POŠNINA PLAČANA V GOTOVINl| DELAVI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 voštni predaI 22. telelon 2326. Čekovni račun št 14 .135 — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirann pisma se ne snrelemaio. — Mali oglasi trsov zna/aic. vsaka beseda Din , mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Stev. 112 • Maribor, torek, dne 1.oktobra 1940 • Leto XV Mrtvi vladajo Mrtvi sicer počivajo v grobovih, vendar žive v nas dalje. Ta armada mrtvih predstavlja tisto, kar imenujemo ljudsko dušo. Ta ni delo enega dneva Da se oblikuje duša ljudstva ali nekega naroda, je treba stoletij. Kako se oblikuje duša neke celote, neke skupine? Množica ljudi, ki se zgrne za neko stvar, ne predstavlja nič drugega, kakor kopico posameznih ljudi, ki so trenutno sledili nekemu voditelju-Ta množica se razprši, kakor hitro tisti voditelj ali izgine ali izgubi ugled in moč. Podobna je ta množica roju mušic, ki se zaletavajo okoli luči. Da se iz »mase« posameznikov izoblikuje neka ljudska celota, je treba, da gre ljudstvo skozi hude preizkušnje, iz katerih nastajajo tradicije, navade, nauki in zavest vzajemnosti, ki druži celoto in ji narekuje ravnanje v najhuiših dnevih. Ko se izoblikujejo izrazite lastnosti nekega ljudstva, se prenašajo s podedo-vanjem po podobnih zakonih, kakor telesni znaki. Množica posameznikov, ki spočetka ni imela nobene prave skupnosti, ima potem neki podedovani duh, ki daje skupnosti trdnost. Cim bolj je pri nekem ljudstvu izoblikovana ta skupna duša, tem laže prenaša hude preizkušnje. »Pri stabiliziranem ljudstvu gladi razburkane valove nezavesten vpliv prednikov«, pravi le Bon. Samo z nauki, pismarstvom in literar-stvom se ne ustvarja nobena političn» celota. Z izkušnjami drugih ne postane nobeno ljudstvo dovolj trdno zase. — Vsako ljudstvo, vsaka celota mora doživeti svojo zgodovino, Nihče ne more zgodovine preskakovati, nihče ne more Preko mrtvih. Usode narodov ne pišejo zapisane juridične postave, temveč jo ustvarjajo mrtvi skozi mnogo rodov. Navedimo za primer daljnjo Ameriko, da se ne skregamo prehitro, če bi navedli bližje primere! * Kako se razlikujejo severne Združene države, ki so jih ustvarili Anglo-saksi, od južnih ameriških držav, ki so jih kolonizirali Španci! Čeprav so v južni Ameriki prevzeli delitev oblasti, ministre, parlamente in vse druge zunanje znake demokracije, se tam še vedno vrste revolte in absolutne diktature. — Vsako ljudstvo mora iti skozi nešteto križev in težav, preden doseže neko stabilnost (stalnost) in si sebi primerno uredi razmere. Med ljudstvi, katerih duša se je utrdila v dolgi preteklosti, in med tistimi, ki tega še niso dosegla, je velikanska razlika. Že prej citirani francoski sociolog Gustave le Bon je v letu 1928 (!) navedel za to dva nazorna primera: svojo domovino Francijo in Anglijo. »Ker so mrtvi zelo konservativni, so včasih v sporu z živimi, ki so prisiljeni, da z izpremembami okolice menjajo fronto. V takih primerih kolebajo ljudstva med najekstremnejšimi političnimi kombinacijami pač po tem, ali imajo premoč živi ali mrtvi. Dva naroda lahko doživita enake pretrese, pa pri enem bo prevladala preteklost, to je vpliv mrtvih. To vidimo v Angliji. Enotnost Francije pa še ni dosežena Skozi 150 let je v naši deželi med eno in drugo revolucijo samo nekaj let presledka. Veliki revoluciji, ki je trdila, da bo utemeljila svobodo in enakost, je sledila vojaška diktatura. Sledili so ji državni poglavarji, ki so trdili, da bodo več ali manj uvedli star režim; potem je prišel na vrsto ustavni kralj, ki so ga Vrgli revolucionarji. Tem se je posrečilo, da so ljudstvu pognali strah v kosti tako, da je kmalu večina ljudstva vzkli- N 1 a pragu svetovne vojne Vojaška pogodba med Japonsko, Nemčijo in Italijo O paktu med Japonsko in Italijo se ga temu primerno usmerile svojo zu- je že mnogo razpravljalo. Pakt je bil napravljen proti kominterni in so ga tudi imenovali protikomunistični pakt. V sedanjem vojnem položaju, ko se nanjo politiko. Javna potrditev tega pakta je isamo prepričala Američane, da se Amerika mora »zelo hitro in odločno oborožiti«, kakor je dejal Sunm- vojna bolj zapleta in razpleta domala po ner Welles, Rooseveltov zaupnik ki je vseh svetovnih celinah, :se je zdelo tem trem silam potrebno, da pakt izpopolnijo, poudarijo in proklamirajo vojaško zvezo. V Berlinu pravijo, da je zveza naperjena proti ameriškim Zedinjenim državam, ki se bolj in bolj vmešavajo v vojno s podpiranjem Anglije. Pakt naj bi prisilil Zedinjene države, da mislijo na lastno varnost in omeje dobave orožja Angliji. Ameriški tisk pravi, da je bil SSSR poučen o sklenitvi pakta. V Berlinu trdijo, da bo ta pakt še izboljšal od-nošaje med SSSR in Japonsko. Nemčija bo posredovala med obema državama v vseh spornih vprašanjih. Taka sporna vprašanja bi bila lahko japonski načrti za novo ureditev v južnem delu Azije. Italijanski »Giornale d' Italija« pravi, da so s paktom prevzele tri države nalogo, da napravijo nov red v Evropi, Afriki in Aziji. Tri podpisnice jamčijo za skupno obrambo proti posegom tretjih sil v evropsko in afriško vojno ter v kitajsko japonski spor. Isti list trdi, da je pakt naperjen proti onim Američanom, ki podpirajo Anglijo, ,»i\» t V Zedinjenih državah niso presenečeni O vojaškem paktu med Nemčijo, Italijo in Japonsko pravijo v Washingtonu, da ni vzbudil nobenega presenečenja, ker je tako stanje že davno postojalo lansko leto potoval po evropskih pre stolnicah in skušal zvedeti, kako se bo razvijala vojna. »Sedaj je še bolj potrebno podpreti Anglijo v njenem boju proti državam osi«, pišejo ameriški listi. SSSR in vojaška trozveza Rusija ima posebno pogodbo z Nemčijo. Pogodba tvori le nenapadalni pakt in trgovsko pogodbo med obema državama. Poudarek nove vojne zveze pa za Rusijo ni brez pomena, čeprav bi se pakt. v praksi težje izvajal Iz Moskve še ni vesti o tem, kakšno stališče bo zavzela SSSR napram vojaški trozvezi. Reuter poroča iz Washing-tona in Londona, da smatrajo tamkaj ta pakt naperjen tudi proti SSSR. Recimo, da bi se SSSR ne zadovoljil z urejanjem azijskih problemov, kakor si jih zamišlja Japonska. Kakor hitro bi zaradi tega prišlo do spora med obema državama, bi naravno intervenirali Italija in Nemčija, kot neposredna soseda SSSR v Evropi. V Angliji presoja časopisje položaj po sklenitvi pakt tako, da stojimo pred razširitvijo vojne na ves svet, ker ni mogoče, da bi si svet pustil vsiliti nadvlado treh držav. * Pakt bo nedvomno povzročil razne diplomatične razgovore in pogajanja, ki bodo mednarodne razmere prej zaostrile kot pomirile. Nemd o laponski volni sili »Kriegswirtschaftliche Jahresberich- in so Zedinjene države prav zaradi te-! milijonov ton. te« so objavile l. 1937. o gospodarski sposobnosti Japonske v morebitni vojni to-le: »V slučaju vojne proti eni ali več industrijskim državam, japonska industrija ne bi bila v stanju zadostiti vsem potrebam. Zlasti se to nanaša na japonsko industrijo železa in jekla, ki sta v prav veliki meri odvisni od surovin iz inozemstva.« Japonska je l. 1937. proizvodila 3 milijone 300.000 ton železa, Zedinjene države pa 36 milijonov ton. Železne rude je bilo nakopane na Japonskem l. 1937. 2 milijona ton, v Zedinjenih državah pa 73 milijonov ton. Proizvodnja jekla na Japonskem je znašala l. 1937. 6 milijonov ton, v Zedinjenih državah pa 49 O proizvodnji avtomobilov na Japonskem piše »Frankfurter Zeitung« (dne 24. septembra 1937): »Množina proizvodnje avtomobilskih tovarn je neznatna v primeri z evropsko, pa celo z rusko proizvodnjo.