Posamezna številka 20 vinarjev. Slev. 46.__V LjnUilflni, y popeneiieK, one 25, mrla isi bb Velja po poitl: s M oal« lato napr*|.. K 38 — n en mesec „ .. „ 3-= U Ifemčijo oelolstno . „ 10-— ■a »stalo Inozemstvo. „ 48 — V Ljubljani ua dom: Sa telo leto aapro).. K 32-— sa en meseo „ .. K 2-70 V ipmt prejsman neiefini „ 2-50 as Sobotna izdaja: s Sa oe o leto.....K 8 — ■a Nemčijo celoletno. „ 10 — ■a »stalo inozemstvo. „ 13 — LEIO JLLVl. == Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali u|e prostor) za enkrat . . . . po 50 v sa dva- in večkrat . „ 45 ,, pri voč|tb naročtlil) primeren popnpt po d0"0V0iu. Ob sobotah dvojni tarif. - ■ Poslano: ~ EnoRtolpDa petitvrsta K 1'— Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje in praznike ob 3. nr. pop. Redna letna priloga vozm red BV Uredništvo ja v Kopitarjevi nllol štev. 6/HI. Bokopiai se ne vračajo; neiranfclrana plsmr, v re osa sprejemajo. — UrednlšhepE telefona štev. M. e= Mtlm list n slovanski narod. Dpvavništvo jo v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštr.e hranilnico avstrijsie št. 24.797, oijrske 26,!i11, bOBn.-hero. št. 7563. — Upravctškega teleiona št 188. Za gospodarsko olinovliev DoriSke dežele. * f; Gorica, dne 18. febr. f Dne 14. in 15. t. m. so se posvetovali IV Gorici gg. župani goriške dežele o potrebnih delih za obnovitev strašno opusto-lenih krajev ob soški fronti. Na posvetovanje je prihitel tudi zastopnik tržaškega Aaroestništva g. dvorni svetnik Rebek z jdvema drugima gospodoma, ki sta zastopala stavbeni in poljedelski oddelek pri aamestništvu, gg. Mahnitsch in Ripper. Izmed poslancev so bili navzoči Dominko, Roječ in Grgič. Gg. župani so govorili odločno, očitajoč vladi brezdelje. Štiri mesece Je že naša dežela osvojena, a vlada ni ie niti začela. Vladni zastopniki so med drugimi poudarjali, da treba najti pravo podlago, pravi začetek, na katerem bi se delo potem razvijalo naravnim potem do popolne obnovitve naše nesrečne dežele. Ker je to vprašanje zelo važno, naj podam tu nekoliko misli, ki naj bi pripomogle, da najdemo pravo podlago in pravi začetek, na katerem naj bi potem zidali dalje. 1. Začni pri sebi, pravi ljudski rek. Vladni in deželni činitelji naj bi začeli opravljati svoj delokrog v begunskem Vprašanju z vso vestnostjo in točnostjo, da ne bo treba na tisoč in tisoč prigovorov in prizivov, kakor se — žal — sedaj dogaja. Na tisoče je beguncev, ki vsled nerednosti in nesposobnosti uradniškega osobja še ie danes nimajo niti vojaške niti begunske podpore. Vlada išče začetka za delo, pa ta jej je prav blizu! Če bodo morali begunci delati le prizive, ne bodo mogli nikamor naprej. Poslanec Roječ je povedal, da je moral v zadnjem tednu spisati ubogemu ljudstvu, ki bi si sicer ne znalo pomagati, nad 100 pritožb. Nujno potrebno 1"e, da dobi naša dežela slovenskih uradni-cov, ki imajo srce za ljudstvo, ne Nemcev, ki so večinoma Slovencem sovražni in ikodoželjni. Za nas jc to premagano stališče. 2. Opomniti treba dalje, da se je vlada 8 tisto naredbo o vračanju beguncev zelo oddaljila od prave podlage in pravega začetka glede obnovitve goriške dežele. Vsi gg. župani z vladnim zastopnikom so bili v tem edini, da je za obnovitev goriške dežele nujno potrebno, da se naše domače pridno in razumno ljudstvo vrne. Kar delajo vojaki, je le polovičarsko delo. Z vojaki ne pridemo nikamor naprej. Toda kaj je naredila vlada? V ministrsko naredbo o vračanju beguncev je sprejeta glede onih krajev, kamor je vrnitev vobče dovoljena, tudi ta-le določba: »Z dnem 1. aprila 1918 se begunska podpora ustavi vsem beguncem, ki so v začetkom navedenem ozem- lju (kategorija A) stalno bivali, neglede na to, če so se vrnili ali ne.« Ljudje torej, ki se bodo vrnili n. pr. v Dornberg, v Prvači-no itd., kjer bodo našli hiše razbite in polja opustošena, bodo uživali podporo le do 1. aprila. Ali se re pravi to, ljudi odganjati od dom?če grude? Ali se ne bodo rajši ti ubogi trpini poiskali zaslužka v tujini, kjer so se že nekoliko udomačili? Kdo pojde domov umirat? Glede krajev pa, ki so uvrščeni v drugo kategorijo, kamor je vrnitev dovoljena pod olajšanimi pogoji, n. pr. v Komen, Škrbino, Bate, Banjšice itd., pa je postavljena ta-le drakonična določba: »Beguncem, ki uživajo begunsko podporo, se bo ta begunska podpora plačevala še 60 dni po dnevu, ko dospejo v svoje prejšnje stalno bivališče.« Vprašam, ali se to ne pravi naravnost strašiti ljudi, naj se re vrnejo, fudi v tiste kraje ne, kamor bi re lahko vrnili, kjer niso domovi hudo poškodovani? Na tisoče je bcguncev, ki bi šli srčno radi domov delat, ko bi jim le podpore ne odvzeli! Tako si je vlada naravnost zaprla pot do pravega začetka za gospodarsko obnovitev goriške dežele. Še hujša je kazen, ki jo jc vlada zapretila ljudem iz tretje kategorije, n. pr. za kraje Deskle, Št. Andraž, z mesto Gorico itd. Tu čitamo: »Ako se jim (poljedelcem, poljedelskim uradnikom in poljedelskim pomožnim delavcem, ki se verodostojno izkažejo glede svojega poklica, dalje rokodelcem in profesijonistom, ki se bodo uporabljali pri prenavljanju Goriške) vrnitev dovoli, imajo te vrste begunci pravico do proste vožnje zase in za svoje blago ter do nadaljnega prejemanja državne begunske podpore še dva meseca,« Poznamo prav mnogo beguncev, ki so se z živili vsaj za dva ali tri mesece preskrbeli in ki bi se radi naselili v bližnjih občinah in v samem goriškem mestu, da bi si na ta način obdelali svoja zemljišča, a jih straši ta drakonična določba. Iz vsega se vidi, da je vlada postavila in določila kazen za tiste begunce-trpine, ki bi hoteli v velikem trpljenju, lakoti in v pomanjkanju prenavljati svoja posestva. Ti begunci bi zaslužili pravzaprav še večjo podporo, kakor oni, ki bi ostali v begunstvu, večinoma brez dela ali vsaj brez dela za goriško deželo, ki je sedaj tako silno potrebno, da vlada nemudoma premeni stališče in da prekliče neprimerne in škodljive določbe. Dokler se to ne stori, ni še na pravi podlagi in ni še prijela za pravi začetek, ki ga išče, 3. Nadaljnje delo, ki čaka začetka, je naprava potrebnih stanovanj. Mesto v barakah na tujem, naj bi ljudstvo stanovalo v barakah doma, ako ni mogoče najti drugih stanovanj. Doma bi ljudstvo delalo in pridelovalo živila, Toda skrbeti je treba doma za prehrano, Vlada bi ne imela več- jih stroškov, ko sedaj, ker tudi v sedanjih barakah je treba ljudstvo rediti. Ako se ne morejo doma tako hitro napraviti barake, naj se osvobodijo iz sedanjih barak tisti, ki si doma lahko poiščejo stanovanj in naj se jim nakaže zadostna begunska podpora. To bi bil praktičen začetek, na katerem bi se delo polagoma razvijalo. Iz barak bi se podali na dom najprej le tisti, ki bi se znali z živili preskrbeti in si pridobiti doma ali v bližini primernega stanovanja. 4. Z vso vestnostjo in točnostjo naj se v takih krajih, kamor sc begunci vrnejo, skrbi za prehrano. V krajih, kjer ni divjala vojska, ljudje vedno kaj dobe, ker imajo živino, obdelano polje in druge reči, !e v opustošenih krajih se ne dobi prav nič. 5. Vlada naj bi skrbela za zalogo kmetijskega orodja in potrebnih semen, za zbirališča živine, ki naj rabijo beguncem, ki so vse izgubili. Brez tega ne more biti niti govora o kaki obnovitvi goriške dežele. Begunci, ki se vrnejo domov, morajo vedeti, kje naj dobe semena, orodje in živino. Le redkim bodo mogle v tem pogledu pomagati sosednje občine. 6. Na tisoče naših starejših kmetovalcev v vojaški suknji dela po posestvih in vrtovih nemških veleposestnikov v nemških pokrajinah, dočim živi njih družina v begunstvu in so njih posestva na Goriškem opustošena. Videl sem na Dolenjskem slovenske delavce-vojake, ki so delali Nemcem v vinogradih in ki so tožili, da imajo doma vse vinograde in polja zanemarjena. To je v nebo vpijoča krivica, ki se dela našemu ljudstvu. Poljedelci, zlasti iz delavskih čet, rokodelci in drugi profesijo-nisti iz opustošenih krajev naj se pošljejo domov, da bodo obnavljali svoje domove in posestva. Tu smo navedli le nekatere točke, ki se nam zde primerna podlaga in pravi začetek, na katerem bi se delo za obnovitev goriške dežele razvijalo naravnim potom dalje. Razume se pa, da treba vstvariii tudi poseben zakon o odškodnini, kakor sc je to zgodilo v Nemčiji, O tem pa je »Slovenec« že poročal. Naj bodo te vrstice v dodatek k omenjenemu poročilu. Dr. A. Pavlica. Večerni listi so dne 21. februarja prinesli vest, da odstopa vsled svojega slabega zdravja minister za prehrano generalmajor Hoefer. Novica nas ni presenetila; čudili smo se samo, da se to ni zgodilo že preje. Vse, kar se je dalo o Hoeferju reči in zapisati dobrega ali slabega, se je že storilo v govorih poslancev in po časopisju; vsaj kar se je dalo o njem reči slabega. Sedaj sodi o njem že bolj zgodovina, izvzet jc iz vročega boja za kruli in morebiti bo Hoefer sedaj bral z večjim zadovoljstvom glasove časopisja o sebi. V ta trop, ki bo ocenil še enkrat Hoeferjeve vrline in napake, se mi ne bomo vrinili, Ogledati si hočemo bivšega ministra Hoeferja in njegovo delo z — recimo — nepolitičnega stališča. Mislimo si, da pride v zbornico človek, ki ni ne politik ne žurnalist, ki pa je seveda — drugače itak ni mogoče — vsaj nekoliko poznal težkoče s prehrano v Avstriji. Kak vtis je dobil o Hoeferju? Kratko bi odgovorili: Izmed vseh ministrov je imel — če izvzamemo morebiti ministrskega predsednika — najtežje stališče. Za vse težkoče s prehrano je bil odgovoren. Prevzel je svoje mesto pred 14 meseci; razmere v naši državni polovici so bile vse prej kot rožnate. Najrodovitnejši deli Avstrije so bili deloma uničeni v gospodarskem oziru. V bogati Galiciji je vladala velika beda. Poslanec Liebermann (Poljak) je z njemu lastno blestečo obliko opisoval dvakrat bedo, ki je nastala vsled vojne v deželi. Bilo je po »poljski debati« v novembru minulega leto. »Čujemo, da dobi naš cesar poljsko krono; njegova krona bo blestela nad puščavo.« Opustošena je bila Goriška, deli južne Tirolske, Bosne, Slavonije, skoro cela Bukovimi. Ljudstvo, ki je v mirnih časih zalagalo uruge sodržavljane, je stradalo v begunskih taboriščih in raztreseno po posameznih krajih države. Milijoni so šli od produktivnega dela pod orožje in postali iz producentov konsumenti. V deželah, ki so bile v prehranjevalnem oziru aktivne (zlasti na Češkem in Moravskem), so bile narodne razmero napete kot še nikdar popreje; dežele so bile razdeljene naravnost v dva sovražna tabora. Največja tolažba ministra za prehrano bi bila imela biti Ogrska. A baš tu so sc delale ministru največje težkoče, ki so nazadnje privedle vsaj indirektno ministra do odstopa. A o tem bomo govorili pozneje. Dostavimo naj še to, da so v Avstriji province, koder je vladala dobesedno lakota že v mirnih časih; po delih Istre, Dalmacije in Hercegovine. S temi razmerami je moral Hoefer računati, ko ie prevzel referat, ki ga doslej v Avstriji in nikjer na svetu razen v Nemčiji ni bilo. Do zadnjega časa je zahajal v parlament zelo redno. Vedno si lahko videl na ministrski klopi moža v general, uniformi; dr. Ad-ler mil je rekel nekoč v svojem prijaznem, šaljivem tonu, da tudi njegova zunanojst ne priča, da bi bilo v Avstri- Nevidni CEnveK. Angleški spisal H. G. Wells. — Prevel I. M. (Dalje.) »Želim, da bi nc prihajali noter, ne da bi potrkali,« je rekel z glasom nenavadne ozlovoljnosti, ki je bila videti tako značilna pri njem. »Potrkala sem, pa kakor kaže--« »Morda ste res. Pa pri svojih raziskovanjih — jako nujnih in potrebnih raziskovanjih — me najmanjši šunder, škripanje vrat,.. prositi vas moram — —« »Gotovo gospod. Pa se zaklenite, ako je tako, saj veste, Kedar hočete.