Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/Ill
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%. 2994 in 2050
2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. računa Ljub-Ijuna št. 10.650 in 10.349 za inserate; Surajevo štv. 7565. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razet pondeljka in dneva po prazniku
Slovenija v številkah
Včeraj smo objavili podatke o rezultatih ljudskega štetja, ki se je vršilo letos v vsej državi. Dravska banovina je j>rva banovina v državi, ki je objavila te podatke. Res je sicer, da ti podatki niso končndveljavni, ker jih je smatrati le za predhodne, toda, kakor nam je pokazala praksa, se defi-nitivni podatki dosti ne razlikujejo od predhodnih. Zato moremo smatrati, da so ti podatki za nas ] popolnoma uporabni, zlasti, ker se ne nameravamo z njimi izčrpno pečati.
Po teh podatkih šteje naša banovina okoli 1,121.000 prebivalcev. Po prejšnjem ljudskem štetju iz 1. 1921 je imela Slovenija 1,056.000 prebivalcev, toda zaradi nastalih teritorijalnih sprememb pri razdelitvi države na banovine leta 1929, je odšteti, če hočemo primerjati sedanje podatke s jjo-datki prejšnjega ljudskega štetja, področje črno-meljskega glavarstva in dodati čabarski okraj. Tako pridemo do številke približno 1,0-40.000 prebivalcev za našo banovino 1. 1921. Prirastek v teku zadnjih deset let znaša torej približno 81.000, kar pomeni, da se je prebivalstvo v tem razdobju povečalo za 8 % ali približno 0.8 % letno.
Prirastek je razmeroma znaten in v primeri s predvojnimi številkami nekoliko večji, kajti v zadnjem desetletju pred vojno je na vsem Kranjskem narastlo prebivalstvo za komaj 3.3 %. Na j Štajerskem so bile razmere boljše. Toda kljub J temu moramo ugotoviti, da je bil naravni prirastek v zadnjem desetletju veliko večji, kakor pa bi bilo sklepati po primerjavi rezultata sedanjega štetja s prejšnjim. Povprečno moramo računati, da je znašal v6ako lelo presežek rojstev nad smrtnimi slučaji v naši banovini nad 10.000. Računati moramo, da je znašal naravni prirastek znatno več kakor 100.000. Na razpolago nimamo sicer zadnjih podatkov, toda po previdni cenitvi je znašal naravni prirastek najmanj 110.000, če ne še več. Če prištejemo teh 110.000 številu prebivalstva v letu 1921, pridemo do rezultata, da bi moralo ljudsko štetje izkazovati v Sloveniji približno 1,150.000 jire-bivalcev, faktično pa je znašalo samo 1,120.000 prebivalcev. Iz tega sledi, da smo imeli v zadnjem desetletju kljub temu, da je Amerika zaprta, znatno emigracijo.
Za kretanjo prebivalstva na teritoriju naše države nimamo jx>datkov. Znano pa je dejstvo, da je v južnih krajih našo države vedno ver Slovencev. Izseljevanje v inozemstvo je sedaj manjšo kakor pred vojno. Spremenile pa so se tudi smeri. Pred vojno je šla skoro vsa naša emigracija v severnoameriške Združene državo. Po vojni pa so le-te omejile dotok izseljevanja in naši ljudje so se začeli izseljevati v Kanado in južno Ameriko. Se znatnejša pa je bila emigracija v zapadnoev-ropske države, Francijo, Belgijo in Holandsko. Tudi iz Nemčije, v katero je šlo pred vojno mnogo naših rojakov, so se začeli naši ljudje izseljevati v Francijo in Holandsko. O izseljevanju v evropske države nimamo podatkov, pač pa je izseljenski komisarijat v Zagrebu objavil statistiko, na podlagi katere se je iz dravske banovine v jirekomor-ske kraje izselilo nad 16.000 oseb v 1. J921-1930. Ker nimamo detajlnih podatkov, moramo smatrati, da je razlika med takozviinim naravnim prirastkom in faktičnim prirastkom imela svoj razlog v izseljevanju. To pomeni, da se je v teku preteklega desetletja izselilo iz naše banovine najmanj 30.<!00 oseb, če ne še več, deloma v druge kraje države, deloma pa v inozemstvo. Končno moramo ugotoviti ie dejstvo, da smo doživeli v povojnih letih, posebno pa v zadnjih časih velik dotok primorskega elementa iz Italije.
Pravkar objavljena statistika nam kaže ludi, da prevladujejo ženske. Na 1000 prebivalcev moškega spola pride 1074 žensk. Važno je, da je prišlo leta 1921 na podlagi podatkov ljudskega štetja na 1000 moških celo 1009 žensk. Iz tega sledi, da je v zadnjem desetletju moško prebivalstvo bolj narastlo kakor žensko. Nadalje moramo iz tega sklepati, da se ženske bolj izseljujejo kakor moški. Razlika med številom moških in številom žensk je znašala I. 1921 48.000, 1. 1931 samo še 40.000.
Pregled po posameznih okrajih se no du |>o-polnoma izvršiti, ker so se od zadnjega ljudskega štetja sem izvršile večje spremembe mej posameznih okrajnih glavarstev. Vendar nam je mogoče za nekatere važne kraje primerjati podatke obeh ljudskih štetij.
Predvsem prirastek v mestih Ljubljani in Mariboru ni bil znaten, vendar pa večji kakor povprečje za celo banovino. Mesti Ptuj iu Celje sta celo neznatno nazadovali. Izmed vseh okrajnih glavarstev izkazujeta največji prirastek glavarstvi Kranj in Ljubljanska okolica. Dvig prebivalstva v okraju Kranj je pripisovati nastanitvi novih industrij. Glavarstvo Ljubljanske okolica pa jo j>rofi-tiralo od naraščanja predmestij Ljubljane. Znano dejstvo je, da so predmestja Ljubljane naraščala po številu prebivalstva v veliko hitrejšem tempu kakor mesto samo. V ostalem pa ni bilo okraja, kjer bi se ne bi prebivalstvo v večji ali manjši meri povečalo.
Končno izkazuje statistika padec neslovanske-ga prebivalstva. Tako je število Nemcev nazadovalo od 39.000 na ca. 27.000, število Madžarov pa od 15.000 na ca. 8000. Dvig števila Srbohrvatov od 11.000 na ca. 18.000 je pripisovati predvsem priklopitvi Saharskega okraja, dočim se v splošnem število Srbohrvatov ni dosti spremenilo.
Osebne vesii
Belgrad. 16. jun. AA. Postavljena je za višjega pristava Doma narodnega zdravja v Mariboru dr. Amalija Šimenc, višji pristav šole za seslre-jiomočnice v Zagrebu, na lastno prošnjo.
Rim, 16. jun. AA. Sveti oče je dnnes sprejel v avdilenco sarajevskega nadškofa Sariča.
Vlado je vrgel načrt carinske zveze z Nemčijo in poiom Credit-Anstalta
Dunaj, 16. junija, tg. Ministrski svet je sklenil, sporočil i zveznemu predsedniku demisijo vsega kabineta. Zvezni kancler dr. Ender je takoj po končanem ministrskem svetu odšel k zveznemu predsedniku in mu sporočil odstop vlade. Miklas mu je povedi začasno nadaljnje vodstvo (»oslov.
Dunaj, 16. junija, tg. Odstopivša vlada dr. En-derja je Irajala komaj pol leta. Imenovana je bila po volitvah meseca novembra, pri katerih se je dosegla samo slabotna meščanska večina in je sledila vladi diktature j»o polomu Heimvvehra. Desno krilo krščanskih sociatcev je zastopal še njihov minister Vaugoin, za katerim je stat bivši kancler dr. Seipet. Vendar je to desno krilo neprestano napadalo bivšega vorarlberškega deželnega predsednika dr. Enderja, ki je veljal kot liberalni konservativec, posebno, odkar je stopil na plan s svojo carinsko unijo. S tem se je začelo ludi nručeništvo te vlade. Tri dni prej, j>reden je odpotoval dT. Schober na zasedanje Društva narodov v Ženevo, je prišel polom Credit-Anstalta z vsemi posledicami, ki so sedaj končno povzročiie padec vlade. Dr. Ender je v jjarlaniontu dosegel dve pod|x>rni akciji prizadetih veleoank, od katerih je odvisna
eksistenca dveh Iretjin av--' -*ko industrije, in si- t cer tudi s |>odparo socialnih demokratov, ki so bili v tej krizi popolnoma zvesti. Preteklo noč jc ministrski. svet proti glasu zastopnika Landbunda, notranjega ministra Winklerja odobrit dogovor z inozemskim bančnim konzorcijem, s kalerim se zagotavlja driavno jamstvo za 80 milijonov dolarjev inozemskih dolgov Credit-Anstalta. Poleg tega so nazadnje Francozi spremenili svojo taktiko in niso zahtevali politi f nih obvez, ki bi pomenite toliko, kot odreči se carinski uniji, očividno zalo, ker Angleži, ki so bili prisotni pri pogajanjih, za lo niso pokazali nobenega interesa. Vsekakor se jc posrečilo trdovratnemu dr. Enderjti še v zadnjem trenutku, da se je rok. ki sc je dovolil Cre-dil-Anstaltu za ohranitev starih inozemskih posojil. podaljšal od šest mesecev na najmanj dve leti. Ob času demisije kabineta v poznih popoldanskih urah je položaj se i>o|x>lm>nia nejasen.
