Poštno tckoči račun št. 24. — Conto corrcntc con la posta. Posamezna številka 20 stolink. Izluija: vsakpondcljekin četrtck popoldne. wane za celo lcto 15 L. „ pol leta 8 „ . „ četrt „ 4 „ 6a mozcmstvo celo lcto 25 L. ^o. naročila brcz do- P°$lane miročnine sc nc tnorcmo ozirati. Odgovorni urcdnik: Poldc Kcmpcrle. GOR/MSTK' * ankiranu pisma se orejemajo. Oglasi "unajopo dogovoru ptučujo v nuprej. szdoja konsorcij VŠKE STRAŽE" Zutiružue tiskurne v Gorici Piuzzutta št. 18. Upruvu in uredni&tvo : ulica Mameli štev. 5. št. 63 V Gorici, v četrtek 14. avgusta 1924. Leto vu. "Ä Tečaj katoliškega dijaštva na Pečinah. Sloyenska dijaška zvcza ie sklicala , ^pliške (lijake na vcrski in socialni p«/, ki mij bi se vršil v dneh 12., 13. s' 14. uvMista nu Pečinuh. Ves me- ^c so se naši üijaki pripruvljali na H slovpsne dni duhovncga prenov- wnia. Katoliško dijuštvo ie želelo v ' v^dneh poglobiti v scbi krscansko *$el: m sporedu tečaja ie Irilo šest \ f.e<*«V(/./z/ strogo verske vsebine, šti- ^Medavunia o socialnih naukVi kr- }J/lsfyu in dvc prcdavauji o dljaški ^l°liški akciji. Istočasno bi se bil oral vršiti deklLki diiaški tečuj na 1 °Kkvah. tfv r f)ondeljek so se na^' dijaki zqh!1*^ na poi IZ vse ('or*ške. iz Tr- ,We krujine in celo hrvatska Istra (li/}?slulu močno zastopstvo. Nad 200 Tos. se i° napotilo proti Pcčinam. kl Zl' v Trstu in na drwiih posta- In Jo jih ustavljali varnostni organi \ j,w nozivljuli^nai se vrncjo domov. ' vu/ se ie zgodito? pi*efekt je tečaj prepovedal. bili ponc'delJck zvecer ob šestifi bt kminorali vsi dijaki skupno vkora- }e nu Pecine. Zjutraj ob enajstih sipri^ktura vrocila vodstvu tečaja Ue% dckret: ' I'tftkt FurlanskL pokruiiiuš ^l ^lajfi čl. 3. Občinskcga in de- ki p r^ za^ona smatra. da inia teča] ^oifU0 naPoved'ala na Pečinah in j "ikvah »Dijaška zveza« značaj ir^ Prircditvc in da bi mojfel pov- stJrjM niotenje javnega mint, ker si turh a c''i^» ki niso popolnonia kul- rie«a znn(\'ii« 7atn .N. značaja. Zato odreja: ohravedeni tečaj jc iz razlo^a, da se qVJ1 javni rod, prepovedan. %! !Va Javnc varnosti in kr. ka- rierji imajo nalo^ izvcsti ta ukaz. Ori^a, 11. avjfiista 1924. Prefckt: N e n c e 11 i. V /^. ie prišel kot strela z neba, tekt Mški 'težrii prepoveduie pre- ko nv.ers.ka predavaniu. duši kutoliš- rQziorns^° fHhanje! in s kakšnimi ^Utfii^1' ^er se ^°^ za Hlvul r('(t' ^er tie; p^a gre za kaksne laine lutiite- (iijuufOst}odu prefektu so nuši mladi **° $t rUl' m°K'e siiufr'" odgovor. ko ki ^.tt'J. zbtani ves čas y tiruvi vojaš- ^iplini in pokorščini. ke ^°i opoldne so zastopniki Dijaš- '(feefe Posredovali pri obeh kato- Hkf? Sr<'diščih v Gorici. proser $ko- ukcij v.Ollstvo Italijanske katolMv zvi>2 ln 0Src'dnJi odbor Prosvctne t>eijuj Za Pomoč. Popoldne se ie od- z v Vi- Vitfn U(i intervenira pri prefektu. V iiQ j! ?o izjavili, da prcfekta nl do- steiifJ1 ßoriSkem podprefektn je po- tilco};"1. P(.)sl- c!r- iteMdniak. Kom. ^ore (e izjuvil. da odloka. ne ročiloI)n'k!icati. Skliceval se je na po- 1% tl °nekem lanskem dijaskem iz- tyrtf:} "*anos, kjer da je po nieitovem 'n°Uf(,- skuf>i"u slovenskih dijaknv k<) (Iiu*lVni m/- Tcgu izleUt kaiolte- piilo. ° 1li Priredilo in se ni ude- ''('kiu\Zl!to so te trditve a. podpre- }u*t\>n,ia zelifev katolišKega di- 7 Na Pečinah. 