugam in te svojim članom — kmetom. Dočim je dala manjša Francija čez 450 milijonov in uvedla na pol državno zadružništvo, pa je dala Nemčija samo 125 milijonov privatnemu zadružništvu, osnovanemu in upravljanemu na temelju zgoraj imenovanih načel. In uspeh? Med tem, ko se je stvonlo v Franciji komaj 5.000 zadrug, jih je štela Nemčija tik pred vojno že 36.000, ki so imele poleg 125 milijonov državnega denarja stotine milijonov hranilnih vlog (prihrankov svojih članov). Na Češkem država kot taka sploh ni storila drugega kot da je z dobro zakonodajo in davčnimi ugodnostmi podpirala državno zadružništvo. Danes na češkem ne obstoja več vprašanje oskrbe kmetijstva s kreditom, temveč je položaj ravno nasproten. 7.000 izrazito kmetijskih zadrug (vseh je čez 12.000) razpolaga z 3000 milijoni čeških kron hranilnih vlog, od katerih je 1 milijarda v državnih papirjih, z nekaj sto milijoni pa se financira kmetijsko industrijo in elektrifikacijo podeželja. Mesto država kmetom, posoja tedaj celo kmet državi. Na Slovaškem, kjer so Madžari skrbeli, da se kmet ni mogel razvijati, temveč se je moral vsled revščine celo izseljevati, je če-hoslovaška vlada poleg pospeševanja samo-pomočnega zadružništva baš lani izdala zakon, glasom kterega se ustanove po vseh okrajih kmetijske kreditne zadruge, katere upravljajo kmetje sami, vladni komisarji pa samo nadzorujejo, da ne kršijo zakona in katerim je dala država samo temeljne vloge po 100 do 200.000 kron. Se pač vidi, da vodi v čehoslovaški vso agrarno politiko* kmetijska stranka, ki ima v vladi odločilno zastopstvo. V Bolgariji in predvojni Srbiji, kjer so akcijo organizirali po francoskem vzorcu (glavno besedo sta imela okrožni načelnik in srezki pisar) se je celo zgodilo, da se je večino denarja poizgubilo. Dobili so ga samo pristaši vladnih strank, od katerih se ga vlada ni upala izterjati v strahu, da ne izgubi volilcev. . . . Zgornji zgledi nam tedaj dokazujejo, da bo taka akcija samo tedaj uspešna, če bo osnovana na demokratični podlagi osebne inicijative in odgovornosti ter neodvisna od vpliva vlade in strank. Obstoječe samopo-močno zadružništvo se je baš zato tako lepo razvilo in rodi tako bogate sadove, ker je osnovano po teh načelih. Samo v samopomočnih in popolnoma avtonomnih kreditnih zadrugah so namreč da- • ne garancije: 1. Da se bo izbralo dobro upravo, ki pozna težnje in potrebe kmetov in ki bo vsled neomejenega jamstva napram upnikom m odgovornosti napram članom tudi pošteno poslovala; 2. da bodo imeli kmetje v zadrugi zaupanje in se napram njej zavezovali za kredit, vedoč, kdo jih upravlja in da so brez tujega strankarskega in obsovraženega vladnega vpliva in 3. da bodo nalagali svoje prihranke v zavesti, da so mu vsak čas na razpolago, da so popolnoma varno naloženi in da ne bodo ro- i mali v centralistične državne blagajne ter • da končno davkarija ne bo zvedela za nje. j Ako hoče vlada kmetu iskreno pomagati, naj upošteva zgornja preizkušena načela in v ta namen 1. predloži skupščini novi načrt zakona, ki bo unificiral, izčistil in specijaliziral po stanovih obstoječe samopomočno in avtonomno zadružništvo; 2. da temu zadružništvu potrebna brezobrestna ali pa prav nizko obrestujoča sredstva na razpolago potom Glavne zveze kmetijskih zadrug v Beogradu ter 3. postavi nepristranske komisarje, ki bodo samo pazili, da se ne bo kršilo zakonov in zlorabljalo državnega denarja. Ako pa tega noče, tedaj pa naj raje pusti v nuru naše zadružništvo, da bo moglo nemoteno vršiti svojo veliko misijo. Prosveta. Politične vesti- = Ameriški opomin evropskim narodom. Na pilgrim banketu v Londonu je imel ameriški poslanik Houghton pomemben govor, v katerem je med drugim naslovil na evropske narode sledeč opomin: »Amerika pozna probleme, ki pretresajo Evropo po vojni. Lastna izkušnja uči Ameriko, da je treba Evropi pomagati, toda le pod pogojem, da so casi uničevalnih metod in uničevalne politike za vedno minuli. Na to vprašanje morejo odgovoriti samo narodi Evrope, če se glasi odgovor »mir«, potem sme biti Evro-ka uverjena, da bo pomagala Amerika do skrajnosti, če pa bo odgovor: nesigurnost in zapletijaji, potem je pričakovati, da bo vsaka pomoč ustavljena. Amerika nima prav nobenega interesa, dovoljevati spekulativne predujeme in pomagala bo samo tistim, ki si sami pomagajo. Pač pa Amerika želi, da bo čim preje dosežen resničen mir in ne mir, ki bo slonel na sili.