cena 10 dinarjev številka 23 (687) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 9. junija 1983 Revolucionarju in narodnemu heroju Francu Leskošku-Luki V spomin na našega velikega prijatelja in častnega občana Z minuto molka in z izrazom velikega spoštovanja ter zahvale so v torek popoldne na žalni seji v dvorani skupščine občine Velenje delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij počastili spomin na velikega revolucionarja in velikega prijatelja delovnih ljudi in občanov Šaleške doline. Spominu tovariša Luke so se poklonili tudi na žalnih sejah delavci Reka, Vegrada Velenje, saj je bil tovariš Leskošek tudi častni član teh dveh kolektivov, njegov spomin pa so počastili tudi drugod. Na spominski svečanosti v dvorani skupščine občine so sprejeli sklep, da bodo do naslednje seje vseh treh zborov skupščine občine Velenje pripravili predlog za trajno obeležitev imena Franca Leskoška-Luke v naši občini. Na žalni seji je spregovoril Janez Ziv-ko, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Velenje. Globoko presunjeni in ožaloščeni smo včeraj sprejeli vest o smrti velikega revolucionarja, prvega komandanta slovenskih partizanov ter našega velikega prijatelja in našega častnega občana tovariša Franca LeskoSka-Luka. Tovariš Luka, delavec in komunist, legenda borbe slovenskega in jugoslovanskega delavskega naroda, človek, ki je vse svoje življenje in vso svojo bit posvetil idealom revolucije je klonil pred edinim sovražnikom, katerega ni mogel premagati. Vendar je bilo do tega trenutka njegova življenjska pot ena sama borba, v kateri ni naredil koraka nazaj, kajti vedno je imel pred sabo jasen cilj, kateremu je podredil vse ostalo. Tovariš Luka je vedno bil in ostal delavec, človek, ki je čutil z ljudmi, ki je spoštoval delo in verjel v ljudi. Njegova življenjska pot je bila začrtana takrat, ko je kot mlad kovinarski delavec pričel spoznavati krivice takratne družbe in ko je uvidel, da lahko le organizirano delavstvo spremeni svoj položaj. Zato se je že kar 16-letni delavec vključil v sindikalno gibanje in pričel prebujati in organizirati delavstvo proti izkoriščanju in političnemu zatiranju. Koncem prve svetovne vojne pa ga najdemo tudi med Maistrovimi borci za pravične severne meje. Cilji, ki si jih je zastavil že kot mladenič in za uresničevanje katerih je aktivno deloval kot mlad delavec, so ga že leta 1926 pripeljali v vrste Komunistične partije Jugoslavije, kateri je nato posvetil vse svoje življenje. Revolucionarno borbo, ki jo je začrtala partija je vedno uresničeval med delavci, pred vojno kot sindikalni organizator in voditelj, po vojni pa je bilo spet vse njegovo delo oprto na delavski razred in na njegovo ustvarjalnost. Prav zaradi tega nam je bil toliko blizu, prav zaradi teh njegovih značilnosti so mu tudi delavci neomajno zaupali in zato so ga imeli radi vsi ljudje. Delavci in rudarji v Titovem Velenju smo ga imeli preprosto za tovariša Luka, ki nam je bil drag in domač, v njem nismo videli funkcionarja ali ministra, ampak prijatelja in tovariša, ki bi nam rad pomagal, za katerega smo vedeli, da nas ima rad, ki je znal tudi krepko zarogoviliti, če je bilo to potrebno. V razvoj našega mesta in občine je delo tovariša Luka vtkano od njegovih temeljev dalje. In če pomislimo, da smo mi le majhen delček skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti in da delo tovariša Luke daje rezultate v vseh delih naše domovine, šele potem vidimo veličino njegove osebnosti. Njegovo ime je izpisano z drugimi imeni velikanov naše revolucije, tov. Titom, Kardeljem, Kidričem in drugimi tvorci naše partije pred vojno. Z njegovim imenom je povezano organizirano sindikalno delovanje in številne stavke, množični shodi in zborovanja in z njegovim imenom je povezana izgradnja težke industrije v Sloveniji in Jugoslaviji po vojni. Tovariš Franc Leskošek-Luka je kot komunist v obdobju pred vojno deloval v takratnih legalnih sindikatih, kjer je leta 1933 postal tajnik pokrajinskega odbora zveze Rovinarskih delavcev, leta 1934 pa je bil jzvoljen za predsednika strokovne komisije združenih delavskih strokovnih sindikatov za Slovenijo. Bil je znan kot izredno živahen in dejaven sindikalni funkcionar, ki pa je imel tudi to prednost, da je pred takratnimi oblastmi lahko deloval javno, kajti režim ni vedel, da je komunist. Za partijo je bila njegova pozicija v sindikatih izredno pomembna. Vzporedno z opravljanjem funkcije v sindikatih je tovariš Leskošek deloval kot partijski voditelj, saj je bil že 1934 leta na IV. partijski državni konferenci v Ljubljani izvoljen za člana CK KPJ, jeseni 1936 pa imenovan za člana polit-biroja CK KPJ. Na zgodovinskem zasedanju slovenskih komunistov na Čebinah, aprila 1937 je bil izvoljen za sekretarja CK KPS kar je ostal vseskozi do 1946 leta. Organiziral in vodil je vse tri predvojne partijske konference v Sloveniji. Ob fašističnem napadu na Jugoslavijo je bil organizator in tudi sam prostovoljec za obrambo domovine, že 10. aprila 1941 pa ga je polit-biro CK KPJ imenoval za člana vojnega komiteja. Tovariš Luka — partizanski komandant Peter Strugar — je bil nato do oktobra leta 1942 komandant glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in je skupaj s tovarišema Kidričem in Beblerjem zasnoval strukturo slovenske partizanske vojske. Formirane so bile čete, bataljoni, odredi in tudi prve slovenske partizanske brigade. Tudi kot vojak je izžareval neomajno borbenost, hrabrost in zaupanje v ljudi, v borce in cilje naše narodnoosvobodilne borbe. Tudi kot partizanski komandant je tovariš Luka postal legenda, znana je bila njegova vzdržljivost, njegova velika in tršata postava pa je že sama po sebi vzbujala zaupanje. Svoje politične in vojaške izkušnje je tovariš Luka od oktobra 1942 da|je vgrajeval v nadaljni razvoj narodnoosvobodilnega gibanja kot član izvršnega odbora OF, v katerem je vodil vojaški referat, nato kot član AVNOJA in predsedstva SNOS, na zgodovinskem II. zasedanju AVNOJA paje bil izvoljen v njegovo predsedstvo. Tovariš Luka je bil v zmago revolucije neomajno prepričan, kakor tudi v oblast delavskega razreda po zmagi, zato je že med borbami snoval izgradnjo povojne Jugoslavije, razmišljal o izgradnji kovinske in druge težke industrije, ki jo bodo jugoslovanski narodi potrebovali za izgradnjo porušene domovine. V mislih mu je nastajal Litostroj, Metalna, Rade Končar, železarna v Nikšiču in drugo, za kar je kovinar vedel, da bomo potrebovali za obnovo domovine. Skoraj vse zamisli in še več je tovariš Luka v letih razvojne obnove kot minister za industrijo in rudarstvo v vladi LRS in pozneje minister za težko industrijo v vladi FLRJ tudi uresničil. Uresničil jih ni le kot minister delavskega razreda, ki (Nadaljevanje na 3. strani) Franc Leskošek- Luka Slovenija in z njo vsi jugoslovanski narodi in narodnosti so se v torek ob grobnici herojev v Celju poslovili od Franca Lesko-ška-Luke, revolucionarja, borca za osvoboditev in oblast dela, predanega ko- munista in ustvarjalca samoupravne socialistične družbe. Franc Leskošek-Luka, narodni heroj in junak socialističnega dela je umri v nedeljo zjutraj v Ljubljani. Njegova smrt je zlasti boleče odjeknila v naši občini, katere častni občan je bil, v naših krajih, ki jih je pogosto obiskoval, v naših tovarnah, ki jih je pomagal graditi in soustvarjati. Nikoli ni omahoval, zato smo ga imeli radi in mu zaupali. 2. stran ★ naS CBS OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 9. junija 1983 Gorenje sozd letos na razstavi Rast yu 83 na Reki V dneh od 10. do 17. junija bo na Reki že tradicionalna razstava izumov, tehničnih napredkov in novosti RAST YU 82. Na lanskoletni razstavi RAST YU 82 je Gorenje SOZD sodelovalo z 32 eksponati in zanje prejelo zlato odličje (za toplotno črpalko), dve srebrni odličji (za napravo za varjenje čepov na kompresorju in za napravo za umirjanje modulov) ter bronasto odličje (za anteno — četverec). Na letošnji razstavi RAST YU 83 bo Gorenje SOZD predstavilo 25 eksponatov, posebej pa bo predstavljena tudi akcija za pospeševanje množične inventivne dejavnosti, ki so jo lani začeli v temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje TGO in jo poimenovali ,,Predlagaj nekaj koristnega". Gorenje TGO, Tovarna gospodinjske opreme Titovo Velenje bo na letošnji razstavi predstavila 14 eksponatov. Naštejmo jih: stroj za krivljenje tlačne cevi, oblikovanje mikroračunalniškega procesorja, šasija K — 11 za barvni televizijski sprejemnik, večnamenska vgradna pečica EVP 401, WC deska s pokrovom DWC 101 Soča, rotacijska delilna miza, naprava za preizkus temperaturnih regulatorjev in termoparov tip DVG 200, korita za krmljenje živali, sprememba protimodela v maski za polnjenje vrat zamrzovalnih omar s poliuretanom, konstrukcijska sprememba nosilne plošče tečaja vrat, sprememba tehnologije spajanja hrbta z dnom na hladilnikih program 600 ter tri eksponate s področja medicinske elektronike — cerebellarni spi-duralni stimulator za terapijo epilepsije CES, inplantibilno podkolensko peronalno opornico IPPO in stimulator za terapijo scolioze Scolifes. Poudariti je treba, da je naprava za preizkus temperaturnih regulatorjev in termoparov tip DVG 200 prva takšna naprava v Jugoslaviji. Zraven Gorenje TGO bodo na razstavi RAST YU 83 na Reki sodelovale še delovne organizacije Gorenje Varstroj (s 6 eksponati), Gorenje Muta (s 3 eksponati), Gorenje Metalplast in Gorenje Fecro (s po 1 eksponatom). Taktična uporaba sredstev za gašenje V vsakodnevnem življenju so prisotne številne nevarnosti nastanka požara. Danes se ne le v industriji, temveč tudi v gospodinjstvih uporabljajo vnetljive in lij, na primer kislin, za rušenje gradbenih konstrukcij, ki so nevarne gasilcem, za zaščito gasilcev pred plamenom, izžarevanjem vročine. POŽARNA VARNOST • POŽARNA l/AR požarnonevarne snovi, pa je zato potrebno vedeti, kako in s čim jih bomo pogasili, če se vnamejo. Vedeti moramo, da pri nastanku požara ne moremo pričakovati intervencij gasilskih enot, zato je te treba za gašenje teh požarov uporabljati sredstva, ki jih imamo pri roki. Za gašenje požarov pa lahko uporabimo vodo, gasilski prah, ogljikov dioksid, peno, halene in primitvna gasilska sredstva. GAŠENJE Z VODO Vodo uporabljamo za gašenje trdnih, tekočih in plinastih snovi; ohlajevanje posod, v katerih so stisnjeni plini in vnetljive tekočine, ki so izpostavljene toplotnim učinkom, zaščito okolice zaradi izžarevanja vročine, plamenov, isker, za izpiranje in razredčevanje nevarnih kemika- Da bi vodo uspešno uporabljali pri gašenju, moramo vedeti njene dobre in slabe lastnosti. Dobre lastnosti vode so: dobimo jo v naravi v velikih količinah, je najcenejše gasilno sredstvo, lahko jo dovajamo na velike daljave, uspešno gasi večino požarov, ima veliko ohrajevalno moč, mehanični učinek vodnega curka je lahko zelo velik. Pomanjkljivosti vode so: nekaterih vrst požarov ne smemo gasiti z vodo (električnih vodov, gradbenih elementov iz naravnega kamna, segretih železnih konstrukcij, visoke napetosti, živega apna, koncentrirane žveplene kisline, kalija, natrija, elektrona, magnezija, aluminijevega prahu). Snovi, ki vpijajo vodo, pa postanejo toliko težje, kot je vpite vode in preti nevar- nost rušenje stropov zaradi preobremenitve (volna, bombaž, mlevski izdelki, seno, slama, stročnati sadeži); je neuporabna pri večjih požarih vnetljivih tekočin, ki se ne dajo mešati z vodo, pri nizki temperaturi 0 stop. C zmrzne v ceveh, črpalkah in v cisternah. Z vodo lahko gasimo: — trde snovi: les, papir, tekstil, usnje, seno, slamo, bombaž, gumo; — poltrde snovi: celuloid, voske, masti, smole; — vnetljive tekočine: alkohol, aceton, špirit, glicerin, — glice-rol, ogljikov žveplec, manjše tekočine petroleja, plinskega olja in bencina, električne naprave do 220 V (vodna megla). Gašenje s prahom Gašenje požarov s prahom je eden najuspešnejših načinov gašenja tistih vrst požarov, snovi, ki gorijo s plamenom. Toda uporaba prahu je pogojena na velikost požara in na vrsto požara. Primerjati je treba na primer učinek prahu pri gašenju požara lesnega skladišča v primerjavi z učinkom vode, ki bi jo uporabili pri gašenju. Vseka- kor bo učinek vode znatno uspešnejši kot učinek prahu, upoštevaje pri tem vse, kar se dogaja pri zgorevanju velikih količin lesa. Nasprotno temu pa bo učinek gasilnega praška pri gašenju požara vnetljivih tekočin v znatni meri uspešnejši, kot če bi gasili z vodno meglo. Kot potisno silo, ki naj vrže prašek iz posode, uporabljamo CO 2 ali dušik. Uporaba tega plina še povečuje učinek gašenja, ker je vsako zrnce prahu obdano s tem plinom. Pri požarih vnetljivih tekočin, plinov, električnih naprav pod tokom do 1000 V se prašek obnese z izrednim učinkom. Curek prahu usmerjen na gorečo površino omogoča dostop v neposredno bližino goreče površine, ker se lahko za njim krijemo pred vplivom izžarevajoče toplote. Prašek ni strupen, ne uničuje kpvin, lesa, ne povzroča odrgnin na premičnih delih strojev itd. Ni pa priporočljiv pri gašenju telefonskih in radiotele-vizorskih naprav, ker jih preveč zapraši, kar vsekakor kvarno vpliva na te instalacije. V zaprtih prostorih dosežemo večji gasilni učinek kot na prostem. SEJE • SEJE • SEJE • SEJE • SEJE* SEJE • SEJE* SEJE • SEJE* SEJE • SEJE • SE Zdravstvena skupnost Velenje Uresničevanje zdravstvenega varstva V ponedeljek, 20. junija, ob 17. uri bo v sejni dvorani Zdravstvenega centra Velenje, 5. skupna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Velenje. Delegati bodo razpravljali in sprejeli aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov zdravstvenih skupnosti v Sloveniji za obdobje 1981 — 1985, samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, sporazum o indikacijah in kontraindikacijah za zdravljenje v zdraviliščih ter samoupravni sporazum o delitvi dela med SOZD Koroško zdravstvo in Zdravstvenim centrom Velenje. Za konec pa bo ostala razprava o gradivu za sejo skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije in izvolitev delegatov za to sejo. Samoupravna stanovanjska skupnost Obširen dnevni red S. seja skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje bo v torek, 14. junija, ob 17. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Delegati bodo na tej seji oblikovali samoupravni sporazum o enotni skupni evidenci prejemnikov socailno-varstvenih pomoči, obravnavali samoupravni sporazum o oblikovanju in zagotavljanju sredstev za odpravljanje posledic nastalih zaradi naravnih nesreč v občini Velenje za > obdobje 1981—1985 ter pravilnika o delu odbora podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za odpravljanje posledic naravnih nesreč v občini Velenje, odpisali pa bodo tudi sredstva solidarnosti. Delegati bodo slišali predlog pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, predvidoma potrdili bodo listo upravičencev do delne Skupnost za zaposlovanje Velenje Uresničevanje resolucijskih usmeritev Delegati skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje se bodo v sredo, 15. junija, ob 16. uri sešli na 6. seji, ki bo v sejni sobi Zdravstvenega centra v Titovem Velenju. Obravnavali bodo uresničevanje resolucijskih usmeritev na področju zaposlovanja v občini Velenje v letu 1983, ocenili možnosti razvoja in zaposlovanja v velenjskem in mozirskem drobnem gospodarstvu, se seznanili z aktualno problematiko usmerjanja in štipendiranja, objavili pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, pregledali bodo tudi gradivo Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in določili višino omejenih izdatkov za dnevnice in prevoze za službena potovanja. nadomestitve stanarine in samoupravni sporazum o medse bojnih odnosih pri izvajanju. J družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v soseski Šalek III v Titovem Velenju. Svet za kulturo pri p. Velenje OK SZDL Glasbena šola nujnost Člani sveta za kulturo pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje so se prejšnji teden, sestali na 15. redni seji. Spregovorili so o delu kulturnih animatorjev v organizacijah združenega dela in o kulturnem delovanju delavcev iz drugih republik. Ugotovili so, da kulturni anima-torji v združenem delu še vedno niso tisto, kar bi morali biti. Še vedno se do kulture obnašajo ravnodušno, marsikje je edina skrb kulturnega animatorja delitev vstopnic za predstave. Prav zato je potrebno delo kulturnih animatorjev vsebinsko izboljšati, njihove vrste pa kadrovsko okrepiti. Eden izmed redkih animatorjev, ki se poklicno ukvarja s kulturo, je zaposlen v Gorenju in sadovi njegovega dela se že kažejo. Zakaj ne bi takšne okrepitve dobili tudi v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu in Vegradu? Uspešni pogovori delovne skupine sveta za kulturo s predstavniki organizacij združenega dela, kjer obstajajo pogoji, da bi lahko zaposlili poklicnega animatorja, bi pomenili velik korak naprej v približevanju kulture delavcem. V Titovem Velenju živi veliko delavcev iz drugih republik, ki si želijo čim več kulturnega ustvarjanja. Zato so ustanovili skupino, v kateri deluje dramski in glasbeni odsek. Pesti jih prostorska stiska, saj delajo v prostorih plesne dvorane v Domu učencev, ki jim je na voljo samo dvakrat na teden. Čeprav se bodo povezali z vodstvom Rekove delovne skupnosti Družbeni standard in se z njimi poskušali dogovoriti o tem, da bi jim odstopili prostore v Družbeni prehrani, je to lahko samo začasna rešitev. Ob njihovem problemu je svet za kulturo ponovno spregovoril o nujnosti gradnje glasbene šole, v kateri bi tudi kulturno umetniška društva dobila prostore za nemoteno delo. ,,Po letu 1961, ko je bil zgrajen Kulturni dom, sta bila do danes za kulturne namene zgrajena samo še Knjižnica v Titovem Velenju in Kulturni dom v Šoštanju, zato bi bilo prav, da se k gradnji glasbene šole čimprej pristopi, saj gre za objekt širšega družbenega pomena", so dejali člani sveta za kulturo. ' M. Krstič-Planinc Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje razpisuje NATEČAJ za zbiranje interesentov za nakup stanovanj oz. soinvesti-torstvo v novi soseski Šalek III v Titovem Velenju. V soseski Šalek III bo skupno 623 stanovanj s 38.400 kv. m netto stanovanjske površine v 5 objektih z etažnostjo od P + 3 do P + 8. Poleg stanovanjskih objektov bo v soseski tudi kompletna osnovna šola, otroški vrtec in lokali za osnovno preskrbo. Struktura stanovanj v novi soseski bo približno naslednja: Tip stanovanja « Netto površine (kv. m) Število stan. 1. Garsonjere 31,21 30 2. Enosobno stanovanje 41,00 16 3. Enosobno stanovanje 44,58 94 4. Enosobno stan. s kabinetom 49,40- 66 5. Dvosobno stanovanje 62,52 159 6. Dvosobno stan. s kabinetom 71,78 122 7. Trisobno stanovanje 76,24 120 8. Trisobno stan. s kabinetom 86,17 16 Pričetek gradnje prvih objektov predvidevamo koncem leta 1983, celotna soseska pa bo končana predvidoma leta 1987. Cene stanovanj se bodo oblikovale v skladu z družbenim dogovorom in Samoupravnim sporazumom o družbeno usmerjeni gradnji soseske Šalek III. Informativna cena za leto 1983 znaša 28.040,- din/kv. m. Pozivamo vse interesente (TOZD, delovne skupnosti in občane), da najkasneje do 20. junija 1983 prijavijo svojo potrebo oz. namero o nakupu stanovanja v Šaleku III. V prijavi je potrebno navesti tip in število stanovanj ter leto sklenitve kupne pogodbe. Kupno pogodbo bo lahko sklenil tisti interesent, ki bo ob sklepanju pogodbe nakazal Samoupravni stanovanjski skupnosti izhodiščno ceno stanovanja z virmanom ali predložil garancijo banke, ki bo vnovčljiva največ 2 meseca pred dokončanjem stanovanja. Pismene prijave pošljite na ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE, Trg mladosti 2, Titovo Velenje. nama Trgovska delovna organizacija NAMA Ljubljana TOZD VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 29. 