foštnlna plačana if gotovlnlt
Štev. 13.
V LJubljani, dne 30. marca
Posamezna |tgy. Din i«-.
d*tO XVI.
Blitvo »Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 retalitvo »Domovine«, Knaflova »lica 5/11., telefon 3122 i« 3128
Ishila vsakletrtek
NviMh h tinutro: MrtMi* e Dla,	I* M* eeMtfM H Mi; m leto
"Ml" rim lMrtkti (<trtt«tu It Mi, pllctM M Pil, eiMrtu M Ma, l.criki k«M I dolir. - Ričii ptitii kriHlilu, >(4hMh r L)itijiil, H. I0.IH.
Še nekaj besed iz proračunske razprave
Kakor smo že zadnjič poročali, je bil državni proračun za leto 1933./1934. sprejet z ogromno večino. Iz razprave o proračunu naj navedemo Še v izvlečku
GOVOR MINISTRA ZA SOCIALNO POLITIKO IN NARODNO ZDRAVJE G. IVANA PUCLJA.
Kljub temu, da so na razpolago le skromna sredstva, se je tudi na socialnem poprišču s smotrnim delom mnogo doseglo, čeprav ni bilo mogoče zadostiti vsem potrebam in zahtevam sedanjega časa.
Proračun socialnega ministrstva znaša 2C4 in pol milijona dinarjev, to je za 15 milijonov manj kakor prejšnje leto.
Ta sredstva so mnogo premajhna v primeri s socialnimi potrebami. Ta proračun pa kljub vsemu temu dokazuje, da je zastavila vlada vse sile, da omili bedo. Hude gospodarske prilike, ki so zajele tudi našo banovino, se najbolj jasno izražajo v brezposelnosti, v nazadovanju zavarovanih delavcev in v navalu na borze dela. Število zavarovanih delavcev je najboljše merilo gospodarskega stanja v državi. Leta 1931. je šlo preko borz dela 272.974 brezposelnih, leta 1932. pa 435.060, torej za 162.000 več kakor prejšnje leto. Leta 1931. je bilo zavarovanih delavcev 6C9.190, leta 1932. pa je to število padlo na 537.000. V najboljših gospodarskih letih je znašalo število okrog 650.000, tako da znaša nazadovanje okrog 150.000. To pomeni z drugimi besedami, da
•
je brez rudarjev in uslužbencev prometnih ustanov nad 100.000 pravih brezposelnih delavcev.
To število je za našo državo resen opomin, da je treba delovati širokopotezno. K sreči je moj predhodnik, pokojni dr. Žirrav, že leta 1922. daleko-vidno upravljal ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in izposloval zakonska pooblastila, na podlagi katerih je ustvaril vir dohodkov za podporo brezposelnih in ustanovitev potrebnih zavodov. Kolike važnosti je bila ta njegova akcija, vidimo in čutimo zlasti danes, ker bi bili sicer golih rok in brez orožja v borbi proti temu najhujšemu socialnemu zlu. Ta sklad je ostal ohranjen svoji svrhi in iz tega sklada so bila črpana sredstva za organizacijo javnih borz dela in na njegovo breme gredo vse podpore za brezposelne. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je iz tega sklada ustanovilo važne ustanove:
delavska zavetišča, ljudske kuhinje in podobno,
za kar se je porabilo 15 milijonov dinarjev. Poleg tega je podprlo socialne akcije občin s posojili v višini 20 milijonov dinarjev. V teku je ustanovitev novih takih zavetišč. Letos se morata zgraditi borzi dela v Beogradu in Zagrebu. Lani je bilo izdanih za posredovanje dela in podpore nezaposlenim okrog 49 milijonov dinarjev. Za za-
vetišča in druge socialne ustanove je bilo izdrnili skupno 15 milijonov dinarjev.
Pri samoupravnem skrbstvu za delo
so zastopniki delavstva in delojemalcev pokazali pravo razumevanje svojih pravic in dolžnosti. Da se je razvijala samoupravna služba za posredovanje dela brez ovir in uspešno vse do danes, najbolje dokazuje zaupanje, ki ga uživajo javne borze dela v javnosti, posebno pa še zahteva delavcev in delojemalcev, da se brezposelne podpore izdajajo pri borzah dela.
V zvezi z vprašanjem nezaposehiosti ie posebno važno vprašanje nameščanja tujcev,
ki jih je v naši državi okrog 22.000. Jugoslavija postopa v tem pogledu prostodušnoje kakor ostale države. Mislim, da razen carinskih mej ni nič bolj nekoristno za evropsko in tudi naše gospodarstvo kakor zapiranje mej izobraženemu in sposobnemu delavstvu. Pripravljeni smo odpreti svoje meje tujcem, četudi druge države ukinejo zadevne ukrepe nasproti našim državljanom. Žal, da v tem pogledu ne moremo voditi lastne politike in da smo proti svoje.iiu prepričanju prisiljeni, da z enakimi ukrepi oviramo pritok tujcev v našo državo.
Država je morala reševati tudi bedo, ki je nastala zaradi stiske v gospodarstvu. Lani je bilo v posameznih banovinah
razdeljeno 2999 vagonov pšenice in turščice,
in sicer v dravski banovini 68, v savski 278, v vrbaski 668, v primorski 6C8, v zetski 766, v drin-ski 273, v dunavski 97, v nioravski 117 in v var-darski 125. Dalje je ministrstvo za promet odobrilo skupno 9140 brezplačnih in 1120 polovičnih vozovnic za prevoz brezplačne hrane.
Vlada je tako kakor lani tudi letos uspešno podpirala siromašno prebivalstvo, prizadeto po gospodarskih nezgodah. Z zakonom o naknadnih in izrednih kreditih je bila izdana pomoč v skupnem znesku 50 milijonov dinarjev, kar je šlo za hrano najsiromašnejšim, za podporo nezaposlenim delavcem in za izvajanje javnih del. Dravska banovina je prejela od tega 1,750.000 Din. Razen tega je bila tudi letos dovoljena ugodnost 75od-stotnega popusta na rednem prevozu hrane.
Vsesplošna stiska zaposlenja je povzročila,
da so posamezne panoge delavskega zavarovanja tudi letos pasivne.
Zlasti hudo obremenjuje bolniško zavarovanje dejstvo, da se delavstvo, ko opazi, da izgubi v kratkem službo ali delo, javi bolno in dobiva nato bolniško podporo. Razen tega dolgujejo delodajalci zavarovanju okoli 100 milijonov. Zbog tega so neizogibne nove dajatve, ki smo jih morali uvesti. Kljub temu povišanju dajatev pa je še vedno v naši državi znatno bolje, kakor so zadevna bremena v drugih državah. Kljub vsem oviram so uspehi v zavarovanju delavstva raz-merno lepi.
Ko je g. minister še goviril o vprašanju ciw ščite mornarjev, je prešel na
izseljensko vprašanje
in naglasil neposredno gospodarsko važnost tega vprašanja, ki se kaže v tem, da je dotok denarnih sredstev od izseljencev znašal poprej okroglo 1 milijardo na leto, lani pa je padel že na 300 milijonov in še vedno nazaduje. V tem se najbolj vidi svetovna gospodarska stiska, ki je zajela tudi našo državo. Amerika, ki je bila nedavno glavno država, kamor so se naši ljudje izseljevali in kjer je bilo okrog 650.000 naših ljudi, se je zaradi splošne stiske sama pretvorila v izseljensko državo. Iz Amerike se izseli trikrat več ljudi, kakor pa priseli.
Pred vojno se je izselilo z ozemlja naše države letno 50.0C0 ljudi, po vejni do leta 1S30. pa 12.000 na leto, medtem ko je znašalo število povratnikov ekrog 50C0 letno. Lota 1831. se je razmerje že docela izpremenilo, tako da je število povratnikov preseglo število izseljencev. Enako je bilo tudi lani. Vprašanje povratka zadaja največ skrbi. Država ne more prevzeti vseh obveznosti za po-vratek izseljencev. Zaradi prenasičenesti domačega delovnega trga ne moremo pozvati vseh naših ljudi domov, čeprav bi to iz srca želeli. Ali onemu, ki prosi, pomoremo toliko, kolikor to naša finančna sredstva dopuščajo. Pri tem dajemo prednost družinskim glavarjem in pri enakih pogojih našim dobrovoljcem. S pomočjo države se je vrnilo v domovino leta 1929. 627 ljudi, za katerih povratek je ministrstvo potrošilo 656.500 Din, v letu 1930. 1479 s potroškom 975.987 Din, v letu 1931. 3344 s stroškom 1,095.975 Din, leta 1932. pa 1029 s stroškom 1 milijona dinarjev. Skupno je torej ministrstvo izdalo za povratek naših izseljencev v zadnjih štirih letih skoraj štiri milijone dinarjev. Poleg tega so naša izseljenska društva poskrbela za povratek v domovino 759 osebam. Znano vam je
veliko prizadevanje naše države, da se povrnejo izseljencem prihranki, ki so jih izgubili pri naših bankah.
Zato je bila ustanovljena posebna komisija, ki je izstavila upnikom Prve srbske kmetijske banke knjižice Poštne hranilnice v znesku 31-3 milijona dinarjev. Jaz sem zahteval, naj ta komisija razširi svoje delo tudi na ostale banke, ker sera smatral, da to naši izseljenci, ki so zaupali denar svoji domovini, v polni meri zaslužijo. Kar se tiče izseljencev, ki so prišli v stisko, ker so začasno ustavili plačila nekateri zavodi, določa por sebiia uredba na osnovi člena 5. zakona o^ zaščiti kmeta izrecne večje pravice izseljenskih upnikov.
Večina našega delavstva je še vedno zaposlena v srednjih ili malih podjetjih. To je treba upoštevati, ko se govori
o vprašanju delovnega časa, za katerega pri nas ne morejo biti odločilne koristi in potrebe industrijskih velesil, marveč samo socialna in zdravstvena zaščita našega delavstva. V juliju je bila podpisana pogedba s Francijo o medsebojnih olajšavah in socialni zaščiti delavstva, istočasno je bil sklenjen tudi sporazum, ki ureja vprašanje medsebojne zamenjave delavstva v svrho strokovne izpopolnitve. Ta sporazum bo stopil v veljavo, ko bo odobren.
Naše zdravstvene ustanove
so kljub finančni stiski tudi v preteklem letu uspešno poslovale. V prntijetičnih dispanzerjih je bilo pregledanih 75-000 oseb. Postaje za pobijanje trahoma so izvršile 207.000 pregledov. V ambulancah za spolne bolezni je bilo 440.000 pregledov, v poliklinikah za dojenčke 160.000, v šolskih poliklinikah 120.0C0. V vseh teh zavodih se je delo znatno razširilo, po nekod celo podvojilo. Pri vsem tem pa je dosedanje delo nepopolno, kar nam zlasti kažejo
podatki rojstev in smrti.
Število rojstev je znašalo v dobi od leta 1920. do leta 1924. povprečno 25-5, v dobi od leta 1925. do leta 1929. pa 23 2 na 1000 prebivalcev. Smrtnih primerov je bilo v dobi od leta 1920. do leta 1924. 20-6, v dobi od leta 1925. do leta 1929. pa 20 na 1000 prebivalcev. To je dokaz, da število rojstev bolj naglo pada kakor število smrtnih primerov. Borba proti jetiki je eno najvažnejših vprašanj. Za to boleznijo je umrlo leta 1925. 35.806 oseb, leta 1926. 36.913, leta 1927. 38.025, leta 1928. 88.250, leta 1929. 41.347 oseb. To so številke, ki morajo vzbuditi resno skrb. Iz teh številk se najbolj jasno vidi, kako porazno učinkuje gospodarska stiska na zdravstvenem poprišču. Zato bo moja največja skrb, da se vprašanju js-tikc posveti vsa pozornost. Hudih nalezljivih bolezni ni v naši državi. Od vsega početka sem zastopal stališče, da je treba poceniti zdravila. Z novim ukazom o lekarnah ho ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pooblaščena storiti vse za zni-ianjc teh cen.
Obžalujem, da ni bilo mogoče lani storiti več v korist onih naših bratov, ki so v preteklih voj-, nah dali največ žrtev za našo zajednico. To so
invalidi.
Zakon iz leta 1929. je hudo zadel invalide. Današnje finančno stanje ne dovoljuje nove obremenitve državnega proračuna. Vendar mislim, da mora tu storiti država največje napore, da se ugodi željam naših invalidov do skrajnih mej možnosti. Predloge, ki sem jih dobil s strani Udruženja invalidov, sem sprejel z zadovoljstvom in se zavzel zanje pri ministru financ. Naši invalidi morejo računati vedno z mojo podporo. V teku leta 1932./1933. je bilo izplačano na invalidskih podporah preko 20 milijonov dinarjev, na odkupninah pa okoli 3-5 milijona dinarjev. Prav
tako sem zahteval kredit za ostale invalidske podpore, iu sicer v znesku 5-7 milijona dinarjev. Podpore se bodo izplačale preko finančnih direkcij, ko bo kredit odobren po finančnem ministru, teku leta 1932./1933. je bilo izplačano na invalid-dit za izplačilo invalidskih podpor od 100 milijonov na 115 milijonov dinarjev. Kot najvažnejšo nalogo na poprišču socialne zakonodaje smatram
ureditev zavarovanja za starost, onemoglost in nezaposlenost in pa izseljenski zakon.
Na tem poslu se trajno dela Enako izdelan je že tudi.žakon o pobijanju spolnih bolezni.
Neizogibno je potrebno, da ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje razširi svojo akcijo lia vas in na nosilca naše države, na kmeta in obrtnika.
GOVOR PROMETNEGA MINISTRA G. INŽ. LAZE RADIVOJEVIČA.
Iz njegovega zanimivega govora ob priliki razprave o proračunu prometnega ministrstva povzemamo: Lokomotivski park znaša skupno 1846 normalnotirnih strojev. Vse napredne železniške naprave so uvedle pri tovornih vozovih avtomatske zavore. Tudi naše državne železnice, ki so včlanjene v mednarodni železniški zvezi, so obvezane izvršiti to modernizacijo. Izdatek za te naprave znaša okrog 150 milijonov dinarjev. Sicer pa je park naših prometnih vozov v veliki meri zastarel, nezadosten in nepopoln. V ministrstvu se že dalje časa proučujejo načrti za elektrifikacijo postaj in postajnih naprav.
Na projsfi državnih železnic vozi dnevno 195 brzih vlakov, ki prevozijo po 16 tisoč 662 km, 436 potniških z 38.499 km, lokalnih potniških vlakov 123 z 913 km, mešanih 618 z 21.328 km, skupno dnevno okroglo 1300 vlakov s 77.478 km,
mesečno pa 39.000 vlakov z 2,324.160 km. Dnevno vozi nadalje 138 brzih tovornih vlakov, 4 direktni, 374 tovornih, 162 manipulativnih, to je skupno 678 tovornih vlakov. Potniški promet se razvija redno brez zakesnitve. Tudi železniške nesreče so se v zadnjih letih znatno zmanjšale. Leta 1930. je bilo 427 železniških nesreč, v letu 1931. še 406, v letu 1932. pa 342. Število potnikov v višjih potniških razredih je znatno nazadovalo. Premožnejši ljudje potujejo z letali ali
z lastnimi avtomobili. Zaradi tega se ukine prvi razred pri potniških vlakih, kar bo znatno znižalo stroške za vzdrževanje vozov.
Prevozne cena
za III. razred potniškega vlaka so pri nas zelo nizke, najnižje v vsej Evropi. Pač pa obstoja znatno nesorazmerje med cenami III., II. in I. razreda, zbog česar se večina potnikov vozi v III. razredu.
Nato je prešel minister na
poštno služba
V teku leta je bilo novo otvorjenih 38 novih pošt, tako da imamo danes državnih pošt 639, pogodbenih 1138, občinskih 2137 in ambulantnih 158. Pri telefonu imamo pet avtomatskih central (v Beogradu, Zagrebu,_ Ljubljani, Novem Sadu in Mariboru). Brzojavni promet pada, ker ga izpodriva telefon. Brzojavnih prog je 21.500 km. Glavni središči za mednarodno službo sta Beograd in Zagreb, ki imata neposredne zveze z vsemi večjimi evropskimi^ središči. V prometu so štirje radijski telegrafi.
V razpravi o proračunu ministrstva za promet je tudi govoril
POSLANEC G. ALOJZIJ DERMELJ.
Ze več ko 12 let je z zakonom določena proga Št. Janž—Sevnica, dolga samo 12 km. To bo tudi najkrajša zveza velikega dela Slovenije z Jadranskim morjem. Dolina, po kateri je trasirana proga, ima obilno gozdov in premoga, vendar se gradnja proge še vedno odlaša. Skrajni čas je, da se prične delo. Druga prav tako važna zadeva je dograditev drugega tira na progi Zidani most—Zagreb, za kar so že pripravljene tračnice in je treba položiti le še železniške prage. Kljub vsemu temu se pusti material propadati, ne da bi se dovršilo delo. S temi deli bi se tudi silno olajšala brezposelnost, ki ie v Sloveniji največja.
Govornik je smatral za umestno, da dovoli minister upokojenim državnim uradnikom stalno polovično vožnjo. Z njimi naj se izravnajo tudi banovinski uslužbenci, ki ne uživajo nobenih ugodnosti na železnici, dasi se sicer v ničemer ne razlikujejo od državnih uslužbencev.
Pristopajte fe Mfi\M družbi!
Mirko Brodnik:
10
Goljava
(Povest iz naših dni.)
Pobrala jo je in obrisala prali z nje. f «Janez>, je šepnila. iPoglej, kaj delajo z menoj! Za tatico me imajo Janez, zakai si me zapustil... Kdo me bo zdaj branil ?*
Zgrudila se je na posteljo in zajokala ...
Potem so se spet odprla vrata. Detektiv je stal pa pragu.
<Ali ste vse opravili?*
Ob njegovih besedah je vzdrhtela. Prestrašen pogled ji je ušel mimo njega, v prednjo sobo. Tam bo morala iti po stapnicah, po cesti... v zapor ... Obsodili jo bodo, da je kradla ... Pred oči ji je stopila slika, kako stoji pred sodniki...