5 popoldanskimi vlaki so se naši dijaki pripcijali do Sv. Lucije. Z nji- mi je prišcl iz Gorice vlcekomisar kav. Morocco. Na Slapu je vicekomi- sarja sprejelo vodstvo tečaia in mu izjavilo. da se dijaki ne more jo vr- niti se ta vvcer domov. V skupimth so mhiezenci odsli na Peeine, kjcr jim je vaska mladina priredila nrisrčen sprejem. Veselo pet je se je razlegalo po vasi, ko so prifiajale druga za drugo skupine iz idrije, Vipayske, iz Gor. V poznem veeeru so urisla oroi- niska ojačenja iz Št. Viškc gore in Grahovega. Dvanajst karabinirjev pod poveljstvom podkvestoria je skr- belo za javni red. Tečajniki so se zbrali v lepo okra- seni vcliki dvorani, kjer so razdelje- vale večerjo vrle članice pečinskega prosvetnega draštva. Vladalo je po- gumno razpolozenje, pesem se je vr- stila za pesmijo, v vseh oceh si videl goreti upanje: Morda pride še dovo- Ijenje! Točno ob 10. so odkorakali dijaki v skupinah na lcžišča. Red ie bit tako vzoren, da je policijski vicekomisar vzkliknil: Saj ste prav vojaško orga- nizirani! Slovesna manifestacija krščanske misli. /a torek zjutraj ie biia napovedana slovesna služba božja za dijake na Pečinah, za dijakinje na Ponikvah. Vodstvo tecaja se ie ze v nonede- Ijek zvečer podalo h vicekomisarju in mu izjavilo: Tecaja ne homo imeli, pač pa homo imeli enodnevne duliov- ne vaje v cerkvi. Vicekomisar je iz- javil, da je dobil odločen ukaz, raz- pustiti zborovalce in ie duhovne vaje prepovedal. V tore] zjutraj je vicekomisar po- kliccd k sebi voditelje tecaja in jim i?.javU: Smetc inieti tiho inaso. -— Pridigo vain prepovedujem. Predsed- nik U'Cfijo ie zahttval od vicekomi- surjii, mtj mu da pismen ukaz, da je pridigu prepovedano. Vicekomisar tega ni hotel sioriti in je po dolgem prerckuniu pridigo dovolil. Pomislite, pridigo je dovolil! Ob devctih zjutraj so se zbrali di- jaki v cerkvi. Vsa vas se ie udeležila službe božje, prišli so tudi nasi vrli fantic iz Ponikev in Roc. Globoko ga- notje je navdajalo srea vseh: glej, cerkev nain je zadnja uteha. sent v središče duhovnega življenja smo se zatekli, tu iz edincga vira crpajmo pogum. moc duši, plemenitost sreu! Mogocno je prepeval diiaški zbor, h srea vseh je vrela mludinska him- na: »Marija, nose upanje!« Med sv. rnaso je dr. Miroslav Hrumut govoril o verskem življenju mladega dijaka. Govor, ki je trajal petčetrt ure, je globoko ganil srea; pač se ie prebu- dila v oni uri marsikuteru mhuta du- ša in se je dvignila k Imagovalcu na oltarju. Po masi je predscdnik tecaja pred cerkvijo prebral pozdrove. ki so jih poslali ccrkveni vludike katoliske prosvetne organizacije. Vihamo vz- klikanje se je dvignilo, ko ie pred- scdnik prebrul sled ceo hrzojavko: Njegovi Svetosti Piju XI. 160 slovanskih katoliških dijakov Julijske krajine zbraniih na Pečinah, _<1a se poglobijo v nauk Kristtisov. iz- | ražajo Najvišjemu Pastirju vesoijne Zerkve Matere vseh narodov sinov- sko udanost. — Predsedstvo. A Sua Santita Pio XI. Riuniti in carita cristiana, 160 stu- 'enti cattolici slavi dclla Venezia Hiulia convenuti a Pccine per