Ameriška Domovina AMCRiCAN m SPIRIT FOREIGN IH LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 47 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MARCH 9, 1953 LETO LHI — VOL. LHI Ob robu pripisane ★ KOMUNISTIČNI BOG je u-111 N. . . Vzelo je skoraj polnih trideset let, da se je naredilo iz Stalina — boga. Da, boga, — Središče oboževanja, kakršne-§a ni bil nikoli deležen Lenin, ■Nitler ali katerikoli despot. V # ^ Sovjetiji je njegova slika vse- Mimo krste SC je VSO noc STALIN NA MRTVAŠKEM ODRU Povsod; njegovo ime na sleher-jeziku; v novi ikonografiji Rusije je njegov lik že davno za-temnel lik Lenina. “Mi ne potrebujemo nobenega Boga”, je pomikala množica ljudi, katerih je bilo do en milijon. MOKVA. — Georgij Malenške! pred leti Stalin ter ročnoi kpv, 51 let stari Stalinov dedič jpričel ustanavljati kult, v kate- in premier vlade Sovjetske zve-rem je bil on vsemogogočno in Ze, je dne 7. marca prijel v svo-najvišje božanstvo Njegova be- je roke vajeti vodstva države, šda je bila zakon in sv. pismo, j Nova hierabija je prevzela) Rje je v Rusiji človek, ki bi se vodstvo ob času, ko je čakalo na ^ngel ogrniti s plaščem tega bo- Rdečem trgu tisoče in tisoče Iju-4anstva? Malenkov? Božanske di — vse od sijajno opravljenih prijele se ne da z lahkoto pre- maršalov pa do zadnjih ubornih ^eščati z glave na glavo. V tem tovarniških delavcev, da se p,o-Srnislu je izguba Stalina nena- klonijo zemskim ostankom Sta-dornestljiva za ves komunistični lina, ki leži v Dvorani stebrov. SVet. iVrste ljudskih množic, ki so ča- ^ ZAPADNA EVROPA je spre- kale, da pridejo do krste na mrt-jela s strahom in negotovostjo Vaškem odru, so bile dolge de-bovico o Stalinjcvi smrti. Ra1- set mili. Zftn zvestih, Moskvi vdanih ko- Ogromni in sijajni pogreb 73 bi'unistov, tam nihče ne toči sol- let starega umrlega sovjetskega Za- Toda prav tako se nihče ne voditelj a se bo vršil danes (v Šduje. ponedeljek ) opoldne. V Mosk- * ZAGREBŠKI “VJESNIK” je vi bodo pozneje zgradili poseben 'bedavno z ogorčenjem poročal, panteon, kjer bosta počivali Rako so se pričele celo pri mla- trupli Stalina in Lenina. ljudeh vse bolj uveljavljati Stalinovo truplo leži na mrt-kbržujske manire) in naslavlja- vaškem odru, ki je zasut s cvet-bje: gospod, milostiva, poljub- jem. Truplo leži v Dvorani ste-Ikm roko, itd. Celo oni, ki so po brov, ki je bila odprta v,sp noč; belosti komunistične partije po- do zjutraj je korakalo mimo kr-stali direktorji, zahtevajo, da se ste s pokojnim voditeljem pri-Rh naziva gospod, njihove žene bližno en milijon ljudi. Rb —- milostiva. . . če pa se kdo Ameriške diplomate je vodil drzne reči takemu mogotcu: to- v mimohodu ameriški odprav-^ar-s, tedaj ga slednji nahruli: nik poslov Jacob D. Beam. sva skupaj svinje pasla, da ------o------ IS0bi ti tovariš?!” . . . Mar je ta Vest iz proletarske dežele enako-in bratstva presenetljiva? V blifcor se nas tiče, smo že dav-bo vedeli, da Tito ne bi dal za-^šti in kaznovati! nikogar, ki bi rekel “ekscelenca”, mesto ----- ‘tovariš”. Obratno pa kaj lahko. Minister Eden je dejal, da bo- * Tovarištvo, enakost m do dobave strateškega ma-ratsto je v “diktaturah proleta- teriala rdeči Kitajski us- Nata” in v “ljudskih demokra- j tavljene. Sah” potrebno diG'tleT dokler ni WASHINGTON. — Tukaj je so n° zas^drana obi35!- sd bilo naznanjeno, da je Velika kako l'e bdo Pred Britanija dbljubila, da bo sode-u,,7a^ desetletji v ‘rdeči armi- ]0Viai}a ;pr[ ekonomski blokadi L , 0d generalisima Stalina pa komunistične Kitajske, da se ji e o vseh maršalov in genera- prepre£ij0 dobave strateškega, ov vse doli do zadnjega prosta- materiala ^ > Je bilo vojaštvo enako oble-. rpa SporaiZUm je bil dosežen ■e n^' Nobenih redov, nobenih mecj angieiškim zunanjim mini-0 et, nikakih kolajn, nikake- s^rom Edenom in ameriškim dr-^ Pozdravljanja in salutiranja; javnim tajnikom Dullesom. ,r:v.ys^ 50 bpi enakovredni lova- p0leg tega je bilo tudi sklen-noh danes^ Oanes nima( jen0; da bo Velika Britanija raz-ena armada na svetu toliko yjrj]a Sv)ojo' trgovino z Združe-i.- abo oportanih” in omeda- njimt državami, gbih” maršalov, kakor jih ima ^ °vjetija, in v nobeni armadi na --------------- svetu niso razlike med častniki Malenkov - Stalinov naslednik Sporazum Britanije in Amerike o trgovini z rdečo Kitajsko Spet upor ujetnikov na korejskem otoku; 23 ubitih, 42 ranjenih Ujetniki so napadli poveljnika oddelka in njegovega pomočnika, ko sta nadzirala razdeljevanje brane. TOKIO. — V soboto je nad 2,000 komunističnih vojnih ujetnikov na Yoncho otoku pričelo spet z razgrajanjem in uporom, pri čemer je bilo 23 ujetnikov ubitih, 42 pa ranjenih. Z uporom in izgredi so1 pričeli komunisti ob pol osmih zjutraj, ko je bila pod nadzorstvom poveljnika oddelka in njegovega pomočnika delitev hrane. Poveljnik je ukazal ujetnikom, naj privedejo tovariša, ki je hujskal na izgrede in upor, česar pa leti nisio hoteli storiti. Mesto tega je skupina komunistov, ki je štela 60 do 70 mož, nenadoma in brez predhodnega svarila napadla poveljnika in njegovega pomočnika s kamenjem. Tedaj je nastopilo vojaštvo, ki je s silo zadušilo upor. TITU SE MUDI V LONDON Vladni uradniki v Washingtonu pričakujejo skorajšnjo veliko čislko sovjetskih in satelitskih voditeljev, ki bi utegnili postati nevarni novim oblastnikom. LONDON. — Britanski zunanji urad je podal presenetljivo izjavo, da bo jugoslovanski maršal Tito prispel na svoj uradni obisk v Veliko Britanijo že 16. marca, to je teden dni poprej, kot je bilo določeno. Rečeno je, da je. bil sam Tito tisti, ki je prestavil datum svojega obiska od 23. na 16. marca. Vzrok so menda dogodki v Sovjetski zvezi. Poliak pobegnil z letalom na Dansko COPENHAGEN, Danska. — Semkaj je priletel z ruskim ,jet letalom neki poljski, pilot, ki je dejal, da me more več služiti v domovini pod sedanjim režimom. Pilota je v drugem letalu zasledoval neki sovjetski letalec, toda ko je Poljak priletel nad dansko ozemlje, se je sovjetski letalec obrnil ter odletel nazaj. Novi grobovi Mary Škrajnar V petek je umrla po šest in pol-letni bolezni Mary Skraj1-nar, roj. Blatnik, na domu svoje hčere Mary na 998 E. 74 St. Bila je vdova; mož ji je umrl y novembru lanskega leta. Rojena je bila v vasi Drašča, fara Šmihel, odkoder je prišla leta 1898. Zapušča sledeče otroke: Mary Schneider, Joanne Kraisner, John in Anthony, 4 vnuke in dva pravnuka. Bila je sestra Michaela in Josepha Blatnika, ki sta tudi že oba mrtva. Spadala je k društvo Carniola Hive, Makabejci, sv. Vida št. 25 KSKJ, št. 25 SŽZ in k Oltarnem društvu fare sv. Vida. Pogreb bo jutri zjutraj v cerkev sv. Vida iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St. in od tam, na Kalvarijo. -----o---- - Sovjetska kurirja na poti domov NEW YORK. — Dne 4. marca sta odpotovala v Sovjetijo z letalom dva kurirja sovjetskega poslaništva, ki sta vzela s seboj 20 vreč z diplomatskimi listinami, katere so tehtale 581 funtov. Molotov je postal spet zunanji minister, s katerega položaja je bil odstavljen Višinski, ki je postal glavni stalni sovjetski delegat pri Združenih narodih. MOSKVA. — Za naslednika pokojnemu sovjetskemu premierju Stalinu je bil imenovan Georgij M. Malenkov. — Malenkov, ki je star 51 let, je bil eden najintimnejših sodelavcev Josipa Stalina in je bil že dlje časa smatran kot njegov bodoči naslednik. Istočasno s tem imenovanjem naznanja komunike Centralnega odbora komunistične partije, Koncila ministrov in Prezidija, velike spremembe v vladi. Poročilo dostavlja, da so bile spremembe potrebne, da se zagotovi ‘neprekinjeno in korektno vodstvo” dežele ter da se prepreči “vsako morebitno motnjo ali paniko” ob Stalinovi smrti. Spremembe v vladi Spremembe so sledeče: kov sta Postala Podministra in Vjačeslav Molotov, bivši pod-, Pom°čnika maršala Bulganina, premier, je bil zopet imenovan za zunanjega ministra, kateri' ppložaj je že imel. On je nadomestil Andreja Višinskega, ki je postal stalni sovjetski reprezentant pri Združenih narodih. Novi položaj Molotova in Višinskega je smatrati za ponižanje ali democijo. L. P. Beria, vodja sovjetske tajne policije, je bil imenovan za; notranjega ministra in glavarja ministrstva za državno varnost. Maršal Klementij Vcrošilov, eden izmed podpremierjev, je postal predsednik Prezidija Su-premnega sovjeta, katero mesto je zavzemal Nikolaj švernik. Maršal Nikolaj Bulganin je bil imenovan za ministra oboroženih sil na mesto A. M. Vasilev-skega Maršala Vasilenvski in žu- ^oštvom tako ogromne, ka- V remensh prerok pravi: VELIČASTNA PROSLAVA 70-LETNICE ŠKOFA DR. G. ROŽMANA 0r v sovjetski “diktaturi prole-arkta,” kjer so komisarji zio-pe,t 'postali ministri. . . j PISMA UPOKOJENCA v Pgoslaviji: “Moja pokojnina seu a3 po kupni moči odgovarja Hfoližno 800 predvojnim dinar- Če bi si kupil za vso me-j Danes in ponoči deloma obla-^ečn[a pokojnino pravo' kavo, bi čno in bolj toplo. 