« Nemec dr. Fritz Feser pa je napisal o preskrbi Japonske s petrolejem, da bi potrebovala Japonska v slučaju vojne 15 milijonov ton petroleja letno. Doma ga pa pridobiva samo okrog 2 odstotka gornje količine. Zato je razumljivo vznemirjenje Japonske radi ameriške prepovedi izvoza železa in jekla ter petroleja, pa tudi njeno iskanje zaveznikov in izkoriščanje evropske vojne v svrho, da se polasti kolonij v Tihem oceanu, kjer je zlasti mnogo nafte. Delavska stranka le v Avstraliji najmočnejša Ima 29 mandatov. V državah, kjer kapitalistična družba ni dobila ali s terorjem izsilila vso politično oblast, se že danes kaže blagodejni vpliv in razvoj, ki ga vrši socialistično gibanje. Nedavno smo poročali o švedskih parlamentarnih volitvah, kjer se je očitno manifestirala zdrava''politika socialistične stranke. Enak pojav opažamo tudi v Avstraliji. Prve vojne volitve so prinesle de- j lavski stranki relativno večino. Delavska stranka je dobila 29 poslancev. — Meščanska stranka 25 in agrarci 15. Ti dve skupini sestavita vlado. Ena so- cialistična frakcija je dobila 5 mandatov, en mandat pa je dodeljen neodvisnemu kandidatu. Pozabiti pa ne smemo, da na velikem avstralskem otoku Novi Zelandiji z malimi presledki vzorno vlada delavska stranka, ki je izvedla že popolno socialno zakonodajo (starostno zavarovanje za vse državljane že leta 1898.). Politični uspeh delavske stranke v Avstraliji je jako pomemben. Ta uspeh tudi točno označuje velik preokret množic, ki je nastal v teku te vojne med narodi britskega imperija. Italijani javljajo, da so bili na maji Kenije spopadi krajevnega značaja, svojimi zmotami Francijo po kratki dobi procvita spravil na rob propada. V republiki, ki je prišla za njim, so oblike vladanja kolebale med pretiranim na-zadnjaštvom pod predsedstvom slavnega maršala (ki se je pisal tedaj Mac Mahon) in med nič manj pretiranim radikalizmom. Velika vojna je začasno končala ta nesoglasja. Toda Francija je _____________________ _f_______ ______ kmalu spet padla v to večno kolebanje ^ala diktatorju Napoleonu III., ki je s med anarhijo in reakcijo.« Volna v Afriki Spopadi v Keniji. zvezani z izgubami za Angleže. V osta lem so bile dne 27. septembra samo letalske akcije. (Stefani.) 114. italijansko poročilo pravi, da so Italijani vjeli nekega angleškega pilota. V Vadi Jusufu so italijanska letala porušila radijsko oddajno postajo, kolono angleških avtomobilov so obstreljevala in pogodila oddelek protiletalskega topništva. Nad Džibutijem so angleška letala metala bombe na pristanišče iz višine 200 metrov. Angleiko poroillo o bojih v Afriki Angleži javljajo, da so dne 27. septembra pričela angleška letala z napadi na Džarabuk, 150 km v notranjosti Libije. Eno letalo se ni vrnilo. — Nad Malto so napadli Italijani, pa so se morali umakniti angleškim lovcem, predno so dosegli cilj. 2 italijanski letali sta bili sestreljeni. (Reuter.) Italijani so napadli Buro s 27 letali, brez znatne škode. Pri Sidi Baraniju so angleška letala napadla kolono težkih tovornih avtomobilov in motila zbiranje motoriziranih odredov. V Abesiniji je bilo bombardiranih dvoje letališč, kjer sta bila zadeta en hanger in eno skladišče municije. Gospodarski sestanek drtav Balkanske zveze V oktobru bo v Atenah sestanek gospodarskega sveta držav Balkanske zveze, katerega se bodo udeležile Jugoslavija, Turčija in Grška, Romunija pa ne več. Romunija je izstopita iz Balkanske zveze Romunska vlada je izjavila, da je ae vežejo več prejšnje pogodbe, ki jih je imela sklenjene z drugimi državami. — S tem je prenehala biti članica Balkanske zveze. Letalski napadi trajajo naprej Nemški napadi na London in ostala mesta v Angliji (DNB) V petek, dne 27. t. m. so nemška letala napadala pristaniške naprave, doke, tovarne, električne in plinske centrale v Londonu in v raznih mestih južne Anglije. Povzročila so eksplozije in požare. Med obstreljevanjem Dowra je nem- Letalski boji v noči na 28. september V noči na 28. september so nemška letala bila zopet nad Anglijo in angleška nad Nemčijo. Nemška letala so bombardirala London in Liverpool. — Na D&fna fta si/eiu ške topništvo potopilo dve ladji v pri- j škotski obali so letala potopila dve an stanišču. Neka ladja, zbiralka min, je gleški tovorni ladji. Sestreljenih je bilo napadla neko angleško podmornico in jo potopila. Dne 27. septembra je bilo sestreljenih 101 angleško letalo in 38 nemških. 28 angleških in 1 nemško letalo. (DNB.) Angleška letala so v noči na 28. september bombardirala razne kraje v (DNB) V noči od 28. na 29. septembra (Nemc1'1 “ Poletela do Berlina. Podnevi je več sto nemških letal napadlo Lon- 50 napadala luke v Kanalu. .Nemški don. Protiletalska obramba je bila sla- Si bejša. Nad mestom so bili oblaki dima od prejšnjih požarov. Novi napadi so bili zelo učinkoviti. Vzdolž Temze je izbruhnilo 7 novih velikih požarov. Bombe so padle na razne doke in zadele v polno, ker so jih letala metala zelo nizko nad zemljo. Pri škotski obali sta bili potopljeni dve 6000 tonski angleški ladji v nekem konvoju. Skupno so nemška letala zmetala nacf Anglijo v teku noči na 29. september 5000 bomb. Sestreljenih je* bilo 28 angleških letal in eno nemško. Napad angleških letal nad Nemčijo ni imel uspeha. Predno so letala dosegla Berlin, so bila zavrnjena. 134 nemških letal sestreljenih (Reuter.) Angleško poročilo pravi, da padov v petek, dne 27. t. m. Sestreljenih je bilo 6 nemških in 7 angleških letal. (Reuter.) Napadi na francosko obalo v noči na 29. september so se vršili kljub viharni noči. Osredotočeni so bili na pristanišče Boulogne sur Mer. Nadalje so letala priletela tudi nad Berlin in bombardirala elektrarno West-Werke, nek večji transformator in železniške naprave. Skozi štiri ure so letala bombardirala tudi tovarno torpedov in municije v Hannau pri Frankfutru, potem Wil-helmshafen in Hamburg, kjer so bombe zadele nek bencinski tank. Potem so se izvršili napadi na letališča v Magdeburgu ter na več letališč na Holandskem. 2 angleška bombnika se nista vrnila. V nedeljo, dne 29. septembra je bilo bolj malo napadov nad Anglijo in sicer v srednji in južnovzhodni in pa nad po- je dne 27. septembra zgodaj popoldne krajino Edinburga. Škoda je manjša, po-priletelo nad Anglijo 100 nemških letal, datkov o smrtnih žrtvah še ni. Sestrelje-ki pa niso dosegla Londona, ker so bila nih je bilo 7 nemških bombnikov in 2 poprej zavrnjena. V noči na 27. septem- angleška, pilota pa sta se rešila. ber pa so nemška letala metala bombe na London in napravila znatno škodo in tudi človeških žrtev je bilo precej Letala so metala pred polnočjo zažigal-ne, po polnoči pa eksplozivne bombe. Napadi nemških letal na druga mesta niso povzročili večje škode. O silovitosti bojev in angleške obrambe priča dejstvo, da je bilo dne 27. septembra sestreljenih 134 nemških in 34 angleških letal. Angleška letala so kot običajno napadala nemška oporišča ob Kanalu in in razne kraje v severni in zapadni Nemčiji. Nadalje so napadla francosko luko Lorient v Biskajskem zalivu in jo po enournem bombardiranju strašno o* pustošila. Od 1. do 28. septembra je bilo sestreljenih 1000 nemških letal, Ali je še mogoč vdor v Anglijo? Glede vdora v Anglijo, mislijo v Ameriki, tako poroča Reuter, da bo jeseni težko Nemcem uporabiti male čolne za prevoz čet čez Kanal, ki so jih v ta namen pripravili na raznih mestih fran: coske obale. Izgleda pa, da Nemci kljub temu še niso opustili namena in Angleži pa tudi računajo s to možnostjo. Ameriški tisk piše, da morajo biti Angleži še vedno pripravljeni na poskus vdora in se med ljudstvom ne sme razširiti mnenje, da vdor v tem letu ni več mogoč. Zakaj bi izdajali dvakrat denar za poštnino? »Slovenec« je bil tako ljubezniv, da nam je sporočil naslov s. Bluma in nas- pozval, da se sedaj lahko osebno obrnemo nanj za nadaljnje informacije. Mi srjjo »Slovencu« zelo hvaležni za njegovo pozornost. Vendar smatramo, da je odveč, da bi mi pisarili s. Blumu, ko pa nas »Slovenec« vedno točno o vsem obvesti, kar se tiče njegove osebe. T<5 laliko stori in lil*'« Vi »n.