« — Govor Hough-tona je tem pomembnejši, ker je bil sestavljen v sporazumu s predsednikom Coolidge-jem in se ga mora zato smatrati kot oficielno izjavo ameriške vlade. To tem bolj, ker je soglasen z govorom tudi senator Borah, ki je danes najbolj upliven član senata. = Bolgarska. Preki sod. Zaslišane so bile zadnje priče. Komunist Zeljeskov priznava, da je član komunistične čeke in da je bil v zvezi z emigranti. Podrobno pripoveduje, kako je pomagal priti emigrantskim kurirjem v Bolgarsko. Katere narodnosti so bili ti kurirji, ne ve, pač pa ve, da so zelo dobro govorili bolgarsko. Za svoje delo je dobival 2000 levov mesečno. Za njim je bil zaslišan knjigar Napetov. Tudi on prizna, da je bil član nelegalnih organizacij. Študent Klisa-rov pravi, da je komunist in da je prejemal 3000 levov mesečno. Kmet Apostolov je ves v težkih okovih. Dejal je, da je bil za Gru-čarova zato, ker je ta govoril za demokracijo. Aretiran je, ker so v njegovi vasi našli orožje. Martin Cankov je tudi zemljedelec. Pra- vi da se je v hiši Gručarova pripravljal atentat na generala Lazareva, Ruseva in 40 drugih oseb. Pri&i Filipov trdi, da mu je emigrant Denkov pravil, da mu ponudi minister Rusev pol milijona levov, če izpove, da je bil Canko Bahalov zarotnik in v zvezi z emigranti. Razprava je bila nato proglašena za tajno. Vsled praznika sv. Jurija je bila razprava preložena za en dan. Razsodba bo izrečena danes. = Francoski komunisti za levičarski blok. Za nedeljske, občinske ožje volitve so sklenili francoski komunisti, da vzdrže svojo listo samo v onih krajih, kjer je njihova lista dobila več glasov ko lista levičarskega bloka. Če so proti komunistom samo socialisti, potem bodo predlagali socialistom skupno listo. Na ta način hoče komunistična stranka oslabiti izglede za desničarske stranke Francoski listi zelo pridno komentirajo sklep komunistov. Desničarski listi pišejo, da so socialisti sklenili pakt s komunisti in skušajo s to kleveto zboljšati svoje šanse. Levičarski listi pa vidijo v komunističnem sklepu samo dokaz slabosti ‘in odklanjajo zato vsaka pogajanja s komunisti. = Vstaja v francoskem Maroku. Kakor poroča Agence Havas, je odpotoval maršal Lyantey iz Feza v Rabat, da prevzame osebno vodstvo vojnih operacij proti vstašem, ki so se pridružili Abd-el-Krimu. V severni Maroko so poslane tri vojaške kolone, od katerih je prva pod vodstvom generala Co-lombata severno zapadno od Feza stopila z vstaši v boj in jim prizadejala telice izgube. Druga kolona pod poveljstvom polkovnika Freydeberga je zavzela Uerko in očistila vso pokrajino od vstašev. Tudi tretja kolona pod vodstvom polkovnika Cambaye-a je prišla v boj z vstaši in je pri Tazi odbila vse njihove protinapade. Vstaši so imeli težke izgube. V vsem šteje vojska Abd-el-Krima do 20.000 mož. Več plemen, ki so bila dosedaj Francozom prijazna, se je pridružilo njemu. Boj z vstaši je precej težaven, ker vodijo guerillno vojno in zato vojna letala nimajo popolnega uspeha. Vendar pa je izključeno, da bi mogel Abd-el-Krim doseči kak uspeli, ker je organizacija francoske vojske izvrstna. Zelo verjetno je, da bo posledica Abd-el-Krimovega vpada na francosko ozemlje tudi napredovanje Špancev. = Značilen rezultat deželnozborskih volitev v Schaumbiirg-Lippe. Pri predsedniških volitvah je dobil v tej deželici