ap-pro- fondirsi nella dottrina di Cristo pro- l'cssano al Sommo Pasture della Chiesa universale Madre dj tutti i po- Doli la loro fiirlialc devozione. — La Presidenzu. Predsedstvo jc odposlalo tudi sle- deco brzojavkq katoliški uJiciji v Mmu, s prošnjo, nuj posreduie pri \ladi, da oblastvo ne Ih> nikdur vet: iratilo verske svobodc katoliianov. Hrzojavka slove: Osrednji odbor Italijanske katoliske akcije Rim. i 160 katoliški-li slovanskih dijakov ' .rulijske krajine združenih na versko^ socialnem tečaju, ki La .ie razpustil videmski prefekt — pošilja s slavo ovenčanemu vodniku katoliske akcije v Jtaliji bratske pozdrave urosec mo- i 'Ine DOinOC^i V mhr^mK) ^/^rs|<© SV(>- Dode. — PredseOstvo. Alia Giunto Centrale dell'Azione Cattolicu. 160 studenti cattolici slavi della Regione üiulia riunitisi al corso di conferenze religiose e sociali sciolto I per ordine del Prefetto di Udine in- viano al glorioso eaposaldo dell'A- zione cattolica d'ltalia fraterni saluti chiedendo aiuto morale nella difesa della libcrtä religiosa. — La Presi- denzo. Pozdravrw brzojuvke so udelezen- ci od poslali tudi prevzvisenemu kne- zu in nailskohi goriskemu ter skofu tržaškenut. S prisrenimi bcsedami je predsed- nik zakUnal in dal dijakom ukaz, du se po kosilu v skupinah podaio proti do inn. Iz mladih prsi se je nato dvig- nila mogocna him no katoliske mla- dine: Povsod Boga! Devica Marija, mi hocemo povsod lioga! Ml ie to pogwnni klic mladoxu, nJ/ (jionuife ai rrwh- je to porocilo ponutisnil. V rimskcm fra- musonskem glusilu »// (Hornale d'l- talia« je izsel olmren cianek mtperjen proti slovenski katoliški duhovst'lni. Sovražniki katoliske misli delojo po nacrtu, z ruznih toik, vztralno, po- tihoma in pri tern nastopwo kot bra- nilci državne misli. Nič cudnega, te drzavna oblastva podležejo temu pe- klenskemu vplivu! „Duha ne bodo ubili, o bratje!" Tako stoji zapisano v evangcliju. In s to misli jo se je 200 dijakov in dijakinj razšlo, in vsak je nesel s se- boj novo iskro katoliske misli. Naj to mučno in zatostno ovironie verske svobodc ne plaši nasih mladih prijate- teljcv. Le v viharjih zrastejo močna drevesa. Tako naj tudi iz tega zadu- senega tecaja svigrw nov plamen de- juvne, mogocne (jnbczni do fioga, ki ruzveseljuje mi so mladost! Kaj se godi po svetu? Kakor znano italijansko - iugoslo- vanska meja na vseh točkali se ni stalno določejia. V svrho konečnc razniejitve se je zbrala v pondeljek dnc 4. t. m. v Opatiji jugoslovariska in italijanska obmejna komisi.ia, ki je zhorovala do ininule sobote. Italijan- ski komisiji je naceloval general Va- celli, jugoslovanski pa polkovnik Praškič. Posvetovanja so imela delo- ma ngoden potek. Po teh sklepih pripade vrh 'I'riglava Jugoslaviji. Me- ja iire tik pod vrhom. Pri Ccrkniš- kem jezeru na Notranjskem je dolo- čena meja tako, da pripada celo je- zero Jugoslaviji. Komisija se pa ni mogla zediniti glede nieje pri Planini | in Hotcdcršici. Jugoslovanska koini- sija je zahtevala naj teče meja po k:i- tiistralnih občinah. italijanska pa ni ltotchi na to |)ristati. 