„Credit-AnsiaU"
Dunaj, 16. junija. Ig. Končno je prišlo do dogovora s konzorcijem veleupniikov Čredi I-Anstalta. j Gre za okoli 120 inozemskih upnikov in za kredit I
okoli 80 miliijcinov dolarjev. Vlada s© je obvec.aln, prevzeti jamstvo države za te obveznosti. Doba čakanja se je omejila na dve leti, vendar |xt so zastopniki konzorcij« ugoditi želji finančnega ministra glede daljšega roka v toliko, da so se angleške in ameriške velebanke obvezale, da bodo v slučaju |)otrebe po dveh letih pomagalo s tem. da bulo ob v 07,1) ost i spremenile v dolgoročne kredite. S lern je v zvezi, da se bo sedaj' v kratkem lik\, diralo 150 milijonov zakladnih meničnih kreditov za prvo podporno akcijo. Jamstvo države bi znašalo skupno okoli 050 milijonov šilingov. Sedaj že prevladuje splošno mnenje, da se mora pavza porabiti za to, da se Crediit-Anstall polagoma in previdno likvidira, posebno ker se jo onemu delu njegovih dobrih dolžnikov posrečilo, da so pridli drugod pod streho, in posebno, ker omejena sredstva zavoda, jiosebno odkar je avstrijska država z njirv v lako ozki zvesti, ne more služiti za financiranj^ inozemskih koncennov. Kljub temu j>a stoji ta dogovor še pred velikim vprašanjem. Nikakor namreč ni gotovo ali se bo nova vlada smatrala vezano na la dogovor in ali no bo, oprla na večjo večino, poskušala /.boljšali dogiovor z upniki.
v
Španski kardinal-primas izgnan
Madrid, 16. jun. AA. Arctacija toledskega nadškofa in španskega primasa Scgure je napravila v tukajšnjih krogih silen vtis. Kardinal, ki je od-potoval pred tednom v Rim, da |)oroča papežu o zadnjih dogodkih v Španiji, se je vrnil v domovino, da poseti Tolcdo. Vlada je odredila, da se nadškof aretira. Pozno ponoči jc orožništvo 34 milj od Madrida ustavilo nadškofov avto in odvedlo nadškofa ua prelekturo. Nadškof ni hotel govoriti s prclek-tom in je dejal, da potuje v svojo palačo. Prcfekt jc nato telefoniral notranjemu ministru Mauri. ki jc rekel, da vlada nc dovoli karditialu bivanje v Španiji in da mora takoj zapustiti deželo. Kardinal je ostal ponoči v samostanu in odpotoval včeraj popoldne v Hendayc ua spansko-francoski meji.
Predsednik Zamora ni hotel podati o izgonu španskega primasa nobene izjave.
Madrid, 16. jun. AA. Zunanji minister Lerroux je govoril na ljudskem shodu v Burgosu in dejal, da bo Španija postala plen anarhije, ako vlada propade pri volitvah. Govornik je obžaloval izgrede in rope cerkev in samostanov, ki se še vedno ponavljajo.
Madrid, 16. jun. AA. V Pampeluni so se vršile prvič po revoluciji velike rojalistične demonstracije. Sprevoda se jc udeležilo ua tisoče ljudi, ki so izjavili, da so pripravljeni boriti se proti republiki. Razširila sc je vest. ki jo pa oblasti zanikajo, da se skriva blizu Pampeiune pretendent na španski prestol Don )aime. Po demonstraciji jc prišlo do velikih nemirov, kjer je bilo 20 oseb ranjenih.
Po izgonu nuncija iz Litve
Surovo ravnan'e vlade ožigosane od kulturnega sveta
Kannas, 10. junija, ne. Mednarodno katoliško javno mnenje je glede spora, ki je nastal med Litvo in med Vatikanom, naglašalo, da je litvanska vlada postopala proti vsem j<ravilom mol narodnega takla in naravnost surovo, ko jc izgnala papeževega nuncija. Pisanje katoliškega časopisja je zelo vznemirilo vlado, ki je postala nervozna radi glasu nekulturnosti, ki je odjeknil na njen naslov jx> vsem svetu, šele sedaj eo je zganila in v olici-oznem glasilu objavlja svoj zagovor. Lieluvos Aidar- namreč poroča uradno, da ni res, da bi bila lilvanaka vlada nekorektno postopala, da je že večkrat zaporedoma sporočila sv. Stolioi, da je nuncij Barloloini poslal persona ingraln (nepriljubljena oseba), a da je Vatikan vedno zahteval, naj vlada svojo obvčbo motivira. Nuncij sam, da se ni oeiral na želje vlade in se je obnašal tako. kol se diplomatski zastojmik ne sine obn.išnh'. Nameraval se je celo udeleževati nekaterih kongresov. \
Na la res čuden članek, surov, kakor jc bilo obnašanje rla<lr same napram zastopniku vladarja, ki ilak nima niknke armade, da bi sr branil (besede predsednika Smetone — op. do|i.), jc treba, odgovorili, da do sedaj ni bil običaj, da l>i se diplomatske .zastopnike suverenih driar odstranjevalo, kakor sc niti nc sme odstranjevali sluge. Po mednarodnih pravilih opolnomočeni zastopnik tuje driar c še ni nepriljubljena oseba., čc sc njegov obraz kakemu ministru nc dopadt. posebno ne. te jc la minister zunanji minister lilranske republike, ki Uri r divjem zakonu in je zalo vsako drn-iabno iivljenje z njim izključeno. Vlada bi morala svoje postopanje motivirali, kar pa ni storila, zalo je nuncij smatral, da sme ostali in kc kol lak katoliškega kongresa tudi ndeleiili. I.ilvanski katoliki. ki hrabro bijejo boj za svobodo, sc čutijo zelo opogumljene vsled simpatij in izrazov solidarnosti, ki jih izkazuje svetovni katolicizem njihovi sveti stvari.
Albert Thomas o vlogi krščanstva
Ravnatelj MUD ponovno priznava socialno apostolstvo krščanstva
Ženeva, 16. jun. fr. Mednarodna krščanska strokovna zveza je poklonila ravnatelju Mednarodnega urada za delo Albertu I hoitiasu krasno sliko, ki jo je izdelal največji sodobni katoliški slikar Mauricc Denis. Slika predstavlja v alegoriji socialno delo, ki ga vrši med delavstvom krščanstvo. Sliko je izročil Thomasu generalni tajnik strokovne zveze Serrarens. Ob tej priliki se jc v svojem zahvalnem govoru Albert Thoinas, ki jc po prepričanju marksističen socialist, zelo lepo izrazil o socialnem apostolstvu, ki ga vrši krščanstvo. Zahvalil se je krščanski intcrnacionali za neprestano lojalno
in polno sodelovanje, ki nikdar ni prenehalo in katerega nobena intriga ni mogla preprečiti. Sodobno krščanstvo nadaljuje slavne tradicije na socialticin polju. Svoje dni je krščanstvo odpravilo suženjstvo, zatem je pogumno sodelovalo pri osvoboditvi delavskega stanu in danes deluje blagodejno med delavstvom za njegove pravice in svoboščine v duhu krščanske ljubezni in pravice. Izpovedal jc, da ima vtis, da jc vpliv krščanstva na socialucm polju v zadnjem stoletju vedno naraščal. Njegova želja jc, da naj ta razvoj ne preneha, ampak da bi delovanje krščanstva želo velike uspehe.
J uriš na Brianda
Pariz, 16. jun. tg. Ob 16.50 se je začel v jio-slanski zbornici najnjvcdani napad na Brianda. Kot voditelj napadalcev je izjavil Franklin-Bouillon, da navidezna soglasnost kabineta |ired poslansko zbornico ni resnična. V resnici že davno znaten del La-valovega kabineta ne odobrava več Briandove politike. Prišlo je tako daleč, da so v Versaillesu trije kabinetni tovariši Brianda. (o je kmetijski minister Tardieu, finančni minister Flandin in vojni minister Maginot, pozvali svoje prijatelje, naj glasujejo proti Briandu. Radi tega je nastal velik hrup, ki jc trajal več minut, preden je mogel po tem odkritju, ki je najbrž resnično, Franklin-Bouillon govoriti dalje. Nadaljeval jc, da uganja Briand mistično, ne pa realno politiko. On noče videti resnice, temveč obrača dejstva, kakor se mu poljubi. Briand je izjavil. da v Vratislavi ni bilo prav za prav nobenih vojnih provokacij. Kot protidokaz jc prečital Frait-klin-Bouillon nekatera mesta iz govora voditelja Stahlhelma Seldteja. Dalje je Briand trdil, da je takoj po vratislavski manifestaciji dal intervenirati
na \X'ilhelmstrassc v Berlinu in da jc nemška vlada obžalovala tc manifestacije. Da to Briandovo trditev izpodbijc, je Franklin-Bouillon prečital članek iz >Vossische Zeilung«, v katerem se izrecno ugotavlja, da ni bilo v Berlinu nobene oficiclne francoske demarse, temveč da sc je francoski poslanik samo razgovarjal v nemškem zunanjem ministrstvu, pri čemer je nemška vlada odklonila odgovornost za vratislavske manifestacije, češ da gre za privatno prireditev. Prihodnji govornik je bil radikalni jioslanec Emil Borel, ki je izjavil, da mora dvoumnost v politiki prenehati.
Ganljiva služba božja
Šangliaj, 10. jun. A A. Podmornico 1'oseidon bodo pustili na mestu nesreče, ker jc zaradi globokega blata ni mogoče dvigniti. Na ladjah, ki so sodelovale pri reševalni akciji, je bila ganljiva poslovilna služba božja. Po poslovitvi od ponesrečenih žrtev so se ladje vrnile v pristanišče Celu.
Katastrofalna neurja na Hrvaškem
Zagreb. 16. jun. ž. Včeraj |X>|ioldnc je vladal,t v Hrvaškem Zagorju, v okolici Zaboka in Zlatarja velika nevihta. Vsi |ioljski nasadi med Krapino in Zlatarjem so popolnoma uničeni. Stebla so s koreninami izruvana iz zemlje. / večine hiš je vihar odnesel ojieko tako, da je med ljudstvom nastala panika. Med viharjem je padala tudi toča. ki je dosegla težino 15 dkg. Nevihta je vladala ludi po vsej Slavoniji in je neurje napravilo tudi tamkaj ogromno škodo.