Hindenburg 14.000, Marx pa 12.000 glasov. Teden dni kasneje so se vršilo deželnozborske volitve in levičarske stranke so dobile 14.000, desničarske pa samo 12.000 glasov. Iz tega se vidi, da niso zmagale pri predsedniških volitvah desničarske stranke, temveč da je odločilo ime Hindenburga. = Nobenega posojila za avstrijske železnice. Avstrija je hotela najeti za elektrifikacijo svojih železnic posojilo v znesku 22 milijonov dolarjev. Kontrolna komisija Zveze narodov pa je ta predlog odbila in dovolila le, da se sme v to svrho porabiti del preostalih kreditov iz posojila Zveze narodov. NUŠIČEV »NARODNI POSLANEC« iiA JUBILEJ. Nušičeve komedije se pri nas vedno bolj udomačujejo. Tega ni povzročilo le skupno življenje, kakor bi človek mislil, temvei stvar temelji v Nušičevem delu. Svoje stvari je sicer pisatelj dosledno ostro lokalisiral, osmešil je razmere, a nikoli ni ostal dolžan tributa golemu človeku. Njegove komedije bičajo nezdrave razmere (porodico, protek-cijo, zarado itd.), a so vedno zgrajene na značajih. Nušič nam kaže, kako se človek dobro počuti v takih razmerah in je opozicija, čeprav ne pogreša idealnih borcev, vendarle j samo boj za korito. Ker je malomeščanstvo j najbrže povsodi v človeškem oziru precej so-; rodno, je jasno, da se zrcalijo v njegovih komedijah istočasno naše razmere tega družabnega sloja in so nam enaki značaji i» sedanje ter pretekle dobe živo pred očmi. Narodni poslanec je delo zrelega moža, kar se očituje tudi v tehničnem oziru. Jako *ani-miva je primera s Cankarjevim »Za narodni blagor«. Družba in odnošaji precej isti, eelo nova struja socialistov se pojavlja v obeh delih enako. Toda Cankar je svojo snov izcimil z bolečinami in s satiro iz sebe, jo umetniško prežel z lastno krvjo ter se «elo samega sebe postavil na oder. Nušič je ob-jektivist. On slika, zadovoljuje se s sintezo pojava, globlje ne prodira. Čeprav so njegova sredstva včasih »kraj-; no priprosta in poceni, vsebuje komedija j vendarle nekaj fino izbrušenih domislic in ; par zelo posrečenih prizorov. Nudi pa nekaj, j kar jo dela predvsem tako živo, igralcu odpira velike zmožnosti za karakterizacijo. Zato sem prepričan, da ostane par njegovih najboljših komedij trajno živih. Našo predstavo si je izbral gosp. Povhe za jubilej, če bi ostala predstava tajna, posvečena le za ta večer, potem bi se »tvari sploh ne dotaknil. Ker pa obstoji nevarnost, da se bo igra ponavljala, bi jaz iz spoštovanja do Nušiča to opustil. Režiser Rogoz je najbrže blagohotno MBii-žal in stvar je stekla. Mesto dobričine, veljaka Prokiča, se je po odru gibal nekak tepček. Sicer pa res ne vem, kdo je topot »ustvarjal« maske. Ne, to ni samo nepo-znanje ljudi, temveč meji že na neko domišljavost, ki ji ne poznam para. Kratko-malo, pogrešeno v pojmovanju, igranju in karakterizaciji. Zavoljo pravičnosti omenjam g. Skrbinška in gdč. Slavčevo, ki sta smatrala komedijo predstavljanja in truda vredno. Tudi g. Peček se je v drugem dejanju precej potrudil. Če pristavim, da je bil g. Drenovec zaradi male vloge neutra-len, lahko končam s tem, da je bila predstava domača zabava v kravji dolini. Kako si bodo predstavljali podeželski igralci adaj ustvarjanje Nušičevih tipov, ko bodo svoje lastno podajanje zavoljo zabave znijali še za poanto, za to naj prevzamejo odgovornost včerajšnji igralci. Juš Koe*k. »Zbori«. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Peta številka prinaša dva zbora Ivana Ocvirka in sicer moški zbor »Sjajiš sunašce« ter mešani zbor »Moja pomlad«. Oba sta lahka in namenjena podeželnim zborom. »Zbore« vsem pevskim društvom in prijateljem petja toplo priporočamo v naročbo. O pianistu Svetislavu Stančiču, ki nastopi v ponedeljek, dne 11. maja na petem abonma koncertu Filharmonične družbe piše r.nnnae-niti in izredno strogi berlinski kritik dr. Schmidt v Berliner Tagblattu sledeče: »Pianist Stančič je napolnil svoj spored z Baehom in Beethovnom. Igra dobro in to ne le tehnično ampak poda vse skladbe zelo resno in strogo objektivno. Prav veselim se ga Eopet slišati na prihodnjem njegovem koncertu.