4. in 31. 5. 1983 JAVNO DRAŽBO ki bo dne 20. 6. 1983 ob 9. uri v prostorih poslovodstva TOZD Veleblagovnica Titovo Velenje, za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: izklicna cena 1. tovorni avto 200.000,00 din 2. pomivalni stroj 5.000,00 din 3. tehtnica Elegant 500 kg 4.000,00 din 4. tehtnica Libela 0,5 kg 1.000,00 din Prometni davek ni vračunan v ceni in ga plača kupec. Pravico do udeležbe na javni dražbi imajo tisti, ki pred dražbo položijo varščino v višini 20 % od izklicne cene pri blagajni v poslovodstvu. Potrdilo o plačani varščini morajo interesenti prinesti na dražbo. Ogled predmetov je možen eno uro pred dražbo. KIT ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE OBVEŠČA, da bo po ugodni ceni RAZPRC PAJALA ŽIVE KOKOŠI od petkb 10 . 6. 1983 dalje pri kooperantu Dol-Suh;: 3, Rečica ob Savinji. Kokoši so rjave, pri neme za zakol ali za nadaljnjo rejo! Mariji BIDER, srednje težke, Razprodaja je ves dan v navedenem roku. Informacije po telefonu 831-521. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike ua znaša 720 din in je plačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. .— 9. junija 1983 •k Titovo Velenje V SPOMIN nas Cas * stran 3 V spomin na našega velikega prijatelja in častnega občana (Nadaljevanje s 1. strani) hoče bo|)še in srečnejše življenje rudarja, kovinarja, metalurga, učitelja in vseh tistih, v katere je neo-majano zaupals« na katerih je gradil politiko obnove hi razvoja industrije v mladi socialistični To je za njega bil in ostal delavski razred, iz katerega je sam izšel in kateremu je pripadal do konca. Tovariške in tovariši! Če neizprosna smrt ne M presekala njegove življenske niti, bi tovariš Luka ob rudarskem prazniku 3. Jni| spet sedel rned rudarji v mesta, ki ga je imel tako zelo rad in nestu, ki je imelo rado njega. Nikoli m ni zmanjkalo časa, če je bilo potrebno spregovoriti o razreševanju problemov razvoja našega mesta, vedno si je vzel čas, da je sprejemal delegacije naših delovnih ljudi, kolektivov in krajevaih skupnosti in vsakokrat ko sta na čas in zdravje dopuščala je prikitei med nas. Tovariš Luka ni hO le častni občan našega mesta in kolektivov Rudnika lignita in Ve- grada v formalnem smislu besede, ampak je on nas prijatelj in človek, ki so ga problemi našega razvoja marsikdaj bolj skrbeli kot marsikoga izmed nas. Razvoj Rudnika lignita in Titovega Velenja Gorenja, razvoj Ve-grada in Rudarskega šolskega centra, koncept gradnje svetlih in prostornih stanovani za rudarje, razvoj spremljajočih dejavnosti — vse to je nastajalo tudi v njegovih mislih in skupaj z drugimi hord in komunisti ter delavstvom Titovega Velenja je lahko te misli tudi uresničeval. Znani so njegovi pogledi in razmišljanja o položaju rudarja in kvalitetni predelavi lignita v električno energijo kot rezultatu združenega dela rudarja v RLV in električaija v TEŠ. Znana so njegova prizadevanja za celovit razvoj naše občine. Njegova prizadevanja in podpora niso bila samo načelna, ampak je pogosto prihajal med nas, skupaj z nami je ob konkretnih problemih iskal rešitve, dajal pobude in ideje. Ni bil pristaš nerealnih planov, vendar je menil, da se da z delom in delavnostjo doseči skoraj vse. To smo mu lahko veijeli, saj je bil sam s svojim delom pravi dokaz tega, da nas nič ne more ustaviti in pasivizirati. V trenutkih, ko smo kdaj kolebali, nam je vlival zaupanje, nas bodril in spodbnial, ob tem pa kdajkoli in kjerkoli je bi, opozarjal na to, da ničesar ne moremo storiti brez delavcev. Tnja so mu bia tehnokrat-ska in birokratska razmišljanja in vedno je opozarjal, da sta tehnokracjja in birokracija največja sovražnika delavskega razreda. Sam je bil enostavna in preprosta osebnost, zato je to tudi pričakoval od drugjh. Ni mu bilo za le porečje in frazersko govorenje, zato ker je znal sam postaviti stvari preprosto in razumljivo. To je znal na zletu svobod leta 193S v Celju in to je znal na zadnjih pogovorih pred smrtjo. Občani naše občine ga bomo ohranili v spominu ne le kot velikega borca za pravice delavskega razreda, za katere je izžareval v tridesetih letih, ne le kot doslednega partijskega delavca in prvega sekretarja slovenskih komunistov, ne le kot prvega komandanta slovenskih partizanov in ne le kot enega od najpomembnejših borcev povojne izgradnje naše industrije. Ohranili ga bomo v spominu predvsem kot vzor in svetel lik doslednega borca za pravice delavcev, kot človeka, ki ga njegovo delo in človeške vrline uvrščajo med najpomembnejše tvorce sadov, ki jih danes uživamo. Občani naše občine pa še prav z veliko hvaležnostjo ohranjamo v naših srcih njegov odnos do dela, njegovo odločujočo vlogo pri preobrazbi položaja delavca in njegovega živ|jenskega okolja. Tovariš Luka je ob vseh svojih obiskih v našem mladem mestu, posebej ob začetku njegovega nastajanja, vseskozi poudarjal, in v tej smeri tudi deloval, da so z uspešno izbojevano socialistično revolucijo podani vsi pogoji, da se vsem delavcem, posebej tistim, ki opravljajo najtežja in najzahtevnejša dela, morajo hkrati z večjo produktivnostjo in izboljšanjem delovnih pogojev izboljševati tudi njegove življenske razmere in izkoriščanja prostega časa. Prav zato je bil eden tistih, ki se je prvi postavil po robu razmišljanjem, da morajo radarji stanovati v kolonijah in da je pomembno ie izboljševanje delovnih pogojev. Postavil se je, kot že tolikokrat prej, na čelo tistih, Id so bili prepričani in verjeli v moč delavskega razreda, ki pa je ni mogoče črpati zgo|j skozi njegovo počutje na delovnem mestu. Zato je odločno vztrajal ne le na zahtevi po urejenih stanovanjskih soseskah, temveč tudi na tem, da je v takšnih okoljih nujno pospešeno izgrajevati kulturo, zdravstvo, šolstvo, šport itd. Ohranili ga bomo v spominu tudi kot tistega tvorca izgradnje naše občine, ki je že pred mnogimi leti začel opozarjati na minljivost naravnega bogastva — premoga — in nujnost izgradnje novih industrijskih objektov in novih delovnih mest, ki naj zagotavljajo razvoj doline naslednja desetletja. Zato ni čudno, če ga najdemo na čelu tistih, ki so gradili RŠC, Gorenje, Vegrad, gostinstvo in trgovino in druge novo nastajajoče panoge gospodarstva v naši občini. Vse to ia še vrsto drugih razlogov je bilo upoštevano tistega novembra leta 1977, ko je b3 tovariš Luka imenovan za častnega občana naše občine in ko je prejemal drugi za tovarišem Titom zlati grb občine Velenje. S tovarišem Lukom smo izgubili našega občana, ki se je v vseh svojih razmišljanjih osfamjal na moč in interese delovnih ljudi in občanov. Toda ostali bodo ne le spomini, temveč čvrsti dokazi, ki jih je mogoče videti na vsakem koraku, da je naše nadaljnje delo in nadaljnje uspehe mogoče graditi le na ustvarjalnih množicah delavcev in da se moramo tudi v bodoče držati njegovih načel. Pomembno mu je bilo delo in delovni rezultati, kajti vedel je, da samo to lahko uresniči oblast delavskega razreda — cilj, za katerega se je boril vse življenje. Tovariš Luka med nami Med pionirji na Graški gori Skupaj z nami se je veselil vsakega uspeha Razvitje prapora v KS Stara vas Tovariš Luka na lanski otvoritvi doma SLO Ob 80-letnici smo tovariša Luka proglasili za častnega občana Vttfao se je zanimal kako delajo v krajevnih skupnostih Bil je stalni gost na radarskem prazniku 2_stran*nas cas DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO Titovo Velenje * 9. junija 1983 Seje zborov skupščine občine Velenje Sprejeli ukrepe družbenega varstva Na četrtkovi in petkovi seji so zbori skupščine občine Velenje v najpomembnejši točki dnevnega reda obravnavali in sprejeli začasne ukrepe družbenega varstva za sozd Gorenje, delovno skupnost skupnih služb sozda Gorenje, Gorenje TGO, delovno skupnost skupnih služb TGO, Gorenje promet servis in njeno delovno skupnost skupnih služb ter interno banko in njeno delovno skupnost skupnih služln Ukrepe družbenega varstva je izvršni svet SOB Velenje sprejel na pobudo samoupravne delavske kontrole, poslovodnih in drugih samoupravnih organov in zato ker je ugotovil odmike od ciljev v sanacijskih programih ter na osnovi dejstva, da lahko nadaljnje premalo usklajeno in učinkovito delovanje vseh razpoložljivih sil bistveno ogrozi socialni položaj delavcev in racionalno trošenje družbenih sredstev: Kljub pomembnim uspehom, ki jih Gorenje v preteklem in letošnjem letu dosega na izvoznem področju pa se vendarle zaradi številnih neusklajenosti veča obseg izgub, vedno bolj vidne pa ob tem postajajo tudi določene pomanjkljivosti v konceptu in izgrajenosti sestavljene organizacije. Zato so samoupravni organi delovne organizacije TGO Gorenje zahtevali odločnejšo akcijo in usklajeno aktivnost. Z ukrepi družbenega varstva so bili imenovani novi poslovodni organi v vseh omenjenih delovnih organizacijah, soz-du in delovnih skupnostih skupnih služb, začasno pa je omejeno tudi uresničevanje pravic delavskega sveta in izvršnih organov. Sozd Gorenje vodi začasni poslovodni organ, predsednik tega organa pa je Herman Rigelnik, član republiškega izvršnega sveta in dosedanji predsednik komiteja za industrijo in gradbeništvo. Za TGO Gorenje je imenovan 7-članski začasni kolegijski poslovodni organ, predsednik pa je Aleš lic, dosedanji predsednik KPO Kovinoteh-ne iz Celja. Za začasnega predsednika kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije Gorenje-Promet servis so imenovani Joško Vučemila, dosedanjega predsednika, IS Sob Ljubljana-Vič. Začasni kolegijski organi upravljanja sozda in delovnih organizacij morajo pripraviti analizo stanja v sozdu, delovnih organizacijah in tozdih. analizo družbenoekonomskih odnosov znotraj sozda in delovnih organizacij in tudi v širši družbenopolitični skupnosti, izdelati morajo sanacijske programe ter pripraviti smernice za prestrukturiranje proizvodnje. Zagotoviti morajo čim manj moteno tekoče poslovanje, ki mora imeti osnovo v izvozni naravnanosti. Poleg tega pa morajo analizirati tudi delo delavcev v vseh okoljih ter pripraviti predlog kadrovskih rešitev tam, kjer delavci iz subjektivnih vzrokov ne izpolnjujejo načrtovanih del in nalog. Seveda pa imajo poleg tega še vrsto pomembnih nalog. Seja družbenopolitičnega zbora Osrednja pozornost kadrovski politiki Na četrtkovi seji skupščine družbenopolitičnega zbora so delegati obravnavali vrsto pomembnih vprašanj. Med drugim so poslušali poročila o delu in načrtih občinskih upravnih organih, opravili pa so todi volitve in imenovanja. Precejšnjo pozornost so na Četrtkovi seji delegati namenili izvajanju družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Velenje. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje na področju kadrovske politike postaja vse bolj pomembna oblika in način urejanja odnosov. Določanje skupnih interesov v temeljnih organizacijah združenega dela v občini, republiki in federaciji. V velenjski občini smo družbeni dogovor o kadrovski politiki sprejeli pred dvema letoma, vsebuje pa vsa tista določila, ki so potrebna za uspešno vodenje dolgoročne in načrtne kadrovske politike, omogoča pa tudi razvoj kadrovske funkcije v organizacijah združenega dela ter občini. Poleg tega vključuje bistvena področja kot so; skrb za kadre, vse oblike izobraževanja poklicno usmerjanje, planiranje kadrov, kadrovanje za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij. V organizacijah združenega dela je kadrovska politika opredeljena predvsem v samoupravnih sporazumih o združevanju delavcev v delovno organizacijo, statutu, pravilniku o delovnih razmerjih, o pripravništvu, o izobraževanju, o štipendiranju in drugih. Zal pa nekatere delovne organizacije nimajo sprejetih vseh splošnih aktov, ki so za urejanje kadrovske politike neobhodno potrebni. Ponekod nimajo sprejetih pravilnikov o izobraževanju in pravilnika o štipendiranju. Če pa jih imajo, so ti vse preveč načelni ali površni. V današnjem težkem gospodarskem položaju je zelo pomembno kako načrtujemo in izvajamo kadrovsko politiko. Zato moramo temu vprašanju tudi v bodoče nameniti kar največ pozornosti, so menili delegati družbenopolitičnega zbora. V ta namen so pri izvršnem svetu skupščine občine Velenje imenovali tudi delovna skupina, ki je pripravila nekaj konkretnih predlogov, dolgoročnih in kratkoročnih ukrepov za izvajanje družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike. Med drugim je v teh stališčih zapisano, da bo strokovna služba skupnosti za zaposlovanje občine Velenje do konca letošnjega leta pripravila dolgoročni načrt izobraževanja v občini, kadrovske službe v organizacijah združenega dela pa bodo zbrale potrebe po kadrih. Pomembno vlogo pri uresničevanju kadrovske politike bo imel tudi Center srednjih šol, ki bo prilagajal svojo programsko usmeritev in vpisne zmogljivosti potrebam združenega dela. Skrbel bo tudi za razvoj programov strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ter razvijal raziskovalno dejavnost. Njegova naloga bo še za ustrezno zasedenost Doma učencev, bolj kot doslej pa bo namenjal več pozornosti strokovnemu in idejnopolitičnemu usposabljanju svojih učiteljev. Med kratkoročnimi ukrepi pa velja omeniti to, da bo koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje pri komiteju za družbene dejavnosti do 1. septembra skupaj s strokovno službo skupnosti za zaposlovanje in drugimi izobraževalnimi dejavniki pripravil program aktivnosti vpisa v prvi letnik usmerjenega izobraževanja.,.Združeno delo mora postati nosilec celotne štipendijske politike, kadrovske štipendije pa edina oblika štipendiranja. Ker gospodarske izgube v prihodnje ne bo mogoče socializirati, je potrebno v vseh tozdih, ki poslujejo z izgubo, izdelati programe preusposabljanja in prezaposlitve delavcev. Dosledno moramo izvajati novi zakon o pokojninskem invalidskem zavarovanju, zlasti tisti del, ki govori o pogojih za upokojitev. Tako bi se sproščala delovna mesta za mlade nezaposlene strokovne kadre. Udeleženci družbenega dogovora kadrovske politike morajo najmanj enkrat na leto analizirati uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in opredeliti svoje naloge in odgovornosti, ugotovitve pa predložiti v obravnavo izvršnemu svetu skupščine občine Velenje," je med drugim poudarila Kordeževa, ko je govorila o dolgoročnih in kratkoročnih ukrepih. Delegati so se s stališči izvršnega sveta kadrovske politike občine Velenje strinjali, opozorili pa so še na nekaj odprtih vprašanj, ki jim tudi velja nameniti pozornost. Poudarili so, da nam bo v prihodnjih desetih letih primanjkovalo družbenoslovnih kadrov, kajti za to zvrst šolanja je med mladimi malo zanimanja. Govorimo, da nam primanjkujejo kadri pa kljub majhnemu številu razpisanih štipendij po končanem šolanju kadri ne dobe ustreznega dela. V občini nimamo razpisane niti ene štipendije za podiplomski študij. Nadalje, mladi strokovnjaki mnogokrat ne opravljajo tistega dela za katerega so se izobraževali, delajo po navadi manj zahtevna dela. Enak problem je tudi za kadre združenega dela, ki po preteku dolžnosti v občinskih in družbenopolitičnih organizacijah, ko se vrnejo nazaj v združeno delo, je prejšnje njihovo delovno mesto zasedeno. To je le nekaj vprašanj na katere so delegati v obširni razpravi opozorili na četrtkovi seji. Sklenili so tudi da bodo o tej točki dnevnega reda spregovorili ponovno v jeseni. B. M. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje Izdelati je treba akcijske programe Osrednja točka 9. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje je bila ocena delovanja krajevne samouprave in razvoja krajevnih skupnosti. Kot je v uvodu dejal predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga, namen razprave ni bil ocenjevanje gradiva. ampak iskanje konkretnih predlogov za izboljšanje krajevne samouprave in razvoja krajevnih skupnosti občine Velenje. Delovni ljudje in občani Šaleške doline so organizirani v 26 krajevnih skupnosti. Brez pretirane kritičnosti lahko rečemo, da razvoj samoupravnih odnosov v zadnjem času nazaduje. To še posebej velja za mestne krajevne skupnosti. V zadnjih dveh letih je upadla tudi učinkovitost družbenopolitičnih organizacij. Razlogov za takšno stanje je več. Med glavne krivce sodfi gotovo pomanjkanje lastnih pobud pri delu organizacij in samoupravnih organov v krajevni skupnosti, neustrezne oblike organiziranosti delovnih ljudi in občanov, pre-puščenost krajevnih skupnosti izključno amaterskemu in volun-terskemu delu z vedno večjim obsegom strokovnih in administrativnih nalog, zelo slaba pa je tudi povezanost krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela. V večini mestnih in vaških krajevnih skupnosti so še vedno močno prisotne želje krajanov za kar najboljšo ureditev komunalnega standarda (vodovod. asfalt, telefon, prostori krajevne skupnosti). Za uresničitev vseh želja imajo ponavadi premalo denarja. Sprejemanje nerealnih načrtov buri duhove, hkrati pa se med krajani poraja občutek neenakopravnosti z delovnimi ljudmi v mestnih krajevnih skupnostih. Osnovna aktivnost in odgovornost za delo samoupravnih organov še vedno sloni na peščici ljudi, ki so že tako preobremenjeni z raznimi funkcijami. Za sabo pa nimajo niti ustrezne kadrovske ojačitve. K vsemu pa prispeva levji delež še neustrezna razporejenost dela in odgovornosti med člani samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Planski dokumenti so največkrat le spiski želja pri izpolnjevanju številnih statističnih poročil in obrazcev, ki jih profesionalne ustanove pošiljajo krajevnim skupnostim, namesto da bi te podatke one dajale krajevni skupnosti. Razkorak med prednostnimi nalogami samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jih oblikovale izvajalske organizacije združenega aela, in prednostnimi nalogami kfajevnih skupnosti, je preve- lik. Zaradi različne stopnje komunalne opremljenosti v mestnih in vaških krajevnih skupnostih se pri delovnih ljudeh in Občanih pojavlja tendenca po popolnem izravnavanju življenjskih pogojev, kar pa nikakor ne more biti, čeprav dobijo vaške krajevne skupnosti več denarja kot kdajkoli prej. Za našo samoupravno in politično organiziranost velja, da smo preorganizirani. Za vsako težavo prav radi ustanovimo nove organe, bodisi komisijo, odbor. Osnovno vprašanje v tej množici organov pa je, kako dovolj učinkovito usklajevati dalo vseh, da le te ne bi bile samemu sebi namen, ampak da bi resnično služile razvoju samoupravnih socialističnih odnosov in zadovoljevanju potreb delovnih ljudi ter krajanov. Skupščina krajevne skupnosti še vedno nima tiste vloge, kot bi jo morala imeti. Slaba udeležba na sejah, najpogosteje na njih manjkajo prav delegati organizacij združenega dela, ki bi sicer morali predstavljati samoupravno vez med obema, kaže odnos do njene vloge in pomembnosti. Skupščine še vedno ne delujejo po delegatskih načelih. Da samoupravni odnosi v osnovnih celicah naše družbene skupnosti resnično pešajo, dokazuje tudi to, da smo z ustanavljanjem skupščin prenehali sklicevati zbore občanov in delovnih ljudi. Gonilno silo v krajevnih skupnostih predstavljajo ponavadi sveti. Ti se sestajajo dokaj redno. Sveti krajevnih skupnosti niso odgovorni le za operativno pripravo načrtov in izvajanje teh, ampak tudi za velik del obrambnih priprav in nalog ter za izvrševanje sklepov skupščin in drugih organov v krajevni skupnosti. Prav to področje pa je njihova najšibkejša točka. O delu delegacij ne velja izgubljati preveč besed. Čeprav smo z njimi vključili širši krog ljudi za reševanje težav v krajevnih skupnostih, z njihovim delom ne moremo biti zadovoljni. ( Delegati prihajajo na seje še vedno nepripravljeni. Zaradi preslabega lastnega dela so stiki med posameznimi delegacijami v krajevni skupnosti sami zelo šibki, kaj šele z delegacijami v organizacijah združenega dela. In kaj je treba storiti, da krajevne skupnosti ne bodo prepuščene samemu sebi in da presežemo sedanje upadanje v razvoju samoupravnih odnosov v osnovnih celicah vsake občine? Najprej moramo odpraviti vse tiste pomanjkljivosti, ki ovirajo uveljavljanje njihove ustavne vloge. Sem sodi izoblikovanje takšnih krajevnih skupnosti, v katerih bodo delovni ljudje in občani lahko čimbolj neposredno sodelovali in odločali pri urejanju tistih družbenih zadev, od katerih je odvisno zadovoljevanje njihovih skupnih interesov in potreb ter samoupravni razvoj krajevne skupnosti. Temeljito moramo spremeniti povezanost med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela, saj je krajevna skupnost njen sestavni del. Mnogo temeljnih organizacij združenega dela ne združuje denarja določenega s samoupravnim sporazumom. V tem letu je bilo iz tega naslova zbrana le tretjina načrtovanega denaija. Izpad dShodka je takšen. da so viri, iz katerih črpajo krajevne skupnosti, zelo okrnjeni in bo potrebno nekatere naloge iz tega srednjeročnega programa prenesti v naslednjega. Birokracija zavira samoupravljanje. Zaposlitev profesionalnega tajnika ni prava rešitev za uspešno reševanje težav. Res pa je. da bodo morale nekatere administrativne naloge opraviti strokovne službe same in se večkrat pojavljati na iterenu. Poenostaviti je treba preveč komplicirano organiziranost samoupravnih organov ter odpraviti formalno in neplodno sestankovanje. Več skrbi morajo krajevne skupnosti v prihodnje nameniti zborom občanov, javnim razpravam. Čeprav so vprašanja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, stanovanjsko komunalna vedno bolj pereča, je treba nameniti več pozornosti delovanju delegatov v svetih krajevnih skupnosti in drugih izvajalskih organizacijah ter jih trdneje povezati z delegacijami za sise in samoupravnimi organi v krajevni skupnosti. Mnogo bolj realno je treba načrtovati, da bodo lahko delegati na sejah skupščin izrazili dejanske in usklajene interese delovnih ljudi in občanov. S tem pa si bomo zagotovili večji vpliv na delo izvajalskih organizacij. Več moramoi narediti za neposredni odnos krajan —• organi upravljanja ter približati ljudem nekatera opravila. Posebno pozornost morajo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v krajevnih skupnostih v prihodnje nameniti informiranju krajanov. Hkrati s tem pa je treba dosledneje razmejiti naloge in pristojnosti med skupščino krajevne skupnosti in krajevnimi konferencami SZDL. Za odpravo vseh pomanjkljivosti je treba v vseh osnovnih"celicah občine kar najhitreje izdelati akcijske programe. T. P. Zbor združenega dela Z ukrepi družbenega varstva hitreje do sanacije Na seji skupščine zbora združenega dela so delegati Gorenja opozorili na nekatere nedorečenosti, ki nastajajo ob sprejemu ukrepov družbenega varstva. Povzemamo del te razprave. Delegacija Gorenje TGO: V DO TGO so v zadnjem času potekale izredno obsežne aktivnosti, ki naj bi pripomogle k REKLI SO . . . Delegat iz krajevne skupnosti Podkraj-Kavče je v razpravi poudaril, da vse bolj in bolj postajajo krajevne skupnosti komunalna interesna skupnost, saj je prav teh težav največ. Strokovni delavci posameznih služb morajo večkrat na leto med krajane, ne pa da pošiljajo krajevnim skupnostim zahteve zdaj za te drugič za druge podatke. „Vse preveč ..pisarniško" izbiramo delegate za interesne skupnosti," je menil delegat krajevne skupnosti Desni breg." S pristopno izjavo bi se morali vsi izvoljeni delegati obvezati, da bodo prizadevno delalj v delegaciji." Delegat krajevne skupnosti Levi breg pa je v razpravi dejal: ,,Težave, v katerih smo se znašli, so vsem znane. Če bomo krajevne skupnosti delili, bo delo posamez- nih organov še slabše, saj se mnogi krajani otepajo funkcij. Težko jih je pridobiti za delo. Le kako bodo uspešno delale ostale družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih, če pa tudi komunisti ničesar ne naredijo. 700 jih imamo v naši krajevni skupnosti, dela pa jih komaj 15. Kaj je z ostalimi?" Zelo kritično je ocenil delovanje krajevne samouprave in razvoj krajevnih skupnosti Franjo Korun. ,,S težavami se srečujemo vsak dan in na vsakem koraku. Položaj je vse težji tudi v tistih organizacijah združenega dela, ki izgub do sedaj niso poznale. Zato prihaja do nesoglasij. Profesionalno zaposlen tajnik bo administracijo samo še povečal. Dnevno se oddaljujemo od samoupravnih načel. Premalo je poštenega, iskrenega, tovariškega odnosa med krajani, organi in delovnimi organizacijami. Ljudje ne sledijo več samoupravnim načelom, ampak ukazom, ki jih dobe. Minulo delo mora v odnosih dobiti vsebinsko podlago. Treba bo več revolucionarnosti." Delegat iz krajevne skupnosti Stara vas pa je v razpravi poudaril, da krajevne skupnosti nimajo tiste vloge, ki jo določa ustava. Volja in pripravljenost za delo med krajani zato močno pada. Največkrat morajo ljudje, ki delajo v krajevni samoupravi, opravljati različna administrativna dela, vse premalo pa je usklajevanja akcij med sveti in skupščino krajevne skupnosti ter družbenopolitičnimi organizacijami. ,,V vaških krajevnih skupnostih imamo res največ komunalnih težav. Delati je pripravljenih zelo malo ljudi. Prepričani so namreč, da je tako ali tako že vse naprej odločeno in da na te odločitve nimajo nikakršnega vpliva. Njihovega mnenja pa tako nihče ne upošteva, kar pa seveda ni res." Delegat krajevne skupnosti Pesje se je v razpravi dotaknil programov. Krajevne skupnosti naredijo načrte, jih pošljejo na samoupravne interesne skupnosti, dokončno pa ga oblikuje ozek krog ljudi. Zato bi morali ti organi k sodelovanju povabiti vsaj predsednika delegacij. V ostalih slovenskih občinah namenjajo za delo v krajevni skupnosti štirikrat ali celo petkrat več denarja kot je v občini Velenje. ,,V naši krajevni skupnosti opažamo, da je z upadanjem življenjske ravni krajanov, upadla tudi prizadevnost za družbenopolitično delo. Ljudje se zapirajo vase. S popoldanskim delom pa poskušajo nadomestiti primanjkljaj. Treba pa je narediti še pravilnik o financiranju za delo družbenopolitičnih organizacij in društev," je poudaril delegat krajevne skupnosti Škale. T. P. izboljšanju družbeno ekonomskega položaja delovne organizacije. Tako samoupravni organi, družbeno politične organizacije in poslovodni delavci so v preteklem letu in pol ob sprejemanju sanacijskih programov in ukrepov za njihovo uresničitev, venomer poudarjali potrebo po odgovornem odnosu poslovodnih in samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij, ne samo v delovni organizaciji TGO temveč v vseh organizacijah skupnega pomena in na nivoju sozda. Opozaijali so, da je reševanje družbeno ekonomskega položaja Gorenja ena od temeljnih nalog, za sanacijo razmer in odnosov v celotnem sistemu sozda Gorenje. Vsi predlogi poslovodnih organov, sprejeti na seji delavskega sveta TGO in preneseni na sejah zborov občinske skupščine, so bili rezultat prizadevanj v delovni organizaciji TGO, da se problematika Gorenja rešuje celovito. Na osnovi ocen, da predlogi ne dajejo zadovoljivih pozitivnih premikov, so bile oblikovane pobude za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva. Družbeno politične organizacije v TGO. so v celoti podprle stališča, ki jih je sprejel komite občinske konference ZKS Velenje na svoji seji, kjer je bila poudaijena zahteva po enotnem razreševanju problematike v vseh organizacijah velenjskega dela sozda Gorenje. Predlogi ukrepov, ki jiih je za sejo občinske skupščine predlagal izvršni svet v največji meri upoštevajo stališča s seje občinskega komiteja. Družbeno politične organizacije zato sprejemajo predlagane ukrepe za vsebinsko sanacijo'Gorenja. Soglašajo. da so pristojnosti samoupravnih organov omejene predvsem pri tistih nalogah, ki morajo biti rezultat dela začasnih poslovodnih organov ter sprejemajo tisti del ukrepov na kadrovskem področju, ki opredeljuje, da morajo začasni poslovodni organi zagotoviti celovito in učinkovito reševanje kadrovske problematike. Jasno je, da začasni poslovodni organi ne morejo razreševati težke situacije v kateri je Gorenje, brez aktivne podpore delovnih ljudi in širše družbene skupnosti. Zavedamo se, da je njihova osnovna naloga predlagati razrešitev ekonomsko finančnega položaja, postaviti temelje bodoči organiziranosti ter urediti odnose med proizvodnimi temeljnimi organizacijami in organizacijami skupnega pomena tn na ta način utrditi ter okrepiti družbeno ekonomski položaj vseh organizacij in celotnega sistema sozda Gorenje. Pri tem je zlasti izpostavljena njihova naloga dolgoročnega razreše-(Nadaljevanje na 7. strani) 9. junija 1983 ★ Titovo Velenje DOGOVARJAMO SE. ODLOČAMO nas cas * stran 7 Seja zbora združenega dela SOB Velenje Z ukrepi družbenega varstva hitreje do sanacije Nadaljevanje s 4. strani vanja položaja na posameznih programskih področjih, zlasti z nadaljnjo krepitvijo programov in prestrukturiranja kot izhodišča za kratkoročno in dolgoročno sanacijo Gorenja. Na podlagi sklepov delavskega sveta delovne organizacije TGO delegati sprejemamo dopolnjeni predlog izvršnega sveta za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva, s tem, da se še dopolni glede kadrovskih razrešitev. Zavedamo se odgovornosti, ki jo s sprejetjem teh ukrepov prevzema tovariš Rigelnik in razumemo tudi njegovo avtonomnost pri oblikovanju kadrovskih predlogov, vendar pa mislimo, da je potrebno pri dokončnem oblikovanju predlogov upoštevati ali izhajati iz naslednjih principov. Nihče izmed dosedanjih članov poslovodnega odbora ne more voditi v funkciji predsednika začasni poslovodni organ tistega okolja v katerem je doslej deloval. Pri oblikovanju kadrovskih predlogov moramo upoštevati. kako in koliko je posameznik v zadnjem letu in pol deloval v skladu z interesi delavcev tako v TGO kot v organizacijah skupnega pomena soz-da Gorenje. Mislimo, daje pri krepitvi in razvoju samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov v TGO veliko naredil predsednik kolektivnega poslovodnega odbora Gorenje TGO, ki je v svojih prizadevanjih utrdil zaupanje delavcev, čeprav ni imel dovolj podpore v drugih organizacijah izven TGO. Ob tem ne smemo pozabiti naporov, ki so jih vložili tudi ostali člani poslovodnega odbora TGO. Prav s strani poslovodnega odbora je bilo v zadnjem času največ pobud in predlogov za hitrejše urejanje odnosov tako znotraj delovne organizacije kot z ostalimi organizacijami skupnega pomena iz sozda Gorenje. Podpiramo predlog kadrovske sestave začasnega poslovodnega odbora sozda Gorenje, vendar je potrebno v naslednjem obdobju bolj določeno opredeliti vlogo, nalogo in mesto tega organa. Kadrovski predlog za člane iz TGO Gorenje podpiramo predvsem zato, ker razumemo, da mora predsednik začasnega poslovodnega odbora zagotoviti takšno sestavo in strukturo odbora, ki bo nudila določeno kontinuiteto. Predpogoj je, da so v tem organu takšni ljudje, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali, in ki so delovali v interesu delavcev in delavskega razreda. Mislimo, da je predlog kadrovske sestave tako tudi oblikovan. Pri dokončnem oblikovanju paje potrebno zagotoviti, da bodo celovite kadrovske rešitve v vseh organizacijah za katere se sprejema ukrep sprejete najkasneje v roku 14 dni, ker je razreševanje problematike v veliki meri odvisno od usklajenega delovanja vseh začasnih poslovodnih organov. Kadrovske rešitve morajo biti predhodno usklajene z družbeno političnimi organizacijami v OZD za katere je ukrep sprejet. Pri dokončnem oblikovanju ka- drovskega predloga za začasni poslovodni odbor TGO Gorenje tudi predlagamo, da se ob kritični presoji dela dosedanjega odbora TGO in zaradi kontinuitete v začasen poslovodni odbor TGO imenuje eden od dosedanjih članov poslovodnega odbora TGO. Pri oblikovanju sestave začasnega poslovodnega odbora TGO je zanemarjena funkcija ekonomike in trženja, ki paje ena od ključnih vzrokov za nastalo stanje in bi to morali upoštevati. Konferenca delegacij DSSS sozd. Gorenje raziskave in razvoj, Gorenje intema banka: Menimo, da je pri nalogah začasnega kolektivnega poslovodnega odbora potrebno kot ključno nalogo opredeliti tudi dolžnost, da ta razmeji odločitve in pravice posameznih kolektivnih začasnih organov in s tem uveljavi pravilne odnose pri sprejemanju odločitev. Podpiramo poglobitev oziroma razširitev ukrepov družbenega varstva tudi na ostale tozde, saj tak način omogoča uspešno dosego zastavljenega cilja. Ker je transformacija Gorenje Promet servisa bistveno prepočasi potekala in se zato nastajale številne težave, je potrebno po težavnosti sanacije to delovno organizacijo postaviti na drugo mesto. S transformacijo GPS, pa je povezana tudi dopolnitev funkcij interne banke. To sanacijo je zato potrebno postaviti na tretje mesto, in ker je na področju urejanja delovnih razmerij dogovorjeno, da morajo začasni organi odgovorno razporejati delavce na takšna dela in naloge, kjer bodo dosegali najboljše rezultate, je treba v DSSS sozda omejiti samoupravne pravice le na področju delovnih razmerij in sprejemati odločitve v soglasju z začasnim kolektivnim organom sozda Gorenje. Zadnja naloga, ki jo je potrebno uresničiti je kadrovska krepitev sozda. ki bi jo lahko, če bi imeli čas, speljali po samoupravni poti. Ker pa nakopičeni problemi zahtevajo hitre ukrepe, soglašamo z ukrepom družbenega varstva. Opozarjamo pa, da v sozdu skladno z določbami zakona o združenem delu ne moremo omejevati samoupravnih pravic delavskega sveta sozda, ker ostale članice niso pod ukrepi družbenega varstva. Od koncu konferenca delegacij ugotavlja, da brez finančne podpore za razrešitev gospodarskih vprašanj tudi ukrepi družbenega varstva ne bodo dali pričakovanih rezultatov. Konferenca osnovnih organizacij ZSS Gorenje TGO: Pobuda za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva, kijoje podal odborsamoupra-vne delavske kontrole delovne organizacije Gorenje TGO, je osnovana na oceni, da se sanacijski program za Gorenje TGO, sprejet v avgustu 1982 ne izvaja dovolj učinkovito, da kasni priprava novega sanacijskega programa in da je sedanji gospodarski