« »Prav dobra misel,« je odgovoril neznanec. »Tale slama, gospod. Ako smem biti tako drzna in reči--« »Že dobro. Ako vam dela slama sitnosti, zaračunajte.« In zamomljal je proti njej — besede sumljivo podobne kletvicam. Bil je tako čuden, stoječ tam tako za-dirljiv in raztogotljiv, v eni roki steklenico, v drugi reagenčno cevko, da se je Mrs. Hallova prav preplašila. Pa bila je odločna ženska. »V tem slučaju, gospod, l)i rad? vedela, koliko mislite — .« »En šiling — zaračunajte en šiling. En šiling bo gotovo dovolj, ali ne?« »Pa bodi,« je odvrnila Mrs, Hallova, vzela namizni prt in ga pričela razgrinjati po mizi. »Ako ste zadovoljni, kako pa —« On pa se je obrnil in sedel, obrnivši proti njej ovratnik svojega plašča. Ves popoldan jc delal nri zaklenjenih vratih in, kakor spričuje Mrs. Hallova, večinoma tiho. Enkrat pa se je čulo neko potresenjc in glas žvenketajočih steklenic, kakor da bi bil kdo po mizi udaril, in žvenketanje s silo po tleh vrženega slekla, za tem pa nagli koraki preko sobe. V strahu, da se je kaj zgodilo, je šla k vra-tain in je poslušala, ker ni hotela potrkati. »Ne morem dalje,« je divjal, »nc morem dalje! Tri sto tisoč, štiri sto tisoč! Ta ogromna množina! Prcvarjen! Vse življenje mi lahko vzame!... Potrpljenje! Le potrpljenje!... Bedaki Bedak!« Po opekanih tleli v bari se je začul šum z žeblji obilih čevljev in Mrs, Hallova je morala prav nerada pustiti ostanek sa-mogovora. Ko sc je vrnila, jc bilo v sobi zopet vse tiho, samo njegov stol jc narahlo poškripavai in steklenica je včasih zažvenketala. Vse jc bilo pri kraju; neznanec jc nadaljeval delo. Ko mu je prinesla čaja, je videla v kotu pod zrcalom razbito steklo in zlat madež, ki je bil površno zbrisan, Opozorila 0a ie na to, „ »Zaračunajte,« se je zadri gost. »Za božjo voljo, ne nadlegujte me! Če se je naredila škoda, zaračunajte mik in jc p;- sal dalje v zvezku pred seboj. • * • »Ti, nekaj ti povem,« je rekel Fearen-side skrivnostno. Bilo je kasno popoldne in bila sta v neki majhni ipinški pivnici. »Kaj pa?« je vprašal Tcddy Hcnfrey. »Tisti človek, ki o njem govoriš, ki ga je moj pes ugriznil. Veš — črn je. Vsaj njegove noge so.« »Videl sem skozi razporo v hlačah in rokavicah, Človek bi pričakoval kaj bledo-rdečega videti, ali nc? Pa veš — vsega tega ni bilo. Samo vse črno. Povem ti, črn jc kakor moj klobuk.« »Primaruha!« je rekel Hcnfrcy. Prav čudna reč vse skupaj. Pa nos mu je rdečkast kakor barva!« »To je res,« je dejal Fearenside. »Vem to, In povem ti, kaj mislim. Ta človek je marogast, Teddy, tukaj črnih, tam belih lis. In sram ga je tega. Neke vrste mešanega plemena jc in barva sc je prikazala v ma-rogah mesto da bi sc bila pomešala. O takih rečeh sem bil že slišal. In tako jc navadno pri konjih, kakor lahko vsakdo vidi,« IV. Mr. Cuss se razgovarja z neznancem. Opisali smo okolnosti neznančevega orihoda v Ipind malce podrobnejše, da bi ! čitatelji razumeli čudni vtisek, ki ga je bil naredil. Pa izvzemši dve čudni dogodbici, lahko preidemo okoliščine njegovega bivanja tja do znamenitega dne društvene , veselice. Bilo je nekaj malce bojev z Mrs. Hallovo zaradi domačega reda, a!i v vsakem s'učaju tja do konca aprila, ko so se pojavili prvi znaki pomanikanja denarja, jo je potolažil z lepim sredstvom posebne odškodnine. Hali ni maral zanj in kadar se jc le upal, je govoril, da bi bilo prav, če bi se ga iznebili; večinoma pa je kazal svojo mržnjo s tem, da jo jc očitno prikrival in se je izogibal svojega gosta, kot sc ga je le mogel. Počakaj do poletja,« je rekla Mrs. Hallova, »ko pričenjajo prihajati slikarji. Potem bomo videli. Morda jc res malo nasilen, a plačani računi so plačani računi, pa reci, karkoli hočeš.« Neznanec ni zahajal v cerkev in prav« 1 zaprav ni delal razlike med nedelio in nesvetnimi dnevi, niti v obleki. Delal jc, i kakor jc Mrs. Hallova menila, prav zdaj | pa zdaj. Včasih je zarana prihajal do! in je | nepretrgoma delal. Druge dni jc zopet I vstajal pozno, hodi! po sobi, se na glas jezil cele tire, kadil ali pa spal v naslonjaču zraven ognja. Zvc.^c s svetom i/.ven vasi ni imel rtobene. Njegovo razpcV-nje je bilo trajno prav negotovo; vcčim.r.a «e jc vedel kakor človek, ki trpi vsled n.aIone nezr sne razburjenosti, in enkrat, dvakrat ie v silnih napadih togot« trgal, raz- ji dovolj živil. Celi kupi interpelacij so se vladali na njegov naslov. Izmed vseh vprašanj, ki so vzbudila v zbornici veliko debat in silno ostrih izrazov, je stalo v ospredju vedno dvoje težkoč: prehrana in narodnostni boji. V prvem slučaju se je moral oglasiti k besedi Iloefer in govoriti krogu poslancev- ki so delali razburjene medklice, v drugem ministrski predsednik. Pred Božičem je stal bolj v ospredju Iloefer, seda pa Seidler. In nobenega nam ni treba zavidati... Oba sta morala poslušati ostre deloma osebne napade in žalitve. Oba sta imela skupno usodo, da ju je zgrabila Scila, če sta skušala zadovoljiti Haribdo. Vsem pa ustreči glede prehrane sploh (brez pomoči iz Ogrske seveda!) ni bilo mogoče. Živil ni in jih do miru ne bo. V koliko je zadela krivda ministra, oziroma njegove organe, ne J>omo tu razglabljali. Ploha kritik je opravljala to delo dan na dan. Vendar konstatirajmo, dasi smo pravzaprav rekli, da se v to ne bomo danes spuščali, da so bile naše južne, kraške dežele preskrbljene prav posebno slabo. Oba ministra sta zadela na največjo težavo pri vladanju radi krivične premoči Nemcev in Ogrov v monarhiji. To je oviralo pravično razdelitev živil in političnih pravic; to dvoje pa je najobčutljivejši živec na telesu vsake stranke. vsakega naroda. In gorje mu. Kdor se teh dveh živcev zadene prehudo, bodisi prisiljeno po razmerah ali pa po premajhni lastni pazljivosti! V sršenovo gnezdo bo zadel in pikali ga bodo od vseh strani. Nemec pravi: Greif nieht hinein ins Wespennest — docli greifst du hinein, so greife fest! Ivrepko poseči je pa deloma nemogoče. Kako naj n. pr. poseže naš minister krepko v Ogrsko? Stiske časa bodo gnezdo morale še omehčati in ga seveda tudi še bodo omehčale; takrat bo tudi mogoče urediti vrašanje pravične razdelitve kruha in političnih pravic. Zalibog obstoja med obojim — notranja zveza. Eno se je na ministru za prehrano grajalo po našem mnenju najbolj po pravici, dasi je vsebovalo večkrat naj-mučnejše žaljenje: dejstvo, da je minister za prehrano bil vojak. Ali vojaška častniška vzgoja usposobi človeka za upravnega uradnika pri resortu, ki je najbolj kočljiv in ki posega zaenkrat najhuje v vitalne razmere prebivalstva? Kandidati častniškega stanu pohajajo; večinoma iz rodbin, koder ni bilo težav s prehrano v mirnem času. Po kratki dobi življenja med civilnim prebivalstvom kot srednješolec pride kandidat v častniška vzgojevališča in ne pride skoro v nikak stik z ljudmi, ki živež pridelujejo ali pa ga kupujejo za trde groše. To je moral seveda Iloefer brezdvomno večkrat slišati. Enkrat sem slišal tak napad. Človeku, ki nima umerjenosti in hladne krvi ministrove, se je moralo zdeti čudno, da ni minister vdaril po klopi in si prepovedal take opazke. Seveda bi bilo s tem tudi bržkone konec njegovega ministrovanja — a bi mu ne bilo treba biti žal, razen če bi koga prav posebno mikal denar in časti. Po tem nedolžnem kramljanju o lioeferju pa poslušajmo še, kaj je pi- sala »Preša« po njegovem odstopu dne 22. februarja. V tem listu, ki mu bo težko dokazati, da je slabo informiran ali pa da načelno hujska proti Ogrom, »o proti Ogrski tako hudo obdolžltve, da jih je vredno protokolirali. Tam so bila in so še živila, a »mirno se je gledalo, da se je Ogrska zaprla proti Avstriji in se branila izgotoviti z Avstrijo skupen načrt za prehrano.« Glede vsakega vagona žita, živine in masti ali krmil, ki se je imel prepustiti Avstriji, so se morale vršiti dolge konference, pri katerih se ni nikdar oziralo na potrebo Avstrije, ampak so se odpošiljali gotovi kontingenti v Avstrijo le nekako milostnim potom; pri tem se Ogrska ni držala vedno niti obveznosti, ki jih je prevzela napram Avstriji. Gotovo je, da je gen. major Hoefer poskušal opetovano, izpremeniti ta nesrečni položaj ... Velik del težkoč s prehrano v Avotriji ima svoj vzrok v zadržanju Ogrske... Ogrska vlada svoje dolžnosti, pomagati Avstriji v vprašanju prehrane, ni izpolnila v zadostni meri. Volja in želja enega ministra ni mogla zadošičati, da se jo k temu prisili, če mu ni stala na strani celokupna vlada, za katero bi moral seveda stati enoten parlament,« Baš iz lega, da minister za prehrano ni izšel iz krogov, ki po svoji preteklosti vzbujajo upanje, da bodo vodili z veščo roko posle glede prehrane, si lahko razložimo tudi napake, ki so se napravile v tem ministrstvu in po podrejenih organih. »Brezštevilne izdane odredbe stoje v nasprotnem razmerju z uspehom.« List opozarja na odredbe glede krompirja, ki pobijajo druga drugo. Marsikako odredbo je vrglo ministrstvo samo »med sta.ro šaro«. To seveda ni vplivalo ugodno na zaupanje prebivalstva do> novega ministrstva. »Vendar je stala njegova (namreč Hoeferjeva) usoda v nerazvezni zvezi z zadržanjem Ogrske.« — Sedaj dobimo novega ministra za prehrano. Menda bo zopet vzet iz vojaških krogov. Če že mora biti v uniformi, naj pač avanzira po našem mnenju kak civilen upravni uradnik ali kdorkoli kar čez noč za — jaz ne vem kaj. Saj je tudi grof Czernin postal visok častnik. A naj pride kdorkoli — težave s prehrano in s političnimi pravicami bodo obstajale naprej, dokler se ne konča proces, ki ga je sprožila svetovna vojska. V »Domoljubu« je zapisal nekdo približno tele besede: »Svet je padel iz tečajev. Revež bo, kdor ga bo spravljal nazaj.« " PrsraesHŠITčflšeK. Dunaj, 23. svečana 1918. Proračunski odsek je prešel danes v razpravo o proračunskem provizori-ju. Poročal je poslanec Steinwender. Posl. Kraft je govoril o letalskem napadu na Inomost in Bolzan. Posl. Miklas je govoril o političnem položaju v parlamentu. Parlament mora ostati. Treba bo revidirati upravo in ustavo. Govornik izjavi, da bodo krščanski soci-alci glasovali za proračun. Posl. Tum (češki soc. demokrat), da Čehi ne morejo drugače glasovati, kakor proti proračunskemu provizoriju. Če pa se clobi večina proti proračunskemu provizori- ju. ni treba še sklepati, da je ta večina proti državi in parlamentu. To je klic po spremembi sistema v Avstriji. Vsi Čefti brez razlike strank stoje na stališču, da se mora sedanja ustava spremeniti in se mora zgraditi država na demokratičnem temelju svobodnih narodov. Drugače nima država eksistenčnega predpogoja. Nemci v Avstriji se morajo odpovedati svoji nadvladi in priznati Slovanom pravico samoodlo-čevanja. Tedaj 8ele bomo spoznali, da mislijo Nemci resno. Vse grožnje z absolutizmom nas puščajo hladne. Če pride absolutizem, bomo znali tudi tega preboleti. Čehi bodo glasovali proti proračunu. Posl. baron dr. Fuchs (nemški krščanski soc.) apelira na stranke, naj ne ogrožajo parlamentarizma z odtegnitvijo rednega državnega proračuna. Obrača se proti češkim in jugoslovanskim državnopravnim zahtevam. Dr. Vrstovšek je izjavil v imenu Jugoslovanskega kiuba, da je klub zastopal vedno stališče, da se morajo vse zadeve reševati parlamentarnim potom. Jugoslovani zahtevajo vedno le parlament; njihova naloga pa ni, iskati večine za vlado, ki ne sprejme jugoslovanske deklaracije v svoj program. Najmanj povoda pa imajo Jugoslovani, glasovati za proračun in s tem izreči zaupanje uradniškemu ministrstvu, ki niti v administrativnem delokrogu ne postopa proti jugoslovanskemu prebivalstvu objektivno. Nato dokazuje govornik potrebo jugoslovanske države. Jugoslovani zahtevajo svojo lastno državo zlasti zaradi tega, ker