3® dobil 2.7 kg (malo manj kot funtov).” — Komunistični smo mu včasih rekli “štrebar” Iremuhi, zaslužkarji in pri-;(nemško Der Streber), ki se ko-sSledniki pa hočejo natveziti a- molči fiavzgor in naprej; izraza ^Periiškim Slovencem, da so pro- zaslužkar in prisklednik pa itak 1 Političnim in gospodarskim dovolj jasno označujeta stanje! ^S-Zmeram v Titovini zgolj ame- stvari. V Sovjetiji je eden naj-^ski (slovenski) kleriofašisti in bolj znanih stremuhov, zasluž-. ra3jetvaši. . . Ker gornji trije kar jev in prisklednikov ruski Zrazi točno označujejo to, kar Jud Ilija Ehrenburg, v Sloveni-Pottienijo in ker so primeroma ji pa Tone Seliškar. Ne, Etbin °vi> naj jih čitateljem pojasni-1 Kristan pa ni več stremuh in za- r*?’ ker Rh bomo še cesto upo a ^3 ali. Stremuh je človek, ki služkar; on je samo še prisklednik in — anahronizem. Cleveland, Ohio. — Včeraj so katoliški Slovenci Amerike pokazali, kako1 ljubijo in spoštujejo ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Ves slovenski kato- ' liški Cleveland je bil na nogah. Prišli pa so zastopniki tudi iz bližnjih in celo daljnih slovenskih naselbin Združenih držav, da praznujejo skupaj s slovenskim škofom. Mraz in sneg nista zadržala zavednih slovenskih katoličanov, da ne bi do zadnjega kota napolnili velike dvorane Slov. narodnega doma na St. Clair Ave. Dolgo že ni bila ta dvorana tako; polna kot včeraj. Dr. Milan Pavlovčič je v lepih pesniško oblikovanih besedah čestital slov. cerkvenemu knezu k njegovemu 70. rojstnemu dnevu in mu voščil obilo sreče in! božjega bagoslova za bodoča leta. Naj bi mu Bog izkazal še to veselje, da bi ga pozdravili še en-* krat zvonova Sv. Nikolaja v Ljub-Ij ani. Slavnostni govornik Jože Nemanič, glavni podpredsednik K. S. K. J., je prevzvišenemu čestital in mu v izbranih besedah, izrazil udanost in ljubezen ameriških Slovencev. Sledil je spored slavnosten akademije, ki je bil odlično sestavljen in tudi lepo izvajan. O tem bomo poročali več med tednom. Med številnimi častnimi gosti smo (opazili J. Zalarja, glavnega; tajnika Kranj sko-slovanske ka- toliške jednote, dr. Miha Kreka, predsednika Slov. nar. odbora, ki se je za to slavnost pripeljal iz Washingtona, D. C., J. Avse-neka, ki je zastopal slovensko naselbino iz New Yorka, in še celo vrsto drugih odličnih Slovencev iz okoliških naselbin. Navzoči so bili vsi trije župniki slovenskih fara v Clevelandu in predstavniki slov. katoliških društev. Da je bil navzoč Anton Grdina St., najvidnejši slovenski narodnopolitični delavec v Clevelandu, če ne v vsej Ameriki, je samo po sebi umevruo’. Pred sodnik pripravljalnega odbora prof. J. Ovsenek je prebral celo vrsto brzojavk ,cd vidnejših slovenskih ' poedincev iz vsega svobodnega sveta in od vseh slovenskih zastopstev v zamejstvu. Brzojavko s čestitkami je pcslal tudi ohijski govemer Frank Lausche. Slovenski naselbini iz Eveletha in Gilberta sta poslali svoje čestitke in vjoščila na gramofonskih ploščah, ki jih je navzoče občinstvo z Radostjo in zanimanjem poslušalo. Prevzvišeni škof dr. G. Rožman se je pred koncem vsem rojakom, ki so mu izrekli svo j a voš-1 . čila in mu izkazali svojo ljubezen in naklonjenost, iskreno zahvalil. Pri tej priložnosti je poudaril, da se cesto napačno trdi, da bi bil moral on po 1. svetovni vojni bežati iz svoje rojstne domovine Koroške. Tedaj je on odšel prostovoljno in čisto red- milm potom v Ljubljano, kjer je na novoustanovljeni univerzi prevzel mesto profesorja cerkvenega prava. Poudaril je dalje, da on samega sebe ne smatra za nobenega voditelja, kot so ga skušali nekateri pisci v svojih člankih prikazati, ampak za služabnika naroda, za človeka, ki je hotel narodu dobro in mu je služil s tem, da mu je kazal resnico. Da vlada danes v Jugoslaviji komunizem, je poudaril škof, to ni krivda jugoslovanskih narodov, ampak onih, ki so v usod-nam trenutku pustili jugoslovanske narode na cedilu v njih borbi proti temu sovražniku. Če bi se bilo kedaj jugoslovanske narode vprašalo, ali hočejo komunizem, ne bi bil ta v tej državi vladal niti eno samo uro, je pribil slavljenec. Vsa prireditev je v celoti izret-den uspeh za slovenske razmere v Ameriki in seveda tudi za pri-ipravljalni odbor, ki je nosil vso težo organizacije proslave. Katoliški Slovenci Clevelanda in vsa Amerike so pokazali, da znajo in tudi hočejo izkazati spoštovanje človeku, ki je kot ljubljanski škof neustrašeno' branil vero in pridigal svojemu ljudstvu resnico tudi tedaj, ko je vedel, da bo moral zato' osebno prenašati vse mogoče preizkušnje! in trpljenje. Poleg teh so bile še druge iz-premembe. Mnenje v Washingtonu WASHINGTON. — Ameriški Vladni uradniki napoveduj ej o, da bodo novi sovjetski voditelji kmalu po Stalinovem pogrebu pričeli! krvavo čistko, da odstranijo in iztrebijo vse one sovjetske in satelitske voditelje, ki bij utegnili ogrožati njihovo novoi pridobljeno oblast. Ameriški voditelji so tudi mnenja, da obstoja možnost spora med Malenko-vim in njegovimi tekmeci, kateri spor utegne pretresti Sovjetijo in ves ostali komunist, svet. Čistka na vidiku Ameriški vladni krogi nagla-šajio, da Malenkov, ki je bil vsa zadnja leta tako rekoč Stalinova senca, pozna do podrobnosti; vso tehniko brezobzirnega zatrt j a opozicije s topovi, zapori in suženjskimi taborišči. “Gotovo je toliko, da bodo' morali pričeti čistiti hišo. Kdaj bodo si. čiščenjem pričeli in končali, seveda ne vemo”, pravijo vladni uradniki. To naglo reorganizacijo sov-j-etske vlade smatrajo v Washingtonu in drugod v zapadnem svetu kot prizadevanje, da, pokažejo Sovjeti tako svobodnemu kakor komunističnemu svetu solidno in strnjeno fronto, ki naj bo v svarilo vsem, ki bi hoteli morebiti kovati kapital iz Stalinove smrti. V tej periodi negotovosti morajo Združene države in ves ostali svobodni svet nadaljevati s pripravami za svojo obrambo, v katerih ne smejo niti za las odnehati in popustiti. Višinki — senca Višinskega NEW YORK. — Andrej Višinski, do reorganizacije sovjetske vlade zunanji minister Sovjeti-je, je 6. marca odpotoval s parnikom Liberte v Francijo in od, tam v domovino, kamor je bil brzojavno pozvan. Časnikarjem ni odgovoril na vprašanje, če je imel kaj predhodnega pojma, da bo okrnjen od zunanjega ministra na glavnega sovjetskega delegata pri Združenih narodih. Uradnik parnika, ki je poslovno' obiskal Višinskega v njegovi kabini, je dejal, da je Višinski jokal ko otrok. Komaj nekaj ur pred tem je prišel Višinski v dvorano Združenih narodov, kateri prizor je, bil posnet in prenašan potom televizije. Njegov obraz je bil tako upadel in njegove oči so tako brezizrazno1 strmele v praznino, da ga ni bilo prepoznati. Obenem z njegovim odhodom jei Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Iz bolnišnice— Michael Sile, 1273 Norwood Rd., se je po treh tednih vrnil iz Mt. Sinai bolnišnice, kjer je prestal težko operacijo. Zahvaljuje se za obiske, darila, cvetlice in voščilne karte, ki jih je prejel, prav posebej pa se zahvaljuje za vse usluge Mrs. Mary Nosan in njenemu sinu. Obiski na domu so dobrodošli. Zahvala— Glasbena Matica se zahvaljuje Slovensko - ameriškemu klubu, ki je pristopil med njene častne ustanovne člane. V bolnišnici— Mrs Helen Bokar, 3538 E. 82. St., je morala v Charity bolnišnico na operacijo. Obiski so dovoljeni od 2:30 do 3:30 pop. in od 7:30 do 8:30 zvečer. Slovenske voščilne karte— Pri Novaku na 6122 St. Clair Ave., imajo naprodaj velikonočne volščilne karte s slovenskim besedilom. 