« — Za ta koncert veljajo že kupljene abonma vstopnice. Je pa tudi na razpolago še dovolj neaniranih vstopnic v Matični knjigarni. Sokolstvo. V Prago k slavnostni otvoritvi TyrieT«ga doma se odpelje delegacija jugoslovenskega sokolstva 22. t. m. z brzovlakom ob 12. uri opoldne iz Ljubljane. Vožnja je polovična ter stane III. razred v Prago in nazaj ca 530 dinarjev. Bratje in sestre, ki se' hočejo priključiti tej delegaciji, naj se takoj javijo pri starešinstvu JSS v Narodnem domu v Ljubljani. Oni bratje in sestre, ki so svojo udeležbo že prijavili, si naj preskrbe pri pristojnem policijskem ravnateljstvu ali srezkem poglavarju potne liste, katere naj pošljejo potem pravočasno starešinstvu JSS, da jim preskrbi vizum pri češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani. Slavnostne otvoritve se udeleže zastopniki vsega slovanskega sokolstva ter delegati Francozov, Švicarjev, Angležev itd. Otvoritev Tyrševega doma bo velika manifestacija slovanskega sokolstva, vsled česar je dolžnost jugoslovenskega sokolstva, da se udeleži te slavnosti v čim večjem številu. Otvoritev Sokolskega doma v Šoštanju dae i 10. t. m. obeta postati po predpripravah in ! prijavah bratskih društev sodeč, mogočna manifestacija sokolske, narodne in državne misli v osrčju šaleške doline. Pod pritiskom nepoštenosti, sebičnosti, neznačajnosti po-! jenjuje danes jugoslovenska misel v širokih 1 masah Zato mora ravno v krajih kakor »a ! primer Šoštanj baš Sokolstvo kot najpoava-nejši nosilec te ideje vzdržati ljuto borbo s i številnimi protivniki, ki širijo z zlo namero ; nerazumevanje ideje edinstva naroda m države. Naš praznik ni omejen le na svečam akt otvoritve Sokolskega doma, temve* je združen s pregledom naših vrst in utrdb v tej obmejni Sokolski trdnjavi, v kateri hočemo kot borbena organizacija znova.-ojailti našo voljo do dela, do nacionalnega dela. — j Zdravo 1 — Odbor. Dnevne vesti. .ŠK O PEBSEKUCIJI UBADNIŠTVA. V prepričanju, da med našimi naročniki ni rvakcionarcev, ne bomo še posebej dokazovali nemoralnost, protipostavnost in nekulturnost uradniške persekucije. Samo na eno praktično posledico te persekucije bi opozorili. da mora tudi najbolj prodanega hlapca mladinske klike obliti rdečica sramu vsled nesposobnosti njegovih gospodarjev. Govoriti hočemo o praktični strani persekucije. Vsi premeščeni profesorji so usposobljeni /a pouk v slovenskem učnem jeziku. Premeščeni pa so v kraje, kjer je učni jezik srbski. Vprašamo sedaj mogotce, ki so odredili premestitev.- AH naj sedaj prof. Bračun poučuje y Nišu srbsko šolsko mladino v slovenskem jeziku, ali naj ima obenem s premestit venim dekretom v žepu tudi diplomo o usposobljenosti j (,uk'v srbskem jeziku? Eno ko drugo je nemogoče in zato spada premestitev slovenskih profesorjev v Srbijo v prav tisti kapitel kulturnih škandalov ko barbarska Gentilejeva šolska reforma, ki je uničila slovensko šolstvo v Primorju. Toda sramota je tem večja, ker so naši ti: rani učiteljstva že v slučaju prof. Ribariča praktično spoznali kam vede njihov terori-zem. Prof. Ribarič je bil v Mariboru edini profesor, ki je bil usposobljen za pouk srbohrvaščine. Ker je bil on nakrat premeščen, *o ostali vsi mariborski dijaki nakrat brez pouka v srbohrvaščini. Tako propagirajo naši mladini praktično jugoslovensko ujedinjenje. Zato rečemo: Ce bodo mladinski listi še Kdaj hoteli čivkati o sposobnosti svojih sefov, tedaj jim zabrusitev v obraz, kako beda-s*o — drug izj*az j© res nemogoč preme-ščajo profesorje! Gospodu doktorju Pivku, ki podpira vlado uradniške persekucije, pa čestitamo na širokem srcu, da more korakati z onimi, ki per-sekvirajo