Trgovinska p ovajanja z Avstrijo prekinjena
Dunaj, 16. jun. ž. Trgovinska pogajanja, ki so se vodila med Jugoslavijo in Avstrijo in so bila informativnega značaja, so prekinjena. Jugoslovanska deicgacija se jc vrnila v Belgrad. da obvest vlado o avstrijskih predlogih in zahtevah. Dogovor z Madjarsko je gotov in parafiran. V veljavo stopi I. julija. S Češkoslovaško se pogajanja normalno razvijajo, z Romunijo pa bo najbrže prišlo do eno letnega provizorija. Istotako tudi s Poljsko. Brez dvoma je neugodno deloval na vsa la pogajanja vče rajšnji sklep avstrijske vlade, po katerem bo predložila nov zakonski načrt, ki |iooblašča vlado, da lahko uvoz posameznih vrst blaga prejiove, oziroma ga veže na odobritev vseh onih držav, s katerimi nima sklenjenih trgovinskih pogodb.
Prihod polčskih časnikarjev
Split. lii. jun. AA. Poljski novinarji, ki potujejo j>o naši državi, so prispeli snoči s parni-koni Dubrovačke plovidbo Dubrovnikom semkaj. Na vožnji jim je kapitan ladje izkazal posebno |»ozornost s tem, da je dal na prvem jam-poru razobesiti poljsko zastavo. Občinstvo v Splitu je jioljsko zastavo pozdravilo z velikim navdušenjem. potniki pa so se ganjeni zahvalili .kapitanu za toliko pozornost. V Splitu so si gostjo oglodali park na Marjanu, zvečer pa jim je predsednik občine Kašič v imenu splitske mestne občine priredil banket, nn katerem so bili razen zastopnikov banske uprave in mestne občine tudi predstavniki vseli oblasti, mnogoštevilni novinarji in drugi odličniki. Banket je potekel v prisrčnem in prijateljskem razjioloženju in med toplimi r.dra-vicaini z obeh strani.
Romunija se ne da zapeljati
Bukarešta. 16. junija. AA. Rador poroča* Neumni Romanul . poluradno glasilo romunski vlade, prinaša tole |)omcnibiio vest: Smatramo ze popolnoma odveč |ionoviti, da Romunija pod nikakršnimi pogoji ni krenila s poti zunanje politike, po kateri je Slu 'dozdaj in s pomočjo katere je Romunija uresničila svoje narodne težnje. Orientacija romunske politike, ki jo hočejo perfidno označiti za nestalno, temelji na ideji pravice, zaradi katere je Romunija Sla tudi v svetovno vojno, in na tistem stanju v Evropi, ki so ga zgradilo mirovne pogodbe. Dokler obstoji solidarnost Zii voznikov in dokler živi ideja revanše v nekaterih državah, Romunija sploh nima izbere med namišljenimi raznimi politikami.
Prepovedane knjige
Belgrad. 16. jun. AA. S sklepom notranjega ministra št. I. 17492 z dne 10. junija t. I. je prepo-vedano uvažanje in širjenje v naši državi časopisu >Magazin fiir alles , ki izhaja v Rerlinu, ker jiiši v komunističnem duhu.
Belgrad. 16. jun. AA. S sklepom ministra notranjih zadev L 17807 z dne 12. junija t. I. je prepovedano uvažanje in širjenje po naši državi brošure Durcli Lug und Trug, durcli (levvalt und Mordc . ki jo je v nemščini izdal na Dunaju Gu stav Perčec.
VeJiha razprodaja umetnin
Mitnchen, 16. jun. AA. Dražba umetniške zbirke Nemes je privabila iz vse Evrope in Ameriki veliko kupcev. Prvi dan so prodali za približno dva milijona mark umetnin. Rembrandtova slika Fa-bius Maximus je bila prodana /a 335 tisoč mark. dočitn so dobili za Grecov Angelski koncert- 27". tisoč mark. lo sliko je kupila atenska galerija slik. Na dražbi so bile slike Lippija, l itiana, Tintoretta. Fra Angclica in Bellinija.
JMT 7k F| QQF
Vsaka drobna Trslicn i-so »ln ali vsaka besedo 60 par. Na|man|£l oglas i-'. S.-* 9 Uln. Oglasi nad devcJ vršite se ra£una|o vili. Za odgovor suamko! Na vpraianla brn znamke ne odgovarjamo!
Mizarski vajenec
sriden, pošten, se takoj sprejme z vso oskrbo v liši. Franc Resnik, mizar, Brežice.
Vajenka
ki je dovršila meščansko Šolo, se sprejme takoj v trgovini s steklom in porcelanom. Pismene ponud-3e pod: »Vajenka« 6834 na upravo »Slovenca«.
Pridno dekle
pošteno, katero zna kuhati in sobe pospravljati, se sprejme. Ponudbe pod »Poštena kuharica* upra-ri »Slovenca« Maribor.
Natakarica
pridna in poštena, znati mora dobro računati in šivati, se sprejme. Ponudbe pod »Natakarica z dežele ima prednost« na upravo »Slovenca« v Mariboru.
Delavko
takoj sprejme Mirko Mlakar, Ljubljana, Slomškova ulica 11.
Manuiakturista
dobrega, z lepim vedenjem, zmožnega slovenskega in nemškega jezika, sprejme večja manu-iakturna trgovina. Ofcrte la poštni predal 66 — Celje.
Prodajalko
z lepim vedenjem, zmožno slovenskega in nemškega jezika, sprejme večja manufakturna in mod-la trgovina. Oferte na poštni predal 66, Celje.
Kamnoseškega
vajenca
jprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Jože Lukšič, kamnosek, Kandija-Novo mesto.
Učenko
za damsko krojaštvo takoj sprejmem. Ponudbe .la upravo »Slovenca« pod »Učenka« št. 6891.
specijalista za gradbo novih cest se takoj sprejme. ?ismene ponudbe upravi »Slovenca« št. 6925.
Družabnika
sprejme vpeljano podjetje s kapitalom 30—40.000 Din. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Dobičkanosno« št. 6904.
Družabnika
z nekaj kapitala ozir. nepremičnin, ki bi tudi sam sodeloval v trgovini z mešanim blagom, takoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 6914.
Čainernikova
šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
fJugo-avto). Prva oblast, koncesijonirana Prosoeai št. 16 zastonj. Pišite ponjl
1________•

Stanovanje
ene lepe sobe z elektriko in pritiklin, uporabno za kuhinjo, se odda eni ali dvema osebama. Šinkovec, Vič št. 148, Cesta na Brdo — na levo.
Soba za letoviščarje
kompletno opremljena, 2 postelji, se odda v Škofji Loki na Gorenjskem. — Vprašanja na: Hafner Janko, Škofja Loka, Sv. Jakoba trg 11.
Odda se restavracija
stara, renomirana, z velikim senčnatim vrtom v zelo prometni ulici v Ljubljani. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6839.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030.
Pianino
skoraj nov, črn, krasen glas, ceno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6743.
Pljuča!
Pljučne bolezni zdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenanstalt) Se-čovo, železniška postaja Rogaška Slatina. - Udobnost, prvorazrednol Prospekti!
Prodanio
Več šivalnih strojev
»Singer« prodam za 600 Din. - Kolodvorska ulica št. 27, dvorišče.
Lokal
se odda na prometni točki v Ljubljani z inventarjem ali brez. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6912.
Mlad trgovec
želi znanja v svrho že-nitbe z gospodično, staro 20—26 let, z neoma-deževano preteklostjo — vajeno v gospodinjstvu in z večjim kapitalom. Resne ponudbe, ako mogoče s sliko, ki se vrne, poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Zvesta« St. 6923.
Stavbišča
za približno 100 hiš, pri Dunajski cesti, naprodaj. Proda sc skupaj ali na drobno. — Naslov pove uprava pod št. 6750.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava -Merkur«. Ljubljana • Selenburgova ulica 6. II. nadstr.
Ugodna prilika
za nakup moške obleke. Komur ni za modo in široke hlače lahko dobi res dobro obleko za mal jlenar, ker sem se odločil oddati take obleke za polovično ceno. A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7.
po zelo ugodni ceni
1TRflKR
za bencin ali petrolej po 1000 litrov Naslov se izve pri upravi „Slovenea" št. 6710.
Večjo žganjekuho
z vso pripravo prodam. Ponudbe pod »Sigurna eksistenca« na upravo.
Mlin za mletje kave
moderen, na električni pogon, kompleten, z motorjem na stikalo (elektr. Doppelmiihle), zelo praktičen in dekorativen za detajlno trgovino, v brezhibnem stanju, vsled nabave večjega, ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 6796.
Koso
za 18 dinarjev
dobiš samo v trgovini z železnino FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
■ T "
fSfe
ii it®
ifevrfe.j.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Did kg, čisto belo gosi« po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria.
Ugodna prilika
Ford dobavni voz, v dobrem stanju, 8090 Din. Fiat 503, osebni, 18.000 Din, ter več drugih osebnih, tovornih autobusov in motociklov. odda po najnižjih cenah O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
Obvestilo
pozornim damam in tr-.govcem! Vezenina barvasta, moderna, se prodaja mnogo pod tovarniško ceno, samo danes, jutri in v petek v Kapiteljski ulici 3, dvorišče, levo.
'MšSmk.
Motorno kolo
znamke »Ardie«, 500 cm*, dobro ohranjeno, naprodaj. Kunej, Mestni dom, Krekov trg 2, Ljubljana.
Oranžado
in druge sokove nudi stalnim strankam z 10% popustom vsako množino Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3.
Motorno kolo
s prikolico, svetov, znamke, izredno dobro ohranjeno, proda radi nabave automobila Josip Rud-man, trgovina Krška vas, Brežice.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da nam je umrla naša predobra, iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati in tašča, gospa
Katarina Slejko
roj, Jeglič
po dolgi mučni bolezni, previdena s svetotajstvi, v 70. letu starosti.
Truplo blagopokojne spremimo na zadnji poti 17. junija ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Prešernova ulica št. 88, na pokopališče na Žalah.
V Kamniku, dne 16. junija 1931.
Andrej, soprog; Tončka por. Petek in Rezika por. Mejač, hčerki; Ivan Petek in Avgust Mejač, zeta — in ostalo sorodstvo.
