'ZcJcjJfkL TEDNIK TRBOVLJE, 19. SEPTEMBRA 1963 ŠTEVILKA 39 LETO XVI V DANAŠNJI ŠTEVILKI PIŠEMO: ^ o problemih v financiranju socialnega zavarovanja, 5 i. urejanju Trga revolucije v Trbovljah, pričetku re- * konstrukcije trboveljskega vodovoda In o najnovej- i ših športnih dogodkih; s B OBJAVLJAMO: £ -k k: reportažni zapis našega novinarja o obisku v go- : it tinskih obratih v Zasavju. . ■- S - Iz dosedanje prakse izhaja, da so bile seje občinskih skupščin v Zasavju sorazmerno dolge. Čeprav so odbornikom obenem z vabilom za seje poslali tudi obrazhžitve k posameznim točkam dnevnega reda, se je dogajalo, da so na sejah obrazložitve še prebirali, namreč s pripombo, da bi sicer lahko — brez prebiranja — lahko samo glasovali o posameznih zadevah. Vendar so posamezniki, tudi potem, ko so obrazložitve prebrali, v precejšnjem številu primerov kaj malo prispevali k razjasnitvi posameznih vprašanj. Trboveljska občinska skupščina je s poslovnikom, ki ga je sprejela na seji v petek, določila, da se na sejah ne bere obrazložitve, ki jih odborniki prejmejo že z vabilom. Prav bi bilo, da bi to načelo v prihodnje dosledno uveljavili; podobno kot v ■ Trbovljah tudi drugod; saj samo prebiranje zaradi prebiranja in razpravljanja zaradi razpravljanja ne koristi prav nikomur! -Mn- I Slovesnosti ob 20-letnici 11 Kočevskega zbora KUM JE *E DOLGO PRILJUBLJENA IZLETNIŠKA TOČKA; TELEVIZIJSKI STOLP PA IMPOZANTEN (motiv je posnel trboveljčan Franc Bartol) Hrastniški steklarji presegli plan (a) Hrastnik — Steklarji iz. Hrastnika so predvideni fizični obseg proizvodnje za prvih 8 mesecev letos presegli za 1,9 odstotka; v isti primerjavi pa so plan finančne realizacije presegli za 1,2 odstotka. Izvozne naloge za to obdobje so izpolnili samo z 91,5 odstotka, največ zaradi težav, ki so jih imeli zaradi pomanjkanja železniških vagonov in slabe kakovosti kremenčevega peska. V mesecu septembru bodo mesečni plan Izvoza — kot računajo — dosegli; do konca leta pa po vsej verjetnosti ne bodo mogli nadomestiti izpada prt Izvozu iz prejšnjih mesecev. V začetku oktobra bo minile od zgodovinskega casedanja zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 20 let. Ob obletnici tega dogodka bo več slovesnosti. Ob 20-letnici Kočevskega zbora bo Izšlo več publikacij, med njimi tudi stenografski zapiski zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda. 3. OKTOBRA bodo v Ljubljani odprli razstavo •RAZVOJ LJUDSKE OBLASTI«; istega dneva bo tudi slavnostno zasedanje Skupščine Socialistične republike Slovenije. 5. OKTOBRA bodo v Kočevju odprli dve razstavi, in sicer »Razvoj Kočevske« in razstavo likovnih del s partizansko tematiko. Zvečer pa bo v Kočevju vrsta drugih prireditev. 6. OKTOBRA bo ob 11. uri na Glavnem trgu v Kočevju VELIKO MNOŽIČNO ZBOROVANJE. Več odgovornosti • V zadnjih dneh so v Za- • savju nekoliko pospešili • delo okrog izdelave 7-let- • ni h načrtov družbenega • In gospodarskega razvoja • ter Izdelave družbenih na- • Črtov za prihodnje leto. • Ugotovljeno Je namreč, • da delo ne poteka v skla- • du z roki, ki so bili do- • ločeni. Občinske komisije • v tem času namreč še • niso prejele vseh potreb- • nlh podatkov, analiz In • predlogov; precej dostav- • Ijenega gradiva pa priča • med drugim tudi o do- • slej precej površno oprav- • IJenem delu, iz česar iz- • baja tudi ugotovitev, da • so se v mnogih zasavskih • delovnih organizacijah do- • kaj neresno in neodgo-J vorno lotili del v zvezi z • Izdelavo 7-lctnlh načrtov • razvoja in družbenega na- • črta za leto 1964. *z Predlogov delovnih organizacij, ki so bili doslej Predloženi komisijam pri za-»avsklh občinskih skupščinah Izhalajo v zvezi z načrti ,udl velike želje po družbe- nih sredstvih za povečevanje zmogljivosti In proizvodnje. Že ob bežnih analizah je mogoče ugotoviti, da so te zahteve v precejšnjem številu primerov .postavljene dokaj nerealno In da med drugim tudi ne upoštevajo vselej dejanskih razvojnih možnosti In potreb. Zaradi doslej ugotovljenih pomanjkljivosti pri Izdelavi 7-letnlh načrtov družbenega In go podarskega razvoja ter družbenih načrtov za prihodnje leto bo treba v prihodnje nameniti temu delu mnogo večjo pozornost, tako s strani delovnih kot družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin In samih proizvajalcev. Sindikalne In druge družbenopolitične organizacije naj bi poslej postale tolmač pomembnosti nalog. Pri načrtovanju naj bi povsod najprej upoštevali lastne zmogljivosti za financiranje, seveda ob vzporedni proučitvi sedanjega stanja. Izhodišče vseh predlogov in načrtovanj pa naj bosta solidna ekonomska in tehnična dokumentacija. ZAGORJE, OB SAVI —• uspel motiv našega reporterja. — Tudi naše Zasavje ima obilo prelepih motivov, ti pa so — škoda — premalo publicirani Dobro in slabo v Prejšnji torek in sredo smo obiskali 12 gostinskih obratov v Zasavju. Eili smo navidezno navadni gostje, vendar smo imeli določeno nalogo, namreč prepričati se, kakšna je postrežba v posameznih obratih, odnosi strežnega osebja do gosta, izbira jedil in pijač, cene, čistoča in kako je z uveljavljanjem posebnih uzanc v gostinstvu. Bili mo presenečeni, razočarani. Ce zapišemo, da so gostinski obrati, ki smo jih obiskali, bolje urejeni, ne moremo tega trditi za izbiro jedil', Pijače, da naši gostinci poznajo posebne uzance, o katerih govori Uradni list SFRJ (z dne 17. julija 1963), urejenost sanitarij in drugo. V vsakem pogledu pa zasluži javno pohvalo gostinski obrat v Medijskih toplicah; o katerem pravzaprav ne moremo zapisati nič slabega, pa čeprav smo bili do vseh gostinskih obratov enako kritični. V torek smo obiskali najprej štiri gostinske obrate v Zagorju in štiri v Trbovljah, v sredo pa dva v Litiji in Hrastniku. V torek smo tudi odposlali iz Zagorja in Trbovelj pet pisem za rezervacijo ležišč za soboto 14. septembra, nanje pa smo po dveh dneh dobili le en odgovor. Hotel »Kum«, Zagorje Ob 9. uri zjutraj sva s kolegom v kavarniških prostorih »Kuma«. Natakar je takoj pri nama. -- Jedilni list, prosim? Odgovor je preprost: — Pri nas jedilnih listov sploh ne delamo!« Povprašava z.a jedila. — Imamo samo kranjske, šunko z jajcem ... Ne, mesa pa še nimamo. Cez pet minut je bilo meso v hotelu. — Rada bi, preizkušava natakarja glede uzanc, polovične porcije zrezkov. Natakar naredi začuden obraz: — Šč nisem slišal za polovične porcije zrezkov. Postrežemo pa lahko z malimi porcijami golti ža, vampov, jetrc. Sporazumemo se, da bova le dobila polovična zrezka. Medtem ko čakava na najino naročilo, opazujeva. Prti čisti, na mizah skorajda povsod okrušeni pepelniki. Iz cenika pri točilni mizi v prednji sobi naskrivaj prepisujeva cene jedil in pijače kajti, kot sem omenil, hotel je brez jedilnega lista. Naravna zrezka se nama TEDNIK Ustanovljen decembra 1*47 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Ureja urednllkl odbor — Uredništvo in uprava Trbovlje,, Trg revolucije 11/11, telefon M-191 — Račun pri NB mesna številka 20 din — Naročnini: mesečno 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska CP »Gorenjski lisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo zdita prevelika. Ne vprašava. Čakava na plačilo. Na napisanem računu ugotoviva, da nisva bila v zmoli. Zrezka nista bila polovična. Gostilna »Pri studencu« (v Dolenji vasi) Tudi tu sva hitro postrežena. Sendvič, je stal osem- deset dinarjev, v njem je bila stara mifjoneza. Servirana turška kava je bila brez vode, spodnji krožniček pa polit. Na vprašanje, če bi lahko dobila polovično porcijo, natakarica ugodno odgovori. Prti, čeprav pisani, so čisti, tla pa skrbno poribana. Gostilna -»Križišče« V sobi s točilno mizo je bilo nekaj goštov. Naročiva malenkost, opazujeva in si beleživa,- Serviranje gostom je precej domače. Pri sosednji mizi dobi nek gost juho že v krožniku, jedilni pribor pa kar v košarici s kruhom j n brez papirnate serviete. Mize sicer so prevlečene z ultrapasom, vendar so. brez prtov, čeprav je tu vsakokrat precej gostov, tla pa so namazana s * protiprašnim oljem. Na mizah so na vidnih mestih inventarne tablice. (Sila neokusno!) Tudi stoli so različnih oblik. Najina kozarca sta bila še mokra, natakar pa čeprav so naročila precejšnja, računa »na pamet«. Na ceniku jedil in pijače zaslediva, da je pri alkohol- ŠE VEDNO AKTUALNO: — Prosim jedilni list’ — Nimamo! — Prosim polovično porcijo zrezka! — Svol živ dan še nisem slišal za to! nih pijačah naveden procent alkohola. Stranišče je nemogoče, zanemarjeno. »Medijske toplice« Ugodno presenečenje!' Ker imava nekaj več časa, se vsedeva zunaj in opazujeva nekaj vnetih kopalcev. Natakarica je bila v trenutku pi j nama. Takoj zatem je prinesla svež prt in nama pogrnila mizo, čeprav so bili Pri vseh sosednjih mizah stoli prislonjeni k mizam. — Kaj imate po naročilu? Namesto standardnega odgovora, ki smo ga ta in naslednji dan dobili po večini gostinskih obratov, nama natakarica našteje vrsto jedil, ki jih drugje nismo zasledili. — Vse vrste zrezkov, piščance, krvavice, pečenice itd., odgovarja natakarica. — Kaj pa polovična porcija dunajskega zrezka, bi se lahko dobila pri vas, vprašava. Natakarica brez pomisleka odgovori: — Zakaj pa ne? Prj izbiri vin natakarica celo pove od kje so vina. Postrežena sva hitro in solidno. Prvikrat in zadnjikrat v dvanajstih gostinskih obratih nama je natakarica zaželela tudi dober tek! Iščeva slabo stran? Ne uspe nama. Tudi. ko sc zanimava, kako bi prišla peš ali z vozilom na Zasavsko goro, dobiva presenetljiv odgovor. Pri računu, ki je napisan, ugotoviva, da je bila zares tudi ne samo polovična porcija, temveč celo polovična cena za dunajski zrezek. Pred odhodom nama natakarica pove tudi odhode avtobusov proti Trbovljam. škoda le, da v tem gostinskem obratu nimajo jedilnega lista. Gostilna »Kurnik« Postrežena sva hitro. Izbira jedil je bila to popoldne skromna, medtem ko je pijač precej pestra z navedbo, od kje šo vina. Lokal je bil zelo čist, enako tudi prti in kozarci. ‘»Stadion« Tudi v tem trboveljskem lokalu sva hitro postrežena. Na najino željo dobiva jedilni list. Odpoveva se čevapčičem. ki niso najboljši in precej piškavi. Tudi ruske solate je man j, kot jo je bilo pred meseci. Tudi cene nekaterim jedilom sc nama zde večje, kot so bile. Prti so čisti, enako kozarci iu sam lokal. Restavracija »Turist« V lem lokalu , sva kmalu zatem, ko so odšli zadnji abonenti. Po mizah so še izpraznjeni krožniki, prti pa ptfvsod ne preveč čisti. Na željo dobiva jedilni list v usnjenem ovitku. Kozarec za sadni sok je obkrušen, turška kava pa ni najboljša. Tudi v trboveljski restavraciji še ne poznajo posebnih uzanc v gostinstvu in zaradi tega ne dobiva polovične porcije. Zanemarjeno stranišče v pritličju ne moremo šteti v dobro temu obratu. Gostišče »Pri kolodvoru« že ob vstopu so