0 zadevi, ki je političnega značaja, se bodo se vriila pogajanja med obema vladama. Jutri, due 15. t. m. se bo sestala v Rimu uiešana jugoslovensku - ita- lijanska komisija, ki naj konečno uredi nekatere še ne izvedene po- drobnosti iz pogodbe o Reki. Radič se je vrnil. Veliko pozoniost je vzbudil v Ju- goslaviji Radičev povratek. Posebno opozicionalni krogi Pašic - Pribiče- vičevi so stavili svoje najbolie karte na Radičevo republikansko in eksklu- zivno jx)udarjenje hrvatstva. Upali so da bo zaupanje v Davidovič - KoroS- čevo vlado omajano zlasti v srbskem Ijudstvu in celo pri nekaterih prista- ših SLS, češ, da se ti boje, da ne bi Radič razširil svojega delovanja i na obmejne slovensko - lirvatske kraje v škodo Ljudski stnmki. Ono/i -ii:i Stran 2. »GORIŠKA STRAŽA« razširja vesti, da bo Radič naikasne- je v treh dneh vrgel sedanjo vlado. Sedaj se je pa zvedelo, da je pred- sednik HSRS že dal svojim poslan- cem točna navodila, da morajo gla- sovati za vladino deklaracijo, ker je ta vlada za skupno sožitje Slovencev, Srbov in Hrvatov in hoče uvesti v dr- žavo zakonitost, ki je že skoraj izgi- nila pod prejšnjim režimom. Vlada tudi nima nikakega povoda, da bi Radiča sodnijsko preganjala, ker ni zagrešil nobenega čina, radi katerega bi bila naperjena proti nje- irai preiskava. Radio sam bi pa po- kazal silno kratkovidnost, če bi ne sodeloval s sedanjo vlado, ker bi s tem lastni stranki zadal smrten uda- rec. V četrtek se je vršila seja Radi- čeve stranke, kjcr se je proučevalo vprašanje strankinega pristopa k 3. internacionali in vprašanje odnosa do sedanje vlade. Z Radičevim povrat- , kom se tore] ni nič spremenila poli- , tična situacija, ker se je sedanja via- i dna koalicija že pred svo.iim nasto- pom o vsem dogovorila z vodstvom Hrvatov. VeČina poslancev za sedanjo vlado. Vsi upi otpozicije, da se sedanja via- , da ne bo mogla vzdržati, so se kon- čnoveljavno izjalovili v sredo pri gla- sovanju za vladno deklaracijo. Kot smo že poročali se je v narodini skup-' ščini 5 dni živahno razpravljalo za in proti vladi. Glasovanje, ki je iz- padlo v prid vlade kaže sledeč izid: za vlado je glasovalo 169 po- slancev; med temi tudi zemljo preko tc silno potrobne in krasno padle prireditve, ne da bi iskren0 .^ stitali Prosvetni zvezi, pridnini^. Hl6" see, se mu ne odbije plačana mescčnina, vsak pričeti mesec velja za eclega. Vrh W mora vsak Kojenec v začctku vsakega s , skejja leta plačati 10 lir za scmcniSko W' žnico in polo/.iti primeren predujem 7 preko tc silno potrobne in krasno padle prireditve, ne da bi iskren0 .^ stitali Prosvetni zvezi, pridnini^. Cerovškov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal : Joža Lovrenčič) (Dalje.) Tako sta gospoda govorila. posta- la vsako toliko časa in razmotrivajoč in rešujoč vprašanja, ki so visela v zraku, prišla do Škalabona. kjer sta se poslovila. Gospod Valentin je proti domu razmišljal pogovor. »Novi časi so prišli in z novimi ča- si vzraste novi rod. Drugi časi, dru- ge zahteve. Ce ostane ljudstvo zdra- vo kot je bilo in pridniži svojemu zdravju še znanje in se zave. da je le pridnost in delo sila, potem bo do- bro. Iz roda v rod bo šla moč in za- vest: Kar imamo je naše in božje. Da vzgojim tak rod, si bom prizade- val v cast božjo in v