Spalnico
lepo, novo, moderno, rožnat jesen, jedilnico oreh-korenina, in kuhinjsko opravo, takoj naprodaj. Jože Žagar, Dravlje 73.

Kopalne čevlje
od 20 Din naprej, dobite pri »Luna«, Maribor — Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna
Zavarov. proti toči
prevzame in izvrši naj-kulantneje zavarov. glavni zastopnik Franjo Ze-bot, Maribor, Loška ulica 10. Za prijavo zadostuje dopisnica. Prevzame tudi vsa druga zavarovanja, osobito proti požaru in vlomu.
PSenitno moHo
najboljših mlinov nndl najcenele veletrgovina žila in mlevikih izdelkov
A. VOLK. LJUBLJANA
Rodleva cetta 24.
Telefon 2059

Premog suha drva
Pouačnik, Bohoričeva ulica 5
Čitajte in širite »Slovenca«!
nodroce
vrhne iz ta atrika močno blago Din 240 — otomani Din 550"— mreže - postehne odeje -žimo • cvilb najceneiše kupite pri
Rudoli Sever Ljubljana, Marijin trg 2
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke edno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg št. 32.
Na I i novec
pristen, naraven, na malo
in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6
Elektropodjetje
j). ARHAR
Celovška cesta 80 Sp. Šiška
prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke
Stoj in čita)!
» ednjih S tirih stvari: Kje morete dobiti stalno doumio Vjftfe za I"s'",on:l d®'", kle se morete zastonj „«u?m običkanosne doma e obrti, ali te se želite b«vit£?nro dajo nekega 7.0I0 dobro ido0oKa predmetu proti nfimJS-nemu mese-nemu pavšalu, ozir. ako event želll« v okrajih zastopstvo „eko velikeMlldne tvrdk? PU?5 mi i ti priložile .nami. o za odpovorfoskarLuatlirav-nateli. Osijek. Krnžmlna nI.	8V
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 22. junija 1931 ob 11 dopoldne nabavo
SOOD kg ovsa
Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje.



Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega soproga in zlatega ateka, gospoda
Franca Pogra§ca
smo bili deležni tolikerih izrazov ljubezni, sočutja in tolažbe, da bo vso to iskrenost mogel poplačati le dobri Bog.
Prisrčni Bog povrni vsem, ki ste nepozabnemu rajnemu bili v življenju ljubeznivi prijatelji, mu v težki bolezni s samaritansko ljubavjo stregli, mu duhovno tolažbo delili, zanj molili, mrtvega v molitvah nebesom izročali, njegovo krsto z venci in cvetjem obsuli, ga na poslednji poti prijateljski spremljali, našo tugo pa v pismih in z besedo lajšali.
Iskreno se še posebej zahvaljujemo mil. opatu celjskemu Petru J u r a k u za vodstvo pogreba in tolažilne besede ob grobu, dalje preč. mestni duhovščini, gg. lazaristom, 00. kapucinom, gg. salezijancem in vsej številni ostali duhovščini. Nikdar ne bomo pozabili skrbi in ljubezni, s katero je g. zdravnik dr. Hočevar posvečal zdravju rajnkega svoje velike strokovne sposobnosti ter zanj in za nas žrtvoval več kot je bila njegova le zdravniška dolžnost. Zahvala pa tudi primariju g. dr. Jenku in čč. sestram usmiljenkam v ljubljanski bolnišnici. — V posebno tolažbo nam je bila ob pogrebu prisotnost vodstva Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani in pokojnikovih številnih stanovskih tovarišev, uradnikov, uradnic in zlasti tudi poverjenikov Vzajemne. — Iskrena hvala dalje obč. odboru Celja-okolice, zlasti še gosp. županu M i h e 1 č i č u za tople poslovilne besede. — V nič manjši meri pa nismo hvaležni čč. šolskim sestram, Ljudski posojilnici v Celju, pevskemu zboru in članstvu K. P. D. v Celju, Vincencijevi konferenci ter vsem ostalim korporacijam in posameznikom, ki so rajnkega na zaunji poti počastili. — Bog plačaj vsemi
Celje, dne 16. junija 1931.
RODBINA POGRAJC.
Za Jugoslovansko tiskarno v LJubljani: Karel Ce«.
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik: Frane Kremiar,
Strašna neurja po vsem Slovenskem
Vihar, toča, zbesnele vode
Silen naliv in povodenj v Mežiški dolini
Guštanj, 15. junija.
Celo dopoldne je vladala nad našo dolino cju-šeča soparica, ki ni obetala nič dobrega. Takoj popoldne pa se je skoro čisto stemnilo in med gromom in bliskom se je vlil nad Guštanjem gost dež, ki je mahoma spremenil vsa pota in ceste v potoke. Med dežjem je padala tudi redka toča. Okoli dveh popoldne pa je priklical na ceste ves Guštanj silovit hrušč in trušč: potok Suha, ki je drugače prav neznaten, se je valil v nadmeterski višini iz Kotelj, se razlival na široko, nosil s seboj les in tramovje, dvigal mostove, zalival bližnje hiše. Posebno veliko škode imajo posestniki: Laznik in Stefič, ki jima je odneslo hleve in zalilo hiše, tako da je v njih vse plavalo, in pek Zavodnik, ki je ravno pred dnevi dobil večjo zalogo moke, pa mu je voda zalila vso pekarno in seveda tudi zalogo moke.
Voda nasičena z elektriko!
Ker so bile nižje ležeče stavbe v nevarnosti, da jih zalije vedno naraščajoča voda, so možje in fantje skušali pospeševati odtok vode s čiščenjem struge in ceste. Naenkrat jih je začelo v vodi na vso moč tresti; voda je izpodjedala telegrafske droge, žice so se trgale, vsa voda je bila naenkrat električna. Z vso naglico so planili vsi iz vode, ki je z vso silo nadaljevala svoje razdiralno delo. Izpodjedla je precejšnji del ceste pri kovaču Pipanu, tako da je promet na tem delu ceste nemogoč in >e vrši po stranski cesti mimo Mihelača. A tudi hiša kovača Pipana je v nevarnosti, ker voda vkljub protiukrepom razdira cesto še vedno dalje. Domači gasilci pridno črpajo vodo iz stanovanj s svojo motorko, a tudi domače delavstvo zelo požrtvovalno sodeluje in pomaga pri reševalnih delih. Voda je sicer že znatno padla, a dežuje še v presledkih kar naprej, tako da je nevarno, da izstopi tudi Mcža. Škoda se za enkrat ne da preceniti.
Razdejanje v Mozirju
Mozirje, 16. junija.
Včeraj ob četrt na 4 popoldne so se pričeli naenkrat zbirati nad Mozirsko planino črni oblaki. Nastala je popolna tema ili pričelo jo liti kakor iz škafa. Najhujše je bilo nad Polzelo in Sv. Radi-gundo. Vmes je pričela padati gosta debela toča, ki je uničila na polju vse nasade. Vsled velikanskega naliva je potok Trnjava, ki teče skozi Mozirje, tako narastel, da kaj takega niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Voda je naraščala z velikansko hitrostjo, tako da je pričela končno teči čez most in škarpe. Najhujše je prizadet gostilničar Dobenšek, ki mu je voda zalila vse spodnje prostore L, in pol metra visoko. Vse vino v kleti je iztok lo.
V zadnjem hipu so rešili njegovo ženo. ki se je nahajal« v kuhinji. Ko so jo končno rešili skozi okno, ji je voda segala že do vratu.
Trgovcu Maroltu je odnesla in pokvarila veliko blaga. Precej so prizadete tudi Pevčeva, Tibur-čeva in druge hiše. Vse kleti so polne vodo. Promet je bil zopet vzpostavljen danes dopoldne, ko •o vsaj za silo popravili most.
Med nalivom je padel v po'ok neki vajenec, ki ga je pa voda vrgla nižje doli zopet na breg. Danes so pričeli gasilci črpati vodo iz kleti. Žalosten je pogled na zgornji del trga, kjer leži vse polno blata.
Neurje v kamniškem okraju
Kamnik, 16. junija.
Sinoči je divjala nad Kamnikom in okolico silna nevihta: treskalo, grmelo in deževalo je vse križem. Vmes pa je pihal močan veter, z zahoda. Ljudje so se hiteli zapirati v hiše — kar se je razneslo po mestu, da v Stranjah gori! Strela je udarila v gospodarsko poslopje Franca Prekleta v vasi Praprotno — Sv. Primož št. 2, ki leži ob poti k Sv. Primožu v višini 700 m. Zato je bil ogenj videti daleč po okolici. Zgorel je hlev, skedenj in shramba za orodje. Na pomoč so odšli gasilci iz Stranj. Skoda je precejšnja, lastnik je zavarovan za malo vsoto.
Domžale, 16. junija.
... vročem in soparnem dnevu je v ponedeljek 15. t m. popoldne okrog 3 pridrvel s severovzhoda vihar, kakršnega ljudje davno ne pomnijo. Lomil je veje ter vzdignil tak prah, da se niti pet korakov daleč n. videlo. Med viharjem so jiadale debe e deževne kaplje in toča, ki ni bila Še tako debela. Som in tja jo votlo zagrmelo. Vihar se je
k, P°rlef?el zdel° se ie> d« se je nevihta ublažila. Kar se vsuje nenadoma toča, debela kakor oreh, mestoma tudi kakor kurje jajce. Ves letošnji kmetov trud je bil v teku 20 minut zbit v tla m uničen. Posebno žito. ki je letos kazalo zelo dobro, polomljeno in uničeno. Pa tudi krompir, bzol in drugi poljski pridelki so silno trpeli. Z drevja je klestila sadje in mladike, pobila mnogo opeke m sip na oknih. Skoda je velikanska. Posebno prizadete so sledeče vasi: Studa, Ihan in Dragomelj.
Ihan, 15. junija.