*«« gl f( (Jf|. dočim bi naše dopisovanje gotovo naletelo na ovire, ker v zapor in iz zapora gredo vsa pisma skozi cenzuro. Razen tega se na verodo- stojnost »Slovenca« zanesemo in z nami vsi, ki ga poznajo. iM&vhrlr V Sarajevu so oblasti poslale v prognanstvo dva trgovca, Žida, češ, da nista hotela prodajati moke. Izkazalo pa se je, da sta jo v poldrugem mesecu prodala 56 vagonov, t. j. polovico vse moke, ki se v 'takem razdobju potroši v Sarajevu. Moko. ki sta jo imela na zalogi pa sta morala po pogodbi dobaviti bolnišnici in občini, zato sta upravičeno odklonila dobavo moke drugim. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče oba trgovca oprostilo. Štii strank vladine koalicije so se posvetovali pretekli četrtek v Beogradu. Konferenca je trajala tri ure. Gotovo so se obravnavala vprašanja, ki se ne morejo rešiti na seji ministrskega sveta, ampak zadevajo načelno stališče v vladini koaliciji obseženih strank. — Deloma so ta načelna vprašanja, ki se postavljajo na dnevni red, znana iz pisanja »Slovenca«. Nesposobni uradniki so -se skrivali za mason-sko ložo, piše »Slovenec«. To je zelo dragocena ugotovitev, bomo sedaj vsaj točno vedeli v naši ljubi Sloveniji , kdo vse je mason. Delavci povsod pozdravljajo naselitev industrije. »Slovenec« se zgraža nad nekim člankom v »Radničkih novinah«, v katerem je govora o preseljevanju industrije iz prečanskih krajev v Srbijo. Člankar pravi, da je preseljevanje industrije iz prečanskih krajev v Srbijo posledica trganja enotnega gospodarskega o-zemlja, ki je začelo z izvajanjem sporazuma I in se sedaj nadaljuje. Industrija se seli s severa na jug, kjer ima bližje pri rokah surovine, pa tudi trg, na katerem lahko prodaja svoje izdelke. Naselitev industrije v Srlbiji člankar pozdravlja. Radi tega se sedaj »Slovenec« škan-dalizira, toda prav po nepotrebnem. Delavci povsod pozdravljajo naselitev industrije ‘ako mi v Sloveniji, kot oni v Srbiji. Naši srbski sodrugi niso krivi, ako industrija beži iz naših krajev. i*.i s..* ex. Mogoče je tega tudi kriv s. dr. Topalovič, če ne celo s. Blum? Kako bo s ceno usnju? Že več tednov čitamo proteste proti podražitvi usnja. Čevljarji se pritožujejo, toda kaj naj rečejo državljani, ki morajo plačati za par podplatov po din 80 do 100? Mislili smo. da bo stvar takoj urejena. Ako manjka .blaga, s tem še ni rečeno, da bi smelo biti tisto blago, kar ga je, drago. (i *•,» ■■ Sovjetska diplomacija. »Krasnaja zvezda« je objavila članek' nekega Ajrepatjana .o stališču SSSR do Balkana, V tem članku, ki je vzbudil mnogo pozornosti, je rečeno, da je z zasedbo Besarabije Ustreženo vsem željam SSSR in da ga nadaljnja ureditev razmer na Balkanu, ki sta jo pričeli Nemčija in Italija, več ne izanima, — Te dni pa je uradna poročevalska služba Tass objavila pojasnilo, da je članek Ajrepatjana v »Krasnaji zvezdi« z dne 21. septembra pod -ia-slovom »(Druga imperialistična vojna in balkanske države« samo osebno mišljenje pisca, uredništvo pa se z vsebino članka ne strinja in smatra za pogrešno, da ga je sploh objavilo.« To se pravi z drugimi besedami: Oficijelni politiki v SSSR niso hoteli dati z ozirom na dogodke v Romuniji in urejanje raizmer med Romuni in Madžari s posredovanjem držav osi, kakor tudi z ozirom na napovedi o nadaljnjih dogodkov na Balkanu, nobenih uradnih izjav. Zato je moral iziti v »Krasnaji zvezdi« članek Ajrepatjana, ki je dal potem uredništvu lista povod za izjavo in objavo te izjave potom uradne Tass, s katero se zavrača mnenje Ajrepatjana, da SSSR nima več nobenih interesov na Balkanu. Na ta način sovjetska diplomacija ni ničesar rekla in je vendarle rekla. Sovjetska podpora Kitajski zagotovljena. Po poročilu »United Press« je kitajska vlada prejela iz Moskve zagotovila, da bo Sovjetska Rusija ne glede na japonsko-nemško-italijansko trozvezo še nadalje podpirala Kitajsko. S tem v zvezi izjavljajo kitajski uradni krogi, da se bo Kitajska še nadalje bojevala z Japonci. Diplomatski odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Zedinjenimi državami so se ipo poročilu Reuterja v zadnjem času precej izboljšali, kar zlasti odobravajo ameriški politični (krogi a ozirom na dogodke na Daljnjem Vzhodu. Maroški sultan je prispel na obisk v Madrid. Temu obisku pripisujejo v Berlinu velik pomen, C 's; Sofijo, Beograjski župan je povabljen v kot gost ž,upana v Sofiji. Prizad je v preteklem letu izvozil 89.000 Nagonov poljskih pridelkov oz. žita v vrec’no*ti 1,700 milijonov dinarjev. Lani je Prizad kupil v naši 'državi 35.716 vagonov pšenice in jo je prodal: doma 10.239 vagonov, izvozil pa jo je 16.511 vagonov v Nemčijo, 5019 vagonov v Italijo in 2985 vagonov v Španijo. Pri pšenici je imel Prizad izgubo 66.7 milijonov dinarjev. Zato pa je zaslužil pri iz.vozu drugega blaga in razen tega je dobil za izvoz od države izplačano nagrado, tako da je napravil dobiček 78.7 milijonov dinarjev. — Glavnica Prizada znaša 50 milijonov dinarjev, fondi in rezerve, ki si jih je stvoril v teku let pa znašajo že 272 milijonov dinarjev. Razen fondov in rezerv ima pa Prizad še kakšnih 330 milijonov dinarjev v gotovini, vrednostnih papirjih in v blagu, kar predstavlja likvidno imovino družbe. Prizad si je zgradi! tudi palačo v Beogradu, ki je stala preko 17 milijonov dinarjev. Vedno več premoga nakopljejo. Produkcija premoga v a\igustn t. 1. je znašala 616.000 ton, lani v istertt mesecu 516.000 ton in v avgustu 1. 1938 500.000 ton. V razdobju od januarja do avgusta letos je bila proizvodnja Premoga za 885.000 ton, ali za 23 odstotkov večja, kot leta 1939 v istem času. Pomanjkanje inženjerjev. Železniška direkcija v Zagrebu baje potrebuje 10 inženjerjev, ki pa jih ne more dobiti. Verjetno je, da inže-njerjev pri nas ne primanjkuje, pač pa so naj-brže slabi službeni pogoji glavni vzroki, da se v poštev prihajajoči inienjerji ne morejo odločiti za železniško službo. t Zaščito dolžnikov srednjega .stan« pripravljajo na Hrvatskem. To se pravi, da pripravljajo moratorij. 35 milijonov dinarjev na račun kmečkih dolgov je bilo vplačanih do 30. junija t. I. Največ so plačali kmetje v Dravski banovini, najmanj pa na področju zagrebške in sarajevske podružnice. Na progi Vrbovško—Črnomelj, ki bo vezala Slovenijo z morjem, bodo terenska dela do spomladi zaključena. Novo rafinerijo za nafto gradi Šumadijska banka v Smederevu. Rafinerija bo moderno urejena in bo pričela obratovati v začetku prihodnjega leta. Glavno pričo so ubili. Zlnan je proces proti 14 obtoženim vaščanom iz hrvatske vasi Ve-zišče pri Bjlovaru, ki so bili obdolženi, da so pobili oz. postreljali 8 svojih sovaščanov. Po enoletnem preiskovalnem zaporu so prišli pred sodišče in bili oproščeni. Pri razpravi pa jih je vendarle obremenjevala glavna priča, 25 letni Stjepan Kovač, kateremu so obdolženci obljubili maščevanje. Komaj da so se oproščeni pred 14 dnevi vrnili domov v Vezišče, že je dne 25. septembra padel zadet od več smrtonosnih strelov omenjeni Kovač, kot žrtev napovedanega maščevanja. — P0 nalogu oblasti so vseh 14 oproščenih zopet aretirali in zaprli. Mogoče se bo Sedaj dvignila koprena nad ta-jinstvenimi dogodki v Vezišču in bodo morilci prejeli zasluženo kazen. Madžarski kmetijski minister grof Mihael Teleki je dne 28. t. m. prispel v Beograd na obisk h kmetijskemu ministru dr. Čubriloviču. Zane Grey: 158 Mož iz gozda »Ho, seveda morem. Poročil sem že več parčkov, ‘čeprav njihova religija ni bila moja.