naju zbodli zelo popackani in umazani pisani prti. V tem gostinskem obratu je precej po domače, saj je bilo nekaj gostov kar v kuhinji. Postrežba in čistoča sta le povprečni. Računa se »na pamet«. Gostilna »Borišek« ; V Litiji zaidemo naslednji dan najprej v gostilno Borišek. Med jedili lahko izbiramo sveže hrenovke, golaž, salamo. Izbira vin je slaba. Prti so čisti, na mizah pa cvetlice. Na ceniku, ki je pisan^ s kredo, zasledimo le pijače, jedil pa ne. Alkoholne pijače imajo navedbo odstotka alkohola. Restavracija »Pošta« Za uvod naju v stranski sobi pozdravijo krožniki od prejšnjih gostov, neočiščeni pepelniki in cigaretni ogorki na tleh. Rada bi polovični porciji. Le-teh nimajo. Lahko pa bi dobila, male porcije, pozanimala sva se za jedilni list, ki ga pa nimajo. Postrežena sva bila sicer solidno, toda ... na kozarcu cvička je bil neokusno prilepljen kos pordečenega papirja, v cvičku pa drobci od zamaška. Pri turški kavi je bilo še slabše. Kozarca z vodo se je držal las. Pladenj, čeprav je izgledal čist, je imel v robovih nesimpatičen črni rob. Gostilna »Zasavje« V Hrastniku se ustaviva najprej v gostinskem obratu pri železniški postaji. Ko vstopiva, naju zbode muholovec nad točilno mizo, po tleh pa tudi ni najbolj čisto. Ob točilni mizi je nekaj zabojev. Želiva zvedeti, kaj imajo Po naročilu. Odgovor je zadovoljiv. Omenjeno gostišče pa je bilo tudi prvo glede čistoče v stranišču. V sobi sva pogrešala prtov, cenik jedil Pa je natipkan, tako da mora gost čisto blizu, da lahko razbere cene jedil in pijače. Gostilna »Roš« Čeprav sva pričakovala, da bo v tem času največ gostov, je' bila soba, kjer sva se »usidrala«, prazna. Izredno čisto; prti so beli, na mizah Pa v kozarcih po dva zelena lista. Okusno. Zadnjič v naši akciji postaviva standardno vprašanje, kakšna jedila lahko dobiva po naročilu. Tokrat je odgovor skop: — Juha, goveji zrezek, golaž, hrenovke, jajčka. — Kaj pa zrezki? — Nimamo mesa. Izbira vin je slaba, sadnih sokov pa ni mogoče dobiti. KAKO JE Z UZANCAMI? V naši akciji smo med drugim preizkusili tudi, kako zasavski gostinci že upoštevajo posebne uzance v gostinstvu. V torek smo odposlali pet pisem za rezervacijo ležišč za minulo soboto. Pisma smo odposlali Restavraciji Pošta v Litiji, hotelu »Kum« v Zagorju, Gostinskemu podjetju »Medijske toplice«, restavraciji »Turist« v Trbov- skih toplicah«, sploh ne poznajo. Tudi glede normativov nismo dobili zadovoljivih odgovorov. Čeprav le-teh nismo iskati v gostiščih, jih tudi večji gostinski obrati nimajo. Uradni list piše o tem: 9 Vsak gostitelj, ki streže gostom s hrano in pijačo, mora imeti svoje normative o porabi živil in pijače, ki jih je na zahtevo dolžan pokazati gostom; 9 če gost to izrecno zahteva, mu je gostitelj dolžan postreči z manjšo porcijo od normalne (mala porcija, pol porcije, otroška porcija) in mu v takem primeru zaračunati ustrezno nižjo učno: 9 gostitelj je dolžan postreči gostom z jedjo in pijačo, ki ju je naročil po je- ne za hrano in pijačo morajo izobešati gostitelji na vidnem mestu v prostorih, v ka-. terih z njimi strežejo. Ceniki v gostinskih obratih, ki smo jih obiskali, so sicer resda, toda samo v sobah, kjer so točilne mize. IZ BELEŽNICE: — V naši akciji smo se zanimali tudi za cene nekaterim jedilom. Kjer smo imeli možnost, smo to tudi storili. Po zbranih podatkih so zdaleč najdražji v hotelu »Kum.: Zagorje. Tu stane dunajski zrezek 330 (»Medijske toplice« 320, enako v trboveljski Restavraciji, v gostišču Stadion pa velja 340 dinarjev). Naravni zrezek velja v »Me-.dijskih toplicah« 500 dinarjev, enako ljubljanski, v gostišču Stadion v Trbovljah ljubljanski 400 dinarjev, v ho- Za vinskimi kartami nismo spraševati. Cena odprtih vin se je sukala tned 320 in 340 dinarji. 9 Pomanjkljivosti, ki smo Jih zasledili v posameznih gostinskih obratih niso tako velike, da se ne bi dale s prizadevanji tudi odpraviti. • V gostinstvu smo vsaj toliko napredovali, da bi slehernemu gostu lahko postregli tako kot sc spodobi. — V redkih primerili so nam natakarji napisali račune, vse preveč pa še seštevajo kar »na pamet«. In čc se kdo zmoti? S Jedilniki so še precej stereotipni. Povsod si ne moreš privoščiti, kar si želiš. ŽAL MNOGOKJE V ZASAVJU: ljah in hotelu »Jadran« v Radečah. Cez dva dni smo dobili odgovor edinole od gostinskega podjetja »Medijske toplice«. V Uradnem listu (z dne 17. julija) piše: S Ce naročnik ni - določil, v katerem roku pričakuje odgovor na svojo zahtevo za rezervacijo, mu mora gostitelj odgovoriti na pismo v 24. urah, na brzojavko pa še isti dan; 9 gostitelj je v mejah zmogljivosti dolžan ugoditi zahtevani za rezervacijo po vrsti, kot jih prejema. Kaže, da teh določil gostinski obrati, ki imajo na voljo prenočišča, razen v »Medij- dilnem listu oziroma ceniku pijač; e če kvaliteta, vsebina ali količina jedil ati pijače, s katero je gostu postreženo, ne ustreza naročeni, je gost ni dolžan sprejeti in plačati. O Vse vrste pijač (alkoholnih iri brezalkoholnih), s katerimi se streže praviloma v zaprtih steklenicah, morajo biti originalno polnjene. Take pijače je treba odpreti pred gostom. Nadalje je v Uradnem listu zapisano: 9 Gostitelj je dolžan izobesiti cene za sobe na vidnem mestu, v vratarski loži in v vsaki gostinski sobi. Ce- telu »Kum« Zagorje velja naravni 350 dinarjev. Tudi hrenovke imajo zelo različno ceno. Tako jih strežejo v gostilni »Križišče« v Zagorju po 140 din, v Restavraciji »Turist« v Trbovljah po 150, v restavraciji Pošta v Litiji pa po 110 dinarjev. Različne pa so tudi cene npr. konjaku. V hotelu »Kum« stane 65, pol del, v gostilni »Pri studencu« 60, restavraciji »Turist« Trbovlje 60, gostišču Stadion Trbovlje 50 dinarjev. — Izbira vin je sila skromna. Na ceniku smo zasledili le rdeče ati tye!o, ponekje je pisalo še namizno rdeče in namizno belo. Nikjer pa, od kje so ta namizna vina. 9 Specialitet ni lahko dobiti. Z njimi so nam lahko ustregli le v »Medijskih toplicah«. ® Ploščo bi npr. lahko dobili le v »Medijskih toplicah« in gostišču »Stadionu v Trbovljah. Prva stane 500, druga S00 dinarjev. @ Sanitarije so vazen T hrastniških gostiščih, in pa v nekaj izjemah v Trbovljah, zelo zanemarjene. Naša akcija je v nekaterih vprašanjih, ki smo si jih zastaviti, uspela. Nanje smo dobili sjabe ati dobre odgovore. Nekaj smo jih posredovali tudi vam. Pavic Burkeljc našem gostinstvu Vsak Jugoslovan za Skopje Zakon o vsesplošnem jugoslovanskem ljudskem posojilu, ki ga je pretekli ponedeljek sprejela Skupščina SFRJ in je namenjen izgradnji novega Skopja, je poziv k prostovoljni gmotni udeležbi slehernega našega človeka v ustvaritvi nove prestolnice SR Makedonije in njenega gospodarstva ter življenja. Posojilo lahko vpiše sleherni državljan, družbeno-politične skupnosti in delovne ter druge organizacije. Vpisovanje posojila se začne 25. septembra in bo trajalo do vključno 15. oktobra. Delovne organizacije lahko vplačajo vpisano posojilo do 31. marca 1964. Državljani pa vplačajo posojilo pri vpisu ali pa največ v šestih mesečnih obrokih v času od 1. oktobra 1963 do 10. marca 1964. Za vplačano posojilo dobi vplačnik obveznice, ki se glasijo na prinašalca posojila in so v apoenih po 1000, 2000, 5000, 10.000, 50.000, 100 tisoč, 500.000 in milijon dinarjev. Obveznice prinašajo 6-odstotne obresti, ki jih bodo začeli računati od 1. januarja 1964. Posojilo bo vrnjeno v 7 letih z izplačevanjem anuitet. Anuitete bodo prispele 1. februarja vsako leto, prva anuiteta pa bo prispela 1. februarja 1965. Zakon pravi, da je mogoče obveznice tega ljudskega posojila polagati kot garancije za kredite pri bankah. Sprejemali jih bodo tudi namesto gotovine za kavcije, ki se polagajo na javnih licitacijah in v drugih primerih, kjer je treba kavcijo položiti v gotovini. Obveznice bodo vredne toliko denarja, kolikor je na njih napisano, le da se ta nominalna vrednost zmanjšuje za vsoto, ki jo predstavljajo že dospele in torej že poravnane anuitete . Računati je mogoče, da bi po tem zakonu vpisati delavci in uslužbenci po vsej državi do 15 miliiard dinarjev, individualni kmetje in drugi samostojni poklici pa okrog 5 milijard din, kar bi zneslo 20 miliiard din. drugih 10 milijard din pa bi vpisale delovne in druge organizacije. Tako bi zbrali v posojilu okrog 30 milijard din, to vsoto pa je mogoče z odlokom ZIS povečati na podlagi vpisanih rezultatov. Akcija vpisa posojila gre prek narodne banke. Razgibano delo SZDL (ma) ZAGORJE — Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Zagorje ob Savi je na zadnji seji razpravljal o programu dela v naslednjih mesecih, o nekaterih gospodarskih vprašanjih in problemih v zvezi s financiranjem v socialnem zavarovanju. Sklenjeno je bilo, da bodo podrobneje o nekaterih, gospodarskih vprašanjih in o financiranju v socialnem zavarovanju spregovorili na plenumu občinskega odbora SZDL, ki bo jutri. Izvršni odbor občinskega odbora SZDL je sprejel tudi program dela. V naslednjem obdobju bodo osredotočili dejavnost na akcijo za izdelavo osnutka novega statuta občine, osnutkov statutov delovnih organizacij in osnut- kov statutov krajevnih skupnosti. Razpravljali bodo o sestavi. 7-letnega načrta • perspektivnega razvoja in družbenega načrta za leto 1964, o delitvi dohodka, prehodu na 42-urM delovni teden in drugem. Redno pa bodo spremljali tudi gibanje gospodarstva. (a) HRASTNIK — Tudi v Hrastniku so že izdelali program dela občinske organizacije SZDL. Mimo priprav za vpis ljudskega posojila za obnovo Skopja in izvedbo fluorografske akcije bodo dejavnost organizacije SZDL hrastniške občine usmerili v organizacijo posvetovanj 0 šolstvu, zdravstvu ter o telesni vzgoji in športu. Posebno pozornost bodo med drugim posvetili tudi obravnavam osnutkov statutov, tako osnutka občinskega statuta in osnutkov statutov delovnih organizacij. Začeli pa bodo tudi s pripravami na izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij. Zadovolijvo gibanje gospodarstva Opremili so omarice za prvo pomoč (ma) ZAGORJE — Občinski odbor Rdečega križa v Zagorju ob Savi je pripravil tečaj za vse, ki skrbijo za omarice za prvo pomoč. Tečaj je uspel, vodil pa ga je dr. Kržišnik. Zdaj, ko so tečajnike usposobili za delo, so pa kar najbolj opremili vse omarice za prvo pomoč. Za ureditev 10 takih omaric v okolici Zagorja so porabili 86.000 din. Razprava o situacijah za Zagorje (ma) ZAGORJE — »Slove- gu Medije od Gasilske ceste nija — projekt« iz Ljubljane do Save. Vsa ostala področja je pred kratkim izdelal situ- pa bi po tem predlogu pri-aciji za bodoče osnove prometa in zoning Zagorja. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve Občinske skupščine Zagorje ob Savi je obe situaciji te dni dostavil nekaterim delovnim in druž-beno-političnim organizacijam v želji, da dajo pripombe k predlogom. Po podrobni proučitvi bo zagorska Občinska skupščina sklicala posebno posvetovanje, na katerem bodo vskla-dili predloge k situacijama in sestavili tudi predlog za osnove za urbanistični program. Iz situacije za zoning Za- šla v poštev za redko zazidavo in za ureditev zelenih površin. TRBOVLJE — Gibanje gospodarstva v prvih osmih mesecih na področju trboveljske občine poteka v okviru predvidevanj. Fakturirana realizacija je bila v tem obdobju za 2,9 % nad planirano; količinski fizični obseg proizvodnje pa je bil dosežen z 98", „, čeprav je število zaposlenih nekaj manjše od predvidenega in je bilo v tem času opravljeno le 78 % predvidenih investicijskih del. V primerjavi s prvimi osmimi meseci lani se je fakturirana realizacija povečala kar za 22,4 %, vnovčena realizacija pa za 24,3 %; fizični obseg proizvodnje je v isti primerjavi po količini večji za 12%, po vrednosti pa za 19,4% ob samo za 2.5 % večjem številu zaposlenih. Za to obdobje predvidene planske naloge so med industrijskimi delovnimi organizacijami dosegli v Termoelektrarni, Rudniku Trbovlje — Hrastnik, Mehaniki in Tovarni pohištva; • v Strojni tovarni, Cementarni in ELIT pa je bila dosežena proizvodnja pod predvideno. Letos so se povečali povprečni osebni dohodki na zaposlenega za nekaj nad 5000 din oziroma za 15 %; v nekaterih obrtnih delovnih organizacijah pa so se — v primerjavi z lanskim letom — znižali. Na področju trboveljske občine je zdaj le še 20,2 % zaposlenih, ki Imajo osebne dohodke nižje od 25.000 din. Nižji od povprečnega osebnega dohodka v republiškem merilu so povprečni osebni dohodki v rudarstvu, elektro industriji in obrti. Priprave na konference 00 Zveze komunistov v Zasavju gorja izhaja, da je predlagano, da naj bi bilo določeno za gosto zazidavo področje Ocepkove gmajne in ob Cesti zmage; poslovni prostori, naj bi biii osredotočeni na prostoru med Delavskim domom in stolpnico; za industrijo pa naj bi bila namenjena področja v Toplicah in na desnem bre- Te dni začenjajo v osnov- ferencah osnovnih organiza-nih organizacijah ZK v vseh cij ZK med drugim širše štirih zasavskih občinah s ocenili delo članov ZK; v pripravami na letne konfe- poročilih pa bodo — kot pri-rence, ki bodo predvidoma v čakujejo — obravnavali po oktobru in v prvi polovici novembra. V TRBOVLJAH menijo, da bodo morale osnovne organizacije ZK na konferencah obravnavati oblike delovanja članov in organizacij ZK pri nadaljnjem razvoju socialističnih družbenih odnosov ter prikazati, v kolikšni meri so člani ZK prispevali k nadaljnjemu razvijanju demokratičnih odnosov na področju delavskega In družbenega samoupravljanja, tako v delovnih organizacijah, družbenih organih ter druž-beno-političnih organizacijah. eno od glavnih področij de- šanja v zvezi z nalogami lovanja članov ZK. Na kon- članov ZK pri delu v orga-ferencah v delovnih organi- nlh delavskega samouprav-zacijah pa bodo zraven tega ijanja in izpolnjevanja plan-obravnavali še nekatera vpra- skih nalog. KRONIKA TEDNA Seja Občinske skupščine Trbovlje (pb) TRBOVLJE — V petek dopoldne je bila seja občinske skupščine Trbovlje. Seje se je udeležil tudi zvezni ljudski poslanec Silvo Hrast. Na njej pa so razpravljali o šestmesečni in osemmesečni realizaciji družbenega plana trboveljske občine. Konference OO ZK na področju občine HRASTNIK bodo Imele delovni značaj; posebno požbrnost bodo na konferencah posvetili gospodarjenju, ter vlogi članov ZK v družbenem razvoju, zraven tega pa še Izdelavi statutov, 7-letnemu perspektivnemu planu in družbenemu načrtu za leto 1964. Na področju ZAGORJA OB SAVI bodo na bližnjih kon- Jutri seja Občinske skupščine 1 v Zagorju ob Savi (ma) ZAGORJE — Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti Občinske skupščine Zagorje ob Savi bosta jutri na skupni seji med drugim razpravljala in sklepali o proračunskih dohodkih, poročilu sveta za zdravstvo, problemih v zvezi s financiranjem v socialnem zavarovanju in o rebalansu proračuna. Seja ObK ZK v Litiji LITIJA — Občinski komite ZK Litija je na zadnji seji razpravljal med drugim tudi o nekaterih problemih sistema samoupravljanja v delovnih organizacijah. Pri tem je bilo poudarjeno, da si mo- rajo člani ZK stalno prizadevati, da bi se organi delavskega samoupravljanja nenehno izpopolnjevali, prav tako pa naj bi bili člani ZK v delovnih organizacijah pobudniki razprav, analiz in razgovorov o delavskem samoupravljanju. Sklenjeno je tudi bilo, da naj bi v prihodnje sindikalne podružnice in osnovne organizacije Zveze komunistov namenlile iveč iniciative za organizacijo načrtnejšega usposabljanja neposrednih proizvajalcev za delo v organih delavskega samoupravljanja. Priprave na letno konferenco ObSS v Zagorju (ma) ZAGORJE — V soboto 28. septembra, bo kot prva v Zasavju v Zagorju ob Savi letna konferenca občinskega sindikalnega sveta. V sindikalnih podružnicah so za konferenco izvolili 120 delegatov. V prihodnjih dneh bodo delegati prejeli poročilo o dejavnosti zagorskega občinskega sindikalnega sveta v zadnjem obdobju. Pričakujejo, da bodo na letni konferenci razpravljali predvsem o samčnipravljanju v novih ustavnih pogojih ter o nekaterih konkretnih nalogah sindikalnih organizacij s poseb-nim ozirom na metode dela. Zraven tega bodo na konferenci spregovorili še o izdelavi statutov delovnih orga; rrizacij, poteku akcije v zvezi z izdelavo 7-letnih načrtov perspektivnega razvoja in sestavo družbenega plana za 1.1964, prehodu na 42-urni delovni teden in o nekaterih drugih nalogah. f m Kultura in družba sta v socializmu eno. Brez kulture socialistične (in nobene ) družbe ni. Skupnost ljudi, ki bi se iz skoposti, ali kakih drugih raz-„ logov, odrekla kulturi, ki bi potrebe kulture sploh ne čutila, bi bila brezoblična masa razčlovečenih bitij, nekaj nečloveškega v človeški družbi. Da po tej poti ne gre naš razvoj, smo poudarili, zgoraj, zato je razpravljanje o odnosu družba — kultura za nas neaktualno, ustavimo pa se pred vprašanjem, koliko življenjskega prostora bo neka družba sama sebi odmerila za duhovno življenje, za borbo proti razčlovečenju, za to, da bo človek ostal človek in ne robot. jO Z R I T E S E mm z X1 (ne v gnevu) NA AMATERJE* ' i ■ i i nič novega, če zapišemo, da po naših mestecih, trgih in lazba; se bo ,ž?,sam0. n®.kaM sa potrebe po duhovnih sred- vaseh pogosto strežejo Pri I stvih, ki naj oblikujejo du- nas, mimo tiska, radia, tele- np „ „MJaljčlrA ■ 1 ■ ■ I ■ ■Srečanje DOLG UVOD (ki pa je potreben, da e spomnimo nekaterih dejstev). Verjetno ne bomo povedali nič novega, če zapišemo, da POSKUS JEDRA in, da bodo prireditve ustre- (z nekaterimi osebnimi zal? okus“ ,Pa je Potreben v 4 a x kader, na katerega pa smo ob pogledi avtorja) bleščečih uspehih dela naših Kulturnim potrebam ljudi «*. popolnoma pozabili To-naših mestecih, trgih in lazba: se bo že sam0 nekako hovno podobo človeka danes vizorja in kina, različne ama- fe AA*ja “Jgl^absko dc' . ™ ‘ , ali nnlamnterske sku- Javnost, ampak tud! v 20. stoletju večje, kot kdaj- terske, ali polamaterske sku- ja^o« ampaK mm ra vse koli nrei sai potrebuje na- pine, združene v DPD. Neka- °, e- retJC odrasim je pred teri pri nas že iz leta v leto. Polomom, bale na dejavnost z napol prikritim veseljem uspeva le zaradi izredno po-(da. res je!) ugotavljajo, da zrtvovalne posameznice, god-je amaterska dejavnost v bcna dejavnost b, želela svo krizi, da počasi stagnira (različne revije govore o na- ša socialistična družba globoko humanega, visoko kulturnega, v celoti razvitega posameznika kot osnovno enoto družbe, ker bo le tak posameznik in taka družba kos je delo posodobniti, prostor za vaje pa je podoben klet- nalogam, ki so pred njo. Sa- stroCiT .ffiffflJsVln moupravljanje je naložilo ob- zn-*1 P * fniirirtm« ni irinKcL-a rv\ čanom velikanske pravice in velikanske dolžnosti. Ena teh dolžnosti je tudi odločanje. . .. kako bosta posameznik in stva 10 sPloh nekc Slla ne" družba živela, kulturno ali nekulturno, če bosta mne V folklorne ni, klubska (ki jo s tem rešil družbo nepo- imajo tečajniki radovijiških za vzor- se-ev-SSS: no) v takih pogojih in ob alMV“ v'-'a vj- taki pomoči ne bo mogla na- sodobne zadevščine, k, odz - pred^vati itd ^ ...v « kruh Poklicnim mst.tum- Trenutno stanje pa ni znak so duhovne dejavno- lamu a ......i, krize, ampak odraz nerazu- mevanja. Vse to je mogoče, ker kultura In družba sta v socializmu (In tudi v pre- ne bodo mogle kriti vseh naših kulturnih potreb (saj smo Slovenci prav »usekani« n. ja. sti nekaj tretjerazrednega, ostanek malomeščanstva, odmev romantike, nekaj, kar je treba z trebnimi skladi na, silo vzdr. fia$ih DpD šc nckaj časa „„ zečat, m podpirati, potem je čakati ^ ozrimo sc na naSe jasno, da je in bo v njihovi požrtv0valne amaterje in jim sredmi kultura pravi ncb;> zagotovimo mimo ;n uspeš-digatreba. Taka miselnost pa nQ de]o Ponekod so to za-med nami ni redka. Resnica devo,menda uredili, so pa v ra ličnimi nepo- na dramatiko) in zato mo- hodnlh ^ ™ Jdi na silo vzdr- ra™ "a »pogreb m sedmino ,lzcm brez kuI{ure ’ pa je absurd ... Ozrite se na nas, a ne z gnevom! Nande Razboršek pa je in mora biti drugačna: dejavnosti človeškega duha našem revirju tudi kraji, kier spregovore o kulturi na in človeških rok sta enako- odločilnih sejali šele pod toč- pravnl (Prosto po L. Filipiču v DE). Danes pa pride pri nas ravno pri vrednotenju dela človeškega duha do tako obupnih spodrsljajev, da so le-ti pogosto za posameznika usodni. Iznebimo se škodljive miselnosti, da je kultura tis!i revček, ki ga mora družba z miloščinami podpirati. Spričo stanja v našem ekonomskem razvoju in spričo povprečnega standarda našega občana je namreč docela jasno, da ne more obiskovalce kulturne prireditve ko razno. Sijaj dela naših rok nas je načel in pozabili smo na enakopravnost med dejavnostima. ZAKLJUČEK (ali konkreten primer, ki pa menda ni osamljen) Svoboda Zagorje stoji letos pred pomembno in težko nalogo. Zadnja leta jc bilo z abonmajem, ki ga jc razpisala uprava Delavskega doma do neke mere urejeno pasivno(l) gledališko izživljanje Zagorjanov in okoličanov. Gledalci so bili deležni nekaj svojim enkratnim prispev- izrednih prireditev naših po-kom kriti stroške umetniške, klicnih institucij. Letos pa je (Humoreska) Znanec, ki je v diplomatski službi, mi je povedal naslednjo zgodbo, ki jo tukaj navajam brez »prememb in nepotrebnih komentarjev. Odhajal sem na sprejem. Pozen sem že bil, zato sem sklenil, da vzamem taksi. Pol ure sem čakal, preden sem slednjič zagledal avtomobil. Stekel sem proti njemu. Ko sem, žal, odprl vrata, sem zagledal sivola aega gospoda imenitnega videza; vstopal je skozi vrata * druge strani voza. Izmenjava besed med nama je bila bliskovita: »Taksi sem zaustavil jaz!« »Kaj ne vidite, da sem ga jaz?« »Prosim, izstopite!