pod sedanjim avstrijskim režimom niso varni ne imetja ne življenja. Persekucije zadnje dobe, divjane državnih organov napram lastnim državljanom, dokazujejo to trditev dovolj. Glede izvajanja govornika krščanskih socialcev Miklasa, ki je izražal željo op narodni spravi v državi, poudarja dr. Vrstovšek, da je za Jugoslovane nesprejemljiva vsaka predloga, ki ne ustreza deklaracijskemu stališču. Govornik naglaša, da se morajo razmere med narodi v Avstrii izpremeniti do cela. Razni narodi avstrijski so bili vsa desetletja prejšnje dobe jako potrpežljivi, ker so vendar upali, da napoči čas, ki bo dal narodom vse pravice, zajamčene po členu 19. državnega temeljnega zakona. Toda tega časa so čakali zastonj. Pred desetletjem bi se bili Jugoslovani še zadovoljili z raznimi avtonomiami, ki jih pa sedaj odločno odklanjajo zlasti na podlagi raznih nemških in vladnih načrtov. Govornik svari razne meroclajne kroge, da bi vpletali vedno v te notrane zadeve krono in cesarja, ki je edina vez med raznimi narodi avstrijskimi. Nato govori o poklicu upravnih svetnikov Doberniga, pl. Pantza in ICrafta v upravni svet južne železnice. Vsi dunajski listi ugibajo, iz kakšnih razlogov da so nemški parlamentarci vstopili v upravni svet južne železnice. Toda prezrli so, da je v zadnjem času nemško nacionalni »Grazer Tagblatt« napadal stalno v posebnih člankih južno železnico zaradi slovenskih uradnikov in uslužbencev. Nemška nestrpnost tira stvar tako daleč, da zahteva, da se ne sme nastaviti noben Slovenec več pri južni železnici. Najrajši Med tema dvema glavnima skupinama pa so bili omahljivci in kompromisarji. Susc-ško ljudstvo ima malo praznih ver in šele po dogodkih začetkom aprila se je misel na nadnaravne moči prvič pojavila v vasi. Pa še takrat so v to verovale le ženske, Pa karkoli so Ipinčani mislili o njem, na splošno so se skladali v tem, da jim ni bil nihče všeč. Njegova razburljivost je bila nekaj nezaslišanega za te mirne su-seške vaščane, čeprav bi morda bila razumljiva kakemu mestnemu duševnemu delavcu. Divje gestikulacije, ki so jih tu pa tam iznenada opazili pri njem, in potem hitra hoja, kadar ga je noč prinesla mimo njihovih mirnih količkov nečloveško zavračevanje vsakega poskusa radovednega ogovarjanja, ljubezen do mraku, ki ga je pripeljala do zaklepanja vrat, za-grinianja zastorov, ugasovanja sveč in svetilk — kdo bi se mogel sprijazniti s takimi rečmi? Stopali so na stran, ko je korakal dol po vasi, in ko je odšel mimo, so si mladi šaljivci zavihali ovratnike pla-ščev navzgor, klobukove okraje navzdol in stopali nervozno za njim, oponašajoč njegovo skrivnostno vedenje. Tisti čas je bila prav razširjena pesem »črni mož«. Miss Satchellova jo je pela pri šolskem koncertu — v korist cerkvenih svetilk — in kadar so se zbrali, dva, trije vaščani in se je^ prikazal neznanec, so zažvižgali eno, dve vrstici te pesmi več ali manj g'as-no. Tudi zapozneli mali otroci so vpili za njimi: »črni mož! črni mož!« nato pa so I od ponosa trepetajoč pokazali pete. I (Dalje.) bi videli, da bi tudi že nastavljenci izginili. Ti napadi dokazujejo, da je južna železnica ponudila mesta v upravnem svetu nemškim nacionalcein, samo da jih poto'aži. Ti so pa sprejeli ponudena mesta, da bi tem laže germanizirali železniško osobie. Prodali so ljudske interese za narodne šovinistične zahteve. Če ee ta mesta ujemajo z njihovim poslom kot poslanci, o tem naj govore njihovi volilci. Toda Slovenci odločno protestiramo proti takemu postopanju nemških nacionalcev. Posebno je bila mučna v odseku razprava o Ferkovi ustanovi. Dr. Vrstovlek je vzbudil pozornost celega odseka z opisom krivičnega postopanja te vlade, ki noče privoliti že nad dve leti, da bi veliko premoženje, ki je je zapustil rajnki Ferk, pripadlo v korist slovenskim stradajočim dijakom. V pričo ministrskega predsednika in justičnega ministra je govornik kop« statiral dejstvo, da to uradniško ministrstvo niti ne privošči slovenskemu dijaštvu užitka denarja, ki ga je slovenski rodoljub' prihranil z največjo varčnostjo. To je na|» večja sramota za avstrijsko adtnlnivtrativc no uradovanje. Obširno se je bavil govornik nadalje z rekvizicijami na Soodnjem Štajerskem, ki se vrše na tako trd način kakor drugod nikjer. Položaj celega gospodarstva f« tak, da je katastrofa neizogibna. Vse to slabo stanje je povzročil namestnik gro! Clarj s svoiimi renegatskimi organi. Nadalje je obrazložil govornik tlastt natančno krivično rekviriranje lesa v gor-njegrajskem, slovenjegraškc n, šoštanjskem in inarenber?kem okraju cialni demokrat dr. Liebermann, ki ostro napada Nemčijo. Nato govori ministrski predsednik d*, pl. Seidler. Poudarja, da je navada v drugih državah proračun dovoliti tudi taki vladi, s katero parlament ni zadovoljen. Za državo gre! Dovolitev ororačuna je tudi v interesu parlamenta. Ministrski predsednik govori o reformah glede prehrane, glede begunske oskrbe, glede vzdrževal« nine itd., toda potrebe o reformi ustave ne omeni. Prosi poslance, :ij glasujejo aa proračun. Za ministrskim prcdscJ -"ikoni govori dr. Benkovič o jugoslovanskih zahtevah. Zavzema se za sporazum med Jugoslovan? in Italijani. Govori nato še grof Barbo. ^ lf. Prihodnja seja se vrši v ponedeljek. | Kaj Homo slerfži iše slepce? Če se invalidom ne bo izplačevale podpora v denarju, vsaj v veliki meri ne, zakaj pa ho potem treba denarja? Treba ga je pred vsem za slepce. O slepcih se je pri nas sicer že precej pisalo, a storili smo zanje še bore malo. Kaj naj pa storimo? Vsak slepec si želi dobiti lasten dom, kjer bo sam svoj gospodar. Napačno je na-ziranje, ki je spočetka splošno vladalo, da bodo oslepeli vojaki živeli v kakem skupnem zavodu. Zato so mnogi darovali za »zavod za slepce«, hoteČ pomagati v vojski oslepelim vojakom. Toda v zavodu so in hočejo biti samo toliko časa, da se izučijo branja in pisanja za slepce in kakega lahkega sebi primernega rokodelstva (pletarstva, krtačarstva). Potem se pa odrastli ljudje, navajeni prostosti, ne dado vklepati med štiri zidove in v pravila kakega zavoda. Prosti hočejo biti In samostojni! In ta želja je gotovo upravičena. Če so Izgubili tako dragoceno stvar, kakor jc luč oči, je pač upravičeno, da jim poskrbimo tak način življenja, kakor si ga sami želijo. Na Dunaju se je že pred tremi leti ustanovilo drurštvo, ki hoče skrbeti za domove oslepelim vojakom: »Kriegsblinden-heimstatten«. To društvo je že mnogim slepim vojakom preskrbelo dom. Izmed Slovencev je bil deležen te sreče samo Pavel Križnar iz Ljubljane, Vsi drugi še čakajo, in sicer že dolgo čakajo. Da, pritožujejo se, in sicer upravičeno, da so tako pozabljeni, da se zanje nič ne stori in da se sploh zanje le malokdo zmeni. Pisalo se je nekaj že, a od samega pisanja nimajo reveži še nič .,. Društvo »Heimstatten« bo tudi naša ?e treba dognati število slovenskih s^oih vojakov. Pripomnili je treba, da za štajerske nam ni treba skr- bijal ali lomil svoje stvari. Vedno češče se ga je lotevala navada, da je govoril sam s seboj z zamolklim glasom, pa akoprav je Mrs. Hallova vestno poslušala, ni mogla ničesar razumeti, kar je bila slišala. Redkokdaj je šel iz hiše podnevi, v mraku pa se je nevidno izmuzal ves zavit, najsi je bilo vreme mrzlo ali ne, in izbral si je najbolj samotne steze, take, ki so bile najbolj zasenčene med drevjem in plotovi. Njegova velika očala in pošastni, oviti obraz pod ogromnim klobukom so se z neprijetno nenadnostjo prikazala iz teme temu ali onemu domov idočemu delavcu. In Teddy Henfrey, ki se je neko noč ob poldesetih opotekel iz krčme »Pri škr-latastem plašču«, se je sramotno ustrašil neznančeve mrtvaški lobanji podobne glave (hodil je s klobukom v roki), ko jo je nemudoma razsvetlila luč odprtih vrat od krčme. Otroci, ki so ga bili videli pod noč, so sanjali o strahovih, in bilo je dvomljivo, ali je on bolj mrzel dečake kot oni njega ali obratno; vsekakor pa je vladala na obeh straneh prav vidna mržnja, Neizogibno je bilo, da ne bi bil človek tako posebne zunanjosti in vedenja često predmet govorice v vasi kot je bil Iping. Vendar je bilo mnenje glede njegovega dela kaj razcepljeno. Mrs. Hallova je bila prav občutljiva v tej stvari, Kadar jo je kdo vprašal po njem, je prav natančno razlagala, da je eksperimentalni raziskovalec«, izrekajoč prav skrbno zlog za zlogom kak or človek, ki ga je strah, da ne pade v kako jamo. Vprašan- 1 ->j je eks-nenm si ts'ni raziskovalec ovarjala nekam visoko, da izobra 3 dobro poznajo take reči, in je po, „»vala, da »nekaj iznajduje«. Njenemu gostu se je pripetila nezgoda, je pravila, ki mu je začasno pokazila barvo rak in obraza, in ker je občutljive narave, mu je bilo zoprno, da 'oi ljudje sploh kaj takega opazili, Med ljudmi je bilo precej razširjeno mnenje, ne da bi ga ona slišala, da je bil neznanec zločinec, ki se skuša izmuzniti pravici s tem, da se pred očmi policije tako našemlja. Ta misel se je rodila v možganih Mra. Teddyja Henfreya, Vendar se ni bilo čulo o nobenem zločinu nobene velikosti, ki bi se bil prigodil izza srede ali konca februarja. Izdelana v domišljiji Mra. Goulda, poizkusnega pomožnega učitelja na ljudski šoli, je ta misel navzela obliko, da je bil neznanec preoblečen anarhist, ki pripravlja razstreliva, in sklenil ga je opazovati liki detektiv, kolikor bi mu dopuščal prosti čas. To opazovanje je povečini obstojalo v tem, da je prav ostro gledal neznanca, kadar ga je srečal, ali da je jzpraševal ljudi o njem, ki ga nikdar niso videli. Vendar ni ničesar dognal. Druga šola mnenja, je sledila Mru. Fearensidu in je ali vzprejela njegovo sodbo o marogah ali pa kako • izpreme-njeno. Tako na primer Silas Durgan, ki so ga slišali zatrjevati, »da bi si (neznanec) pridobil premoženje v kratkem času, samo ako bi se mu zljubilo kazati se po sejmih,« in ker je bil nekaj bogoslovca, je primerjal neznanca z možem z enim talentom. še drugo mnenje je tolmačilo celo zadevo tako, da je smatralo neznanca za nedolžnega blaznika. To mnenje je imelo 1 to prednost, da je v hipu raztolmačilo vse. beti; kajti Štajarce, Slovence kakor Nemce, bo oskrbel Štajars-ki odbor ad hoc sam. Za vse druge siromake pa moramo mi skrbeti, vsaj za tiste, ki so v graškem zavodu; med temi ie več Istr'janov: Basa Josip, Bodonega, okr. Pazili; Bergant Tomaž, Stnra Loka; Pogolin Anton, Brege, župnija Cerklje pri Krškem; Filioič Franc, Žirovski vrh, župnija Trata; Flego Andrej, Buzet, Istra: Jamnik Peter, Puštal pri Škof ji Loki; Klamnfer Maks, Maribor, šta-jarsko; Korošec Franc, Borovnica; Kramar Franc, Nova Cerkev pri Celju; Križ-nar Pavel, Ljubljana; Lassnig Šimen. Ruda na Koroškem: Mahne Anton, Rjavre, Istra; Medle Franc, Dol. stara vas pri Št. Jerneju; Milotič Ivan, Jakšiči, Istra; Pav-lovič Josip, Bačva, Istra; Pleško Ivan, Kozarie pri Dobrovi; Penič Ivan, Gradec; Rančič Josip, Stabljevac, Istra: Sergovič Josip, Sergoviči, Istra; Šoster Franc, Sv. Martin ob Paki, Štaiarsko; Stupar Marko, Istra; Urbane Ivan, Drnovo, župnija Cerklje pri Krškem; Ru"ko Peter, Gradime, Istra; Furlan Ivan, Bruma, župnija Gradi-ška; Žilavec Filip, Kaoela na Štajarskem; Šugar Jurii, Šugari, Istra; Pirjevec Franc, Lokavec, Goriško; Kobalj Franc, Idrija; Uratnik Franc, Št, Andraž, okr. Slovenji gradeč; Kodrin Franc, Pi'štajn, Štaiarsko; Debevc Ignacij, Stara Vrhnika, žuonra Vrhnika; Ratoša Anton, Škujere, Istra; Novak Franc, Spodnja Šiška pri Ljubljani; Irsič Josip, Paka, Štajarsko, umrl 2. svečana 1917: Grbec Jožef, Kobdilj, obč. Štanjel, Goriško; Nabrgoj Janez, Pcdgrič pri T uricah, Kranjsko. Ako je poleg teh še kaj slovenskih ih slepcev, pros;mo in pozivljemo, da se naznanijo »Dobrodelni