položaj Gorenje TGO takšen, da ne trpi nobenega odlašanja pri izvajanju učinkovitejših ukrepov in izvedbi potrebnih kadrovskih sprememb in okrepitev. Na seji konference osnovnih organizacij Zveze sindi- kata Gorenje so bile ob tej pobudi sprejete naslednje ocene in stališča: Delovna organizacija Gorenje TGO ie že tretie leto zaDored zakliuči-la poslovanje z izgubo. Osnovni vzroki izgub so izgube v poslovanju Gorenje Koerting Electrdnic, močno zaostren zunanje trgovinski režim, slaba oskrbljenost z repromateriali z domačega trga ter neskladja med cenami repromateriala, ki stalno intenzivno rastejo in cenami končnih proizvodov, ki se administrativno omejujejo. Poleg zunanjih razlogov je tudi vrsta notranjih slabosti in neučinkovitega delovanja. na kar smo v sindikatu opozarjali med drugim tudi ob vseh obravnavah rezultatov gospodarjenja. Ugotavljamo, da se hitro uskladimo ob določenih ocenah in stališčih ter pri oblikovanju in sprejemanju nalog, vendar pa smo v izvedbi prepogosto neučinkoviti. Ni rekdo, da posamezniki ali skupine kljub dogovoijenim nalogam delajo po starem, po svoje. Premalo dosledno smo se lotevali vprašanja odgovornosti na vseh novih, zlasti pa za delavce na ključnih poslovodnih in strokovnih delih. Zato je odločilnega pomena, da zdaj odprto obravnavamo odgovornost za sedanji položaj Gorenja in da postavimo odgovornost za delo pri vsakem delavcu v ospredje. Ugotavljamo tudi, da se vse prepočasi izvršuje kadrovska krepitev na najodgovornejših mestih v Gorenju TGO. Le deloma je kadrovsko pokrito ekonomsko komercialno področje, čeprav ustrezne kadre že dolgo iščemo. Še vedno niso zadovoljivo izoblikovani odnosi z Gorenje Promet servisom, ki so daleč od dohodkovnih odnosov. GPS ima pravzaprav le moralno obvezo za boljšo dohodkovno uspešnost Gorenja TGO, nima pa pravega dohodkovnega motiva. GPS v celoti pokriva nabavno in prodajno funkcijo Gorenja TGO in tako pomembno vpliva tudi na uspešnost gospodaijenja delovne organizacije Gorenje TGO. Zato mora biti položaj GPS odvisen od dohodkovne uspešnosti, proizvodne delovne organizacije in na tej osnovi je treba vzpostaviti nove odnose. Konferenca osnovnih organizacij Gorenje TGO ocenjuje, da lahko skrbno pretehtani začasni ukrepi družbenega varstva pripeljejo do hitrejšega in učinkovitejšega razreševanja nekaterih zgornjih vprašanj. Pripomorejo lahko k večji notranji učinkovitejši, hitrejši izvedbi kadrovskih okrepitev, hitrejšemu spreminjanju odnosov in hitrejšemu uresničevanju in krepitvi vloge sozd in ozd skupnega pomena. Pri sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva morajo zbori skupščin občine Velenje upoštevati dejstvo, da razreševanje problemov notranje učinkovitosti Gorenja TGO ni mogoče brez čim bolj neposredno in tesne vključitve Gorenja Promet servis, delovne skupnosti skupnih služb Gorenje sozd, delovne skupnosti Gorenje interna banka, pa tudi delovne organizacije Gorenja raziskave razvoj in drugih delovnih organizacij v Gorenju sozd. Konferenca osnovnih organizacij sindikata je ocenila, da je sedanji položaj delovne organizacije Gorenje TGO takšen, da je navkljub maksimalnemu angažiranju vseh notranjih sil nerešljiv, brez podpore širše družbeno politične skupnosti. Ta se mora izraziti predvsem s premestitvijo oziroma preložitvijo bremen zaradi izgub Koertinga, v hitrejšem in učinkovitejšem razreševanju težav zaradi omejitev koriščenja pravic iz ustvaije-nega izvoza, v razreševanju cenovnih neskladij, s podporo pri zagotavljanju repromateriala z domačega trga in pri vzpostavljanju dolgoročnih odnosov na dohodkovnih principih z aktivnejšim vključevanjem bank, SISEOT ter drugih organov v sanacijo Gorenja. Poudarjamo torej, da je objektivni gospodarski položaj Gorenja takšen, da ni rešljiv le znotraj Gorenja in le z začasnimi ukrepi družbenega varstva. Podpora širše družbene skupnosti je nujna in to stališče bi moralo najti prostor med sklepi današnje seje zbora združenega dela. Sedanje stanje v Gorenju zahteva, da mobiliziramo vse delavce, vse naše delovne in ustvarjalne moči in znanja. Le to je lahko porok, da bodo ukrepi, ki se sprejemajo danes učinkoviti. In to je naloga, ki se je v sindikatu in drugih družbeno političnih organizacijah zavedamo in ki smo jo posebej poudarili v vseh razpravah v zadnjih mesecih. Prav zato, ker sta spreminjanje odnosov v Gorenju in pozitivna diferenciacija odvisna od zavestne opredelitve vseh delavcev in vsakega posameznika, sodimo, da bi morali začasni poslovodni organi svoje delo zastaviti tako, da bo kar najmanj okrnjeno samoupravno delovanje in da bodo posebna pooblastila izkoristili le izjemoma. V načelu naj bi torej v kar največji meri nadaljevali in razvijali samoupravno delovanje, doseči pa moramo, da bodo samoupravne odločitve potekale hitreje. Poslovodni organi bodo morali v polni meri sprejeti in omogočiti sodelovanje DPO. Le tako lahko dosežemo, polno-zavestno angažiranje vseh delavcev Gorenja. Pri tem je potrebno še posebej poudariti izreden pomen hitrega in objektivnega informiranja, kije v takšnih razmerah še odločilnej-ši. Prepričani smo. da je edina realna možnost dolgoročne razrešitve socialne varnosti za 7000 delavcev Gorenja TGO ter njihovih družin, 3000 delavcev Gorenja Promet servis ter ozd skupnega pomena, v sanaciji in nadaljnjem razvoju Gorenja TGO. Od rešitve tega vprašanja je odvisno tudi vprašanje socialne varnosti še nekaj tisoč delavcev pri kooperantih po vsej Jugoslaviji. Prispevek Gorenja širši družbeni skupnosti je bil vedno velik. To dokazujejo tudi letošnji rezultati. Kljub zaostreni splošni situaciji in še posebej zaostreni situaciji Gorenja, smo povečali proizvodnjo nad lansko raven, močno povečali že tako visok izvoz na zahtevne konvertibilne trge ter izboljšali pokritje izvoza z uvozom. To so rezultati, ki jih velik del ozd v Sloveniji in Jugoslaviji ne dosega. Tudi zato menimo, da upravičeno pričakujemo podporo širše družbeno politične skupnosti pri sanaciji Gore- Pomembna delovna zmaga za RLV Prebili jašek nove Preloge Za velenjske rudarje je bila pretekla sobota zelo pomembna. Dopoldne, točno ob 11. uri, so slavili novo delovno zmago, saj so delavci delovne organizacije Rudarske gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje prebili odprtino na dnu jaška Nove Preloge. Preboj so opravili na koti 42 oziroma 42 m pod morsko gladino. Na tej globini so tudi vsi jamski hodniki, ki bodo priključeni na ta jašek. Nadomestni jašek Nove Preloge, ki je trenutno narejen do globine 407 metrov, so začeli kopati pred 3 leti, služil pa bo za prevoz delavcev v jamo in iz nje, za prevoz materiala, hkrati pa i S ■ *» Wf V'... jrt Dno jaška je prebito bo skozenj vodila tudi glavna pot za sveži zrak. Gre za vključni nadomestni abjekt, ki je doslej stal 290 milijonov dinatjev, do konca njegove gradnje pa bodo samo stroški rudarskega dela — kot so povedali predstavniki Rudnika lignita Velenje, narasli na 360 milijonov dinarjev. To pa je polovica stroškov prestavitve vseh objektov. Notranji premer jaška znaša 7,2 m, debelina obzidave pa 60 cm. Med drugim so doslej izkopali več kot 30.000 kubičnih metrov krivine in vgradili več kot 60.000 kubičnih metrov betona, približno 1.000 kubičnih m tako imenovane injektirne mase in približno toliko tisoč ton žeffeza. Gradnja tega objekta je zaradi neugodnih montangeoloških in drugih razmer terjala veliko naporov, avgusta leta 1980 pa zaradi vdora metana žal tri smrtne žrtve. Na velenjskem rudniku predvidevajo, da bo jašek Nove Preloge začel služiti svojemu namenu konec leta 1985, vsi objekti na novi lokaciji pa bodo zgrajeni predvidoma do konca leta 1987. Gradnja novih nadomestnih objektov je nujna, saj bo to omogočilo izkopavanje premoga tam, kjer so sedanji rudniški objekti. S prestavitvijo sedanjih objektov bodo sprostili 85 miljonov ton lignita. Skratka, gradnja nadomestnih objektov je eden od pogojev, kot so poudarili predstavniki Rudnika lignita Velenje v soboto, da bodo lahko zagotavljali Sloveniji 4,7 milijonov ton lignita vse do leta 2005. Slovesnosti ob sobotni delovni zmagi so se udeležili tudi predstavniki Elektrogospodarstva Slovenije in Reka Edvarda Kardelja Zasavje. ki so dejali, da je bila gradnja novega nadomestnega jaška zelo zahtevna. Med 36 jaški, kolikor jih je doslej naredil ta zasavski kolektiv v domovini in v tujini, je bila gradnja jaška Nove Preloge med najtežjimi (S. V.) nja. Prepričani smo, da je v interesu družbe, da se v Gorenju TGO čim prej ustvarijo pogoji za nadaljnji razvoj, ki bo omogočil jasno in trdno bodočnost tudi mladim — novim generacijam. Zato je treba v Gorenju TGO in Gorenju sozd nemudoma začeti z intenzivnim delom na razvojnih programih in s široko strokovno analizo določiti prioritete. Zastaviti je treba tudi nekatere investicijske programe. Danes je potrebno misliti na jutri. Obstoječi programi tudi v bodoče ne bodo prinašali veliko dohodka, na tej stopnji tehnološkega razvoja ne bodo dali ustreznih delovnih mest za mlado generacijo, ki ima mnogo višjo kvalifikacijsko strukturo. Zato moramo biti bolj prodorni v razvoju in pri tem pričakujemo ustrezno podporo. Delegacija delovne organizacije Gorenje Promet servis: Tudi pri nas smo bili povsem enotni, da je ukrep družbenega varstva neizbežen, da ga je potrebno podpreti in pričeti čimprej izvajati, saj drugače teh problemov, ki so se nakopičili ni mogoče rešiti. Zaradi nezadovoljivega poslovanja TGO je bilo mnogo odgovornosti naložene tudi Gorenju Promet servis. Vendar pa je bilo v vseh teh letih, odkar GPS obstoja, vloženo zelo malo truda, da bi ta delovna organizacija čim bolje služila namenu za katerega je bila postavljena. Mi smo imeli pripravljenih mnogo predlogov reorganizacij, delali smo modele, analize in diagnoze, vendar od tega nikoli ni bilo ničesar. Mislim, da krivda ni le v naši delovni organizaciji, ampak v veliki meri v nezainteresiranosti proizvodnih delovnih organizacij. Vse razprave so bile namenjene predvsem kritiziranju, premalo pa je bilo prave pomoči, da bi nastale težave enkrat uredili. Zalo smo danes v takšni situaciji. Mi se zavedamo, da imamo kadrovsko premalo usposobljen izvoz, kadri pa so problem tudi na drugih področjih. Posebno vprašanje so dohodkovni odnosi med TGO in GPS. Mlačnost pri razvijanju tega področja je bila prisotna s strani odgovornih v obeh delovnih organizacijah. Vendar pa v zagovor lahko rečemo, da dohodkovni odnosi niso bili urejeni niti med proizvodnimi tozdi. Sedaj je skrajni čas, da vsi začnemo delati tako, da bomo dosegli tiste cilje, ki jih doslej nismo mogli. In sedaj še nekaj naših stališč: Tako kot v prvi fazi, tudi sedaj podpiramo predlog o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v vseh delovnih organizacijah Gorenja kot je to predlagal izvršni svet občine Velenje. O kadrovski zasedbi KPO sozd menimo, da bi izvršni svet moral podrobneje utemeljiti na kakšni osnovi so v KPO imenovani delavci, ki so že bili člani KPO sozd in so soodgovorni za neugodne rezultate na pqsameznih področjih dela za katere so odgovarjali. Nerazumljivo je, da ob stalnem poudarjanju vloge GPS, tu nazadnje iščemo kadrovsko rešitev. Ker žalimo začasnemu kolektivnemu poslovodnemu organu dati vse možnosti ukrepanja in s tem zagotoviti čimprejšnje saniranje sedanjega položaja, v GPS pristajamo tudi na začasno omejitev pravic komisije za delovna razmerja. Vendar pa od KPO zahtevamo, da pri odločitvah o imenovanjih in razrešitvah delavcev v GPS sodeluje z vodstvi ZK in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v DO GPS. To pomeni, da naj bodo vsi posegi na tem področju argumentirani, zagotavljati pa morajo tudi napredek povsod tam, kjer bo do sprememb prišlo. Kolektivni poslovodni organ GPS mora poleg v predlogu ukrepa družbenega varstva opisanih nalog, skrbeti tudi za socialno varnost delavcev v primeru sprememb na področju delitve osebnih dohodkov v času izvajanja sanacije v DO GPS. Razprava je bila s tem poročilom izčrpana. Delegatom paje spregovoril še predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Božo Lednik, ki je med drugim poudaril, da so pomembnejši predlogi že upoštevani v predlogu ukrepa družbenega varstva. Poudaril je tudi, da je cilj ukrepov hitrejša uresničitev sanacije, ne pa iskanje krivde in odgovornosti, saj so bili v zadnjem času vloženi ogromni napori, da se je pri tako zaostrenih pogojih gospodarjenja ohranil vendarle vsaj delno zadovoljiv nivo proizvodnje. Letos je Gorenje med desetimi največjimi slovenskimi izvozniki. V tem času pa je bila uspešno realizirana in se počasi tudi izteka likvidacija Koertinga kot največjega bremena iz pretekloti. Te uspešne uresničene naloge pa vsekakor odtehtajo morebitne pomanjkljivosti, ki so bile v tem času narejene. Občinski komite ZKS Mozirje Nujne dolgoročne usmeritve Prejšnji četrtek je bila v nazar-skem delavskem domu seja občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje. Uvodni del so komunisti namenili oceni gospodarjenja v letošnjem prvem tromesečju, na podlagi tega pa so izoblikovali tudi smernice za svoje bodoče delo. V razpravi so se komunisti izognili ponovnemu obravnavanju že znanih indeksov in podatkov, zato so več časa namenili osnovnim gospodarskim zakonitostim, ki naj ne bi zagotavljale le tekoče proizvodnje, temveč zagotovile tudi dolgoročno uspešno gospodarjenje. Predvidene stopnje gospodarske rasti v lanskem letu niso uresničili, saj se je vrtela le okrog ničle, v letošnjem tromesečju pa za enakim lanskim obdobjem zaostaja celo za deset odstotkov. Zlasti nazadujejo gozdarstvo, lesna industrija in komunalna dejavnost. Lesna industrija je sicer na splošno v težkem položaju, vendar v mozirski občini problemov ne bi smeli reševati z njihovo socializacijo, temveč z neizprosnim bojem na tržišču ter bolj smotrnim gospodarjenjem v svojem okolju. Tudi sanacijske programe v komunalni dejavnosti vsi podpirajo bolj z besedami, kot z dejanji. Gospodarske naložbe so v mozirski občini zmanjšali na deset odstotkov družbenega proizvoda, s čimer bodo ohranili ie enostavno reprodukcijo, za razširjeno pa bo ostalo bore malo. Tudi gospodarstvo mozirske občine je v veliki meri vezano na svetovni trg in mora napeti vse sile v povečanje izvoza. Tega seveda ne bi smeli početi zgolj akcijsko, ampak bi morali poiskati dolgoročne programe, saj trenutno ugodno Stanje ne zagotavlja tudi dolgoročne uspešnosti. Tasno ie tudi, da se večjega izvoza ne more lotevati vsak zase. V občini bi se morali bolj povezati in si pomagati, v izvoz ter nadomeščanje uvoznih izdelkov, pa bi morali v še večji meri vključiti drobno gospodarstvo. Tudi delitev dohodka na osebno, skupno in splošno porabo ter akumulacijo je izrazito neugodna. Skupna poraba bi namreč morala za rastjo dohodka zaostajati za deset odstotkov, pa je celo nekoliko hitreje rasla. Letos je še slabše. Dohodek je sicer porasel za 21 odstotkov, ob tem pa dohodek in odhodki v družbenih dejavnostih celo za 35 odstotkov. Skupno porabo so v mozirski občini uspeli zmanjšati samo za en odstotek, sredstva za splošno porabo pa se gibljejo v dogovorjenih okvirih. Porast osebnih dohodkov prav tako ni v neskladju z dogovorjenimi merili, neprimerno pa je razmerje med rastjo v gospodarstvu in negospodarstvu, saj v negospodarstvu rastejo znatno hitreje. Porazna je tudi akumulacija, ki pada celo absolutno. Dejansko akumulacijo so tako v dobrem letu dni skoraj prepolovili. Osnovni problem seveda niso izgube, pač pa splošno zmanjševanje produktivnosti poslovanja, kar skupaj z delitvijo dohodka predstavlja pomemben vzrok za inflacijo. Politika cen bi morala biti bolj gospodarna in manj administrativna. Rešitev seveda ni v začasnih ukrepih; temveč v večji produktivnosti. Osnovni problem gospodarstva mozirske občine torej niso predpisi, ampak pomanjkanje spoznanja, da lahko porabiš le toliko kot ustvariš, kar ,je družbeno potrebno in priznano, so menili člani občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje. * 8. b OSNOVNE ŠOLE KARLA DESTOVNIKA KAJUHA ŠOŠTANJ Stojijo od leve proti desni; prva vrsta: Andrej Vrabič, Andrej Šumah, Zvonko Rogeljšek, Bernard Lešnik, Jani Šeruga, Damjan Lorenčič, Dušan Vodušek, Vito Mihalinec; druga vrsta: Sabina Zager, Irena Stropnik, Stanko Sedovšek, Branka Škruba, Mira Pustovršnik, Jožica Skok, Štefka Stakne, Irena Napotnik; tretja vrsta: Tatjana Lihnineker, Zdenka Stropnik, Martina Škruba, Štefka Merzlak, Andreja Koželjnik, Milica Atelšek; četrta vrsta: Klemen Kompan, Anton Vrabič, Dušan Zagoričnik, Zoran Goltnik, Anita Švarc, Marjana Jazbinšek, Suzana Podvratnik, razredničarka Danica Vitez 8. b OSNOVNE ŠOLE BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI Stojijo od leve proti desni; prva vrsta: Jože Nunčič, Miran Primožič, Maijan Uratnik, Miran Goričnik; druga vrsta: Klara Pustoslemšek, Mojca Križ, Franja Rudnik, Marinka Medved, Andreja Plaskan, Romana Podvratnik, Stanka Bervak, Natalija Huš; tretja vrsta: Željka Brajdič, Peter Glosenčnik, Silvo Part, Poldi Brvar, Marija Petek, Milena Bratkovič, Melita Berzelak, razredničarka Marta Katič 8. b, OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE Abecedni seznam — dečki: Aleš Benda, Pavel Blekač, Bojan Čopar, Jože Flere, Marjan Han-žekovič, Janez Herlah, Janez Kločič, Darko Poličnik, Igor Rebernik, Janko Remic, Roman Tkavc, Zvonko Tlaker; deklice: Maijeta Jeraj, Nives Kelemen, Nevenka Kolenc, Sonja Koren, Majda Kovačič, Marjana Mavrič, Bernarda Novak, Branka Orlovič, Ida Petrin, Aleksandra Remic, Martina Senica, Renata Šinkar, Ana Turk, Marija Zidarn, Tadeja Žmavc, Jožica Žunter, razredničarka Mojca Gajšek. 