« / »Izstopite vi!« ? »Zaradi važne stvari grem na letališče!« »Jaz grem na pogreb ministrove žene!« »Takoj iz voza!« • ’ »Kako si dovolite?« »Boš izginil ali ne?« ' »Izgini sam!« »Takoj umakni svoj gobce!« »Gobec imata krava in ti, tepec neumni!« »Živčen sem in lahko ti ga v hipu razbijem!« »Le glej, da ti ne ponijem nog iz...« »Tiho, idiot!« »Ven, tepec!« 1 »Baraba!«" Po tem kratkem pogovoru sem se uprl ob imenitnega gospoda z ramenom in ga od napora škripajoč z zobmi začel riniti iz voza. Čez hip je bil že zunaj, vendar me je prej še tako krepko sunil v bok, da sem sc ječe zleknil po blazini. Zašepetal sem naslov. Odpeljal sem sc. Skozi okno sem opazil, kako je sivec ustavil drugi taksi. Prispel sem kmalu. Izstopil sem, plačal. In že scin se pozdravljal z znanci., Minila je nemara minuta, ko je vstopil nov gost. To je bil sivolasi moški imenitnega videza, s katerim sem se imel čast spoznati pred kratkim. Gospodinja naju je seznanila: »Gospod K., naš slavni diplomat...« ■ »Gospod Z., univerzitetni profesor.« Priklonila sva se in se vljudno nasmehnila. Bil je prav prijeten človek. Krotek pogled sivih oči, visoko, inteligentno čelo, duhovitost. Skratka, pravi univerzitetni profesor... Vendar sem sklenil, da sd mu izognem, ko sem ob- koncu iskal taksi, kajti v boku me je še bolelo. Profesor je imel pest kakor nosač. Sli vsaj z dobro mero okusa pripravljene prireditve. Razliko mora torej nekdo kriti, Poklicne institucije imajo regres, od naših podeželskih kulturnih navdušencev pa zahtevamo čarovniške sobnosti. Naša nova ustava P® je uzakonila, da je družita dolžna skrbeti za to, da 80 sadovi umetniškega In kulturnega ustvarjanja dostopni vsem občanom! prišel Delavski dom v take finančne težave, da bo abonma ukinien. Razumljivo jc, da domačini z razpoložljivim kadrom nastale vrzeli ne bodo mogli izpolniti, zato bo dom verjetno organiziral ob-Sno- časna gostovanja poklicnih gledališč, če bodo dopuščala finančna sredstva. Prej ali izdatno okrepitev domače dc- ° DELU AKADEMSKEGA SLIKARJA — TRBOVELJČANA JANEZA KNEZA smo v našem javnosti. To pa ni Ic stvar Estu že precej pisali. V prihodnji številki tednika pa vam bomo podrobneje predstavili Svobodarjev, ampak celotne- samega slikarja Ul njegovo umetniško ustvarjanje. Na sliki: Janez Knez, (v ateljeju), ki ga kraja. Da bo delo Steklo bo v soboto popoldan odprl že tretjo samostojno razstavo v Delavskem domu ; f Msake zavlačevanje utegne škodovati Tudi v delovnih kolektivih v Zasavju je čutiti v zadnjem času vse več pobud, da je treba takoj začeti s temeljitimi pripravami za prehod na 42-urni delovni teden. Ena od nalog v zvezi s prehodom na 42-urni delovni teden je povečati proizvodnjo za okrog 24 odstotkov ob zmanjšanju delovnega časa. Ob upoštevanju dejstva, da lani v Zasavju fond delovnega časa ni bil tedensko izkoriščen več kot nekaj nad 41 ur, je mogoče zatrditi, da bo mnogokje že sama boljša organizacija dela, ki lahko zagotovi med drugim racionalnejše koriščenje delovnega časa in večjo produktivnost omogočila prehod na 42-urni delovni teden Težave v financiranju socialnega zavarovanja Nekatere težave v zvezi s financiranjem v socialnem zavarovanju so bilelzdatki močno obremenjuje-v zadnjem času na področju zagorske občine že nekajkrat predmet razprav. jo sk,ad zdravstvenega zava-O tem bo na jutrišnjem zasedanju razpravljala tudi Občinska skupščina Za- r°NaanJasobotnem posvetova-gorje ob Savi; pred tem so pa govorili o problemih v zvezi s financiranjem nju je bilo sprejeto vrsto v socialnem zavarovanju na sejah sveta zavarovancev, zadnjo soboto pa še na predlogov, ki naj bi v pri-širšem posvetovanju s predstavniki- delovnih in družbeno-političnih organiza- hodnJe — kolikor jih bodo cij, zdravstvene službe ter socialnega zavarovanja. dosledno izvajali — pomaga- Izdatki sklada zdravstvenega zavarovanja presegajo namreč na področju ki ^"porajajo* v" zvezi‘s “h zagorske občine vplačane dohodke, kljub temu, da je mimo osnovnega pri- nanciranjem v socialnem.za-spevka uveden še dodatni prispevek. Po dosedanjih izgledih je mogoče pri- varovanju. Med drugim je čakovati, da bodo tudi ob koncu leta izdatki večji od dohodkov. bl,.° ludi. sklenjeno, da se naj uredi vse potrebno, da Osnovni vzrok za te teža- 8,3 na 8 odstotkov) se bo izplačano blizu 4 milijone b’ bil einlPrej ustanovljen ve je iskati med drugim tudi zbralo letos, okrog 3 milijo- dinarjev več sredstev, kot PreP°trebnj medobčinski AVGUSTA 438.600 TON PREMOGA voki —. v prvih osmih mesecih letos so za?01 fudarji nakopali 438.600 ton rjavega pre® $ Čimer so dosegli 62,66 Vo letnega , nr0il Se-, v , ■ Industrijske delovne orga- 1 ja precej furnirja domačim " 6d načrta. V istem obdobju so apnar- nizacije s področja litijske tovarnam za izdelavo I I ■g J*'pije N 37.6* Žgan ” driralapna gg Izla*)izde || 167 ‘«nstaia, K Izvoz litijske industrije po- iz- večji za 84 odstotkov. Žara di nezadostnih surovin zi bo dosežen. Tej delovni organizaciji bo treba zagotoviti zadostno preskrbo s kvalitet- podlogo in pa zaradi pomanj nimi surovinami, zraven te- kanja strojne opreme za kr» ga pa še enakomerno dobavo neno in usnjeno konfekcije ji ti «tnje gradbenega materiala proizvedli občine imajo za letos pred- histva, te potem pohištvo 'afe ^ane8a kosovnega in 17.163 ton hi- na 230.000 dolarjev. Do kon- V Lesni industriji Litija so driraiapna y Tovarni elektroporcelana na ca meseca : s? iz Lesne do konca julija dosegli 35,5 r-igPSO: , r . industrije, Predilnice m In- odstotka letnega plana izvo- , ‘delali 288 ton elektroporcelana in dustrije usnja Šmartno izvo- za. Domači pohištveni indu--cijkega materiala. V Lesno indu- »H skupaj za 540.000 dolar- striji so vtem času poslali ctrip*DnH • s jev izdelkov, oziroma za 111 za okrog 110.000 dolarjev fur- * H Qjetju pa so do konca meseca avgu- odstotkov izdelkov več kot v nirja. V avgustu so pričeli surovin, da bo tako kvalite- plan ni bil dosežen PREBERITE TUDI TO! sta 1 6.154 kub. metrov lesa in izdelali 7.036 ' kuhinjskih elementov. Po do istem razdobju lani. Da ni pripravljati v večjem obsegu ta preje dalj časa enaka. To slej sklenjenih izvoznih po bil dosežen plan izvoza, je za izvoz jesenov furnir in re- predstavlja enega od osnov- slih pa je mogoče pričakena-vplival manjši izvoz iz Indu- za n les smreke. V primerjavi nih pogojev za večje uveljav- ti, da bo do konca leta pred-slrije usnja Šmartno in Les- z lanskim letom je izvoz več- ljanje v izvozu. videni plan izvoza v celoli do ne industrije Litija. V šmar- ji za 106 odstotkov. V Industriji usnja, krzna, sežen. ski Industriji usnja imajo Neposredni izvoz iz Predil- konfekcije in lahke obutve v Letos se je prvič vključila namreč sklenjene izvozne po- niče Litija je dosegel do kon- Šmartnem pri Litiji so do- v izvoz tudi Poslovna enota sle za izvoz v poznejših me- ca julija 32 odstotkov predvi- segli v prvih sedmih mesecih yt--a Rucjnikov svinca Tn to v dejstvu, da področje zagorske občine ni najbolj industrijsko razvito; so povprečni osebni dohodki sorazmerno nizki; da je na tem področju precejšnje število upokojencev in delovnih manj invalidov; da je spričo po- ne dinarjev manj sredstev v skladu zdravstvenega rovanja; % na račun dodatnega jih je pa refundiral Republl- Zdravstveni center za Zasav- zava- ški zavod itd. Ob manjših dohodkih so se pa letos močno povečali je. — Mn /i?J£ L O V NIH —» /V ««_ ___ ' secih; Lesna ind. Litija pa v denega letnega plana. Po do- letos polovico za letos pred- J. .. . TA (Mj .1* Tf 6 6 k T T7 T/ vse večji meri sodeluje v ne- sedanjih izgledih direktni iz- videnega izvoza, ki je pa v P1 nice ezl * 1 s' _ ' 1 i k JL JL V V i J |r posrednem izvozu, saj dobav- voz v predvidenem obsegu ne primerjavi z lanskim letom vozom bari ta v Avstrijo. prispevka za zdravstveno izdatki za zdravstveno zava-zavarovanje bo zbrano letos rovanje. Samo za zdravije- sredstev kot lani na račun prispevka po posebni nje v stacionarnih slvenih zavodih so si zdrav-pr- sebnili pogojev dela — zlasti stopnji (zaradi prekoračitve vem polletju povečali (v primerjavi z istim obdobjem lani) izdatki za nad 12 milijonov 400.000 din. Kljub te- 1 še v rudniku — precej mož- določenega števila bolnih V mnogih delovnih kolekti-1»psti za poškodbe in bolez- ponesrečenih); . u _ m i« /i.i ■ ^/ttinnid vana A -f '1»-'i/I. ? Nova poiiba Trga revolucije v Trbovljah in da je zdravstvena ® zaradi manjšega pri- na področju občine spevka za upokojence (lani mu, da sta stacionarija v za- 16 odstotkov od pokojnine, letos na leto 33.999 din pav-naslednji šala) bo prejeto okrog 8 milijonov din manj prispevka; 9 za nadomestilo osebnega dohodka za delovne invalide je bito v prvem polletju vih v Zasavju so razprave oj prehodu na 42-urni delovni . sIuzba --- r------- teden povezali z akcijo za iz- preceJ dobro razvita. delava osnutkov statutov de-] M,mo navedenega so na lovnih organizacij, ob čemer, težave vplivali so proizvajalci že dali mnogo. momenti: predlogov za izvedbo prehoda) • zaradi zmanjšane stop-na 42-urni delovni teden. nie osnovnega prispevka za ! zdravstveno zavarovanje (od Na polletnih delovnih kon-, fererrcab sindikalnih podruž-J nic v Zasavju $o te dni razpravljali tudi o nalogah ko-J lektivov v zvezi s prehodom. na 42-urni delovni teden. Iz j dosedanjih razprav izhaja, da naj bi vse štiri zasavske občine čimprej imenovale poseb-1 ic nahgo''preboda °nt^TuZi’ TRBOVLJE - Spomladi prihodnjega leta naj delovni teden ter svetovale in bi pričeli z gradnjo prepotrebnega novega vodo-pomagale delovnim organiza- voda za potrebe Trbovelj. To so poudarili na pet: cnarn pn izdelavi potrebnih ]z Ojstrice v Savinjski dolini po rovu ske skupščine Trbovlje prvi v' ali po vodovodnih ceveh s pomočjo črpalk. Ker bi Zasavm imenovali to komisi-' prva varianta gradnje vodovoda terjala okrog 700 jo). \ delovnih organizacijah milijonov dinarjev, je bilo poudarjeno, da bi se Vp,efpomnPevati n.d *družbe-1 v tem času Pregledale še druge možnosti za zajetje no-ekonomske vidike ustavne- vode. Na seji so imenovali poseben odbor, ki mu ga določila o uvedbi 42-umc-'y predseduje predsednik Občinske skupščine Trbov-,.j~. ll..................... jje Ado Naglav. gorskem Zdravstvenem domu polno zasedena, je še vedno dovolj primerov pošiljanja bolnikov na zdravljenje drugam. Mnogi izkoriščajo tudi klicanje za nudenje pomoči na domu. Vse to in še drugi tjfniuj aipbof Wdn Spomladi začetek gradnje vodovoda občinsko program ki naj bi la v sodelovanju z skupščino določila raziskovalnih del, bile osnova za sestavo in ve sticijskega programa. To delo je leta 1957 podjetje poverilo tehničnemu vodji in pri- Svct za urbanizem, gradbeni5 ^ činske skupščine TrbovljE in upi3' hiš Trbovlje sta te dni razpravi]3. Iz dosedanje prakse izhaja, da n1 njami na pobočjih