pisarni« v Ljubljani. To naj store ali domači dotič-nika ali njegov župni urad ali občinsko predstojništvo. Dom za slepca se mora kupiti v njegovem domačem kraju, kjer se on spozna in ljudi pozna. Približna cer.a je povedana spredaj. Biti mora hiša in malo zemljišča. •— V trdni nadi, da nas upanje, ki ga stavimo na dobrode'nost slovenske javnosti in dunajskega društva, ne bo varalo, smemo reči, da nai se (v domačem kraju vsakega vojnega slepca) že zdaj išče primerna hiša z zemljiščem. In če se na;de kaj primernega, naj se zopet sporoči »Dobrodelni pisarni«. Kakor rečeno, slepci že težko čakajo. Nekateri so v zavodu že nad dve leti, so se v vsem izučili, kolikor se morejo izučiti, in bi radi zavod že zapustili, ko bi imeli tak svoj domek. Pogodba se bo s sklepom napravila tako, da doma ne bo mogel ne prodati, ie obremeniti. Da se spravi skupaj potrebna vsota za slepce in za druge invalide, kolikor bodo gmotno moči potrebovali, se je zaprosilo finančno ministrstvo, da dovoli v ta namen javno loterijo. Nemci so napravili že dve taki loteriji, pri nas še ene ne. Vi dvoma, da bo naše občinstvo v ta b'a-gi namen rado kupovalo srečke. Pa še nekaj! Deželna vlada se bo zaprosila, da dovoli v ta namen en darilni teden. Takih tednov smo imeli že več. A nabrani denar je vsc'ej romal v dotičre centrale na Dunaj ali v Gradec. Nabrana vsota tega tedna pa bo le za naše domače invalide. Slovenska javnost bo menda z veseljem sprejela to napoved, da hočemo posvetiti en teden ljubezni do naših rojakov-nesrečntkov. Da, skrbeti za žrtve vojske, ki so ostali živi, jim življenje lajšati in lepšati, to bodi naša častna in sveta dolžnost. To dolžnost bomo vršili ne prisiljeni, ampak radi in z ljubeznijo. Kajti ne damo si našega srca niti uropati niti rekvirirati... Po »Zlati dobi«. Čeki, Poljski ia icrje. Na Poznanjskem je izšla knjižica, ki jo je spisal B. Chrzanowski. »S pobrežja in o pobrežju« — tako je naslov knjižici — v kateri avtor pripominja, da imajo Poljaki celo vrsto knjižic o Tatri, ali o svojem morskem pobrežju niti ene ne ... In vendar, kako lepo je tam! Češ, če bi imeli Čehi tak košček morja, bi zavzemalo častno mesto v izdanih učnih knjigah. Prvi strokovnjaki bi spisali znanstveno delo o njem. Tudi Poljaki hrepene po morju, saj je pred nekaj leti na svoji ladji neki poljski magnat z Litve jadral po Adriji, in neki drugi poljski plemenitaš je kupil manjši otok pri Dubrovniku, ki ga je preobrazil v pravi raj. Ali na poljsko morsko pobrežje se je popolnoma pozabilo. Morda se vendar ustanovi novo društvo za plovbo po Visli k morju, kjer se snide s ta-mošnjimi poljskimi ribiči, Kašubi, katerih se je samo na obrežju naštelo leta 1910. nad 17.800 duš. — Krakovski pisatelj in prijatelj Čehov, Zawilinski, je popisal hrepenenje Čehov po morju, V poslednjem letu pred sedanjo svetovno vojsko jih je živelo mnogo v Roži pri Piranu, Opatiji, Lovranu, ustanovili so na Rabu lastno naselbino, kjer imajo moravski učitelji svoje zavetišče v vili Komenskega ter bančni uradniki ponzionat »Prago«; podobna češka naselbina je na Krku pri Baški» kjer imajo krasne morske kopeli, svoje penzio-nate in »svoje knedličke z zeljem«. Vzhodno Pulja je izborni zaliv pri Medulinu. Čehi so nanj opozorili s posebno knjižico, v kateri so priporočali in ponujali tamoš-nja stavbišča za hotele in penzionate, kjer je zaliv pripraven za kopeli ter iz-borno pristanišče, od koder se more trgovsko brodarstvo posebno povspeti. Tako delujejo češke banke ob Adriji v korist češkega naroda. Očšvcr pesi. dr Loue pepčift (Po stenografičnem zapisniku iz seje dne 21. februarja,) v (Konec.) Gospodje! Pri nas na jugu stojimo pred težkimi vprašanji, Naše ljudstvo strada; bolezni vsled stradanja se množe vsak dan, bilo je celo že več smrtnih slučajev, tudi v mojem volivnem okraju na Kranjskem, še vpč pa v Istri in Dalmaciji. Smrtni slučaji se množe od dne do dne, v posameznih župnijah se lahko ce'o konšta-tira, da so sc smrtni slučaji od leta 1916 na 1917 pomnožili za 30, 40 do 50 odstotkov. In zakaj, gospodje? Razvil Vam bom le malo sliko o kranjskem Krasu. Letina je bila tako s'aba, kot je sploh mogoče; suša je uničila vse. Poleg tega smo imeli nastanjenih množice vojakov, in ker sa ni odstopilo, kar se m odjedlo ip rekviriralo, to so ubogemu ljudstvu pokradli. In to ubogo prebivalstvo, ki je bilo že v mirnem času navezano na dovoz, dobi sedij mesečno za osebo na papirju 3 ali 4 kg moke — v resnici pa pride na osebo 1 do 2 kg. Nimajo pa nič krompirja, nič fižola, nič repe, nič mleka, živil, ki jib ima ostalo prebivalstvo v Avstriji, čeprav ne v obilici, na razpolago. Masti ni dobiti, da še celo od tistih maloštevilnih prašečev, ki so jih tam zredili, so mast rekvirirali. Ravno tako slabo je s preskrbo mesa. Naj navedem samo en zgled. Za 1466 oseb v trgu Vipava so dali na teden le 166 kg mesa, od tega je bilo 55 kg za reveže določenih. To pomeni tedensko 10 dekagra-mov na osebo! Kako pa naj, gospoda moja, živi človek od 2 kg moke na mesec in 10 dekagramov mesa na teden, če drugih živil sploh ne more dobiti? Oskrba z mesom je tako slaba, da je n. pr. 28. jan. bilo za ves okraj, torej za 12.000 oseb, saino 330 kg mesa na razpolago. Prebivalstvo je seveda vse ubupano. Danes sem dobil pismo, ki pravi: Ljudstvo strada, ne briga se več za seme, kajti ljudje so prepričani, da se morajo pripraviti na smrt. In če pridejo matere in žene v skrbeh k okrajnemu glavarstvu, kakor se je to zgodilo pred nekaj dnevi, jih spode z besedami: Saj tudi Vaši možje trpe in umirajo na fronti — tudi Ve morate trpeti. Vso čast delavstvu, Id je pred kratkim s stavko demonstriralo proti lakoti, toda jaz lahko mirno trdim, da ni noben delavec na Dunaju tako slabo preskrbljen kakor kmet na našem Krasu. Poglejmo, gospoda moja, druge potrebščine! Petroleja kmet sploh ne dobi. (Posl. Goslinčar: Bilo, bilo — pa je minilo!) Da, petrolej je bil. !n vendar so vsi vrelci Galicije v naših rokah, zasedli smo celo mmunske vrelce, petroleja imamo torej več nego kdaj prej. Kam pa gre vse to? (Klic: V obljubljeno deželo!) Da, vse to gre v obljubljeno deželo Nemčijo. Ali, gospoda moja, usnje in podplati! Te reči so kmetje in delavci doli na jugu zadnjikrat videli pred vojsko. Dobiti jih je mogoče le pod roko po oderuški ceni. In kar se tiče obleke, nam ta stvar vzbuja resne skrbi, kajti tudi kadar nastane mir, se naša valuta, ki je danes zelo nizka, ne bo dvignila. Tudi naš papirnati denar ne bo imel večje cene. Kdo nam bo pošiljal blago za našo obleko čez mejo, če ga ne moremo plačati z drugim blagom ali z denarjem? V tem oziru bo vladala draginja tudi po vojski in prva dolžnost vlade je, da že danes kaj ukrene zoper to drag'njo. (Medklici.) Opozoriti Vas pa moram, gospoda moja, da je v naši deželi gojenje lanu bilo prej zelo v navadi, da je bilo tkalstvo domača obrt; avstrijska industrijska politika je povzročila, da je bila ta domača obrt obsojena na smrt. Prav bi bilo, da . vlada stori vse, da se gojenje lanu zopet dvigne. Gospoda moja, vlado moramo danes, ko je še čas, opozoriti tudi na preskrbo s semeni, ki je bila lansko leto tako slabo urejena. (Medklici.) Kmet večinoma nima semena, vse so mu rekvirirali, in kar ni rekvirirano, je moral pojesti, da ne umrje lakote. Pomanjkanje delavnih moči je tako veliko, da so kmetje popolnoma prepričani, da drugo leto polja ne bodo mogli obdelati. Zato je prva dolžnost vlade, da ne vzame vojnih ujetnikov temuč, da jih da kmetom še več za delo. (Poslanec Go-stinčar: Delavce naj pošljejo z bojišča domov!) Kar se tiče pomanjkanja delovnih moči, je res samo ena pomoč; če pridejo kmetje domov! Njih delavci, njih sinovi naj se vrnejo! Zato nam jih vrnite, domov nam jih pošljite s fronte! Sami naj zopet primejo za plug in za svoje orodje ter sami svojo zemljo obdelajo. Iz splošnega ljudskega prepričanja je privrel prcd'og vseh strank, da se vsi črnovojniki. ki so 42 let stari, odtegnejo fronti in pošljejo domov. Gospoda moja! Zgodovina trpljenju našega naroda šc ni zaključena. Mi pa zremo v bodočnost z jasnim pogledom in si stavimo vprašanje: Ali naj ostane v resnici naša tako drago izkazana zvestoba do presto'a in monarhije, naše trpljenje, lakota in rmrt na bojišču in v zaledju brez pačila? Ne, gespoda moja! Apeliramo s popolno pravico na krono, na narode Avstrije, apeliramo na demokracijo, pravičnost in krščanstvo celega sveta: Dajte nam svobodo, dajte nam državo, da'te svobodo narodom Avstrije. Samo v svobodi narodov je moč Habsburžanov, bodočnost Avstrije, to je moč cesarske hiše. Gospoda moja! Prihajam h koncu. Pravijo in že dar.es so nam predbacivali, cla se J"gos'ovani med seboj ne razumemo. Toda mirno lahko povem, ravno ta vojska ie prinesla jugoslovanskim in vrem slovanrk'm narodom prepričanje, da se mi vsi — nc snrao južni Slovani, ampak tudi severni Slovani — veliko bolje razumemo, kot se razumelo severni Ner"ci z avstrijski mi Nemci, (Piitrjevanie.) S'ovan-sko ljudstvo je prevzeto prepričanja, da smo sinovi erega očeti in ene matere. (Odobravane.) In vse nemške in druge mahinaetje nas ne bodo mogb v bodoče več razdružiti. Skupno bomo kornkali, skupno zmagali ali pa skupno podlegli, (Pumo pritrjevanje in ploskanje. Govorniku častitajo ) lisrpejEiie UMI Mik hta. preganjanj v Istri, Posl. dr. Korošec, dr. Laginja, Spin-čič in tovariši so vložili naslednjo interpelacijo: Ko se je začetkom vojne tudi v Liri začela strahovlada proti Jugoslovanom, so orožniki med drugimi brez vsakega zunanjega povoda aretirali tucl- posestnika Ivana Zornada iz Blatne vasi šu»v. 21, občina Roč v Istri, ga vlekli v Ljubljano in ondi zaprli v garnizijskem zaporu šsntpe-terske vojašnice v temno celico brez okna in zraka. Še-le po 24 urnern zaporu v temni celici, v katerem času so dali Zornadi le enkrat malo juhe v umazani skodelici, so prišli po Zornado trije vojaki, ga potegnili ven in na povelje nadporočnika ostro nabili puške. Nato so ga odvedli na ljubljanski Grad, kjer je prebil 40 dni. Nekaj dni kasneje so Zornado zaslišali in tu je zvedel od avditorja, da ga je bil neki gotovi Josip Nemarnik, italijanaš, ovadil kot srbofila. Prava preiskava na tej negotovi podlagi se sploh ni mogla vršiti, kljub temu je trajala stvar 40 dni, predno so Zornado izpustili. Medtem je bilo gospodarstvo Zorra-de doma popolnoma zapuščeno, ker je o;-la njegova žena težko bolna in je bil njegov starejši brat poklican v vojake. Dva nedorasla otroka sta ostala brez nadzorstva. Ker sc je splošno širilo mnenje, da je vsak interniranec ustreljen, se je bolezen uboge žene vidno slabšala. Tudi Iv, Zornada trajno trpi vsied škode, ki mu jo je na zdravju prizadel zapor. Vprašamo vlado: Ali je pripravljena dati Ivanu Zornado polno zadoščenje? * * * Interpolacija poslancev dr, Pogačnika, Hladnika in tovarišev na kmetijskega ministra radi preskrbe semena. Vsled velike lanske suše je bilo le malo pridelka. Žito je bilo slabo in zlasti jaro žito bode manj kaljivo, Zelenjadna semena so se navadno kupovala. Letos se pa taka semena ne clobe ali so pa tako draga, da jih ni mogoče kupiti. Semena krmske pese ni dobiti. En kilogram kore-njega semena stane 230 kron, Krompir za seme je treba plačati po 1 krono vsak kilogram in še težko ga je dobiti, ker so krompir, odločen za prehrano, večkrat vzeli in so ljudje vsled tega krompir za seme pripravljen porabili. Zlasti letos je velikega pomena, da se preskrbi kmetovalcem zadostnega semena, ker je živil tako malo in se je bati lakote, Ker v državi sami ni zadosti semena, je treba vpeljati seme iz drugih dežel in to čimpreje, ker se že meseca marca prične sejati. Zato vprašajo podpisani, če je kmetijsko ministrstvo v sporazumu z uradom za prehrano poskrbelo potrebno, da bodo kmetovalci imeli na razpolago zadosti semena po primernih cenah. Dunaj, 22. februarja 1918. v * • • Interpelacija pc L. Pogačnika in tovarišev na eksceic. co notranjega ministra radi krivičnega postopanja okrajnega glavarja barona Benza napram Slovencem na Koroškem. V Velikovcu je okrajni glavar baron Benz. Trd Nemec. Prebivalstva ne razume. Uraduje samo potom tolmačev, mimogrede omenjeno tudi slabih tolmačev, ki so mu prevedli »trd« Nemec v »trdo-kuhanetJa« Nemca (»hartgesottener« Deu- tseher), s katerim ga je nazvalo glas;lo koroških Slovencev »Mir« v Celovcu, Radi tega je bil tako razkačen nad Slovenci, da je ob zborovanju za podpisovanje VII. vojnega posojila napadel vse zbrano zastopnike občin in uradov na celem: »Kdo je pisal o meni v »Mir«? La« hko bi še več Slovencev zaprl kakor sem jih!