Po hudi večdnevni vročini, ki je danes dosegla višek, so je popoldne ob 4 nebo nekoliko stemnilo. Menili smo. da ue bo hudega, ampak le nekaj kapelj dežja. Kar se usuje toča in je na-letavala skoraj tričetrt ure. Padala je debela ko lešniki in orehi in tolkla s tako močjo, da stari ljudje ne pomnijo kaj takega. Drevesa so okleščena. pod njimi pa loži |>oleg vej in listja ono malo sadja, kar ga je bilo letos na drevju. Žalosten je pogled na polja. Ječmen, ki je bil skoraj S°den za žetev, mora pod kos<}. Ostalo žito je jioleglo in ste|itano v tla. Fižol, krompir, koruza, vse je zbito. Vsa vrtna zelenjad je uničena. Na nekaterih mestih je ležala toča na debelo še dobro uro potem. Položaj naših kmetov je obupen. Treba je nujne pomoči, takojšnja podpora, da bo našim malim posestnikom, in ti so v večini, vsai nekoliko pomagano.
Dol pod Ljubljano, 15.
Po nenavadno soparnem dnevu se je nebo okoli dveh jiopoldne popolnoma pooblačilo. Začela je padati debela, kot golobja jajca, čisto suha toča, ki je v pol ure uničila vse predelke. ki so |x>sebno letos tako lepo kazali.
Žalosten je jiogled po polju. Posebno od ječmena, ki je že bil skoraj pred zoritvijo, stojijo šc sami kolenci. Pri nas v Dolu ne pomnimo take toče, čeprav bomo kmalu Abrahama videli.
Huda ura okroji Žužemberka
Žužemberk, 15. junija.
Silna vročina, ki je vladala nad našo lepo dolino zadnje dni v toliki meri, da je vse, kar je le moglo, iskalo hladilne pomoči v zelenem valovju Krke in po hladnih sencah drevja, da je danes sredi popoldneva končala malone katastrofalno. Zamolklo bobnenje izza sv. Petra jc obljubljalo toliko že težko pričakovani blagodejni dežek. A le kratek je bil up, ker vihra črnih oblakov ni oznanjala več blagodati polju, ampak — vse najhujše. Sv. Peter je že zavila črna kopica oblakov, plat zvona je klical v vseh svojih tonih na molitev: Reši nas, Gos|iod, vsega hudega. Silni sever se jc zagnal v jug in iz težkih sprva deževnih kapljic se je izrodila toča. ki jc nekaj časa med de/jem in nato pa sama velika kakor debel grah počela padati ter zavzela ves tukajšnji okraj.
Po kakih desetih minutah jc zmagal jug in droban dežek je še padal na žejno zemljo. Skoda je po nekaterih krajih zelo občutna. Ko se je že umirila borba vetrov in prenehal padati hudi dež, je še oznanjal zvon hvalo Gospodu za uslisane molitve.
Toča uničila vse pridelke
fimnrje pri Jelšah, 16. junija.
V ponedeljek 15. t. ni. je okrog 4 popoldne začela |iadati strahovita toča. Na sodišču v Šmarju je pobila okrog 00 velikih in malih šip, nn šoli i okrog 185 in tudi skoraj vse privatne hiše so pri-| zadete na tak način. Na poljih je pa vse pobito. I Slično se je zgodilo v Ponikvi, kjer je toča tako i pobila, tla niti kositi ne bodo mogli. Tam jc padlo ' toliko toče, da je še danes ponekod ležala.
orkan na Gorenjskem
V Ribnem odnašal sfrehe, podiral cele gozdove - Milijonska škoda
na Jelovici
Opuslosen del golila
Ribno pri Bledu, 16. junija.
Včeraj popoldne je Ribno z okolico doživelo hudo uro, da je takšne ne pomnijo niti najstarejši ljudje v fari. Celo dopoldne in vse do ene popoldan so ljudje doživljali neznosno vročino.
Okrog ene popoldne pa so se hipoma pojavili črni oblaki, nebo je postalo namah temno, grozeče; začelo je grmeti, se bliskati, nad polji pa je mahoma zadivjal strašen vihar...
Vse je prišlo tako hitro, tako nenadejano in nenadoma, da so ljudje postali vsi zmedeni. Pri fari v Ribnem je jelo biti plat zvona, v Jelovci je en sam blisk objel goro, po vasi je nastal vrišč. jokanje in letanje, iz neba do zemlje pa je stal
ogromen siv stožast steber, — vrtinec ki se je pomikal čez polje in skozi vas proti Jelovci, spotoma pa podiral vse kar je pač našel na poti.
Vse je trajalo komaj dobre pol ure. V zraku je šumelo, ko da se podi v oblakih več stotin aero-planov, pod oblaki pa so plavala izruvana ali od-iomljena drevesa. Vihar je nosil debele smreke 20 —30 metrov visoko.
V Ribnem je vihar napravil ogromno škode. Vrtovi izgledajo žalostno; najlepša drevesa s koreninami vred izruvana, raznesena in razmetana križem kražem. mnogi vrhovi polomljeni, tudi kozolcev in lop je mnogo podrtih. Z eno besedo: prava slika strašnega razdejanja, kakor ga ljudje sploh ne pomnijo!
štedi
fino perilo
Tako je pustosil vihar
Najhuje so prizadeti štirje posestniki v Rib- t nem, Sodja Franc (Posar). Ferjan Janez (/nidar), Valant Jože (Božič) ter Zupančič Ivana (Andrcjka). katerih hiše stoje bolj v bregu na robu vasi. Orkan je pustošil kakor plaz. Prav pozna se. kam mil |e šla smer.
Sodja Franc ceni svojo škodo na 25.000 Din. Na hlevski strehi mu je vsa opeka uničena, čez I 3500 kosov. Po dvorišču je na debelo nastlano s kosci opeke, l udi ko/olec je vihar gladko nodrl. dalje je izruval v vrtu 18 drevesc ter jih iiopolnoma uničil. Žalosten pogled: sama lepa, rodovitna drevesa. močno raščena,. najboljše vrsie, veliko obetajoča, leže vse križem izruvana. podrta ali odlom-Ijena po tleh.
Sodjeva žena se je v času nevihte nahajala na dvorišču in je hotela zbežati v hišo. Pri begu jo je vihar podrl na tla. nakar je žena hotela po vseli štirih doseči hišni prag. V tem ji je s strehe na glavo padla opeka, ji vrli čela na temenu prebili kožo, žile in kost, da je bila hipoma vsa v krvi. Slučajno je tisti čas prišel z Bleda radovljiški zdravnik dr. Slivnik, ki je takoj pohitel k ženi ter ji ustavil kri in jo obvezal. Izjavil pa ic. da > rana močno nevarna ter bo treba ženo, ki leži sedaj v postelji, v slučaju malega jioslabšanja takoj odpeljati v Ljubljano v bolnišnico.
Pri F e r j a n u jc vihar odtrgal / vrli temena na strehi vso pločevino, čeprav je bila močno pritrjena. Tudi temu posestniku je razneslo veliko množino opeke s strehe hiše in gospodarskih poslopij; del strehe z lesene lope pa jc vihar dvignil ter jo odS»sel proč. V vrtu je vihar pokončal nad 20 sadnih dreves.
Posestnik Valant Jože. ki si jc komaj : nekoliko popravil hlevsko jioslopje, ki mu ga je neznani zločinec lani /ažgal. jc po viharju znova oškodovan; z novega hlevskega okrovja mu jc vihar odnesel domala vso opeko, do 3000 kosov, v sadovnjaku pa je 10 lepih dreves docela uničenih.
Močno prizadeta je še posestnica Zupančič Ivana, ki ima mnogo škode na strehi ter na vrtu. Stara, v premeru pol metra debela tepka je v sredini odlomljcna kot droban svinčnik. Tudi gos|io-dinja sama neposredno je doživela ob viharju hudo nezgodo. Ko jc hotela |ired strašnim viharjem /bežati v hišo. jo je silen piš vrgel ob tla poleg gnojišča v gnojnico, kjer jo ic nato ranil še kos opeke, ki je bil priletel s strehe.
Težka nesreča se je dalje pripetila 70 letnemu Dežinanovcmu očelu. ki so ob času hude ure pleli na njivi zunaj vasi. Pri sebi so imeli še troje malih otrok. svoje vnuke. Ko je nastopil vihar, so oče i otroci zbežali pod bližnjo leseno lopo, katero pa je koj nato vihar vrgel ob tla. Močan tram je padel tudi na očeta, da so se vsi potolčeni komaj še pri vlekli domov, dočim se po čudnem naključju otrokom ni nič /godilo. Pač ic silen veter dvignil enega i/med otrok ter ga dobesedno nesel po zraku nekoliko metrov, potem pa ga zopet spustil k tlom toda poškodoval se otrok ili nič.
Večina ljudi v Ribnem -c danes peča s |iopra vili na strehah, /alostno hodijo po sadovnjakih. Nc kateri skušajo dvigniti in naravnati samo na pol jmlrta ali izruvana drevesa. i;n sam glas gre po fari in daleč okrog, da namreč kaj |iodobnega kakor včeraj še niso doživeli, pa si tudi nikdar več in nikomur drugemu ne žele.
Najbolj viden znak. kako je orkan divjal nad Gorenjsko, pa se kaže v gozdovih Jelovcc. Ogromne ploskve gozda so pokončane |iopolnoma. Plaz podrtih smrek in debelih bukev -e vleče od Save pri Ribnem pa daleč v jclovco. Slrašno je šumelo, bobnelo in ropotalo, ko jc tu en mah /ahreščalo k tlom na stotine debelih smrek in bukev, tiruga ob drugi, niti ena ni bila izv/ela. 40 jiosestnikom je pokončanega v Jelovici čez 100.000 kub. metrov lepo raščenega lesa; tako so danes precenili očividci. ki trumoma hite gledat pozoriscc razdejanja, kakor ga v teh krajih še ni bilo. Skoda gre v milijone.