precejšnje težave, škega sestava tal in močnih naklonov, žav in komunalne neurejenosti ženili**6 stroški gradenj. Zate zadel* bo treba V njo usmeriti v ravninske predele T področje okrog Trga revolucije, kon' od Strojne tovarne do Deanovega, rili in dotrajanih zgradb, vendar govor* tovitve v prid rušenju teh zgradb, področju kljub rušenju cenejša kot povečujejo stroški gradnje zaradi ni in komunalne neurejenosti zemljišč- Ob upoštevanju dejstva, gradnja da ie v prihodnje najbolj ga botLifcltyM..Dl bilo umestno nadaljevati z grad- 30 P°s^fcr®iih dveh njami v ravninskem prede- etažah unalne in stanovanjske zadeve Ob- centralno toplarno z zmog- revolucije (tako poslovne r Sklada za zidanje stanovanjskih niah v razdobju 1963—1970. Ijaviti v višini 15 odstotkov; s tako zbranimi sredstvi pa bi bilo mogoče v celoti koto področ- grad- Zdaj pripravljajo v zvezi geolo- 5 komunalno ureditvijo med »lenih leno drugim tudi projekte za ure- 110 večalo . , onrat, in sicer na po 'etih grad- dllev cestne8a omrežja, ka- predhodnih izračunov. Ijivostjo okrog 4 milijone kot stanovanjske, zgradbe), kalorij. Zdaj je namreč na Določene težave so se ob Trgu revolucije okrog 8 cen- razpravah o urejanju Trga munalno urediti tralnih kurjav. Predvideva- revolucije v prihodnje poj a- je. jo, da bi vse to koncentri- vile okrog zagotovitve po- Na podlagi sedanjega starali in ustanovili poseben trebnih sredstev za komu- nja je mogoče pričakovati, obrat, in sicer na podlagi nalno ureditev. Ugotovljeno da bodo v Trbovljah že pri- 50 odstotkov potrebnih sred štev za to je zagotovljeni! iz lastnih virov, ostalo p: bodo skušali zagotoviti i obliki posojil. Omeniti p« še velja, da je Sklad za zida nje stanovanjskih hiš Trbov lje doslej zbral nad 20 inte nalizacije in vodovoda. — V centralne toplarne - bi ogre- še načrt za vali celotno področje Trga spevek, ki ga bo treba uve- la na Trgu revolucije. Okrog lucije. lu, bi bil tako do 1970. leta zgrajen nji del mesta. C-1 kjer se zemljišč idnja/ Cfdstropne-ho,e ,!• bi bilo jih , predvidoma čene AZ bi jih grad-*'eer na območje popravi pa je nekaj sta-“anje Ugo-1,3 na tem Iz je bilo, da bo verjetno edini hodnje leto začeli s poslov- resentov za gradnjo poslov vir sredstev komunalni pri- no gradnjo in gradnjo hote- nih objektov na Trgu reve mm osred- od prod]1 $ či- mer tegnilo k sodelovanju vidne Predlog za ureditev središča protile*** strokovnjake, ki so pripravili Trga revolucije je že Izdelal skih s več zaključkov. Tako so ugo- *n*- nrh. Marko ŽUPANČIČ, bi Aire ; a pa družbene i ivuv. i nivu M, Ligu........................... - --— na območju Trbo- Po predlogu, ki je svojstven, prchra* °stJ0 600 več nezajetih virov, b* bilo to področje v pra- obroko'- j. a« cmc-iln !n aa.-ta VeiTI Smlslll nOtlm iU) CrpHi. A 1l3 ‘ J I > ga delovnega tedna, hkrati tem pa vsak ukrep za skrajšan e delovnega tedna povezati s prizadevanji za nadalj-n e izpopoln,evan,e sistemov nolran e delitve. Poudariti velja, da utegne vsako zavlačevati,e v zvezi z začetkom zbirama podatkov v zvezi s prehodom na 42-iirni delovni teden škodovati, zlasti še tam, kjer so sami proizvajale. ie začeli z razpravami, vendar pa organi delavskega samoupravljanja eo tem še niso razpravljali in niti niso naročili ustreznim strokovnim službam, da začnejo z izdelavo potrebnih analiz v zvezi s prehodom na 42-urni delovni teden. -Mn- tovili, da velj nj vodovgdno omrežje je zasta- vem smislu poslovno sredi-relo, uvedla se je delna kon- mesta; sam Trg revolu-trola potrošnje vodovoda itd. ciJ‘e pa bi tako postal v pri-Od leta 1953 so bile izvrše- Podnje najprivlačnejša točne sistematične meritve za- ka Trbovelj. Industrijsko poslovno zdru- koncepta. Da bi vsaj delno ženje »Rl DIS« iz Trbovelj je krin porast potrošnje pitne jc(jh jn nezajetih virov, geo- j7 DrL,(|iolia ;nt 1ri, m..-pripravljeno prevzeti za ta vode m pa izpad tndustro- dclske meritve, -rianguliranje kJZ iupančiča m .gd1 bile V»ne stanovanj56 , oz. slo]_ pičev 1 * novimi vodovod ves inženiring. Trboveljski vodovod je bil že. nekajkrat v ske savske vode leta 1954, so bili v naslednjem obdobju še «r*» 5SS SSuTtU*® » . . , . . — —r----------- za ureditev z m vel mani jn terenskimi središča Trga revolucije v posnetki, geološke in biolo- Trbovljah med drugim tudi izhaja: spojno vilnih organov vendar dlje X " . ° g, c' 1,0 no urejanje študijskega gra- od razprave nt’pr^ Krf,ič "načrti gmiTn^omret (,iva' Vgiajenih ie bik) 965 k vodovodnega "j'^oTbl vodomerov^ investiranih je b* Ci poslovno središče naj um rež ja* ' nareku je^skorajšno razprave no stanje vanje vseh rešitev. Po osvoboditvi ie tr- yes sjstem boveljski vodovod predelov mesta. ___________ je zgrajen brez ... obsc8al osnovnega načela višinskih vodno omrežje, ki je zajema- con> pretočne zmogljivosti lo večji del Trbovelj in se profilov ne ustrezajo zahte-napajalo iz vodnih virov, ki vam, razen tega pa so aku-so bili zajeti na padavinskem mulicijski 'rezervoarji 'pre-področju Trboveljščice. Zmog- majhni. S porastom indu-jnost je znašala 221/s. Zgra- strije in izgradnje sodobnih jeni objekti so odraz postop- stanovanj ter ne gradnje brez načrtnega objektov 18 milijonov dinarjev iz sred- (bru,° površina 4500 kv. me-stev Komunale in drugo. trov). Na tem prostoru naj bi bilo vrsta specialnih prodajaln, poslovalnic in ohra- Stan/i’d^» je av,d^Ssbloka kOj na|f Vi t)^’ gradili v >(!* K ^anove- ^»^'avlja prei na vrtu obrani' AKTUALNO pripadajočih družbenega standarda so nastale takšne potrebe po pitni vodi, da jim obstoječi trboveljski vodovod ne more več zadostiti. Takšne vodovodne prilike so pripeljale, da je Komuna- • Po dosedanjih ugotovitvah • bi bilo potrebno za grad- % njo trboveljskega vodovo- lov, poslovalnica Kompasa, • da okrog 700 milijonov dl- nekaj razstavnih prostorov ® narjev. Del teh sredstev trboveljske industrije — • se nabira iz prispevkov , e. , 'et-J • vodne skupnosti, vendar Prcdvsem Suojnc ,ovarne' kegu » to ne bi bilo dovolj. Po- nove Tovarne polpretodm- Inž- ;upanči- • trebno bi bilo potemtakem kov in ELIT, zraven tega pa ® zagotovili še dodatna je nos lovni nrostori trbo- plolf!‘ vat i *odo • sredstva Iz lokalnih virov. v mu; e- ,| ureditev selja 4"v f1 ““■fP*.. f® • Novi vodovod bi bil po • dosedanjih ocenah gotov • v treh letih. poslovni prostori trbo- P1^,, la lr"v“ le siicij^k' 3 Poslov- veljške industrije; del P e na severni strani Tr;ta ni revolucije je predvidena hotela - 'te* PREDLOG INŽ. ARH. MARKA ŽUPANČIČA ZA UREDITEV SREDIŠČA TRGA REVOLUCIJE V TRBOVLJAH ŠPORTNI RAZGOVORI NOGOMET Slovenska conska liga Rudar : Sobota 4:2 (1:2) (pb) TRBOVLJE — Več kot tisoč gledalcev je v nedeljo spremljalo srečanje v slovenski conski ligi. med domačim Rudarjem in Soboto iz Murske Sobote. Domačini so zmagali s 4:2 (1:2). Sodil je Tavzes iz Ljubljane. Rudar: Bantan, Potokar, Lukančič, Bostič, Sori, Pristav, Mak, Irt, Hribar, Ži-bret, Halilagič; Sobota: Vrdjuka, Rantaša, Perič, Horvat I, Zver, Tkal-čec, Horvat II. Pučko, Hert-man, Mavčec, Martinuzzi; Strelci gotov: v 6. in 77. minuti Halilagič ter v 67. in 69. minuti Zibert za Rudarja, za Soboto pa Martinuzzi v 21. in Mavčec v 27. minuti. Začetek tekme je obetal, da bodo domačini zaigrali lepo in učinkovito. Halilagič je že v začetnih minutah potresel mrežo, vendar je sodnik pravilno razveljavil gol. Na naslednji gol ni bilo treba dolgo čakati. V kazenskem prostoru gostov sc je znašel ponovno Halilagič in povedel domače v vodstvo. Ko so gledalci pričakovali spet zadetek za Rudarja, so gostje izenačili po krivdi obrambe. Spet je bila obramba tista, ki je dovolila, da je Maučec prisebno realiziral dano priložnost. Vratar Bantan ni mogel posredovati. Po tem zadetku so se gostje umaknili v obrambo, očitno z namenom, da bi obdržali rezultat ali delitev točk. To se jc pokazalo tudi v drugem polčasu, ko je bila večina igralcev Rudarja in Sobote v polju gostov, čeprav je Rudar često napadal, je okrepljena obramba^ gostov kljubovala vsem prodorom domačinov. Igralci Sobote so igrali na dolge pasove, kar domačim ni bilo pogodu. V 67. minuti jc v gneči pred golom Žibret z volejem zadel mrežo. Isti igralec je čez dve minuti iz prostega streia povedel domačine v vodstvo. Žoga je šla mimo živega zidu in presenečenega vratarja v zgornji desni kot. Rudar je še naprej napadal in Halilagiču je uspelo, da je dosegel še četrti gol za domačo cnajstorico. V nedeljo igra Rudar, doma z B moštvom Olimpije. Ljubljanska nogometna p o dz veza Rudar (H) : Kočevje 6:1 (3:0) (jg) HRASTNIK — Pred 250 gledalci je Rudar zasluženo premaga! moštvo Kočevja z visokim rezultatom 6:1 (3:0). Začetek je bil nervozen, gostje pa bi kmalu dosegli vodstvo. Zatem je prevzel pobudo Rudar in v 25. minuti je Petan dosegel prvi gol za domačine. Napadalci Rudarja so bili v prvem polčasu še dvakrat uspešni, gostje pa niso znali izkoristiti nekaj lepih prilož- nosti za dosego gola. V drugem delu igee se je na obeh straneh čutila ležernost, domači igralci pa so v Zaključnih akcijah mn vse preveč sebični. V 58. minuti je Grešak povišal na 4:0, v 62. Obrčkal na 5:0 in v 70. minuti spet Oberčkal na 6:0. V 75. minuti so gostje iz enajstmetrovke dosegli častni zadetek. Tekma med Rudarjem in Kočevjem je bila tipična prvenstvena, tempo igre jc bil hiter, na trenutke je bila igra lagodna. Sodnik Luka-rič iz Ljubljane je bil odličen. Mengeš : Bratstvo 1:2 (1:0) (cm) Mengeš — Bratstvo iz Hrastnika je v nedeljo zasluženo premagalo v Mengšu domačo cnajstorico s tesnim rezultatom 2:1. Gostje šobili vseskozi v premoči, rezu)tat pa bi bil lahko bolj ugoden. Bratstvo je v nedeljski tekmi pokazalo, da se vrača v »staro formo* in da resno kandidira za novega prvaka. Ilirija : Proletarec 6:2 (4:2) (č) Ljubljana — V tretjem kolu ljubljanske nogometne podzreze je moštvo Proletarca gostovalo v Ljubljani, kjer jc izgubilo srečanje z domačo Ilirijo. Začetek tekme je bil nervozen Proletarec pa je povedel iz enajstmetrovke. Po tem zadetku so gostie popustili. Tfiriia je kmalu izenačila in tudi Dovedla. Rezultat je po prikazani igri previsok. Proti koncu tekme iv bil poškodovan vratar Proletarca, tako da ga je v vratih zamenjal igralec. Proletarec je vložil protest, ker je bilo igrišče preveč poraslo s travo, razen tega pa ni bilo označeno. Svoboda (K) : Bela Krajina 4:1 (č) KISOVEC — Enajsterica Svobode je imela v nedeljo v gosteh moštvo Bele Krajine in ga premagala zasluženo z visokim rezultatom 4:1. Tekma je bila zanimiva, domačini so bili v vsakem pogledu boljši, napadalci Svobode pa bi lahko dosegli še več zadetkov, če bi bili bolj učinkoviti. Golc za domačine so dosegli Zmrzlak 2 ter Bcštnar in Palčič pol. Celjska nogometna podzveza Papirničar (R) : Rogatec 6:2 (3:2) : POŠTNI PREDAL 82 FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA UREDIMO SI ŽIVLJENJE BREZ HRUPA! Tovariš urednik! Z vse večjim uvajanjem raznih tehničnih aparatov se povečuje tudi število, motenj, ki onemogočajo deber radijski sprejem. Pri tem so najbolj prizadeti lastniki radijskih sprejemnikov, ki so že starejši in so brez UKV valov. Poraja se vprašanje, kako urediti, da bi bilo najmanj motenj v poslušamu radijskega sprejema. Zdaj so mnogi namreč prisiljeni, da zraven zabavne 'glasbe poslušajo Še delovanje sosedinega sesalca za prah, sosedovega aparata za britje itd. Zaradi tega bi bilo treba doseči, da bi občani vse take gospodinjske stroje, ki povzročajo motnje, »blokirali*, verjetno, bi pa bilo umestno, da bi le sami proizvajalci teh strojev poskrbeli, da stroji ne bi povzročali motenj. Tudi o tem bi veljalo razmišljati. T. K., Trg svobode 27, Trbovlje PRIDITE TUDI K NAM! Tovariš urednik! Predlagam, da bi sc eden od novinarjev oglasil tudi pri nas v Radečah. Obiskal naj bi trgovine in se pozanimal za vljudnost prodajalcev. Tudi pekarno in mesnico naj bi obiskal, saj' mnogi potrošniki negodujejo zlasti še nad Um, ker je treba predolg) časa čakati, da jih postrežejo. Pridružujem se pisat- v prejšnji številki, ki se pritožuje nad slabim stanjem ceste Radeče—Zidani most. Menim, da bi bilo mogoče najti potreben denar tudi *a ureditev te ceste, če se ga je našlo za nekatere druge stvari. Veliko se govori tudi' o tem, zakaj Radeče še nimajo novega poslopja za Železniško postajališče. Kot sem izvedel, bi ]2 skupaj z občino to že uredile, če ne bi razmišljali o rekonstrukciji tirov na tem področju in o urejanju novih železniških tirov. Upam, da bomo v »Zasavskem tedniku* tudi še v. prihodnje lahko prebirali novice iz Radeč. ]■ K., Radeče 203 OBJAVA JE POMAGALA! Tovariš urednik! V predzadnji številki vašega tednika ste objavili vest in tri fotografije o tem, kako »skrbijo* Zagorjani za red. Z objavljenim prispevkom se v celoti strinjam. Zdi se mi, (la se mnogi stanovalci še ne zavedajo vseh svojih dolžnosti. Kako žalosten je pogled na nove stanovanjske hiše, okrog katerih je polno drv, desk, kupov kamenja in druge navlake, na balkonih pa — k er jih imajo — pa visi perilo. Bil sem že v več mestih, toda opazil sem. da drugod mnogo bolj sktbiio za izgled kraja. Ponekod celo tekmujejo v tem, kdo bo imel lepše urejene balkone, okna oz. prostor pred stanovanjsko zgradbo Pri nas pa nič. Dogodi se celo, da se posmehujejo tistim, ki predlagajo akcije za lepšo ureditev kraja, čeprav menim, da samo urejanje in izgled kraja ni samo naloga občine in sredstev občinskega proračuna, pač pa tudi samih prebivalcev, ki v posameznem kraju žive. Občinski skupščini Zagorje predlagam, da naj bi v prihodnje redneje pregledovala okolico stanovanjskih hiš, ne bi pa bilo tudi napak, če bi začeli z akcijo za odpravo sušenja perila po oknih in balkonih. A. R., Toplice pri Zagorju ZAKAJ NI ODGOVOROV? Tovariš urednik! Ze nekaj časa redno prebiram • Zasavski tednik*. Še posebej skrbno preberem rubriko >Poštni predal S2*, ki je pravzaprav naša rubrika naročnikov in bralcev. Opažam, da se zadnje čase naročniki in bralci vse pogosteje oglašajo s prispevki, čudi pa me, zakaj posamezniki ne odgovarjajo na pisma, ki so bila objavljena v tej rubriki. Odgovori na pisma bralcev so redki. Vsak teden čakam, kdaj bo npr. odgovorila uprava Kina Litija na pismo B. Janša, vendar odgovora še ni. Prav tako čakam na pojasnilo hrastni-ške občinske skupščine o tem, kako je z gradnjo vodovoda. Vendar tudi tega pojasnila še ni. Imam občutek, da se verjetno nekaterim ne zdi, da bi odgovarjali, čeprav bi z odgovori prispevali, da bi se vrsto stvari bolj pojasnilo. Predlagam, da bi o takem odnosu razpravljali tudi občinski odbori SZDL in zavzeli potrebna stališča. Sicer lahko naročniki in bralci pišemo, odgovorov pa ne bomo dobili. /• V., Litija P. s.: Uredništvo je za nekaj pisem prosilo prizadete za odgovor. Ven-dar~nam kljub vsemu vsi niso odgovorili. Zalo menimo, da bi bilo morda res umestno o t~m spregovoriti na občin- skih odborov SZDL. NOVI PROSTORI ELEKTRO LIVARSKE INDUSTRIJE TRBOVLJE — ELIT — bodo kmale vseljivi, saj so dela že v zaključni fazi POSLOVNA ENOTA »ELEKTRO - LJUBLJANA« (prej »Elektro - Trbovlje«) je začel* z gradnjo novih obratnih prostorov. Temelje zanje so že zgradili NEDAVNO NEURJE Je na Kešetovem prestavilo potok na cesto. Kljub temu, da je od neurja minilo že precej časa, se še ni nihče spomnil, da bi potok speljal nazaj v stiugo Vas obveščevalec ČESTITAMO! V soboto je stopil v zakonski stan naš novinar, PAVLE BURKELJC. Ob tem pomembnem dogodku čestitamo obema. Kolektiv ZT Mali o glasi Trgovsko podjetje PETROL v Ljubljani sprejme v službo: trgovskega pomočnika za bencinski servis v Trbovljah. Ponudbe pošljite na naslov: Petrol, Ljubljana, Vošnjakova 2. Prosim poštenega" najditelja, da proti nagradi vrne plavi najlon plašč, izgubljen 27. VIII. 1963 ob 10.30 zvečer na poti Pod gozdom št. 11 do 7. — Tončka Vodopivec. Poceni prodam nove odeje. — Naslov v upravi lista. PR E K L I C | Preklicujem Izgubljeno zdravstveno knjižico številka 544S83 na ime Doroteja Osredkar, Prhovc 12, Izlake — za ne velja-na. 9WBRS5MF Kino Delavski dom v Trbovljah: 19. septembra angleški VV film »KROG ZAVAJANJA«: 20.-23. septembra ameriški film »SABRINA«; 24.—26. septembra sovjetski film »DVOJE ŽIVLJENJ«, I. dei. Kino »Svoboda«-Trbovije II*: 20.—23. septembra italijan- ski barvni CS film »OSVAJALEC MARAKAIBA«; 24. in 25. septembra domači film »KMETJE«. Kino »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah: 21. in 22. septembra nemški barvni film »PETROGRAJSKE NOČI«; 28. in 29. septembra egiptovski barvni CS film »DEŽELA SANJ«. Predstave v sobotah ob 17. in 19.15, ob nedeljah ob 15., 17. in 19.15. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 19. septembra mehiški film »NAZARfN«; 21. do 23. seotembra angl. barvni film »OBOROŽENI ROP«; 25. in 26. septembra sovjetski film »ZADNJA SALVA«. Kino Delavski dom v Zagorju: 19. septembra ameriški film »KO J£ KRALJEVALA KOMEDIJA«; 21. in 23. septembra ameriški oarvni CS film »NA NIŠANU«; 25. in 26. septembra angleški CS film »SINOVI IN LJUBIMCI«. Kino Litija: 20.—22. septembra ameriški barvni VV film »ZA TEBE ŽIVIM«; 24. in 25. septembra jugoslovanska komedija »Dr ...« Kino Šmartno: 19. septembra francoski barvni film »AMBICIOZNA«; 21. in 22. septembra zahodno nemški barvni film »PLANET SMRTI«; 25. in 26. septembra ameriški film »V ZNAMENJU ZOP.O A«. A I B A N J E prebivalstva t TRBOVLJE Rojstva: Amalija Kmetič, Praproče 27 — deklico; Darinka Kmetič, Radeče 17 — dečka; Angela Hribovšek, Knezdol 17 — dečka; Albina Laznik, Vodenska c. 10 — deklico; Frančiška Bur-kcljc, Podvine 33 — dečka; Obrtno podjetje »METALIJ A« Trbovlje razpisuje 2 prosti delovni mesti za KV strugarja Pogoj: najmanj dveletna praksa. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Podjetje nima na razpolago stanovanj. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. RAZGLAS o javni dražbi hiše št. 107 v Hrastniku Dne 3. oktobra 1963 bo v Hrastniku v pisarni oddelka za finance občinske skupščine Hrastnik ob 8. uri javna dražba hiše št. 107 v Hrastniku (na Frtici), vpisane na splošno ljudsko premoženje v upravi občine Hrastnik, stoječe na parceli št. 1012/15, vložek št. 292 k. o. Dol pri Hrastniku. Cenilna vrednost je 1,140.076 dinarjev. — Dražbeni pogoji so objavljeni na občinski deski občinskega urada Hrastnik. Občinska skupščina Hrastnik Oddelek za finance Frančiška Medvešek, Mb-čilno 16 — dečka; Ferdinanda Plahuta, Opekarna 29 — deklico; Cecilija Kešnar, Gabrsko 3 — dečka. Poroke: Pavel Burkeljc, novinar, Gimnazijska 18 in Mara Bolarič, učiteljica, Šuštarjeva 1; Ivan Poličnik, pred. učit.. Partizanska 4 in Marjanca Arhar, pred. učit., Trg svobode 27; Vinko Majdič, del., Ostenk 18 in Metka Smodič, bol. strežnica, Škofja riža 2; Vinko Duplišak, del.. Partizanska 1 in Ivanka Guzej, del., Partizanska 1; Alojz Ahlin, laborant. Novi dom 7 in Julijana Blaznik, korespon-dent, Bevško 62. Smrti: Kristina Rinaldo, Boben 27, Hrastnik, stara 69 let; Franc Frankovič, Ob železnici 3 — star 79 let; Janez Pavlič, Brnica 12 — 51 let; Ljudmila Vertačnik, Žabjek 13 — stara 53 let. ZAGORJE Rojstva: Stanislava Jerin, Kisovec 60 — deklico. Poroke: Karel Pistotnik, del., Zagorje, Cesta 9. avgusta 44 in Ema Seručar, del., C. 9. avgusta 44; Jože Ograj-šek, študent, Ljubljana, Prešernova 21 in Marija Magdalena, usl., Ljubljana, II. Pohor. bat. 314. Smrti: Anton Drnovšek, inv. upok., Kotredež 22 — star 74 let; Karolina Drnovšek, roj. Mikec, gosp.. Loke 58 — stara 77 let. BREŽICE Rojstva: Jožica Rožanc, Brezje 16 —’ deklico; Milka Podgoršek, Brezje 21 — dečka; Marija Dmjač, Sevnica — dečka; Marija Radi, Veniše 5 — dečka; Marija Kerin, Ravni 5 — dečka. Poroke: Slavko Volčanjšek, delt, Silovec 18 in Marija Vretič, gosp., Sromlje 54; Anton Vogrinc, sklad., Trnje 19 in Jožefa Zorko, drevesničarka — Gor. Lenart 30. Smrti: Terezija BJažinčič, gosp.,- Bizeljsko — stara 84 let; Uršula Potočnik, druž. upok., Podsreda 27 — stara 82 let; Terezija Kajs, gosp., Brežina 20 — stara 77 let. HRASTNIK Rojstev, porok to smrti ni bilo. Rojstev in smrti ni bilo! Poroke: Silvester Morela, kovač, Kresniške poljane 9 — star 23 let in Vasilka Despotovska, gospodinja, Kresniške poljane 9 — stara 19 let: Franc Tavčar, gradbeni tehnik, Gabrovka 19 — star 23 let in Marija Pelko, uslužbenka, Vrhovo 41 — stara 23 let. SPORED RTV RTV SPORED ČETRTEK, 19. septembra 925 četrtkov dopoldanski operni spored; 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 1225 Domači napevi za prijetno opoldne; 12.45 Nekaj španske glasbe; 13.30 Zveneče kaskade; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 17.46 Zabavna glasba; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Mali koncert lahke glasbe. PETEK, 20. septembra 8.30 Iz filmov in glasbenih revij; 925 Petkovo koncertno dopoldne; 10.15 Pojo zabavni zbori; 1035 Naš podlistek — O ljubezni — II.; 12.25 Domači napevi; 12.45 Vesele pesmi iz Dalmacije; 13.30 Orkester RTV Ljubljana; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasba iz sončnih dežel; 1520 Zabavna glasba; 17.05 Dragulji iz oper; 18.10 Popevke in plesni ritmi; 20.00 Po tipkah in strunah; 21.00 Zabavni orkester. SOBOTA, 21. septembra 8.35 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu; 9.25 V raznih glasbenih zasedbah; 10.15 Pet popevk za pet pevcev; 12.25 Domači napevi; 13.30 Za oddih in razvedrilo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Dve skladbi F. Chopina; 1730 Vedri intermezzo; 18.10 Skladbice za kratek čas; 20.00 Po domače ... NEDELJA, 22. septembra 8.00 Mladinska radijska igra; 9.05 in 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Še pomnite, tovariši...; 10.30 Pisano glasbeno dopoldne; 11.50 Tisoč taktov za dober tek; 14.15 Operne melodije; 15.15 Zabavna glasba; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 »Pod lipco zeleno«; 20.40 Hammond orgle v ritmu; 21.00 Popotovanje velikih skladateljev. PONEDELJEK 23. septembra 830 Glasba ob delu; 9.25 Narodne pesmi jug. narodov; 10.35 Naš podlistek; Zgodba o maršalu Tuha-čevskem — II; 12.25 Domači napevi; 13.30 V paviljonu zabavne glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Pisana paleta; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00—22.00 Skupni program JRT — studio Zagreb; 22.15 Plesna glasba. TOREK, 24. septembra 8.05 Arije iz opere Mignon; 8.35 Igrajo domači zabavni ansambli; 10.35 Pojo tuji zbori; 1225 Domači napevi> 1330 Za oddih in razvedrilo; 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Planinska oddaja — Odmevi z gora...; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Slovenske narodne; 20.20 Radijska igra; Elektra naj žaluje — II. del; 21.16 Sere-nadni večer. SREDA, 25. septembra 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 925 Popevke v sredo dopoldne; ;10.40 Poljske narodne pesmi; 12.25 Domači napevi; 13.30 Popularni odlomki iz jug. oper; 1435 Igrajo majhni zabavni ansambli; 14.50 Partizanski samospevi; 15.15 Zabavna glasba; 17.05 Promenadni koncert; 19.05 Glasbene, razglednice; 20.00 C. W, Gluck: Orfej in Evridika. 