prid liudstva, ki mi bo hvaležno do tretjega kolena in se me bo še v četrtem in petem spo- minjalo. V četrtem in petem? Bog vc, kaj bo tedaj! Vsakih sto let, pra- vijo, sc godijo velikc stvari. Da bi le dobro bilo! Bog, ki vodiš usodo po- sameznika in celih rodov. vodi mo- jega tudi v četrtem in petem kolenu! Naj zvest tebi in sebi živi kakor so ga učili očetov očetje. In če pridejo nadloge nadenj, ne pripusti, da bi obupal in grešil nad Tabo in seboj samim. V težkih časih mu podvoji nioč, v dobrih ga pa obvarui meh- kužnosti in razprtije, ki kopljcta grob!« Tako je premišljal gospod in ko se je njegovo prcmišljevanj« prelilo v molitev, je že stopil iz z zadnjega klanca na ročinjsko polje in z desne in leve so se mu odkrivali ljudje in ga pozdravljali. Otroci pa so pritekali k njemu, mu poljubljali roko in ga iz- praševali: »Gospod, kdaj bo pa spet sola?« »Kmalu, kmalu, ljubčki! Vsak dan jo bo-mo imeli, če boste pri dni.« »Bomo, bomo, gospod!« »Bukve bom naročil iz Ljubljane, potem pa začnemo še drugačc, kakor dosihmali« »Joj, to bo lepo!« »Leix) bo, ko boste znali brati in pisati in še računati. Pa drugih stvari vas bom tudi učil. In se igral se bom z vami po učenju, če boste res prid- ni.« »Bomo, res bomo, gospod!« In prišli so z gospodom. do farovža in jih je poklical v vežo. Nani, bring Acpfcl und Birnen!« je zaklical v kuhin jo postrežnici, ki jo je bil dobil iz Salcburga, in medtem ugotavljal otrokc, ki niso vedcli, kaj jih čaka: Ti si Klenjakov, ti Grebe- njakov, ti Strgarjeva, ti Gocerjev, ti Lebanova, ti Robidnikov, ti Vanzeto- va, ti pa si Marjana Durjavova, ti Kafolov, ti Testenova, ti Coljev in ti, no ti si pa Lolčev! Ali vas ne poznam že? No vidite! Pa tudi druge že po- znam, kar naj pridejo drugič z va- mi in naj se me ne bojijo. Saj imam vse pridne otroke rad!« Otroci so se smcjali in dobro J | je delo, da je gospod tako doiii*1 ia njimi, a ko je nepričakovano l>r!rlSl' kuharica jerbas in so uglcdali 3a^ ka in hruske, ki jih doma že niso imeli, so jim oči kar zažarcle. ^ »Tako, sed'aj pa dobite vsak kaj!« e. In gospod jc delil in bil vcsei sclja otrok, ki jim ga je pripravi'- ^ »Vse razdaste, gospod!« Je re kuharica, ko so otroci odšli. . ^t »YM> I3og pa šc dal, saj jeseu n' , v daleč,« je odgovoril gospod in *.A sobo, kjer je scdel za mizo in -^ v pismo korarju Jožcfu Walland^ Ljubljano s prošnjo, naj mu PreS za solarjc knjižic, kolikor in*>rc. Predcn je dobil knjige, je že Pri¦ ^ nil otroke nase. Skoda sc mil je * .^ lo lepih poletnili dni, vporabiti 'Jl, 0 rabiti jih je hotel in zato jih je^ ^>, poix)ldnevih, ce niso imeli domp01.. \t la, kjer bi lahko pomagali, sklica ko so bili zbrani, je rckel: »GORIŠKA STRATA« Stran 3, kletoin in vzomim predavateljem. V kratkcm času so si prisvojilc toliko Potrebnega znanja, da so lahko hva- težne staršem in prirediteljcm. Pri tečaju so sodelovale prvovrstne moči *z Kospodinjstva, osem strokovno iz- °bražcnih oseb in izvrstni predava- fclji. Naša dekleta in naše ljudstvo sPloh ho teni vzornim, požrtvovalnim delavcem trajno hvaležno. Žclimo si vsako leto takega tečaja in čestita- ^ vsem! Dekleta, sedaj pa le do- ^ov z zavestjo, da