Med viharjem je v vsej okolici padala tudi toča. sem in tje debela ko kurja jajca, vendar pa ie bila toča redka in ni napravila večje škode. V Lescah so debelo točo stehtali, imela je 8 dekagra-mov, v Radovljici pa z vso resnostjo govore o 2" dekagramov težkem ledenem kosu, ki je padel z neba med točo.
f2 drvštveneffa življenje
Podružnica boiniSko-podpornejja druitva privatnih nameščencev -Merkur, opozarja vse člane da je pisarna podružnice odprta vsak dan od 11 do 13 in od 17 do 19, v sobotah samo od U —14. Ob istih urah se sprejemajo tudi novi člani Pisarna se nahaja na Dunajski ccsti št. 28'I (hiša Gospodarske zveze). Od 20. t. m. bo imela telefon št. 30-39.

l l i
113
• •
ii£ ■
• V -T «
o katastrofi Imlje I. Philibert" -- Prizori groze in strahu polagoma vrača mrliče — Cele družine izginile
■! • '!{! 11! v i \i;vnee i la-
i.	ii»: i)fO<!!»!t)i>KV, i-'i so
:• • ' Kiji m'p noči. ko so j;' ladja i o o i,i / !! i/tditikf. Titko pripo-••i. ' i/ v :ai- . »I i • • le i/lei i/redno po-«• .i , - i. iri,:. i uei. i ;i <ttu nekaterih ■ ''. k.•( tc u' prc'',a»il prcccjnQH..vihar v i:a/a.r•'• u. alivu, v vc elem razpoloženju vra !i • v r ./ni uo;'iii iu1. Vmlcd viharja so ve
> i i/lctuiki polite; ;i merski hole/nl. Ja/ j ■■: .-.iii <.il,(ij imel obailfk, da se bo nekaj groz-i ,i /godilo. Nenadoma se Je ladja nagnila mi levo stran. nakar jc vdaril na krov in cc/ njega mogo-i en val ki jc poplavil Izletnike v vodo, lad jo pn lakej obrnil... Ja/. sem skočil v morje lodii lako nesrečno, <1 h simii pade' imviio pod ladjo, ki me je pokrila in me potegnila feboj v morske globine. Sam ne vem, kako sem sc / velikanskim sunkom naenkrat zopet znašel na površju. Pobral me jc rešilni čoln
Neki rešeni tovarnar pripoveduje, da se je /e
zjutraj pred izletom branil Hi v ladio in da sc jc slednji1 vdaj prošnjam svoje žene, Ker jc dober plavar. se mu je po katastrofi posrečilo plavali več kot pol ure in nositi ob enem svojo /euo, ki sc gu je v lesnem objemu oprijemala okrog vratu, Polagoma so ga začele zapuščati mofl, njegova žena, ki jc bila v ne/avesti, mu jc začela uhajati i i rok iu jc naposled izginila v globinah. On sam nc vc, kako se jc rešil. Ko jr prišel k zavesti, sc jc nahajal it it rešilni ladji. Spominja se, da jr nekako v pol/avcsti videl plavati nad valovjem obrnjeno ladjo, katere so se oprijemale skupine /rn in olrok. ki so vile / rokami. Velik val mu je zakril nato to strašno sliko. Gotovo jili jc potegnil vse v svoj strašen grob nn dnu morja.
Ko so enega Izmed rešenih vprašali, če želi, naj obvestijo svojce o njegovi srečni rešitvi, jc odgovoril: Zakaj pa to? Saj se nc izplača. Moja žena, moja' hčerka, moja inati počivajo vsi ua dnu morju, /akaj obveščati, ko nas pa v resnici ui več.
Vodja brzojavnega urada v St. CJIIdns na pomolu, v bližini katerega se jc zgodila katastrofa,
trdi, da jc sko/i poltcmo videl potek strahotne nesreče. Ladja se je n,orala boriti i velikim orkanom. Ivo jc obšla najbolj nevarno točko, jo je zavrtel ciklon in v par sekundah jo je pogoltnilo morje. Niti eden rešilnih čolnov vsled razburkanega morja nI tiio!,rcl takoj i/ pristanišča na pomoč.
Nantcs, It), jun. AA. Danes dopoldne so ogromne množice obi">k;>le kapelo, v kateri leži na mrtvaškem odru 74 trupel, ponesrečencev par-nika' St. Philibert . Prišlo jc do pretresljivih trenutkov, ko so nekateri svojci dognali identiteto trupel.
I ondon. 16. jim. AA. Ministrski predsednik Maedonald je izrazil francoskemu ministrskemu predsedniku I.avalu svoje sožalje ob katastrofi francoskega Izletniškega parnika Saint Philiberl«. Po /adnlili poročilih je utonilo 142 ljudi. Doslej so našli 6" trupel.
Pariz, 16. jun. AA. Pri katastrofi izletniškega parnika SI. Phlliberi" jc umrlo približno 501) oseb. Razlika med prvimi In poznejšimi poročili je tiastofla. ker približno 150 otrok niso zabeležili v knjigah paroplovne družbe.
Po Franciji z lugoslov. boj
Izvirna poročila „Slovenčevega" poročevalca Pariz, meslo luči	Na s krvi° oškropljenih Meh
Pariz je velemesto. Pet milijonov ljudi mu danes prisodijo. Pa je v resnici videti veliko. Pol ure divja brzovlak skozi predmestja, predno se ustavi nu katerem izmed ogromnih kolodvorov, ki so pa še daleč izven središča. Ogromno množico judi in avtomobilov vre po cestah. Milijone ljudi prevozi dnevno pariška podzemska železnica. Človek bi mislil, cla bodo v tem kaosu našo malo družbo popolnoma prezrli. Saj so Parižani raznih obiskov in deputaeij vajeni bol j kot kjerkoli na svetu. Pa ni bilo tako!
Povsod je vidr-ti, da goje Francozi <lo Jugoslavije, ali bolje rečeno do Srbije, ki jo iz vojne poznajo, mnogo simpatij. Nekaj zaradi občudovanja vrednega junaštva srbskih vojakov, s katerimi sn se Francozi borili ramo ob rami, nekaj pa zaradi lesnega medsebojnega sodelovanja in prijateljstva med nami in Francijo-
Ves državni aparat je naši delegaciji z nnj-,-ečjo uslužnostjo na razpolago. Peš nam ni treba 'loditi, Deset velikih avtobusov je dala vlada, da na njih lahko v kratkem času premerimo ogromne ialjave pariških bulvarov. Saj človek lako ni-Kamor ne pride.
Na $robu neznanega junaka
Prva naša pol je bila k grobu neznanega vo-iaka, kjer smo položili več vencev in se spomnili luš mrtvih junakov s triminutnim molkom. Od tam smo se pedali v mestno hišo. kamor nas je povabil župan. Priti do pariškega župana ni lahka reč. Dn je suveren Pariza, ki tako po svojem prebivalstvu, kakor posebno po ogromnem aparatu, ki ga tako velemesto zahteva, poseka marsikatero evropsko državo. Nas je sprejel osebno nad vse ljubeznivo. V krasni arkadni dvorani nam je izrekel dobrodošlico. Predsednik naše delegacije g. Rado-savljevič se mu je za sprejem zahvalil in povdaril, da je naša pot v Pariz predvsem dejanje hvaležnosti oni Franciji, brez katere bi današnje Jugoslavije ne bilo. G. župan na? je nato vljudno povabil nn čašo šampanjca. Prehodili smo dolgo vrsto krasnih dvoran, katerih vsaka je umetnina zase. Bogate preproge, v katere se noga pogreza, 'trasne originalne slike in umetniške tapete, razkošni lestenci, ki so žareli v tisočih lučic. šluka-ture in gobelini, zlasti okraski, vse lo nas je začaralo s svojo nepojmljivo lepoto. Ni lahko navadnemu snurtniku priti v te prostore, ki so nam bili odprti in katerih lepote so posebni mestni vodniki 'olinačili. V gkivni dvorani je bil pripravljen prigrizek. Glavno vlogo Igra seveda šampanjec in druga redka Jn Izvrstna francoska vina. Človek bi mlatil, da bo ob lako ugodni priliki ta ali oni poslal preveč ravnodušen. Pa ne! Pri vseh plohah šampanjca ni doslej niti enega, ki bi ga* imel pod kapo, oziroma pod šajkačo. Pisec teh vrslic ima klobuk — edini od cele ekspedicije — zato zanj gornja ugotovitev sploh ne pride v poštev...
Briand, aposfot mira
Potem, ko smo si ogledali krasno prestolico francoskih kraljev in kraj, kjer je bil podpisan svetovni mir, Versailles, smo »e podali na <Juai d'Orsav v zunanje ministrstvo. Za dopoldne nam je g. zunanji minister poslal vabila, naj se zgladimo pri njem. V lepi hiši stanuje g. Briand! Mar-»Ikakemu razgovoru, ki je odločilno vplival na razvoj svetovne politike, so bile priča dvorane, po katerih smo šli v vel. sprejemno dvorano.
Točno ob petih, kakor je bilo napisano v vabilih, se je pojavil med nami. Preprost in neznaten. Utrujen je videti. Saj'ni čudno! Zadnje mesece je moral prestati marsikaj grenkega. Pozdravi lega, pomežikna onemu, pregleduje medalje urb-skili junakov in ob enem mirno govori svojo dobrodošlico, ter na* povabi na malico, ki je bila pripravljena v sosednji dvorani. Komaj pride za-slojmik naše delegacije do pozdrava Na pozdrav je Briand odgovoril očividno presenečen nad izrazi vdanosti in prijateljstva. Povdaril je predvsem ide-,o miru, za katero moramo žrtvovati vse. Vidi se na prvi pogled, da je govornik, kakršnih je malo. Gest ne dela. mimike ne pozna; le oči mu včasih /.a i »kri jo v živem ognju. Vsaka njegova beseda, dasi mirno izgovorjena, je kakor udarec kladiva na nakovalo. Vsaka nekaj pomeni, vsaka nekaj zaleže. Besede g. Brianda so pustile pri vseh ne-pozaben vtis.