« Županstvom pa je naročil, da mu morajo naznaniti vsakega oproščenega posestnika, ki ne bi podpisal posojila. Tako postopanje je naravnost ! aznji-v o, posebno je pa še značilno za vzgojo patriotizma in za agitacijo za podpisova^ n,e vojnega posojila med prebivalstvom, katero vc, koliko Slovencev je bilo po nedolžnem zaprtih. Vprašamo Njegovo ekscelenco, ali hoče imenovanega glavarja poučiti, kako se tpodobi obnašati se nasproti ljudstva ki je toliko žrtvovalo in pretrpelo za do-movino? Ali je pripravljen, postaviti ife-mudonv.i na njegovo mesto drugega, v vsa« 1 em {tudi jezikovnem) oziru sposobnega o k r a j ne glavarja, .......loiii i tli Slovani. Nedeljski list! so presenetili svet z novico, da bodo nemški socialni demokrati glasovali za 1. točko proračunskega provizorija.. iver pa odklanjajo glasovanje za vojne kredite, Le položaj bistveno ni izpremenil. Morebiti se bo našla slučajna večina par glasov za vojne kredite v sredo. A s tako večino, ki je pravzaprav nian^.na in odvisna od slučaja ali dobro volje par poslancev, vlada ne more vladam ti. Zato skuša Seidler pritegniti še kaka stranko k večini. »Preša« napoveduje, da bo ministrski predsednik že v torek stopil pred zbornico z izjavo o notranjepolitičnih reformah v Avstriji, O izjavi ne bomo ugi< bali naprej, ker mora itak najbližja pri-, hodnost prinest: jasnost. Nas zanima naj. bolj ugibanje »Prcše« o novi večini: Po« ljaki naj vstop 'jo zopet v vlado, »Znanfl je, da vlada v poljskem klubu neka neodločnost glccV bodoče taktike. (Mi o tem r.e v en-, o n-čer-ar. Op. por.) Od radikalna strani (namreč Poljakov. Op. por.) se jj sporočil predlog, iskati tespeiši stik s Čehi in Jugoslovani. Značilno je, da so ta predlog sprejeli cclo Čehi z veliko rezervo in da pri pretežni večini Poljakov splcll ne najde odziva. Drug predlog meri nato iskati prijateljskega sporazuma z Ukrajin« ci. Tudi ta predlog dosedaj ni mogel pro« dreti. Vemo tudi, da co močni parlamentarni vplivi na delu, da pripravijo Poljake do tega, da zapuste opozicijonelno stališče. Po v.;em soditi imamo vtis, da je nastopilo med Poljaki že neko streznicnic, ki zna privesti v nc predolgem času do obrata, če se jim gre le malo na roko« (»bei e'nigem Entegegenkommen«). Dostavljamo samo to, da o tem ni« smo slišali ničesar in da smo dobili iz vseh govorov poljskih poslancev najodločnejši vtis, da Poljakov v dog'cdnem času ne bo v vladni večini pod nobenim pogojem. Treba bi biio samo slišati konfiscirane dele iz govora Daszynskega. Zaenkrat no moremo reči, ali ima »Preša« res kake avtentične podatke za svoje pisanje; po našem mnenju je bila želja mati misli. Vojna poročila. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23. Uradno: Nobenih posebnih dogodkov. Nemške čete so zasedle Dubno. Dunaj, 24. februarja. Uradno: Vzhodno od Brente se je izjalovil presenetljivi napad Italijanov. Pri Linsingenovi vojni skupini napredujejo operacije, ki so se uvedle, da se Ukrajinci podpirajo, tako, kakor se je nameravalo. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Bjrlin, 23. febr. Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Naše čete prodirajo proti vzhodu; v Livoniji smo zasedli Walk. Čete, ki napredujejo v Ukrajini južno Lučka, so prišle do Dubna, sicer so operacije napredovale. Ujeli smo zopet 2 generala, 12 po'kovnikov, 432 častnikov in 8770 mož. Z drugih boj;šč nič novega. Esrlin, 24. februarja. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče. Vojni skupini kraljeviča Rupreta in nemškega cesarje-viča: Angleži in Francozi so na mnogih mestih bojne črte živahno poizvedovali. S protisunkom smo vrgli na južnem robu vasi Chevregny močnejše francoske oddelke, ki so poskušali čez Ailette v vas vdreti. Na zahodnem bregu Moze so privedle nask-kovalne čete iz francoskih jarkov ujetnike. Vojna skupina vojvoda Alberta. V Vo-gezih so se bili uspešni poizvedovalni boji. Francoski bataljoni so napadli po večur-nem obstreljevanju zahodno Miihlhausna na obeh straneh Dollerja; njih napadi so se zrušili pri Niecler-Aspachu vsled na.šcga protisunka, pri Exbruckeju in pri Nieder-Burnhauotu Da v ognju bavarskih čet. Vzhodno bojišče. Eichornova vojna skupina. V Estoniji prodirajo naše čete s hitrimi pohodi, dasi so pota zasnežena; prebivalci jih povsod pozdravljajo; vrgle so sovražnika, ki se je tu in tam ustavljal, in sc bližajo Revalu. (Rcval je glavno mesto estonske gubernije. Šteje 100.000 prebivalcev. Leži ob Finskem zalivu. Osebni vlak prevozi 346 vrst v Petrograd v 12 urah. Op. ur.) Drugi napad nekega huzarskega Šva-drona je zabranil, ko smo vzeli 23. t. m. Walk, da ga ni sovražnik požgal. Ujeli smo 1000 mož in oprostili 600 nemških in avstrijskih vojnih ujetnikov. Manjši oddelki so včeraj napredovali do Ostrova, kjer so sovražni odpor zrušili. Saške čete so ujele v Balpinovu 1000 mož. Iz Minska smo zasedli Balpinovo. Tudi pri Linsingenovi vojni skupini napredujejo v podporo ukrajinskega oprostilnega boja uvedene operacije tako, kakor smo nameravali. Nemške čete so vkorakale v Viskorov. Na kolodvoru Šepie-tovka smo ustavili vlak, s katerim so se peljale velikoruske čete; posadko smo razorožili. Italijansko pozorišče: Italijani so zvečer vzhodno od Brente napadli presenetljivo na Col Caprile; s streljanjem smo jih odbili. Z morja. Wolff poroča, da se je vrnila nemška pomožna križarka -Wolff« domov. Križa-rila je 15 mesecev na Atlantskem, Indijskem in Tihem oceanu. Na zahodnem Sredozemskem morju so nemški podmorski čolni potopili 22.000 ton ladjinega prostora. Berlin, 24. februarja zvečer. Na vzhodu napredujemo po načrtu. Z drugih bojišč nič novega. Berlin, 24. februarja. Uridno: Na severnem pozorišču so naši podmorski čolni potopili 1900 ton. Potopljen je bil tudi angleški transportni parnik ^Tuscany« (14 tisoč 348 ton) i ameriškimi četami na krovu, Berlin, 24. februarja. Angleži so zaplenili nemška parnika -Bidritz« in »Diis-seldorf«. BerHn, 23. febr. Wolff: Januarja sme lc zahodni bojni črti sestrelili 138 letal; mi ;mo 61 leta! izgubili. Poročilo vojnega tiskovnega stana. Dunaj, 23. febr. Vojni tiskovni stan: Naši letalci so v zadnjih treh dneh živahno delovali: poizvedovali so, metali bombe in dosegli lepe uspehe. Na fronti pri Piave so bili 20. februarja boji v zraku: eno francosko letalo so naši sestrelili. Tudi pri Arsieru smo prisilili sovražnika, da se je mora! izkrcati. Našemu letalcu mornarice se je 21. februarja posrečilo, da je sestrelil letalo iz skupine sovražnih letalcev, ki so metali bombe na Drač. Pri Piave so naši 22. februarja sestrelili 2 angleški letali. Wo!!H poroča. Wolff je objavil 24. t. m. daljše poročilo o pohodu Nemcev v Rusijo, iz katere- ' ga posnemamo: V Walku so Nemci osvobodili 500 avstrijskih in 100 nemških prebivalcev; precej so morali proti boljševi-kom. Nemške čete ne počivajo; ceste so sicer zasnežene, mraza je 15 stopinj, a kljub temu se prehodi na dan 50 do 80 km. Boljševiki so organizirali malo vojsko. Ruski častniki poročajo, da so imenovali namesto Krilenka za generalisima in diktatorja Brujevjega, ki je razglasil, naj se vojskujejo do skrajnosti. Berlin, 23. febr. Wolff: Na vzhodu nemške čete hitro napredujejo. Dragocen plen: pred vsem neznansko število topov in voz in nenavadno visoko število ujetih višjih in nižjih častnikov dokazuje tragičen polom nekdanje hrabre ruske armade, ki se v doglednem času ne more več prero-diti. Na zahodu nadaljujejo Angleži in Francozi z novimi močmi nasilne poizvedbe. Wolmar, 21. febr. Wolff: Wolmar smo vzeli s kratkim bojem; ujeli smo 300 mož ln zaplenili veliko železniškega blaga; krvave izgube je imel le sovražnik. Prebivalci v Wolmarju in Wendnu so bili zelo hvaležni, ker smo jih osvobodili boljševikov; položaj je bil namrr" neznosen, rdeče garde so strašno ger darile; zadnji trenutek so prijele rdeče garde 100 uglednih meščanov v Wolmarju, del njih so v bližnjem gozdu postrelili. Neka 621etna ženska se je med njimi nahajala. Boljševiki so vdrli v wolmarsko cerkev in jo opustošili. Božjo službo so prepovedali, župnika so izgnali. Nemci h<*ro napredujejo. Čete prenočujejo v mrazu 18 stopinj. Ponoči grade ceste. Vse preveva volja: najhitrejše končati nečloveško počenjanje rdečih gard, da do smrti preplašeno prebivalstvo odrešijo. Napredovanje in opro-ščenje se po načrtu nadaljuje. Po!ožaj v Rusiji. »Daily News« so 20. t. m. poročale, da sc je odločil svet ljudskih komisarjev z enim glasom večine za to, da se je znana brzojavka v Berlin odposlala. Odločil je Trockijev glas, dasi se je prej zavzemal za boj do skrajnosti. »Daily Tele* graph« je poročal iz Petrograda: Ljenin je izjavil, da se Rusija vpadu Nemcev ne more ustaviti; če ne sklene miru, bo uničena in izgubi vse, kar je revolucija pridobila. >Norddeutsche Allgemcine Zeitung« je beležila, da jc svet ruskih ljudskih komisarjev dne 21. t. m. brzojavil: Ker nemški delavski sloji v tej grozečfuri omahujejo in ker niso dovolj močni, da bi lasten militarizem zadržali, moramo sprejeti pogoje nemškega imperializma do tistega časa, ko jih izpremeni evropska revolucija. Z ozirom na to brzojavko pravi glasilo kanclerja, da morajo dobiti Nemci jamstva, da bo Rusija izoolnila obveznosti mirovne pogodbe. »Times« poročajo: Angleži v Petrogradu z gotovostio pričakujejo, da nameravajo Nemci priti v Petrograd in zapuščajo glavno mesto Rusije. Mirovna norJajanja z Rumunijo. Z Rumimiio so sc o miru pogajali do 22. t. m. v Bufleju, v Focsaniju pa o strogo vojaških zadevah z ozirom na podaljšanje premirja. Izključeno ni, da zaradi Bcsarabije pritegnejo tudi Ukrajince k pogajanjem. >,Wiener Allgemc;ne Zeitung« poroča, da zavzemajo osrednje velesile glede na Rumunijo sledeče stališče: Nemčija ne zahteva zase ničesar, pač pa stavita Bolgarija in Avstrija deloma narodna, deloma strate*f;čna načela. Bolgarski finančni minister Tončev, ki zastona Bolgarijo pri mirovnih podajanjih v Rukare-stu, ie v sobranju izjavi', da gre Bolgari'!