86. rojstni dan— Poznani im občespoštovani Mr. Joseph žele, slovenski pogrebnik, je včeraj obhajal svoj 86. rojstni dan. Mr. Žele je zadnje tedne v bolniški postelji in pod zdravniško oskrbo. Sprodniki in številni, prijatelji mu želijo sko-rajšnega popolnega okrevanja! Čestitke! K molitvi— Članice podružnice št. 25 SŽZ so prošene, da se udeležijo nocoj ob sedmih skupne molitve za pokojno Mary Škrajnar. Prav tako' so prošene članice Oltarnega društva sv. Vida, da se udeleže V torek sv. maše. Maša zadušnica— Jutri, v torek, lob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida maša-zadušnica za pok. Martina Fabjančiča. ---------------o-----— Rdeči v Angliji ne morejo verjeti LEEDS, Anglija. — štirje dijaki iz Rusije, ki obiskujejo angleške univerze, me verujejo “kapitalističnemu” časopisju, da je Stalin nevarno bolan. — Ko jih je potem neki časnikar vprašal po njihovem mnenju, kdo bo Stalinov naslednik, so odgovorili, da “gentlemani ne stavijo takih vprašanj.” ------o----- Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. NAJNOVEJŠE VESTI MOSKVA. — Semkaj so prispeli' voditelji Kitajske in sedmih drugih narodov, da se udeleže pogreba umrlega sovjetskega voditelja Josipa Stalina. WASHINGTON—Senator Douglas, demokrat iz Illinoisa, poziva Združene narode, naj proglasijo totalen embargo vseh dobav rdeči Kitajski. LONDON. — Jugoslovanska tiskovna agencija sporoča, da je maršal Tito odpotoval s parnikom na svoj napovedani obisk v Anglijo. MOSKVA. — Sergej Prokoviev, eden izmed treh največjih sovjetskih skladateljev, je včeraj umrl, star 61 let. bilo naznanjeno, da bo Višinskega nadomestil začasno pri Zdr. narodih Anlrej Gromiko, sovjetski ambasador v Londonu, ki je že na potu z letalom v Združene države. Ameriška Domovina DC ^amssr— 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for • 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 47 Mon., March 9, 1953 Slepa trma Zadnji čas sta krožili po ameriškem časopisju dve značilni zgodbi. V Bostonu živi zanesenjak duhovnik, star bivši jezuit, p. Leonard Feeney, ki je pred časom pričel širiti nauk, da bo vsak človek pogubljen, če ni v katoliški cerkvi. Zadnje čase je celo pisal predsedniku Eisenhowerju, da pride v pekel, če ne prestopi v rimsko katoliško cerkev. Katoliški verski nauk namreč uči, da je le katoliška cerkev edino prava, od Jezusa Kristusa ustanovljena cerkev in da edino le ona vodi ljudi na potu zveličanja, kakor ga ;e učil Jezus Kristus, zato se imenuje edinozveličavna. Že stari cerkveni očetje so pisali, da izven Kristusove cerkve ni zveličanja. Glede drugovercev pa je vedno katoliška cerkev učila, da se morejo, dasi dosti težje kot katoličani, zveličati, če so brez svoje osebne krivde izven katoliške cerkve in če žive po svoji vesti. S svetim krstom postane vsak ud skrivnostnega telesa Kristusovega in s tem tudi ud katoliške cerkve.in ostane ud, dokler se ni izločil iz tega občestva po svoji krivdi. Pa tudi nekristjani se morejo zveličati, ker more nadomestiti cerkveni krst takozvani “krst želja,” ali pa “krst krvi.” Bila bi naravnost strašna misel, da bi morali biti pogubljeni vsi oni milijoni in milijoni ljudi, ki brez svoje krivde žive izven katoliške cerkve. Patra Feeney-a so najprej posvarili njegovi redovni predstojniki, nato pa škof v Bostonu. Ker vse to ni poma galo, so ga izključili iz jezuitskega reda in bostonski nadškof Richard Cushing ga je suspendiral, to se pravi, da mu je prepovedal izvrševati mašniško službo. Pa tudi sedaj se p. Leonard ni uklonil. Skliceval se na papeža in tako je prišla zadeva tudi pred svetega očeta samega. Trmastemu patru so iz Rima naročili, naj pride tja zagovarjat se. toda dasi se je prej mož skliceval na papeža, sedaj ni hotel pred njega. Radi tega mu je sveta stolica aala odlok do 31. januarja letos, da do takrat pride v Rim, sicer pa bo izobčen iz katoliške cerkve. Tudi ta grožnja ni p. Leonarda premodrila. Key ni odšel v Rim, je zapadel kazni izobčenja. Zdaj ni več ud katoliške cerkve. Logično po svojem lastnem nauku bi moral sedaj p Feeney trditi o sebi, da ne more biti zveličan. Od druge strani podoben ekstremist pa je znani ameriški pisatelj Paul Blanshard, ki z veliko vnemo napada rimsko katoliško cerkev in trdi, da je ona smrtni sovražnik demokracije v Združenih državah. Njegovim trditvam so pač stala nasproti dejstva, da je v nekaterih izrazito katoliških državah enaka demokracija kakor v U. S. Pred dobrimi šestimi meseci je odšel ta pisatelj na Irsko, kjer je 90% prebivalstva katoliške vere in ki ima od začetka izrazito katoliško vlado in kjer je v ustavi že nad 30 let zakonito urejena resnična demokracija. V Dublinu, glavnem mestu Irske, je Blanshard razpravljal resno z irskimi politiki, žurnalisti in tudi s katoliškimi ter protestantovskimi duhovniki. Vsi so mu seveda jasno prikazovali, da katoliška cerkev niti najmanje ne nasprotuje demokratični ureditvi države. Vse dokazovanje pa se zdi ni moglo izbiti iz njegove glave predsodkov proti katoliški veri. Zadnje čase je namreč poslal potom ameriške ambasade v Dublinu na državno tajništvo v Washington zahteve. da mora vzeti državljanstvo papeškemu nunciju pri irski vladi, nadškofu Geraldu P. O.’Hara, ki je po rojstvu ameriški državljan in škof v Savannah-Atlanta, Ga., ker da je nadškof kršil McCarranov zakon, ko je v službi “tuje sile.” Pri neki časnikarski konferenci se je pa izrazil: “Amerikanci mislijo, da tak ne more biti dober državljan, čigar zvestoba je deljena med lastno in tujo državo.” Irci so sicer tega moža poučili pravilno, da papeški nuncij pri irski vladi ne zastopa papeževe države in tudi ne papeža kot svetnega vladarja, marveč le papeževo duhovno oblast. Papež ne pošilja svojih nuncijev, da bi tam zastopali vatikansko državo, marveč za ter, da zastopajo tam papeža kot vrhovnega poglavarja Cerkve. Toda vse to Blansharda ni zmodrilo. Celo neki protestantovski vikar se je izrazil: ‘ Ta Amerikanec naj se doma preprira.” Nekateri poslanci v irskem parlamentu so interpelirali vlado, da bi nastopila proti Blanshardu, toda minister za zunanje zadeve Frank Aiken pa je odgovoril: “To ni vredno omenjati.” Naši takozvani naprednjaki in njih nad vse “napredno” časopisje tudi vstraja v svoji nespametni trmi. Mnogi so bili v domovini in so videli na lastne oči, kaka svoboda, verska in politična, vlada pod komunističnim režimom, kako zavoženo gospodarstvo je tam, da so polne ječe v tej demokraciji, da komunizem izmozgava narod. Drugi so se mogli poučiti drugače o resničnem stanju. Toda vse to nič ne pomaga. Ti ljudje so v svoji namišljeni naprednosti, ki je dejansko budalost, popolnoma okosteneli, da klub nasprotnemu spoznanju sebe in druge naprej varajo, da je v Titovini demokracija, svoboda in blagostanje, Ta naprednost se ob vsaki priliki zaletava v katoliško cerkev, v papeža, pobira vsakovrstne izmišljene bedastoče in jih servira svojim čita-reljem. To je vse, kot je rekel Latinec: signum paupertatis, znamepje neskončne duševne revščine. Tako daleč so ti naprednjaki zašli, da niti sami ne vidijo, kako se pred količkaj pametnimi ljudmi vedno blamirajo, kakor so se zopet zadnji čas s trditvijo, da je Vatikan preprečil prihod okteta iz Ljubljane v Ameriko. Nekateri nas izprašujejo, zakaj večkrat ne odgovarjamo na take napade. Tem bi odgovorili z besedami irskega zunanjega ministra: Te bedarije niso vredne besede in je škoda papirja, da bi na nje odgovarjali. M. Lorainski kotiček Piše Josephine E. Pri sledečih mladih družinah ^ balila proti njim. Zopet zakliče so zadnje čase naselili “border-eki”: Mr. in Mrs. Frank Tomažič, 2121 W. Erie Ave. ter Mr. in Mrs. Victor Virant, 812 Warvick Dr., so na vso meč veseli krepkih fantičev, pri Mr. in Mrs. Steve Donat, 1663 E. 34. St. so pa z odprtimi rokami sprejeli prav pridno punčko (no ja, saj punčke so kar vse pridne, bi dejala). Mrs. Donat je hčerka Fr. Seškarjeve družine z 29. ceste. Upamo, da bo ves ta mali naraščaj zdrav in priden, staršem pa naš poklon in častitke! V službo .Strica Sama je odšel mladenič Victor K o b a 1, sin Ralph Kobalcve družine s 33. ceste. Upamo, da se bo kmalu zdrav vrnil k svojim staršem. V nedeljo 8. marca se je začel v naši farni cerkvi sv. misijon. Pravijo, da bodo pridige v angleškem jeziku namenjene največ naši mladini, daj Bog, da bi le kaj zalegle! Birmo bomo imeli dne 26. marca zvečer. Ej, to bo veselja med našimi otročiči. O ja. da ne pozabimo povedati, da se je naš dvodnevni cerkveni semenj ali bazar srečno končal. Pričakovalo se je sicer več udeležbe od strani faranov. Je pač tako, da so pri vsaki prireditvi vedno eni in isti, s pri-pfavami, z darovi in nato še z udeležbo. Je pač žalostno, toda imamb upanje, da bo v bodoče kaj boljše. - . Iz stare demovine sporočajo tudi to žalostno novico, da so tisti spominski križi, ki so bili postavljeni na neštetih gričkih za časa . evharističnega kongresa, večinoma že vsi podrti. To so storile hudobne in brezbožne roke. Tudi tam, na naši lepi Meni-šiji, nad našo prijazno vasico, na visokem hribu Comarovniku je stal prav lep1 velik križ; pa ga je neka zločinska roka nedavno spodžagala, da se je ravno pred božičnimi prazniki podrl. In ravno tako je nekdo iz križa, ki stoji doli pod našo vasjo koncem Žitnikovega vrta božjo martro doli zbil Na križu je ostala le roka. V resnici bi človek komaj verjel, da je kaj takega sploh jo: “Stoj, če ne bom streljal. Pa se tisto čudo le ni hotelo ustaviti. Očetu je začelo gomazeti po hrbtu, zbrali so še enkrat ves svoj pogum in zaklicali: “Stoj, če isi človek in ne premakni se, sicer bom streljal,” pomerili so s puško v tisto smer in roka se jim je kar malo tresla. Takrat pa je tisto strašilo skočilo pokoncu in reklo: “France, ne streljaj! Jaz sem, ne strah. Veš, hotel sem te le malo prestrašiti, ker sem vedel, da boš šel tod mimo in sem mislil, kako se ti bom pozneje smejal, ko jo boš ucvrl nazaj proti Selščeku.” Očka pa so dejali: “Kdo bi se bil pa potem smejal, če bi bil jaz Streljal, a?’ (Sicer so nam očka povedali ime tistega strahu, pa sem ga že pozabila). O še marsikaj so1 nam otrokom pripovedovali takole ob zimskih večerih, ko smo sedeli na topli peči. Očka v zapečku, drugi odrasli pa na klopi okoli peči. Verno smo jih poslušali, še dihati si nismo upali, da bi ja kaj ne preslišali. Zares čudno je bilo, da so ljudje v starih časih videli vsakovrstne strahove vsepovsod, videli so ljudi brez glav, coper-nice, kako so kot lučke skakale po. gori Slivnici, videli so kako je šac gorel. In kako so goljufivi sosedje vzdihovaje prenašali na ramah mejnike in vpraševali, kam naj. jih dajo? Bog ve kaj še vse so naši prastarši videli in doživeli? . . . In mi, pravnuki smo razkropljeni po velikem širnem svetu in samo v duhu moremo včasih., takole malo, povasovati v nepozabnih spominih med njimi . . . Tam daleč, daleč preko morja! ----------------o------ To in ono iz Jolieta Joliet, 111. — Marčevo vreme je pokazalo takoj prvi dan svojo običajno naravo, živo srebro je padlo dioli na 16 stopinj nad ničlo in tudi snežilo je v nedeljo in ponedeljek to1 je 1. in 2 marca. Južno od nas okrog našega prestolnega mesta Springfield je pa zapadlo do skoro 6 palcev Tako je nas pozdravil zviti sušeč. še ni zadosti gorja? Le kaj soj — V sredo ta teden smo imeli jim križi in božje martre napo-,v J obetu za ves naš Will okraj ti? Naj se nas vseh usmili do- takoimenovani “Business-Edu- mogoče. Le kam jih bo pripel j a- j sne%a- lo vse to begoskrunstvo? . . . Ali | I brotno nebo! Zločincem pa, ki take grozote počenjajo, naj bo catiem Day.” Okrog 975 učiteljev in učiteljic je prispelo v Joliet, Bog usmiljen in prizanesljiv; da so tu s trgovci i;n obrtniki in sodnik! : raznimi profesionalci skupno * * * ; razglabljali o vzgoji, o trgovini, Naj povem še zgodbico, ki so raznih obrtih in poklicih. Sesta-nam jo naš pokojni očka pravili, nek je imel namen privesti vse kako jih je nekoč nekaj posku- vodilne kroge, ki vodijo vzgojo silo strašiti. Ranega poletnega bedečega redu, tako tudi vse vo-jutra so šli pokojni očka na lov. (ditelje trgovine in industrije V farni cerkvi v Begunjah je skupaj, da drug drugemu poka-pravkar odbila ura tri. Ob zad- žejo, kako važno je, da bolj po-njem udarcu cerkvene ure so j znajo področja in važnost drug prišli s puško na rami ravno do j drugega. Več medsebojnega ra-Jernejčeve ograde, ki stoji nad ] zume vanj a bo in s tem več vse-takozvano Viklečo dolino ob gla- stranskega napredka. smo kar tako. XXXxXXXXXXXX Bernard Malnar in P*! Mnenja ill vesti Miss Carole Kcchevar, sta sklenila, da bosta šla v soboto pred Belo nedeljo pred altar in bosta drug drugemu rekla “ja” do smrti. To se pravi po belokranjsko: vzela se bosta! Gospod bodo pa rekli: Tako naj bo in amen. Zvečer pa bo ženitovanjska gostija v parku sv. Jožefa. — Neka gospodinja je te dni brala v dnevnem listu, da se prodaja nekje zmleto meso po 5c. funt. Hitro jo je ubrala v mesnico in veli mesarju: Pet funtov mi ga lepo zmeljite. Mesar ji naročilo izvrši, žena pa položi “kvoder” na mizo in reče: Tako bo že šlo pa, ampak ne tako, kakor doslej. “Kaj imate v mislih, da bo šlo?” “Kaj mislim? Tako le, da se bo dalo malo bolj živeti, ko se je meso pocenilo, n. pr. zmleto meso za “hamburgerje” nd 5c funt.” “Pet centov funt?” “Kje pa?” “Povsod! Ali ne tudi pri vas?” “Ne da bi jaz vedel. Pri meni stane zmleto meso še vedno po 75c. funt.” “Potem ga pa kar sami imejte! Kaj pa fulate ljudi po papirju. Tu le v papirju pa piše, da je tako meso znižano na 5c. funt.” “Ja, to je samo na papirju,” se je odrezal mesar. “V mesnicah je pa drugače, tu je pa druga cena, moja draga žena!” “To je pa varanje in niste vredni, da bi vas cucek povohal!” Zdaj se mesar razsrdi in in ves vzrujen zakriči nad ženo: “To je pa preveč! Mi, ki skrbimo, da imate zajesti dobro meso, naj sprejmemo take-le očitke in zmerjanja? Ne bo šlo tako! Tožil vas bom za razžalje-nje časti — le počakajte!” žena se je pri grožnji ustrašila, hitro skoči k vratom, prime za kljuko in vrata odpre in se obrne nazaj prpti mesarju: “O, I am sorry, nisem mislila tako. Vzamem besedo nazaj in popravim mojo izjavo iin vam izjavim: da ste vredni, da vas cucek povoha!” Nato je žena odbrzela domov. Tisti mesar pa še danes tuhta tisti ženin popravek, “da je vreden, da ga cucek povoha.” Tone s hriba. IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Piše Andrejček Duluth, Minn. — Po mojem koga zato, ker je v svojih dopi- vni cesti, vodeči iz naše vasi proti Begunjam. Ko pridejo vštric ograje, se je začelo nekaj temnega premikati za grmovjem. Očka so najprej mislili, da je pes, pa se jim je le čudno zdelo, da se pošast na njih klicanje ni hotela ustaviti, temveč se je nekam nerodno valila naravnost proti njim. “Kaj pa, če je to kak medved?” so si mislili očka. 1 Sneli so puško z rame in se — Jolietčani smo poznani kot pridni in varčljivi ljudje. Sami pri vsestranski zaposlenosti to pezabimo in ne opazimo tega. Treba je, da kdo drugi pride in to nam pove. In tako se je te dni zgodilo. Urad od Federal Reserve Systems, ki je sestavil te dni statistično poročilo, koliko bančnih vlog ima vsaka država v Uniji, je obelodanil, da naš Will okraj je imel koncem Mohorjanka takole piše New York, N. Y. — Od tod pošiljamo pismo v objavo; prišlo je pa iz Clevelanda. Glasi se: Mohorjeva, pozdravljena! Pošiljam petak, da ž njim ponovim naročnino za 1954, plačam za eno novo naročnico in preostali dolar je za dar Mohorjevi. Nova naročnica je moja sestrična v Franciji, prilagam naslov. Saj mohorske knjige za leto- 1953 mi zelo ugajajo. Gotovo bodo tudi za prihodnje: leto tako lepe. Ravno tako se mi je zdelo, kakor bi prišel zelo dober pri j a-tejl iz starih časov pod našo1' streho. Jaz sem v Ameriki že 50 let. Prišla sem semkaj s starši kot mlada deklica, pa se dobro spominjam, da sem mohorske knjige že v domovini čitala. Moja stara mati so jih dobivali iz Celovca, še zdaj imam Knaj po,v o zdravniško knjigo, ki jo je izdala Mohorjeva družba. In to je bilo'leta 1898. Sem doma iz Vač pri Litiji, če Vam je kaj znano? Pozdravljeni in prosim za odgovor. znancu sem zvedel, da nekatere naše rojake tu v Duluthu, na Chisholmu, na Evelethu in na Hibbingu hudo skrbi, kdo sem jaz Andrejček, ki objavljam v A. D. dopise pod zgerajšnim naslovom. “Zakaj pa in čemu so firbčni? Ah sem komu kaj žalega storil z mojimi dopisi?” — sem vprašal mojega dragega znanca. “To ne vem,” mi je odvrnil. “Le to ni nekaterim prav, da malo preveč čez Tita in njegovo vlado zabavljaš.” “Kaj vedo, kdo je Tito? Ali ne vedo, da je Tito komunist? Kako pa se more svoboden Amerikanec za Tita zavzemati In njegov komunistični red zagovarjati? Kdor izmed Ameri-kancev komuniste hvali in zagovarja', s tem javno pokaže, da mu je komunističen red pri srcu in da želi sam tak red. Drugače bi ga ne zagovarjali. Ali ne?” “že, že, ampak preseda jim, veš posebno, kdo vest izprašuje- urednikom njihovega lista. “Tako? Ali -oni odobravajo sopotnikovanje “Provete” s Titovim komunizmom?” “Na to ti ne morem dati pozitivnega odgovora. Seveda, če kdo gleda na njihovo res nelogično zavijanje, bi tako kazalo. Pa saj ti je znano, kaj je cigan dejal, ko so ga zasačili in mislili malo premikastiti, je ta malo na okrog - pogledal, pa resno izjavil: “Možje, najlepše je, da je mir!” “Torej vsaj tebi je le jasno zakaj gre?” “Kaj bi ne bilo! Titovi sopotniki'so zašli v vročd kašo. Stopicajo sem in tja, da bi našli izhod,’ ki ga pa ne morejo najti. Njih pisava ih vsaka njihova beseda priča, na kateri strani stojijo. Saj kar prehvaliti ne morejo vse, kar komunisti v Jugoslaviji napravijo. In tiste, ki kaj kritizirajo komunistični red v Titovi Jugoslaviji pa zmerjajo z “nazadnjaki.” “In kaj je tvoja sodba pri tem?” “Sem ti že rekel, da so zašli. Titel “nazadnjaki” pa paše njim bolj, kakor komurkoli drugemu.” “Dober odgovor. Dobro pojmuješ. čast ti. Jih ni veliko med našimi ljudmi, ki bi to priznali. Dasi je človek naj večji takrat, kadar ima pogum, da resnico prizna.” Potem sem povzel besedo naprej in skušal pokazati svoje stališče v tem kolikor mogoče jasno. Razlagal sem mu: “V nobenem mojem dopisu ne najdeš kritike proti temu, če kdo poroča novice, ali piše o čem drugem dostojno in pošteno. Nikdar in nikoli nisem kritiziral bolj nam je ostalo v spominu, kako je bil župnik ponosen, ko je pravil, da v vsej njegovi fari ni niti ene gostilne. V Vačah se pa nismo nič ustavili. Pa se tudi menda ne bi izplačalo, ko je bila M-rs. Line takrat že v Ameriki. Drugih znancev pa tudi ni bilo tam. Te vrstice je dostavil mohorski glavni podpoverjenik za Ameriko, Kanado in kakih petnajst drugih dežel. Torej pre-Mary Line. |cejšnja živina. Za ime ne gre, Tako piše ta zvesta Mohorjanka. Če ima naš poverjenik tam v zoni. 19 še kaj dosti takih glavno je, da svet ve, kje ga je mogoče najti ustno ali pismeno, da se sedanji in bodoči Mohor- ustavili. V glavo jim je šinilo, da | leta 1952: $82,308,000.00 bančnih je mogoče kak hudoben človek, j vlog. V Jolietu samem je teh ki ne namerava nič dobrega. Pa;vlog največ, iče bi skupno svo-zakličajo: “Stoj, če si človek, in to razdelili enako med vse pre-kaj hočeš od mene?” jbivalce, bi prišlo na vsakega mo- Tcda prikazen se je dalje ko- ža, ženo in otroka $595.00. Ni- zvestih — blagor mu! Pa če jani (in seveda Mchorjanke) jih nima, si jih bo pa pridobil, j lahko obračate nanj. To je na-Le po njih in za njimi, Zdravko! 