uradnike! — Veliko dcj&oje. Veliki župan dr. Balti! je prepovedal kočevarsko himno. Zdi se nuin, da vsled tega niso kočevski Slovenci niti za vinar na boljšem, kočevski Nemci pa niti za vinar na slabšem. — Persekucijo uradništva zagovarja »Slovenski Narod' in pravi, da je 9klep prosvetnega ministra pameten, umesten in patrio-tifao dejanje. Kakor silno dvomi o tem poštena slovenska javnost, tako pa niti najmanj ne dvomi, da je zagovor »Slovenskega Naroda-- kapitalno hlapčevsko dejanje. — Nekatere slovenske opozicionalne stranke uazivajo samostojne demokrate še vedno prosto kot demokrate ali demokratarje. Pro- 1 .J °pozicionalce, da Žerjavovo stranko pravilno nazivajo in da je ne časte z ime-110111 Gavidovičeve demokratske stranke. Če "ganjajo mladinski listi sleparijo z imenom demokratske stranke, res ni treba, da bi jim opozicionalni listi pri tem pomagali. — Vlado »nacionalnega« bloka opozarjamo na g. dr. Farčnika, okrajnega glavarja v Šmarju pri Jelšah, ki misli, da je njegova uradna dolžnost, da pošilja slovenskim občinam srbske okrožnice. Ali misli g. dr. Farč-nik, da je člen ustave, ki pravi, da je uradni jezik srbo-hrvatsko-slovenski, že ukinjen? — »Prosimo vas, rešite nas!« Tako kliče nekdo v včerajšnjem »Jutru« zaradi razmejitve na Notranjskem. In tako kliče v imenu onih Planincev, ki so v največjem številu volili »nacionalni« blok, ki pa morajo danes konstatirati, da »so brez pomoči prepuščeni nemili usodi.« — Tako se meni vlada »nacionalnega« bloka za nacionalna vprašanja. Pa ne ostane pri tem edinem razočaranju! —■ Brez prevdarnosti. Celjska »Nova Doka«, seveda pristno mladinsko glasilo, dela reklamo za zagrebški »Zenski list«. In pre-prliani smo, da se »Nova Doba ne zaveda, kako veliko napako je storila. V Trstu iz- haja »Ženski svet«, ki je neprimerno boljši od zagrebškega »Ženskega lista«. Mislimo, da je naloga slovenskega lista, da predvsem propagira slovenski list, zlasti če je s tem pomagamo našim Primorcem. Pa je že stara stvar, da tisti, ki ima vedno narodnost na jeziku, jo ima le malo v srcu in zato je »Nova Doba« pozabita na tržaški’ »Ženski svet« in na delo tržaških narodnih delavk. Tudi donesek k nacionalizmu mladinov v praksi. — Zlato poroko sta praznovala te dni g. svetnik Andrej Senekovič in njegova soproga Filomela. Prijatelji Ciril-Metodove družbe, ki jej g. Senekovič kot prvomestnik načeluje že 17 let ter jo vzorno vodi, so ju-bilarju dne 6. t. m. priredili intimen častni večer v kazinski restavraciji. Govorniki, notar Hudovernik, dr. Dereani, Manica Romanova, ravnatelj'dr. Kersnik, gospa Potočnikova, dr. Ravnihar, so poudarjali velike zasluge g. Senekoviča v slovenskem javnem življenju. Kot šolnik, v občinskem svetu ljubljanskem, zlasti pa kot predstavitelj narodnoobrambnega dela na šolskem polju je odlično izpolnjeval svoje mesto. Ciril-Metodova družba je pod njegovim spretnim in taktnim vodstvom uspevala, zrasla v mogočno organizacijo z mnogimi podružnicami po celi Sloveniji ter se vsa posvetila glavni svoji nalogi: reševanju slovenske dece pred potujčevanjem. Pridobila je slovenskemu narodu na tisoče pripadnikov, ki bi bili sicer izgubljeni in ki tvorijo del na dobre obresti naloženega narodnega kapitala. Svoje delo vrši g. Senekovič tiho in skromno, ne išče v njem ne časti, ne slave, ne plačila in ne hvalisanja. Prav posebno odlikuje njegovo delo čista ljubezen do naroda, idealizem ter požrtvovalna nesebičnost, lastnosti, ki naj se na njih izgleduje kričavi pa brezplodni današnji nacionalizem. Je to delo trajne vrednosti, polno etične vrednote, ki postavlja njegovemu vršilcu živ spomenik v narodovi duši. — Večer je potekel v neprisiljenem prijateljstvu. Želji vseh, da bi bila ju-bilarjema, ki se sredi svoje rodbine radu-jeta polne svežosti in zdravja, mila usoda nadalje naklonjena, se s svojimi srčnimi ča-stitkami pridružuje i naša slovenska javnost, ki je bila šele sedaj obveščena o redkem jubileju. — Glavni zbor NSS. Ob priliki glavnega zbora NSS se vrši v soboto 9. t. m. ob S. uri popoldne v bivši restavraciji Narodnega doma seja osrednjega izvrševalnega odbora; isti večer ob 7. uri se vrši istotam delegatsko zborovanje. V nedeljo 10. t. m. točno ob 9. uri dopoldne se vrši v veliki dvorani »Uniona« glavni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Naznanilo in pozdrav predsedstva. 