ste dolžne svoje znanjc deliti s tovarišicami! ^ospodinjski tečaj v zavodu šol- 8kih sester v Tomaju (Tomadio). une 9. scpt. t. 1. sc otvori v zavodu šol- ¦skih scstcr v Tomajn putmescčni gospodinj- sk> tcčaj, v katercga sc sprcjcmajo mladen- *e Po dovršenem 16. letu. Mcsečnina znaša '50 L, vpisnina za ccl tcčaj 50 lir. Natančncj- a Pojasnila daje vodstvo zavoda, ako sc D'Snni priloži znamka. Prošnje sc vlatfajo do **- avgusta. Strašna vremenska nesreča v Sloveniji. v Velikanska ncsrcča ie zadela v no- c! &. avgusta pokrajino mcd Polho- y^n Gradcem in Šofjo Loko. Začelo te zvcčer okoli 8. urc čisto mirno J^ževati, toda ncnadoma ie začelo lako ]iti kot bi se bil utrgal oblak. ^koda ki jo jc to ncur.ie povzročilo je ogromna. Odigravali so se zelo triiKičiii prizori. Voda je kratkomalo ^lavila vso pokrajino in napravila ptein po poljih velikansko škodo. ^ele vrtove je voda kratkomalo od- ncsla. Strojarno g. Riliarja v Polho- ^m (iradcu .ic gladko udnesla, tako ä'a ni sledu vcč, kje je stala hiša. jfaKo in jez g. Božnarja jc popolno- JJ^ «ničila, skoda, ki jo je s tern na- Pnivila, gre v miljone. Tudi v Polho- em (iradcu jc voda odnesla nckemu cjscstniku liišo in lilcv z vso živino. v. lapcc je utonil. Toda ni samo ta ^veška žrtev ki jo je zahtcvala ne- pLa. Tako sta utonila tudi neki de- ,av^c in še neko dekle. Iste. če ne še ,lu'še ncsrcče, je poplava povzročila u<*i v Ločnicali in drugih krajih Oo- ^ijskc. V Ločnicah jc voda vdrla v Jbe. odncsla strche, hleve. skednje. Jvusu Alcksejcvu je voda odncsla že- §? !n CI]cga otroka. Na Sori so razru- j^n' vsi mostovi struge rek in poto- °v so se povečale. Ravno tako je ff!^ zudcla nevihta Pušta! in celo loč- Sk c'on'no tcr ix>vzročila ogromno ytodo in /alitcvala precej Človeških j'rtey. Na kraj nesrcče je prišcl kral.i n Sl Kledal škodo ki jo je povzročila Dc>Plava. 2q ° zndnjih vcstch se ccni škoda j" ÜQ 25 miljonov dinarjev. Neurje Jt ^'htcvalo 19 človcških žrtev. "'jaški zavod „Alojzijevišče" v Gorici. {j0 °^stvo Alojzijevišča obvešča jav- let ^a k° v prihodnjeni .solskem u na novo sprcjclo proli plačilu: rjv1- dijake, ki žclijo obiskovati go- Y ?rcdnje sole in d0 * u.čencc, ki so z dobrim uspehom hügr?*'' 'V. razred ljudske sole in se T^i° priJ)raviti za spruicm v I. raz- nazi' ^c t»kajšnjc srcdnje sole (gim- nii,^: rcalke, nčiteljišca) ali dopol- trirrf Sole> ki velJa kot Pnpravnica za pVsvko šolo. lo*!-r°^nj"' za sprejcm v zavod naj pri- *IJo slodcčc listine: 9' Krstni list (pravilno kolkovan), 3 Za(4JJJe Solsko spričevalo, jir ' sI)ričcvalo duliovncjca pastirja o p n^in obnašanju prosilca. Haj r°SllJev z navcdcnimi prilogami jf!io/Sc l)()šljejo na.ikasneje do 31. av- ^t-1. nanaslov: ^on? tvo Alojzijevišča. (jorica, Via ( S Isonzo 3—9. njij ^C11VJ prcteklega šolskcga leta Vi°žijo Ie prošnjo brcz prilojr. Vodstvo Aloiziievišča. Na slabi poti. V nedcljski številki »Giornale d'I-1 talia«, je priobčil neki Armando Za- i netti članck }X)d naslovom »Gorizia e gli slavi«. Zanetti bi hotel biti bra- | nitelj in prijatelj Slovatiov v Italiji. Med drugim nas lioče braniti tndi z nasvetoni, na ne more nihče zahte- vati, da bi se mi pustili požreti