«Jartez, Janeza, je kriknila. «Pomagaj mi! Reši meh
Skrila je sliko v nedrije. Potem se je vdala v usodo. Vstala je s postelje in šla brez besede za detektivom.
Peto poglavje.
t Kako dolga je bila pot skozi mesto! Anica je mislila, da ne pride nikdar do konca. Moči so jo zapuščale, ko je stopala pred detektivom. Omahovala je. Toliko, da se ni zgrudila.
Blodne misli so se ji podile po glavi. Spomnila se je, kako srečna je bila včeraj in kako se je
{>otem nenadoma vse izpremenilo. Zdaj je izgub-jena. Gospodar se je maščeval.
Kako je vse pametno premislil! Kako jo je ujel v mreže, ki se iz njih ne bo mogla izviti!
Kdo ji bo verjel, da je nedolžna? Kdo jo bo branil, njo, siromašno služkinjo? Kdo se bo zavzel zanjo, ko je nihče ne pozna? On pa je ugleden gospod, vse se mu klanja. Še sanjalo se jim ne bo, da bi mogel on zasnovati tako umazano maščevanje. Smejali se ji bodo, če bo povedala, k«i se je zgodilo snoči.
Veliko policijsko poslopje je zagledala pred sabo. Spredaj je hodil gori in doli stražnik s puško na rami. Posmehljivo jo je pogledal, ko je šla mimo njega v vežo.
Potem je morala iti po dolgem hodniku. Detektiv, ki ga je zdaj spremljal nekdo drugi, je odprl visoka vrata na koncu.
«Sem pojdite !>
Stopila je v veliko svetlo sobo. Skoraj prazna je bila. V kotu je stala velika miza in za njo je sedel starejši gospod z naočniki. Oslro jo je pogledal in ji rekel, naj sede.
«Kaj je s to žensko?» je suho vprašal detektiva.
«Kradla je. V službi je bila pri ravnatelju banke Nadiču. Danes je mislila službo zapustiti. Zjutraj je gospod Nadič pogrešil zlato ovratnico, ki je bila last njegove pokojne žene. Poslali so pome, da izvršim preiskavo. Ovratnico sem dobil v košari ženske, ki stoji pred vami.*
Stari gospod je nemo prikimal. Potem se je obrnil k Anici.
«Ali ste culi? Kako se pišete?*
«Anica Smrekarjeva*, je tiho rekla.
«Odkod ste? Koliko ste stari? Kako dolgo ste v Zagrebu ?>
Vse mu je povedala. <Zakaj ste prišli v Zagreb?* «Za delom*, je dejala.
Besede so se ji trgale. Zrla je na starega gospoda s pogledi, ki so prosili usmiljenja, toda njegov obraz je bil mrtev, neprodiren, kakor bi bil s krinko pokrit.
«Ali doma ni bilo dela?* <Bilo je...»
«Zakaj niste tam ostali?» cNisem mogla. Morala sem iti* «Morali ste iti?*
«Da, zbežala sem*, je med solzami zakričala. <Zbežala sem.*
Obup je bil na njenem licu. O, da bi bilo že tega izpraševanja konec, da bi bila spet sama, sama ... Toda, vedela je, izpraševanje se je šele začelo. Zdaj bo morala temu tujcu odkriti vse, kar ji je ves ta čas grizlo srce. Vse mu bo morala povedati.
Toda gospod je molčal, kakor bi bil nekaj premišljal. Potem je vstal in stopil k oknu.
Zunaj je bilo solnce. Skozi okno je sililo. Gospod je gledal za njim. Roke, ki jih je sklenil na hrbtu, so se nervozno igrale s šopom ključev. Potem se je obrnil k njej. «Ali ste culi, kaj vas dolže?* Med solzami je prikimala. Potem jo je nekaj prevzelo. Nekaj strašnega. Skočila je k oknu in se zastrmela v uradnika.
«Nisem kradla!* je vzkliknila. <Vse je laž!>
14. maj praznik našega narodnega
delavstva
Letos poteče petindvajseto leto, ko si je narodno delavstvo v bivši Avstriji ustanovilo narodno strokovno organizacijo. Naše delavstvo, ki je bilo v Avstriji vedno teptano in določeno za najnižja dela, je bilo dolga leta včlanjeno v mednarodni strokovni organizaciji. V tej organizaciji pa se ni čutilo domače, ker so imeli v njej nadvlado Nemci in Italijani, ki so povsod izpodrivali domačine in jih smatrali za manjvredne. Naš čiovek je bil v taki organizaciji tujec, četudi bi moral biti sodrug. Sodrugi so si bili Italijani in Nemci medsebojno, naš človek je bil sluga. Prav to dejstvo je morda največ pripomoglo, da je naš človek pravočasno spoznal, za kaj ga imajo inter-nacionalci organiziranega in ža kaj jim je dober. Pohleven, kakor je naš človek, je dolgo prenašal nadvlado tujca, vstal pa je za svojo pravico takrat, ko so mu branili povedati besedo v materinščini. Internacionalci so namreč na nekem shodu sramotili slovenskega delavca, ki je hotel izprego-voriti besedo v slovenščini. Zagnali so vik in krik, da se na njihovih shodib govori samo italijansko ali nemško in da «ščavov* ne marajo poslušati. Zato so si ti cščavi* ustanovili slovensko, narodno strokovno organizacijo.	I
Ta pomemben dogodek bo letos 14. maja proslavilo ne samo naše narodno delavstvo, ampak se bo temu delavstvu pridružila vsa naša narodna javnost. Ta velik praznik ue sme biti samo delavski, nego mora biti vsenaroden. Naš delavec že zasluži, da mu vsaj ob tako važni obletnici stojimo ob ''strani in mu pokažemo, da čutimo z njim.
14. maj, praznik našega delavstva, mora po kazati, da ta naš odločen zagovornik nacionalizma, ki je znal braniti koristi našega naroda še pod staro Avstrijo, ni osamljen in da so čuvstva vsega naroda z njim. Vsak iskren Jugosloven mora na to slovesnost, ki mora postati vsenarodna proslava.
14. maja mora vse v Ljubljano, da stopi v vrste z našim delavstvom, ki bo na svoj praznik manifestiralo za Jugoslavijo, za kralja, za domovino in za svoje pravice. Naš delavec mora na dan velike proslave izpregovoriti resno besedo o svojem položaju, mora- zahtevati vse one pravice, ki mu gredo po vseh božjih in človeških postavah.
14. maja morajo naši delavci, naše delavke in vsi njihovi dobri prijatelji v Ljubljano na veliko proslavo 251etnice ustanovitve Narodne strokovne zveze.
Politični pregled
Ta teden se obravnava
v našem senatu drža /ni proračun.
Razprava bo menda v nekaj dneh končana.
Mala antanta le vedno bolj pridobiva na veljavi. Glede na načrt, ki sta ga skovala v Rimu angleški ministrski predsednik Macdonald in italijanski ministrski predsednik Mussolini o osnovanju direktorija štirih velesil, je očrtal v glavnem odboru razorožitvene konference v Ženevi rumunski zunanji minister Titulescu
stališče Male antante.
Poudarjal je, da države Male antante sprejemajo angleški predlog kot podlago za razpravo, ker so prepričane, da bo dovede! do končnoveljavnega dogovora o omejitvi oboroževanja. Mala antanta želi, da bi bila razprava o angleškem predlogu
odkritosrčna. Zastopništva teh držav vidijo že danes v angleškem predlogu pomembno osnovo za načelni sporazum. Nekateri deli predloga se morajo še točno proučiti. V tem pogledu bodo države Male antante predložile protipredloge. Razorožit-veiia pogodba bi morala upoštevati predvsem gotovo stopnjo razorožitve in vprašanje varnosti in enakopravnosti v razorožitvenem vprašanju.
Zaradi rimskega načrta o direktoriju štirih velesil, ki ga je zasnoval Mussolini kakor Macdonald,
se je sestal v Ženevi stalni svet Male antante in o svojih posvetjvanjih izdal naslednjo izjavo:
Stalni svet Male antante, ki je dogodke zadnjih dni podrobno proučil, je prišel do zaključka,
Vzorno čisto —vzorno negovano po
vsakem pranju
Vedno z
GAZELA
GTJ.J-JJ
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo!
da je vsako sodelovanje med državami, ki inW za svrho vzpostavitev medsebojnih prijateljskih' odnošajev in rešitev vprašanj, ki se nanašajo ne* posredno nanje, zaželeno in koristno. Ne gled« na to pa države Male antante ne morejo priznati^ da bi bilo za dobre odnošaje med posameznimi državami koristno, če bi se sklenila pogodba, p® kateri bi smele pogodbene države razpolagati f pravicami drugih narodov tako, da bi ta pogodb« države podpisnice prisilila, izdajati stvarne od* ločitve ali pa izvajati pritisk na druge države, ki k tej pogodbi ne bi pristopile. Ker pa se s tujo. lastnino ne more in ne sme razpolagati niti po« sredno niti neposredno, izjavljajo države Mal« antante že v tem trenutku svoje najodločnejše' pridržke proti sklenitvi take pogodbe, kolikor; bi se taka pogodba nanašala tudi na pravice in na politiko Male antante. Pogodbe te vrste spa-j
$ Zakaj tajite?* je hladno rekel uradnik. «To bo vaš položaj še poslabšalo. Saj je vendar vse tako enostavno, tako jasno. Priznajte! Najbolje je.»
cNisem kradla!* je ponovila in povesila glavo.
«Nikari ne govorite neumnosti!*
«Nisem ... nisem ... nisem .. .!*
Tedaj se je uradnik obrnil in poklical detektiva, ki jo je bil privedel.
«Odvedite jo v zapor!* i Detektiv je pristopil in jo prijel zsf roko. 5
cPojdite!*
In spet se je začela dolga pot po hodnikih.
Anica ni vedela, kaj se z njo godi. Kakor v sanjah je hodila.
Mimo so šli ljudje in začudeno gledali za njo. Ni jih opazila.
Potem je detektiv obstal in nekaj govoril s stražnikom, ki je stal pred nekimi vrati.
Zarožljal je ključ in tema je zazijala pred njo.
«Vstopite!>
Prestopila je prag in se znašla v temi. Vrata za njo so se zaprla in ključ se je obrnil.
V pegli je zagledala pred sabo nekaj obrazov, ki so strmeli v njo. Škodoželjnost je brala na njih, hudobnost. Potem so izginili, kakor so bili prišli.
Anica je omedlela.
*
Ko se je spet zavedla, je ležala na trdi postelji in okoli sebe je videla kopico žensk, ki so strmele vanjo. Stari in mladi obrazi; lepi in grdi, vsi izpiti, bledi, kakor ne bi bili že bog ve kako dolgo videli solnca.
<Jo je že minilo!* se je oglasila neka ženska.
«Kaj je napravila?* se je zarežala druga. «Naj-brž je bilo kaj s fanti... Ali pa se je kaj njenih prstov prijelo .. .*
Te besede so Anici povedale dovolj. V ječi je; med taticami, med pocestnicami...
Vse jo je bolelo. Telo in srce. Duša.	se
je okoli sebe, kje bi zagledala obraz, ki bi bil usmiljen, toda vsi so se smejali. Porog in norčevanje je brala na njih.
Sedla je na rob postelje. Nemo je strmela predse. Ženske okoli so jo izpraševale, toda molčala je. Ni jih razumela. Cula je besede, toda vse so bile brez zveze, da ni mogla dojeti njihovega s> isla.
«Pustimo jo*, je tedaj rekla neka starka. cSe bo že pomirila. Zvečer bo vesela in dobre volje kakor me. Ni še vajena naše druščine. Gospodična je iz boljše družbe .. .* Jetnicaso bruhnile v smeh. Anica se je stresla.
Ves dan je preždela v kotu pod oknom. Opoldne so prinesli kosilo. Druge so se zanje kar steple. Ona se jedi še dotaknila ni.
Popoldne so privedli v zapor neko pijanko, ki so jo pobrali na ulici. Ujetnice so se zgrnile okoli nje, norčevale so se iz nje in ji zlivale vodo za vrat, da bi jo predramile. Pijanka se zanje še zmenila ni. Neprestano je nekaj prepevala.
Njen hreščeči glas ji je trgal misli. Vsa se je tresla. Bledlo se ji je.
Potem je prišel večer in noč. Ujetnice so legle. Toliko jih je bilo, da je bilo postelj premalo in jih je moralo nekaj leči p« tleh. Anica je ostala v svojem kotu.
Zadremala je. Prečuta noč in vsi ti strašni dogodki tega dne so jo premagali. Nekajkrat se je ponoči predramila, ko so se odpirala vrata in so spustili v zapor nove jetnice. In čeprav je spala, je bila vendar zjutraj še bolj izmučena kakor pretekli dan.	'' Šesto poglavje.
Deseti dan je bila v zaporu. Vsak dan je bil' hujši. Prve dni je še upala, da bo vendar vse odkrito, zdaj je čutila, da jo je vse zapustilo in da so vsi prepričani, da je kradla. Kolikokrat je oh* žalovala, da je šla zdoma.	j
Da, nikogar ne bo, ki bi ji pomagal. Nikogar ne bo, da bi se zanjo zmenil, pred sodnike pride, ki jo obsodijo. Po nedolžnem, toda kdj bo to ver-* jel. Verjeli bodo njenemu gospodarju in detektivu. Ovratnico so našli v njeni košari. Kdo bo verjel, da jo je gospodar podtaknil? Kdo bo verjel, da je to le njegovo maščevanje, ker se mu jo upirala.
Dvakrat je bila že zaslišana. Tudi tam ji niso verjeli.
Zdaj je sedela že osem dni v samotni celici.' Kako strašno prazna je bila ta celica. Štiri gole stene, postelja in nekakšna klop. Visoko pod! steno zamreženo okno. Če stopi na posteljo, vidi skozenj. Hišne strehe in košček neba, tako maj-' čken, da jo obide neko drhtenje, ko pomisli, kako širno je nebo v resnici. Kako dolgo bo še ždela tu?	|
Zjutraj na vse zgodaj jo zbudi zvonec. Potem dobe nekakšno juho za zajtrk. Prve dni je ni ma-
dajo že v preteklost, vsekakor pa v dobo, ko še ni bilo Društva narodov. Države Male antante obžalujejo, da se je pri razgovorih, ki so se vršili te dni, posebno poudarjala misel o izpremembah mirovnih pogodb. Države Male antante smatrajo s stališča miru in glede na enotne in globlje koristi svojih držav za svojo dolžnost, opozoriti na dejstvo, da politika, ki gre za izpremembami mirovnih pogodb, kar neizogibno izziva odločen odpor, ne more dovesti do pomirjenja narodov in dvigniti medsebojnega zaupanja, ki omogoča "uspešno sodelovanje. Države Male antante smatrajo zaradi tega za najvažnejše, združiti svoje skupne napore in mirovno delo še povečati, ker vidijo samo v tem jamstvo za svetovni mir in svetovno varnost.
Spričo odločnega nastopa Male antante, ki jo ipodpira tudi Francija, eo se v Londonu in celo
V	Rimu že čuli glasovi,
da bi bilo treba k sodelovanju povabiti Malo antanto kot peto velesilo. Ker pa so se zastopniki Male antante v Ženevi odločno izjavili proti taki politiki, ki bi ustvarjala bloke, češ, da priznavajo edino Društvo narodov, so v Rimu zdaj ta načrt opustili in tudi pravijo, da sploh niso nameravali povabiti Male antante k sodelovanju. Z odločnim nastopom je Mala antanta dosegla, da so se prekrižali rimski načrti in da se evropska politika ne bo vodila brez držav Male antante.
Z veliko pozornostjo spremljajo ženevski politiki
zbliževanje Male antante s Poljsko.
Potovanju poljskega zunanjega ministra, ki bo v začetku aprila posetil Prago, Beograd in Bukarešto, pripisujejo veliko važnost in sodijo, da bo ob tej priliki prišlo do tesnega zbližanja med Malo antanto in Poljsko. Položaj v Nemčiji in Mussolinijevi načrti silijo Poljsko, da se tesneje oklene Male antante.
Veliko zanimanje je vzbudila dalje vest poljskih listov, da se tudi Rusija zelo zanima za razvoj dogodkov v zvezi z Mus-solinijeviini načrti in da išče načina za zbližanje z Malo antanto.
V	Ženevi pravijo, da ni izključeno, da si Rusija želi zavarovati hrbet in da bo zaradi tega izpre-menila svojo evropsko politiko. Slovanom nenaklonjeni politiki že govore o možnosti slovanskega bloka.
Na drugi seji nemškega državnega zbora je
prečital državni kancelar Hitler delovni program svoje vlade,
v katerem napoveduje iztrebljenje komunistov, poudarja miroljubnost in zahteva popolno enakopravnost Nemčijte. Nemški državni zbor je tudi z večino glasov (hitlerjevci in katoliški centrum)
sprejel pooblastitveni zakon, ki daje Hitlerju za štiri leta diktatorska pooblastila.
Hitler bo torej lahko zdaj v glavnem po svoje vodil nemško politiko, kakor mu bo všeč. Ce se bo držal obljub, ki jih je dal v svoji izjavi pred državnim zborom, je kaj dv<ynljivo. Njegovo izjavo je sprejel svet precej hladno. V Londonu so se kar začudili nenadni zmernosti Hitlerja, a v Parizu čakajo zdaj dejanj, ki naj slede besedam. Hitler, ki je postal s pomočjo glasov katoliškega J centralna diktator, bo pač najprej iztrebil nasprotnike svoje vladavine, in sicer prav brezobzirno, kakor že kaže razprava nemške vlade o povečanju kazni za politične zločine. Vlada je namreč sklenila uvesti smrtno kazen za hude politične zločine, in sicer vešala.
Japonska je napetost Evrope tako izkoristila, da je
stopila iz Društva narodov in proglasila aneksijo (priklopitev) otokov, nad katerimi je imela doslej mandat.