'slov: Mohorjeva Družba Tudi pomoč se bo dobila. j 238 E. 19th Street Ob^ branju gornjega pisma I New York 3, N. Y. nam je prišlo zelo živo v spomin,! Pripomba iz ust LIGE: Mrs. kako smo leta 1932 rajžali sko- Line je 50 let v Ameriki, pa je zi Vače, ko smo se vračali s Sve- še vedno enako navdušena za tc gore po obisku v cerkvi — bi- Mohorjevo. Jaz, Liga, pa polo je za Mali Šmaren -7- pri žup-1 znam celo vrsto takih, ki so tu niku, ki je bil doma od Sv. Ka-j komaj par let, pa jih še ni — ali tarine nad Medvodami, pa pri pa jih že več mi — v seznamu rajnem -očetu p. Hugona Brena, mohorskih naročnikov. Tu se sedanjega frančiškanskega gene- špeglaj, mila duša, kadar te tu-ralnega definitorja v Rimu. Naj- jina skuša! sih omenjal napredek svojega društva, miti nikogar, ki je nepristransko in pošteno omenjal, kar je videl pri obisku domovine zadnja leta. Vsak ima svobodo, da opiše, kar doživi in vidi. Ampak vsak, ki se smatra za poštenega, naj piše tudi pošteno im dostojno. To mi nič kakor dolžnost vsakega dopisnika ali poročevalca. Gredo pa. tja ljudje iz “naprednega” tabora kajpa, ki 'niso bili med revolucijo tam im niti pojma nimajo, kako je prišel komunizem do oblasti, pa vzamejo pero v roke, pa praskajo in kritizirajo vse na okrog — sami ne vedoč koga in kaj. Kakor papagaji ponavljajo komunistične laži, da je to komunistično stanje v domovini priborilo ljudstvo, da je to ljudska volja, itd. Ni je večje laži, kakor to! In to komunistično laž ima na svojem štantu vsak Prosvetin dopisnik skoraj! Ne le ves demokratičen zapadni svet, marveč bi lahko zapisal, da vrabci in škorci v Jugoslaviji in vseh komunističnih deželah vedo, da je resnica čisto drugačna. In če znajo vrabci in škorci kaj o svobodi lahko ljudi v komunističnih deželah pomilujejo, ker oni imajo svobodo, ljudje pa ne! In pri tem prodajanju in razpečavanja komunističnih laži se ti “naprednjaki” še trkajo na svoja prša, kako pošteni so, kako veliki nedosegljivi patriot j e Amerike so, itd. To ni samo smešno, to je tragično, da se takole poveličuje, laž, resnica pa zakriva im tepta. Pri tem svojem neumnem praskanju in kritiziranju pa zavijajo oči in čisto nepoznane: im nedolžne ljudi zmerjajo z izdajalci, kakor da je nje “naprednjake” delegiral in pooblastil sam sv. Peter kot nekake FBI preiskovalce, da hodijo poizveda-vat tja. To je pa malo preveč, več kakor pa more dostojen či-tatelj prebaviti, razen če že nima svojega želodca popolnoma zastrupljenega z “napredno” propagando. “Dalje, kak dopisnik dobi iz starega kraja pismo. Tu v Ameriki je že 40 ali 50 let. Kdo je oseba ki piše, bog zna. Kakega prepričanja je kak tak in kakšno je njegovo poštenje — to ne vpraša. Ampak v pismu je zapisano nekaj čez “farje,” čez škofe, itd. Zraven zapiše kake grozovitosti so1 “uganjali” itd. Ha! To je maslo za na “napreden’ kruh! Ves dopis je namazan z njim — ne da bi se dopisnik vsaj malce vprašal: Ali je to res? Kaj pa če ni? Niti uredniki nimajo toliko čuta, da bi se vprašali: ali je dovoljeno, kar počenjamo? Kaj pa če ni res? In ‘izdajalcev” kar mrgoli vse križem v takih dopisih. “Vidiš prijatelj, to taktiko 1° take metode “naprednih” dopisnikov jaz obsojam. V to se Pa utikam in se v vesti čutim dolžnega za to! Kajti kdor ve, da se laž širi, pa zraven molči, je sam odgovoren za tako laž! To je moje prepričanje. “V druge .zasebne zadeve ma-ših ‘naprednjakov’ se pa jaz ne vtikam. Če v cerkev ne hodij0 in mislijo, da so brez vere boli srečni kot drugi, ki jo imajo in skušajo po njej živeti, je to njihova zadeva. Sami bodo odgovarjali! Ni pa seveda prav, še manj pa pošteno, da radi vere tako radi druge zasmehujejo. T° kaj radi delajo. Norčujejo se iz zakramentov in obredov in tc opisujejo kot praznoverje. če jim kdo na*to odgovori in pove, naj vero v miru puste, ga Pr0' glasijo za ‘nazadnjaka.’ Ali 3e to dostojno in pošteno? Utikati nos v nekaj, kar jih nič ne skrbi, nič ne stane in če jih pri te.l nečastni navadi pa kdo za nC,s pocuka, je pa v ‘naprednih’ vl' stah ogenj v strehi. Potem so 1° (Dalje na 3. »trtni) Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda Kmalu je pri obleki začelo Prevladovati sukno. Slovensko kmečko nošo 13. stoletja povzamemo lahko iz popisa slovesnega umeščenja na gospo-svetskem polju. Koroški vojvoda, ki je moral nastopiti v slovenski kmečki obleki, je bil opravljen na sledeči način: Imel je hlače in suknjo iz sivega blaga. Poslednja je segala nekoliko čez kolena in bila 2adaj z razporki odprta. Na aogah je imel opanke, ki so kile z jermeni dobro privezane. Pa glavi siv klobuk z vrvico 6nake barve. Ogrnil se je s Preprostim sivim plaščem in vzel v roko palico. Iz tega popisa spoznamo, da je bila že Srednjeveška kmečka noša pre-CeJ taka, kakoršna je bila v dob podedovali od rodu do rodu in šele najnovejši čas izginjajo med narodom. Iz vseh navedenih popisov je videti, da je narodna noša skozi mnoga stoletja ohranila skoraj neizpremenjeno obliko. Isto nam izpričuje tudi opis stare slovenske noše, ki ga podaje O. Marko Pohlin v “Kranjski kroniki”. Ta znameniti mož je sicer pisal v 18. stoletju, vendar hoče podati sliko noše, ki je bila nekdaj v navadi in “se še semtertja po Kranjskem na kmetih izslediti da”. V pokvarjeni slovenščini nam jo tako-le opisuje; “Kako so se stari Kranjci oblečeni rsosili, bi morda rad kdo vedel. Hočem toliko, kolikor se pusti iz starih bukev Pavadi za Valvasorjevih časov) p0Vzeti; postreči. Moški so si 17. stoletju po Kranjskem. ^avni deli so bili: daljša ali Pvajša vrhnja suknja iz doma-eega sivkastega blaga (lodna), 'Pmke hlače, segajoče do ko-eP> širokokrajcn klobuk in °Panke ali lesene coklje na no-gah. žensko nošo 13. stoletja Pam opisuje Ulrik Lichten-štanjski. Srečal je namreč na Svojem viteškem pohodu blizu Kindberga na Zgornjem Štajerskem Slovenko, ki se je ho-j^Ia z njim na bojišču meriti, la ženska je bila preoblečeni vitez Oton Buhovski. Opravo ^ovemske žene nam pri tej pri-Jki Ulrik tako-le popisuje: 'Dve dolgi kiti sta ji viseli do-/ celo čez sedlo; na sebi je ln:lela “godeže’, kar je obleka slovenskih žen, a vrh tega še Ucli “šapelj” jako drag in bogat.” To poročilo nemškega viteza Pps spominja na dolgotrajno slovensko navado, da so ne-°Pvožena dekleta nosile kite vi-Seče preko hrbta, med tem ko s° Jih zakonske žene spletale okoli glave in si jih tam pri-trJ evale. “Godeži” so bile neke vrste ^'hnja obleka, “šapelj” pa je da obveza za gfavo, ki je bi-a zlasti spredaj na čelu bo-Kato vezena in okrašena. Iz naslednjega stoletja ima-Pi° zanimiv popis furlanskega zgodopisca Frančiška di Top-Pv°> ki je ob slovesnem ume-SCePju patriarha Bertranda 1. 334. videl slovenske noše v kvileji in jih na sledeč način opisuje: “Prebivalci kraških so bili pokriti s temnimi > z Jermcni dobro zveza- .