2. Pozdravi gostov. 3. Notranja in zunanja politika poroča tov. I. Deržič. 4. Načela narodnega socializma poroča tov. dr. Ivo Po-liteo. 5. Strankina organizacija in tisk, poroča tov. Rudolf Juvan. 6. Resolucije, poroča tov. Ivan Tavčar. 7. Poročilo o volitvah. 8. Zaključek zbora. Glavni zbor se prične točno, zato naj bodo zborovalci točno na svojem mestu. — Istega dne zvečer ob 8. uri prijateljski sestanek v hotelu »Tivoli«. — Češki gosti na glavnem zboru NSS. Danes, v petek 8. t. m., prispejo s praškim brzovlakom ob pol 5. uri na glavni kolodvor češki gosti, ki se udeleže glavnega zbora NSS. Vabljeni so somišljeniki in člani NSS, da brate Cehe dočakajo in pozdravijo na kolodvoru. — Seaton Watson v Zagrebu. Znani odlični prijatelj Jugoslovenov, profesor londonskega vseučilišča in urednik časopisa »Slavo-nic Revie\v« Seaton Watson (Scotus Viator) se mudi že par dni v Zagrebu in poseti v kratkem tudi Ljubljano. — Izpremembe v državni službi. Imenovani so: dr. Jakob Štefančič za referenta pri agrarni direkciji v Ljubljani. Albert Veder-njak za referenta pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru, šef oddelka v ministrstvu agrarnih zadev dr. Tomo Tolazzi pa za pravnega referenta bregalniške oblasti. — Pri policijski direkciji v Ljubljani je imenovan pripravnik Stanko Kos za policijskega komisarja. — Arhivi okrajnih šolskih svetov. Okrajni šolski sveti imajo, glasom tozadevne odredbe odslej shranjevati v svojih arhivih prepise službenih dokumentov vsega učiteljskega osobja svojega okraja. — IV. občni zbor »Jugoslovenske Matice«, podružnice za m&renberški sodni okraj, se vrši letos- v nedeljo, 10. maja pri g. Jenčiču v Breznu. Dnevni red običajen. Oficijelni del zborovanja zaključi predavanje g. dr. Kovačiča iz Maribora in pevske točke pevskega zbora »Velka«. — Prispevki za novinarski penzijski fond. Centralna blagajna je prejela sledeče nove prispevke za penzijski fond: Gjorgje Ginčič, bivši minister 3000 Din, Wiener Bankverein potom direktorja Gutmanna 2000 Din, Ko-sta Todorov, bivši bolgarski minister na našem dvoru 3000 Din. — Železniške hiše v Beogradu. Minister saobračaja je odredil, da se poleg kolonije na Topčiderskem brdu sezida še ena velika zgradba s 50 stanovanji, v katero se bodo vselili v prvi vrsti oni železniški uslužbenci, ki stanujejo v vagonih. Z zgradbo se prične takoj. — Dvojni samomor v Novem Sadu. Včeraj je izvršil v hotelu »Kod bele Ladje« neznan, približno tridesetletni parček, skupni samomor. Med truploma je bil najden v postelji revolver. Policija skuša ugotoviti identiteto samomorilcev. — Poročnik strelja na svojega polkovnika. Iz Stipa se poroča: Poročnik Josip Norma-lija je streljal včeraj po burnem raportu na svojega polkovnika Dragomira Iliča. Polkovnik je bil ranjen. — Umor radi dveh kokoši. Kakor se poroča iz Toursa, sta se skregala v okolici mesta dva kmeta, ker so kokoši enega izmed njiju letale večkrat na vrt drugega. Vsled tega je ustrelil eden sosedov dve kokoši svojega nasprotnika, ki sta delali na njegovem vrtu škodo. Radi tega je nastal hud prepir, in lastnik kokoši Besnier je pograbil nenadoma puško ter ustrelil svojega nasprotnika. — Gcntlem&n - vlomilec Gottlicher. Koncem minulega leta je bila ugotovljena na Dunaju cela vrsta , vlomov v trgoviue notranjega mesta, pri katerih so padle storilcem velike vsote gotovine in razno dragoceno blago