Ti otoki so Karolinški, Marijini in Maršalski v Tihem morju. Priklopljenje teh otokov k Japonski je razburilo tudi Nemčijo, ki je nameravala zahtevati, da se ji da mandat nad Karolinškimi otoki, ki so bili prej nemška kolonija.
ČRMOŠNJICE PRI SEMIČU. Tudi pri nas se
pozna kriza. Posebno trda prede tukajšnjim lesnim trgovcem, ki tudi po najnižjih cenah ne morejo spraviti svojih proizvodov v promet. — Gasilsko društvo je imelo pred dnevi občni zbor. Ker je g. Ivan Pečaver po petletnem agilnem vodstvu odstopil, je bil za načelnika izvoljen g. Franc Samide, gostilničar in posestnik. Bivšemu načelniku hvala za njegovo smotrno vodstvo, a novemu obilo uspeha. Prepričani smo, da bo tudi novi načelnik prav tako delaven.
KRŠKO. Mesec marc je bil glede prosvetnih prireditev, ki so se vršile po večini v sokolski dvorani, zelo izdaten. Takoj v pričetku meseca je imel Rdeči križ dve skioptični predavanji o raku in 24. t. m. predavanje o prvi pomoči v nezgodah s posebnim ozirom na telovadce in gasilce. Vsa predavanja, ki jih je imel banovinski zdravnik g. dr. Tone Ravnihar, so bila dobro obiskana, s čimer je podan dokaz, da so takšna predavanja potrebna in koristna. — Dne 12. t. m. je igrala gasilska družina iz Zakota pri Brežicah žaloigro cPrekleta*, 24. t. m. je pa nastopil pevski zbor «Vrbenica* z obširnim programom. Zbor je štel 10 pevcev, ki so s svojim dobrim nastopom povsem zadovoljili poslušalce. — Prihodnji mesec bo pa glede prireditev gotovo nadkriljeval tekočega. Dne 1. in 2. se bo vršil velik mladinski koncert sokolske dece, dne 8. in 9. nastopi sokolski naraščaj z akademijo in pravljično igro cKralj Brkolin*, dne 22. in 23. pa bo velik jubilejni koncert zagrebške opere baritonista g. Bukška.
MALA NEDELJA. Sokolska godba pripravlja za maj veliko tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za odplačilo dolga na godbenih inštrumentih in za nabavo muzikalij. Maionedeljska godba sodeluje vedno pri vseh narodnih slavno-stih in pri cerkvenih svečanostih, zato upravičeno pričakuje, da bo cenjeno občinstvo šlo nabiralcem dobitkov na roko ter pomagalo do uspeha tomboli z darovanjem lepih dobitkov. — Dramski odsek sokolske čete pripravlja za mesec april zgodovinsko ljudsko igro «Razbojnik Gu-zaj». — Ljudska knjižnica ima na razpolago mnogo zanimivih knjig, ki si jih lahko vsakdo izposodi, ker je knjižnica javna in vsem dostopna. — V soboto 1. aprila ob 20. url bo v Društvenem domu poučno predavanje. Vabljeni vsi!
OSELICA V POLJANSKI DOLINI. Malo je slišati o nas iz našega oseliškega kota v dolini. Kljub vsej stiski se gibljemo in ne obupavamo. Posebno živahni smo v društvenem in gospodarskem oziru. Z državno podporo smo napravili novo pot do stavbišča za novo šolo na Savodnjem in popravili več drugih občinskih potov, ki so bili poprave kaj potrebni. — Na pobudo župana g. Jezerska in šolskega upravitelja na Trbiji g. Krapša se je ustanovilo prostovoljno gasilno društvo na Trbiji. Vse priprave za to je vodil g. Ignacij Tavčar kot predsednik pripravljalnega odbora, kateremu bodi tu izrečena javna zahvala. Na občnem zboru, ki se je vršil 26. marca, je bil
rala, potem jo je lakota prisilila, da jo je morala pojesti.
Dopoldne sije solnce v njeno celico, Solnce, pravo solnce. Še nikdar se ji ni zdelo tako lepo kakor tiste bore pol ure, ko lije svoje žarke v njeno ječo. Potem počasi odide. Čedalje manj žarkov je. Le še debele stene oknic obseva in meče senco križev v oknu na tla.
Opoldne kosilo, ki ji ne tekne. In vselej je še lačna, ko skledo odloži. Potem jih pokliče zvonec, paznica odpre težka vrata. Zbero se na hodniku in gredo za pol ure na dvorišče. Sprehod ob zidu. Druga za drugo gredo, da se z nogami zaletavajo druga v drugo, če stopijo iz koraka. Pusto dvorišče, s kamenjem tlakovano. Nikjer cveta, grma. Nekaj trave sili izza kamenja. Bleda, skoraj brez barve je, kakor vse jetnice.
Okoli in okoli zidovje in s križi zaprta okna. Kadar hodijo po dvorišču, vidijo včasih za njimi moške roke, ki se upirajo ob križe, kakor bi hotele zbrati vso moč in jih raztrgati, da bi se na-Užile solnca, življenja. Toda preslabotne so te roke. Obrazi, ki se stiskajo k mreži, postajajo še bolj otožni.
In potem zagledajo ženske. Ženske! Mesece žde že nekateri v ječi, drugi leta, tretji tedne, dni. In vsi vedo šele zdaj, kaj je življenje, kaj je solnce, prostost. Človek ve, kaj je življenje, prostost, šele, ko ju je izgubil. Ženske! S sklonjenimi glavami hodijo druga za drugo. Kaj je njihov greh? Kakšen je? Kaznjenci ga ne vidijo. Kakor ne vidijo svojega. Samo kamen čutijo, ki jih tišči,
tlači k tlom. Tudi ženske mora, zato sklanjajo glave k tlom, zato je njihov korak težak. In samo ženske vidijo v njih, nič drugega. V njihovo celico jih ni, nikdar jih ne bo. Šele tedaj, ko bodo spet videli nebo v vsej njegovi prostranosti, šele tedaj...
Potem spet zvonec. Zvonec odrešenja in novega trpljenja. Odrešenja, zakaj samo košček svobode, natanko odmerjen košček, boli. Suženj, ki ve, da se do smrti ne bo rešil, trpi manj kakor tisti, ki uživa košček, senco svobode. Kajti v tej senci čuti, kaj je res svoboda. Oni, ki ve, da mu ne bo nikdar dana, v sužnosti otopi. In ta otopelost je rešitev.
In znak novega trpljenja je ta zvonec. Spet bodo zaškripala vrata za hrbtom, spet bo zarožljal ključ in bolne oči se bodo zazrle v mrežo na vratih in se zastrmele v daljave, kjer ni mrež, kjer ni križev.
Kolikrat je vsako popoldne premerila s koraki celico od stene do stene, iz kota v kot. In nikdar ni hotelo biti konca tega izprehajanja; noge so samo hitele po celici, čeprav je hotela volja drugam. Kakor ptice, ki hočejo ven, ven, pod nebo, pa se zaletavajo v kletki od stene do stene.
Strašno brezdelje jo je skoraj ubilo. Ničesar ni imela, kar bi jo le za trenutek pognalo v pozab-ljenje. Ničesar.
Ko je prišla prvi dan, je v kotu predel pajek svojo mrežo. Gledala ga je, opazovala, kako je skrbno predel in predel. Lezel je po steni, po
stropu, proti oknu. Zanj je bilo odprto. Pa je šel ven in se ni več vrnil. Pajčevina je ostala.
Ves dan, vsak dan ji je bilo tesneje pri srcu. Nekje blizu je ura glasno odbijala čas. Poslušala je udarce vsak dan, vsak večer, pozno v noč. In vsako noč delj ni mogla zaspati. Premetavala se je po trdi postelji, dokler ni vsa izmučena za-smrčala.
Včeraj^so ji poslali v ječo zagovornika, ki so ji ga izbrali, ker sama ni imela denarja. Mlad gospod je bil še in na prvi pogled je začutila, da ni slab človek. Povedala mu je svojo zgodbo. Ničesar ni zamolčala. V njegovem pogledu je videla, da ji verjame.
«Vem, da niste kradli*, ji je rekel. «Poznam ljudi. Če bi bil sodnik, ki odgovarja samo svoji vesti, bi vam odprl vrata ječe. Tcda pozabiti ne smete, da govore vse okoliščine proti vam. Najbrž vas obsodijo. Videl sem vse zapisnike. Tudi gospodar je govoril v vašo škodo — po tem, kar ste mi pravkar povedali, se ne čudim. Sodnik mor' gledati samo dejstva..
V zadregi je umolknil.
«Naj me obsodijo*, je vdano rekla. <Po krivici me bodo. Morda se kdaj izkaže resnica.*
♦Resnica se vselej izkaže*, je resno odvrnil odvetnik. <Zmeraj se izkaže, zdaj prej, zdaj pozneje. Obsodili vas bodo*, je ponovil. «No obupajte zato. Ne boste prvi. Toda upanja ne izgubite. Morda...»
Ni ji hotel zbuditi varljivih nad.
(Dalje Drihodniič.l
soglasno izvoljen novi odbor z načelnikom go s podom Antonom Kokaljem. Društvo šteje 43 rednih in 21 podpornih članov. — Da se zavedamo svojih narodnih in državnih dolžnosti, je dokaz, da se snuje strelska družina na Savodnjem. Pripravljalni odbor tega na meji tako važnega društva je pod vodstvom agilnega javnega delavca učitelja g. Ivana Štefeta na Savodnju. — Zadnjič tako tragično preminili, obče priljubljeni kaplar je imel pravoslavni pogreb, katerega je opravil pravoslavni župnik iz Ljubljane. Bil je to prvi pravoslavni pogreb pri nas Udeležilo se ga je mnogo domačinov. Pokojnik je imel za ženo tukajšnjo domačinko in zapušča dva sinčka, ki sta pa z materjo vred pravoslavnega veroizpoveda-nja. — Punktacije nasprotnikov so tu obče obsojali. Prav tako škofovsko pastirsko pismo proti Sokolstvu.
SV. DUH NA STARI GORI. Naša sokolska četa je priredila 19. t. m. akademijo, na kateri so nastopili člani, članice in deca s prostimi vajami in člani z vajami na orodju. Mešani pevski zbor, ki ga je vadila učiteljica s. Štubljeva, je zelo lepo zapel dve pesmi. Zal, je pri generalni vaji na prejšnji večer s. Štubljeva tako obolela, da so jo morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Hudobni ljudje so to priliko porabili, da so hujskali proti prireditvi. Kljub temu je bil obisk povoljen. Vse točke obširnega programa so bile zelo dobro izvedene. Želimo, da se naša sokolska četa razvija, rase in širi naprej v Tyrševem smislu.
ŠMARCA PRI KAMNIKU. (S m r t n a k o s a.) Nedavno je umrl zvesti naročnik in čitateij ♦Domovine* g. Janez Jerman, kovaški mojster v Smarci pri Kamniku, oče trgovca Etbina Jermana. Pokojnik, ki je bil splošno priljubljen mož, je vsako ♦Domovino* prečital od začetka do kraja. Bodi mu ohranjen blag spomin!
TRBOVLJE. Prejšnjo nedeljo je imelo gasilno društvo za Trbovlje trg v osnovni šoli redni občni zbor, ki je bil polnoštevilno obiskan. Častni načelnik in župan g. Vodušek, ki je vodil zborovanje, je z lepim govorom izpodbujal članstvo k delu. Po poročilih tajnika in blagajnikov je.bila zaobljuba tistih članov, ki so prestali preizkusno dobo. Iz poročil je razvidno, da šteje društvo 65 rednih članov, 107 podpornikov in 6 častnih članov. Društvo se že zdaj pripravlja na 501etnico. Pred zaključkom občnega zbora je g. Hlastan, poveljnik društva, v lepih besedah čestital društvenemu in župnemu načelniku g. Francetu Gučku
k 251etnici, odkar se udejstvuje v gasilstvu, in mu izročil krasen bronasti kip, predstavljajoč gasilca s povzdignjenim praporom. Društveni zbor mu je že na večer poprej zapel in tudi na dan proslave. Ginjen se je zahvaljeval načelnik za izkazano pozornost in obljubil, da bo tudi v bodoče deloval z vnemo za napredek gasilstva. Želimo našemu Francetu, da bi mu bilo usojeno še več jubilejev 1
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na sejmu v Kranju so bile za kilogram žive teže nastopne cene: volom 4, 3-50 in 3 Din, kravam 2-50, 2 in 1-50 Din, telicam 4 in 3 Din, bikom 2-50 Din, teletom 5, 6 in 7 Din, pita-nim svinjam 6, 7 in 9 Din; prascem za rejo 300 dinarjev par. — Na zagrebškem sejmu so se za kilogram žive teže trgovali: biki po 3 do 3-40, krave za klanje po 2-50 do 3, krave za klobasarje po 2 do 2-20, junice za klanje po 3-50 do 3-75, voli I. po 4-50 do 4-75, II. po 3-70 do 4, pitane svinje po 9 do 9-50, nepitane po 7-50 do 8-25, konji za klanje po 1-25 do 1-50, teleta po 4-50 do 5 Din. Za kilogram mrtve teže so se trgovale sremske zaklane svinje po 12 do 12-50 in zaklana teleta po 7 do 8 Din.
VINO. Skrajno nepovoljni denarni trg vpliva še vedno na razvoj raznih blagovnih tržišč, med temi še posebno na vinsko kupčijo, ki jo kvari razen denarnega pomanjkanja še sedanje neugodno vreme. Ponudbe so velike, poraba pa majhna. Cene v dravski banovini so vedno pri-lično enake, namreč od 2-50 do 3 Din za srednja bela in rdeča namizna vina in od 3 do 3-50 Din za boljša in 3-50 do 4-50 Din za finejša kvalitetna vina.
HMELJ. Za starejše letnike v Savinjski dolini je nekaj zanimanja iz tujine. Povpraševanje za bodoči letnik je manjše ob neizpremenjenihcenah. — V Češkoslovaški se plačuje srednjevrstno blago po 30 do 39 Din za kilogram. Prišlo je do nekaj zaključkov, najbrž za ameriški račun. Zateški hmelj (1.1932.) notira čvrsto 23 do 41 Din za kilogram. — V Nemčiji so bile pri čvrstejši tendenci v zadnjem času prodane znatnejše količine sred-
evate
\
d p t **
s
vot^U^fVff
dtug^ 3 vttsttf*
po^ai° na.*-	4
v

teaistt*
09\a» »V ll&l}
< V i. 19»-
od *
njega in boljšega hallertauskega hmelja po 59 do 61 Din za kilogram. — V Franciji je mirno in so cene neizpremenjene. — V Ameriki je kljub poslavljajoči se prohibiciji položaj na hmeljskem tržišču miren in kaže le malo prometa. Lanski letnik notira 29 do 41 Din za kilogram.
KRMA. Na zagrebškem sejmu so bile cene krmi: detelji 60 do 75, otavi 55 do 65, senu 50 do 65, slami za krmo 45 do 50 Din za 100 kg.
Soteščan:	9
MejniK
(Povest.)
♦Oče, po nepotrebnem nisem ničesar zapravil.. .*
♦Kar sem ti. dal, je bilo zato, da boš duhovnik. Pa si se izneveril svojemu poklicu. Za višje šole nimam denarja.*
Sin mu ja izkusal dopovedati: «Do stanu, v katerega me silite, nimam veselja. Zakaj me pehate v nesrečo? Takega bremena bi ne mogel nositi...»
Oče je pričel divjati: ♦Nimaš veselja, praviš... V nesrečo te peham ... Breme ti nalagam ... Iz-prijenec! Doma te nismo tako učili!*
«Slaba druščina je to storila*, je izpopolnila mati. ♦Klemencu se moramo zahvaliti... Ujeli so ga v svoje mreže.. .*
♦Tista pokvarjena deklina ga ima na vesti... Iz srca mu je iztrgala poklic, kakor iztrga jastreb drobovino svoji žrtvi. Mi smo plačevali, a ona naj uživa sadove.* Očetu je zasukalo oči, ko je izrekel svojo sodbo.
Ivan se ni zagovarjal. Dokler so trde besede padate samo na njegovo dušo, tako dolgo ga niso ranile. Ko pa so puščice švignile proti njej, ki ni ničesar zagrešila, tedaj ga je zabolelo. Ljubezen mu je velela, naj jo brani pred napadi.
♦Francka ni kriva*, je dejal očetu. ♦Nič mi ne brani, naj ne vstopim v semenišče. Sam sem se odločil.*
«Kdaj? Ali nocoj pod njenim oknom?* Oče mu ni hotel verjeti.
♦Ta sklep zori že leta m leta. Ako mislite, da me zapeljuje Francka, ji delate krivico.*
Tedaj se je oglasila mati: ♦Deklina je norela za tabo že pred pravdo. Sama sem to opazila.*
«Pa me nisi opozorila!* se je Lipnik hudoval na ženo. «Stopil bi ji bil na glavo kakor kači.*
Žena se je opravičevala, kakor je vedela in znala. Mož ji je ovrgel vsako besedo. Tako sta si izpraševala vest in očitala, kdo je več zagrešil.
Ivan je porabil priliko. Izmuznil se je iz sobe in šel počivat.
Mož bi jo bil ubral za njim, a ona mu je branila: ♦Matevž, pusti ga; bomo pa drugič nadaljevali.*
Dolgo časa je hodil po sobi ter se grabil za glavo. Od žalosti in jeze ni mogel govoriti.
V Lipnici se je zasvetila nova misel. Skočila je s peči in začela brskati po omari. Našla je svinčnik in kos papirja.
«Kaj bo pa zdaj?* jo je vprašal Lipnik. «Deklini bom pisala... Tisto, kar je med njima, bom razbila kakor črepinjo... Lep pozdrav ji bom poslala...»
«Le daj jo, zapeljivko! Povej ji, koliko hudega nam je storila! Le pripravi naj se za pekel, kjer vozijo vragi po takih dušah...?
Njena okorna roka je vse to zapisala. Potem se je zamislila, kako bi jo še bolj ogrdila. Mož ji je pomagal:
«Zapiši, da ga ne bo nikdar dobila... Rajši ga stolčem kakor suho hruško...»