8. a OSNOVNE ŠOLE KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA ŠOŠTANJ Stojijo od leve proti — desni — prva vrsta: Marija Rober, Daija Beričnik, Irena Stopar, Tomaž Svetina, Franc Rojnik, Janez Stvarnik, Igor Zaluberšek, Boris Plamberger; druga vrsta: Andreja Napotnik, Bernarda Knez, Darinka Pusovnik, Tanja Zacirkovnik, Romana Kompan, Vlasta Klamfer, Tanja Lesjak, Saša Kopušar, Leon Stropnik, Igor Medved; tretja vrsta: Franjo Gaber-šek, Gorazd Tajnik, Rajko Araus, Tone Šaruga, Ludvik Podjaveršek, Peter Vidmar, Jože Stropnik, Barbara Vouk, razredničarka Jelka Koren 8. a OSNOVNE ŠOLE BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI Stojijo od leve proti desni; prva vrsta: Edo Povše, Stanko Šamer, Bojan Pustoslemšek; druga vrsta: Marinka Dobrave, Andreja Šuster, Andreja Slokan, Erika Gros, Nevenka Ošlak, Dušanka Lešnik; tretja vrsta: Lidija Katič, Simona Simonič; četrta vrsta: Jure Letonje, Marjan Sevčnikar, Robert Crajac, Andreja Drev, Uroš Kumar, razredničarka Dragica Stojko; manjkajo Tadeja Barbetti, Drago Verdev 8. a, OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE Abecedni seznam — dečki: Robert Brezovnik, Ferdinand Forštner, Anton Glušič, Marjan Glušič, Pavel Glušič, Jože Hudolin, Marko Kortnik, Ferdinand Marolt, Aleksander Pečnik, Drago Ros, Franc Vuga; deklice: Sonja Boršnak, Jožica Brancelj, Hajdeja Centrih, Helena Fludernik, Blanka Gaberc, Irena Germadnik, Andreja Kolenc, Romana Kos, Nataša Obran, Bojana Pečnik, Tatjana Petrovič, Tanja Resnik, Zvonka Robida, Renata Sedovšek, Saša Stopar, Saša Vasle, Breda Završnik, razredničarka Milena Božič. 9. junija 1983 * Titovo Velenje VLAK BiE nas caa * stran 9 Letos že 22. vlak bratstva in enotnosti Tri dni so bili med nami bratje Srbi V petek popoldne smo v Titovem Velenju znova sprejeli udeležence vlaka bratstva in enotnosti. Pionirji so pripravili gostom ob tej priložnosti kulturni program, za dobrodošlico pa smo jim ponudili po stari slovanski navadi kruh in sol. V imenu občanov velenjske občine je goste iz Vrnja-čke Banje pozdravil predsednik velenjske občinske skupščine Janez Basle. Prisotnim je govoril tudi sekretar občinske konference SZDL iz Vr-njačke banje Živorad Kotla-rič. Vsem Velenjčanom je prenesel prisrčne pozdrave in najlepše želje delovnih ljudi in občanov pobratene občine Vrnjačke Banje. V imenu skupščine občine in njenih družbenopolitičnih organizacij občine Vrnjačka Banja in vseh občanov se je zahvalil, ki so dopotovali z vlakom bratstva in enotnosti za tako prisrčen in nepozaben sprejem. V nadaljevanju je med drugim dejal: »Dopotovali smo v bratsko Slovenijo in v naše bratsko Titovo Velenje. Vešeli smo, da imamo ravno mi priložnost, da smo pobrateni s takšno občino kot je Titovo Velenje. Biti pobrateno mesto Titovemu Velenju paje ob enem tudi obveza za vse nas, da ne samo z vlakom bratstva in enotnosti temveč tudi ob drugih priložnostih in ob vsakodnevnem delu gojimo bratstvo in enotnost. Občutimo veliko bratstvo, ko se spominjamo težkih dni okupatorskega terorja, ko ste morali, zapustiti svoje domove in poiskati zavetje. Našli ste ga v domovih naših občanov v Srbiji, ki so vam skušali kar najbolj pomagati. Na to smo zelo ponosni. . .« Prvi organizirani vlak bratstva in enotnosti je peljal pred 22. leti. Mineva pa tudi že deset let, kar sta občini Velenje in Vrnjačka Banja podpisali listino o pobratenju. Po svečanem sprejemu so gostitelji popeljali goste iz Srbije na svoje domove, naslednji dan pa so si ogledali Rudnik lignita Velenje, TGO Gorenje in muzej na velenjskem gradu. Na Konovem pa so pripravili v soboto zvečer tudi prisrčno tovariško srečanje gostov iz Vrnjačke Banje in njihovih gostiteljev. Bilo je zares veselo. Prijateljstvo seje še poglobilo, ko so peli in plesali do zgodnjih jutranjih ur. Nedeljo so preživeli ob šoštanjskem jezeru, v ponedeljek ob 15. uri pa so se poslovili od svojih gostiteljev. V imenu konference SZDL Velenje občanov velenjske občine se je od njih poslovil predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga, ki je med drugim dejal: »Dnevi namenjeni letošnji manifestaciji Vlaka bratstva in enotnosti, so se iztekli. Običajno je, da se moramo ločiti in posloviti ravno takrat, ko smo se najbolj zbližali in spoprijateljili. Takšen trenutek je nastopil tudi sedaj. Zavedamo se, da je tri dni premalo, da bi vam lahko razkazali vse, kar smo ustvarili, pa tudi premalo. da bi izčrpali vse teme za prijateljski klepet in obiskali vse prijatelje. Prepričan sem, da je tudi letošnji vlak bratstva in enotnosti prispeval k* temu, da so se gostje in gostitelji dogovorili za vse oblike sodelovanja do naslednjega vlaka, ko bomo prišli mi ponovno k vam v Srbijo.« Izrazil je prepričanje, da so se gostje v Titovem Velenju dobro počutili in da odhajajo od nas z lepimi spomini. V imenu gostov pa je na zaključni slovesnosti govoril sekretar občinske konference SZDL občine Vrnjačka Banja Živorad Kotlarič. Zahvalil se je za vse, kar jim je srečanje prineslo, nato pa dejal: »Srečanje je ponovno dokazalo, kako nerazdružljive so vezi med slovenskim in' srbskim narodom. Pesem, ples, ki sta nas spremljala na srečanjih in v domovih naših gostov, sta bili znova odraz, da si želimo bratstva in enotnosti in da želimo živeti složno. To pa je tudi sila, ki nam daje moč. da premagujemo tudi največje težave. Tega kar občutimo in nosimo s seboj, se ne da izraziti z besedami. To je del naše ljubezni in sreče. To je del nas, nekaj na kar smo ponosni in kar nas znova kliče na nova snidenja, to je sila, ki nas dela nerazdružljive in krepi bratstvo in enotnost.« Gostje so se morali posloviti od svojih gostiteljev. Slovo paje bilo kot vedno težko, težko kot če se poslavljaš od svojih najbljižjih. Sicer pa so si Obljubili, kmalu se zopet vidimo! Ob šoštanjskem jezeru, slovo je bilo težko Po prihodu v Titovo Velenje smo goste sprejeli na star slovenski način, s soljo in kruhom Gostje in gostitelji Prijateljske vezi se ne bodo nikoli pretrgale ste Slovenci zelo gostoljubni, daste družabni in zelo vesel sem, da imam tako dobre prijatelje med vami." ZORAN DURKALIČ: „Tukaj v Titovem Velenju sem kot član delegacije iz Vrnjačke Banje. Sem sekretar mladinske organizacije v tej občini. Prepričan sem, da v Titovem Velenju nisem zadnjič, saj sem pridobil Številne prijatelje, vsi dnevi, ki jem jih preživel tukaj mi bodo ostali v spominu. Srečal sem se tudi s predstavniki mladinske organizacije v vaši občini in gotovo bo naše sodelovanje odslej še uspešnejše. Vlak bratstva in enotnosti je lepa ZORAN DURKALIČ manifestacija. Mislim pa, da bi morali poleg tistih, ki so bili med vojno izseljeni oziroma njihovih gostiteljev, v to akcijo v večjem številu vključevati tudi mlade." BRANA TOPLIČIČ: „Tokrat sem prvič obiskala Titovo Velenje, pa čeprav imam tukaj številne prijatelje, ki so že bili pri nas v Vrnja-čki Banji. Navdušena sem nad takšnim sodelovanjem, saj je na takšnih srečanjih izkazana tolikšna gostoljubnost in prijateljstvo, da je to težko opisati. Če bom še imela priložnost se bom z Vlakom bratstva in enotnosti še pripeljala v Titovo Velenje." BRANA TOPLIČIČ se dobro počuti tudi moj sin. Navezali smo res trdne vezi. Redno si dopisujemo in telefoniramo. Vsako slovo je težko in tudi solz ne moremo prikriti." PERIŠA VUČKOVIČ: „Doma sem iz Novega sela pri Vrnjački banji. Pobrateni smo s krajani iz Šmartnega ob Paki, kjer imamo številne prijatelje. Obiskal sem družino Nevenke in Adija Hofera, kjer se počutim zelo dobro, saj mi pomenita prav toliko kot brat in sestra. Navezali smo res trdne vezi in prepričan sem, da se bomo obiskovali tudi v prihodnje." OGNJAN TOPALOVIČ: „.V Titovo Velenje sem prišel povsem PERIŠA VUČKOVIČ slučajno, kot novinar Vrnjačkih novosti. Priznati moram, da si nisem predstavljal, da je vlak bratstva in enotnosti tako velika manifestacija, da so srečanja tako zelo prisrčna, pa čeprav sem že sodeloval na takšnih srečanjih v Vrnjački Banji. Povsod, kjer se je vlak ustavil, so nas občani navdušeno pozdravljali in nam pripravljali kulturne programe. Zelo veselo je bilo, ko smo prišli v Slovenijo, v Krškem pa tudi v vseh drugih mestih, kjer smo se ustavljali. Seveda pa je bilo lepo tudi ves čas, ko smo bili v Titovem Velenju. Domačini so storili res vse, da bi kraj kar najbolje spoznali. Spoznal sem, da OGNJAN TOPALOVIČ medse, čeprav smo bili družina s šestimi otroki in smo z izseljenci iz Slovenije delili zadnjo skorjico kruha. Takrat so se skovale prijateljske vezi, ki gotovo ne bodo nikoli zamrle. V Sloveniji so že bili moji bratje in sestre, tokrat pa sem se odločil za obisk jaz. Upam, da bom še lahko prišel v Slovenijo." OLIVERA NIKOLIC: „Prvič sem videla občino Velenje leta 1968, ko sem prišla kot dekle. Prišli smo s karavano bratstva in enotnosti. Od takrat redno obiskujem Titovo Velenje z družino, prijatelje pa imamo tudi v Mariboru, kamor pa je odšel letos z vlakom bratstva in enotnosti moj mož. V Sloveniji OLIVERA NIKOLIČ Tudi letošnje srečanje udeležencev vlaka bratstva in enotnosti je bilo nad vse prisrčno. Znova so se srečali prijatelji in skupaj preživeli nekaj dni. Prebujali so spomine na dni, ko je bilo skovano bratstvo med jugoslovanskimi narodi. In kaj so menili o letošnjem srečanju nekateri udeleženci vlaka bratstva in enotnosti. DRAGOLJUB TOPLIČIČ: „V Titovem Velenju smo letos prvič. Tukaj imamo dobre prijatelje. Ivanka in Jože Novak stas že bila pri nas v Vrnjački Banji, letos pa smo jim obisk vrnili. Med vojno sta bila vnaše kraje izgnana starša Jožeta Novaka in mi smo ju sprejeli DRAGOLJUB TOPLIČIČ Dekliški pevski zbor Prejele zlato plaketo V Celju se je v nedeljo s skupnim nastopom 1400 pevcev končal 15. mladinski pevski festival. Na zveznem tekmovanju je nastopilo 26 najboljših zborov iz vseh republik in pokrajin in 8 zborov iz Italije, ZR Nemčije. Poljske, Madžarske, ČSSR in Bolgarije na. mednarodnem tekmovanju. V skupini dekliških zborov je nastopil tudi dekliški pevski zbor gimnazije Titovo Velenje in po štirih letih znova osvojil prvo mesto in zlato plaketo. O kakovosti zbora priča podatek, da je med vsemi dekliškimi zbori iz vse države edini prejel zlato plaketo in bil tudi sicer najbolje ocenjen jugoslovanski zbor. »Odlikujeta ga predvsem lep dekliški zvok in izjemna muzikalnost,« je poudaril predsednik zvezne komisije prof. Miran Hasl iz Kopra. Prav gotovo je to velik uspeh in še večja spodbuda za nadaljnje delo, ta izjemni glasbeni dosežek pa obvezuje tudi vse tiste, ki morajo zboru zagotoviti normalne delovne pogoje. Dobro delo mladinskih pevskih zborov v Titovem Velenju dokazuje tudi dejstvo. da so za^ otvoritveni na- stop izbrali otroški zbor osnovne šole Anton Aškerc, ki je svoj nastop opravil kar najbolje, bilje otroški, prisrčen in tako osvojil vso dvorano. Zveza kulturnih organizacij občine Velenje zato čestita vsem pevcem, zborovodjem in vodstvom šol z željo, da nas bodo s svojo lepo pesmijo še naprej razveseljevali. Čestit kam se pridružujemo tudi mi. Pevke med revijo ob počastitvi 8. marca v domu kulture v Velenju (s. v.) Izobraževanje in usposabljanje tako imenovanih mejnih primerov Razvoj družbe in dvig življenjskega standarda prinaša vedno spremembe in prav gotovo se te spremembe odražajo tudi v vzgoj-no-izobraževalnem procesu. Zadnja leta zasledimo pomembne nove oblike, kot so predšolska vzgoja, celodnevna šola, usmerjeno izobraževanje. Kar pa zadeva usposabljanje prizadetih otrok vseh vrst, vse bolj pogosto srečujemo izraz „integracija". Proces integracije oziroma vključevanja prizadetih otrok (naglušni, slabovidni, govorno prizadeti in mejni primeri) v osnovno šolo, je zelo zahteven in odgovoren proces. Omejila se bom samo na vključevanje tako imenovanih ,,mejnih primerov" v redno osnovno šolo. ,,Mejni primeri" so kategorija otrok, ki imajo nekoliko znižano možgansko delovanje. Psihologi, ki ugotavljajo in merijo otrokove sposobnosti, jih izrazijo z inteligenčnim količnikom. Torej otrok, ki odstopa približno za n. pr. 15 točk inteligenčnega količnika navzdol od normale, je mejni primer. Najpogosteje pa žal ne gre samo za znižane intelektivne funkcije, ampak še za odstopanja na govornem, telesnem, gibalnem, socialnem in čustvenem področju. To bi bilo možno še podrobneje razčleniti, da bi nam bila slika ..mejnega primera" še bolj jasna. ,.Jugoslovanski pravilnik o kategorizaciji otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju" iz leta 1960 (Url. 1. FLRJ 27/60) jih karakterizira s psihološkega vidika, ko jih opredeljuje z inteligenčnim količnikom 70-80 in z naslednjo označbo: ,,To so otroci, pri katerih se pojavljajo pri normalnem šolanju težave in jim je zato potrebna posebna vzgoja, izobrazba in usposobitev za življenje in delo". Slovenski pravilnik o razvidu in razvrščanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju iz leta 1974 (Ur. 1. SRS 8/74) — torej skoraj 15 let pozneje pa jili obravnava bolj z defektološkega vidika z naslednjo označbo: ,,Izjemoma se razvrščajo po določilu tega pravilnika tudi otroci, ki zaradi okrnjenih duševnih sposobnosti ali naravnanosti niso uspeli v vzgojnoizobraževalnem programu osnovne šole. Praksa po slovenskem pravilniku o razvrščanju kaže, da dejansko napotimo vsak mejni primer v 1. razred osnovne šole in šele če se izkaže, da kljub intenzivnejšim prizadevanjem učiteljev in kljub dodatnim oblikam pomoči, otrok ne usvoji zahtevane učne snovi, mu pomagamo z vključitvijo v osnovno šolo s prilagojenim programom, kjer se šolajo lažje in srednje duš. prizadeti otroci. Po izkušnjah nam je znano, da sedanja, reformirana osnovna šola, ob ustreznem psihološkem in metodičnem pristopu, vsaj do 5. razreda osnovne šole lahko pomaga učencu,ki ima specifične učne težave. V višjih razredih bi takšen učenec napredoval le ob doslednem izvajanju vseh zahtev v zvezi z individualizacijo in diferenciacijo pouka. Toda možnosti prilagoditve tem otrokom so vendarle omejene z vsemi pogoji in tudi z usposobljenostjo učiteljev na osnovni šoli. Kljub temu, da smo v zadnjih letih naredili pomembne korake na raziskovalnem področju o vzgoji in izobraževanju, še ne moremo govoriti, da je vključevanje mejnih primerov v osnovno šolo najboljša rešitev. Nekatere osnovne šole v SRS so organizirale razvojne oddelke pri šoli. V teh oddelkih izvajajo individualno obravnavo mejnih primerov učite-Iji-defektologi iz posameznega učnega predmeta, kjer pač ima učenec težave. Opisana problematika je pomembno pedagoško vprašanje. Vzgojnoizobraževalna integracija je postopen družbeni proces, ki ne dovoljuje sprememb, ki ne bi bile dovolj premišljene. Morda je rešitev omenjenega problema v organiziranju strokovnih služb v šoli. Sodobna osnovna šola bi morala imeti poleg pedagoga, psihologa, socialnega in zdravstvenega delavca še defektologa. Odgovor na članek „Zakaj Velenje iz leta 1971?" Odgovoril bi rad bralki K. S., ki v prejšnji številki Našega časa piše o dragi vstopnini za ogled razstave značk, znamk in starega denarja ter o prospektu Velenja iz leta 1971. Na novo ustanovljeni klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja, še nima dovolj sredstev, da bi lahko kril stroške razstave, zato si je moral pomagati s ceno vstopnic. Sicer je pa takšna razstava le enkrat na leto, Savinjski gaj pa si obiskovalci lahko ogledajo vsak dan. Glede prospektov Velenja iz leta 1971 pa se opravičujemo vsem obiskovalcem razstave, ker so morali gledati stare fotografije, namesto da bi uživali ob gledanju novejših slik Titovega Velenja. I.U. Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja Defektolog bi moral učencem z učnimi težavami pomagati in sodelovati z učitelji pri uresničevanju zahtev o individualizaciji in diferenciaciji. Skupno s šolskimi svetovalnimi delavci bi izdeloval programe za posamezne skupine učencev oz. celo za posamezne učence z učnimi težavami. Sodeloval pa bi tudi s starši in jim z nasveti pomagal pri odpravljanju težav, ki jih imajo z njihovimi otroki. Defektologinja. Tea DEVIC Pismo iz pobratenega Splita Prispevek k nadaljnji krepitvi vsestranskega sodelovanja Pred nedavnim sem bil na obisku v pobratenem Titovem Velenju kot član skupine krvodajalcev iz Splita. Na tem, že šestem po vrsti srečanju krvodajalcev Titovega Velenja in Splita se je še enkrat potrdilo čvrsto prijateljstvo prebivalcev obeh pobratenih mest, kar se je znova pokazalo tudi na srečanju predstavnikov obeh občinskih organizacij Rdečega križa. Kri, ki smo jo Spličani ob tej priložnosti poklonili mestu Titovo Velenje, predstavlja še en pomemben člen v nevidni ,,rdeči verigi", ki se razvija že šesto leto in utrjuje nepretrgljivo ,,rdečo nit" med obema pobratenima mestoma. To je dolg, ki smo ga dolžni eni drugim v želji, da ga ne bo treba nikoli vrniti. Kri, ki si jofestič medsebojno poklanjamo, je simbol naše tesne in neuničljive povezanosti. Je trajni porok bratstva in prijateljstva. V niti enem samem trenutku ne moremo podvomiti, da bodo naši humani in prijateljski odnosi tudi v bodoče .usmerjeni samo v nadaljnjo krepitev bratstva in enotnosti, medsebojnega sodelovanja in najplemenitejših človeških stremljenj. Kaj naj rečem o naših gostiteljih, občinski organizaciji Rdečega križa? Čeprav njihovo dejavnost bremeni vrsta težav, so storili vse, da je bilo naše bivanje v pobratenem mestu nepozabno. Pripravili so nam vrsto tovariških srečanj in manifestacij, kar je omogočilo nadaljnje zbliževanje obeh organizacij Rdečega križa, ponovna srečanja starih znancev in prijateljev, pa tudi navezovanje novih prijateljskih vezi. Spoznali so se Tone in Ivan, Ante in Janez, Majda in Marija ... in v hipu d6jeii, da se v vseh pogledih dobro razumejo. Pokloni, priznanja in tople besede, ki so jih na sklepnem srečanju izmenjali predstavniki bratskih organizacij Rdečega križa, so dokaz izjemnega sodelovanja v preteklih šestih letih, veliko bolj pa zagotovilo še močnejšega, širšega in popolnejšega povezovanja v bodoče. Prepričan sem, da so bili tudi vsi ostali krvodajalci iz Splita navdušeni nad toplino in pozornostjo, ki smo jo bili deležni med našim obiskom. Veliko naporov so vložili naši gostitelji zato, da je bilo naše bivanje resnično lepo in prijetno. Se posebej sem zadovoljen z izletom na legendarno Graško goro, kjer smo se seznanili z resnico o bojih herojske 14. divizije in prisluhnili nememu sporočilu herojev, ki so padli za svobodo svojega naroda in za najbolj vzvišene človeške ideale. Čas našega bivanja med prijatelji je prehitro minil. Kot vselej doslej je bilo tudi tokrat slovo ganljivo in vsem nam je bilo žal, da sta dva dneva tako hitro minila. Vrnili smo se v Split polni najlepših vtisov o naših gostiteljih iz občinske organizacije Rdečega križa, o pobratenem mestu, njegovih čudovitih prebivalcih, o vsem kar smo slišali, videli in doživeli. Nestrpno čakamo prihodnje pomladi, ko nam bodo paši dragi prijatelji vrnili obisk. Vsaj delno jim bomo poskušali vrniti njihovo gostoljubje in pozornost. Zato vas prosim, da mi kot udeležencu tega srečanja omogočite, da preko vašega časopisa izrazim svoje navdušenje nad mestom Titovo Velenje, njegovim čudovitim ljudem in še posebej nad gostitelji iz občinske organizacije Rdečega križa. Vse toplo pozdravljam in se še enkrat zahvaljujem za vse njihove napore, ki so prispevali k temu, da je bil naš obisk tako prijeten in nepozaben. Inž. PETAR LISTES Jezikovno razsodišče (99) Slovenščina v tehniških poklicih V Dogovorih, glasilu SZDL Ljubljana Center, je bilo pod naslovom Soljenje cest — po komunalno objavljeno besedilo, ki meče čudno luč na inženirja, ki ga je podpisal, in na delovno organizacijo, v kateri je ta inženir pomočnik direktorja, opozarja pa tudi na pomanjkljivo ureditev jezikovnega pouka in vzgoje za tehniške poklice. Kako bi BiH sicer mogoči tako površni in kar nepismeni izdelki, da jih mora časopis opremljati s komentarjem: ,,Prejeli smo — a ni humoreska" in ,,z veseljem objavljamo ta dopis v celoti in .nedotaknjen', čeprav nam je šlo ob branju na jok". Tu objavljamo le dva odstavka tega besedila, prvega in zadnjega: „V mesecu novembru smo prejeli vaš dopis, kateri obravnava škodljive vplive soljenja v času zimskega obdobja na drevesa in ostalo vegetacijo ter vpliv soli na korozijo vozil in mostov . . . Rešitve v zvezi z opuščanjem posipanja z soljo pa so v osveščanju občanov, navajanju uporabe primerne opreme v času snega kot so verige, zimske gume, itd. Na avtomobilih, kakor tudi oprema občanov predvsem primerna obutev, ter gledanje na čas zimskega obdobja, kot na čas, v katerem ne moremo hoditi letno obuti." Mogoče je podpisani inženir narekoval ali natipkal nekaj temeljnih misli za poznejši dopis, potem pa je bil kar tak nepregledan in nepreoblikovan osnutek odposlan časopisu? V obeh tu navedenih odstavkih so grobe napake pri stavi vejic in glede rabe oziralnega zaimka; vidimo tudi, da niso popravljene tipkarske napake (vlive, z soljo), nakopičeni so samostalniki; še posebej je čutiti zadrego z določanjem časa: v mesecu novembru (namesto: v novembru, novembra), v času zimskega obdobja (pozimi, čez zimo), v času snega (ob snegu), čas zimskega obdobja (zima). Ta odstavka bi bilo mogoče veliko neposredneje napisati takole: ,,V novembru smo dobili vaš dopis o tem, kako zimsko soljenje škoduje drevesom in drugi rasti in kako sol pospešuje razjedanje vozil in mostov . . . Ker posipanje s soljo opuščamo, priporočamo občanom, naj ob snegu uporabljajo potrebno avtomobilsko opremo (verige, zimske gume itd.) in primerno obutev (z gumijastimi podplati)." Izražanje v dopisu je značilno za papirnati jezik birokracije, še posebej za jezik nekaterih tehniških krogov, zato je že skrajni čas, da se v vsem tehniškem šolstvu uredi pouk slovenščine in v slovenščini. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. KINO • KINO • KINO • K IN G • m0 • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 9. 6. ob 19. in 21. uri: MEČ KRALJA ARTHURJA -angleški, zgodovinski. V gl. vL: Nigel Terry Petek, 10. 6. ob 11. uri: SONČNI SIJAJ — ameriški, melodrama. V gl. vi.: Christina Raines Petek, sobota in nedelja, 10., 11. in 12. 6. ob 19. in 21. uri: DESET ZAPOVEDI - I. DEL - ameriški, zgod. spektakl. V gl. vi.: Charlton Heston Ponedeljek in torek, 13., 14. 6. ob 19. in 21. un: ANGEL MAŠČEVANJA — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Zoe Tamerlis Sreda in četrtek, 15.. 16. 6. ob 19. in 21. uri: AGENT ŠT. 1 — LJUBI IN UBIJA — ameriški, vohunski. V gl. vi.: Gareth Hundt FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 13. 6. ob 20. uri: NO-STRADAMUS - MOŽ, KI JE VIDEL PRIHODNOST - ameriški, igrano-dokumentarni. Režija: Robert Guenette. Vlogi: Orson Welles, Richard Butler. Michel Nostradamus je francoski zdravnik, kije živel v 16. stoletju in postal znan po svoji jasnovidnosti, ki jo je kazal že kot otrok. Svoje vizije prihodnjih dogodkov je zapisal v stihih. Mnogi, ki so ga proučevali trdijo, da je predvidel pojav Napoleona, Hitlerja pa tudi tretje svetovne vojne, ki jo bo izzval človek iz tretjega sveta muslimanskega sveta. Film je kombinacija novoposnetih scen in prizorov iz prejšnjih filmov, ki ilustrirajo Nostradamuso-ve prerokbe. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 9. 6. ob 20. uri: SONČNI SIJAJ — ameriški, melodrama. V gl. vi.: Christina Raines KINO ŠOŠTANJ Sobota, 11. 6. ob 20. uri: SONČNI SIJAJ — ameriški, melodrama. V gl. vi.: Christina Raines Nedelja, 12. 6. ob 18. in 20. uri: ANGEL MAŠČEVANJA — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Zoe Tamerlis Ponedeljek, 13. 6. ob 20. uri: MEČ KRALJA ARTHURJA — angleški, zgodovinski. V gl. vi.: Nigel Terry Sreda, 15. 6. ob 20. uri: DESET ZAPOVEDI — t II. DEL -ameriški, zgod, spektakl. V gl. vi.: Charlton Heston KINO DOLIČ Petek, 10. 6.^>b 21. uri: MEČ KRALJA ARTHURJA - angleški, zgodovinski. V gl. vi.: Nigel Terry Torek. 14. 6. ob 21. uri: DESET ZAPOVEDI - I. DEL - ameriški, zgod. spektatkl. V gl. vi.: Charlton Heston Vstopnice za vse filmske predstave lahko dobite uro pred predvajanjem, lahko pa jih tudi rezervirate po telefonu 850-815. Vstopnice za Filmsko gledališče pa lahko kupite v predprodaji vsak ponedeljek od 10. do 11. ure v blagajni Doma kulture. Hotel Golding Rubin Žalec Presenečenje v hotelu Golding Rubin v Žalcu v mesecu juniju V mesecu juniju vas bo v restavraciji zabaval trlo ZDRAVKA RAKIČA iz Srbije vsak dan od 20. do 24. ure. razen nedelje in ponedeljka. Lahko pa se zabavate v DISKO KLUBU hotela Golding Rubin. Poleg znanih srbskih sprecialitet dobrih jedil na žaru, vam te dni nudi restavracija hotela Goldin Rubin prekajeno belo vašalico in domačo klobaso na žaru. Sprejemamo tudi naročila za poslovna kosila in druge svečane priložnosti. ČAKA VAS PRISTNA RUBINOVA RUŽICA 9. junija 1983 -k Titovo Velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE nas cas*stran_l3 Pri Ani Poiak in Magdi Lukner Zemljo je treba imeti rad V Rečici ob Paki, nedaleč stran od železniških tirov, stoji lepa hiša, na oknih polno cvetja, malo stran sodoben hlev, na urejenem dvorišču pa polno kmetijskih strojev. To je domačija Gaberškovih, Ane Polak ter Magde in Francija Lukner. Na kmetiji, ki inja 7 hektarov in 50 arov obdelovalne zemlje ter 2 hektara gozda, živijo gospodarica Ana ter njena hči Magda z možem Francijem. Ženski skrbno obdelujeta njive, Franci pa hodi v službo in jima priskoči na pomoč po njej. Čeprav živita na dokaj veliki usmerjeni kmetiji dva rodova, ki imata vsEtk svoj pogled na svet in življenje kmeta, kljub temu žive v medsebojnem razumevanju, pristnem sožitju. ,,Pravijo, da mladi in stari ne gredo skupaj. Pri nas ta stara modrost ne velja. Delamo z roko v roki, denar nalagamo vsi na en kup, prav tako jemljemo vsi iz istega kupa. V slogi je moč," je ,,prebila led" Magda. Gaberškovi gospodarici namreč nista preveč zgovorni, kar je značilno za ljudi, ki so svoje življenje''povezali z delom na zemlji. Gaberškova kmetija je usmerjena v živinorejo in hmeljarstvo. V sodobno urejenem hlevu je 13 repov, od tega 8 krav molznic, tri telice, vsako leto pa oddajo zadrugi, katere kooperant sta, tudi po dva pitanca. S kmetijsko zadrugo Šoštanj imata sklenjeno še pogodbo o oddaji mleka. Lani sta ga oddali kar 26 tisoč 700 litrov, tu in tam pa še kakšen liter svojim strankam. ,,Zaenkrat nesem v zbiralnico le 70 litrov mleka na dan. Imamo teleta, ki jih hranimo z njim. Druga naša večja stvar ie hmelj. Lani smo na 93 arih pridelali 1270 kilogramov goldinga. Lahko bi ga še več, če ne bi klestila toča. Na Ana Polak: „Zemljo moraš imeti rad in jo pridno obdelovati. Stroji pa so nam mnoga dela poenostavili" dveh hektarih obdelovalne zemlje smo letos nasadili silažno koruzo, na pol hektarih pa koruzo za zrnje. Na 50 arih smo nasejali pšenico, tako da bo dovolj moke za peko kruha. Tega še namreč po lepi stari kmečki navadi pečemo v domači krušni peči. Ni boljšega od domačega belega hleba, košček prekajenega mesa in kozarec domačega vina za malico," se je razvezal jezik našima sogovornicama. Dom Ane in Magde je bil v Pod-gori. Zaradi kamnoloma sta se morali preseliti v Rečico. S skupnimi močmi so Gaberškovi pred 10 leti zgradili nov dom, hlev, ga s krediti, ki so jih dobili pri zadrugi, sodobno opremili, naredili dva ko-ritasta silosa za krmo, nakupili potrebne stroje in pričeli vse znova. Trud se jim je bogato poplačal. Danes na svoji zemlji, dva hektara Magda Lukner: „Na kmetiji je dela veliko. Razumemo se, delamo z roko v roki pa gre." imata tudi v najemu, dosegajo Gaberškovi s skrbnim obdelovanjem zemlje lepe hektarske donose. Takole pravi Ana: „Ko začneš vse znova, je z zemljo tako kot z dojenčkom. Neguješ ga in neguješ, daje ti pa ničesar. Zemljo moraš imeti rad, zanjo izkoristiti vsako minuto, ji dajati to, kar potrebuje in uspeh je tu. Če je človek ne bi imel rad, bi obupal. Mi dajemo vse zemlji, ona pa nam .preliti znoj' vrača. Denar, ki ga dobimo s prodajo pridelkov, porabimo za nakup strojev, tu in tam pa ga ostane toliko, da kupimo še kaj drugega. Tako je treba delati, če hočemo v korak s časom." Magda pa je dodala: ,,Navezala sem se na zemljo, na to kmetijo in vse svoje življenje povezala z zemljo. Po osnovni šoli nisem silila v tovarno. Ostala sem doma in pomagala mami pri kmetovanju. Mislim, da je bila moja odločitev pravilna. Za prihodnost kmeta, se pravi za svojo prihodnost, me ni strah, saj so časi, ko smo kmeta in kmetijstvo zapostavljali, že daleč za nami. Na nas gledajo danes s povsem drugačnimi očmi in nam namenjajo vse več in več pozornosti." Naši sogovornici sta prijazni gostiteljici. O težavah ne govorita kaj dosti, tudi tarnata ne preveč. Ni časa za take stvari. Magda spretno in urno ravna s stroji, popoldan ji pomaga še mož, Ana pa gospodinji in dela na polju, zvečer pa skupaj nakrmijo živino in pomolzejo krave. Dela imata kmetici čez glavo dovolj, saj obdelovati 7 hektarov in pol niso mačje solze. Njun delovnik traja od jutra do večera. Ob pol sedmih zjutraj, po novi uri, sta v hlevu, ob 10. zvečer pa trudni ležeta. Kot pravita, čas ni njun zaveznik, ker jima ga vedno primanjkuje. ,,Pravijo, da se kmetje enačimo z delavci. To povsem že ne drži. Samo za krmljenje živine porabimo 8 ur na dan. Kje pa je še vse ostalo. Kolikor delamo in vlagamo, ne dobimo vsega povrnjenega. Kar primerjajte cene krmil in ceno za liter mleka. Vse bi se moralo vzporedno dražiti. Drugače na kmetih le ni tako hudo. Malo več moramo na roke delati še v hmeljišču, drugače pa so nam stroji v veliko pomoč," sta povedali Ana in Magda. Na dopustu, kje ob morju, Gaberškovi še niso bili. Pa saj jih tudi nič ne vleče. Ves prosti čas je le delo in znova delo. Vsaka ura zamujena ne vrne se nobena. Tega pregovora se pri Gaberškovih držijo kar vsi po vrsti. Ana in Magda sta zadovoljni s tem kar imata. Če bo tudi v prihodnje tako, bosta srečni. Z letino kaže, vsaj za sedaj, dobro. Le toče ne sme biti, pa bodo kašče v jeseni polne. ,,Ničesar nimamo pod streho. Letina ni odvisna le od našega dela, ampak tudi od vremena. Krme bo dovolj, saj smo posušili že 24 nakladalk. Če bova pri zdravju, bova še naprej pridno kmetovali," sta sklenili pogovor kmetovalki Ana in Magda iz Rečice ob Paki. Društvo upokojencev Šoštanj Še poživiti dejavnost Šoštanjsko društvo upokojencev ima danes preko 800 članov, od tega 60 starejših od 80 let, letos pa je praznovalo 35-letnico uspešnega delovanja. Po zaslugi maloštevilnih in prizadevnih članov je društvo zlasti v zadnjem desetletju doseglo viden napredek. Na' začetku delovanja so bili brez lastnih prostorov za sestajanje, se-stankovanje in normalno društveno delovanje. Kasneje so to vprašanje uspešno razrešili in dobili težko pričakovani dom. Hiša je stara preko sto let zato so morali opraviti najrazličnejša obnovitvena dela. ki so trajala približno tri leta. Popravili so ostrešje, prekrili streho, obnovili bife in sanitarije ter razširili skladiščne prostore. Posebej veseli so seveda toplovodnega ogrevanja. V zgornjih prostorih so društvene pisarne in večji prostor za sestanke, v njem vadijo tudi pevci, urejajo pa še klubsko sobo. Levji delež pri uspešni razrešitvi omenjenih nalog, ki so jih sklenili v začetku letošnjega maja, so prispevali člani vodstva društva upokojencev Šoštanj s predsednikom na čelu. Ob tem velja poudariti, da tudi drugih dejavnosti niso zanemarjali. Precejšnjo skrb so namenili rekreaci- ji članov in pripravili vrsto zanimivih in poučnih izletov v bližnje in oddaljene kraje. Seveda niso pozabili nabolne in socialno šibke člane, ki jih ob novem letu obdarijo z darilnimi boni. Tudi • vnaprej si bodo pri društvu upokojencev Šoštanj prizadevali. da bi z aktivnostmi nadaljevali in poživili delo na nekaterih področjih. Predvsem se bodo posvetili športu, saj pogoji so, le zanimanje med člani je premajhno, so med drugim ugotovili na nedavni letni konferenci. Ob tej priliki so najprej poslušali poročila o enoletnem delovanju in v nadaljevanju sprejeli delovni načrt za letošnje leto. Sklenili so tudi. da bodo letos v Topolšjpi, Zavodniah, Belih vodah. Florjanu. Gaberkah. Ravnah in v Lokovici organizirali konference upokojencev ter na njih seznanili vse upokojence o društvenih načrtih. Na konferencah bodo izvolili tudi delegate za občni zbor društva upokojencev Šoštanj ter predlagali člane za novi izvršilni odbor. Nič manj pomembna skrb bo tudi vključevanje novih članov v društvene vrste, s tem pa tudi razširitev društvene aktivnosti. Rekreacije, letovanja in tudi sicer pestrega programa niti ni treba omenjati, saj so tem področjem namenili nemalo pozornosti. Se naprej bodo nadaljevali tradicionalno in humano akcijo obdarovanja vseh starejših upokojencev, zlasti tistih, ki so starejši od 80 B. Mugerle Izietinik — tozd Potniški promet Težave, ki nemalokrat povzročajo slabo voljo potnikov let. Ob sedanjem pomanjkanju goriva, visokih cenah in splošni štednji, končno tudi zaradi uvedbe bonov, se je število potnikov na javnih prevoznih sredstvih močno povečalo. Porast še posebej občutijo avtobusni prevozniki, saj seje število potnikov v Šaleški dolini v letošnjem letu povečalo kar za 30 odstotkov. Zato je razumljivo, da so se avtobusni prevozniki znašli v težkem položaju, še posebej ob premaknitvi urinih kazalcev in začetku delovnega časa. Seveda so vse te težave najbolj občutili uporabniki, skratka vsi, ki so se odločili za to javno prometno sredstvo. Zato je njihovo nezadovoljstvo in nemalokrat tudi razburjenje toliko bolj razumljivo. Da bi kaj več zvedeli o reševanju trenutnih težav in o načrtih za naprej pri Izletnikovem tozdu Potniški promet—enota Titovo Velenje.smoseo tem pogovorili z vodjem enote Jože-tom Miklavcem. Za uvod nekaj podatkov. V Šaleški dolini opravljajo največ prevozov Izletnik. Integral in REK APS. Kljub povečanim zmogljivostim. se težave še vedno pojavljajo, zlasti ob konicah. Izletnikova enota v Titovem Velenju ima na voljo 24 avtobusov starih od 3 do 5 let, upravlja pa jih 42 voznikov. Vozijo na rednih progah, opravljajo pogodbene Obnovljen dom je za šoštanjske upokojence velika pridobitev prevoze (REK. TGO Gorenje, šole), njihov je mestni promet, pa tudi turistični prevozi. Vseh zaposlenih v velenjski enoti je 53 in še dve v turistični agenciji. Poudariti še velja, da so se kadrovsko okrepili, kar je tudi osnova za boljše in nemoteno delo. »S povečanimi napori in z vso odgovornostjo, ki jo čutimo avtobusni prevozniki, skoraj v celoti uspevamo zadostiti potrebam potnikov. Tudi pogodbene obveznosti, kijih imamo z delovnimi organizacijami, zadovolji vo uresničujemo. Seveda težav ne manjka, zlasti ob konicah. Delno jih rešujemo z dvema rezervnima avtobusoma. vendar s tem problem še ni rešen. Zato v Tiftivem Velenju nujno potrebujemo vsaj tri avtobuse, s katerimi bi rešili sedanji težak položaj. To pa je v današnjem gospodarskem trenutku težko urcsničiti.saj domači proizvajalci ne uspejo zagotoviti dovolj avtobusov. Za primerjavo naj povem, da vrednost srednje velikega avtobusa dosega pet milijonov dinarjev. to pa je za naš kolektiv velik strošek. Več kot deset let se v Titovem Velenju srečujemo tudi s problemom avtubosne postaje, ki že zdavnaj ne ustreza več povečanemu prometu. Ni zaprte čakalnice, premajhne so linije za prodajo vozovnic, prav tako prostori za ostale dejavnosti in prostor kjer bi si lahko vozno osebje odpočilo med vožnjami. Zlasti ob konicah nastaja problem parkiranja vozil, saj sedanji fežim onemogoča zanesljivo varnost potnikov, ki jih je čedalje več. Zato je naša večletna želja, da sedanjo avtobusno postajo temeljito obnovimo in razširimo. Vse kaže. da bomo načrte uresničili že letos. Naša velika želja je tudi. da se nadaljuje plodno sodelovanje z ostalimi prevozniki. Z njihovo pomočjo bomo. to smo trdno prepričani, uspeli rešiti prenekalero odprto vprašanje v korist potnikov, ki se mnogokrat upravičeno hudujejo nad našimi uslugami. Pri velenjskem avtobusnem potniškem prometu si močno prizadevamo izboljšati primestne avtobusne proge. To nalogo smo že pričeli reševati in jo tudi nadaljujemo, predvsem s pogostejšimi prevozi in večjimi zmogljivostmi. Ob tem velja poudarili, da so tudi izredno slabe ceste pogostokrat vzrok, da po njih naši avtobusi ne vozijo, poleg tega ni primernih postajališč in obračališč. ki so pogoj za normalno avtobusno progo. Omeniti je še potrebno. da vozila na takšnih cestah kaj kmalu onesposobimo za varno vožnjo, njihovo vzdrževanje pa je dokaj zahtevno. V zimskem in pomladanskem času je močno zamrla tudi dejavnost turističnih prevozov, predvsem zaradi omejitve potovanj v tujino in drugih razlogov. V zadnjih dveh mesecih pa je povpraševanje po teh prevozih nepričakovano zelo poraslo, zlasti za potovanja po domovini. Tako nismo sposobni ugoditi vsem željam. Tudi zato ne. ker nimamo dovolj rezervnih vozil za te prevoze. Težave so tudi s sedanjimi cenami za gorivo, rezervne dele in vzdrževanje, ki se močno razlikujejo od sedanjih cen vozovnic. Vsaka morebitna podražitev vozovnic. ki jo glede na podražitev goriva lahko pričakujemo, bi bila le rešitev sedanjih osnovnih stroškov. Žal še vedno nismo uspeli uskladiti voznih redov z ostalimi prevozniki, saj se ti nenehno spreminjajo. Zaradi tega. ker je Titovo Velenje križišče savinjskega, koroškega in celjskega področja, je to še toliko bolj težko uresničljivo.