V Elizejski palači
Tudi sprejem pri predsedniku republike g. Doumergueu. ki se ravno le dni poslavlja od svojega nu sla, je bil nad vse domač in izraz velikih simpatij franc. naroda do nas. Prav j)o bratovsko se je visoki gos]>od razgovarjal z mnogimi in se dal celo večkrat fotografirati v družbi starih bojevnikov in četašev.
Pri vseh sprejemih je neumorno igrala ogromna vojaška godba, ki je poleg narodnih himen odigrala ludi več drugih komadov. KeC Išok.
Dunajska vrrmentkn napoved. Dosedanje vreme se ne bo mnogo spremenilo. Majhna ver-jetnosi neviht.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno. — Zmerno toplo. Spremenljivo oblačno. Noči jaun«.
Čuvstvo groze navdaja človeka, ko se bliža krajem, kjer se je med svetovno vojno nakopičilo toliko gorja in pretilo toliko človeške krvi. Okolice Lilla, Reimsa in zlasti Verduna so bile pozorišče najstrašnejših boje\, kar jih pomni človeška zgodovina. Milijoni ljudi iz vseh delov sveta | so se tu dolga leta borili na življenje in srn.t. Vsaka ped te zemlje je oškropljena s človeško krvjo. Cela severna in severovzhodna Francija je eno veliko pokopališče, kjer počiva nad milijon ! vojakov, Ni čuda, na Francozi tako zelo ljubijo I svojo zemljo, za katero so morali toliko žrtvovati, .
Bližamo se Arrasu. Na bojnem polju smo. Sledovi strašnih bojev, ki so tu divjali, so videti iz drvečega vlaka Polno je še strelskih jarkov z žičnimi ovirami in razpadajočim vojnim blagom. Ruševine hiš so vedno bolj pogoste. Sicer so hiše vse nove. Zidati so jih morali Nemci na račun vojne odškodnine. Saj morajo Nemci še sedaj in še dolga let« napre| plačevati okrog 30 milijard dinarjev na leto za reparacije. Pa tudi Francija sama Je žrtvovala mnogo milijard, da je vposta-vila gospodarsko življenje. Povsod jc videti nove tovarne, ki so zrasle na ruševinah stanh.
Ob železniški progi se vrste pokopališča padlih iunakov, vsa lepo urejena, obzidana, s cementnimi križi in s cvetjem na grobeh.
Lille, severna prestolico
Mesto Lille (nad 400.000 prebivalcev z industrijskimi predmestji) nas je slovesno sprejelo, Ti-sočglave množice so na<i delegaciji prirejale navdušene ovacije. V sprevodu smo najprej krenili k spomeniku v vojni padlih meščanov, Nad vse originalen je ta spomenik, ki bo šc poznim rodovom pričal o strašnih dneh, ki jih je mesto preživelo. Od sovražnih strelov porušeno cerkev so pustili in konservirali tako, kakršna je bila koncem vojne. Brez zvonika je, vsa okrušena in preluknjana. Na steno cerkve so vzidali tri velikanske reliefe, posvečene beguncem, ki so morali med vojno zapustiti mesto, vojakom, ki so se borili za svobodo in junakom, ki so dali življenje za domovino. Velika ploskev trga pred spomenikom je pokrita s ploščami in napisi, ki so jih mesta in organizacije širne Francije poklonile v spomin trpečemu prebivalstvu mesta Lilla. Pred spomenik je tudi naša delegacija položila marmorno ploščo z napisom in vence. Spomin padlih smo počastili s triminutnim molkom, godbe pa so odigrale narodni himni.
Gosp. župan mesta Lilla nas je povabil v svojo prestolico, krasno, moderno mestno hišo, ki je zrasla na razvalinah stare. Po pozdravih in izjavah medsebojnega prijateljstva so nam ponudili malo prigrizka in čašo šampanjca.
Pri spomeniku ustreljenih talcev
Krenili smo še k spomeniku meščanom, ki jih je nemško vojno sodišče obsodilo na smrt in ustrelilo. Krasen in grozen je spomenik tem peterim žrtvam. Umetnik jih je izklesal v naravni velikosti, take, kot so bili na dan smrti. Ob zidu stoje in pričakujejo smrtnega strela. Samo mlad 16 leten fant ž« leži s krvjo oblit na tleh. On jc bil namreč prej umorjen. Tudi pred ta spomenik, ki je na vse naredil naisilnejši vtis, smo položili venec.
Mesto je naši delegaciji priredilo v vele-sejmskl dvorani svečan banket, katerega se jc udeležilo 600 oseb. Ti francoski banketi so nekaj posebnega. Poleg sijajne hrane in pijače nam postrežejo tudi s celo verigo Havnostnih govorov, ki trajajo dve uri ali pa še več. To je glavna točka banketa. Predsednik mora najprtj pozdraviti vse pomembnejša osebe, našteti vse njihove naslove in zasluge in pridejati še kak poklon. Vsi tako počaščeni se potem oddolže z bolj ali manj dolgimi govori na čast gostom. Za nas ta reč ni, Mi Slovenci pri jedi radi molčimo. Šele pri pijači se nam jeziki razvežejo. Zato boste n, pr. po ljubljanskih gostilnah slišali največ in najbolj ganljivih napit-nic — šele po polnoči, takrat ko Francozi trezni trdno spe.
Slovenski izseljenci
Banketa se je udeležilo tudi zastopstvo slovenskih izseljencev, ki jih je po industrijski okolici Lilla okrog 5000. Navzoča sta bila med drugimi gosp. msgr. Zupančič, izseljenški duhovnik in gosp. Tuhtar predsednik zveze naših društev v Franciji. Ze nad 40 let je ta vrli mož v tujini (prej je bil na W«stfalskem), pa ni pozabil ne jezika svoje matere, ne vere svojih očetov, Ž al, da med mlajšimi ni mnogo takih!
„To bi bila dolga poveš I"
Vprašal sem g, msgr. Zupančiča, kako gre našim ljudem in kaj naj zapišem o njih za nas. ki smo doma. Žalostno se nasmehne in reče: »To bi bila dolga povest!« N» godi se jim dobro. Dela je začelo primanjkovati. Kriza je tudi tul Mogoče ho prišel dan, ko bodo vsi na cesti. Kdor ima delo in živi pametno, zaenkrat že še izhaja. Kdor le more, naj ostane doma. Posebno jc dobri gospod, ki se ž« lata žrtvule za naše ljudi poudaril, kako žalostno je to, da s« toliko naših ljudi tu pooolnoma
izgubi, Izgube poštenje in vero Sramoto delajo slovenskemu imenu. Starši Hi morali dobro premisliti, predno pošljejo svojega mladega neizkušenega sina v lako nevarnost za njegovo časno ln večno srečo.
illtoda, da je skoro cel čas, kar smo bili v I.illu, lilo kakor iz škafa in nismo mogli pogledati v okolico in med naše brale.
Proti solčnemu jugu
Poslovili smo se od Pariza. Zadnji in mogočen vtis je pustila v slehernem izmed nam mednarodna kolonialna razstava, ki smo jo prejšnji dan površno ogledali. Vsa moč Francije se nazorno vidi na tej ogromin razstavi. Posebno čarobna je zvtcur, ko vse razstavišče žari v neštetih lu-čih! Vsak dan obišče razstavo preko tri sto tisoč ljudi. Pa o razstavi je pisala že druga, bolj spretna roka,
Zgodaj zjutraj smo sedli v naš poseben vlak, ki nas je z bliskovito naglico odpeljal proti jugu. Dolgo se vozimo skozi pariška predmestja, ki so vse nekaj drugega, kakor sijajno središče tega velemesta. Tu živi par sto tisoč ljudi, prepuščenih samim sebi: brez vere, brpz velike pokor, ščine napram oblastem, l e junaki katoliških organizacij so tisti, ki se ne boje in ne sramujejo pomešati se med te nesrečneže in jih skušajo dvigniti na stopnjo, vredno človekovega dostojanstva. Pravijo, da Je zadnje čase žetev teh junakov prav obilna.
Komaj smo zapustili ta predmestja, smo že hiteli mimo Fontainebleaua, ki slovi po ogromnem parku, čigar površina znaša 17.000 hektarjev in ima nad 2000 km potov in stezic. Središče mesta je znameniti grad francoskih kraljev, ki je sedaj spremenjen v muzej, kjer so nakopičena umetniška dela ogromne vrednosti.
Vasi, hi izumirajo
V Neversu, mestu, ki je znano že izza rimske dobe, smo se ustavili za eno uro. Na trgu pred kolodvorom smo obkoljeni od tisočev radovednih meščanov in pozdravljeni od predstavnikov oblasti oplaknili suha grla s par čašami šampanjca. O ti presneli šampanjec, koliko te je v Franciji, pri nas te pa »še za eno potrebo« ni.
Vozili smo se po pokrajini, ki je vse prej, kakor zanimiva. Obdelanega sveta je zelo malo. Večinoma se vrste pašniki in gozdovi, v katerih je več grmovja, kakor visokih dreves, Dežela dela vtis zanemarjenosti. In to je ravno velika rana Francije. Steber države, kmelsko ljudstvo in nje-
gova zdrava kri izumira. Cele vasi propadajo. Deloma je vzrok moderna kuga, strah pred otrokom, deloma b»g Iz dežele v mesta ln industrijske kraje. Oficielna Francija se dobro zaveda te nesreče. Zato vabi k sebi sinove in hčere drugih narodov, jim da delo, želi ludi njihovo kri, njihove otroke, ki jih hoče vzgajati v trdne francoske državljane. Tudi okrog 15.000 slovenskih delavcev je v Franciji, raztresenih po vssh krajih, pred vsem po industrijskih središčih severne Francije.