^z opisa furlanskega zgodo-i !Sca ni težko spoznati nošo, c>1 Se Je pri kmečkih prebival-1 tržaške okolice z malimi iz-Premembami ohranila do naj-^0vejšega časa: kratke hlače -oporki ob strani, kratka iin*-nJa 'n kosmata kapa, ki je novejšem času izgubila Pač v po svoji dolgosti kos debelega, nebarvanega, večjidel sivega sukna odmerili na pedi, ali tolikanj kosmatih kož odločili, te skupaj sešili, rokave vstavili in eno suknjo ali kožuh naredili. Premožnejši so tudi lepše suknje iz belega, čedno opranega blaga ah iz barvanim suknom prevlečene plŽšče večjidel le čez ramo nosili. Na enak način, kakor suknje iz blaga, so si tudi kmetje iz ho-dičnega platna, gospodje iz tančice pustili svoje srajce delati. S širokim zeleno-pisanem ali okovanem pasom iz sukna ali z rdečim ali plavim pasom iz “žnor” so se črez sredo pre-pasavali. Dve pol: platna ali mehko ustrojene jirhovine so vsacega posebej skupaj sešili in hlače do peta, gospodje, ki so kratki škorenjce obuvali tudi hlače iz sukna do kolen dolge, si delati storili. Kolikor košatejše hlače je kdo nosil, toliko zaljši je bil. Glavo je pokrivala kosmata kapa, pa tudi iz vrvic ali slame umetno spleten klobuk. Njihova obutev je bil usnjen podplat, z luknjicami ob kraju, ki je bil na nogo s suknom ali židanim blagom [podložen, z jermeni pritrjen. Eni ,so tudi lesene coklje nosili, čez ramo so imeli torbico, vsak za svojo potrebo na jermenu; v rokah pa so palico ali šibo držati vajeni bili. “Stara ženska noša pa je bila taka: Krila in janke so imele da. ofert, z židanim modrcem in predpasnikom iz platna. Ravnotako tudi naložen, okoli vratu zapet, na ramah in na koncu rokavov pri zakonskih za praznik s črno, pri dekletih z rdečo, plavo ali zeleno prejo, na prsih z dvemi ali tremi zaponkami nataknjen o-špetelj. Gosposke so koravde ali zlate dnarce okoli vratu nosile, kakor tudi srebrn, preproste pa le okovan usnjat pas imele, od katerega je na jermenu nožič ali ključ od njih skrinje doli visel. Po vrhu so časih svoj, z belimi trakovi obšit kožuh, ali pa z barvanimi trakovi obšito jopo oblekle. Dekleta so večjidel in zlasti doma le gologlave s spletenimi kitami, žene pa v svitek nabranimi, in z iglo vrh glave zataknjenimi lasmi hodile, sicer pa tudi s platneno, dobro nabrano in lepo, čez sredo ločeno avbo tudi s kosmato kapo ali pa s špicami obšito, včasih tudi pisano pelo pokrite. Teh dekle! telo je krasil z zlatom vezen šapelj, njin roke pa prstani s steklenim očesom, po dva ali trije na enem prstu. Več prstanov, več štimanja! Prav tako so si tudi v kitah, prejo 1953 S« JL 1 ul 22 IS Tu I 10] 1 1241 MAR. Si tli M m IT m m .j _1953 Fr S 13 20 27 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAREC 15.—Cerkeni pevski zbor Hlirija bo podal v cerkvi Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. ob 7:30 zvečer kantato “Kalvarija”- 22.—Glasbena Matica prireja ob 4. pop. v SND na St. Clair Ave. koncert, na katerega sporedu so Rossinijeva Stabat Mater in slov. narodne pesmi. 22.—Pod pokroviteljstvom Kluba di’ustev AJC na Recher Ave. kaže A. Grdina slike domovih prireditev. 29. — Dramatsko društvo “Lilija” vprizori ob 3. uri pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. igro “Podrti križ.” 29. — Dramatsko društvo “Lilija” priredi ob 3. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. igro “Podrti križ”. APRIL 12. — Pevski zbor “Korotan” priredi svoj prvi samostojni koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 12. — Pevski zbor “Adrija” priredi spomladanski koncert v AJC na Recher Ave. 18. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. zabavo s plesom. Glasba: Rays of Rhy^ thm. 19. — Anton Grdina St. bo kazal ob 3. uri pop. filmske posnetke iz Slovenije in Amerike v cerkveni dverrani pri sv. Lovrencu pod pokroviteljstvom Društva Najsvetejšega Imena. 26. — Pevski zbor “Planina” priredi ob 7. uri zvečer v SND na Maple Heights koncert. AVGUST 9.—Ohijski KSKJ dan na farmi društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. OKTOBER 18. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v cerkveni dvorani družabni večer. IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA (Nadaljevanje z 2. strani) napadi, itd., prav po partizansko! Partizani so hodili po navodilih svojih voditeljev, ki so bili sami trenirani komunisti, v slovenske vasi krast, ropat, morit. Ko so se pa slovenski kmet-je pred tem branili, so jih pa proglasili za ‘izdajalce.’ Ali ni to lepa taktika?! Prav komunističnega tipa! Pištolo na prša, če se žrtev upira in ugovarja — je pa izdajalec! To je poštenost kaj ne? Komunistična seveda! In taka ‘poštenost,’ kakor razvidno ugaja ‘Prosvetnim’ dopisnikom! Drugače bi ne mogli jur išati tako za Titov komunističen ‘red’ in ‘pravico’! “Prosvetini dopisniki naj postanejo dostojni. N^j poročajo novice in drugo, naj pišejo in razpravljajo, ampak naj vedno pišejo pošteno, kar je res, ne pa da segajo v komunistične shrambe in odpirajo komunistične- pripravljene konzerve za propagando in iste skušajo potem slovenskim ljudem v Ameriki servirati. Taki naj postanejo, pa bodo vsaj pčed menoj ubogim Andrej čkom imeli sveti mir! Dokler pa mislijo, da imajo samo oni vso pravico, lučati kamenje v druge — drugi pa, da bi morali komunistične laži le požirati — se pa motijo, če mislijo, da se bo kdo pred tako potvorjeno in izmaličeno ‘naprednostjo’ divil in klanjal. Če je 40 tisoč udov njihove jedno-te zadovoljnih, da jim' voditelji servirajo komunistične laži, je to njihova zadeva. Če jim taka duševna hrana ugaja — le uživajo jo naj! Enkrat se bodo že nasitili z njo. Radi komunistične konzervirane ‘resnice,’ ki sc jo servirali o pok. č. g. Gabrovšku, so se morali zagovarjati. Kolektati so morali radi te ‘resnice’! In s tem ‘poštenim busi-nessom’ zadnje čase zopet pridno nadaljujejo, Le tako naprej! Titova kdmunistična fab-rika za konzerviranje ‘resnice' neumorno obratuje. To je edini izdelek, katerega pravo ime je laž, ki ga komunisti izdelujejc v preoblici za domačo uporabo in izvoz. Ves svet je natrpan z njim. Te duševne hrane je zadnje čase ‘Prosveta’ zopet polna. Kolikor jo ne izstrižejo iz ljubljanskih Titovih komunističnih listov, jim jo skuha in pošilja v obilici veliki Titov ‘resnicoljubni evangelist’ Seliškar, ki tako rad označuje ameriške Slovence za nazadnjake. V psovanju nobena ljubljanska baraba Seliškarja ne poseka! Še manj v laganju! Seliškarjev! dopisi o kardinalu Stepincu so temu neovrgljiv dokaz. In slovenski ‘napredni’ uredniki in dopisniki Seliškarjeve laži uporabljajo za zabelo in ocvirke. Bolj ko smrde, bolj jim ugajajo! Je res ali ni res, kar ‘resnicoljubni’ Seliškar ‘nakavsa’ v Ljubljani, to jih ne zanima. V vrstah Titove komunistične hierarhije mora biti stroga disciplina — da se ne zruši na komunističnih ‘resnicah’ pozidana balkanska komunistična pravovernost. “Pravoverni komunist laže, o-brekuje in krade čast svojim bližnjim. Ko se mu laž dokaže, pa nikoli ne prizna, da je lagal, še manj da bi priznal, da je komu krivico z lažjo naredil. Primer: Obrekovanje pok. č. g. Gabrovška ni nikdar nihče obžaloval. In vendar je bila laž dokazana. Še bolj značilno: koliko jih je bilo med 40 tisoč udi njihove organizacije, ki so se o-glasili javno in rekli: krivice se ne sme delati! Tudi načelnim nasprotnikom ne! Kaj to pomeni? Ali naj bo to, namreč t£ molk, pooblastilo, češ: le še Gagajte in obrekujte naprej!? “Well, Seliškarjev! izbruh proti kardinalu Stepincu in slovenskim beguncem so znamenje, da tisti molk članstva komunist Seliškar in njegovi občudovalci tu v Ameriki tako razumejo in tako tolmačijo! “Tako najdemo slovenski ‘napredni’ tabor tu v Ameriki ^ jasnem ogledalu, ki ga prikazuje v javnosti v žalostni družbi Titovih komunistov. Ta znak s sami užigajo na svoja čela. Nih če drugi jim ga ne obeša, ne n; prša, ne na hrbet. Prosvetini dopisniki so nekaki ‘piketi,’ k kadar kdo tu v Ameriki kaj Ti tov komunistični red pokritizira, se brž dvignejo in si natak nejo s svojimi dopisi table z na piši na svoje vratove in po naš slovenski javnosti ‘piketirajo’ zf Tita in njegove partizane. To rej, če sopotniki nočejo bit, sc Pa gotovo Titovi ‘piketi’! To pr njihovi lastni zaslugi. Povej m s kom občuješ, pa ti povem, kd^ in kaj si, pravi že stari prego vor. “Med članstvom njihove ‘na predne’ jednote rado zašumi, či jim kdo pove v brk to resnico Toda do danes nisem opazil še da bi kdo bil po vesti in pravic nosti toliko širokogruden, da b stopil na plan in javno prizna! resnico. Za tak korak je sevedč treba odločnosti pa poštenosti. In kadar kdo svojo zmoto pri zna in da resnici svoje mesto, je prav tedaj največji! “Ali je slovenski ‘napredni tabor res brez takih odličnjakov? “Na slovenskem ‘naprednem tiskovnem trgu v Ameriki je \ izložbah vse polno komunističnih laži. Časopisi ponatiskujeje iz starokrajskih listov lažnjivc komunistične tirade. V njihovih listih priporočajo komunistične knjige, ki lažejo o beguncih, c duhovnikih, o Vatikanu, itd. In ljudje celo taki, ki hodijo v cerkev, to šaro kupujejo in podpirajo. Žalostno! Pri vsaki trgovini je treba dveh strank. Prodajalcev in razpečevalcev in pa Se ^ ^°I)' Zanimivo pa je, da iz volne ali svile med lase vti-jj. Pri