Cila je še dostavila: «V svili ne boš nikdar hodila zraven njega ... Izpraskala ti bom oči, ako ne poprej, pa prav gotovo pred poroko... Vredna nisi nobenega imena... Pusti ga v miru, da ne umažeš ugleda naše hiše.*
Oba skupaj sta dodala še nekaj psovk in listič je bil popisan. Žena ga je zalepila in shranila. Ivan je poslušal zunaj pri vratih.
Matevž je dvignil zagrinjalo in pogledal skozi okno. Zunaj se je že jutrilo. Nad gorami se je bočila prva zarja.
V sobi mu je bilo tesno in zadehlo. Šel je ven v prirodo, da se nasrka čistega zraka. Pripraviti se je moral za nadaljevanje večera
Ženi je omenil: «Z Ivanom bova še orala. Fant še ne ve, kako ga bom premikastil!*
♦Zlepa boš več opravil ko zgrda*, ga je učila. Nikar ga ne pretepaj! Povej mu kaj takega, da ga bo omečilo. Lepa beseda najde lepo mesto.*
Mož ni poslušal njenega modrovanja. Zavrnil jo je s starim pregovorom: «Šiba poje novo mašo.*
Lipnik je bil strašen, kadar se je raztogotil. Vpil je in zmerjal, pa tudi udaril. Pri tem ni gledal, kam pade.
To je vedela mati, zato se je zjutraj naglo odstranila. Sina je pomilovala, češ, da ga je pohuj-šala deklina. Zato bi ne mogla gledati, da bi ga oče pretepal. Ako bi ga branila, bi kričal, zakaj n daje potuho. Rajša se je izognila.
Kmalu po zajtrku je oče zaklenil vežo. S trdimi koraki je stopil k Ivanu v sobo. Našel ga je od uisauiu.
JAJCA. Na ljubljanskem trgu so po 50 par, medtem ko so lani bila jajca v tem času po 75 par do 1 dinarja za kos.
JABOLKA. Na ljubljanske-n trgu prodajajo jabolka po 3 do 5 Din za kilogram.
KROMPIR. Semenski krompir se trguje v Ljubljani po 60 do 70 par za kilogram na debelo, a prodajalci ga po teh cenah ne oddajajo radi.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah; 1 dolar za okrog 58 Din;
v d e v i z a h : 1 holandski goldinar za 23-20 do 23-32 Din; 100 avstrijskih šilingov za 855 do 865 Din; 100 nemških mark za 1368-47 do 1379-27 Din; 100 italijanskih lir za 294-46 do 296-56 Din;
1 ameriški dolar za 57-22 do 57-50 Din; 100 češkoslovaških kron za 170-67 do 171-53 Din;
Vojna škoda se je trgovala po 183 do 184 Din, investicijsko posojilo pa po 43 Din.
Sejmi
а.	aprila: Sevnica, Vinica, Zdenska vas, Loče, Dolsko, Sv. Križ (srez Ljutomer), St. Ilj pri Velenju, Čakovec.
4. aprila: Javorje.
б.	aprila: Turnišče, Zagorje.
7.	aprila: Braslovče, Št. Gothart pri Trojanah, Cerklje, Brusnik, Ormož, Spodnje Gorje.
8.	aprila: Št. Lenart nad Laškim.
Kratke vesti
— Sosvet Mestne hranilnice ljubljanske. Ban
dravske banovine dr. Drago Marušič je postavil z odlokom z dne 28. februarja za gerenta Mestni hranilnici ljubljanski senatorja g. Ivana Hribarja in imenoval z odlokom z dne 17. t. m. v ožji sosvet gg.: trgovca in posestnika Josipa Olupa, upokojenega profesorja dr. Pavla Pestotnika, lekarnarja in posestnika Riharda Sušnika, podjetnika in posestnika Josipa Turka, trgovca in posestnika Miroslava Urbasa. Raz°n tega je g. ban imenoval tudi širši sosvet, v katerem so poleg navedenih še gg.: ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec, posestnik Ivan Dachs, upokojeni uradnik
in posestnik Ivan Frelih, upokojeni profesor Ev-gen Jarc, odvetnik dr. Rudolf Krivic, trgovec in posestnik Evgen Lovšin, upokojeni veliki župan dr. Miroslav Lukan, trgovec in posestnik Fran Medic, trgovski poslovodja Zane Miklavc, upokojeni gimnazijski ravnatelj dr. Josip Pipenbacher, predsednik apelacijskega sodišča v pokoju doktor Anton Rogina, trgovec in posestnik Viktor Rohrmann, trgovec in posestnik Albin Smerkolj, trgovec in posestnik Josip Verlič, trgovec in posestnik Stane Vidmar, hotelir in posestnik Pero Šterk, vsi v Ljubljani.
== Znižanje cen sladkorju v savski banovini. Društvo trgovcev z živili in z mešanim blagom za savsko banovino v Zagrebu je objavilo, da se je začel v tamošnjih trgovinah prodajati sladkor po naslednjih cenah: sladkor v kockah, prahu in glavah po 15 in kristalni sladkor po 13-25 Din za kilogram.
= Hmeljarski zbor v Žalcu. V nedeljo se je vršil občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu. Ker je predsednik g. Roblek še vedno bolan, je vodil zbor podpredsednik g. Alojzij Mihelčič. Nato je podal društveni tajnik g. Pe-trič^'- obširno poročilo, iz katerega posnemamo, da šteje društvo 644 članov, včlanjenih v enajstih podružnicah, poleg tega pa tudi 61 posameznih članov. G. Petriček je podal tudi blagajniško poročilo. Društvo je imelo lani 12.833 Din prometa. Ves denar je porabljen in društvo je danes brez vsake pare. Po teh poročilih se je razpravljalo o članarini in je bilo sklenjeno, da ostane na stari višini, pač pa se bo pobirala za legitimacije za polovično vožnjo obiralcem posebna pristojbina. Pri volitvah sta bili predloženi dve listi in se je izkušal doseči sporazum. Ker so pa odposlanci posameznih podružnic listo tako zvane izven-žalske skupine odklonili, ni prišlo do sporazuma in se je vršilo bojno glasovanje,. Zmagala je žalska lista, ki je dobila 34, druga pa 27 glasov. V odbor so bili izvoljeni: Fran Roblek, Anton Petriček, Andrej Antloga, Rudolf Janič, inž. Hans Jeschounigg, Anton Kopriva. Rudolf Lorber, Robert Senica, Anton Steiner (žalska skupina), Nikolaj Kočevar (Gomilsko), Jernej Razboršek, Josip Kožuh (Višnja vas), dr. Rudolf Mikuž (Voj-nik), Vinko Stopar (Velenje), Jože Šketa (Braslovče), Martin Ocvirk (Št. Jurij ob Taboru), Franc Schwentner (Vransko) in za namestnike: Rudolf Plavšak. Martin Jošt, Blaž Brinovc, Fran Vrečar in Anton Prekoršek. K besedi se je ogla-
sil tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, ki je poudarjal, da' se je rad odzval vabilu Hmeljarskega društva, čeprav sam ni hmeljar. Obžaloval je, da se je tako po nepotrebnem tratil dragoceni čas. Živimo v resnih časih in žalostno je, da se izgubljamo v nestvarnostih. Obljubil je, da bo kakor doslej tudi v bodoče nastopal za koristi našega hmeljarstva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Franc Roblek.
DOMAČE NOVOSTI
*	Banovinski proračuni pred ministrskim svetom. Te dni se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o banovinskih proračunih. Ministrski svet je po poročilu finančnega ministra odobril vse proračune razen vardarske banovine, o katerem se bo vršila še ena razprava. Spričo splošnega gospodarskega položaja in v skladu z načelom štednje v vsem javnem gospodarstvu je ministrski svet vse banovinske proračune znižal. Samo proračun moravske banovine je bil potrjen v predloženem znesku. Kar se tiče proračuna dravske banovine, so bila izvršena le nekatera manjša znižanja po predlogu, kakor ga je osvojil banovinski svet. Odobren je tudi bed-nostni sklad, vendar pa ne v oni višini, kakor je bil predlagan. Od sklenjenih novih banovinskih davščin ni bila odobrena predlagana točarina. Posamezne postavke finančni minister še proučuje, vendar pa so v glavnem težkoče že odstra« njene in bo tudi ta proračun v najkrajšem času odobren.
*	Sokolski zlet v Ljubljani. Te dni se je vršila v Narodnem domu v Ljubljani izredna seja zlet-nega odbora, na kateri so bile z največjim veseljem sprejete vesti, da so vse prošnje, ki se tičejo sokolskega zleta v Ljubljani, od pristojnih ministrstev ugodno rešene, tako v pogledu denarne podpore, dobave brezplačnega lesa za zgradbo tribun in voznih olajšav za telovadeče članstvo in ostale posetnike zleta. Obširno poročilo prvega podslaroste SKJ br. Gangla, ki se je povrnil iz Beograda, je bilo z odobravanjem spejeto, zlasti poročilo, da vlada za zlet veliko zanimanje po vsej državi, tako tudi v južnih krajih naše države, odkoder bo ogromna udeležba Sokolstva. Tudi v bratskih slovanskih državah vlada za zlet že sedaj veliko zanimanje, tako da bo letošnji zlet
cKomu pišeš?* je hotel izvedeti. <-Prijatelju>, je povedal resnico. <Pokaži!* Oče je prečital pismo do poslednje vrstice. Ko ga je odložil, je vprašal očitajoče: «Ali mu pišeš, v kakšne zmešnjave si zabredel?* «Tudi to sem mu omenil.* «Torej se ponašaš s svojo trmo? To si se naučil v šolah, za katere sem izdal toliko denarja! Kdaj mi boš povrnil?*
«Kadar bom kaj zaslužil.* ,«Vraga boš zaslužil!* je pogrelo starca. «Rad sem ti dajal v nad i, da boš duhovnik. Zdaj pa mi kažeš rogove .. .*
«Oče, ne morem. Nisem se rodil za poklic, katerega ste mi vi izbrali.*
•rNočeš, ker poslušaš zapeljivko... Ona ti je več kakor jaz, tvoj oče... Nastavila je zanko in ujela neizkušenega mladiča ... Zdaj se nam roga potuhnjena hinavka .. .*
«Oee!» Sinu je uhajalo na jok. <Ni res, kar trdite. Francka ni kriva; nikar je ne sramotite.* «Tiho!* mu je zapovedal. «Ali veš, čigav denar si trošil vseh osem let? In koga si naposled prevaral?*	,
«Oče, nisem vas slepil z namenom... Grešil sem le, ker sem tako dolgo odlašal... Več kot tri leta sem vam prikrival.. .*
^Takrat bi mi bil povedal. Zakaj si se mi lagal in hlinil?*
«Vedel sem, da vam ne bo prijetno...* «.Tako mi napravljaš veselje. Ti in ona, ki ni frediia^ da jo imenujem. — Zastrupila te je z naj-
hujšim strupom*, je govoril s hripavim glasom. <-Pred menoj si izgubljenec in pred Bogom mrlič.»
Ivan se je naslonil na mizo in zakril obraz z rokami. Starca je dražilo, ker mu ni odgovoril.
«Izjokal bi vse solze*, je sikal in pihal okrog sebe. «Škripal bi z zobmi ter si populil vse lase na glavi.*
«Oče, vse to bi vam prav nič ne pomagalo .. .*
«Kdo je rekel?* Lipnik je odpel svoj pas ter ga prijel na sredini. Iz roke. sta mu visela oba konca kot dva široka biča.
Sin je upoemil hrbet ter se zvtl pod sikajočim udarcem.
«Cigava beseda bo obveljala?* ga je vprašal, ko je ponovno zamahnil. «I<do sem jaz proti tebi?*
«Oee*, se je izvilo sinu iz prsi.
«In kaj veleva četrta božja" zapoved ?»
«Spoštuj očeta in mater.* — Sin je odgovoril kot otrok, ki poseča ljudsko šolo.
«Ali izvršuješ to zapoved?.*
Ivan je vdano prikimal.
«Lažeš! Znano ti je, kaj hočem od tebe. Moja želja je, da postaneš duhovnik. Ti pa se mi upiraš... Pahni od sebe vlačugo in pojdi v semenišče!*
Mladenič je povesil glavo. Nad njim je visel bič iz očetove roke.
Oče je grmel: cGovori tako, kot se spodobi. Ali pa nisi več moj sin ter se mi takoj poberi, kamor hočeš!*
Sin mu je odgovoril: «Tega, kar vi zahtevate, niti Bog ne zahteva od mene.*
«Jaz sem na zemlji njegov namestnik. Ali boš izvolil poklic, kateremu si namenjen?*
«Ne morem, oče.*
«Dovolj! Odslej bova drugače govorila. Poklekni!* Pokazal mu je na tla pred svoje noge.
Fant se je obotavljal. Oče pa ga je zgrabil za vrat ter ga potlačil predse. Glavo mu je stisnil med koleni. Nato ga je vprašal slovesno: <Ali boš duhovnik ali baraba?*
Fant se mu je hotel izviti, toda bil je prešibek. Glava mu je bila med očetovimi koleni kot v vijaku. Oče ga je še razen tega držal za hlačni rob, z desnico pa mlatil po njegovem hrbtu.
Mladi mučenik je prenašal udarce z nadčloveško potrpežljivostjo. Le komaj slišno je včasih zastokal ter se potipal tam, kjer ga je zabolelo.
Lipnik se je naposled utrudil. Ustavil je bič in odnehal s koleni. Ivan je klečal pred njim kot največji grešnik.
«Poglej me v oči*, je zahteval oče po kratkem odmoru. Sin si je obrisal solze	;
<Ne zahtevam od tebe drugega kakor poslednjo besedo. Reci, ali boš zavrgel mene ali Kle-menko. Sicer nisem več tvoj oee.j	.
Sin je pričel jokati. Njegova odpornost se je lomila. «Oče, vas ne bom nikoli zavrgel!* mu je privrelo iz globine otroške duše. «Očeta imam samo enega ter mi ga nihče na svetu ne more nadomestiti.*	1
(Dalje prihodnjič.)
.■Mirna prekosil I. jugoslovanski vsesokolski . : v Ljubljani leta 1922.
*	Dve vr>ti srebrnikov po 50 Din. Ker so se-srebrni novci po 50 Din kovali v dveh kovnicah, in sicer v angleški državni kovnici v Londonu in
j v kovnici v Beogradu, je beograjska kovnica, da i se takoj vidi, kje je bil kateri srebrnik izdelan, dala izdelati na novcu pod sliko Nj. Vel. kralja z majhnimi črkami: cKcvnica, a. d.j> Tega napisa srebrniki, ki so izdelani v londonski kovnici, nimajo. Srebrniki po 50 Din so torei nravi ne glede na to, ali imajo podpis ali ne.
*	Šahovski mojster Bogoljubov v Ljubljani. .V petek zvečer se je pripeljal v Ljubljano šahovski velemojster Bogoljubov, ki je zvečer nastopil v kavarni iEvropi) proti 39 igračem, med katerimi je bila tudi ena dama. Simultanka je trajala do pol 1. zjutraj. Izid je bil naslednji: Bogoljubov je dobil 25 partij, izgubil jih je 8, remis jih je ostalo 6. Zmagali so dr. Niko Sever, Alojzij Ber-nik, Franc Rabuze, Ignacij Kranjec, Jože Kovačič, ga. Zdenka Peganova, Julij Erker in Milan Ski-lek, remis so pa dosegli: Miloš Vojvodič, Jože Podobnik, Jože Šiška, Janko Arnšek, Zdravko
' Ocvirk in dr. Tone Bajec. Drugi dan je Bogoljubov igral brzi turnir proti izbranim ljubljanskim tahistom. Izid je bil: Bogoljubov 10 točk, Furlani 9 točk, Longer 8 točk, Vidmar ml. 7-5, Cibic 7, Šorli 6-5, Iskra 6, Kremžar 5, Kumelj 3, Lokov-šek 2, Rupnik in Verbič vsak po 1 točko. V popoldanskem odmoru in zvečer sta odigrala Bogoljubov in dr. Vidmar 18 partij. Opoldne je Vidmar zmagal trikrat, Bogoljubov enkrat, štiri partije so pa ostale remis. Zvečer je Bogoljubov ?magal petkrat, trikrat pa izgubil, dve sta bili Vemis. Končni izid je bil 6 (2) : 6 (2). Bogoljubov 'se je odpeljal iz Ljubljane v Zagreb.
*	Zbor konjerejcev v Ljutomeru. Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru, ki ima za ohranitev dirkalnega športa in konjereje na Murskem polju velike zasluge, je zborovalo 19. t. m. v Vregovi 'gostilni v Ljutomeru. Iz poročil društvenih funkcionarjev je bilo razvidno, da je društvo priredilo v minulem letu dve lepo uspeli dirki, za kateri je bilo skupno prijavljenih 42 konj. Nagrad je bilo razdeljenih skupno za 16.350 Din. Premoženjsko stanje je manj ugodno ko prejšnja leta, ker so se zmanjšale podpore. Prejemkov je bilo 38.217 Din, Izdatkov 27.395 Din. Predsednik g. Škof se je eahvalil vsem, ki so lani pri dirkah sodelovali, ln pozval konjerejce, naj vztrajajo kljub gospodarski stiski pri delu za *.nano muropoljsko konjerejo in naj se tudi letos udeležijo dirk z dobro izvežbanimi konji. Zborovalci so vzeli vsa poročila z odobravanjem na znanje. Splošna je bila tožba, da je skočniua za žrebce previsoka; zato jo bo treba primerno znižati. Društvo se bo obrnilo na ministrstvo za kmetijstvo, da izplača te dovoljene podpore in kupi za Mursko polje res prvovrstnega žrebca ameriške pasme. Sprejete so bile resolucije, ki zahtevajo enako državno podporo za nakup žrebcev, kakor jo je dobilo Dunav-6ko kolo jahačev, dalje ustanovitev posebnega referata za konjerejo pri banski upravi, ukinjenje licenc za zasebne žrebce v ljutomerskem štezu, odpravo skočnine sploh, dodelitev večjih sredstev Konjerejskemu društvu, izgraditev dirkališča v Zaki na Bledu in drugo. Pomladna dirka kola se bo vršila 25. maja; ako se ne bo jugoslovenski derby vršil v Ljubljani, je kolo mnenja, naj bi se Vršil v Ljutomeru. Nato je zbor sklenil, naj se na dirkališču na Oeiu odpravita preostra ovinka. Nekateri dirkači so se pritoževali, da vozijo na nekaterih dirkah vozači s konji brez listin, kar se naj prepove. Naposled je bil storjen sklep, da priredi kolo na jesen tombolo v podporo konjereje in da se članarina zniža na 10 Din letno.