« »P—p—pred o—o—obedom!« je iztisnil iz sebe Las Vegas, kakor kak jecljavi bebec. »Jaz tudi mislim tako; zdaj pa naprej, da se dostojno pripraviš«, je rekel Roy. »Miss Helen, povejte Bo, da je vse urejeno.« Prijel je za povodec plavega mustanga in se je oddaljil z njim proti hlevom. Las Vegas je preložil uzde svojega konja v drugo roko in je ves zamaknjen odtaval za njim; njegov zmeden in očaran pogled )e bil uprt v nebo. »Privedita Daleja s seboj!« je- z mehkim glasom klicala za njima Helen. In tako se je zgodilo, ravno tako naravno, kakor čudovito, da je Bo jahala plavega mustanga, še predno je popoldne šlo h kraju. Las Vegas se ni oziral na prvo zapoved Mrs. Car-michaelove in je jezdil za njo ven na zelene, rahlo se dvigajoče pašnike. Helen je menila, da jima mora slediti. Daleju ni bilo treba dvakrat reči. Jezdila sta naglo, vendar nista mogla dohiteti Bo in Las Vegasa, ki sta jezdila v tempu svoje sreče. Dale je umel čitati v Helenini duši, ali so pa njegove misli popolnoma soglašale z njenimi, kajti zdelo se je, da je vedno izražal ravno tiste misli, ki jih je ona mislila. Ko sta se vračala, jo je vprašal na svoj mirni način, ali bi si ne mogla utrgati nekaj dni, da bi obiskala njegovo staro taborišče. »In vzela bi seboj Bo — in Toma? O, nič bi mi ne bilo ljubše!« je odvrnila. »Da — in tudi Royja«, je pristavil Dale pomenljivo. »Seveda«, je rekla Helen nedolžno, kakor da ni razumela smisla njegovih zadnjih besed. A okrenila je obraz na drugo stran, medtem ko ji je srce močno razbijalo in se ji je po vsem telesu razlila vročina. »Toda, ali bi Tom in Bo šla z nama?« »Saj me je Tom nagovoril, naj te vprašam«, je odvrnil Dale. »John in Hall lahko nadzirata služinčad, dokler bomo odsotni.« -»Oh — torej te je Tom pregovoril? Ampak — morda — morda pa jaz ne bom šla z vami.« »Ni bil samo Tom. Tudi jaz sam se pečam s to mislijo že ves čas, Neli«, je rekel s svojim mirnim, resnim glasom. »Vse svoje življenje se bom za-te trudil. Ampak večkrat bom občutil tudi željo in potrebo, vrniti se v gozdove ... In če se misliš kdaj ponižati, da me poročiš, — da me s tem napraviš za najsrečnejšega človeka na svetu, — potem se moraš z menoj poročiti tam gori, kjer se je moja ljubezen vnela.« »Ah! Ti je tudi to Las Vegas Tom Carmichael rekel?« je vprašala Helen poltiho. »Neli, hočeš vedeti, kaj mi je Las Vegas rekel?* »Na vsak način.« »Rekel je — šele pred eno uro mi je rekel: ,Milt, stari druže, poslušaj kaj ti pravim. Jaz sem poslal zdaj zakonski mož in upam, da postanem tudi oče — čeprav sem bil nekoč čisto obseden na ženske. Zato jih dobro poznam in ti svetujem, da se nikar ne poroči z Neli Rayner v hiši, ali pa poleg hiše, v kateri sem jaz ubil Beasleyja. To bi moglo vzbuditi neprijetne spomine, ti pa ne smeš dopustiti, da bi ji misli uhajale k tistemu dogodku. Zato pojdi ven v gozdove. V Rajsko livado! Bo in jaz greva s teboj.’* Helen mu je prožila roko, medtem ko sta pod dolgimi sencami sončnega zahoda vodila svoje konje v koraku proti domu. V tej, čustev bogati uri, je še našla časa za hvaležno občudovanje pronicljivega presojanja cowboyja Carmichaela. Dale ji ie rc^*l življenje, a Las Vegas ji je rešil srečo. Nekaj dni pozneje, ko so zopet padale dolge popoldanske sence po okolici, je jezdila Helen proti izstopajoči skali, kamor je komaj vidna steza v ser-pentinah vodila visoko nad Rajsko livado. Z glasnim prepevanjem je poganjal Roy otovor jene mule po strmini navzdol; Bo in Las Vegas sta skušala jezditi tesno drug ob drugem, da bi se mogla držati za roke. Dale je razjahal in je stal poleg Hc' leninega konja, medtem ko je ona zrla preko lenio° nazobčanih pobočij v lepo, divjo dolino, z njenim1 sivimi vrbami in bleščečim trakom reke. Bilo je v juliju in Helen je pogrešala rdečkasto zlate, krasne, žive in plameneče barve, ki so ji ^'Je ostale v spominu. Črno-zelena pobočja smrek, svetlo zeleni bori in beli pasovi trepetljik, čipkasto nežnit peneči se vodopad in temne, gole skalnate stene, te barve in oblike so pozdravljale njen pogled z vso svojo nekdanjo očarujočo silo. Divjina, lepota in tiha samota so tukaj vladale, izdaj kakor vedno, nespremenljivo večno, kakor je bil duh teh višav večen. 7g hošiU Ucaiev Iz čeSke Naredniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da sl poštne položnice shranijo in Jih porabijo prihodnjič. — Uprava. LJUBLJANA Ljubljana dobi preskrbovalni odbor. Novinarjem so povedali na magistratu, da bodo ustanovili preskrbovalni urad za Ljubljano. Mi smo že povedali, da mora biti preskrbovalni urad vršilec odbora interesentov. To je predpogoj dobrega preskrbovanja. Iz istega vira je tudi obvestilo, da krompir, ki gž je nabavila občina ni tako dober, kakor domači, ker se razkuha. Zato daje ta vest navodilo, kako ie treba slabši krompir kuhati. Kuhati ga je treba v malo vode, da se pravzaprav kuha v pari in lonec mora biti pokrit, da manj pare uide. Na trgu se je pa pojavila še druga ipo-sledlca. Krompirja zopet pripeljejo na trg precej. ker ga smejo prodajati po 2 din kg. V i svoji izja\i poudarjajo z magistrata, da bo preskrbovalni odbor sestavljen iz strokovnjakov in zastopnikov potrošnikov vseh slojev Delavske obilne v boju proti draginji Najboij kočljiv položaj je sedaj v času silne dragir-je v delavskih občinah, zlasti v revirjih. Ze od nekdaj je bilo socijalno vprašanje v delavskih občinah najbolj pereče, dandanes je še stokrat bolj. • preskrbljen deloma. Odbor bo protidraginjski K našim županom ss. Malovrhu v nrastniKu, jn preskrbovalni, vendar ne splošni, kakor je in Klenovšku v Trbovljah ter Košaku v Zabu- mea svetovno vojno. Skrbel bo le za po- kovci prihaja vsak dan cela kopica ljudi, ki jim razkladajo svoj obupen položaj in prosijo pomoči. Med številnimi prošnjiki so zlasti vpoko-jenci, tako starovpokojenci, kot tudi novovpo-kojenci, v. »-•- »»■•!.. ‘-1 Mnogokrat prihajajo na občino tudi delavske žene in predlagajo županom razne reso-lucije ter predloge glede pobijanja draginje, ki spravlja delavske žene često v obup. Saj ne vedo, kje bi vzele, da bi z malim zaslužkom, ki ga prinese domov rednik, nasitile de-co in može, istočasno pa priskrbele potrebno obleko in obutev. Take resolucije pošiljajo naši ss. župani s primernim Poročilom na pristojna mesta v Ljubljano. V revirjih imajo naši delavski župani gotovo največ posla izmed vseh županov podeželskih ■občin. Zato je dolžnost zavednih delavcev, da Jih podpirajo v njihovem delu in trudu, ki je sedaj iposvečen predvsem uredivi občinskih Prehranjevalnih ustanov, za katere bo treba dobiti kredit, ki ga občitne same ne zmorejo. f- i ' TRBOVLJE SK »Amater« je sedaj te petič zaporedoma Omagal v nogometni tekmi. To pot proti SK »Bratstvu« z Jesenic, ki ga je odpravil s 5:0. Tekma se je vršila v dežju in na silno razmočenem terenu. V slovenski ligi še vedno vodi SK »Amater«. Klubi, ki so nekoč bili ’.ia vrhu tabele so sedaj prav nelcie spodaj. Zanimivo f je, da je nogomet v mestih tako zelo nazadoval. Nekateri pravijo, da se je preživel. »Trboveljskemu slavčku« je plačal g. Adolf oraz, upravnik pošte v Trbovljah, kot