v roke. Vlomilci so pobegnili vedno skozi cestne kanale, so prebili zidove v kleteh, tla, in tako prišli v trgovine. Policija je kmalu iruirala, da izvršuje te vlome nevarna vlomilska družba, katere voditelj je bil gentleman-vlomilec Adolf Gottlicher. Lansko poletje se je posrečilo policiji, da je ujela njega in nekaj njegovih komplicev. Gottlicher je skesano priznal ter se ponudil, da naznani kriminalnim uradnikom skrivališča, v katerih se nahaja del plena. Pod vodstvom izvedenih kanalskih čistilcev se je podala policijska ekspedicija v podzemeljski Dunaj. Gottlicherju, ki se spozna na Dunaju tako, kakor nihče drugi, se je posrečilo v labirintu kanalov izginiti. Od tega časa ga zaman iščejo. Iz ponovnih vlomov je sklepala policija, da je možakar zopet na delu z novo organizirano bando. Mesece in mesece je ostal trud policije zaman. Šele pred kratkim, o priliki nekega vloma v tovarno »Danubia«, so bili aretirani vsi člani družbe razen Gottlicherja. Bilo je sedem tičkov. Sprva so tajili, končno pa so priznali vse očitane jim vlome. Aretacija enega izmed vlomilcev je imela za posledico, da je prišla oblast na sled drugi vlomilski družbi, katere revir so bili specielno dunajski ju-velirji. Tudi skoro vsi člani te družbe so bili aretirani in izročeni deželnemu sodišču. — V morje pogreznjeno mesto. Kakor poročajo iz Londona, so bile najdene v bli- ■ • žini Tunisa na morskem dnu razvalin« pogreznjenega mesta. Neki arabski potapljal je našel na morskem dnu arheologično interesantne najdbe. Nato so se podali Hani arheologičnega instituta v Tunisu na lice mesta ter so našli na dnu morja primeroma dobro ohranjene ceste pogreznjenega mesta. Za katero mesto se gre, še ni ugotovljeno. — Maščevanje zapuščene ljubice. Pred porotnim sodiščem v Pulju se je vršila te dni razprava proti 49 letni vdovi Domeniki Funčič in njenemu 241etnejnu sinu Juriju. Obtožena sta, da sa hotela umoriti z nožem Jožefa Burlo, hišnega prijatelja in ljubimca Domenike. Josip Burla je živel pred nekaj časa s Funčičevo skupaj. Kmalu pa sta se začela prepirati, in nekega dne, ko je šel Burla na ribolov, sta ga napadla mati in sin, Funčičeva pa ga je sunila z nožem v vrat. Burla je nabrusil pete in posrečilo se mu je, da se je skril pri nekem brivcu ter si rešil življenje. Funčičeva se je zagovarjala s tem, da je izvršila svoje dejanje v razburjenju, ker jo je Burla na vse mogoče načine izkoriščal, ter ji je prizadejal mnogo zla. Obtoženka je obsojena na 16 let in osem mesecev ječe. Sin pa je oproščen, ker mu niso mogli dokazati nobenega kaznivega dejanja. — Borba labuda s človekom. Londonski meščan Burlen se je peljal z avtomobilom proti Kambrigdu. Priletel je velik labud na zaščitno steklo ter je razbil. Zgrudil se je kakor mrtev na sedež poleg Burlena. Burlen ga je zgrabil za noge ter ga hotel vreči iz voza. Toda v istem hipu ga je napadla sveta ptica ter ga udarila s perutmi s tako silo po glavi da je izgubil zavest. S sosednjega polja je pritekel kmetič, oborožen z vilami. Toda v istem hipu je priletela la-budova boljša polovica ter se spustila v ofenzivo proti kmetu in proti Burlenu, ki se je med tem časom zopet zavedel. Končno je ranjeni labud odfrčal ter padel na cesto. Prišli so ljudje, da vidijo, ali je treba ptico ubiti, da se ne muči več, ali ne, toda njegova ženka ga je začela tako silovito braniti, da sta se oba možakarja umaknila. Eden je pobegnil na polje, drugi pa z avtomobilom do prvega zdravnika. — Št. Vid - Grobelno. Naši igralci so res zelo marljivi — vedno kaj novega in tudi lepega! Po zelo dobro uspeli igri »Hrastovi«, se je v nedeljo 19. in 26. aprila uprizorila na odru veseloigra »Vdova Rošlinka«, ki je vzbujala med občinstvom in gosti smeh in veselo razpoloženje od začetka do konca. — Drag poljub. Iz Rima poročajo: Neki pastir je zagledal te dni neko Američanko, ki je slikala pejsaže. Pastirček je skočil k njej, jo objel in poljubil. Staro dekle je vložilo ovadbo in rimski kadiji so obsodili reveža radi tega poljuba na tri mesece zapora. Trgovina s dekleti. V Beogradu so aretirali te dni Jožika Vilyja, ki se peča obr-toma s trgovino z dekleti. Tudi v trenutku aretacije se je nahajal v družbi mladega dekleta, ki mu je obetal zakon, v resnici ga pa hotel odpeljati v Subotico, kjer ima »je-gova mati javno hišo. Ljubljana. 