* za Dobrudžo. »Pester L!oyd« je poročal, da se je grof Czernin, predei je odnofoval v Bukarest, dogovoril z Wekerlom in Tiszo. kakšno stališče da zivzame pri mirovnih pogajanjih z Rumunijo. -f Shodi S. L. S. Včeraj, dne 24. februarja, je Kmctska zveza za kamniško dekanijo priredita dva shoda, v Domžalah in v Kamniku. Na obeh shodih so govorili gg. deželni poslanec dr. Gregorič, državni poslanec dr. Pogačnik, svetnik Janez Kalan, v Kamniku še deželni poslanec Lavrenčič. V Domžalah je nad 1000 ljudi napolnilo dvorišče »pri pošti«, v Kamniku je bila dvorana Kamniškega doma natlačena. Sprejete so bile naslednje resolucije: 1. Shod izreka soglasno zahvalo Njega Veličanstvu cesarju Karlu I. in Njih Svetosti sv. očetu Benediktu XV. za prizadevanje v dosego miru in konca vojske ter izreka neomajno zvestobo habsburški dinastiji. — 2. Fozdravljamo jugoslovansko deklaracijo naših državnih poslancev z vsem srcem ter izrekamo Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje. — 3 Priznavamo in pozdravljamo prenovljeno S. L. S. ter odločno odklanjamo nepotrebno Kmetsko stranko, ki ima namen samo razdor delati. ■— 4. Pre-svitlemu gosp. knezoškofu izrekamo zahvalo za njegov možati nastop za našo narodno svobodo ter prosimo častito duhovščino, da dela složno v S. L. S. za naše verske in narodne svetinje. — 5. Želimo, da se ustanovijo po vseh okrajih Kmetske zveze, ki naj živahno delujejo ter naj bodo primerno zastopane v vodstvu in načel-stvu S. L. S, Kmet naj ima v S. L, S. v gospodarskem in pravnem oziru svojo pomoč in oporo. — 6. Obžalujemo in obsojamo razdor na zadružnem polju ter prosimo našega gosp. deželnega poslanca kanonika Lavrenčiča, da dela na to in zastavi svoj vpliv, da se vse naše zadružništvo čim-preje zopet združi v Zadružni zvezi, — 7. Pozivljemo osrednjo vlado, da čimpreje skliče kranjski deželni zbor. Dokler se pa to ne zgodi, prosimo pba naša deželna poslanca, da naj zahtevata vpogled v deželno gospodarstvo ter zahtevata, da se z deželnim denarjem ravna varčno in nepristransko. — 8. Jugoslovanski klub prosimo, naj zastavi pri osrednjih oblasteh vso svojo moč za to, da se bodo rekvizicije razdelile na vse dežele monarhije enakomerno. Protestiramo na ves glas zoper to, da se naše jugoslovanske dežele najhujše izžemajo. -f- Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo, dne 3, marca, ob pol treh popoldne v Središču v društvenih prostorih bralnega društva političen shod. Govoril bo poslanec Brenčič o delovanju v državnem zboru, nadrevizor Pušenjak pa o gospodarskih zadevah. Agitirajte za veliko udeležbo! •f Poslanec Gostinčar je vložil interpelacijo, v kateri zahteva, naj se izplača odškodnina za vso škodo, povzročeno v smislu dajatvenega zakona na zemljiščih, po gozdovih i. dr., v kolikor se še ni izplačala. 4- Poslanec dr. L. Pogačnik je vložil posebno interpelacijo v zadevi oproščenj od vojaške službe, + Osebna varnost v Mariboru. Poslanec dr, Vrstovšek in tovariši so interpelirali notranjega ministra zaradi pomanjkanja osebne varnosti Slovencev v Mariboru vsled nemškutarskih in rene-gatskih tolp. Interpelacija opisuje natančno izgrede zadnjih mescev in zahteva z ozirom na to, da je mestni svet izjavil, da n« garantira za varnost in za vzdrževanje I reda, podržavljenje mestne policije v Mariboru. če pa podržavljenje ni takoj izpe-ljivo, zahteva interpelacija, da se dovoli Slovencem, ustanoviti v lastno obrambo meščansko stražo. (Burgermiliz.) — Isto-tako je interpeliral poslanec dr. Vrstovšek glede invalida Bračka. Invalid Bračko je bil poklican k vojakom in je bival 3 tedne v Lebringu, ne da bi se bil javil. Obsojen je bil zaradi tega na 20 dni zapora. V Gradcu pa so ga držali v ječi 6 mesecev; vsled pomanjkanja hrane in prestrogega postopanja z njim se je njegovo stanje tako poslabšalo, da je nezmožen za vsako delo. Interpelacija zahteva od države odškodnino. + Nemci m če?' ' vojn« ujetniki. V seji poslanske zbornice dne 22. februarja ie omenjal nemški poslanec dr. V/ichtl tudi položaj naših ujetnikov v Rusiji. Pripovedoval je, kar je tudi povedal že pred 14 dnevi poslanec Malik v predavanju o svojem ujetništvu v Rusiji, da so Rusi ravnali z Nemci drugače kot s Slovani. Najbolje se je godilo Čehom, Ti so upravlja'i važne službe (na primer cenzuro) na Ruskem. Poslanec je zahteval, naj se vojakom, ki so ušli k sovražniku, ne dovoli povratka v domovino. Še ene amnestije nemški narod ne prenese več. Torej »vislice«! ga prekine poslanec Gostinčar. Medklic je silno poparil govornika in poriušalce in razprava o vislicah je bila n mah končana. + Preki sod v Bosni in Hercegovini. Poglavar Bosne in Hercegovine generalni polkovnik Sarkotič je proglasil preki sod za okraje Bileča, Foča, Gacko, Nevesinje in Trebinje, kakor tudi za občine Dabar, Dabrica, Hatelj in Hrgud okraj Stolac. General Sarkotič pravi, da je proglasil preki sod zaradi tega, ker so črnogorske razbojniške čete že ponovno udrle na bo-sansko-hercegovsko ozemlje in tamkaj ropale, -f Br. pl. Seidler pripravlja načrt nove nstave. »Narodni Politika« poroča, da pripravlja dr. pl, Seidler načrt nove ustave za Avstrijo. Načrt bo kmalu gotov in predložen parlamentu. Za Češko in Moravsko je preureditveni načrt že izdelan. -f- Cesar Karel se je vrnil 23, t, m, iz nemšega glavnega stana v Baden. -t- Imunitetni odsek je imel v petek sejo. Poročal je poslanec dr. Rybaf o razširjenju poslanske imunitete. -j- Kdo postane minister prehrane? Potem, ko je odstopil minister prehrane, generalni major H6fer, se jc mislilo, da mu bo sledil poslanec v Lincu dr, Ding-hofer, a zdaj se poroča, da postane minister prehrane dvorni svetovalec v železniškem ministrstvu Paul, ki je dve leti vodil preskrbo z živili na državnih železnicah. -f Pristojbine invalidov in vzdrževal-nine. V odseku za vzdrževalnino je poslanec Gl8ckel predložil načrt okvirnega zakona o invalidskih pristojbinah. Pristojbine se bodo na podlagi treh krajevnih razredov zvišale povprečno za 377 odstotkov. Odsek bo delo pospešil, tako da bo mogel zakon stopiti v veljavo že 1. aprila 1918. — Poslanec Sever je poročal o noveli k vzdrževalninskemu zakonu, glasom katere se bo vzdrževalnina tistim družinam, katerih člani so bili vpoklicani pred 1. avgustom 1916, zvišala za 100 odstotkov. § 6. se izpremeni tako, da teče vzdrževalnina v slučaju smrti ali pogrešanju vpoklicanca do konca mobilizacije. Sprejet je bil tudi Friedmanov predlog o vzgojevalnini otrok vpoklicanih gažistov. -j- Židovski minister na Ukrajini. Kakor poroča »Deutsche Warschauer Zeitung«, je postal v ukrajinski ljudovladi minister za židovske zadeve Mojzez Lieber-farb. Tudi ukrajinski denar, karbovanec, nosi napis tudi v židovskem jeziku. -f Hrvatska stranka prava (frankovci) je imela dne 21. t. m. strankarski shod v Zagrebu. Za načelnika stranke je bil izvoljen dr. Aleksander Horvat. + Hrvatski sabor se zopet sestane 26. februarja t. 1, + Trockij Czerninu. Trockij je brzojavil Czerninu, če je mogoče avstrijski vladi sklepati z rusko vlado praktične dogovore, Czernin je nato Trockemu brzojavil: Avstrija je pripravljena, da skupno s svojimi zavezniki mirovna pogajanja z Rusijo zaključi, — Z Dunaja je že 24. t. m, zvečer odpotoval avstrijski pooblaščenec veleposlanik pl. Merey s šestimi spremljevalci v Brest Litovsk. Višje armadno poveljstvo bo v Brestu Litovskem zopet zastopal podmaršal Csicserics pl. Bascany. -f Mirovna pogajanja z Rumunijo. Czernin in Kiihlmann sta se pripeljala 23. t. m. zvečer v Bukarešt; armadno poveljstvo zastopa pri mirovnih pogajanjih z Rumunijo generalni major Oskar pl. Hranilo-vič - Czvetassin, ki se je že v Focsaniji pogajal z Rumunijo glede na premirje. V Bukarešt so se tudi pripeljali zastopniki Bolgarije, turški zastopniki se pripeljejo v torek; zastopnik Rumunije general Avere-scu se mudi že nekaj dni v Bukarešlu. Kar tiče pogojev, ki jih nameravajo staviti Rumuniji, se poroča: Ogrskft ne zahteva od Rumunije večjega ozemlja, pač pn zahteva. nai se meja v Transilvanskih planinah tako spremeni, da Ogrska ne bo izpostavljena takim napadom, kakor leta 1916. Pred vsem bo šlo pri pogajanjih za zahteve Bolgarije, ki hoče dobiti Dobrudžo. -f Poostreno vojno stanje v Rimu so zopet razglasili zaradi izgredov, pri katerih so morali posredovati vojaki. Italijanski listi splošno pričakujejo nove ofenzive Avstrijcev. + Burni prizori v italijanski zbornici. Seja italijanske zbornice 21. t. m. je bi'a zopet burna. Republičan Colaganni je zahteval, naj se reakcionarnejše vlada. Sodišča nastopajo nasproti miroljubom pre-milo. Italiji bi se ne godilo tako slabo, če bi ne bila Rusija zagrešila z izdajstvom. Socialist Maffi: Tudi v Italiji boste še čutih izdajalstvo. Cclajanni: Poraz pri Kobaridu so pred vsem zagrešili s svojo propagando socialisti. Socialisti prirede vihar: bojazljivci, lopovi, izdajalci in podobni medklici so se culi; predsednik jc moral sejo zaključiti. -f Boljševiki podkupljeni od Nemčije? Iz krakovskega »Kuryera 111. Codz.« posnemamo: Francoski in angleški listi objavljajo pisma, iz katerih je razvidno, da so Ljenin, Trockij in tovariši podkupljeni od Nemčije. »Kuryer lil. Codz.« ponatiskuje d o lična pisma, ki baje dokazujejo zgornjo trditev. a Rumene izkaznice s črko B. Mestna aprovizacija zamenja prihodnje dni rumene izkaznice s črko B z zelenimi izkaznicami s črko B. Vsem strankam bo razposlala tozadevna vabila. Stranke naj se po prejemu tega vabila zglasijo takoj v uradu za ubožno prehrano," Poljanska cesta štev. 13, I. nadstropje, ter naj prineso s seboj krušne rodbinske legitimacije, kakor tudi rdeče legitimacije. Brez teh nobena stranka ne bo dobila nove izkaznice. Kdor bi do 1 .marca ne dobil povabila dostavljenega na dom, naj se zglasi brez njega, ker veljavnost rumenih izkaznic s črko B ugasne 3, marca t. 1, w a Razdeljevanje mesta v cerkvi sv. Jožefa za ubožno prehrano. Ponovno opozarjamo vse stranke, ki so udeležene pri tem razdeljevanju, da zanesljivo prineso s seboj tudi krušne rodbinske legitimacije, ker brez njih nihče in v nobenem slučaju ne dobi mesa, Kclor pozabi tako legitimacijo, naj nc nadleguje pisarne ubož-ne prehrane s prošnjami za kako tozadevno potrdilo, ker tega ne bo dobil. a Petrolej na izkaznice črke A za VII., VIII. in IX. okraj. Stranke iz navedenih okrajev, ki so dobile, zadnjič na izkaznico štev. 1 le pol litra petroleja, dobe sedaj na izkaznico črko A še pol litra petroleja. Strankam se sme od petreleiske karte odrezati le desni del do številke. Levi in srednji del s številko in črko A pa se mora strankam vrniti radi naknadnega nakazila petroleja. Petrolej sc bode dc.bil v sledečih trgovinah: V VII, okraju pri g. Glaviču, Spodnja Šiška, in sicer: na štev. 1 do 300 dne 26. februarja, na štev. 300 do 600 dne 27. februarja, na štev. r>00 do 1000 dne 28. februarja. — V VIII. okraju pri g. Zormanu, Vodmat, in sicer: na št. 1 do 300 dne 25. februarja, na štev. 300 do 600 dne 27. februarja. — V IX, okraju pri g. Klemencu, Dolenjska cesta, in sicer: na štev. 1 do 300 dne 26. februar>a, na št, 300 do 600 dne 27. februarja. a Petro!ej na samske izkaznice črke B se bo dobil dne 26. do 28. februarja. Na vsako izkaznico se dobi. en četrt litra petroleja. Strankam se sme od petrolejske karte odrezati le desni del do številke; levi in srednji del s številko in črko B pa se mora strankam vrniti. Petrolej se bo dobil v sledečih trgovinah; v I. okraju pri g. Vrhovcu, Poljanska cesta; v II. okraju pri g. Trdina, Stari trg; v III, okraju pri g. Leskovcu, Opekarska cesta; v IV. okraju pri g. Premku, Pred igriščem; v V. okraju pri g. MegliČu, Sodna, ulica; v VI. okraju pri g. Jeršetu, Sv. Petra cesta; v VII. okraju pri g. Pretnarju, Spodnja šiškaj v VIII. okraju pri g. Kugovniku, Vodmat; v IX. okraju pri g. Marenčetu, Dolenjska c. a Petrolej na samske izkaznice črke B v III. okraju se dobi v trgovini g. Jala-čina, Cojzova cesta, ker g. Leskovec, Opekarska cesta, ne more prevzeti prodaje. lj št. Peterski most je z današnjim dnem za celoten promet odprt. Svečana otvoritev se ima izvršiti šele tedaj, ko bo most popolnoma dograjen. lj Za po"jedelce. Vojno ministrstvo namerava oddajati poljedelcem vozno živino z voznikom vred za dobo nujne potrebe v svrho obdelovanja polja. Za hrano moštva in živine mora skrbeli dotični gospodar sam. Poljedelci v ljubljanskem mestnem okrožju, ki reflektirajo na to vojaško pomoč, se