zadoščenje iz neke kazenske zadeve din 250. HRASTNIK Pogajanja za zvišanje mezd v steklarni dne 25. septembra niso vršila, ker še ni bila stabilizirana nemška marka. Takoj ko je objavljen nov tečaj nemške marke, so Zadniki zahtevali, da bi se naj pogajanja vršila septembra, na kar pa vodstvo podjetja ni pristalo. Zaupniki so sedaj zaprosili pristojno °blast, da takoj razpiše razpravo. Vsi delavci pričakujejo, da se bo njihovim upravičenim Zahtevam ugodilo, ker je med tem draginja znatno porasla in sedanje mezde nikakor ne odgovarjajo tržnim cenam. Izobraževalno delo v »Vzajemnosti« bo za-^lo letošnjo jesen s polno paro. Dramsk: od-,sck se pridno vadi za uprizoritev Linhartove >£re »Zupanova Micka«, s katero bo proslavil ISO letnico obstoja slovenskega gledališkega odra. — Pevski zbor »Vzajemnosti« II šteje 30 Pevcev in pridno vadi za svoj iprvi nastop, ki bo čimprej. Namerava se prirejati prosvetne večere s pestrim sporedom, namesto poprej tjekoč običajnih in nesodobnih veselic. — Tudi knjižnica bo odprla svoja vrata čtiva željnim ~'itiom in članicam. Knjižnica je na novo J^iena in ima precej novih del, po katerih lahko segli čitatelji. V »Vzajemnosti« '®*u’o sodelujejo mladi in stari sodrugi. Med °delavci so tudi nekateri breaposelni, ki kljub ?vojim skrbem niso izgubili iz vidika, da je Ifobraiba potrebna in pomagajo, da je bodo • deležni tudi drugi- LAŠKO . Podražitev mleka. Dne 26. septembra t. . s*-j^ele kmetske žene v Laškem zborovanie n? **terem so soglasno podražile mleko na J n 2 50 ** liter. Priprava na zborovanje je bila kar v Upnišču. Nismo proti izboljšanju kmetskega položaja, toda take akcije so nesocialne če "slavci in nameščenci niso deležni dovoljnega ^višanja plač. Tudi ti 'bodo segli po ;krajrem sredstvu, >da bodo pritegnili pas, omejili jorabo ,vil in manj jedli, kmetje bodo pa zopci man; godali in bodo s tem dosegli baš nasprou.n. J^etski voditelji, ki se trkajo na prsa z uspehi, * bodo mogli nič pomagati kmetom dj zboljša njih gmotnih razmer, če jih činitelii ne ^do zboljšali tudi revnim konzumento" . cd 'terih kmet živi. — Nameščenci. trebne. Preskrbovalni odbor bo začel delovati, ko se cene ustalijo. Jeseni so do novembra navadno cene padale. Tega stališča ne razumemo, ker vojna blago samo draži. Mestno uradništvo in delavstvo dobi drc-ginjske doklade. Z mestnega občinskega urada poročajo, da bodo od 30. septembra dcbivah sezonski in nestalni delavci mestne občine dra-ginjsko doklado dnevno 3 din za ženo in vsakega otroka. Aktivni in vpokojeni mestni uiaJ-niki pa bodo prejemali od 1. oktobra povišek din 50 mesečno za vsakega otroka. — Kakor vemo, so plače zlasti nižjih uslužbencev j3ko slabe. Zato bi po našem mnenju zvišanje pripadalo vsem nameščencem. Pa še en moment moramo omeniti. Povprečno se je blago podražilo za 40 odst. Delo, služba je 'tudi blago, ki ga nameščenci prodajajo. Oblasti dovoiju- prebivalstva. Denar za preskrbovalnico je že*jejo zviševanje cen življenjskim potrebščinam 'in bi logično morale priznavati večjo vrednost dela. ker je to vrednost povečali dovoljena podražitev. MARIBOR GUŠTANJ (^lapec Je domala prerezal vrat kmetici T Hovnikovi, pri kateri je bil uslužben In vt/!p z njo v neki gostilni sprl. Dejanje je iz-nj 11 v pijanosti in iz jeze. ker ga je gospodi-* Ž« večkrat oštela. TISKOVNI SKLAD Moretti J. din 10. Maribor: din 10, St’6Vo mesto: Moretti J. din 10. Mai ». din 10. Trbovlje: rudar N. N. di.. P’r. je poslal din 120, preostanek zbirke v ]2Veli*k*ih rudarjev ob priliki njihovega izleta aribot'. Iskrena hvalal Posnemajte! Maribor bi spadal v prvi draginjski razred. Državni nameščenci se že dolgo vrsto let zaman trudijo, da bi prepričali merodajne, da spada Maribor v prvi draginjski razred. Sedaj je vsakomur, ki količkaj pozna prilike, jasno, da je v našem mestu draginja v poslednjem času tako narasla, da prav nič ne zaostaja za drugimi največjimi mesti v državi. Nekateri poznavalci razmer celo trdijo, da je Maribor, kot industrijsko mesto, celo eno izmed najdražjih mest. Poleg delavcev so gotovo državni nameščenci najhuje prizadeti radi sedanje draginje, zato bi bilo iprav, da se uvrsti Maribor v prvi draginjski razred in tako izenači 'Prejemke državnih nameščencev, zlasti sedaj, ko se določajo v državi enotne cene za življenjske potrebščine. Delavci in nameščenci bi se baš v obmejnih krajih ne smeli čutiti zapostavljene. »t Zmaga razpuščenih obrtniških združenj pri upravnem sodišču. Zbornica za trgovino, industrijo in obrt je svoj čas razpustila nekatera obrtniška združenja, ki obstojajo že domala pol stoletja. Prizadeta združenja so se proti odloku zbornice TOI pritožila na bansko upravo. ki je pa pritožbo zavrnila in potrdila razpust. Upravno sodišče pa je sedaj v predmetni tožbi razsodilo, da se odlok zbornice za TOI razveljavi in lahko prizadeta združenja še naprej poslujejo. Za povišanje plač privatnim nameščencem. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije in Pomočniški odbor sta poslala vsem trgovcem, obrtnikom in industrijcem pismo, v katerem aipelirata na njih uvidevnost, da naj v sedanjih težkih prilikah ipovišajo plače svojim uslužbencem za 30 odstotkov in jim razen tega odobre enkratni nabavni prispevek v višini enomesečne plače, da si bodo mogli nakupiti obleko in obutev za zimo. — Enaka pisma je razposlal a delodajalcem Zveza privatnih nameščencev tudi v ostalih krajih Slovenije. Pekovski mojstri še vedno sklepajo in ugibajo, kako bi se zopet uvedlo nočno delo. — Sedaj se je med njimi pojavila verzija, da je v ponedeljkih dovoljeno prodajati svež kruh in da zato pomočniki mor uo v noči od nedelje na ponedeljek delati. Dne 3J. septembra je, kot prva pričela s iprodajo svežega kruha ob ponedeljkih pekarna Scherbaiun. Pomočniki so prišli na delo ob 1. uri ponoči. To je ostale pomočnike tako razburilo, da je prišlo do neljubih scen. Oblast naj uredi to vprašanje pravočasno in se pri tem drži uredbe, ki zabra-njuje nočno delo. Nočno delo pa je vsako delo. Ju začenja pred 4. uro zjutraj. — Pomočniki, Pri Dobovi Je iztiril tovorni vlak, dne 28, t. m. popoldne Osebni vlak. ki je odpeljal iz Zagreba ob 6. uri zvečer je obtičal na progi Potniki so morali izstopiti in prenesti svojo prtljago v vlak, ki so ga poslali iz Ljubljane in je prispel v Dobovo šele pozno ponoči. 1 v ! »> ■ ' - v Po- možni osebni vlak je vozil potem silno počasi, tako da so pomniki namesto ob pol 11. uri zvečer prispeli v Maribor šele ob pol 6. uri zjU' traj. Od tovornega vlaka je iztirilo devet vagonov z nafto, ki se je razlila po tleh. vji'i v< ••• -*>♦’ Radi iztirjenja vlaka tudi zagrebški nedeljski čar.o pisi v nedeljo do 6. ure popoldne niso prispeli v Maribor. Brzi vlak, ki je privozil zvečer za osebnim vlakom v smeri proti Ljubljani, so iz Dobove napotili nazaj v Zagreb in potem preko Karlovca v Ljubljano. Zmešnjava nad zmešnjavo. Listi poročajo, da so pri Sv. Jožefu nad Slovensko Bistrico orožniki prijeli adventiste, ki so širili knjige med Uudstvo. Zaplenili so jim tudi sv. pismo »Britanske biblijske družbe«. »Slovenec« dostavlja k tem vestem, da so prijeti člani dru štva »Svetionik«, ki je razpuščeno in delovanje njegovih članov prepovedano. — Kolikor besed, toliko zmešnjave. Raziskovalci sv. pisarn niso adventisti in adventisti ne člani društva »Svetionik«. Raziskovalci sv. ipisma nimajo nič skuPnega z »Britansko svetopisemsko družbo.