že v 5 ali 15 letih. Cas mora polagoma do- vršiti svoje delo. Italijanski občinski tajnik, ki zna par besedic slovenski, uradniki in vojaki bi laliko zelo požu- rili asimilacijo z dobroihotnostjo in uljudnim postopanjem nasproti naše- niu Ijudstvu. Odločno nastopa proti ostremu in preočitemm raznarodova- j nju krajevnili oblastcv; brani z ozu rom na globoko versko prcpricanje slovenskega Ijudstva častitljivo go^ riško nadškofijo; obsoja uničenje sa- mosto.ine goriške dcžele in trdi, da se mora goriško samostojno pokrajino na novo ustanoviti. Mi povemo »prijatelju« Zanettiju samo tole: Napraviti mora še zelo velik korak, če lioče biti naš prija- telj in civiliziran Evropejec ki je pra- vičen nasproti vsakemu narodu. Po- staviti se mora na stališče popolne narodne enakopravnosti. Priti mora do prepričanja, da je raznarodovanje slovanskc in nemške narodne nianj- šine v Italiji nemogoče, ker jjih upo- števa vcs kulturni svet za vcje prvo- vrstnih kulturnih narodov. Ko pridejo Italijani, ki hočejo biti naši »prija- telji« in »branitelji« ter državna ob- lastva do tega prepričanja, bo vpra- šanje narodnih manjšin. v Italiji sa- mo po sebi rešcno. Kdaj nas bodo ra- znmeli ti dobri naši »prijatcl.fi in bra- nitelji«? Kdaj iias bodo razumeli dr- zavni oblastniki? Mi se časa ne bo- jimo, ker sc preveč zavcdamo bo- gastva in neumrjocnosti svoje na- rodne duše. Na starih, a škodljivih poteh. Na Tirolskem se je hotel odpociti nckdanji ministerski predsednik Sa- landra. Popolnoma v tihoti in v miru pa ni niogel preživljati svojega do- pusta, ker mu ie prosvetni minister Casati naročil, da naj mimogrede pronči tudi šolsko vpraSanje in še posebno vprašanje šolskih vrtcev med tirolskimi Nemci. »Giornale d'ltaliai« jxjroca, da je Salandra razpravljal o otroških vrtcih z vojvodinjo Aosta. Isti list priporoča nadalje. da bi pro- svetno niinisterstvo odredilo. da mo- ra biti v otroškili vrtcihučni jezik iz- ključno le italijanski. Ce se to res zgodi, bi stavili mi na prosvetnega ministra samo eno vprašanje: ali bi ne bilo bolj pametno in koristno, da bi se odredilo da se morajo poučevati slovanski in nemški otroci izključno le v italijanskem učnem jeziku!? In vendar bo bilo srcc slovanske in nemške matere še skoz stoletja. Tatvina. V Zaloščah št. 55 pri Dornbergu so neznani tatovi vdrli v liišo krojača Rudolfa Harej ter odnesli raznovrst- 110 nioško obleko ter 1 skoraj novo črno lakirano dvokolo »Torpedo/ St. 10068 v skupni v.rednosti 3000 Lir. Kdor bi izsledil tatove, dobi 200 Lir nagrade. Prosvetna zveza. Bloke in okrožmce za zadrugo »Nas el ji jc obcuein marmornat oltar z nekdanjega sta- rega pokopalisča v Gorici in dva 1 zvona. V koliko.je cerkev prenovlje- na, bo uvidel vsak sam. kdor se spo- minja stavbe izpred vojne. V umet- niškein oziru je zelo popolna. na sve- llobi je sedaj innogo pridobila. Na praznik D. M., 15. t. m., bo blagoslov- ljena, v nedeljo, 17. t. m. se pa obno- vita starodavna procesija in sliod sv. Roka. Ob 8.30 procesija iz dosedanje kapelice, ob 9 slovesna sv. maša, go- vori p. Klančnik, jx)je domači zbor izključno skladbc našega vrlega Vin- kota. Potrudite se torej vsi v naš stari