pozivljejo, da se tekom treh dri zglase v mestnem gospodarskem uradu na magistratu. ij Umrli so v Ljubljani« Marija Lam-pič, zasebnica, 78 let. — Marija Persig, hči vr ka, poldrugi mesec. — Pavla Kocjan-šivilja, 21 let. — Maks Lavrvnčic, za- sebnik, 56 let. — Magdalena Zehrer, žena skladiščnega nadzornika južne železnice, 63 let. — Josip Sajovic, delavec, 56 let. — Marija Kanoni, gostja, 76 let. — Vin-cencij Zelenec, bivši rudar, 23 let. — Mihael Kalan, hiralec 47 let; Anton Koder, c. kr. poštnega urada ravnatelj v p,, 67 let. — Josip Konestabo, kajžarjev sin, 23 let. — Marija Petrovčič, tobačna delavka v p., 27 let. — Anton Škerjanec, zidar, 77 I. — Pavla Cidrich, učiteljica v p,, 46 let. — Marija Prebil, mestna uboga, 79 let. — Angela Humsky, tobačna delavka v pok., 36 let. — Mari ja čeme, delavčeva žena, 30 let. — Ivan Klemenčič, delavec, 60 let. —- Bogdan Jesenko, sin odvetniškega kandidata, 3 leta in pol. — Cecilija Kadunc, hiralka, 76 let. — Vekoslava Benegalija, krojačeva hči, 2 leti. — Pavel Mlinar, krojač, 60 let. — Uršula Hudorovič, ciganka, 13 let. — Franc Tome, krojaški pomočnik 18 let. * Ij Išče se fcstik (oziroma lastniki) sledečih mobilij, k tere so si izposodile vojaške pisarne: 3 dolge vrtne mize, 1 mala miza z 1 in 1 z 2 miznicama, 1 z rudečim suknom prevlečena miza z 1 miz-nico, dalje 2 pisalni mizi: 1 visoka, rjava z 1 in 1 z 2 miznicama .tretja miznica pa manjka, 10 rujavih šolskih risarskih miz (z zeleno ploščo), dalje 1 kratka šolska klop in 2 pisalnika (Pult): 1 terkoljivi s 3 policami, drugi ima 4 police s številkami 304, 305, 306 i. t. d. Vsi ti predmeti so shranjeni v mestni nemški dekliški ljudski šoli (Erjavčeva cesta 19). Natančnejša pojasnila daje ondotna šolska služkinja Marija Zupan, lj V Spodnji Šiški na;deni pr-^an se dobi pri stranki hiša 382, Slovenska cesta, Spodnja Šiška, Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L. S. Slovenske žene in dekleta občine Dolsko pri Ljubljani se jasno zavedamo, kakšna jc naša dolžnost do naših prednikov, v vojski padlih in stoječih očetov, bratov, sinov, mož in otrok. Zato v zvestobi ponavljamo zahtevo, da se sklene kaj kmalu tudi našemu jugoslovanskemu narodu pravičen mir. Pozdravljamo vsakega, ki se trudi za pravi mir med vsemi narodi. S posebnim zaupanjem pa zremo v Jugoslovanski klub, priznavamo in odobravamo njegovo majniško deklaracijo in politiko. V soglasju z našim knezoškotom obsojamo vsak razdor v naših narodnih vrstah. (Sledi 256 podpisov.) Za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba se z navdušenjem izrekajo možje in žene, fantje in dekleta škofjeloškega poštnega okoliša. (Sledi 232 podpisov.) Žene in dekleta, pa tudi vsi doma ostali možje obmejne vasi Novi kot trdno verujejo na izpolnitev majniške deklaracije, zato izrekajo Jugoslovanskemu klubu svoje popolno zaupanje. (Sledi 101 podpis.) Za jugoslovansko deklaracijo so nabrali: Trg Gornja Radgona in mesto Radgona 213 podpisov, Police 93 podpisov, Črešnjevci 162 podpisov, občina Ščavnica 85 podpisov, Hrastje-Mota 109 podpisov, Žetinci 100 podpisov, Dedonjci 75 podpisov (podpisovale so povsod žene in dekleta), in slednjič občina Sratovci-Mele, katero izjavo je podpisal občinski odbor. Duhovščina okraja Pokupsko na Hrvatskem se je izjavila za jugoslovansko deklaracijo. Podpisano županstvo ter dekleta in žene, možje in mladeniči občine Velike Žablje na Goriškem se pridružujejo v polnem obsegu mainiški deklaraciji Jugoslovanskega kluba. Zahtevamo svobodno jugoslovansko državo Hrvatov, Srbov in Slovencev pod habsburškim žezlom, zgrajeno na demokratičnem temelju. Izražamo svoje popolno zaupanje poslancem, združenim v Jugoslovanskem klubu, bojevnikom za našo svobodo. Pozdravljamo mirovno stremljenje sv. očeta .t željo, da se takoj konča to strasno klanje, doseže sporazumen mir in uveljavi samoodločevanie narodov _ Velike Žablje, dne 3 svečana 1918. — župan Andrej Somec. — Medi 160 podpisov žen in deklet ter 98 podpisov mož in mladeničev Občina Podvinje na Hrvatskem se je izjavila za jugoslovansko deklaracijo. Prebivalci občine Brčevac na Hrvatskem so podpisali majniško deklaracijo (173 podpisov). Občina Poljica v Dalmaciji se je izjavila za majniško deklaracijo. pr Poziv. Kakor so že oznanili nekateri slovenski listi, izdajo Hrvati letošnjo »Luč« v obliki skupnega hrvatsko-sloven-skega almanaha. »Zore« nimamo in brez dvoma bo odgovarjala »Luč« kot skupno glasilo živi potrebi akademiških in dijaških vrst. Ponovno vabimo vse prijatelje na živahno sodelovanje. Zbiranje slovenskega gradiva se zaključi s 15. marcem, vse rokopise in poročila je pošiljati na naslov: Narte Velikonja, iur., Wien, VIII., Schmiedgasse 4/12. Almanah se naroča pri dr. Markulinu, Zagreb, Kurelčeva ul. 3. Hrvatje čakajo, pozdravimo jih polnošte-vilnil ~ No nas ov pp. okrajnega glavarja \mmm. Našim ubogim beguncem je večinoma dovoljeno domov. Treba bo pač popravljati in nanovo graditi zrušene in poškodovane domove ali zaenkrat vsaj spravljati grobijo. Treba bo predvsem čistiti m zravnavati razrvane vrtove, polja in travnike ter jih obdelati. Kdo bo vse to delal? Komu tiče to delo? Tu je ogromnega dela! Vse to delo razen obdelovanja polja ie dolžnost državne uprave. In vse to bi bila le-ta lahko večinoma že izvršila z vojnimi ujetniki: spravila globlje ter izčistila zidališča in zravnala zemljišča ter jih priredila za obdelovanja. A mesto tega jc še vse kot je bilo. Samo ceste, kakšne so, dasi se dan na dan rabijol Naj li opravi vsa ta opravila uboga begunska družina? Kdo pa? Uboge izstradane matere in ženske, izstradani otroci in izstradani, ze večinoma dela nezmožni stari ljudje, kolikor jih ie še? Kako malo, malo je dela zmozmh mož! Koliko družin je, ki nimajo ni enega delovnega člana! Ubogi ljudje se vračaio z vso ljubeznijo in hrepenenjem v svoje razvalicnc domove, a ko pridejo domov, se jih polasti obup! Bi šc Icai delali, bi se česa lotili, pa kaj, ko vidijo doma le grobijo ia grob, — tudi svoj grob! Prišli so domov živet novo življenje, pa vidijo, da so prišli le umirat! Grobovi še vedno tulijo I Pričakovali so, da jih vlada preskrbi vsaj s živežem, vsaj z najpotrebnejšim-- Vse so izgubili, vse žrtvovali, toliko so ^e pretrpeli za ljubo domovino, toliko svojih dragih so žc žrtvovali rnolohu vojne, a zdaj naj še sami gladu umro! In kdo ve. koliko jih je ze umrlo vsled pomanjkanja, vsled splošne oslabelosti---- Obsojeni so mesto na delo ni beraško palico in si po deželi okrog iskat živeža. Kdo nai jim ga pa da, kdo proda? Dežela je sama vsled suše in vojne izčrpana. In kaj pa pomaga, z vso težavo dobiti še tu ali tam živeža za en ali dva dni? Tudi pojutranjim, tudi dru-gi teden, drugi mesec bo treba jesti, živeti! V Benečijo! Iver ni v ubogem okraju, ki je moral še celo v mirnih časih v veliki množini dekupo-vati živež, dobiti ničesar, so se obrnili ubogi begunci m ž njimi tudi drugi ubožci okraja na penesko, Beneški Slovenci (ravno tako tudi rurlam pri Gorici) imajo šc tuintam kaj koruze in radi postrezajo našim ubogim ljudem, v kolikor morejo, bodisi Tolmincem, bodisi lvobaridcem ali Goričanom, in to tem raie, ? i? t'iln t i fjf'01386 kaj, čeprav le malo soli, tobaka ali sladkorja, česar vserd žez-!om habsburške dinastije! — - EkT:fw* elavn^st je priredila šentpeterska »Pit,sveta« i a povabilo Slov. kršč. izobraževalnega društva v Sp. Hrušici v Našem domu dne 2'. februarja. Društveni orkester je pod vodstvom gospoda jurista Bcžeka uvede! slavnost. A svira krepko, prav dobro. Mešani zbor jc nato zapel več pesmi. Sledila je vzgojna enodejanka. ■ »Kjer ljubezen, tam Bog«. Slavnost sla zaključila govor in živa slika -Jugoslavija in dr. Krek«. V govoru ;e opisal Mihael Moškerc dr. Kreka kot vzornega duhovnika, kot Slovana ln kot kultur-no-gospodarskega prvoboritelja Jugoslovanov. Šentpeterska »Prosveta.. s Svojim kulturnim delom dokazuje, da naša izobraževalna organizacija lahko deluje z najboljšim uspehom tudi med vojsko: vse gre, kjer je volja za to, da se trajno dela za presveto ljudstva. — Županstvo Šmihel-Stomče je poslalo 5. novembra 1917. 1. na Jugoslovanski klub na Dunaju sledečo izjavo: Županstvo Šmihel-Stopiče izjavlja s tem, da z navdušenjem pozdravlja deklaracijo Jugoslovanskega kluba z clne 30. maja t. !. z gorečo željo, da se ustanovi samostojna enotna jugoslovanska država pod žezlom Habsburžanov. S hvaležnostjo tudi pozdravlja mirovno prizadevanje Njega Svetosti sv, očeta Benedikta XV. in presvetlega cesarja Karla I., da se že skoraj konča to strašno klanje in sklene pravični mir za vse narode. — Josip Zurc, župan. Janez Znane, podžupan. Edmund Kaste-lic, občinski odbornik. — To je bilo objavljeno v s Slovencu« od clne 15, novembra 1917, štev. 262. Naj bo to v pojasnilo vsem onim, ki dvomijo, da je poslala največja kmečka občina na Kranjskem izjavo za jugoslovansko deklaracijo. Jos. Zurc. župen. — čudna aprovizacijska odredba. Iz D. M, v Polju nam poročajo: C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani ie ukazalo tukajšnjemu županstvu, da se sme odslej za celo občino porabiti mesečno 750 kg mesa. To meso sme prejemati le oni, ki ni doma zaklal nobenega prešiča, torej popolnoma ubogi, in takih je v celi občini 2734, poleg tega je v deželni blaznici na Studencu 350 ljudi in na železnici v Zalogu 300. Po natančnem računu pride na osebo za ves mesec 21 dkg mesa. Tako ne smejo mesa jesti oni, ki so zaklali doma mršavega prešiča, debelih letos itak ni bilo. Izključeni so od mesa vsi posestniki, ki imajo doma le kak rep živine, ter vsi bolniki in doječe matere. Kaj to pomeni, si lahko vsak predstavi. Torej kmet, ki v poletnem času največ trpi in dela, ki redi živino, mora imeti celo leto štiridesetdanski post, ne sme jesti mesa! Nasledki gotovo ne bodo izostali. Na eni strani ukažejo vse polje obdelati, sicer 5000 K globe, na drugi pa prepovedo najtečnejšo hrano, odvzamejo delovno živino, žito, krompir, tako da naj kmetski delavec živi le od vede in zraka, poleg tega pa dela kot živina. — Iz finančne službe. Cesar je povišal v višja finančna svetovalca dr. Viljema Krefta in Avgusta Reicha pri kranjskem finančnem ravnateljstvu, pri primorskem deželnem finančnem ravnateljstvu pa računskega revidenta Virgilija Bajca v računskega svetovalca. — Iz srednješolske službe. Na učiteljišču v Mariboru sta postala prava učitelja suplent Matevž Dolenc in učitelj vad-nice Ivan Krenn, — Meščanska zveza v Kranju jc imela občni zbor v nedeljo, 24. t. ni. zvečer ob 8. uri v gostilni Frana Kuralta pri - Jelenu«', — Obleka vojnih ujetnikov. Vojni ujetniki se nahajajo pri nas pri nc' ojnih delodajalcih, po mestih in po de? i to objavljamo po vsebini odgovor, ki jc dal domobranski minister na interpelacijo naših poslanccv glede obleke za vojne ujetnike. Vojna uprava je prevzela skrb za obleko vojnih ujetnikov brez ozira na to, kje se ujetniki rabijo, ali so v barakah ali pri posameznih delodajalcih. Do zadnjega časa je tudi to nalogo lahko vršila. V zridnjem času so pa nastale z obleko silne težkoče: manjka premoga, transportne težave so vedno večje, razni obrati ustavljajo delo, poleg lega pa samo-obsebi umevno težkoče, ki so jsosledica dolgotrajne vojne. Oskrba vojnih ujetnikov, z obleko se jc morala zelo omejiti; izvzemši posebno izredne slučaje se ne more računati na izdatno pomoč od strani države. Treba si je pomagati s krpanjem. Delodajalci naj sami podpirajo kar možno vojno upravo v preskrbi ujetnikov z oble-ko. — Minister je odgovoril tudi, da se nikakor nc namerava zamenjati ruske \ojne ujetnike na Štajerskem z Italijani. — In v-?.'kini dom v Belikrajini. Kakor smo že