Povsod naletiš na Slovence
Pa tudi drugod naletiš na domačega človeka. Ko ja naš vlak io počasi vozil na postajo Nev«rs, je popravljala tropa delavcev tračnice, »O, prmej-
duš, to so pa Srbi! Kam pa hudiča greste?« za-slišim glas iz tropa. Srce zaigra človeku, ko zasliši sredi tuje zemlje prijazen, domač pozdrav! Povem mu hitro namen našega potovanja in ga povprašam, kako mu gre. Odgovora nisem več slišal, le videl sem, kako se je z obema rokama prijel za Irebuh, češ: brate milj, meni po trebuhu cvili, ali pa piska, če hočetel Lačen je. Zasluži toliko, da ne more pošteno živeti. Pa je še v strahu za svoj »engažma«.
Ob 1 popoldne smo prispeli
V največje francosko letovišče
in zdravilišč« svetovnega slovesa, v Vichy. Mesto samo šteje komaj 20.000 prebivalcev, a njih število naraste v čajm glavne sezone na 150.000. Vsaka bi a je hotel. Mgsto samo in hoteli nudijo naj-v> ji konfort, ki si ga je mogoče misliti, Hotel, v !i.i!e: ■. m stanujemo, ima okrog 1000 6ob. Vsaka -.ol-a laslno kopalnico z gorko in mrzlo vodo, Takih hotelov je cela vrsta. Tujci prihajajo od v$<jh Strani sveta. Največ Amerikanci, Angleži ' in Španci.
Tu izvira, slično kakor v Rogaški Slatini znamenita mineralna voda »Vichy« iz številnih vrelcev. Za želodčno bolne je najboljše zdravilo. V posebni polnilnici jo z avtomatičnimi stroji pob nijo v steklenice, 150.000 steklenic razpošlje|o vsak dan po svetu,
Sprejem, ki ga je mesto priredilo naši dele-gaciii, je bil nad vse veličasten. Razgled mesta in okolice v avtobusih, razgled zdraviliških naprav v l.tablisement Thernial, polnilnice steklenic, moderne vodovodne naprave, reccpcija pri župan«, delile po mestu, champagne d'honn«ur v zdraviliškem paviljomj, slavnosten banket v Vel. kazini, koncerti itd vse se je vrstilo dobro organizirano in nad vse prisrčno kakor v kinu.
„Spati smo se odvadili"
Naša delegacija ie zdrava in izborne volje. Spati smo se sicer skoro odvadili, pa to bomo že doma nadomestili. Vidi se povsod, da ne le oficielna Francija, ampak tudi francoski narod občuduje junaški srbski narod in goji odkritosrčne simpatije do naše države Jugoslavije, kateri res Žele prospeha in čimprejšnje popolne konsolidacije, kajti močna Jugoslavija je — dvakrat močna Francija.
Karambol na povralhu, ki je zahteval človeške žrtve
»ern. 10. jun. Ir. Delegacija jugoslovanskih rezervnih oficirjev in bojevnikov se je v ponedeljek zvečer vračala preko išvlre proti' dBmti. ^IWČo od Francije je bilo nad vse prisrčno. Ko Je posebni vlak dospel neposredno pred Barn, se je prl-P«tila_ nesreča, ki bi utegnila imeti v«Kkn 'flofre-škili žrtev. Jugoslovanski vlak je vozil s hitrostjo 100 kilometrov na uro. V četrti voz se je na nekem prelazu zaletel švicarski tovorni avtomobil, v katerem je bila večja družba izletnikov, l.r srečnemu naključju se je zahvaliti, dn se vlak nI iztiril oh groznem sunku. Pač pa je vlak avtomobil popolnoma zdrobil in zahteval tudi človečke žrtvo, Točno število irtev do sedaj ni mogoče U|?o» lovili. Po pripovedovanju švicarskih železničarjev sta bila dva na mestu mrtva, govore pa, da j« karambol zahteval 6 človeških žrtev. Grozna lin-srefn pa bi nastala, Če bi se ob trfenju vagon iztiril. Na vagonu se pozna pojno sledov avtomobilu in je vagon tudi precej poškodovan. Jugoslovanska delegacija je Izrazila svoje globoko soialje švicarski vladi.
Srbski vzgled
2e včeraj «mo poročali, da slavi belgrajska •Trgovačka omladina svojo 50 letnico. Ob tej priliki je izdala svojo obširno spomenico, Iz kal«re posnemamo par važnih podatkov.
Uvodoma prinaša spomenica zanimiv članek o gospodarski zgodovini Srbije, katerega je napisal profesor trgovske akademije Milorad Čeric. Uli avtor je nadalje napisal še razpravo' o nacionalni in gospodarski vlogi srbskih trgovcev. Srbska trgovina je igrala v vsem srbskem javnem življenju najvažnejšo vlogo. Niso še dalot čaai, ko je bila trgovina v Srbiji velik del v grških in cincarskih rokah. Toda vztrajno delo srbskih trgovcev je prineslo osamosvojitev. Srbska trgovina tako v kraljevini kakor v drugih krajih, kjer bivajo Srbi, se Je razvila že v 10. stoletju do izredne višine. V Vojvodini, Bosni, Dalmaciji in Zagrabil so nastale ugledno trgovske rodbino z velikimi prrinn-ženii. Toda srbski Irgovoc ni iskal sanio dobička. Vedel je, kaj dolguje narodu in memln ni trgovine na svetu, ki bi toliko žrtvovala za nacionalno, kulturno In človeransko delo, kakor ravno srbska.
Kakor določajo pravila Trgovačke omladine . postane lahko veliki dobrotvor društva vsak. ki položi ali zapusti vrednost najmanj 100.000 Din. l<onec letn 10110. je bilo takih velikih dobrotvorov 27 po številu.
Dolga je lista že v 10. stoletju onih trgovcav. ki so zapustili stotisoče predvojnih kron in dinarjev za najrazličnejše namene: tako za šole, znanstvene in literarne institucije, čitalnice, uniobol-nlšnice, dobrodelne zavode itd. Danes znašnjo vse te zapuščine desetine milijonov.
Leta 18H0. je bila ustanovljena 'Trgovačka omladina«. Njeno delo je bilo predvsem prosvetnega znnčaja. Društvo je ustanovilo čitalnico in knjižnico, prirejalo javna predavanja in diskusije, največ pa je dalo za šolstvo. V zadnjih časih se je še bolj začelo udejslvovati na socialnem polju, uvedlo zdravstveno službo za obolele člane, ustanovilo svojo bolnišnico in bolniško blagajno društva. Pomagalo je svojim članom v sili in sodelovalo pri pospeševanju gospodarstva. Po zgledu belgrajske Trgovačke omladine« kot malice se je ustanovila v GidalI Srbiji cela vrsta omladin, ki so se združile v Zvezo trgovskih in trgovskn-obrtnih združenj. Omladine so še v sledečih krajih: Aleksinar. Aran-gjelovac, Bajina llašta, Bitoli, Valjevo. Vel. Bečko-rek. Vel, Gradišle, Vel. Kikinda, Vršac, Za ječa r, Zeniun, Kragujovac, Kraljevo, Krnševar, Mitroviea, Niš, Novi Bečej, Novi Sad, Obrenovac, Pančevo, Pi-rot, Požarevac, Sarajevo, Svllajnac, Senta, Skoplje, Soko Banja, Sombor, Srbobran, Tetovo, Užice, Ca-čak in Šabac. Skoraj vsa ta društva imajo svoje trgovske in nadaljevalne šole. katere večinoma vzdržujejo jtaipa.
Omladina ima dovolj fondov za izvrševanje svojih nalog. Na koncu 1. ]01U). so imeli fondi čoz Iri milijone dinarjev Imovine, nepremičnin pa je bilo za (irlbližno devet milijonov dinarjev, Iti so letno prinašale okoli 050.000 Din.
Hola helgrajsko Omladine ima 2000 učencev, nižji in višji oddelek. Na njej nnučujn 40 profesorjev in znašajo vzdrževalni stroški letno 5nti.000 dinarjev. Omladina izdaja ludi svni dnevnik, ki je v javnem življenju Srbiin iural vedno veliko vlogo, tako pred vojno kakor tudi po vojni. Ustanovljen je bil 1. 1801., tako da letos prazuuj-j jO letnico. Društvo ozko sodeluje z društvom >Privred|iik , ki je bilo osnovnim 1. 1HH7. Cilj društva je, da kmetskp mladino uvede v obrt in trgovino.
No več mestih snio omenili, kako so srbski trgovci dali milijonske vsot« za splošne in javne namene. Stavili smo jih upravičeno r« zgled ludi drugim trgovcem in to popolnoma po praviri. Sicer nimamo mi lake bogate trgovine, kakor jo ininjo Srbi. saj je naša trgovina Jako mlada, tako da moremo reči. dn datira večinoma šele ir. 20. stoletja, kajti le redki so bili bogati slovenski trgovci v 19. stoletju in še ti so deloma poslali Nemci, toda danes so razmere drugačno in želeti je, da tudi slovenska trgovina pristopi v krog mecenov. Zaključujemo z besedami, kj jih je napisal ob priliki 50 letnice Gremija trgovccv v Ljubljani glavni tajnik Zbornice za TOI dr. Fran VViudischer: Vodnike vodi vodilo, da Je delo zaradi človeka in ne človek zaradi dela, v skrbi za prhlobltek pa ne smerno zgubljati dolžnega ozira na občestvo in na bližnjega. Kdor se zgubi v gmotnem pridobivanju, st« nm srco in duša praana ln je brez prida z* celoto.
Krize v Nemčiji ne bo
Berlin, 16. jun, tg. Na današnji seji odbora najstarejših poslanccv je bila kriza rešena. Z glasovi socialnih demokratov je bil odklonjen predlog za sklicanje nemškega državnega zbora, » čimer se je ustreglo glavni želji državnega kanclerja. Dalje so izjavili socialni demokrati, da je z izjavo dr. Briininga poslal odveč njihov predlog, da bi se sklical glavni odbor državnega zbora v svrho posvetovanja o zasilni naredbi. S tem se je Brilningo-va vlada uveljavila.
*
Belgrad, 16. jun, AA. Na podlagi čl. 23 za« kona o ureditvi državne razredne loterije je prepovedano prodajanja srečk tujih loterij vobjo.