*	Vreme v marcu. Lanski marec je bil zelo vihrav in je padlo ponekod nriogo snega. Nasprotno je letošnji sušeč doslej v tem pogledu drsti skromnejši. Mraz je občutljiv zara M vetrov. Burja je dosegla zadnje dneve hitrost 50 do 60 km, na Krasu je pa bila seveda še hujša. V Mariboru in Zagrebu je te dni zjutraj snežilo. Prav tako po Dolenjskem. Jutrnji dolenjec je privwit v Ljub-'>'ano z zasneženimi strehami.
Lepi beli zobje
Ne bi rad zaostal poročati Vam svoje največje priznanje in popolno zadovoljstvo o Cblorodont zobni pasti. Več let že uporabljam "Cblorodont" in ljudje me zavidajo radi mojihlepib zob,katere sem dosegel le z dnevno uporabo Vaše Cblorodont zobne paste. S. Pavletič, M.... Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-, ter zaviačajte vsak nadomestek.
*	Časten jubilej. Narodna čitalnica v Kranju bo praznovala letos sedemdesetletnico svojega obstoja. Ta izreden jubilej bo društvo proslavilo 1. in 2. julija na slovesen način. Narodna čitalnica naproša domača in okoliška društva, da upoštevajo gornja dva dnev
*	Tako plačuje tujina žulje... Mariborska obmejna policija je te dni prevzela od avstrijskih oblastev 55letnega rudarja Ivana Korošca, ki je doma iz Velikih Dolenčev v Prekmurju, in njegovo ženo Marijo, ki sta prispela po odgonu v domovino. Zgodba, ki jo je povedal naš izgnani rudar o svoji usodi, je res žalostna. Korošec je delal v rudnikih v Hambornu na Westfalskem nepretrgano polnih 24 let. Ko mu je tujina izpila kri, je bil 7. t. m. nepričakovano poklican z ženo vred na policijo, kjer mu je bilo sporočeno, da bo kakor mnogi drugi izgnan iz Nemčije. Ni se smel niti preobleči ali si pripraviti popotnico, temveč je moral izročiti ključ svojega ^tanovanjai policji, ki ga je poslala z ženo vred brez vsakih sredstev po odgonu v Avstrijo, ta pa v Jugoslavijo. Potovanje je bilo neznansko dolgo in polno nevšečnosti, če pomislimo, da so ju prekladali iz kraja v kraj polnih 14 dni. Kaj bo z njunim skromnim imetjem v stanovanju v Hambornu, ne vesta. Prav tako pa nimata tudi nobenega glasu o svojih dveh sinovih, 221etnemu Ivanu, ki je mornar, in 241etnemu Štefanu, ki si je tudi služil skromni kruh kot rudar globoko pod trdo nemško zemljo. Naša oblastva so skrajno nepravični primer, ki pa je potrjen s samimi uradnimi potrdili nemških in avstrijskih oblastev, sporočila pristojnim ministrstvom. Pri nas pa si tujci dan za dnem nemoteno polnjo žepe in vozijo mastne zaslužke v ono tujino, ki nam nasilno vrača izmozgane siromake.
*	Ne kurite blizu gozdov! Ker se pomladi in poleti vedno pojavljajo gozdni požari, opozarjamo vsakogar, da se v smislu člena 40. gozdnega zakona ne sme kuriti blizu gozdov in v gozdih brez najstrožjega nadzorstva. Prepovedano je tudi nepotrebno požiganje pašnikom, kar večkrat povzroči požare v sosednih gozdih. Prav tako je nedopustno v gozdih in na pašnikih odmetavati ne-ugašene vžigalice in ostanke cigaret. Kdor bi na katerikoli način iz nemarnosti ali pa neprevidnosti povzročil gozdni požar, ali se ne bi ravnal po predpisih tega razglasa, bo moral povrniti vso nastalo škodo in se bo proti njemu kazensko postopalo. Starši so odgovorni za škodo, ki bi jo napravili njihovi otroci zaradi nezadostnega nadzorstva. Vsakdo, ki zapazi ogenj v gozdu ali njegovi bližini, ga mora, ako le mogoče, pogasiti, sicer pa takoj to naznaniti bližnjim prebivalcem, da se obvestita župan občine in lastnik gozda. Zupan mora nemudno pozvati občinarje, da gredo takoj gasit. Kdor bi se brez tehtnega vzroka ne odzval pozivu, zapade postavni kazni.
*	Smrt Petrove mame. Te dni je nenadno umrla v Kamniku gospa Doroteja Ž e r o v n i -k o v a, priljubljena Petrova mama, gostilničarka na Glavnem trgu. Ko je 4. februarja praznovala 801etnico, si pač nihče ne bi mislil, da bomo morali tako kmalu poročati o njeni smrti. Pokoj njeni duši, preostalim naše sožalje!
*	Očarljiv nasmeh je mogoč le pri lepih belih zobeh in to zopet samo spričo uporabe Chlorodont zobne paste. Tuba Din 8—.
*	Deklica je zgorela. Blizu Čakovca se je pripetila huda nesreča. Otroci so zakurili na travniku ogenj in začeli skakati čezenj. Naenkrat je pa porinil neki deček triletno Matildo Tkalčičevo v ogenj tako, da se ji je vnela obleka. Otroci so zbežali v vas po pomoč, ta čas je pa dobil otro-čiček tako hude opekline, da je v bolnici kmalu umrl.
*	Dolgo pogrešan oče. Nedavno je bilo najdeno truplo utopljenca v bližini Krškega. Iz opisa neznanega mrliča so spoznali Mlakarjevi v Litiji, da je najdenec njihov oče. Ze pred pustom je izginil nenadno zdoma predilničar Franc Mlakar, star 57 let. Bil je zelo vesten delavec. Na neki poroki, ki se je je udeležil tudi Mlakar, pa je prišlo do nesoglasja. Oče France se je čutil užaljenega in je gostijo zapustil. Naslednje jutro je odšel zdoma, vendar ne na delo, kakor so menili domači. V dobri veri, da se je napotil le za kak dan k svojim sorodnikom na Sv. Goro, so ga šli domači čez nekaj dni iskat. Pri svetogorskih znancih pa se pogrešanec sploh ni zglasil. Mlakarjevi so sporočili vest, da je oče izginil, litijskim orožnikom, ki so pričeli iskati sled za pogrešancem. V bližini Ponovič so našli sledove Mlakarjevih stopinj v svežem snegu. Nato so preiskali vodno strugo do Zagorja, a zaman. Po žalostnem dogodku so minili tedni in je zdaj prišla iz Krškega žalostna vest o najdbi Mlakarju podobnega trupla. Žalostna usoda priljubljenega moža je vzbudila v Litiji splošno sočutje.
*	Dva požara v Julijski Krajini. V tovarni za lesne izdelke v Št. Petru na Krasu, ki je last dveh italijanskih podjetnikov, je nastal velik požar. Zaradi nočnega vetra se je ogenj naglo razširil in kljub prizadevanju gasilcev, vojakov in drugih ljudi uničil vso tovarno. Požar je razdejal vse stroje, glavno tovarniško poslopje in tudi večjo količino izdelkov. Mnogo delavcev je zaradi požara izgubilo delo. — V Idriji ob Bači je nastal v hiši 501etnega Josipa Kovačiča požar. Kakor vse kaže, so se vnele saje v dimniku in se je potem ogenj razširil na vso hišo, ki jo je uničil do tal. Pogorel je tudi senik, v katerem je imel Kovačič shranjenega precej sena. Rešili so le nekaj hišne oprave in živino.
*	Smrtno se je ponesrečil na Jelovci posestnik Jožef Zupan, po domače Beznik,.iz Gorjuš. Pri prevažanju lesa je padel tako nesrečno pod voz, da je na mestu izdihnil. Značilno je, da je tudi njegov oče umrl na isti način. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Blag mu spomin!
*	Smrtna nesreča s petrolejko. V Stiski vasi pri Cerkljah se je pripetila smrtna nesreča, ki jo je zakrivilo neprevidno ravnanje s petrolejsko svetilko. Okrog 20. so bili otroci posestnika Janeza Zeleznikarja sami v izbi. Igrali so se na peči. Med njimi je sedelo tudi najmanjše dete, 14mesečna Marija. Oče je bil takrat v hlevu pri živini, mati Angela pa je pripravljala večerjo v kuhinji. Mala Marija se je igrala s cunjami. Mati jim je malo prej prižgala na klopi petrolejko, ki pa jo je najstarejši sinček, 81etni France, prenesel s klopi na peč. Nesreča je hotela, da je Marija zavihtela kos obleke in pri tem prevrnila luč. Svetilka je padla, petrolej se je izlil po otroku in se vnel. Deklica je dobila hude opekline po vsej glavi, prsih in rekah. Francek je začel klicati na pomoč mater. Klical je tako močno, da ga je slišal tudi oče v hlev. Oba sta istočasno prihitela v sobo in zagledala dete v ognju. Oče je brž zagrabil gorečega otroka, ki ga ni mogel sicer rešiti, preprečil pa je, da bi se mogel ogenj razširiti po vsej izbi. Mala nesrečna Marija je šele čez dve in pol ure okrog pol 23. umrla v strašnih bolečinah. Ta smrtna nesreča je resen opomin staršem, naj ne puščajo otrok samih, zlasti pa naj spravijo gorljive ali ostre predmete na tako mesto, da jih otroci ne dosežejo.
*	Velik požar v Prepolah. S prihodom pomladi so se že spet pojavili številni požari na deželi, katerih vzroki ostanejo po navadi nepojasnjeni. Tako je nastal požar pri posestniku Jakobu Rojcu na stanovanjskem poslopju, katero mu je uničil s hlevom vred. Baje je vihar zanesel iskro v slamnato streho. Ze naslednjo noč pa je začelo goreti pri posestnikih Rozmanu, Draškoviču in Saga-dinu. Ker stojijo hiša sredi vasi, je bila nevarnost za sosede zelo velika. S požrtvovalnostjo gasilcev in vaščanov se je le posrečilo ogenj pogasiti. Vzrok požara še ni ugotovljen.
*	Smrtna nesreča pri Celju. V petek se je vračal 591etni posestnik Ivan Resnik z vozom, s katerim je bil peljal bičevnike v tovarno bičev-
nikov v Pečovniku pri ('■ ju, domov na Bukov žlak. Ko je privozil sedei i.a vozu do gospodarskega poslopja pod Bežigi i >om, sta konja zavila na rob ceste. Resnik ju je i/i.ušal spraviti na levo stran, a mu ni uspelo. V /. je zdrknil s ceste in se zvrnil štiri do pet metrov globoko. Resnik je odletel z voza in padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, je bil že mrtev.
*	Dve žrtvi iantovskega pretepa. V nedeljo 19 t. m. so se stepli fantje v Dobju pri Planini. Zabliskali so se noži in na bojišču sta obležala 251etni rudar Jožef Lokovšek in 241etni čevljarski pomočnik Alojzij Zavski. Lokovšek je dobil več vbodov po telesu, Zavski pa na glavi in po drugih delih telesa. Oba ranjenca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
*	Vse pride na dan. Vlom v blagajno Gospodarske zveze na Dunajski cesti v Ljubljani, ki je bil izvršen nekaj dni pred božičem je povzročil takrat veliko senzacijo. Vlomilci, ki so blagajno navrtali, so odnesli okrog 400 dolarjev in pa več tisoč dinarjev v naši valuti. Policija je takrat uvedla strogo preiskavo ter je kmalu izsledila nekega Stanka Semiča. V zvezi z zadevo je bilo aretiranih več Semičevih pajdašev Aretiranci so bili pozneje izročeni sodišču. Čeprav je bil vlom pojasnjen in so bili krivci prijeti, oblastva denarja niso dobila. Šele pred dnevi so policijski organi dognali, da so krivci menjali dolarje pri zagrebških denarnih zavodih. V zadevo je bila vpletena tudi žena zaprtega Semiča. Oblastva so zda} aretirala še njo in več Semičevih zaupnikov.
*	Za milijonarja se izdaja. Prejeli smo: Pred dnevi se je v Mislinju pojavil neki človek, ki se je izdajal za milijonarja in je neko žensko osle-paril za lepo črno moško obleko, črno suknjo in prav tak klobuk. Tujec je bolj majhne postave in starikavega obraza; govori pol po hfvatsko, pol. po rusko. Kdor bi kaj vedel o njem, naj naznani' občini v Mislinju in najbližji orožniški pcstaji.
*	Nevarne posledice bede. Ves zagorski okoliš, v katerem nekdaj sploh ni bilo nobenih tatvin in drugih zločinov, vznemirjajo v zadnjem času tatvine in vlomi, pri katerih ugotovijo že prve preiskave, da so bile storilcem dobro znane do-moče razmere. Tako ni bilo težko dognati, da so neki fantje iz sosednje občine pred dnevi vlomili v mesnico gosp. Antona Medveda v Potoški vasi. Nekaj mesa so odnesli, precej kosov pa so pometali na cesto. Na poti proti Zagorju so na več mestih preko ceste položili tramove iz nekake čudne objestnosti, da bi ovirali promet. Tudi v Toplicah so vdrli v klavnico mesarja Barliča, kjer 60 kar iz sredine visečega volovskega stegna iz-sekali nekaj mesa. Obiskali so tudi mesarjevo sušilnico, odkoder pa niso ničesar odnesli, ker so bili mesni izdelki še v mesnici. Ko so šli po rudniškem tiru naprej, so navalili na podjetje župana Bajcarja. Vlomili so v prodajalni lokal in odnesli iz miznega predala ves drobiž. Orožniki so po izvedeni preiskavi odvedli v zanore litijskega sodišča štiri mlade brezposelne tante, ki so vlome že priznali. Jasno je, da so bili ti vlomi kakor tudi mnogi drugi izvršeni zaradi brezposelnosti in bede. Vsi starejši delavci, ki jih je udarila kruta usoda brezposelnosti, trpijo in vztrajajo v upanju na izpremenmbo razmer, mladina, ki pri svoji najboljši volji ne more najti skromnega zaslužka, pa je v veliki nevarnosti, da zaide na pota zločinov, kakor kažejo že nekateri dosedanji primeri. Začasno se je število brezposelnih nekoliko zmanjšalo, kajti pri regulaciji Kotredežce je dobilo delo 31 oseb. Dela se vrše pod nadzorstvom organa banske uprave. Pri železnici pa je začasno dobilo delo 40 brezposelnih rudarjev. Ker se je pričela tudi sezona za apnenarje, je našlo delo več nekdanjih delavcev, ki so bili zaposleni pri rudniških apnenicah. Po občini se razširjajo vesti, da bodo zvišana državna naročila pri rudniku in da bodo zaradi tega rudarji lahko delali po štiri dni v tednu. Rudarji, ki delajo doslej največ po dva dneva, se seveda najbolj zanimajo za take govorice, ki pa jih upravičeno zaradi tolikih brd-kih izkušenj sprejemajo dokaj ravnodušno.
*	V prepadu nad Krškim. Nedavno zvečer se je na strmih pečinah nad Krškim zgodila nenavadna smrtha nesreča, ki je zahtevala življenje Marije Božičkove, uslužbenke pri trgovcu g. Ivanu Radanoviču v Krškem. Preko dneva je bila Bo-žičkova po opravku v vinogradu v Trški gori, odkoder se je vračala v mraku. V svojo nesrečo si je izbrala bližnjo pot skozi tako zvani kotel, stezo, ki se vije nad strmimi pečinami in je še pri belem dnevu izkušenim dovolj nevarna. Ker je zvečer ni bilo domov, so jo šli naslednje jutro iskat in so jo res našli mrtvo. Padla je bila v globino 70 metrov. Ker je med padanjem udarjala z glavo ob skale, je dobila hude zunanje in notranje poškodbe, katerim je gotovo takoj podlegla.
*	Tast je ustrelil zeta. Te dni je posetil posestnik Jože Mumlek z Gorenjskega vrha v Halozah svojega tasta Blaža Prandiča, posestnika na Turškem vrhu. Med njima je prišlo do prepira, med katerim je Prandič segel po samokresu in ga sprožil. Smrtno zadet se je Mumlek zgrudil. Na tleh ležečega je pa Prandič sunil še z nožem. Po krvavem dejanji', se je sam javil orožnikom v Za-vrču, ki so ga aretirali. Na kraj zločina so odšli orožniki, da ugotove dejanski stan, obenem so o dogodku obvestili ptujsko sodišče.
*	Cerkveni rop v Hofah. Hočko cerkev so v noči od sobote na nedeljo oplenili roparji ter odnesli skoro vse, kar se jim je videlo količkaj vredno. Vdrli so v cerkev skozi trojna zaklenjena vrata, ki so jih odprli s silo. Spravili so se takoj nad tabernakelj,- iz katerega so odnesli mon-štranco in ciborij, iz zakristije pa tri kelihe s patenami in še nekatere druge cerkvene predmete. Po dejanju so zopet tako neopaženo izginili, kakor so prišli. Rop je bil odkrit v nedeljo sjutraj. Tako temeljito so roparji oplenili cerkev, da ni bilo mogoče opraviti niti jutrnje službe božje, ker ni bilo cerkvenih posod. O zločinu so bili obveščeni hočki orožniki, ki so začeli takoj preiskavo. Ker je bilo opaziti na tabernaklju in na nekaterih predmetih več prstnih odtisov, je posnela mariborska policija te odtise. Morda bo na ta način dobiti kako sled za roparji.