1 — I* medicinskih krogov se nam piše: Na stari slavni univerzi v Varšavi je postala dne 27. aprila t. 1. prva Slovenka doktorica medicine, in sicer gdč. Božena Kokaljev«, hčerka iz znane rodbine dr. Kokaljeve v Ljubljani. — Mladi učenjakinji, ki se po štiriletnem študiju v inozemstvu vrača začasno v domovino, kličemo njeni bivši kolegi: »Pozdravljena v svobodni Jugoslaviji!« 1 — Bakteriološko serološki diagnostiiui oddelek higienskega savoda v Ljubljani ne posluje do 10. (vključno) t. m. radi preureditve prostorov. Nujne preiskave naj se pošiljajo v tem času bakteriološki stanici v Celje. 1 — »Ljubljanski Sokol« (Narodni dom) naznanja svojemu članstvu in naraščaju, da se udeleži korporativno župnega majniškega 'SSWmBKi h Suhe mavrohe sSi smrčke kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana. Abadie garetni papir zopet »talno na logi A. Lampret, Krekov trg 16. Pozori Večja množina različnih znamk se ceno produ. Ponudbe do 20. maja na upravo pod »Z n a m k e«. Šivalni stroj dobro ohranjen se kupi. Ponudbe na upravo pod »Tako j«. Miren gospod kateri je celi dan odsoten išče sobo » aepetrutnim vhodom, najraje v blt-iini opere. Ponudbe do 21. maja na upravo lista pod »Soba«. Službo išče •kademično naobražen 25 leten go- *pod v industriji, trgovini ali dru-,-sm podjetju. —- Ponudbe na upravo lista pod »Delo«. Kupi se pohištvo za pisarno (večjo amerik. omaro, slole, event. celo garnituro, preproge itd. — Podrobne ponudbe na upravo lista pod šifro »I. B.< Vrtnice visokodebelne, priznano lepih vrst, kakor tudi vrtnice-plezalko in vrtnice-žalujke nudi cenj. občinstvu Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg št. 3. Naročila se sprejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu. Trgovci zaslužijo dobro pri patentiranih javorjevih praktikih 28 X 31 cm kot slonokoščeni, trpežnejši od pločevinastih, 50 komadov 400 Din povzetjem. Vrečko, Polni*. Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike damske od Din 70'— do Din 150'—, otroške od Din 50'— do Din 70'- nakiteni od Din 100'-naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi MINKA HORVAT, Liubljana, Stari trg štev. 21 „0peka“ prvovrstne zidake priporoča ' opekarna »EMONA" 0. o.. v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v PraSakovl ulici 3, prtličje. Na dobro n ceno domačo hrano se sprejme vež oseb. Naslov pove uprava. Matematiko poučuje profesor. Honorar zmeren. ,'onudbe na upravo lista pod »Matematika«.. Kupi se dobro ohranjeno moško kol. Ponudbe na upravo pod šifro »Kolo«. Josip Peteline, Ljubljana Na veliko! (blizu Preiemorega spomeniku) ob vodi Na malo! Priporoči) potrebščine za Šivilje, KroJaCe, Čevljarje, sedlarje, «odno blago, pletenine, žepne robca, SCetke, sukance, toaletno blago. Telefon »13 ' Telefon W5 • (Gradbeno podjetja Ing. Dukič in drtig UubQon^ Bohoričeva 24 Q Telefon itev, 540 ® M priporoča *a vsa v to stroko spadajo&i dela. PLATNENE ČEVLJE ZA DAME dobite pri tvrdki M. TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 6 po sledečih cenah: Beli platneni na 1 špango z leseno peto...........Din 120'— Beli platneni na 2 špange z leseno peto...........Din 120' Beli platneni na trake z leseno peto..............Din 120 Sivi platneni na 1 špango z leseno peto...........Din 120* Sivi platneni na 1 špango in usnjeno peto.........Din 120.— Sivi platneni na trake in usnjeno peto............Din 120* PoCUta se tu