na kratko sporočili, je bil dosedanji križanski rektor veleč. g. P, Bernard Polak clne 21. februarja izvoljen za prior-ja južnoavstrijske provincije nemškega viteškega reda. Ljubljanski konvent jc postni samostojen in njegov prior je podrejen neposredno velikemu mojstru nadvojvodu Evgenu ki je volitev ze potrdil. S tem je položen temelj za nadaljno kari-tativno delo tega reda po župnijah na Kranjskem in Štajerskem. Pokojni, v duhu svetosti umrli nadvojvoda Maksimilijan Este jc začrtal redu velikopotezen ka-ritativni progrnT, ki jc po redovnih župnijah olomuške ;n tridentinske škofije že izpeljan. Povsod, kjer je šla občina redu na roko in jc hotelo ljudstvo sodelovati, j 3 ur,'n no vil red hiralnice, bolnice in šole. Blagi nadvojvoda Evgen pa hoče ta izključno karitativni program izvesti tudi na Slovenskem. Začetek je storjen z usta-novitviio orobno cunjo pobrala. Prvi je dobil ali ročno granato ali dinamitno patrono — bila je jako mala slvar, ki je eksplodirala, ga raztrgala in kosce na vse slrani raznesla; drugi je padel na Sveti gori po skalovju in se jx>bil do smrti. — Občni društveni zbor »Društva za oiroško varstvo in mladinsko skrb« v sodnem okraju Višnja gora, sklicuje se dne 6. sušca 1918 ob 11. uri dopoldne v sobo štev. 6 c. kr. okrajne sodnije v Višnji gori s sledečim dnevnim redom: 1. poroči-,o p.vuSvBDiUa, j j ui uliio tajniKa, 3. poročilo blagajnik:', 4. volitev novega društvenega odbora, 5. razni predlogi. Ako bi sklicani društveni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, vršil se bo isti dan ob pol 12. uri dopoldne drugi društveni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov z istim dnevnim redom — Iz Postojne nam piše c. kr. okrajno glavarstvo: Dne 16. t. m. se je vršila pri okrajnem glavarstvu seja okrajnega gospodarskega sveta, katere se je udeležil nadzornik za prehrano na Kranjskem c. in kr. polkovnik Wiener. Razprav-jalo se je na podlagi pridobljenih izkušenj o preskrbi prehrane, potem spomladanskega obdelovanja njiv, nabavi vozov oziroma vpreg ter o dobavi semen, dalje o pritegnitvi zemljišč za posamezne občine ali pa za skupino več malih občin v namen, da bi se pridelalo zemljiščne sadike za celokupnosti občinskih prebivalcev. Pri tej priložnosti je opozoril gospod nadzornik prehrane, da si občine lahko nabavijo semena potom okrajnih glavarstev pri c. kr. prehranjevalnem uradu na Dunaju. Gospodarski položaj postojnskega okraja je slej kot prej posebno resen in ker po izjavi gospoda nadzornika za prehrano v kratkem ni večjih množin živil pričakovati, velja torej »vzdržati« do pričakovanega častnega -tiru, napeti vse moči. (Op. ured. Zadnji stavek priča, da niso zaloge dobre slovenščine pri okrajnem glavarstvu v Postojni nič večje od zalog živil.) — Prepoved pošiljanja cenikov poveljstvom in vojaškim četam. Razne tvrdke pošiljajo poveljstvom in četam cenike, ki jim prilagajo formularje na-ročilnih seznamov, kateri naj bi krožili pri omenjenih vojaških mestih. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja, da je armadno višje poveljstvo take cenike prepovedalo pri armadi na bojnem polju. •— Dar. Mesto venca na grob umrli gospe Alf. dr. Dereanijevi je naklonil g. Anton Belec, župan v Št. Vidu n. Lj. in predsednik Kr. dež. gas. zveze, zne-eek 150 K vojnemu gasilskemu skladu za onemogle gasilce ter njihove vdove in sirote. — »Kroatische Rundschau«, nemško revijo o hrvatskem vprašanju prično izdajati frankovci. Prva številka izide v par dneh. — Umrl je v nedeljo ponoči na Dunaju profesor anatomije dunajskega vseučilišča dvorni svetnik Kolisko. — Štabni zdravnik dr. I. Benedik se je radi bolehnosti vrnil iz vojske in sc zopet nastanil na Bledu. — Razpis ustanove. Vlada razpisuje Weitenhillerjevo ustanovo K 106.40 za žene, ki so se leta 1917 poročile in so od revnih staršev. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit javno na magistratu. — Novo realno gimanzijo otvori hrvatska vlada v Brodu na Savi. — Slovenski vojaki 97. pešpolka na bojišču so zbrali za dr. Krekov spomenik 195 kron. — Umrla je 17. t. m. gdč. Marija Škoda na Zaplazu nad Čatežem. — Umrl je v Novem Vinodolskem v Hrvatskem Primorju hrvatski poslanec in delegat dr, Bogoslav Mažuranič, star 52 let. — Umrl je član gosposke zbornice, bivši minister v Gautschovem in Becko-vem ministrstvu, grof Leopold Auersperg. — Promet v zraku po vojski. Avstrijski Lloyd v Avstriji in Nemška banka v Nemčiji pripravljata vse, da se uvede letalna služba po vojski. Misli se tudi na progo Hamburg-Carigrad. Proga Trst-Du-naj Di s? preletela v treh urah. — Imenovanje škofov v Dalmaciji. Z Dunaja poročajo, da bo imenovan dosedanji pomožni škof v Makarski dr. Juraj Ca-rič za škofa v Splitu, dosedanji škof v Si-beniku Luka Pappafava za škofa na Hva-ru, a za škofa v Šibeniku dosedanji rektor bogoslovja v Zadru dr. Tabulov-Truta. — Do 7000 ubogih, lačnih otročičev iz Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Istre je sedaj pri usmiljenih ljudeh na Hrvatskem in v Slavoniji na prehrani. — Mesto venca na krsto pokojnega ravnatelja Ivana Travna je darovala Ljudska posojilnica K 500.— za oslepele vojake ter ta znesek nakazala deželnemu odboru kranjskemu; č. g. Josip Potokar, župnik v Tržiču v isti namen 20 kron. ~ LISTNICA UREDNIŠTVA. Konas iz Galicije. Naznanili smo takrat, kar nam je prijatelj sporočil. Kako je sedaj z nameravanim podjetjem, nam ni znano. — M. S. Vaša izjava je bila objavljena, toda v — »Resnici«! — F. P. Vaše vprašanje smo poslali cdboru. Mlini za SioMjeip PalHy, Praga II., Havličkovo nam. ite-r. 32 pri _Henrikovem stolpu. Organist-cerkvenik cecilijanec, z dobrimi spričevali, oženjen, izučen rokodelec, želi premeniti službo. — Naslov pove is prijaznosti uprava »Slovenca« pod itev. 436. PRODA SE dobro ohranjeno SffiT" moško kolo Naslov pove uprava .Slovenca' pod št. 612. Zahvala. Povodom smrti naše srčno ljubljene matere, oziroma stare matere Katarine Štercin izrekamo za premnoge dokaze iskrenega sočutja vsem prijateljem in znanccm svojo najsrčnejšo zahvalo. Komenda, dne 20. februarja 1918. Rodbina Štercin-Zore. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujošo vest, da jc naš iskreno-ljubljeni, dobri oče, oziroma stari oče, tast, brat in stric, gospod Maks Lavrenčlč zasebnik v nedeljo, dne 24. t. m., po dolgotrajni, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere bogovdano preminul. Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje v Postojno in se vrši pogreb v sredo, dne 27. svečana 1918, ob 3. uri popoldne iz postaje v Postojni na ta-mošnje pokopališče, kjer sc polože zem-ski ostanki dragega rajnika v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Ljubljana-Postojna, 25. svečana 1915, Žalujoči ostali. SPREJME SE za kmečko občino, vešč tudi nemščine. Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava pod It. 606. Išče se za tako) aH pozneje prešivalka (Stepper«n) za čevljarsko obrt, cventuclno tudi vajenka. — Predstaviti sc je pri Fran Szantnerju, Ljubljana, Šelenburgova ulica. Proda se skoro nov, dobro ohranjen štedilnik Poizve se: Sv. Martina cesta 8t. 5, Ljubljana. Enonadstropna VILA Z VRTOM ^c v Gorici, čudovito lepa lega, sposobna za stanovanje, kot priložnostna kupčija takoj na prodaj. Dopisi na upravništvo lista pod štev. 628. Trgovski pomočnik zdrav, star 18 let, z dobrim spričevalom, išče službe. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 629. išče dr. Malneiič, odvetnik v Črnomlju. Na prodaj je W kosil vsake vrste. Ljubljana, Poljanska cesta 55. Sivilfe In učenke se sprejmejo pri A. Singer, Gradišče št. 7, Ljubljana. Iščejo se tri delavke za stalno službo. Naslov v upravništvu pod štev. 636. DR. ]f\mO SEMEDIK okrožni zdravnik na Bledu zopet redno vsak dan ordinira. Vabilo na občni zbor Delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani ki se vrši 14. marca 1918, ob 4. uri popoldne v »Rožni sobi« hotela »Union«. Viporcd: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju to bilanci za leto 1917. 2. Poročilo nadzorovnlnega sveta. 3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Volitev sedmih članov upravnega sveta. 5. Volitev petih članov nadzorstva. 6. Eventuclni predlogi delničarjev, ki se pa morajo vsaj osem dni prej naznaniti predsedniStvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora. Opomba: Delničarji, ki hočejo izvrševati »vojo volilno pravico, morajo pet dni pred občnim zborom položiti delnice v pisarni hotela »Union«, Miklošičeva cesta, od 11. do 12. ure dopoldne. F^fiCl kupim vsako množino. Ponudbe z navedbo cene in teže, eventuelno vzorec na trgovino SREČKO TEKAUC, ZAGREB. IŠČE SE pridna, poštena zmožna vseh domačih hišnih del, srednjih let od 35 do 45. — Naslov pove uprava lista pod it. 591, lli^ kupim v ljubljanski okolici, 1113U ak0 možno, z malim vrtom. Cena 5000—15.000 K. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 607 do 15. marca, zanesljivega in^reznega za kočijo. Imel bo vso oskrbo in plačo in more biti mnogo let v službi, ako bo zadovoljno služil. Takojšnje ponudbe naj se pošljejo na naslov Em. Ebenspangerja sin, Bjelovar, Hrvatsko. RADI PRESELITVE ▼ inozemstvo SE PRODA popolnoma nova in ir po zelo ugodni ceni. — Cenj. vprašanja na: A. 595 JELENC, TRŽIČ NA GORENJSKEM. Stanovanj© z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami, ali tudi malo hišico z vrtom v mestu ali na periferiji mesta išče v najem za majnikov termin ali tudi preje IVAN ZIRKELBACH, uradnik mestne plinarne. Sprejme tndi administracijo ene ali več hiš. Proda se 6 ZIDANIH POSLOPIJ z opeko kritih, ob okrajni cesti, pol ure od kolodvora večjega trga in četrt ure od premogokopa oddaljena, z vrtom in sadonosnikom na Sp. Štajerskem. Poslopja so porabna za trgovino, peka-rijo, gostilno in mesarijo. Plačilni pogoji ugodni. Ponudbe na upravo lista pod štev. 556. SE IŠČE na neko posestvo na Dolenjskem. Neoženjen, vojaščine prost, zanesljiv in pošten. Prednost imajo, kateri so že na večjem posestvu samostojno službovali, Lahko tudi invalid. Pismene ponudbe s spričevalom in zahtevo plače do 15. marca t. 1. pod šifro UPRAVNIK 333, RUDOLFOVO, poste restante. Razpisuje se služba ki je prost vojaščine ter vešč knjigovodstva in se razume na zemljiško knjigo. Ponudbe s spričevali na »Zadružno zvezo v Ljubljani«. 610 Prodaja se po zmernih cenah v večji množini ogJje, wermuth-vino in milo za pranle v večjih kosih pri tvrdki A. KUŠLAN, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 15. J*- NAROČITE SL dokler zaloga traja! Kavni nadomestek s sladkorjem Ia »AIDA« v zavojih po % in Vk kg. — »ADRIA«, pralni prašek, paketiran Ia in Ila. — DIŠAVE, kakor: cimet, poper, paprika, kamna, žafran itd. v zavitkih. — Vanillin-sladkor ter vse drugo špecerijsko in kolo-nijalno blago, katero je brez izjeme najbolje kakovosti, vedno v zalogi. Postrežba solidna in točna. Zahtevajte cenik takoj; vzorci stanejo 5 K 50 vin., kateri se na zahtevo pošljejo. Za vsako naročbo zahteva se 75% denarja vnaprej, drugo s povzetjem. FILIP ŠIBENIK, ZAGREB, Sveučilištni trg 1. 305 Kdor namerava prodati še kaj 3263 naj ga takoj ponudi tvrdki J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13. Cunje suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žaklje-vino, odeje, vrvi itd, v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje E. KOTZBEK V KRANJU. najboljše, nestrupene. 50 K 100 zavojev. Od 1000 zavojev naprej po 40 K za 100 zavojev. Trgovci! Zahtevajte cenik drugih predmetov, ki se dnevno rabijo. RUDOLF COTIČ, zastopstvo, VRHNIKA. Cenjenim trgovcem, uradom, šolam naznanjam, da radi prevzetja drugega podjetja opletam SBD