*	Aretacija nevarnega vlomilca. Predrzni vlomi, ki so bili v zadnjem času izvršeni na Dolenjskem, so povzročili med ljudstvom veliko razburjenje in so vsi hvaležni orožnikom, ki so po napornem zasledovanjy spravili na varno nevarnega zločinca, ki je imel gotovo velik delež pri zadnjih vlomili in tatvinah. Aretirali so namreč že dolgo zasledovanega Škofljanca, starega okrog 34 let, bivšega ključavničarskega pomočnika, po rodu iz Leskovca pri Krškem. Lani v decembru je Škofljanec vlomil v hranilnico v Št. Vidu in odnesel 500 Din. Zaradi tega zločina so ga že j vsepovsod iskali, zajeli pa so ga te.dni v kočev-' skih Črmošnjicah. Zlikovec je najbrž sodeloval tudi pri vlomih v Gornjem Polju in v blagajni železniške postaje in parne žage na Straži. Vloma v Št. Vidu ne more tajiti, ker so ga izdali dobro ohranjeni odtisi čevljev, novejše zločine pa taji. Škofljanca so orožniki že izročili novomeškemu okrožnemu sodišču.
*	Sleparstva z vložniml knjižicami. V Zagrebu so prišli na sled organizaciji sleparjev z vložnimi knjižicami. Polnili osem mesecev se je v Zagrebu javno vršilo brezmejno izkoriščanje vseh, ki so prišli v stiske, ker niso mogli dvigniti svojih prihrankov. Dosedanje preiskave so ugotovile, da so imeli mnogoštevilni sleparji z vložnimi knjižicami že od avgusta lanskega leta pravo organizacijo, ki je uvedla tudi tečaje hranilnih vlog, katere je po svoji volji pustila dvigati in padati. Glavna sleparstva so se vršila po naslednjem, dokaj preprostem načinu: V listih so izšle objave, da se delijo posojila na vložne knjižice. Velikodušni pomočniki v denarni stiski so ponujali 40 odstotkov posojila na vloge. Posojilo pa je bilo zvezano s pogojem, da ima posojilodajalec v teku šestih mesecev pravico, zastavljeno vložno knjižico prodati komu drugemu in da najemnik posojila, ko denar vrne, dobi nazaj kako drugo vložno knjižico na enako denarno vsoto. Ljudje, ki so bili- v veliki stiski, se niso ustrašili takega pogoja in so podpisali pri posre-
dovalcih tudi pogodbe, da se strinjajo s stavljenim pogojem in da plačajo posojilodajalcu tudi zahtevane obresti. Po ugotovitvah policije je vodja sleparske organizacije neki bivši odvetnik, njegova desna roka pa neki propadli lesni trgovec. Pri razkrinkanju sleparjev na škodo onih, ki ne morejo priti do svojega, v denarnih zavodih vloženega denarja, ima pomembno vlogo tudi sleparstvo, ki so ga že pred dnevi odkrili pri ljubljanski Zadružni banjsi. Doznali so namreč, da kroži v prometu poslovalnic, ki se ba-vijo z vnovčevanjem hranilnih knjižic, tudi hranilna knjižica Zadružne banke, glaseča se na ime A'*arije Tavčarjeve iz Ptuja. To knjižico je v Zagrebu neki Emil Merkič svojim strankam po preteku več mesecev izročil v nadomestilo za zaupanih sedem vložnih knjižic Praštedione v skupnem znesku 300.000 Din. Obljubil je bil, da bo knjižice vnovčil, ker ima dobre zveze pri vodstvu Praštedione. Ker pa se to ni zgodilo in so postale stranke zelo nestrpne, je vsem skupaj prinesel vložno knjižico od Zadružne banke v Ljubljani na ime Marije Tavčarjeve iz Ptuja in na vsoto 243.000 Din. Knjižica se je izkazala kot ponarejena. Merkič pa je na policiji izjavil, da jo je dobil od svojega poslovnega tovariša Bogdana Pušiča, ki ima svojo poslovalnico in je zaposlen tudi pri odvetniku dr. Lovriču. Pušič je trdil, da je Tavčarjeva dala svojo knjižico na razpolago za vnovčenje v pisarni dr. Lovriča. Ko so Pušiča zaprli, je pritekel na policijo doktor Lovrič ter pripovedoval, da je ugotovil, ko se je po več dnevih bolezni vrnil v pisarno, da je izginila vložna knjižica neke Tavčarjeve iz Ptuja, katere pa nikdar ni videl, ker je v njegovi odsotnosti o svoji zadevi razpravljala s Pušičem. Pušič seveda ne odneha od trditve, da je vložna knjižica pristna, odnosno da jo je v polni veri sprejel kot tako, ne more pa pomagati pri reševanju uganke, kje je zagonetna gospa Tavčarjeva, ki tako brezbrižno stavlja na razpolago svojo vložno knjižico na četrt milijona. Baje ga je nedavno telefonično pozvala na poslovni razgovor, a je ni bilo, ko je prišel na dogovorjeno mesto. V zadevi sleparstva s hranilnimi knjižicami je uvedla tudi ljubljanska policijska uprava preiskavo proti raznim špekulantom in stopila potem, ko se je pričela zadeva obravnavati v javnosti, v stik z" zagrebškimi varnostnimi _ob-lastvi. Šef kriminalnega oddelka g. Franc Žaj-dela se je pred dnevi odpeljal v Zagreb zaradi stikov s tamošnjimi preiskovalnimi organi. Zanimal se je tudi za hranilne knjižice vlagateljev v naših denarnih zavodih, ki so bile prodane zagrebškim špekulantom. Na zagrebški policijski upravi so povedali, da se je pečalo z izvabljanjem knjižic nešteto agentov, ki so imeli spet druge posredovalce, ki so delali za večje ali manjše provizije ter skrbeli za to, da je ostala vsa trgovina z vlogami v krogu organizacije. Denar za posojila na hranilne knjižice, ki so bile v večini primerov one Ljubljanske kreditne banke, Mestne hranilnice in Praštedione, je dobival zaupnik iz Zagreba, kamor je tudi pošiljal hrantlne knjižice. Kolikor so mogli zaenkrat dognati na policijski upravi v Ljubljani, je v Ljubljani in okolici oškodovanih za velike vsote nad 20 strank in ie prišlo preko ljubljanskega zaupnika v roke zagrebškim špekulantom mnogo vložnih knjižic, ki jih bo treba šele poiskati. Na posebno misel v kupčiji s hranilnimi knjižicami so prišli nekateri v Celju. Posebno se je odlikoval bivši uradnik v nekem podeželskem denarnem zavodu, Srečko Sušnik, ki sedi sedaj v zaporu celjskega sodišča. Ker je imel v zavodu prazne hranilne knjižice in druge potrebne tiskovine, je nekaj knjižic opremil tudi z različnimi vlogami in te ponarejene vložne knjižice spfavil
na zagrebški trg.
* V jezi sta se izdala požigalca. Lani je bilo v podgorjanskih vaseh precej požarov, o katerih se ni dalo ugotoviti, kako so nastali. Požar je bil tudi v nedeljo 23. oktobra zjutraj nad vasjo Malim Orehkom v lepo urejeni zidanici posestnika Alojzija Vidica iz Zajčjega vrha. Plameni so zajeli tudi hišo in zidanico posestnice Marije Šegove in
so uničili vsa tri poslopja. Orožniki so tedaj uvedli preiskavo proti samemu posestniku Vi-dicu in njegovemu svaku, ker sta bila osumljena požiga. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bila preiskava kmalu ustavljena. Zdaj pa sta se Alojzij Vidic in njegov, svak Josip Lojk sprla zaradi denarja in v jezi sta izdala tudi skrivnost lanskega zagonetnega požara. Lojk je bil Vidicu dolžan 3000 Din, Vidic pa je dolgoval svoji tašči preužitkarici Mariji Mežnarjevi okrog 8000 Din. Ker je tašča zahtevala svoj der.ar, je Vidic terjal Lojka in ga naposled tudi tožil. Tožba se je vlekla že od januarja in ko je bil Lojk te dni spet klican na sodišče, kjer je doznal, da bo moral denar lakoj vrniti in plačati še precejšnje stroške, se je tako ujezil, da je takoj začel pripovedovati, da ga je Vidic najel za požig svoje zidanice. Trdil je, da si je hotel Vidic pomagati iz zadreg z zavarovalnino, za pomoč pri požigu pa mu je baje obljubil odpust dolga, zaradi katerega ga sedaj toži. Seveda so takoj zaprli Lojka in Vidica.
* Zasledovan požigalec. V noči na predzadnji torek se je nenadno pokazal ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Janeza Križnika v Selu nad Polhovim gradcem. Požar je kmalu zajel dobršen del poslopja in napravil, preden so ga mogli gasilci s pomočjo domačega prebivalstva pogasiti, nad 25.000 Din škode. Ogenj je podtaknil neznan moški, ki se je že večkrat potepal po tamošnjih hribih in beračil. Tudi tisti večer se je oglasil pri posestniku Križniku in prosjačil za žganje. Ker so ga pa odklonili, se je pozneje ves jezen izrazil nasproti sosedi Barbari Cankarjevi: cčaka naj hudič, ga bo že Bog kaznoval!* Zasledovani je okrog 40 let star in ie baje doma iz okolice ffirov
v tem tečaju toliko naučilo, da so gostje z občudovanjem gledali njihove izdelke (košare raznih velikosti za sadje in grozdje, cvetlična stojala, stole, košare za ročno delo, kovčege). Mnogo zaslug za organizacijo tečaja si je »tekel tudi zreški šolski upravitelj g. Mravljak. Domača tvrdka za izvoz sadja Hinko Dobnik je v isti sobi okusno uredila razstavo sadja.
Ob 10. se je pričel občni zbor sreske organizacije JRKD za konjiški okraj v Narodnem domu. Po zboru se je mnogoštevilno občinstvo zbralo pred Okrajno hranilnico na manifestacijski zbor, na katerega je vabila priljubljena domača godba «Dravinja* pod vodstvom g. Markeža. Pred okrajno hranilnico je bil pripravljen govorniški oder. Nastopili so kot govorniki narodni poslanec gospod Petovar iz Ptuja, g. Zemljič iz Ljutomera, načelnik g. inž. Zidanšek in podpredsednik Kmetijske družbe g. Sancin, ki so poljudno obrazložili gospodarsko delo vlade, narodne skupščine in banske uprave. Zbor je vodil notar g. Jereb, zaključil pa ga je domači poslanec g. Gajšek s pozivom na složno in stvarno delo.
Po zboru je sreski kmetijski referent g. Nemec razglasil izid ocenjevanja viniearjev iz konjiškega sreza. Komisija je priznala nagrade v znesku od 25 do 110 Din viničarjem: Težaku Francetu, Ku-sterju Avgustu, Golčmanu Antonu, Orožnu Francetu, Kidriču Štefanu, Berglezu Juriju, Povhu Francetu, Štumpfu Jožefu, Kosu Mihi in Kostev-cu Antonu.
Gostje so se po zboru podali skupno z gg. narodnimi poslanci na obed v Narodni dom, kjer jim je sokolsko lutkovno gledališče pod vodstvom gdč. Režalkove Marjane po obedu prikazovalo nekatere prizore. V nedeljo so sledila razna strokovna zborovanja in zborovanje kmečke mladine.
vprašanje. Ponekod pa njeno skrivnostno delo* vanje tako napreduje, da bo baje začela v kratkem govoriti.
Izjava
IZ POPOTNIKOVE TORBE
LEPO USPELE KONJIŠKE GOSPODARSKO-PROSVKTNE PRIREDITVE.
Konjice, marca.
Naš trg je imel lepo gospodarsko prireditev. Na praznik dopoldne je predsednik sreskega kmetijskega odbora g. Križnič Alojzij otvoril vinsko razstavo z vinskim sejmom in razstavo državnega pletarskega tečaja. Nato sta poročala gospoda Gombač in Nemec o izidu vinske ocene. Višji kletarski nadzornik g. Gombač je ugotovil, da ima konjiški okraj zelo dobra vina, ki so prijetna in pripravna zlasti za poletno dobo. Sreski kmetijski referent g. Nemec je z veseljem ugotovil, da so se od lani pokazali lepi uspehi nasvetov in navodil, ki so bili dani lanskim razstavljanem. Kakovost vina se je izboljšala za 100 odstotkov: lani je dobilo 14 vin prvovrstno oceno, letos pa $0. Vidi se uspeh dobre gospodarske organizacije, posebej še podružnice Vinarskega društva, ki šteje danes 88 članov, kar pomeni, da so razen treh organizirani vsi vinogradniki.
Načelnik g. inž. Zidanšek, konjiški rojak, je sporočil pozdrave g. bana. V nagovoru je priznaval gospodarskim delavcem sreza, da pravilno pojmujejo svojo nalogo, ko poleg vinogradništva obračajo skrb tudi drugim gospodarskim panogam. Vinogradnikom je priporočal, naj ostanejo pri starih preizkušenih trtnih vrstah (burgundec, rizling in silvanec). Naposled je čestital prirediteljem k uspeli prireditvi in zaključil govor z vzklikom Nj. Vel. kralju, ki so se mu pridružili vsi navzočni.
Gostje so si nato ogledali vinsko razstavo. Lični katalog, ki je opremljen s krasnima slikama konjiških vinskih goric in trga Konjic, kaže, da je bilo razstavljenih 19 raznih vrst vina od 105 razstavljalcev. Na razpolago bi bilo v srezu okroglo 2000 hI vina po ceni od 2-50 do 6 Din.
Zatem so si gostje ogledali še pletarsko razstavo z izdelki treh mesecev trajajočega državnega pletarskega tečaja v Zrečah pod vodstvom strokovnega učitelja g. Uršiča in pletarskega mojstra g. Geohellija. 56 učencev in učenk se je
Podpisana Bračič Frančiška, posestnikova hčerka v Oseku, sem pred kratkim na domu Alojzija Sirka v Oseku, pošta Sv. Trojica v Slovenskih goricah, trdila vpričo več ljudi neresnico o časopisu «Domovini» v Ljubljani. Trdila sem, da je list slab in proti veri. Zdaj pa sem se prepričala, da so moje trditve brez vsake podlage in popolnoma neutemeljene in da sem navedenemu listu «Domovini» storila krivico, ker sem mu očitala gori navedene lastnosti.
Priznati moram, da list «Domovina» ni slab list, marveč je zelo dober list in sem se tudi prepričala, da list «Domovina» ni proti veri, marveč je res, da strogo spoštuje vero in da ničesar ne iznaša, kar bi se moralo smatrati za naperjeno proti veri.
Glede na to odkrito obžalujem, da sem iz-nesla gornje neresnične navedbe proti časopisu «Domovini». Uredništvo navedenega lista prosim, da mi storjeno krivico in žalitve odpusti in da odstopi od kazenskega preganjanja proti meni.
Ta moj preklic more in sme »Domovina« po svoji spoznavnosti javno razglasiti, in to na moje stroške. Prav tako se zavežem trpeti tudi vse dosedanje stroške kazenskega postopanja.
S v. L e n a r t, dne 22. marca 1933.
Frančiška Bračič.
MORAVSKE NOVICE.
""'ofin hudobnega hlapca — Burja je premetavala
kozolce — Delovanje skrivnostne mizice.
Moravče, marca.
Prijazno vas Češnjice so razburjali zadnje čase dogodki, ki so napravili posestniku Veselu, po domače Moklovšku, obilno škodo. Najprej mu je lani pogorela sušilnica; potem mu je požar uničil hlev in mnogo kmetijskega orodja. Letos v najhujši zimi mu je nekdo izpustil iz hleva vso živino in svinje, konjem pa je porezal repe in razkosal konjsko opravo. Pretekli teden se jej spravil zlobnik na živino ter ji razmesaril vratove. Zdaj pa je bila mera polna. Domačega hlapca je zapekla vest; videti je bil nekam poparjen. Sum pa je hotel obrniti v drugo smer, zato si Je izmislil, da ga je ponoči nekdo napadel ter mu razrezal obleko. Domači so mu verjeli, ker je bil fant sicer miren ter je posečal celo sestanke katoliške akcije in hodil k pevskim vajam. Zadnje dni je prinesel gospodinji neko pismo, češ, da ga je našel v hlevu. V pismu je bilo zapisano, naj spodijo hlapca, sicer jih bo zadela še hujša nesreča. Gospodarju so se odprle oči ter je pogledal v hlapčevo posteljo. V svoje veliko presenečenje je našel pod blazino okrvavljeno britev, katere se je še držala goveja dlaka. Z njo je hudobnež razrezal živini vratove. O tem so bili obveščeni moravški orožniki, katerim je zločinec priznal po vrsti vsa svoja zlobna dejanja. Pokazal jim je celo, kako je podtaknil ogenj in kam Je zakopal porezane repove. Baje je imel zlobnik že pripravljen povesek slame, s katerim bi bil za-žgal gospodarjev kozolec. Sosedje so se zdaj oddahnili. Zločinec bo prejel za svoje grde grehe zasluženo pokoro.
Pretekli teden smo imeli v moravški dolini hudo burjo, ki je silno pihala. Neusmiljeno je odkrivala strehe, rvala drevesa in podirala kozolce. Vihar je trajal skoro tri dni in ljudje so trdili, da se je moral kdo obesiti. Pri nas je namreč razširjena vraža, da obešencu zvoni burja.
Za skrivnostno mizico je v nekaterih morav-ških vaseh, vedno več zanimanja. Začeli so jo ponarejati, toda mizica ni povsod enako dobre volje. Kjer ji ne ugaja, tam se ne oglasi na nobeno
Iz Meerbecka (Nemčija) nam pišejo: Te dni je umrla Pavla Dimčeva, priljubljena rojakinja.; Pokojnica je bila zvesta bralka «Dcmovine».1 Bodi ji lahka tuja zemlja!