« je dejal Jože Miklavc. Končno velja poudariti, da si ta kolektiv prizadeva, da bi zadovoljil potrebe vseh uporabnikov avtobusnih prevozov. Zato velja, zlasti zaradi znanih težav, nekoliko potrpeti v upanju, da se bo tudi na tem področju stanje kmalu izboljšalo. B. Mugerle SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE Dušanka Založnik Na vprašanje kdaj in kje je bila rojena, mi je zelo jedrnato odgovorila: »Rodila sem se tistega leta, ko je bilo rojeno samoupravljanje. blizu kraja, kjer je 1941. leta počila prva partizanska puška in s tem naznanila začetek vstaje. Kdor pozna zgodovino revolucionarnega gibanja, bo takoj vedel, da je bilo to spomladi leta 1950 v bližini Bele crkve v SR Srbiji.« Po poklicu je učiteljica. Učiteljišče je končala v Šab-cu. Filološko fakulteto v Beogradu. V Titovo Velenje jo je kot sama pravi, pripeljala ljubezen. Začetek je bil težak. Ni znala jezika. V želji, da bi se ga čimprej naučila in se čimbolje vključila v novo okolje, se ie zaposlila Gorenju kot nekvalificirana delavka. Slovenščine se je hitro naučila. Le včasih jo še kdo vpraša, če je mogoče savinjčanka, spet drugi, če je doma iz Prlekije. In dobro se ga je naučila, saj so ji v Gorenju Promet-Servisu zaupali delo urednice internega dvojezičnega glasila. Njeno delo z delavci iz bratskih republik se je začelo po 1. jugoslovanskem posvetovanju o kulturnem življenju delavcev iz drugih republik, ki je bilo decembra leta 1979 v Titovem Velenju. Njena družbena dolžnost je bila. pravi, da prevzame to delo. Vsi tisti, ki so prišli na delo v Titovo Velenje, so potrebovali nekaj. kar jim bo obogatilo prosti čas. To pa je kultura. Zato se je znotraj zveze kulturnih organizacij oblikovala skupina ljudi, ki jim ljubezen do igre, glasbe, pisane besede, pomeni nekaj več, pomeni jim bogatenje njihovega notranjega sveta. Delajo v dveh sekcijah: dramski in glasbeni. Dušanka jih vodr, usmerja in jim pomaga. Časa ji ni žal. kajti ona in njena skupina imata skupni cilj: želijo si. da bi prerastli v kulturno umetniško društvo, da bi iz celice postali organizem, ki bi kulturo v velenjskem prostoru še obogatil in ji dal nove razsežnosti. Radi se spominjajo svojega prvegajavnega nastopa, ki so ga imeli pred dvema letoma v Kulturnem domu v Titovem Velenju. V njihovem programu je nastopila tudi Šaleška folklorna skupina Koleda in nastop pred polno dvorano jim je dal novih moči in še večjo spodbudo za nadaljnje delo. saj so-imeli do danes že šest samostojnih nastopov. Vaje imajo dvakrat" na teden v prostorih plesne dvorane doma učencev. V skupini jih je dvajset. Svoj krog bi radi še razširili, zato Dušanka vabi vse. ki imajo smisel za kulturno ustvarjanje. da se jim pridružijo. Še posebno si želi. da bi v njihove vrste prišel tudi kdo, ki zna igrati na kak star narodni instrument, da bi se tudi mladi lahko seznanili s kulturno dediščino jugoslovanskih narodov in narodnosti. Dušanka ima rada Titovo Velenje. Tukaj sije ustvarila družino in tukaj se počuti kot v svojem rojstnem kraju. M. Krstič-Planinc Odbor samoprispevka A programa Prihodnje leto glasbena in šesta osnovna šola Prejšnji torek so se sešli na ponovni sklic seje člani odbora za razporejanje, usklajevanje in nadzorovanje samoprispevka A programa občine Velenje. Najprej so pregledali uresničene naloge samoprispevka. Ugotovili so, da imajo za načrtovane naloge dovolj denarja tudi za dom za varstvo odraslih, za dom borcev in mladine ter za PTT center, ki je še v gradnji. Ob objektih, ki so v gradnji pa sta ostali odprti glasbena in 6. osnovna šola ter nekateri programi krajevnih skupnosti. Člani so poudarili, da bodo v letošnjem letu v glavnem uresničena vsa dela, ki jih lani niso uspeli. Zaradi počasnejšega obračanja denaija v krajevnih skupnostih pa so ugotovili, da je vzrok predvsem zaradi kasni-tve pridobivanja potrebnih soglasij za to aii ono delo. V nadaljevanju seje so člani spregovorili o pritoku referendumskih sredstev A programa in ugotovili, da je le ta zadovoljiv v primeijavi z lanskim letom. Obstaja pa bojazen, da se bo ta priliv zaradi težkega gospodarskega položaja in gmotnih težav nekaterih delovnih organizacij občutno zmanjšal. Že sedaj pa je povsem na dlani, da bo potrebno zaradi izpada sredstev iz dohodka komunalne skupnosti in skupnosti za ceste, razpoložljiva sredstva kar najbolj namensko koristiti. Potrebno bo nekatere načrtovane programe tudi skrčili ali jm oiiicjiu v uKvire razpoložl|ivih sredstev. Zlasti pa pohiteti s pridobitvijo potrebnih soglasij zlasti za novogradnje. Ko so člani obravnavali prispele vloge za finančna sredstva, nekaterih krajevnih skupnosti in vrstni red potreb, so menili, da bo denar nakazan po predložitvi ustrezne dokumentacije za načrtovana dela. Vsem prispelim prošnjam so ugodili, krajevni skupnosti Šmartno ob Paki za obnovo kulturnega doma in KS Konovo pa za toplifikacijo, denar posodili. Posojen denar pa morata KS vrniti prihodnje leto maja oziroma marca. Pred koncem seje so člani še obširneje spregovorili o glasbeni in šesti osnovni šoli, ki sta prav tako načrtovani v referendumskem programu. O tem vprašanju so spregovorili v ožjem sestavu tudi predstavniki občinskih. družbenopolitičnih organizacij ter skupščine občine Velenje. Menili so, da sta oba načrtovana objekta nujno potrebna. Z graditvijo naj bi pričeli prihodnje leto, dotlej pa poiskali razpoložljiva sredstva in dokumentacijo. Prednost so dali člani odbora za A program samoprispevka glasbeni šoli. Po lanskem predračunu bi veljala dobrih 60 miljonov dinarjev. stala pa bo na že prej načrtovanem prostoru. Šola ne bo zgolj glasbeni objekt, ampak bodo prostori namenjeni za širšo dejavnost glasbenega področja. Novo šesto osnovno šolo, ki bi veljala približno 220 milijonov pa bodo gradili v zaselku Salek III. kjer se že kaže potreba po takem objektu sa šolsko leto 1984— 1985. V njej bo celodnevni pouk. B. Mugerle E DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delavski svet DSSS RAZPISUJE prosta dela in naloge OBDELOVALEC ZA ENERGETSKI SISTEM „NN" NAPRAV pod naslednjimi pogoji: — visokošolska izobrazba elektro smeri — z^željena energetska smer in odslužen vojaški rok Dek>vno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite v 15 dneh na naslov: DO Termoelektrarne Šoštanj, Kadrovska služba, Lole Ribarja 18, 63325 Šoštanj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. REK Eiektrostrojna oprema REK Eiektrostrojna oprema Preloge Komisija za delovna razmerja TOZD VTO OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE 1. več KV monterjev centralnega ogrevanja 2. več KV vodovodnih instalaterjev Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: pod 1.: — uspešno končana poklicna kovinarska šola, smer monter centralnega ogrevanja ped 2.: — uspešno končana poklicna šola, smer vodovodni instalater Kandidati naj vloge pošljejo na naslov: REK Eiektrostrojna oprema, Preloge b. š.. Kadrovska služba, 63320 Titovo Velenje. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku objave. L_ Pri obvestilu uporabnikom komunalne oskrbe in storitev, ki je bilo objavljano v Našem času štev. 20, 19. maja 1983 smo pomotoma zamenjali koloni pri Toplotni oskrbi. Pravilno se glasi: 1. Industrijska potrošnja — zagotovljena moč MVVh 222.50 stara cena, 279.00 nova cena, indeks 125 - energija MVVh 519.00 stara cena, 651.50 nova cena, indeks 125 Za neljubo napako se opravičujemo! DO VEKOS n. sub. o. Titovo Velenje Na podlagi sklepa zbora delavcev. Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Titovo Velenje objavlja popravek razpisa za prosta dela in naloge ANALITIKA, ki so bila razpisana v Našem času, dne 2. 6. 1983. Kandidati za navedena dela in nalog"e morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri ali — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri ter najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah — 3-mesečno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Titovo Velenje 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po opravljeni izbiri. ^TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJAN Ar VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE NAMA Titovo Velenje, športni oddelek KAMPIRANJE V DVOJE ALI Z DRUŽINO DOPUST, KI VAM BO OSTAL V SPOMINU! (šotori vseh vrst, roštilji, oglje, plinske bombe (za 2 in 3 kg), kuhalniki, plinske svetiljke, baterijske svetiljke in vložki zmaj, čolni z vesli in motorji za čolne, zračne ležalne blazine in ležaljke, spalne .vreče, senčniki, ležalniki, gugalnice, stoli in mize) kovinotehna Prodajni center „HUDINJA" Mariborska cesta 61, Celje pred vstopom na avtomobilsko cesto Celje-Maribor — barve, laki, kemikalije — okovje, žičniki, ležaji — vse vrste orodja — talne obloge, tapete — ogrevalna tehnika — izdelki iz črne in barvne metalurgije V pritličju prodajnega centra je 1700 kv. metrov razstavno-prodajnega prostora, informacijska služba in manjši gostinski lokal. V zgornjem nadstropju daje prav toliko prodajnega prostora s priročnimi skladišči. Center bo 80-odstotno oskrbovala veleprodaja Kovinotehne, kar pomeni, da bodo imeli kupci na voljo okoli 80 tisoč izdelkov. Na več kot 5000 kvadratnih metrih prodajne površine so vam na voljo vse blagovne skupine, s katerimi trgujemo: — osnovni gradbeni material — zaključni gradbeni material — kovinski finalni izdelki — elektro instalacije — vodovodne instalacije — steklo, porcelan, keramika — gospodinjski aparati in drugi pripomočki kovinotehna Kovinotehna je na Hudinji zgradila prodajni center s tehničnim blagom, ki je največja tehnična trgovina v Sloveniji. Center je v neposredni bližini hitre ceste. Ima 110 parkirnih prostorov. Pokrival bo široko območje do Zasavja in Posavja do Koroške. « 9. junija 1983 * Titovo Velenje VAŠ OBVEŠČEVALEC ★ stran 15 M AL! OGLAS! V TITOVEM VELENJU oddam veliko sobo proti posojilu. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Takoj.« PRODAM RABLJENO IMV PRIKOLICO tip Adria Special 450/80 z baldahimom. Osolnik, Prešernova 2, Titovo Velenje. PRODAM stanovanjsko hišo na lepem kraju v Mozirju. Naslov v uredništvu. PRODAM osebni .avto NSU — 1200. registriran do oktobra 1983, letnik 1972 in hladilnik za kempiranje na plin — 12 in 220 W. Martin Tomše, trg Edvarda Kardelja 7B, Titovo Velenje. IŠČEM MOŠKEGA, od 35 do 45 let starega za pomoč na kmetiji. Poznejša poroka ni izključena. Samo resne pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Nealkoholik«. PRODA\A ALI ZAMENJAVA več kot ha zemlje v Trebušah. Informacije po telefonu 850 — 030, interna 936. PRODAM SIMCO HORIZONT letnik 1978, dobro ohranjeno, garažirano, brez karambola. Tine Tajnik, Šentilj 43, Mislinja ali po telefonu 062-845-140. UGODNO PRODAM hladilnik, električni štedilnik in fantovsko kolo ponycross s števcem. Informacije od 15. ure dalje po telefonu 851-182. PRODAM DOBRO OHRANJEN GS-Club, 75 garažiran. Mlinar Tomšičeva 6 Titovo Velenje. V TURISTIČNEM NASELJU ČERVAR-POREČ oddam 4 do 6 posteljno stanovanje v juliju, avgustu in septembru. Kličite 851-855 zvečer. ZELO UGODNO PRODAM štedilnik Gorenje (2 plin in 4 elektrika). Telefon 851-855 po 19. uri. PRODAM PIANINO, cena po dogovoru. Informacije po telefonu 062-841-475, popoldne. PRODAM ŠOTOR s spalnico za tri oseb;. Bojan Mejvšek, Šaleška 18 a Titovo Velenje. IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO, upokojenko, samsko. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Dobra gospodinja«. ZARADI ONEMOGLOSTI prodam kosilnico, primerno za hribovite terene. Franc Miklavži-na Ravne 159, Šoštanj. DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Četrtek, 9. junija — dr. Gluši-čeva (dnevna), dr. Zičkar (nočni) Petek, 10. junija — dr. Grošelj (dnevni), dr. Zupančič (nočni) Sobota, 11. junija — dr. Prenc (glavni), dr. Pustovrh (notranji) Nedelja, 12. junija — dr. Prenc (glavni), dr. Pustovrh (notranji) Ponedeljek, 13. junija — dr. Zupančič (dnevni), dr. Lešnikova (nočna) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 9. junija — dr. Pirtov-šek ' Petek, 10. junija — dr. Menih Sobota, 11. junija — dr. Pir-tovšek Nedelja, 12. junija — dr. Pirtovšek Ponedeljek, 13. junija — dr. Dovšak Torek, 14. junija — dr. Menih Sreda, 15. junija — dr. Menih ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu: Sobota, 11. junija — dr. Romana Lah, Kidričeva 17, Titovo Velenje Nedelja, 12. junija — dr. Romana Lah, Kidričeva 17, Titovo Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ Od petka, 12. junija do četrtka 16. junija — Ivo Zagožen, dipl. vet., Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 852-381. GIBANJE P MATIČNI URAD VELENJE Rojstva: V mesecu maju se je rodilo 34 dečkov in 34 deklic. Smrti: Fortunat OCEPEK. delavec iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, star 80 let Razstava fotografij F0T0 83 Jutri, v petek, ob 19. uri bo v galerijskem kotičku Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju otvoritev občinske razstave fotografij FOTO 83. Ob otvoritvi bo nastopil kant-avtor, kitarist in pianist Vlado Skale. Gasilsko društvo Rečica ob Savinji RAZPISUJE javni natečaj za prodajo starega gasilskega doma. Izklicna cena za dom in ostale nepremičnine je 744.712 dinarjev. Pred. natečajem je treba plačati* varščino, ki znaša 5 odstotkov izklicne cene. Ogled je možen vsak dan do natečaja, vse informacije pa daje Franc Zvir, Rečica ob Savinji 71. JAVNI NATEČAJ BO V SOBOTO 2. julija ob 8. uri v gasilskem domu na Rečici ob Savinji. OBVESTILO Združenje šoferjev in avto-mehanikov Velenje vpisuje učence v poklicno šolo za voznike motornih vozil. Vse informacije dobite pri avto šoli ZŠAM Velenje, Efenkova 61, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure. Prijave sprejemajo le do konca junija. V OBVESTILU UPORABNIKOM KOMUNALNE OSKRBE IN STORITEV objavljenem v Našem času, 19. maja, smo pri točki 5. TOPLOTNA OSKRBA pomotoma zamenjali vrstice. Pravilno se glasi: 1. Industrijska potrošnja — zagotovljena moč MWh stara cena 222.50, nova cena 279.00, - ind. 125; energija MWh stara cena 519.00, nova cena 651.50, ind. 125. Za neljubo pomoto se opravičujemo! DO Vekos Titovo Velenje V EPIPS VEPLAS VELENJE TOZD Integral Celiska c. 35 c TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja TOZD Integral razpisuje prosta dela in naloge: 1). STRUŽENJE (1 delavec) Pogoji: — KV strugar — dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju strugarskih del. 2). ELEKTRO-VZDRŽEVANJE (1 delavec) Pogoji: — KV elektrikar — dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju del elektro-vzdrževanja 3). IZDELAVA, PREIZKUS IN VZDRŽEVANJE ORODIJ (1 delavec) Pogoji: — KV orodjar — dve leti delovnih izkušenj pri izdelovanju orodij. 4). IZDELOVANJE PRIPRAV, NAPRAV IN KONSTRUKCIJ (zahtevnejša dela — 2 del.) Pogoji: — KV ključavničar — tri leta delovnih izkušenj pri delu izdelovanja in vzdrževanja priprav, naprav in konstrukcij. Za objavljena prosta dela in naloge se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo določeno v pravilniku o delovnih razmerjih TOZD. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov VEPLAS VELENJE Celjska cesta 35 c, Titovo Velenje v roku 10 dni od objave v časopisu NAŠ ČAS. Prijav brez dokazil komisija ne bo obravnavala. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 20 dni od poteka roka za sprejemanje prijav. Veplas Velenje DSSS Celjska cesta 35 c Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge 1. ČUVANJE IN VAROVANJE OBJEKTOV Pogoji: — končana osnovna šola, — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper temelje socialistične ureditve in varnosti SFRJ, zoper družbeno in zasebno lastnino, za kaznivo dejanje storjeno iz koristoljubja oziroma, da ni v kazenskem postopku zaradi storitve navedenih dejanj, — odslužen vojaški rok, — da je za opravljanje teh del zdravstveno sposoben. Delovno razmerje za opravljanje teh del se sklepa za nedoločen čas s poskusno dobo določeno po pravilniku o delovnih razmerjih. Prijave z dokazili o nekaznovanju naj kandidati pošljejo v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Veplas Velenje, Celjska 35/c, Titovo Velenje. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 20 dni po poteku roka za sprejemanje prijav. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ Koroška 13 ŠOŠTANJ Vzgojno varstveni zavod Šoštanj obvešča, da bo vpis predšolskih otrok za šolsko leto 1983/84 v: Šmartnem ob Paki od 3—7 let Topolšici od 3—7 let Šoštanj — obe enoti od 7 mesecev—7 let. Vpis bo 15. in 16. junija 1983 v vseh enotah od 8. do 14. ure. Komisija za medsebojna delovna razmerja VVZ Šoštanj razpisuje naslednja prosta dela in naloge 1. 1 PEDAGOŠKI VODJA ZA NEDOLOČEN ČAS 2. 1 RAČUNOVODJA ZA DOLOČEN ČAS 3. 1 VZGOJITELJICA ZA DOLOČEN ČAS 4. 