ženski obleki ome-: kale. vZnamenita '“peča”, ki je' Candanes značilen del naše b- l0c^e noše. Tudi z razno-; bg!Vnimi trakovi obšita krila,! se 1 r^eči modrci, ki so ob-<0špetelj” s širokimi ma-animi rokavi so se od tistih SLOVENSKE VELIKONOČNE KARTE LEPA IZBIRA PRI NOVAK'S 6122 St. Clair Ave. POMORSKA MOČ FORMOZE — Kitajski nacionalistični mornarji vežbajo s tripal-čnim topom na enem izmed mornariških vežbališč na Formozi. Čangkajšek se pripravijo za velike naloge, ki go čakajo. Za velike opei'acije na kitajskem kopnu njegove sile sicer še niso pripravljene, so pa v stanju že zdaj povzročati komunistom precejšnje skrbi. odjemalcev. In dokler bo tako, se bo komunistična laž prodajala med nami. Na ta položaj in te razmere bi bilo treba gledati vse drugače, kakor gledamo! Večina sploh za te razmere še ne ve. Ljudem pa menda ves položaj ni dovolj jasen, pa mislijo, da ko kupujejo komunistične knjige, da kupujejo kake dobre knjige.” To za splošnost. Moja malenkost je zašla v par mojih dopisih v malo polemiko z nekaterimi “naprednimi” dopisniki v Prosveti. Ponavljam, moja kritika ni bila naperjenta proti njihovim poročilom novic, itd. Ampak presedati pa je začelo moji potrpežljivosti, ko ti taki “sloveči napredni” dopisniki začno posegati v take zadeve, kot je bil preobrat doma in pri tem ^poseganju v tiste zadeve navajajo laži in obrekujejo čisto nedolžne ljudi, da so izdajalci, da imajo krvave roke, itd. Če bi že bilo res to, bi bilo preveč za stranskega človeka se v kaj takega utikati. Ker pa ni res in je to obrekovanje po meri napravljeno v Titovi lažnjivi propagandni fabriki, je pa stokrat grdo za vsakega, kdor take laži zavestno širi. Ker sem na to opozoril dva JopiSnika Janeza Lokarja in Toneta Jurco, sem ubogi Andrej ček postal tarča teh dveh “velikih naprednih” dopisnikov. Najbolj se zanimata, kdo sem? Ali je to v zadevi najvažnejše? Ali ni to najbolj važno, zakaj se vidva izpostavljata v svojih dopisih, ko psujeta naprej in naprej v vsakem vajinem dopisu z izdajalci domobrance, duhovnike, škofe, papeža — partizane, katere so komunisti ujeli v svoje pasti in so bili in so avant-garda Titovega komunizma in ki so kradli slovenskim kmetom živež, živino in jim požigali domove in zraven premnoge umorili in pobili, te pa povzdigujeta kot neke osvoboditelje? To, to draga “na-orednjaka,” je tista krivica, ki i o vidva pridno z vsem srcem in dušo pomagata prati z lažmi’ To je predmet! Kdo sem jaz je postranska stvai- in ni nobena važnost. Ampak važno pa je, kdo laž razširja! To pa vidva prav pridno delata, ko oglašate in priporočata Titove propagandne tiskovne konzerve, kakor-sna je knjiga “belogardizem” ir druge knjige, ki jih Titova komunistična fabrika pošilja v Ameriko. S tem, da delata to, prodajata laž! Zato sem vama tudi zapisal: Ko bi le vedela, zakaj se izpostavljata! Ali vesta? (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Soba se odda Starejši mož dobi opremljeno soho, kjer si lahko sam kuha. Prost vhod na 958 E. 70 St., zdolej, zadaj. (47) Gost Ina naprodaj Naprodaj je gostilna D-5 v slovenski naselbini blizu E. 55 in St. Clair Ave. Z poslopjem. Naslov se dobi v našem uredništvu. Nobenih agentov. — (50) Hiša za dve družini v bližini East 185 St., 5 sob spodaj, 5 sob zgoraj, zimska (storm) vrata in okna, dvojna garaža. Vse v dobrem stanju. V spodnje stanovanje se lahko vselite TAKOJ. Zelo dober nakup. Kovač Realty 960 East 185 Street KE 1-5030 (51) Naprodaj Lastnik prodaja hišo za eno družino blizu E. 18-5 St., 5 sob, ena dogotovljena soba zgorej,' na novo dekorirano, plinski furnez, zimska okna in 'mreže ter preproge. Kličite po 4. uri KE 1-5773. (mar.9,11,13) Sobo oddajo Na 5801 Prosser Ave. oddajo sobo solidnemu moškemu. Kličite EN 1-5953. (49) Molki dobijo delo Jeklarna išče delavce Jeklarna nudi izvrstne delovne možnosti- v različnih oddelkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd., pod Clark Ave. mostom. REPUBLIC STEEL (mar.9,11) Tpsetter OPERATORS Izkušeni na jeklenem kovanju Dobra plača od ure in od kosa 6 dni v tednu Midwest Forge Go. 17301 St. Clair Ave. _______________________(51) DIEMAKERS Za srednje in velike dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Mi bi radi tudi govorili z MACHINISTS Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob ne-ieljah. Dobri delovni pogoji in doda-ik za življenske stroške, a dela pri OBEH NAŠIH TOVAR-AH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 2 St., ampak ZGLASITI SE MORA-V ŠT. 1 employment uradu. MURRAY OHIO MFG. 00. 1115 E. 152 St. _______________________(5U WEAN potrebuje moške za Engine Lathe Operators Turret Lathe Operator Planer Operator Milling Machine Operator Assemblers (Prednost imajo izkušeni na težkih strojih) Welders Splošno delo 45 ur na teden; več koristi; visoka plača od ure; dobri delovni pogoji WEAN EQUIPMENT CORP. 22800 Lakeland Blvd. (mar.9,11) HELPERS Pomagači za “burr bench, chip hauling” in delo v skladišču za jeklo. Stalno delo. Stanovalec na vzhodni strani ima prednost. Nekaj nad urnega dela. Plača od ure. The Cleveland Trencher Go. 20100 St. Clair Ave. (47) Aeronautical Work Tool and Diemakers Toolroom Grinders General Machinists Toolroom Production Grinders Inspectors (Line and Floor) Also Operators for: Turret Lathes Automatics (Multi-Single-Spindle) Družba preskrbi kosilo, kavo, zavarovalnino, bolniško in zdravniško oskrbo. Liberalni sistem počitnic. Visoka plača od ure in poravnanje živ-Ijenskih potrebščin. Mora biti pripravljen delati kateri-voli šift. fC% bonus za drugi in tretji šift. Priložni lokal Dobra transportacija Radi boste delali pri JACK & HEINTZ 17600 BROADWAY Oglasite se v employment uradu V pondeljek skozi petek 8 z j. do 5 pop. V torek do 9 zv. V soboto do 1 pop. V nedeljo od 10 zj. do 2 pop. Prosimo, prinesite izkaz U. S. državljanstva (mar.9,11,13) Prodajalec Išče se energičnega moškega, ki bi prodajal avtomobile za veliko firmo, ki prodaja Dodge-Plymouth. Mi izučimo pravega moža. Izvrstna prilika za zaslužek. Kličite MA-1-0353, Mr. Bilgue. (49) JOSIP JURČIČ: Sosedov sin V tem hipu so duri blizu velikih vrat odpro ter v vežo stopi zdravnik, gospodinja s svetilom in Smrekarjev Anton. Štefan plane z voza in naglo pristopi bliže. Ker je v temi stal, zato ga niso od luči mogli videti. Slišal je ves pogovor in kar je slišal ter kar je Smrekarjev razjasnjeni obraz pričal, kar so dok" torjeve obljube zatrjevale, vse je bilo tako veselo, da bi bil zavriskal in poskočil: bolezen se je na bolje obrnila! XXIX. Več čevljev debel sneg je ležal po deželi. Od petka do nedelje je nepretrgoma melo in drevje po, Smrekarjevem vrtu je bilo vse belo. Po vejah ga je viselo po pedanj na debelo, in kar je bilo šibkejšega drevja, pripogibalo se je k tlom trudno in tožno pod težo. Smrekar je stal do rogovile v snegu sredi SEDAJ SE KAŽE PREDSTAVA ŽIVLJENJE KRISTUSA CIRCLE THEATRE Euclid Ave. in E. 102 St. Odprto vsak dan opoldne do polnoči PrijatePs Phaima* SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. *8 94. CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 Ali sle prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehladi Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. nit i-«ax4 DVA POGREBNA ZAVODA za zanesljivo izkušeno sošulno pogrebno postrežbo p« ceni, ki jo SAMI izberete pokličite AjGRDIN ARSONS % 5 ; vrta, počasi iz svoje pipe kadil ter hlapcu kazal in zapovedoval, kako je z dolgim drogom sneg ogrebati, da se še več vej ne odčehne, nego se jih je uže. Zdaj in zdaj je za kakovih deset korakov pregazil, posebno s kake slive debelo sneženo breme otresel, ali morda zamišljen z nobo sunil kakov odlomek s tega ali onega drevesa. Vse, kar se je odčehnilo, smililo se mu je bolj nego druge krati sto goldinarjev izgube, ker sadni vrt je tako rad imel, kakor konje al' pipo. V hiši sta sedeli mati Smre-karica in Franica. Poslednji se ie poznala še bolezen, kajti lir' ni še imelo nekdanjega rdečega cveta. Odkar se je bila iz mesta vrnila, bilo je precej iz-premembe v hiši in v vasi. Kakor solnce, če ga nam temna noč zakrije, zdi se nam drugo jutro mnogo lepše in vse drugačno, tako je bila po znanem dogodku v Smrekarjevi hiši nekako vsa druga razmera mej hčerjo in roditeljema. Gotovo, da je bila vso to izpremembc naredila hčerina huda bolezen in roditeljski strah, da jo izgubita. Oče namreč nikdar, niti z najmanjšo besedico, ni v misel vzel hčerinega pobega od poro ke, in jej ničesar očital; vednc je prijazneje in ljubeznive j e govoril ž njo; da, celo z družim se mu je bilo izgubilo precej po znane trdote. Mati je hčer — to se ve še le po več