Zavraten umor ameriškega rojaka trgovca. Ameriški listi obširno poročajo o strašnem zlo-' činu, katerega žrtev je postal trgovec Julij CarI, lastnik specerijske trgovine v Chicagu. Lani 6. julija so ga našli doma umorjenega. Policija , je osumila umora njegovo ženo Vero, rojeno, Grilčevo, in njenega brata Ivana Grilca. Oba sta bila aretirana, zaradi pomanjkanja dokazov pa kmalu izpuščena. Policija je pa preiskavo nada- ; Ije vala in naposled se ji je le posrečilo izslediti! morilce. Aretiran je bil 591etni vdovec Janez Mt-lošič, ki je zasnoval zločin. Predlagal je Carlovi ženi, naj se moža odkriža, da se bo z njo poročil. Poleg tega pa da bo lahko tudi dvignila petnajst tisoč dolarjev zavarovalnine, za katero vsoto se; je pokojnik tik pred smrtjo zavaroval. Žena ie pristala na to. Za zavratnl načrt sta pa pridobila tudi ženinega brata Ivana. Milošič in Ivan sta najela dva morilca, In sicer 261etnega brezposelnega delavca Josipa Fesa in nekega Edvarda Veselka, katerima sta obljubila 800 dolarjev, Če Carla umorita. 6. julija zvečer sta sedela s Car-lom v stanovanju Grilc in Fes. Na dano znamenje je Fes nenadno potegnil samokres In Carla dva- j krat ustrelil v glavo. Za svoj zločin je prejel iz-j plačano nagrado. Po trgovčevi smrti je Carlova, dvignila 15.000 dolarjev, od tega je dobil Griloi 1000 dolarjev. Toda nič ni tako skrito, da bi ne; bilo kdaj očito, in tudi ta zločin je prišel na dan.; Vsi, ki so zapleteni v umor. so irročeni sodišču.
Morilci ameriškega rojaka delavca Martina! Viranta oproščeni. Dne 20. februarja se je pričela v Petersburgu razprava proti šerifu (sodniku) Skinnerju in njegovemu pomočniku Flemingu, ki j sta bila obtožena umora slovenskega rudarja, Martina Viranta. V zaporu sta Viranta mučila do" smrti in ga obesila, da bi oblastva mislila, da si je Virant sam končal življenje. Razprava proti j obema je trajala dva tedna, naposled so pa porotniki zanikali krivdo obtožencev, jn tako sta bila morilca oproščena. Ameriški listi poudar-
jajo, da je ta oprostilna razsodba poseben primer čudnega poslovanja ameriškega sodništva.
15, Rue Lafayette, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po naj-.boljšem dnevnem kurzu. Vrši vse. bančne posle naj-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in Luksemburgu spre jema jo plačila na naše čekovne račnne: Belgija: št. "5064-64, I3rnxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holhndija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Cuxenihourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	%
Ameriške novice. V Boiseju se bo 30. aprila vršila razprava proti Jožetu Zlogarju, ki je ustrelil Alojzija Pajniča. Žlogar bo obtožen zavratnega umora. — V Clevelandu je bilo vlomljeno v trgovino Jurija Kuharja. Vlomilec je navrtal veliko železno blagajno, iz katere je pobral razne vrednostne papirje. Kmalu po vlomu je bil pa aretiran mlad Slovenec, ki je dejanje priznal. — V Ex-portu je umrl 511etni Nikolaj Medved, doma iz .Vinice v Beli krajini. Zapušča ženo, dva sina in štiri hčerke. — V Kansas Cityju je umrl Ludovik Poje. Pokojnik je štel 42 let. Po rodu je bil iz Starega kota pri Dragi. Zapustil je ženo in tri otroke. — Po skoro lOletni bolezni je v Canon Cityju umrla Kristina Arkova, rojena Sporarjeva, doma iz Podtabra pri Strugi. Za njo žaluje mož in devet otrok. — V istem kraju so pokopali Ignacija Blatnika, ki je zapustil ženo in osem otrok. — V Elyju je umrl 75letni Nikolaj Matečič, doma iz Tribuč pri Črnomlju. V Ameriki je bival
45 let__V Milwaukeu je avtomobil podrl Franca
Pozniča. Ponesrečenec je dobil praske po vsem telesu, poleg tega si je dvakrat zlomil levo nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Nedavno so prišli v First State banki v Elyju na sled večji poneverbi. Nepoštenih dejanj je bil osumljen uradnik Leonard Slobodnik, ki se je v obupu ustrelil v prsi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu okreval in se je nedavno vršila razprava proti njemu in je bil obsojen.
globlje kakor so bile prvotno, da s tem dosežemo daljši vrat korenine, ki daje rastlini boljšo in močnejšo oporo. Presadimo pa lahko paradižnike v prvič šele, ko imajo že štiri liste, in potem sredi maja kar na prosto. To je pa odvisno od rasli in vremena.
Največ napak pa delamo pri zalivanju. Preveč zalivanja škoduje. Zabojčki ne smejo biti pre-mokri, ker nam nežne koreninice in spodnji deli stebelc radi zgnijejo. Ko so pa rastlinice že dovolj krepke, jih lahko že nekoliko pognojimo (zlasti če smo jih posamič posadili v cvetlične lcnce), da pozneje presadimo na prosto čim močnejše sadike. Priporočljivo je, da uporabljamo znane umetne gnojilne mešanice, ker je z njimi gnojenje najenostavnejše. Držati pa se moramo natančno predpisov, ker če le malo preveč gnojimo, škodujemo celemu nasadu.
Kdor pa ima kokošji gnoj na razpolago, naj gnoji s tem. Ta gnoj pa je treba pripraviti. Najprej ga denemo v kako posodo, dolijemo vode in postavimo na sonce; ko se dovolj razkroji, ga pomešamo še z vodo in tako razredčenega uporabimo za gnojenje. Voda za zalivanje pa ne sme biti nikdar premrzla; sobna toplota vode je najprimernejša. Cim manjše so rastlinice, tem občutljivejše so.
Georgine ali dali je
Listnica uredništva
Črnomelj. Poročila o zboru invalidov nismo objavili, ker smo prejeli dopis prepozno.
Nova vas - Rakek. Kakšne notice so bile?
Škofja vas. Prepozno prejeli!
Št. Andraž-Dobrič. Zal, imamo vsega tako v Izobilju, da ne moremo sprejeti. Kriza vsepovsod!
Št. Janž pri Velenju. Če tožba ne ustreza zakonu, itak tožilec ne more ničesar opraviti. Seveda morate točno vršiti obveznosti, ki jih nalaga zakon o zaščiti kmeta.
Zagorje pri Kozjem. Zal, prepozno prejeli!
Gojenje paradižnikov
Pri paradižniku je važno to, da ga sejemo ; dovolj zgodaj. Mlade rastlinice se razvijajo dokaj počasi v razmerju s poznejšo bujno rastjo paradižnika. Uporaba doma pridelanega semena ni 'priporočljiva, ker se tako seme kaj rado izvrže.
sejemo, uporabljajmo rahlo zemljo, spodaj pa denimo plast peska, da je odtok vode dober. Sedemo v cvetlične lončke ali zabojčke, lahko pa tudi v toplo gredo, če je že dovolj toplo. i Ko imajo paradižniki prva dva lističa, jih prvič presadimo ali pikiramo. Presadimo jih v druge Tcvetlične lonce ali zabojčke ali pa v toplo gredo. Ker so rastline zelo nežne, moramo previdno ravnati pri presajanju. Kakor se potem paradižniki Razvijajo in rasejo, jih presadimo še dvakrat, ker is tem dosežemo, da napravijo močne korenine, ki ise pozneje, ko presadimo paradižnike na prosto, dobro in hitro primejo. Pri presajanju v zabojčke uporabljajmo vedno nekoliko močnejšo in težjo zemljo; rastlinice pa posadimo vsakikrat nekoliko
dalje, da se krompir zarumeni. Med pečenjem pa še večkrat s sokom polij. Ribo daj na mizo s solato.
Nadevano pomaranče. Pomaranče operi ia zbriši, nato odreži vsaki majhen pokrovček, z žlico zdolbi sad na krožnik iu ga pretlači skozi sito; 30 dek sladkorja in četrt litra vode pa kuhaj toliko časa, da se potegne nit, potem pa primešaj sladkorju tri žlice mezge (najboljša je jagodova mezga), pol litra belega vina in 35 gramov žela-tine. Ko si vse skupaj dobro zmešala, primešaj še pretlačeni sad. S tem napolni izdolbljene pomaranče. Ker je pa nadeva precej, zlij ostanek v skledo in postavi pomaranče drugo poleg druge v nadev, skledo pa postavi ali na led ali pa v mrzlo klet za nekaj ur, da se vse skupaj strdi. Preden daš na mizo, nadevaj na vrh še sladko stolčeno smetano.
Rezanci z jabolki. Na litru mleka skuhaj 20 dek rezancev ali pa makaron in dodaj tri žlice sladkorja ter žlico sirovega masla. Pet dek sirovega masla, šest dek sladkorja, sok pol limone in dva rumenjaka dobro mešaj, da naraste, k temu pa primešaj še ohlajene kuhane rezance s snegom dveh beljakov. Pol kile jabolk olupi in zreži, jih posladkaj, pokapaj z rumom in naj stojijo tako četrt ure. Kozo namaži dobro z mastjo ali maslom, stresi vanjo polovico pripravljenih rezancev in nadevaj s pripravljenimi jabolki, vrn I teh stresi še drugo polovico rezancev, na te pa I potresi zmletih orehov ali naribane čokolade. Neverjetno se sliši, a je res, da iz ene same pokapaj še z raztopljenim sirovim maslom h vrečice dalijinega semena lahko vzgojimo dvaj-1 specj v pečici.
set do trideset raznobarvnih grmov te prelepe! Hladna krema iz smetane. Stolci četrt litra cvetlice.	| gladke smetane, primešaj tri žlice sladkorja iu
2e letos si lahko privoščimo to veselje. Za dve deki želatine, ki si jo pa razmočila v dveh majhen denar kupimo seme, ga vsejmo in potem žlicah mleka. Polovico smetane stresi v skledo, negujmo doraščajoče rastlinice.	| po smetani položi piškotov (otroških piškotov, ki
Vzgoja dalij je zelo lahka. Konec februarja jih dobiš v vsaki trgovini), nato še ostalo sme-ali marca vsejemo seme v zabojčke, katerim tano in posta-vi skledo za eno uro na hladno, damo na dno plast črepinj da je dober odtok | Zelen3adn, cmok. Pet žemelj zreži na majhne vode. Ko so rastlinice 3 do 4 cm visoke, jih pre- kocke jn jih z mlekomj da se dobro namo. sadimo v drug zabojček precej narazen. Konec ^ Medtem skuhai £etrt cyetače (karfijoIe)f maja pa j,h presadimo na prosto, ko smo Jih po-! , laye ohrovta fa dya krompirja. Kuhano od. prej polagoma navadil, na zunanji.zrak Zdaj di in dobro zreži p ri t dek suhih gob> nimamo nobenih težav več, čudovito hitro ra-] jih odcedj in tudi dFobno sesekljaJ. Sedaj prime-stejo in se razvijajo. Konec julija pa že cvetejo §aj k žem]jam dye jajd> malo soli> žHco drobtillf
vse dobro zmešaj, nato pa primešaj k temu še
prve dalije in potem vedno bujneje do prve jesenske slane.
Te dalije zrasejo do enega metra visoko in
zelenjavo in gobe. Čist prtič posuj z moko, stresi nanj pripravljeno zmes in napravi velik cmok.
Imajo običajno le eno steblo. Cvetje je na dolgih k zayit	tič obesi na kuhalnici v slan
stebelcih,.kar je zelo ugodno za šopke Barve teh k kjer . se kuha , ure< Kuhani cmok stresi dal,j so čudovito lepe. V vseh pastelnih barvah tQ skledo zabelj s sjrovim masIom in jih vidimo. Nežnoroznate do temnordece pre-| krušnjmi drobtinamL Daš Ra na mizo kot nohtno krasno rumene, oranzaste do temnorjave. Mnogo
jih je pa pisanih. Oblika cveta je pa tudi raznovrstna. Tako imamo lepo zvezdasto obliko (tu naj pripomnim, da so semenske dalije večina enostavne in ne pitane), cvetni listi so široki ali pa prav ozki, drugi zaviti in skodrani itd.
Dalije napravijo do jeseni majhne gomolje. Ko pade prva slana, jih vzamemo iz zemlje, od-režemo stebla in jih denemo sušit v suh, hladen
jed s solato.
Kipnik iz rezancev. Skuhaj 30 dek rezancev v slanem kropu. Kuhane odcedi in polij z mrzlo vodo. Pest suhih jurčkov popari, sesekljaj in na masti duši z malo peteršilja, popra in soli. Dva rumenjaka in žlico sirovega masla dobro mešaj, da naraste. Nato primešaj k temu rezance, dušene jurčke in sneg dveh beljakov. Kozo namaži z mastjo, stresi pripravljeno zmes vanjo in speci.
prostor, kjer pa ne sme zmrzovati. Potem jih pa Da§ s golato ali pa s paradižnikovo omako na
shranimo v temnem suhem prostoru. Prihodnje leto ob koncu maja jih spet posadimo. Ko jih po-sajamo, je treba ob gomolju zapičiti primerno močno palico, da potem steblo privežemo. Ako hočemo sedaj doseči čim večje cvete, pustimo le velika in močna stebla (dva do tri), vse slabotne pa odrežemo. Tudi nekaj popkov odščipnemo, kakor to delamo pri krizanteiuah, da dosežemo čim večje cvete.
Za kuhinjo
Ščuka s krompirjem. Ščuko očisti, operi in nasoli. Kozo namaži s sirovim maslom in položi ribo vanjo. V lončku zmešaj žlico kisle smetane, en rumenjak, malo soli, popra in sesekljanega peteršilja. To polij po ribi in jo deni peči za pol ure, medtem pa jo pridno polivaj. Ko se riba peče, pretlači skozi sito pol kile kuhanega krompirja, ki mu dodaj žlico sirovega masla in malo mleka. Tako pripravljeni krompir pomaži po ribi, potresi še z zribanim bohinjskim sirom in peci
mizo.
Kruhki za čaj. Skuhaj eno pest špinače, kuhano odcedi, polij z mrzlo vodo, jo dobro otisni in pretlači skozi sito. Prav tako pretlači 10 dek skute in 10 dek sirovega masla. Vse skupaj dobro zmešaj. Štruco belega krha zreži v poševne tanke kose in vsak kos namaži s pripravljeno zmesjo. Tako pripravljeni kruhki so za oko zelo lepi ia po okusu zelo dobri.
Praktični nasveti
Kožnate rokavice In čevlje osnažimo na kaj preprost način mastnih madežev. S prav fino že-leznato volno (Stahlvvolln) zdrgnemo madeže in jih tako popolnoma odstranimo.
Galoše, snežke, škornje snažimo takole: Najprej jih umijemo v mlačni vodi, da odstranimo vse blato in zbrišemo s suho krpo. Potem jih na-mažemo z navadno vazelino in dobro zdrgnemo, da se svetijo.
X Kako živali izkoriščajo človeške izume. Ko
Bo zgradili prvo železnico preko severne ameriške celine, so se majhni prerijski volkovi, imenovani kojoti, silno bali vlakov in takoj zbežali, če so iz daljave začuli ropot prihajajoče kače. Toda kmalu so opazili, da padajo iz jedilnih voz zanje okusni ostanki jedi in da sopihajoči ne-stvori nikakor niso nevarni. Zato so kmalu prišli bliže in čakali, kdaj se pripelje kakšen vlak ter jim zapusti kaj dobrega za zobe. Tako se tudi morski somi že davno več ne boje parnikov, temveč jim sledijo na stotine kilometrov daleč in čakajo na odpadke, ki jih mečejo iz ladijske kuhinje v morje. Lovci, ki so streljali divjačino v Afriki in Aziji, pripovedujejo, da prihitijo na strel z vseh strani jastrebi in druge ujede, ki žro mrhovino, ker vedo, da pomeni strel smrt za kakšno žival. Prav tako store veliki alpski krokarji, ki že vedo, da pomeni pok puške priliko za dobro pojedino. Večkrat je možno opažati ujede, ki lete za vlaki in napadajo manjše ptice, ki beže preplašene od vlaka. V Švici je na neki progi! skobec redno sedal na vlake in z vlaka napadal ptice, dokler ga ni zavirač nekaga tovornega vlaka ustrelil. Ob podeželskih cestah, kjer ie velik avtomobilski promet, je dandanes mnogo več dnevnih in nočnih ujed, kajti ptiči, oslepljeni od reflektorjev, so večkrat žrtve avtomobilov in postanejo plen ujed. Od pamtiveka že sledijo vrane in druge ptice oraču in pokončuiejo podzemsko golazen. Tudi mnoge morske ptice se ne trudijo več z iskanjem hrane, temveč rajši slede ribiškim ladjam ter se hranijo z mrtvimi ribami, ki padajo s krova, ali z ribami, ki niso za prodajo ter jih ribiči mečejo nazaj v morje. Med vojno so doversko pristanišče v Angliji zaprli pred nemškimi podmornicami na ta način, da so pred njim potopili dve veliki ladji. Po končani vojni so ju razstrelili. Potapljači so položili dinamitne naboje in ko so jih vžgali, je seveda eksplozija ubila mnogo rib v okolici, ki so postale plen galebov. Ti so takrat prenehali loviti ribe in čakali na obrežnih skalah na novo razstreljevanje. Po vsakem poku so se dvignile jate, obkrožile mesto eksplozije in se nasitile z mrtvimi ribami. Seveda je to veselje trajalo le nekaj dni. Iz tega raz-vidimo, da ni samo človek pristaš načela, kako bi z najmanjšim trudom čim največ dosegel.