« Društvo »Svetionik« je bilo sicer razruščeno, toda državni svet je raznust razveljavil, zato društvo zopet deluje in bo menda v kratkem imelo svoj občni zbor. Na svetu je sedaj res vse narobe. Vera ali nevera je pa zasebna stvar slehernega človeka. ‘>v ' *\ 50 par več za vozovnico na mestnih avtobii sih bo moral plačati vsakdo, ki bo vstopil na Glavnem trgu v avtobus, ki nima sprevodnika in si bo vozovnico nabavil pri šoferju. Na ta način hočejo v avtobusnem prometu napraviti red, da ne bodo avtobusi, ki vozijo na podeželskih progah oziroma v predmestla imeli stalno zamude. Vozovnice si bo moral vsakdo nabaviti pri blagajni na Glavnem trgu. Razprava zaradi 4 milijone din usnja Danes dne 30. septembra se je nadaljevala razprava proti tovarnarju Halbarthu pred sodnikom poedincem okrajnega sodišča dr. Obra-nom Adolfom. Zaslišane so bile številne, priče. Priča Schmidt, ki je bil 27 let knjigovodja te tvrdke, je izpovedala, da je tvrdka stalno prodajala izdelano usnje, to pa samo toliko, v kolikor je nabavila surovin. Tako, da je bila zaloga približno vedno enaka. — Priča Jelen Ivanka, ki je :bila samo pomočnica pri korespondenci že po odpovedi obrata, pa je izpovedala, da je meseca februarja ali marca letošnjega leta prejel obdolženec od vojaške uprave naročilo, da na predpisanem formularju prijavi svojo zalogo, kar je tudi storil. Vendar se ne more spominjat, kako velika je bila ta zaloga. Davčni oblasti pa ta priča, ki je vodila sedaj slovensko korespondenco, zaloge ni prijavila. Hčerka obdolženca Budefeldt Ana je rekla, da je zaplenjeno usnje le obratni kapital za otvoritev nove trgovine po vrnitvi sinov osumljenca iz Ajnerike. Usnje je bilo deloma izgotovljeno, deloma pa ne, kar jie tudi potrdila prič; Gabrovec, ki je bil kot preddelavec zaposlen v tej tovarni 40 let in je še danes hodil večkrat zračiti zalogo. — Zaloga je bila prejšnja leta celo mnogo večja, kakor je pa bila ob opustitvi obrata. — Priča Gašperič, čevljar, kateri že sedem let popravlja Halbarthu obutev, je izpovedal, da je pred kakšnimi štirimi leti par-krat kupil pri Halbarthu usnje, pozneje pa mu ga Halbarth ni hotel več prodati, Tudi je pred 14. dnevi.izjavil njegovi ženi, na vprašanje, dali bi imel za prodati kaj usnja, da ga nima za prodati in ne ve niti za ceno. Branilec je še predlagal, da se zasliši Izvedence o tem, da je potrebno imeti tovarnarju usnja v svrho izvrševanja obrata vedno na zalogi določeno količino gotovega in negotovega usnja ter poizvedbe pri pristojnih oblastih, da je obtoženec že štiri leta živel kot zasebnik in kot tak ni bil dolžan prijavljati zaloge. V svrho pribave podatkov, ali je obdolženi zalogo prijavil pri katerem pristojnem oblastvu, se je razprava preložila na 2. oktobra ob 8. uri. Po 15 kg moke so dobili delavci Hutterjeve ■tovarne in sicer vsi, ki delajo samo po tri oz. štiri dni na teden brezplačno, delavci, ki so pa polno zaposleni pa proti plačilu din 4 za kilograip. Maksimalne cene za kruh v srezu Maribor desni breg. Kg enotnega ljudskega kruha stane din 5, rženega kmetskega kruha din 6. Kruh se sme peči samo v štrucah ali hlebih po pol kg, 1 in 2 kg. Te cene stopijo v veljavo dne oktobra t. 1. Najvlšie cene za svinjsko maso, slanino, mast itd. Na podlagi pooblastila bana dravsKe banovine in na osnovi nakupne cene 20 din za kg za zaklane prašiče, izvora !zven dravske banovine, določa mestpo poglavarstvo v Maribor,u za svoje področje te-le najvišje cene: svinjski hrbet din 22, ostalo svinjsko meso din 21, slanina in salo din 24, mast din 26, glava din 10, črevesna mast din 16, ledvice din 18, srce din 18, možgani din 18, jetra din 16, pljuča din 10 za kg. — Predsednik dr. Juvan, s. r. * ■» i *• • ' * j . . h• Silni nalivi v noči od sobote na nedeljo so povzročili velike poplave v okolici Maribora, zlasti pa na Dravskem polju. Železniška proga Poljčane—Konjice je v bližini Poljčan mestoma skoraj pod vodo. Pobegnila sta iz mariborske kaznilnice 34 letni ■'Ludovik Kolman in 32 letni Stanko Zupanc, ki sta imela odsedeti kazen ladi vlomov in sicer prvoimenovani 4 leta, drugoime-novani 3 in pol let. Pobegnila sta v obleki kaznjencev. Sedaj ju iščejo. Pouk angleščine. Tudi letos se prične s 1. oktobrom začetni in nadaljevalni tečaj angleškega jezika. Vsi, ki se zanimajo za ta jezik, naj se zglasijo v torek 1. oktobra ob pol 19. uri v realni gimnaziji, pritličje levo. vnvla 6. Narodno gledališče. Otvoritev gledališke sezone bo zaradi popravljalnih del v gledališču šele v soboto, one 5. oktobra. Kot prva predstava bo vprizorjena Rostanova komedija »Ci-rano de Bergerac«. Advokat dr. Ivan Humar je odprl pisarno v Mariboru, Cankarjeva ul. 1 Praznik sv. Vaclava preložen. Protektor Češke in Moravske je preložil praznik patrona Češke sv. Vaclava, ki bi ga moral: proslaviti v soboto, dne 28. septembra, na nedeljo dre 29 septembra. Sobota, na dan sv. Vaclava, ie b:la vsled tega delovni dan. Praški tramvaj in Židi. Policijsko ravnateljstvo v Pragi je razglasilo, da smejo uporabljati židi v Pragi samo drugi privesni voz cestne električne železnice. Če pa tramvaj ninu drugega privesnega vagona, je Židom spl ih prepovedan vstop v tramvaj. Če pa je privesni v» ^ razdeljen na dve polovici, s ploščo v sredini, smejo vstopati Židje samo v zadnjo po' >vi_c' voza. Prestopki se kaznujejo s kaznijo do 5000 kron, ali z zaporom do 14 dni, t v a Praška nemška gledališča v novi sezoni. — »Prager Zeitungsdienst« javlja, da bodo zaCela nemška gledališča v Pragi dne 6. .oktobra s predstavami. V glavnem bodo igrali v »Stanovskem gledališču«, katero so morali Čehi lanski iet odstopiti Nemcem in so si zato v naglici uredili kot nadomestilo »Začasno 'gledališče« v bivšem varijeteju. Razen tega je bilo preurejeno za nemške dramske predstave »Komorno gledališče«, ki bo gojilo klasične igre in moderno literaturo. Poslopje nemške opere, prednje »•Novo nemško gledališče«, fco na razpolago za nemške filharmonične koncerte in za gost}-'inj* nemških oper iz rajha. Sama nemšk* opera v Pragi bo pričela v jeseni prihodnjega leti 1941 Nemška drama bo gostovala tudi v drugih čeških mestih, v Plznu, Čeških Budjovicah 'a Olo- POSLEDNJE VESTZ Nemško vojno poročilo dne 30. septembra: V nedeljo, dne 29. sefrtembra so se vrstili nemški napadi na London, Anglijo in Škotsko. — Zlasti sta trpela London in pristanišče v Liverpoolu. Letala so razpršila pri Liverpoolu večji konvoj ladij. Angleška letala so metala ibombe v berlinskih predmestjih. Škode ni, človeške žrtve so velike. Dne 29. septembra je bilo sestreljenih 18 angleških in 4 nemška letala. Angleško vojno poročilo, dne 30. septembra: Angleški bombniki so v noči na 30. september napadli znova vse luke v Kanalu in dovršili delo uničenja, tako. da so luke za dolgo časa neuporabne. Znova je bila nanadetia francoska luka Lorient v Biskajskem zalivu. Požari iz te luke so se videli 150 km daleč. — Kljub slabemu vremenu so bila letala ponoči nad Nemčijo. Bombardirano je bilo železniško križišče Stendal 115 km od Berlina in tovorni kolodvori v predmestju Berlina. Nad Berlinom so bila letala dve uri. Dne 30. septembra dopoldne so angleška letala bombardirala VVil-helmshafen in Breirien. Dve aneJeškr letali se z nočnih poletov nista vrnili. Skupne izgube znašaio 10 nemških in 4 angleška letala. . Zsžigalne ploščice so trosila angleška letala v noči na 29. september nad Emsom, kjer se nahaja kmečki muzej. Avstralske £ete so prispele v Egipt, sedaj se vadijo v zahodni egiptovski puščavi, da se pri-uče bojevanju na puščavskih tleh. Soorl med vlado in pristaši vojne v Egiptu. Nedavno so izstopili iz vlade 4 ministri, ki so bili za 'takojšen vstop Egipta v vojno. Vlada je nato izjavila, da bo Egipt takoi vstopil v vojno, čim bodo italijanske čete dosegle postojanke egiptovskih čet. — Stranka, ki zahteva vstop v vojno, hoče, da vlada skliče parlament — Tass. SSSR in vojaška trozveza. Moskovska »Pravda« noroča. da je bil SSSR še pred sklenitvijo pakta točno obveščen o njegovi vsebini od nemške vlade, seveda oroti zagotovilu, da se obvestilo ohrani tajno. Pakt je posledica sodelovanja Anglije in Zedinjenih držav, ki samo še formalno niso stopile v vojno na shrani Anglije. — Važno je določilo pakta, da se bodo spoštovale meje in interesi SSSR. — Tass. Zveza med Anglijo in Zedinjenimi državami. Ameriški listi pišejo, da bo odgovor na tro-zvezo »klenitev ožje zveze med Anglijo in Zedinjenimi državami. (Reuter.) Na Kitajsko prihaja še vedno dovolj orožja, surovin in življenjskih potrebščin. — Tass. Siam Je odredil vojaške vpoklice na dan 31. oktobra in 15. novembra, ker ni prišlo do sporazuma zaradi poprave meje v francoski In-dokini. 