dneh — opominjala, kaj je bilo tega vse ga treba? Zakaj ni bolj odkrite in naravnost govorila ž njo, z materjo, da neče Pogreznikove-ga Petra? A vse to je bilo govorjeno z ineko ljubeznijo, ki je hčeri prej izvabila skrivno sol zo iz očesa nego odgovor z jezika. Denes sedita obe, vsaka pr, svojem oknu, hči šivaj e, a mati ima uže več minut posel s tem, ida bi konec urtgane niti na vre_ itenu svojega kolovrata našla iz krotavice ter ga zopet vdela v vretensko uho. Ko se jej naposled posreči, poseže z roko po kolesi, da bi kolovrat zopet zavrtela, kar vender gredoč pozabi, kajti skozi okno pogledavši na vrt reče hčeri: “Glej, glej, s kom oče govori!” Franica ipoglecja tudi skozi okno, pa se hitro obrne; zardi se v lice in upogne k šivanju. V snegu zunaj je stal Smrekar, na podrto staro jablano z nogo oprt, in govoril s sosedovim sinom Štefanom. Mati se obrne od okna in začne presti, malo z glavo kima-je, kakor je nanašalo kolesno vrtenje in pritiskavanje z nogo kolovratno preslico nizdol ali popuščavanje kvišku. Matka jo gotovo mej delom nekaj prijetnega premišljala, kajti gubanci po obrazu so se nekako gladili ter na obeh plateh ustnic so se po nekoliko rejenem obrazu delale dovoljne globelce. Hči je materino zamišljenost porabila, da je zvedavo a skrivaj e dvakrat pogledala skozi okno na vrt, kjer je še zmerom oče s Štefanom govoril pri podrti jablani. “Ali sta se uže kaj pogovarjala z očetom?” vpraša naposled mati s pomenljivim nasmehom. Hči pogleda od dela in vpraša po malem hipci: “Kaj?” “I saj veš, kaj! Malo ven pogledi!” Deklica ne odgovori. “Saj meni smeš povedati! Kaj nisem mati tvoja? Glej, kako bi bilo lepo m prav, ako bi mi bila vsetlej vse povedala! Ni še nič rekel oče?” “Nič ne!” odgovori dekle na pol tiho in sramežljivo. Mati nekaj časa prede, potem ustavivši kolovrat in pretikaje kobilico reče: “Vesela bodi in moli, da imaš tako pametnega očeta! Včeraj sva se menila; vse bo prav, in kakor je božja volja.” XXX. Dobrat tri leta pozneje je bilo vse prav in kakor je bila božja volja; samo stari Brašnar ni več vina pil nego uže poldrugo leto počival tam, kjer ga nihče ni .več rabil za tožbe, pisma in me-šetovanje. Zopet je bil semanj dan v bližnjem trgu. Pred Smrekarjevo vežo je stal zopet voz za semenj naprežen, kakor o dogodkih, ki so v prvem poglavji te povesti pripovedovani. Razloček je bil samo ta, da je bil drug konj uprežen in da je pri vozu stal v delavni obleki Smrekar ter se veselo srnijal lepemu dvoletnemu dečku, ki ga je bil posadil na sedež, in kateri je lovil njegovo pipo in bič. “Kam pojde ata?” vpraša mož otroka. Deček pokaže z ročico in za ječa po svojem jeziku: “Peljal.” “Kam se bo peljal?” Deček je bil naučeno besedo uže pozabil, in predno ga stari Smrekar zopet navadi izgovarjati: “semenj”, stopi iz veže mlad mož, v katerem hitro Štefana spoznamo. Ker je bil v pražnjem oblačilu, ni ga dete poznalo prvo trenutje in se je oklenilo Smrekarja, ko ga je Štefan hotel v naročaj vzeti. Smrekar se je glasno zasmijal in rekel: “Otrok ima dedčeka rajši od očeta.” To je veselilo tudi mlado mater Franico, ki je k svojemu možu Štefanu na voz sedala. V poljubu, s katerim je dete z voza poljubljala, bila je poleg materine gotovo tudi otročja ljubezen in hvaležnost k očetu. V tem, ko je Smrekar zetu nekaj naukov dajal: kaj in kako je kupovati v semnji, komu je denarje posoditi in koga je terjati, izkušala je babica, mati Smrekarica, z raznimi zvijačami sinka od matere dobiti, da ne bi jokal, ko jo bo videl od- hajati. Star sosed, ki je šel mimo hiše, zamrmra: “Pa kako se zdaj vse rado ima in se ima!” (Konec.) Ameriška in evt ooska označba mer Pri čevljih je razlika v označb mere za približnih 3214 <1° 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6i/2; št. 4Q je 7, št. 41 je 8, 42 je 9. 43 je 10. 44 je II ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na pri- mer št. 38 bila ameriške mere 6. 37 bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38. 48 je 40. 50 je 42 in 52 j« 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20. Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in RK je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča; št. 35 P0" meni ameriško mero 13V2> 36 je 14. 37 je 141/2, 38 je 15. 39 j« 151/2, 40 je 15%, 41 je 16, 42 j« I61/2, 43 je 17. (Po “Obzoru.”) Ameriiko-slovenski radio Chicago 1 oddaja vsako soboto ob 3*30 - 4:00—Slovenske narodne in umetne pesmi D 4:00 - 4:30—Ameriško-slovenske polke in valčke N s postaj WHFC—1450 KO in W E H S — Fli - 97.9 MC POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi najlepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije— PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev SIoT venske Pesmi— OGLAŠUJ preko slovenskega programa- RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.— SPOROČI svoje želje in naročila na naslov: DR. LUDVIK LESKOVAR 820 North Wabash Avenue Tel.: DElaware 7-8515 Chicago 11, Illinois ORJAŠKI SNEŽNI PLUG — Slika pred stavlja največji snežni plug na svetu “Drake Dreadnaught.” Plug je težak 30 ton, poganjajo ga trije motorji in more v eni minuti spraviti s poti 13,000 kubičnih čevljev snega. Plug preskušajo naše oborožene sile za čiščenje letališč v severnih predelih. ■^7) sj N0VICE--zweflasve,a N4)VICE"kiifh P0,reb“ie,e NOVICE--kiiihdobi,e*es¥CŽC NOVICE--P0P°lnoma nepristranske NOVICE--kobkor moS°že originalne NOVICE"kiIozanimi¥e vam vsak dan prinaia v hižo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte fo sosedu, ki le ni naročen nanjo Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik "KATOLIŠKI MISIJONI" V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi. Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Za U.S.A. in KANADO samo §2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa $1 več. Pišite na naslov: REV. CHARLES WOLBANG, C.M. 500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A. Naznanilo in Zahvala Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom m prijateljem lužno vest, da je umrla v cvetoči mladosti naša ljubljena soproga, hčerka in sestra Josephine Jean Krainz rojena ROTAR Zatisnila je svoje mile oči dne 21. januarja 1953. Pogreb se je vršil dne 24. januarja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave, ter od tam po opravljeni slovesni zadušnici in cerkvenih obredih na Calvary pokopališče, sekcija 78, kjer smo jo položili v prezgodnji grob k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Blagopokojnica je bila rojena 24. februarja 1922 leta v Clevelandu, Ohio. Bila je članica društva Mir št. 142 SNPJ. društva Ilirska vila št. 173 ABZ in društva Združene Slovenke št. 23 SDZ. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. Dalje srčna hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnice. Bog vam plačaj! Našo zahvalo izrekamo vsem darovalcem za društvo za zatiranje strašne bolezni raka (Cancer Society). Globoko zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali brezplačno svoje avtomobile v poslugo za spremstvo pri pogrebu. HVaia vsem, ki so prišli kropit pokojno in se poslovit od nje, kakor tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče Zahvalo izrekamo č. g. Matiju Jager, Rev. Victor Tomc in Rev, Rupar za opravljene molitve in cerkvene obrede. Hvala nosilcem krste in društvenim sobratom za lepe poslovilne besede pokojnici v slovo. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za res vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo. Prav posebna zahvala pa naj bo izrečena zdravnikom in bolniškim strežnicam Cleveland Ciini«; bolnišnice, ki so se tako trudili, da ji rešijo življenje in ji olajšajo trpljenje. Težko je najti primernih besed, da bi se mogli dovolj zahvaliti vodstvu in sodelavkam v Richman Brothers tovarni. Ljubljena soproga, rad, kako rad bi Te poljubil in objel. Bila si mi ljubeča družica in živela sva srečna in vesela. Pa je prišla kruta bolezen. Angel smrti je poljubil Tvoje čelo in odnesli so Te v hladni grob. Tvoja duša pa je odšla k večnemu Bogu, da prejme iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si dobrega storila. Poleg žalujočega soproga Te objokujejo oče, mati, sestre in brat. Zaman so solze, ker šla si tja, odkoder ni povratka. Spominjali se Te bomo vedno s hvaležnostjo v molitvi dokler se ne snidemo enkrat —nad zvezdami. Počivaj v miru v rodni grudi, nepozabna draga ljubljena! žalujoči ostali: JOSEPH, soprog; JACOB in FRANCES ROTAR, oče in mati; MRS. FRANCES WALLAND, MRS. MARY PERKO in MRS. ROSE FIEDTGA, sestre; JACK A. ROTAR, brat; JOSEPH ROTAR, stric. Cleveland, Ohio, dne 9. marca 1953. ?■- :vv'.rvT,