1 VARUHINJA ZA NEDOLOČEN ČAS 5. HIŠNIK - POGODBENO DELO Pogoji: pod 1.: — vzgojiteljica s 5 leti delovnih izkušenj pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok pod 2.: — ekonomski tehnik s 5 leti delovnih izkušenj pri raznih delih v računovodstvu pod 3.: — vzgojiteljska srednja šola pod 4.: — šola za varuhinje ali pripravljenost za šolanje ob delu Stanovanj nimamo. Razpisana dela in naloge se prično opravljati 1. 9. 1983. Prijave pošljite v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: Vzgojno varstveni zavod Šoštanj, Koroška 13, z oznako: Komisiji za medsebojna delovna razmerja. TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA n. sol. o. TITOVO VELENJE Delavski svet DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB RAZPISUJE dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let 1. VODENJE KADROVSKO-SPLOŠNE SLUŽBE 2. VODENJE SLUŽBE ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO Kandidati morajo poleg pogojev določenih v zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod tč. 1.: — visoka ali višja izobrazba pravne ali druge ustrezne smeri; — najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah vodenja in organiziranja; — družbeno-politična aktivnost; Pod tč. 2.: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri; — najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah vodenja in organiziranja; — družbenopolitična aktivnost; Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v' zaprti kuverti na naslov: Trgovska in proizvodna DO ,,£RA" - DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, Titovo Velenje, Kersnikova 1, z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO DSSS" najkasneje v roku 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od zaključenega roka razpisa. Z razstave značk v Rdeči dvorani Kopališča so oživela Minil je maj, ugasnili sta vajini življenji, minila je naša sreča. ZAHVALA Strti od bolečine ob prerani smrti naše ljubljene žene, mamice, hčerke in sestre Katje Vačovnik roj. JEVŠNIK in malega sinka Matica Vačovnika se iskreno zahvaljujemo vsem našim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za tako nesabično pomoč. Posebna zahvala velja njenim sodelavcem in celotnemu kolektivu DO TE Šoštanj. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju ginekološkega, kirurgičnega in internega oddelka bolnice Slovenj Gradec, ki seje tako požrtvovalno borilo za njuni življenji. Zahvaljujemo se vsem govornikom za ganljive besede ob slovesu. Prisrčna hvala pevskemu zboru »Svobode« Šoštanj, cerkvenemu pevskemu zboru ter delavski godbi »Zaija« Šoštanj. Hvala duhovnikom za*lep poslovilni obred. Naša iskrena zahvala velja prav vsem, ki so nas v teh težkih trenutkih tolažili, z nami sočustvovali, nudili pomoč, poklonili cvetje in ju tako množično pospremili na poslednji poti. Žalujoči: mož Franc, otroka Veronika in Gregor, mama, oče, sestre Mojca, Ivanka in Silva z družinami ter ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka Janeza Hočevarja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Enako se zahvaljujemo DO RLV, RTC Golte, godbi, pevcem, častni straži, govornikoma in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Vida, sinova Janko in Stane z družinama ter ostalo sorodstvo. Odločitev ni bila lahka Za osmošolce se bodo vrata učenosti kmalu zaprla. Vsak po svoje bodo nadaljevali pot. ki za marsikoga ne bo lahka. Pravo »garaško« delo se bo šele prav začelo. Nekateri med njimi že vedo. kje bodo nadaljevali šolanje. drugi psi si še belijo kam in kako. Na informativnih dnevih, ki so jih pripravile srednje šole, so se bodoči dijaki seznanili z načinom študija ter možnostjo za kasnejšo zaposlitev. Zvedeli pa so poleg tega tudi to. da bodo v usmerjenem izobraževanju dobro »vozili« le tisti, ki bodo razred končali z odličnim uspehom in ki bodo že kar na začetku resno prijeli za delo. In kje si bodo nabirali novega znanja naši os-mošolci? Petra Rabič, osnovna šola bratov Mravljakov »Šolanje bom nadaljevala na srednji tehnični šoli, gradbena smer. Odločitev ni bila pretežka. O svojem bodočem poklicu sem se veliko pogovarjala s starši, nekaj pa sem zvedela še na informativnem dnevu in pri krožku. Pošteno bom morala »zgrabiti« že kar na začetku, da bom uspešna. Za gradbeništvo je med mojimi vrstniki veliko zanimanja, prostih delovnih mest pa zelo malo. Razred bom končala z odličnim uspehom.« Daniela Brišnik, osnovna šola Gustava Šiliha: »8. razred bom končala zelo uspešno. Čeprav so se osnovnošolska vrata za nami skoraj že zaprla, so se za nas že pričele nove težave, saj se mora vsak odločiti, kakšna bo njegova nadaljnja življenska pot. Zelo pomembna bo ta odločitev, saj boš poklic, za katerega si se odločila, opravljala vse življenje. Tudi na šolah namenjajo poklicnemu usmerjanju precej pozornosti. Z vsemi novostmi, možnostmi šolanja, nas je seznanila psihologinja. Postala bi rada novinarka, zato bom nadaljevala šolanje na družboslovni smeri. Zelo rada pišem, sodelujem pri šolskem radiu in mislim, da bom v poklicu srečna.« Gorazd Tajnik, osnovna šola Karla Destovika Kajuha Šoštanj: »Že v 7. razredu smo se veliko pogovarjali o usmerjenem izobraževanju. Naša socialna delavka nam je povedala marsikaj koristnega. Pomaeala oa mi ie tudi pri moji življenjski odločitvi. Vojaški poklici so za nas fante vedno zanimivi. Mnoge ugodnosti. predvsem pa veliko veselje do teh poklicev, je tudi mene pritegnilo. Na informativnem dnevu smo vsi bodoči gojenci dobili knjižice in tako še pobliže spoznali kaj nas čaka. 8. razred bom končal z odličnim uspehom. Upam. da bom uspešen tudi v vojaški šoli.« Samo Cehromy, osnovna šola Antona Aškerca: »Na informativnem dnevu smo se osmošolci seznanili z raznimi poklici. Ogledali smo si šole ter se seznanili s pogoji šolanja ter možnostjo štipendiranja. Taki dnevi so za nas nujno potrebni, saj se je velikokrat težko odločiti za ta ali oni poklic. Vpisal sem se na Centru srednjih šol, in sicer smer elektronika in računalništvo. Zaprosil bom tudi za štipendijo.« VAS VAB! M ttH Na svidenje čez dve leti v Srbiji S i Udeleženca letošnjega vlaka Bratstva in enotnosti so v Mozirju sprejeli pred poslopjem občinske skupščine. Srečanja trajnih znancev, dobrih prijateljev in bratov so vedno prisrčna in ganljiva, zato razumljivo ni manjkalo krepkih stiskov rok, objemov, poljubov in solz. Drage goste, ki so številnim prebivalcem Gornje Savinjske doline nudili varno zatočišče in toplino svojih domov v najhujših dneh naše revolucionarne borbe, je najprej pozdravil predsednik občinske konference SZDL Hinko Čop, učenci osnovne šole Mozirje pa so jim pripravili prisrčen kulturni spored. Delegacija pobratene srbske občine Čajetina je k spomeniku padlim borcem položila venec. Po krajšem tovariškem sprejemu pri predsedniku občinske skupščine so se gostje napotili na domove svojih gostiteljev. Pester spored bivanja v Snidenja dobrih prijateljev so vedno ganljiva Gornji Savinjski dolini jih je čakal v soboto dopoldne. Najprej so si v Mozirju ogledali knjižnico in spominsko sobo NOB ter Savinjslu gaj. Zatem so se podali v Šmihel nad Mozirjem kjer so si z zanimanjem ogledali preus- merjeno in turistično kmetijo, pozneje pa so obiskali še temeljno organizacijo Gorenje — Mali gospodinjski aparati in Modno konfekcijo Elkroj kjer so se zadržali na kosilu. V soboto zvečer je bila v mozirski kinodvorani fBB Goste iz Srbije so v Mozirju sprejeli pred občinsko skupščino svečana akademija ob Dnevu izgnancev. V nedeljo so se naprej zadržali pri svojih gostiteljih, popoldne pa so obiskali Kum-rovec in Rogaško Slatino. Seveda sta tudi delegacija pobratene občine znova oplemenitila stike, tudi na poslovnem področju. Čas je kar prehitro minil in slovo je bilo neizbežno, toda slovo z enim samim HVALA in NASVI-DENJE čez dve leti, ko bo vlak potoval v obratni smeri. Obrtno združenje Mozirje Razstava za zgled V Mozirju so v soboto zaprli enoledensko razstavo izdelkov drobnega gospodarstva Gornje Savinjske doline. Povsem jasna je ugotovitev, da sta raznolikost in kakovost izdelkov presenetila nekaj tisoč obiskovalcev, daje s svojimi spremljajočimi prireditvami v celoti uspela in celo presegla pričakovanja. Člani obrtnega združenja občine Mozirje so se resnično potrudili. Razstavni prostor je bil čudovito urejen, seveda pa to ni vse kar je pripomoglo k uspešni predstavitvi drobnega gospodarstva. V ponedeljek in torek so na dnevih kulinarike s svojimi bogatimi dosežki obiskovalce »očarali« člani gostinske sekcije, torek pa so obrtniki namenili tudi komercialnim poslom. Tudi sicer strokovnih in sorodnih prireditev ni manjkalo. Med drugim so se v Mozirju sestali člani odbora za sejme pri zvezi združenj obrtnikov, pripravili so regijski posvet zveze združenj, na skupni seji pa so se sestali tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje in izvršilnega odbora obrtnega združenja. Na tej seji so se tehtno pogovorili o mnogih perečih zadevah in sprejeli vrsto konkretnih nalog, ki bodo pripomogle k večji uveljavitvi drobnega gospodarstva, zlasti v tesnejšem sodelovanju z združenim delom. Obrtniki so v svoje vrste sprejeli tudi svoje upokojene člane, jim predstavili svoje dosežke, jih pogostili in se z njimi zadržali na prijateljskem srečanju. Sedemdnevno pestro obdobje so izkoristili tudi za svoje vsakoletne športne igre. Pomerili so se v atletiki, kegljanju, namiznem tenisu in šahu. naslova športnice in športnika leta pa sta osvojila Jožica Remic in Peter Koren. Na razstavi ni manjkalo tudi pomembnih inovacijskih dosežkov Trim — rekreacija Plavanje Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in Društvo za podvodne dejavnosti »Jezero« iz Titovega Velenja organizirata v petek, 10. junija, od 10. do 19. ure trim plavanje, ki bo na bazenu v Titovem Velenju. Vsi, ki radi plavate se v kar največjem številu udeležite te rekreacije, saj je za vitko postavo plavanje pravo. X X X X Srečanje 83 V nedeljo, 12. junija, bo ob 9. uri na nogometnem igrišču v KS Gaberke drugo srečanje ekip v športno rekreativnem tekmovanju. Tekmovanje bo potekalo pod geslom »Iščemo najboljšo krajevno skupnost 83« v športni rekreaciji. XXX Cooperjev test Konec meseca maja sta Zveza telesnokulturnih organizacij in Atletski klub Titovo Velenje organizirala na atletskem stadionu v Titovem Velenju Cooperjev test, kjer je preko sto občanov preizkusilo svojo vzdržljivost. Šoštanj 33:30 Kvarner „GOSTILIMA ŠIFRER" na Pirševem domu nad Mislinjo 19. junij popoldne gostuje ANDREJ ŠIFRER s svojo karavano Dobro le v drugem delu Predzadnjo prvenstveno tekmo v letošnjem prvenstvu v II. zvezni rokometni ligi so rokometaši Šoštanja odigrali v Šoštanju na igrišču Partizana. Več kot 300 gledalcev je videlo izenačeno igro. v kateri so bili v prvem delu gostje nekoliko boljši, saj so prvi polčas dobili z rezultatom 15:14. Tudi v drugem polčasu so bili napadalci Kvarnerja učinkovitejši in nekaj časa vodili, nazadnje z rezultatom 21:20. Takrat so igralci Šoštanja najprej izenačili, po dobri igri pa kmalu povedli z rezultatom 27:23. To vodstvo so gostje do konca srečanja omilili za en gol. Zadetke za Šoštanj so dosegli: Potočnik 10. Stvarnik 6. Potušek 4, Štrigl. Požun, Toplak in Puc po 3 ter Podgoršek po enega. V zadnjem kolu bodo rokometaši Šoštanja zaigrali v gosteh z ekipo Jadrana. Vrstni red po 21. kolu: 1. Inles 34 točk. 2. Split 28,3. Moslavina 27, 4. Šoštanj 26 in 5. Istraturist 25. BEOGRAD-BAR-DUBROV NIK 16. 6.-20. 6. Dnevi Gorenja v Slovenj Gradcu V soboto. 4. junija 1983. so v Slovenj Gradcu odprli razstavo »zelenega programa« sozda Gorenje. Naslov letošnje razstave je »Znanje in tehnika — več zdrave in kakovostne hrane!«. Doslej je bila tovrstna razstava na Muti, v bodoče pa bo ta razstava izmenično, na Muti in v Slovenj Gradcu. Tovarna Gorenje Muta in Gorenje Fecro sta delovni organizaciji, ki nosita v sozdu Gorenje glavno breme takoime-novanega zelenega programa. Zatorej tudi v teh dveh krajih tolikšna pozornost prav temu programu. Za slovenjgraško razstavo je tudi značilno, da bo v četrtek veliko jugoslovansko posvetovanje prav o pridobivanju hrane. Za »ze'eno tehniko« je vedno več zanimanja. H. J. Hkrati pa velja povedati še to da je kolektiv Gorenja Fecra v soboto proslavil tudi 210-letnico obstoja tovarne, ki je že nekdaj ' slovela po kovanju kos in srpov. Ob tej priložnosti so na proslavi podelili državna in druga odlikovanja dolgoletnim delavcem. Velenje —Trogir 24:22 Osvojile 4. mesto Rokometašice Velenja so uspešno sklenile prve sezono v 1. B zvezni rokometni ligi. V zadnjem kolu so v Rdeči dvorani premagale ekipo Tro-girja. Gostje so začele zelo poletno, saj so povedle s 4:1. vendar so po polčasu imele gostiteljice dva zadetka prednosti (12:10). V prvih minutah nadaljevanja so Velenjčanke zaigrale dobro, povedle z dvema zadetkoma, vendar so nato popustile. Kmalu zatem so imele gostje prednost dveh zadetkov. V zadnjih minutah tekme so se domače igralke zbrale in zasluženo zmagale. Vrstni red: 1. Olimpija 41 točk, 2. Split 32. 4. Podravka 31, 4. Velenje 23 (534:464). in 5. Alples 23 (448:452). Za Velenje so zaigrali: Hleb,. S. Bašič 2. Golič 6. Podrzavnik 3. Ouerovič 2. Hrast. Kotnik 2. Džordževič 2. Bovha 7. Kričej. Rednak.T. Bašič. Rudar—Primorje 1:1 Spet neučinkoviti V nedeljo, v 25. kolu SNG, je rra igrišču ob jezeru gostovala enajsterici Primorja. Tudi v tem prvenstvenem srečanju so igralci velenjskega Rudarja razočarali približno 950 gledalcev, ki se jih je zbralo na tribunah. Dosegli so le en zadetek, strelec je bil Boškovič vil. minuli iz enajstmetrovke. Mariborski sodnik Cvirn je 12. minut za tem dosodil najstrožjo kazen še za goste, potem ko je domači vratar Cvetkovič z rokami zaustavil gostujočega napadalca. Gostje so s strelom z bele točke izenačili, to pa je bil tudi končen izid srečanja. Velenjčani so imeli le nekaj minut za tem skoraj stoodstotno priložnost za zadetek, saj je sodnik dosodil v njihovo korist še drugo enajstmetrovko, ki pa jo je BoSkovič slabo izvedel. Poleg tega so igralci Rudarja zadeli vratnico, gostje pa enkrat. Zapisati pa je treba, da so imeli tudi nogometaši Primorja veliko priložnosti za zmago, saj se je eden od njihovih igralcev znašel sam pred SARAJEVO-DUBROVNIK 30 6.-3 . 7. ŠUMADIJSKI VIKEND 23 . 6.-27 . 6. vratarjem Cvetkovičem. Taje njegovo žogo ubranil. Po 25. kola so Velenjčani s 25. točkami-na 6. mestu. V zadnjem kolu pa bodo gostovali v Mariboru, kjer se bodo sestali z Železničarjem. Odlične uvrstitve velenjskih atletov Pretekle dni so se v Celju pomerili najboljši slovenski atleti in atletinje. Na tem tekmovanju so nastopili tudi velenjski atleti in dosegli nekatere odlične uvrstitve. Pri moških je med ekipami zmagal Kladivar pred Olimpijo ter Gorico. Velenjčani pa so bili četrti s 106,5 točke. Pri ženskah pa so bile ekipne zmagovalke atletinje ljubljanske Olimpije. na drugem mestu so se uvrstile Mariborčanke, Kladivar tretji. Ljubljana četrta, atletinje Velenja pa so osvojile peto mesto. Zbrale so 61 točk. Nataša Krenker je bila v teku na 400 m za članice in starejše mladinke druga in z rezultatom 54,6 znova [»pravila svoj rekord za mlajše mladinke. Velenjčan Režek je 100 m pretekel v času 11,2. v teku na 1500 m je Popetru bil s časom 3:49.5 drugi, v štafeti 4 x 100 m pa so bili Velenjčani šesti. V skoku v daljavo je Režek skočil 740 cm in bil le za 2 cm ob prvo mesto. Izkazal se je tudi Velenjčan Vuk v metu krogle. Vrgel jo je 15.40 in zmagal. V metu kopja je tekmoval Ravnak (Vel) in z rezultatom 62.38 osvojil drugo mesto. Prvi dan tega atletskega tekmovanja v Celju so nastopile tuc^i atletinje Izkazala se je Velenjčanka Nataša Krenker. ki je 400 m pretekla v času 54.6 in bila druga. V teku na 100 m z ovirami je bila Klavdiia Jug (Vel) s časom 15.1 prav tako druga, velenjska štafeta 4 x 100 m pa tretja. V metu diska je Kovačeva (Vel) osvojila peto mcsio. Disk je vrgla 37.98 m. Velenjčan Režek je tekel na 200 m in bil s časom 22.5 šesti. Odlično seje v teku na 800 m uvrstil Popetru. saj je s časom 1:51.1 zmagal Velenjčan ■ Paukovič pa je v tej disciplini bil šesti. Anič (Vel) si je s časom 8:55,1 v teku 300 m zapreke pritekel tretje mesto. Režek je bil v troskoku tretji, Vuk (Vel) pa v metu diska drugi. Pri ženskah je bila vfeku na 200 m Nataša Krenker četrta. Progo je pretekla v času 25,0. Pečovnikova pa je z rezultatom 66.0 v leku na 400 m z ovirami bila peta. 5. mesto na svetovnem prvenstvu Od 2. do 6. junija je bilo na Nizozemskem prvo svetovno prvenstvo invalidov v sedeči odbojki. V državni reprezentanci je bil tudi član Društva invalidov Velenje Tone Tratnik. Naši reprezentantje so prijetno presenetili, saj so se uvrstili na 5. mesto in si s tem zagotovili tudi tekmovanje na -svetovnih invalidskih športnih igrah, ki bodo prihodnje leto v New Yorku. Zvezni trener prof. Darko Menih je bil z nastopom Jugoslovanov na prvenstvu zelo zadovoljen. 1 mesto je osvojila reprezentanca Nizozemske. 2. je bila ZRN, 3. Finka, 4. Švedska. 5. Jugoslavija, 6. Norveška. 7. Madžarska. 8. Avstrija in 9. Danska. XXX Spomladanskega atletskega mnogoboja invalidov veleniske občine, bil je preteklo nedeljo, se je udeležilo 9 tekmovalcev. Prvo mesto sta si delila Herman Sikora in Slavko Štefanič. ki sta zbrala 2404 točk. tretji pa je bil Ivan Petek z 2294 točkami. Odličen rezultat Orlačnikove Preteklo nedeljo so se v Hrvaškem Zagorju pomerili na 37. prijateljskem dvoboju strelski ekipi Slovenije in Hrvatske. Mladinka Darja Orlačnik iz Titovega Velenja je v streljanju z malokali-berko puško s 550 nastreljanimi krogi kar za 24 krogov izboljšala republiški rekord, mladinke Orlačnik. Močivnik in Bola (vse Velenje) pa so postale tudi novi ekipni rupebliški prvaki. Nastreljale so 1556 krogov. SPLAVARJENJE 1. 7.-4 7. PRVI PLANINSKI IZLET NA SLAVNIK 25. junij PRIJAVE IN INFORMACIJE: Kreditni oddelek Veleblagovnice NAMA Titovo Velenje