40 bivših romunskih ministrov Je dobilo hišni zapor, ki ga jim je odredil sedanji notranji minister. — Tass. »Samo v zmagi Nemčije je zajamčena svoboda slov#kega naroda«, sta izjavila predsednik Slovaške monsignor dr. Tiso in minister Šajno Mach pred 30.000 zborovalci v Rožemberku. Ostro sta nastopila proti tistim, ki si upajo trditi, da sedanja vladina politika ni v skladu z načeli politike umrlega patra Hlinke. Japonci se selijo iz Anglije. Japonska vlada je pozvala domov 750 japonskih državljanov. Ostali bodo samo še člani poslaništva, novinarji in osebje dveh bank. Ameriške dobave letal Angliji so bile v avgustu za 17 milijonov dolarjev večje kot v juliju. Stavke v Indiji. V Indiji, kjer je svoboda stavke zajamčena, je bilo lani 462 stavk, od katerih jih je 36 zaključilo z uspehom, 13fi pa z delnim uspehom. Največ je bilo stavk v tekstilni, rudarski in strojni industriji,— Tass. • Sneg na Pohorju. Na Veliki Kapi je ponoči na 30. september padel prvi sneg. Čudna so življenjska pota naše zemlje. — Raziskovalec južnega tečaja admiral Byrd pripoveduje, da je po njegovem mnenju bila nekoč na južnem tečaju tropična dežela. Gorata kfajina obrobljena z visokimi gorami, ki jo imenui,emo Antarktido, pa v milijonih letih zopet postane topla in brez ledu, kjer bo lahko prebivalo človeštvo. Led je debel sedaj 500 čevljev, na obali tudi 1000, ali se polagoma topi. Ali so tam prebivali ljudje v tej davnini, n.i mogel ugotoviti ker ni mogel raziskovati globin, živele so in žive v globinah morja ribe. Ali res še nimate nove srečke državne razredne loterije? Dne 11. oktobra 1.1. se prične 41. kolo Državne razredne loterije, tekom katerega bo zopet izžrebanih velikih in manjših dobitkov v skupni vrednosti dinarjev 65,000.000— Največji dobitek znaša dinarjev 3,200.000— Kdor se hoče udeležiti tega novega plesa boginje Sreče, naj se čimprej obrne do naše hiše sreče Bančne poslovalnice BEZ JAK-Maribor, Gosposka 25 kjer je na razpolago veliko število novih srečk. Telefon 20-97 Bezjakovo srečke so zadele v zadnjih letih med drugimi sledeče dobitke oziroma premije: din Z,008.000 - sreiRa štev. 68.3Z6 din 1,002.000'- srečka sten. 59.911 dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev in mnogo dobi 50.000, 40.000, 35 301.000-- 301.000- 200.000-100.000* 100.000* 100.000* 100.000-100.000-100.000-- srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka številka številka številka številka številka številka številka številka številka 56.910 83.526 34.210 86-831 86.834 7.336 77.664 77.696 4.638 tkov po 80.000, 60.000, .000, 30.000 dinarjev itd. Krl2i in fteiave z obrtno nadaljevalnimi Šolami Če bi imele podeželske občine več vneme za ustanavljanje strokovnih nadaljevalnih šol in tečajev ter dajale brezplačno zanje šolske prostore, kurjavo, razsvetljavo, snaženje itd., bi jih že davno imeli povsod, ne pa da jih je treba šele siliti k temu. V krajih, kjer je najmanj 50 vajencev, se te šole morajo osnovati, kjer pa je več kot 25 vajencev in manj kot 50, se pa morajo organizirati tečaji, in končno, kjer ni strokovnih nadaljevalnih šol ali tečajev, pa obiskujejo eventualno vajenci višje razrede narodne šole, ki obstoje v kraju, Občinske strokovne nadaljevalne šole vzdržujejo občine, ki morajo določiti s proračunom potrebna sredstva. Mnoge občine se pa branijo teh stroškov. Siromašne občine lahko prosijo za podporo združenja, trgovsko zbornico, banovino in eventucl-no ministrstvo. V O GLEDALO Stanovi — naprej!, stanovi — nazaj! Tako telovadi zdaj »Slovenec« s stanovi. Ni doljjo tega, ko je proglašal v njem dr. Cii il Žebot, da je treba takoj vso našo družbo postaviti na ^ novo stanovsko podlago! Stanovi — naprej! —■ le dni pa je isti »Slovenec« (v št. 217) debi a zapovedal: »Treba je ustaliti medsebojne odnose posameznih stanov nekako tam, Ljer so bili pred vojno ustaljeni. Danes ni čas, d* bi se postavljalo vse na glavo.« — Torej, stanovi nazaj! Kakor jih ni spravil naprej, smo radovedni, kako bo priklical 1913. leto nazaj. PTUJ Najvišje tržne cene mesu je določilo mestno poglavarstvo 'tak(-,>e: (],o v e i e mle^so: a) za meso I. vrste sprednjega dela 14 din, ?a meso zadnjega dela 16 din za kg; b) za meso II. vrste sprednjega dela 12 din. za meso U. vrste zadnjega dela 14 din za kg; c) v mesarijah, kjer se iprodaja ineso sprednjega in zadnjega dela po enaki ceni in je to v ceniku izrecno označeno, sme znašati cena govejega mesa I. vrste največ 15 din. II. vrste pa največ 13 din za kg. Za priklado se določajo tc-Ie najvišje cene: jezik 18 din, srce 10 din, pljuča (> din, jetra 14 din, vranica 12 din, ledvice 14 din, vampi 8 din, možgani 16 din za kg Te cene veljajo, ako se prodaja priklada posebej. Ako se dodajo ti komadi kot priklada k mesu, se prodaja priklada po isti ceni kakor meso. Za specialne kose govejega mesa brez vsake prikladc se določajo naslednje cene: izrezki: popolnoma očiščena pečenka po 22 din, notranje in zunanje stegno, kugla, pleče po ceni 20 din, bržola po ceni 18 din za kg. —■ Telečje meso: Cena za I kg telečjega mesa sme znašati največ 14 din. Za priklado se določajo iste cene kakor za priklado govejega mesa, ako se prodaja posebej, edino i;a telečja jetra se določi cena 1 f> din za kg. Cena za telečje izrezke iz stegna brez ko.iti se določa največ 22 din, iz pleč brez k sti največ 20 din za kg. Cena kruhu. Z drugo odločbo je niiksimira-na cena kruh u in sicer je določena: za ! kg enotnega kruha din 5, štruce po 'A kg din 2 50, štruce po y* kg din 1.25, ali 0,20 k;j din 1. Rženi kruh v hlebih po I kg din 5„i0, rženi kruh v hlebih po 'A kg din 2.75. Končno je torej le odpravljen ta nesrečni komadni sistem. Slike iz boja proti draginji Pod tem naslovom je v št, 223 z dne 28. .-eo-tembra t. 1. pričel »Slovenec« priobčevati izvlečke iz časopisov, katere smatra za ' ižne, da z njimi seznani občinstvo. Prikladen prispevek za to rubriko je p:, anje »Slovenca« v št. 211: »Vse pa izgleda, da se bo cena za ’e^”» zimska jabolka še dvignila. Sicer to ni normalno, ie pa danes že tako in pridelovalci naj se nikar ne prenaglijo s prehitro prodajo, tem bolj, ker nastaja sedaj takšno povpraševanje po sadju, kakor ga že dolgo ni bilo.