X Izredno huda operacija. V bolnišnici v Stockholmu so imeli te dni zelo nevarno operacijo. V bolnišnici je ležala mati številne družine, ki je imela v srcu sesedeno kri. Njeno življenje je viselo na niti in zato se je mladi švedski zdravnik dr. Grafoord odločil za operacijo, ki je bilo od nje odvisno ženino življenje. Operacija je bila tako nevarna, da bi se odločil zanjo le ma-lokateri zdravnik. Šlo je pa zfa rešitev življenja materi številnih otrok in zato se je dr. Grafoord odločil poizkusiti svojo srečo. Zdravnik je odprl ženi srce in prekinil za štiri minute njegovo utripanje, kajti toliko časa je potreboval, da je odstranil sesedeno kri in končal operacijo Štiri minute je bila žena tako rekoč mrtva, kajti delovanje srca in s tem tudi vseh drugih udov je bilo ustavljeno. Operacija se je posrečila. Ko je zdravnik opravil svoje delo, je začelo srce zopet utripati. V ta namen je bila potrebna masaža, zdravnik je srce s prsti večkrat stisnil, kar se je ponavljalo ritmično, dokler ni začelo srce samo delovati. Bolnica je že zopet pri polni zavesti in njeno zdravje se vrača tako, da so zdravniki prepričam, da »bo lahko kmalu zapustila bolnišnico. Dr. Grafoord dobiva od vseh strani čestitke in darila v znak priznanja.
X Adam in Eva v najstarejšem mestu. V najstarejšem mestu, kar so jih doslej starinoslovci odkopali, so našli relief z Adamom, Evo in kačo. To mesto je Tepe Gavra v Mezopotamiji in relief je dobro ohranjen. Ni pa znano, ali so imenovali prebivalci tega mesta na reliefu prikazanega moža in ženo res Adama in Evo, kajti prve pi-
sane beležke o tem so mnogo mlajše. Ta najdba je tem zanimivejša, ker je na reliefu letnica 3700 pred Kristusom, medtem ko so najstarejše pisane beležke sv. pisma okrog 2000 let mlajše. Izkopanine v Tepe Gavri vodijo ameriški znanstveniki pod vodstvom dr. Speiserja. Uspehi od-kopavanja najstarejšega mesta sveta so zanimivi v mnogih pogledih. Doslej je veljalo za najstarejše mesto sveta mesto Ur, zdaj se je pa izkazalo, da je Tepe Gavra mnogo starejše. Tu so našli celih osem mest iz raznih dob, ležečih drugo na drugem. Najstarejše med njimi je mesto iz mlajše kamenite dobe in ker so baš v njem našli relief z Adamom in Evo, smatrajo učenjaki za dokazano, da je pripovedka o izgonu iz raja pač mnogo starejša, kakor se je doslej mislilo. Tepe Gavra je pomembno razvito mesto, ki je bilo že v kameniti dobi zasnovano na dobro premišljenem načrtu. Po ugotovitvah dr. Speiserja je bil sredi mesta velik javni trg. Na severu sta stali dve svetišči, zvezani s poslopji, kjer so bila žitna skladišča in kopeli. Stanovanjska poslopja so bila na jugu mesta in v eni izmed ulic so bile izključno trgovine. Med tema dvema deloma mesta se je razprostirala močna utrdba, obdana z globokimi jarki, napolnjenimi z vodo. V gradbenem ozirti je mesto, ki v njem ni bilo nikake kovine in ki je bilo zgrajeno samo s kamenitim orodjem, izredno zanimivo. Ulice mesta so bile tlakovane in posamezna poslopja so imela že okna, prizidke in podobno.
X Od krošnjarja do podkralja. Leta 1769. se je rodil siromašnim albanskim staršem v makedonskem mestu Kavaliju sin Mahmed Ali, ki je postal pozneje trgovec s tobakom. Trgovina pa ni šla in zato se je Mahmed Ali udeležil kot pro-stak pohoda turške armade proti Francozom v Egipt. Kot vojak se je pa zelo dobro izkazal, leta 1806. je organiziral v Egiptu upor in je s pomočjo vladajočega egiptskega plemena Mame-lukov pregnal pašo iz dežele. Turški vladi ni preostajalo drugo kakor sprijazniti se s tem dejstvom in imenovati Mahmeda Alija za podkralja. Novi podkralj je hotel preurediti deželo po evropskem vzorcu, pa je naletel na hud odpor Mame-lukov, ki so imeli večino zemlje v svojih rokah. Najmanjši njihov odpor je kaznoval s smrtjo, toda zatiranje upornih Mamelukov je šlo zelo počasi. Zato je segel po drugem sredstvu. Pod pretvezo sprave je povabil kahirske Mameluke v svojo trdnjavo. Ko je prispel slavnostni sprevod v ozko ulico, so ga pa napadli od vseh strani podkraljevi vojaki in pobili nad 600 Mamelukov. Približno toliko so jih pobili tudi zunaj. Tako je postal Mahmed Ali neomejen vladar Egipta. Pre-osnoval je deželo, poklical v Egipt evropske učenjake, zdravnike, inženjerje in oficirje, izboljšal je položaj kmetov in ustanovil armado, ki je bila nanjo Turčija po pravici ponosna. Skrbel je za razširjenje Egipta, polastil se je porečja Nila, velikega dela Arabije, Cypra in Sirije in le intervencija evropskih velesil je preprečila popoln poraz Turčije, ki ji je bil egiptski kralj že zrasel čez glavo. Naenkrat je pa napadla velikega pre-osnovatelja huda duševna bolezen, ki ji je 2. avgusta leta 1849. podlegel.
X Zaljubljena starca in njuni oporoki. Iz Londona poročajo, da se pečajo sodišča z dvema zanimivima sporoma, nanašajočima se na oporoko dveh zaljubljenih starcev. 801etni Harvey se je zaljubil v 451etno žensko, ki se je izdajala za vojno vdovo, češ, da jo usoda kruto tepe. Lahkoverni Harvey ji je verjel, srce se mu je na stara leta vnelo in svojo izvoljenko je izdatno podpiral. Denar in darila ji je nosil celo potem, ko so njegovi sinovi točno dognali, da njegova izvoljenka ni vdova, temveč čisto navadna sle-parka. Največje presenečenje je pa napravil stari zaljubljenec svojim otrokom z oporoko, kajti vse svoje nepremičnine in 8000 funtov je zapustil
Obleke po Plašči po . Kostumi po
Din 58-—, 79-—, 99--Din 199-—, 269-—, 320"-Din 320-—, 470"—, 560'-
s a m o r tovorni konfekcije
tvjimekL
Celje št. 97
Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik in vzorce! Kar ne ugaja se zamen ia a vrne denar.
Modrijan.
♦Mislim, da je luna važnejša od solnca,* modruje ponočnjak sam pri sebi, <kajti luna sveti ponoči, podnevi je pa itak dovolj svetlo...»
svoji ljubici, njegovi otroci so se pa morali obri-; sati pod nosom. V drugem primeru gre tudi za i 80letnega starca Williama Elmslieja, ki je v oporoki določil: «Svoji zvesti'gospodinji Marti Bry-antovi, ki je služila pri meni polnih 30 let, zapuščam .000 funtov.» Dedjči so bili zelo presenečeni, ko so oporoko odprli. In ker je bilo jasno, da je hotel število tisočakov pripisati pozneje, kar mu je pa preprečila smrt, so izkušali dediči odpraviti Bryantovo samo z enim tiso-; čakom. Ona pa s tem ni bila zadovoljna, češ, da j ji je starec obetal, da dobi polovico premoženja:' "L zadevo se bo moralo pečati sodišče.
X Kralj debeluhov. V Angliji je umrl te dni; v starosti 65 let George Lowat, ki je veljal zan najtežjega Angleža. Tik pred smrtjo je tehtal] okrog 250 kg. Debelost je podedoval po materij ki je tehtala nad 150 kg. Lowat je bil izredno dobrodušen in vesel mož. Rad se je šalil in smejal. Pečal se je mnogo z golobi in na razstavah) je odnesel z njimi mnogo nagrad. Rad je govorih o svojem potovanju v London. V gledališču ni' mogel nikjer sesti, ker so bili vsi sedeži preozkf? Zavalil se je torej kar v prehod med sedeži. Občinstvo je protestiralo, toda gledališki uslužbenci so zaman napenjali vse sile, da bi ga spravili na noge. Naposled so potisnili od strani pod debeluha divan in tako je lahko ostal v gleda-i lišču, pa tudi občinstvo se je pomirilo. Iz gleda-j lišča se je odpeljal z izvoščkom, toda med potjo; se je kočija polomila. Sedež pod njim se je udri; tako temeljito, da je obsedel debeluh na cestfcl Zadnjih 12 let Lowat ni več hodil zdoma, ker sej ni mogel več premikati. To ga pa ni motilo, <Jfti bi ne ostal do zadnjega duhovit šaljivec. Bil je 1 samec, ker je vse življenje zaman iskal primerno' nevesto.
X Bolhe in muhe izumirajo. Znano je, da bolhe izumirajo. Menda ljudje nimajo več tako' okusne krvi, kakor so jo imeli. Pa ne samo bolhe, temveč tudi muhe so začele izumirati. Kriva je snaga po človeških bivališčih in njihovi okolici. Muhe se najbolje počutijo v konjskih hlevih. Ker je pa konj vedno manj, imajo tudi muhe vedno manj teh priljubljenih zavetišč. Iztrebljanje ali vsaj uspešno zatiranje komarjev, ki prenašajo-malarijo, dokazuje, da lahko človek uspešno zatira mrčes. Pri bolhah ima odločilno vlogo vedno večja snaga v človeških bivališčih, pa tudi iz-
NajuspeSnejSe sredstvo za rejo domačih živeli je brezdvomno
MASTIN
Lekarna Trnkoczv
(zraven rotovZa)
Ljubljana 66
prememba blaga, ki se rabi za spodnje perilo. V perilu iz umetne svile se namreč bolhe sploh ne rede. Poleg tega je zdaj po stanovanjih vedno manj prahu, ker smo dobili v novejšem času razne pripomočke, da ga lahko odstranimo. Zelo važno vlogo v zatiranju bolh ima tudi linolej, kjer bolhe ne najdejo ugodnih tal, da bi se razmnoževale. Toda bolhe je zadela še druga nesreča, namreč kuga, ki se širi v Evropi od za-pada proti vzhodu. Na Saškem so človeške bolhe že od leta 1928. skoro izginile. V Halleju je ponujal baje neki znanstveni zavod leta 1929. za živo človeško bolho 10 mark. V Berlinu bolhe presenetljivo hitro izginjajo iz bolnišnic, kjer je bolha že silno redek pojav. Enaka, za človeka Vsekakor razveseljiva poročila prihajajo tudi z Dunaja, iz Miinchena, Frankfurta in v novejšem času tudi iz Gdinije. Izumira ne samo človeška bolha, temveč tudi nekatere vrste bolh, živečih na živalih, med drugimi tudi kurja bolita. Upajmo, da se bo bolšja kuga zanesla tudi k nam.
X V Braziliji sežiga]o kavo. Sežiganje ogromnih zalog kave v Braziliji se vrši že dalje časa in so je od junija leta 1931. sežgali že nad 14 milijonov vreč. Brazilci se z vsemi sredstvi bori za ohranitev svoje najvažnejše gospodarske panoge, pridobivanja in prodaje kave, in v to svrho je segla po sredstvu, ki ima malo primerov v zgodovini človeštva. Tudi drugod po svetu se zlasti zadnja leta uničujejo dobrine, da se prepreči njihova pocenitev, toda v tako velikem obsegu kakor v Braziliji se ne vrši to zločinsko početje nikjer. Kava namreč ni baš tako nujno potrebna, vendar bi pa lahko z denarjem, ki bi ga dobili za to kavo, nasitili po svetu sto in stotisoče lačnih. Od junija leta 1931. do 1. februarja letos so sežgali v Braziliji 14.057.000 vreč kave, toda sežgati je morajo še mnogo, da bodo lahko prodali letošnji pridelek po ceni, ki naj bi jim ustrezala. Do novega obiranja kave letos v juliju morajo uničiti še 9,400.000 vreč kave. Kave ne sežigajo zdaj v pristan'ščih, temveč tam, kjer jo pridelujejo, da se prihranijo stroški za prevoz. Prvotno so Brazilci molili, da bi mraz pokončal kavo. Toda v Braziliji že več let ni bilo mraza 'n navzlic pridnemu uničevanju imajo zdaj Brazilci ogromne zaloge kave. Lanska revolucija v Sao Paulu, po kateri je bilo zaprto pristanišče v Santu, je bila kriva, da se je nakopičilo samo v tem mestu 30 milijonov vreč kave. Požrtvovalnost Brazilcev utegne imeti za nje sme pri se-
danjem mednarodnem tekmovanju na trgu kave kaj čudne posledice. Medtem ko Brazilija uničuje svoje zaloge in omejuje pridobivanje kave, so začele druge države skrbeti za to, da se njihove kavine plantaže razširijo. Drevo obrodi prvo kavo po povprečno šestih letih. Kakšen vpliv bodo imele nove plantaže na svetovni trg, bomo torej videli šele čez nekaj let. Na drugi strani bo pa trajalo približno enako dolgo, preden bodo Brazilci s sežiganjem kave dosegli ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. V sedanjih razmerah se kaj lahko zgodi, da bodo Brazilci uničili toliko kave, kolikor jo bodo druge države pridelale in da bo kave na svetu še vedno preveč. V Braziliji imajo zdaj 2*66 milijarde kavinih dreves, ki že dajejo sad, kar pomeni nad polovico vseh kavinih plantaž na svetu. Na drugem mestu je Kolumbija, ki ima 453 milijonov dreves, Ho-landska Indija ima 160 milijonov, Venezuela 155, Guatemala, Salvador in Mehika pa po 80 mili-' jonov. Na vsem svetu je sedaj okrog 4004 milijone kavinih dreves. Izvoz kave iz Brazilije se pa ni povečal, čeprav so toliko kave sežgali. Lani so je izvozili komaj nekaj nad polovico toliko kakor leta 1928.
Ženina obžaluje.
Ženin: «Ali ti ni nič žal, da odvedem tvojo sestrico?*
Mali svak: <Ne! Pač pa tebe obžalujem...»
Profesorska, Profesorjeva žena: «Ne razumem, kako morej poslušati to neznosno gaganje. Ze dve uri stojt pod tvojim oknom kmetict z gosmi.*
Profesor (raztreseno): «Jaz sem pa mislil, da imaš v salonu običajno žensko družbo.*
Dobra kuharica.	,
Gospodinja: «Marička, kaj boste skuhali no« vim gostom za večerjo?*
Marifka: «To je odvisno od vaše želje, milost« Ijiva, ali naj gostje še kdaj pridejo ali ne...»
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
IVI A L I OGLASI
Semenski oves, domač, lep. čist, razpošilja v vsaki množini tvrdka Ivan Rojnik, Slovenjgradec. Zahtevajte ponudbo in
77
Brezobrestna posojila
7a nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdol-žitev itd. dajo proti poroštvu, zaznambi ali vkn jižbi: »Kreditne zadruge*. Ljubljana, p p. 303. Sprejemajo se zastopniki.
91 Obleke, nogavice in vse potrebščine
kupite najugodneje v trgovinah Franca Sen-č a rjav Mali Nedelji in v Ljutomer u.
Čist vosek
plaču jem po najvišji ceni. Fr S t n p i ca, želoznina in zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Cospo-
svetska cesta št. 1.
Mlad pekovski pomočnik,
i/učen pred letom dni v Ljutomeru, zanesljiv delavec, sprejme službo kjerkoli. Njegov naslov pove uprava «Drrmovine».
Brzoklepalnik «Stubaier» tisočkrat preizkušen! Popis pošlje zastonj Friderik Kratz, Stražišee pri Kranju.	6S
Otroška odkritosrčnost.
Sinko: «G >spa soseda, vi ste osrečili mojega očko.*
Soseda: «Kako to?*
Sinko: «l<o sle oni dan odšli od nas, je dejal: ,Oh, kako sem srečen, da je ta babnica odšla!'*
Da ima Ie denar.
Vera: «Vzela bi tudi grdega in neumnega moža, da bi le imel mnogo denarja.* Marko: «To je pa hudo.* Vera (razočarano): «Kaj nimate denarja?*
Zadnji opomin.
Upnik: ^Zapomnite si, da je to zadnjič, da vas prihajam opominjat *
Dolžnik: «Saj je pa tudi že skrajni čas, ker sem sit teh vaših neprestanih opominov.*
V šoli.
Učitelj (kara Milica): «Sram te bodi, da si zmerjal svojega tovariša s tepcem, lenuhom in barabo.*
Mihec: «Ne, gospod učitelj, baraba sem mu pa p .zabil reči *
Edini.
Sinko: «Očka, danes sem bil v šoli edini, ki je lahko odgovoril na učiteljevo vprašanje.*
Oče: clmenitno. Kaj te je pa vprašal gospod učitelj?*
Sinko: «Kdo je razbil okno v ravnateljevi sobi.*
Dedna igrača.
Mati: «Verica, zakaj se ne igraš s punčko, ki sem ti jo podarila za god?*
Verica: «Veš, mamica, zapustiti jo hočem svojim otrokom.*
Mati: «Tako? Kaj pa, če jih ne boš imela?* Verica: «Jo pa zapustim vnukom.*
Bolni na pljučih!
Tiso£i že ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila. Ona mor;. pri vsakem načinu življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje bo.
Popolnoma zastonj in poštnine prosto
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega.
Pišite tako',
zadostuje tudi dopisnica na naslov: Nabiralno mesto pošte: Georjj Fulgner Berlin-Neukolln, Ringbahnstrasse 24, Abt. 491.
v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta načia, da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. To potrjuje mnogo zalival. Če želite tudi Vi deia in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domač« pletarska industrija Josip Kališ. Maribor, Trubarjeva ulica št. 2, oddelek 5.
Z a velikonočno streljanje
nudim papirne topiče in petarde s topovsko detonacijo, kateri popolnoma nadomeščajo streljanje z
postaje na začasni naslov:
Koitomaj Franc, pirotehnik, Cret pri Celju.
Topiči kal. a po 5 Din, topiči kal. b po 7 Din, petarde po 2 Din.
'"laja za koLzorcij »Domovine« AJolf U i b n i k a r.	Urejuje Filip O m 1 a d i č.	Za Narodno tiskarno Fran J e z e r š e k.