1 Obvestilo Izšla je nova številka »Občana« Uvodoma prinaša članek dr. Josipa Globevnika Naša ustavna sodišča. V članku Šola, prilagojena potrebam piše Rozika Žigon o predlogih za razvoj šolstva v sedemletnem planu občine Ljubljana-Center. V tej številki se zaključuje analitični članek Leopolda Kreseta Vse večji vpliv ekonomskih enot. Peter Dular piše o predlogih za sedemletni plan razvoja gospodarstva in družbenih služb okraja Ljubljana. Vin-ko-Mlakar pa o vse aktivnejši vlogi hišnih svetov. Prispevek z naslovom Oris dosedanjega investiranja v stanovanjskem gospodarstvu je izpod peresa Janka Hercoga. O primeru Kostanjevice na Krki je Lado Smrekar napisal članek Razvoj kulture ni odvisen samo od materialnih osnov. O tem, kaj je odkrila anketa o delavskem samoupravljanju v Gozdnem gospodarstvu Bled, piše Lojze Jakopič. Razen navedenega prinaša nova številka »Občana« seznam skladov občinskih skupščin in predsednikov njihovih upravnih odborov ter več drugih prispevkov. Anekdoti Na milanskem velesejma razkazuje predstavnik ruske tovarne režiserju Felliniju univerzalni pribor za gospodinjstvo. »Poglejte ta aparate, pravi v zanosu predstavnik podjetja,e popolnoma nadomešča gospodinjo: kuha, pere, suši krožnike . . .« • Ne ugaja mi,* reče Fellini.' •Zakaj nef* • Zato, ker nima črnih las.« Angleški pisatelj Samerset Maugham je dejal o starosti: • Moški je resnično ostarel takrat, ko v restavraciji gleda samo jedilni list, ne pa lepih žensk!* — To jim ne bo uspelo! To jim ne bo uspelo! jv v mislih sklenil Tom. Medsebojno opazovanje niti ni bilo tako dolgo. Trajalo je le minuto ali dve. Vendar je ta čas Tomu zadostoval, da je precenil sedanji položaj. Spoznal je, da ne sme nič več premišljevati in, se prepustiti slučaju. Mora ukrepati h;'ro, če želi rešiti AvoiIn sebe. Če so že računali, da ga bodo presenetili, so storili ob tem tv. napako, ker presenečenje niso znali takoj in temeljito izkoristiti. Sicer pa je razumel tudi njihovo napako, ki je izvirala iz sadizma, iz čiste razbojniške strasti. Kreatura, ki je stala pred Tomom in se mu smejala, je delala vse to iz čistega zadovoljstva in prepričana v svojo zmago. Mislila je, da se žrtev trese od strahu. Njeno telo se je začelo zibati kot telo gorile, ki se pripravlja na skok. 50 Veliko pričakovanje Tu je ponovno izgubila nekaj dragocenih trenutkov. Bila je namreč uverjena, da je s svojo pojavo in s smehom popolnoma paralizirala žrtev. Toda to je bila zmota, velika zmota. Ko je žival, tako je zdaj imenoval Tom kreaturo, z groznim krikom odvrgla ogorek cigarete, je z iztegnjenimi rokami skočila proti Tomu, pravzaprav proti njegovemu vratu. Tedaj je Tomova pest poletela kot strela k njenemu obrazu. Bil je to udarec, kot se reče, da bi tudi vola omamil. V tem udarcu Je bila osredotočena vsa Tomova moč. NK več ni bilo mogoče govoriti o strahu in paralizi, na katero je računala kreatura. Tom je Imel žepih dve pištoli, ki se ju doslej niti ni dotaknil. Bil je navajen, da se bori z obrazom proti obrazu. Da bi torej Tom prvi potegnil pištolo, ni bilo za računati. — Bojevala se bova brez orožja, s pestmi, je pomislil Tom sam pri sebi. In tega se je tudi držal. Zato ni zgrabil za pištolo. Udarec je napadalca odvrgel od nasprotnega dda. Tom je mislil, da je s kreaturo zdaj končano in da ga je umiril za daljši čas. Toda kazalo je, kot da je ta kreatura Iz gume. Dobesedno je priletel v drugi zid. Nekaj trenutkov je obležal na tleh, nato pa se je s strahovitim krikom spet pognal proti Tomu, kot da bi skočil s kakega doskočišča. Ta krik sc je moral slišali daleč__ Tom je opazil, da je Črni Jack — da se tako 'imenuje ta polčlovek, je izvedel pozneje — poskušal izvleči orožje. Če bi mu to uspelo, Toma ne bi več ujel živega. Toda zaradi udarca, ki ga le potisnil ob nasprotni zid, mu to sicer ni uspelo. Sicer bi pa bilo povsem normalno, če bi zdaj Tom uporabil orožje. Ker pa je Črni Jack še skočil, bi ga verjetno ne bi ustavil v zraku. Polčlovek je napadel s silovito ihto. Tom je “Pazil, da ga njegov udarec ni uspaval, zato se je pomaknil za korak nazaj, sc s hrbtom naslonil na zid, vzdignil nogo In strahovito zadel napadalca. Ta sc jc s stokom zgrudil. Tedaj je Tom izvlekel pišlolo. Tudi roka polčloveka je •skala pištolo. Toda Tom je bil hitrejši. Prl-•isnil je na petelina. Dva strela sta odmevala Po podvodnem hodniku ... Ko je Tom že mislil, da se je osvobodil, je Zaslišal za seboj korake in vpitje. V temi jc zagledal tri-šliri človeške silhuete, ki so mu "Dele nasproti. — Pa, dobro, — je pomislil, saj nisem iskal *>orbe. Prišel »eni le, da bi vzel tisto, kar je •"•oje. Prišel sem po to, kar ste ml, vi razboj-hikl, 'ugrabili. Prav, sprejmem boj. Nikoli se nisem bal močnejših, nikoli pa se ludi nisem "uril proti slabšim. Dve pištoli sta bili pripravljeni v njegovih rukah. Toda v trenutku sc jc spomnil:/z dvema Pištolama bo res dosegel večji uspeh, toda v hodniku se ni mogel nikamor zateči pred nji-‘ovlini sireij. Moral sc je drugače odločiti^ — Počakajte, drugače bom streljal .... je klasno zavpil, ko so se mu gangsterji nevarno Približali. Hkrati je odskočil, ker je zaslišal vižganje luogle mimo glave. Prepričan Jc bil, '• bi ležal že najmanj ranjen na tleh, če sc In. l>‘ v Pravenr trenutku odločil in odskočil, 'niti pa Je tudi spoznal, da gangsterjem ni ‘o za to, da bi ga ujeli živega. Uvidel pa je 4e, mu lahko v lem položaju reši življenje le hrabrost, premišljenost bi morda celo — Izredna sreča. Gangsterji se niso ozirali na Tomov opombi, zato so se mu počasi približevali. Nameril je pištolo in ustrelil. Nihče se ni prijel za telo, nihče ni kriknil. Gangsterji so po tem le za spoznanje počasneje napredovali. Skupaj jih je bilo pet. Lahko bi sicer izkoristil trenutek In jih postrelil, ker so stali kot tarče na strelišču. Tega ni mogel storiti. Ni bil morilec, branil si jc le življenje. — Ne streljajte več! V nasprotnem primeru vas bom postrelil! je tedaj zavpil in spremenil položaj. — Odvrzite orožje in dvignite roke! Te besede je izgovarjal, prepričan v uspeh. V tem trenutku je obvladal položaj. Pred njim je ležalo truplo Črnega Jacka, ki bi mu lahko služilo celo kot zaklon. Tom je ustrelil in zaslišal krik. Enega je zadel in ga onesposobil za nadaljnji boj. Tom ni streljal niti v glavo, niti v prša, pač pa je je meril v noge in roke, ker je hotel napadalce le onesposobiti, z vzkliki pa prestrašiti. Spet se je spomnil na Avo. Tedaj jc sprejel drugačno odločitev. Enega od gangsterjev mora ujeti živega, da bo z njegovo pomočjo rešil Avo. Gangster bo zagotovo vedel, kako sc odpirajo vrata. Pozneje pa naj bi jima kot živa zaščita služil pri izhodu. Toda stvari so se odvijale povsem drugače. Gagsterjl so ga želeli prerešetati in potem privleči njegovo telo pred gospodarja, ki bi jih za to gotovo prav pošteno nagradil. Menili so, da je Tom norec, ki si upa streljati na nje, in ki je imel celo toliko sreče, da je prišel v »osje gnezdo«, da bi rešil ljubico. Razumljivo je, da gangsterji niso vedeli, kaj je gnalo Toma v to »osje gnezdo«. Ljudje iz vile niso smeli vstopiti v ta hodnik. To je bilo carstvo, kjer je kraljeval Črni Jack. Čeprav so bili gangsterji še tako hrabri, kar jim je pač veleval njihov »poklic«, so se bali hodnika in Črnega Jacka, ki ga je Tom z dvema udarcema onesposobil za boj. Prav tako, kakor je Črni Jack storil z Avo, ko jo je ob kriku kot žogico vrgel ir. hodnika, ko je zašla vanj, tako je storil z vsakim, ki je utegnil biti radoveden. Vse to je vplivalo na gangsterje, da so potem, ko je Tom z Avo začel bežali po hodniku, čakali pri vhodu s pištolami, kdaj ju bo črni Jack vrgel na piano. Toma bi prerešetali, Avo pa ugrabili živo. To je pričakoval tudi sam gospodar, Rock Ceri. Preteklo -je nekaj minut od tedaj, ko sta Tom In Ava vstopila v hodnik. Čakajočim so se zdele minule kot ure. Vsi so se začeli čuditi, ko so čez čas zaslišali, da Tom kliče Avo. Gerl se je tedaj razveselil. Vedel je, kaj je storil Črni Jack s Tomom, o katerem je že izvedel vse, kar ga je zanimalo. V premišljevaniu Je potem zaslišal strele in krike. Vedel je, da se mora dogajati nekaj resnega. NI Imel več potrpljenja. Zato je ukazal gangsterjem, naj vstopijo in pripeljejo tujca živega ali mrtvega, naročil pa je, da pa morajo na Avo zelo paziti. Gangsterji so bili presenečeni, ko so ugotovili, da služi neznancu za kritje — nihče drugi kot — Črni Jack. Spoznali so, da je zdaj edinstvena priložnost, da se mu maščujejo. Zažvižgali so metld. Ti streli niso bili namenjeni Tomu, pač pa nilhovemu tovarišu. Streljali so z užitkom, ne da bi se pri lem zanimali za Toma, tega »norega zaljubljenca«, ki jih je osvobodil te »more« — gospodarjeva ljubljenca, ki sc ga vse doslej ni upal nihče dotakniti. Tom jc poiskal kritje za črnim Jackom in menil, da so vsi streli namenjeni njemu. Čudil sc je le, zakaj ga doslej še nobena od krogel ni zadela. Njegovi streli so začeli zadevati v »živo«. Videl je, kako so gangsterjem letele Iz rok pištole. Nf hotel ubijati, moral se je braniti, če je hotel rešiti Avino in svoje življenje. Naenkrat Je streljanje prenehalo. Tom ni vedel, kaj naj počne. NI vedel, ali je nasprotnike onemogočil, ali ne. Moral Je najti izhod. Najprej le odločil, da »e od tod ne sme oddaljevali, dokler ne reši Avo. Toda istočasno je začel premlšllevall. če je umestno, da se na tem kraju^ še zadržuje. (Sc nadaljuje) Žene - heroji Njena prva naloga je bila zelo nevarna. Poslali so jo na Madžarsko, da bi od tod naskrivaj odšla na Poljsko. Na Madžarsko ni šla sama._Z njo je bil tudi agent britanske obveščevalne službe, major Andrevv Kcnnedv. Spustili so ju s padalom. Major Kennedy je po njeni smrti o tem pripovedoval naslednje: »Najina naloga je bila, da organizirava r > kakšen kanal na poljsko-madžarski meji, da bi iz Poljske lahko odšli nekateri ljudje. Ch i-stine je pokazala nenavadno hrabrost. Čudežno sc je spremenila v nemško novinarko, navdušeno nacislko. Živela sva na Madžarskem, in ker je bila odlična smučarka, je izbirala terene za smučanje na meji proti Poljski oziroma tja do Pri karpatske Rusije. Nekega dne je sklenila, da bo odšla sama. Naredila je načrt, da bo s smučmi opravila 150 km dolgo pot in da bo pozneje odšla v Varšavo, preoblečena v poljsko kmetico. OD VARŠAVE IM) ANKARE Dolgo se ni oglasila. Minilo je IS mesecev biuz kakršnekoli novice o njej. Prenehal sem upati, da jo bom še kdaj videl. Tudi v Londonu so naredili križ čeznjo, posebno ko je tudi Madžarska stopila v vojno. Nenacior. a smo izvedeli za neko ženo, ki organizira na Poljskem odporniško omrežje in obveščevalno službo. Izvedeli smo, da vodi sabotaže, organizira pobege ljudi preko meje, posebno ujetnikov in zapornikov. Britanski MI-5 (Military Inteliigence) 'e slednjič prejel poročilo od britanskega veleposlaništva v Ankari. Poročilo je vsebovan senzacionalno novico — Christina je opravi a svojo nalogo in je sedaj v Ankari. Priti iz Poljske v Ankaro tiste dni ni bilo preprosio. Vpraševal šem se, kako ji je to uspelo. V poročilu je bilo tudi rečeno, da Christine čaka. da ji določijo novo,poslanstvo. Poslala jc ludi poročilo o opravljenem delu. Pozneje so izvedeli, da je na poljski meji, ki jo jc prekoračila s smučmi na nogah, z ročnimi bombami ubila neko nemško patruljo. V Ankari je dobila napotke iz Londona. Nekaj časa je opravljala naloge v Turčiji in Siriji, pozneje je delala v Franciji. Nekega dne — bilo je že leta 1944 — so Christine vkrcali v letalo, da bi se pozneje spustila s padalom v Franciji. Njena naloga v Hitlerjevi trdnjavi je bila hudo tvegana, predvsem zato, ker so jo zaradi njenega delovanja na Madžarskem in Poljskem obsodili na smrt. Bila je preoblečena v francosko kmetico. Na hrbtu je nosila padalo. Oborožena je bila s karabinko. Pilot britanskega letala, ki je vzletel v pravem neurju, je dolgo krožil in iskal ustrezen kraj, kjer bi sc lahko spustila. Padla je na tako imenovani Plateau Vercors, hribovito okolico Lyona, na katerega prideš iz doline le s težavo. Tu je že deloval »Colonel Roger«. To je bil pravzaprav britanski polkovnik — obveščevalec FCL Cammacrts. Ta se še spominja tega dogoka. »Neke noči I. 1944 sem bil na visoki planoti Vercors v jugovzhodni Franciji. Tedaj sem vodil kakih 3.000 francoskih partizanov. Tiste noči jc pihal veter s hitrostjo sto kilometrov na uro pa jo jc odnesel šest kilometrov dalje od kraja, kjer smo jo pričakovali. Po londonskem radiu so nam sporočili, da pride. Padla je precej nesrečno na zemljo. Treščila je tako močno, da sc je njena karabinka zlomila.« ŠTIRIDNEVNA BITKA Na kraju, kamor je priletela, ni bilo nikogar. Orožja ni mogla uporabljali. Skrila je karabinko in padalo v grmovje in krenila aa pot. Malce pozneje je naletela na r.eke ljudi. Vprašali so jo, ali ni pristala s padalom. Ni jim zaupala, zato je zanikala. Vedla sc je kot kmečko dekle; dejala jim je, da se imenuje Jacoucline Arinand. Nekaj dni je preživela pri kmelih. Ko pa ic ocenila položaj, jc po* iskala zvezo in pričete z delom. Slednjič jO prišla tudi Uo polkovnika Canuna- l isa. zadnja stran »zasavski tednik Strip - tease za razvedrilo Lastna cena 0 Ko so bili udeleženci zad-0 njega edinburškega zbo-0 rpvanja o dramski umet-0 nosti in njihovi poslušalci 0 ravno sredi živahne raz-0 prave o »gledališču bo-0 dočnosti«, se je na balko-0 nu dvorane nenadoma po-0 javila 19-letna plavolasa 0 manekenka Anna Kesse-0 laar in začela pred prese-0 nečenim občinstvom izva-0 jati strip tease. Sprva je 0 med občinstvom vladala 0 tišina, nato pa so ljudje 0 začeli nenavadno ploskati. ' Nazadnje so prihiteli pazniki, zgrabili dekle, ji ogrnili plašč in jo odvlekli iz dvorane. Anna je sedela s skupino študentov med poslušalci in se norčevala iz govornikov. »Moji prijatelji so bili prepričani, da bi bilo treba dolgočasno zborovanje malce poživiti, kajti mnogi poslušalci so bili razočarani nad konferenco«, je izjavila pozneje. Umetniški vodja edinburškega festivala, 40-Ietni Earl of Harewood, bratranec kraljice Elizabete, ki je prisostvoval temu nepričakovanemu stripteasu, je izjavil: »Nikakor ne drži, da bi bila današnja predavanja dolgočasna, vendar upam, da to, kar se je zgodilo, nikogar ni spravilo v slabo voljo.« humor - humor - humor To zapestnico sem sl dala narediti Iz zaročnih prstanov 37-letnl vdovec, oče štirih otrok, se je pred kratkim v oglasu avstralskega časopisa »Sun« ponudil sam na prodaj* Mož se ne namerava namreč morda prodati na kakšno farmo s sužnji, ampak hoče na ta, res nevsakdanji način, najti ženo, ki bi ga razen tega rešila ,še dolgov. Da se vdovec ni ravno nizko ocenil, lahko sklepamo po prodajni ceni, ki jo je določil na 2 milijona dinarjev. Kadar je žena navijač Na dežurnega policaja v Rimu se je pred nedavnim obrnil golman Bartoloto. Pritoževal se je, da ga lastna žena ne pusti v hišo, ker je tistega dne, po ženinem mnenju, neupravičeno dobil tri gole in s tem pripomogel, da je njegovo moštvo tekmo izgubilo. Hitro so zbudili dva karabinjerja, ki sta spremljala Bartoleta domov, da bi mu »uradno omogočila« vstop v stanovanje. Toda njegova žena je ostala neizprosna. Pustila ga je v stanovanje šele takrat, ko je Bartoloto svečano obljubil, da bo odslej vsak dan treniral po več DOPISUJTE V Zasavski tednik! — To zapestnico sem si dala narediti Iz zaročnih prstanov! TO JE INKRIMINIRANA FOTOGRAFIJA KIM NOVAK iz filma »Človeške vezi«. Nekaj podobnih fotografij je pred nedavnim objavil italijanski dnevnik »Espresso«. Fotografije pa niso prišle do bralcev, ker jih je državna cenzura filma zaplenila zaradi »napada na moralo«! — Naša fotografija s »korekturo« je iz Italijanskega lista »Unlta« Ifaitanhlta a(t>‘tct CHRISTINE KEELER Gordon pa je nadaljeval svojo Izpoved: »Stephen Ward je pokvarjenec največjega formata. Vse do 8. marca (tega dne je Christina izginila Iz Londona, da ji ne bi bilo treba pričati na razpravi proti Johnu Edgecombu (je bila pod njegovim vplivom. Za vse njeno ravnanje, ki me je pripravilo večkrat do besa, je kriv Ward.« Gordon ni priznal, da je pretepal Chrlstlno Keeler. Rekel je, da je padla in da se je tako udarila. Toda videti je bilo, da niti sam ne verjame tej zgodbi, niti mu ni bilo dosti mar, ali se sojenje osredotoči na »malo podrobnost« ali ne. Sodišče Je vztrajalo samo pri tem. »Srečnega« so večkrat prekinjali. Toda na koncu je vendarle zahteval, naj privedejo priče Stephena VVarda, Jacka Profumo In še nekatere druge. Po končani razpravi proti Gordonu, je reporter »Dailly Mlnora« objavil v svojem časopisu razgovor, ki ga je imel s »Srečnim« med procesom proti Edgecombu. To je bilo nekaj ped tem, preden je vojni minister v parlamentu izjavil, da v njegovi zvezi s Chrlstlno Keeler ni bilo nič nespodobnega. Gordon pa je takrat izjavil: »Bil sem Christlnln ljubimec, dokler ni spoznala Edgecomba. Od tedaj me ni hotela več videti... Chrlstlne ml Je povedala vse o sebi In Jacku Profuntu. Pokazala ml Je tudi njegovo pismo. Ko sem nekoč prišel k Wardu, sem Ju vi- del s svojimi očmi ... Povedala ml je, da ji je Profumo prepovedal, da bi se sestajala s črnci. V nasprotnem primeru Ji je zagrozil, da ne bo več prihajal.« Očitno Christina ni bila zelo prizadeta, ko so njenega bivšega ljubimca kaznovali s tremi leti zapora: »Morda ml je malce tudi žal, toda zelo ml je grenil življenje, In hvala bogu, da me ne bo mogel več vznemirjati,« je rekla In zapustila sodno dvorano s svojini sedanjim managcrjem Robinom Druryjem in stopila v rolls-royce, v katerem sta jo čakala livrlran šofer in prijateljica Paula Marshall. Ime vojnega ministra njenega kraljevskega veličanstva so torej omenili na tako škandaloznem procesu. Toda njegovo usodo je zapečatil človek, ki so ga prav tako omenjali na procesu In mu naprtili kar precej hude grehe. VVard sam pa je bil tisti, ki je dokončno sprožil ves škandal. Z očitnim namenom, da bi odvrnil pozornost od svojih poslov in Jo usmeril na visoko politiko, Je maja letos napisal notranjemu ministru Brooku pismo, v katerem je Pro-funia obtožil, da v Izjavi v spodnjem domu o svojih odnosih s Chrlstlno Keeler ni govoril resnice. Profumo Je namreč Imel s Chrlstlno Keeler razmerje. »Že leta 1961 sem o tem obvestil britansko protiobveščevalno službo, ker sem vedel tudi za stike Chrlstlne Keeler s pomočnikom sovjetskega vojaškega atašeja Ivanovom,« Je pisal Ward notranjemu ministru. Dejansko so bili vzporedni odnosi Chrlstlne Keeler z angleškim vojnim ministrom In pomočnikom sovjetskega vojaškega atašeja britanski protiobveščevalni službi MI 3 že dolgo znani — vsaj od tistega dne, ko sta sl v Vlimpolu Mewsu nenadoma stali nasproti dve skupini angleških protiobveščevalcev: ena je nadzorovala ministra Profuma, druga pa kapitana fregate Ivanova. Po strelih Johnnieja Edgecomba na Christiuo Keeler je ta primer razen tega raziskoval tudi Scotland Yard. Preiskavo sta vodila glavni Inšpektor Samuel Herbert in detektiv John Bu-roovvs. Eden njunih najbogatejših virov informacij je bila prijateljica Christine Keler, Mary-lyn Rlce Davles, ki je — konec aprila je bila obsojena zaradi prometne nesreče — v ženski jet-nišnlcl Holloway povedala vse, kar je vedela e VVardovih poslih. Cena njegovih varovank — tako je izjavila — je znašala okrog dvesto tisoč dinarjev za noč. Izpoved Marllyn Rlce Davies je napolnila pet drobno pisanih strani. Wardove varovanke so Imel nekaj skupnega: vse so bile mlade, lepe In imele so telefon. Marllyn Rlce Davles je dejala o svoji Izpovedi: »Povedala sem jim vse, kar so hoteli vedeti, pokazala sem jim celo neko pesmico, ki sem jo napisala o možeh, s katerimi sva Imeli s Christl-no opraviti.« Scotland Yard je zaslišal več kot dvesto deklet; dosje Ward Je narasel na več kot 600 strani. Vanj niso prišla samo imena podjetnih mladih deklet, temveč tudi imena njihovih strank. O tem — da je britanska protiobveščevalna služba že dolgo vedela za afero in o Scotland Vardovl obsežni preiskavi — premiera Macmll-lana ali niso obvestili ali pa je vzel stvar prelahko. Vsekakor je šele Wardovo kratko pismo notranjemu ministru Brooku — s pismom Je VVard seznanil tudi tisk In opozicijo — povzročilo, da je postala afera Profumo nacionalni škandal. (Se nadaljuje)