« »Slovenec« in draginja. V Kopitarjevi ulici imenitno prakticirajo a k. politiko v pogledu draginje: danes objavijo istrokovrjvko mnenje, da je krompir po 2 din absolutno prepoceni — take stvari izidejo v nedeljski številki, ki gre na kmete — drugi dan pa dokazujejo drugi »ekonomisti«, da so živila predragi tieMi strokovnjak pa prepričuje, da bi se ljudje izognili draginji, če bi bolj omejili svoje p> trebe. In tako »Slovenec« po vrsti zadovoljuje kmečki stan, delavski stan in končno tisti stan, ki si je že prej dovolj nakupil po nižjih cenflb, da se lahko zdaj omejuje Dri kupovanju. — Idealno! JCatižek sadmžic TO IN ONO 5 angleških državljanov so zaprli v Bukarešti. Angleški odpravnik poslov je protestiral pri romunski vladi. Prvi Angliji prodani ameriški rušilci so dne 28. t. m. prispeli v Anglijo, . t L l uti Nov izum proti zažigalnim bombam so preskusili na Angleškem z velikimi uspehdm, — S tem izumom se zelo zmanjša učinek zažigal-nih bomb. Približno je to sredstvo enakega podmena, kot je bila iznajdba proti magnetičnim minam. V letalskih bojih nad Anglijo je bil sestreljen letalski častnik Spieler, ki je bil v mirnem času zaupnik nemške 'tajne službe v Londonu. Iz Londona je moral, oditi tako nenadno, da ni mogel pospraviti vseh svojih stvari in iih odnesti s seboj, Ko je sedaj policija pregledala natančno vse stanovanje, je odkrila neKe načrte o izumih nemškega tajnega orožja, ki so prišli na ta način v roke angleškega vojnega ministrstva. Na Irskem so organizirali posebno obalno obrambo za slučaj, ako 'bi Nemci poskusili izkrcanje. Na Norveikem je prepovedano čitanje in iirjenje knjig katoliške pisateljice in Noblove nagrajenke Siegrid Undset. Po 3.50 mark za vsakega mrtvega nemškega vojaka v uniformi, ki ga najdejo na Norveškem, bodisi v vodi ali na suhem, plačuje nemška vojaška uprava, (Reuter.) Vsem Industrijalcem, trgovcem, obrtnikom in ostalim naznanjam, da kupujem stare in nove odpadke železa, papirja, stekla in cunj, katere plačujem po najvišjih dnevnih cenah. Kupujem brez izjeme vse železne stroje, še uporabljive in neuporabljive, rabljene nosilce, cevi, ograje, osovine, štedilnike, umivalnike, školjke, kotle, velike posode za vodo, bencin ali olje, železne postelje, vse železne dele stranišč, vozove, dvokolice fgare), samokolnice, sani. električni materijal, v splošnem vse železne predmete. — Priporoča se Vam znana tvrdka Justin Gustinčič trgovina rabljenih strojev In vsakovistnih odpadkov Maribor, Kneza Koclja al. 14 skladišče vogal Ptujske In Tržaške ccste Sadje v naši prehrani V prejšnjih časih sadje ni bilo tako v časti kakrfr danes, ker je prevladovalo mn:n'’t da je sadje težko prebavljivo. Danes pa vjmo. da je sadje eno najvažnejših živil in ni mogoče dovoli toplo priporočati uživanje sadja. Zdrav, ljudje, odrasli in seveda še prav posebu ■ r !roti naj bi redno uživali sadje pri zajtrku kos lu in večerji. Pa tudi za bolnike je sadje po;ebno priporočljivo. Od zgorljivih snovi vseb . je sadje samo ogljikove hidrate, torej sladkorne snovi in sicer ravno take, ki so posebno lalik , prebavni. Razen tega pa vsebuje sadje š? obilico vitaminov, rudninskih snovi, sadne ki-.!:n« in raznih dišav. Ker je v sadju tako milo soli, da je prehrana s sadjem skoraj tako krkor prehrana brez soli, je sadje najvažnejše luaniv? za vse one, ki so bolni na ledvicah. Sad la prehrana pa je še posebno na mestu pri bolezni! srca in krvnega obtoka in pri kožnih boleznih, zlasti pri kroničnih izpuščajih. Važna ji .-.adna prehrana, kadar prebava ni v redu. Po eni strani je sadje primerno za shujšanje, soet £r>nji pa se lahko z njegovo pomočjo zredi, saj vzbujc sadje tek do drugih jedi. Če uživamo zrelo sadje, če ga dobro prežvečimo in počasi pojemo, bo vsakemu dobre* storilo. Res pa je, da se sadje ne druži z vsakim hranivom. Predvsem si je treba zapomniti. Ja se ne sme piti vode k sadju, kar itak ih potrebno in je samo razvada, saj vsebuje sidje dovoli vode in lepo pogasi žejo. Če na črešnio pijemo vodo, lahko umremo v hudih bolečinah. Pa tudi pri drugem sadju vedno občut:-no neugodje, če pijemo potem vodo. Z vod > se namreč prehitro izplaknejo prebavne kislin« v želodcu, ki potem ne more več v zadostni nuri sadja prebavili, To neprebavljeno sad'e pride prehitro v črevesje, dotičnega začne boleti trebuh in nastane črevesni katar. Letos so jabolka edino sadje, ki bo vsaj iu-patam dosegljivo tudi delavskim družina n, — Vemo, da vsebujejo jabolka mnogo vitaminov, če jih uživamo surova. Če so kuhana, tudi nc izgube mnogo vrednosti, a so za mnogo ljudi lažje prebavljiva. Jabolka vsebujejo ob:'.., forove kisline, zato so izvrstno sr*j't»o za spanje, utrjujejo nam spomin in živce. Jabolka vsebujejo obilo železa in kisika, ki oboje izvrstno vpliva na kri. Iz jabolk delajo celo zdravilni železni izvleček. Jabolko pa še vsebuje posebno zdravilo in sicer pektin, ki jak'; drorn učinkuje zoper črevesni katar, če se kdo zdravi zoper črevesni katar z jabolki, ne sme ori te"ri ničesar druigega uživati. Jabolka vsabujoj.o mnogo kalijevega karbonata in iabolčne k'si,ne; zato vzbujajo tek do jedi, pospešujejo prebavo in čistijo kri. Razen tega vplivajo ugotoo na delovanje jeter in vranice, raztopijo želodčno kislino, razkužujejo ustno votlino in tako rn-branijo marsikako bolezen v vratu. JfiJka tudi 'blažijo vročino. Zato dajajmo otrokom čim več sadja, posebno jabolk! Suho vlaganje sadežev Kdor ima doma popolnoma presušeno, zdravo žaganje, lahko vloži vanj paradižnike za zimo. Paradižniki se drže v žaganju po več nvesecev Za tako vlaganje pa moraš vzeti popolnoma zdrave in neranjene paradižnike, ki so sicer iz rdeči, a še ne popolnoma dozoreli. Dozore nnn -reč šele potem v žaganju popolnoma. V pi:-meren zahoj potrosi na dno za prst dohelo žaganja, nato pa naloži plast paradižnikov tako, da se nikjer ne dotikajo. Vse /;tsui docela z žaganjem, vloži novo plast paradižnikov, zasuj spet z žaganjem in delaj tako dolgo, da ie /i-boj poln. Zadnjo plast na vrhu mora tvo. ti žaganje. Lešnike in orehe bi si včasih radi * hranili po več mesecev tako sveže, da bi lahko o ur »; jedrce. To dosežemo, ako jih vložimo v lupini v sol, ki jih mora popolnoma obdajati n pokrivati. Tudi v tem slučaju moramo obrati sadeže, preden popolnoma dozore. Paziti pa k.c-ramo, da postavimo vse skupaj na zlo suh prostor, ker sol hlastno vpija vlago. Koruzni kolač s sadjem Vzemi .potrebno množino koruznega zdroba (polenta je najiboljša), za štiri osebe po! kž> Zdrob skuhaj na osoljeni vodi do gostega. Nato vmešaj malo masti, sladkorja in cimta. Dobro premešaj in stresi v namazan podoltf’va* pekač samo dva prsta na visoko. Povrhu naloži neolupljene češpljeve polovice lepo enakomerno drugo ob drugo. Če nimaš češpelj, naloži bolčne rezine ali breskve, spomladi č.cšnje, poleti borovnice. Povrhu potresi s sladkor j -tra in peci pri precejšnji vročini tako dolgo, da j& lepo zapečeno. Šipkova marmelada je za delavsko gospodinjstvo zelo važna, ker si lahko rdeči šipek (sad divje rože) sa ni naberemo. Šipek pa oberemo šele takrat, ko ga je poparila slana. Šipkove jagode prereži, osna* ži zrnca in laske in izpiraj pod vodovodom tak*;',n v vojaško sliržbo, državno podporo le, če 'e ' ski, a najdalje do odpustitve hranilca <* vojaške službe. Načeloma torej pripada podpora i-U' žini zn ves čas orožnih vaj, dokler je dru :n* v stiski. Tudi dopust je treba v ta čas vštc*>, ker dopust ne prekinja orožnih vaj. Dokli**1 pa bo treba, da je bila družina tudi v času do' pusta v stiski in da ni mogel hranilec v tf,,r času dobiti nikjer primerne zaposlitve prav " razloga, da ga za čas dopusta, t, j. nn ra*' meroma kratek čas ne more nihče sprejeti v službo. SE VEDNO KUPITE DOBRO IN P O UGODNIH CENAH Kokavicj, nogavice, pletenine, bliiic, jopic6* sviterje žemperje (lastni izdelki). Volna, prd® za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Obte!,