Solkan. Vrtojba. Pretckli pctck, 8. t. m., jc minilo 30 let, odkar službuje pri nas (razen vojnib let) v sploSno zadovoljnost g. nadnčitelj Ivan Zorn. Prišcl ie iz Sv. Križa na Vipavskcm. Zeleli smo si ga v svojo sredo zato, ker smo slišali, da je izvrsten učitclj, izboren glazbe- Tiik in pevovodja. In da je bilo vse to res, smo se km a In sami prepričali. Z vso vnemo in natančnostjo sc jc ix)- prijel šolskega pouka in kmaln so se pokazali pri učencih lepj uspehi nje- govega truda in požrtvovalnosti. Ko se je 1. J900 sezidalo tnk. šolsko po- slopje, je koj nrcdi) tudi šolski vrt ter določil prostor za drevesnico, trt- nico, zelenjavo itd. Vse te vrstc rast- lin so morali učenci sami oskrbovati, yzffajati, cepiti, presajati zalivati itd. Ta dela so morali opravljati večino- i-ui učenci tedanjega nadaljevalnega tečaja in za plačilo svojega truda so dobili vsako leto določeno število po- žlahtnjeiiin drevesc ali plemenitih trt. Sedaj bi bila ta drevcsca že ko- šata drevesa, ali žal, da jih je vojna uničila. Poučeval je licence v vseh panogah kmetijstva in tako tudi o živinoreji ter je deloviil na to. da se Je 1. 1898. ustanovila v tuk. občini toliko potrebna »ZavarovaJnica za govejo živino,« katcre upravo je ta- koj prevzel v svoje roke ter jo še se- daj upravlja in vodi, ko šteje približ- no 170 pravih udov. Spočetkom šolskega lcta 1922-23 sta se otvorila v tuk. otočini dva te- čaja: kinctijski in obrtni tccaj. Vod- stvo in pouk v obeh tečaiin se je |X)vcrilo vrlemu g. nadučitclju, kateri jc. kakor ljudsko, tako tudi kmetij- sko in obrtno solo, vsp^sno vodil in poučeval. Glasbi in pouku ^ctja je tu- di posvctil prccejšnji del svojega pro- stcga časa. Ustanovil ie močan pev- ski /bnr. ki jc pozneje zaslovel po vsej okolici. Prvi tuk. njegov nastop kot pevovodja je bil v Dol. Vrtojbi v »(jradu« pri veselici. katero je bila priredila »Slovenska Citalnica« leta 1895. Pozneje je pa nastopa 1 kot pe- vovodja pri dništvu »Napredek« v Gor. Vrtojbi. Pa tudi na drugih odrih v bližnji okolici se jc vcčkrat pokazal ter žel zaslužcno priznanjc. Posebno vesclje je gojil za pouk cerkvenega petja. Pri slovesni službi božji in pri običajnih slovesnih cerkvenih sj>re- vodili sc jc njegov zbor vedno odli- koval. Solske mase, pri kateri h so otroci peli, so bile nekaj vzvišenega. Splo'h je deloval naš di6ni g. nadtiči- telj povsod, kjcr je bilo treha p"v- zdigniti cast, korist in dob rob it ik».1-*;- ga Ijudstva. Zato mu vsi hvalezni iz dna srca kličemo: liog ga zivi Se mnoga leta rned nami. Hvalezni ucenec. Štanjel. Dne 17. t. m. priredi pri nas »God- beni krožek« iz Gorice v grapoldanski pro<:esi.ii bo /Sviral »Goriški godbeni ' Kdor želi vidcti nckaj res zn- ..-i in poucljivega, naj poseti to dobro- delno prircditcv. AvČe. Letošnja Snežnica je bila nekaj iz- redncga. Praznovali srno jo dopoldne s slovesno mašo, slavnostno propo- vedjo in krasno procesijo, pri kateri je lepo sviral polnoštevilni gcxllx^ni krožek iz Gorice pod vodstvom gosp. Petroviča. Popoldne je obiskala našo vas ne- šteta množica, da prisostvuje slav- nostni i^rircditvi prosvetnega dnr^t- va iz Ave. Videli smo uddezenoc iz Loma, Sv. Lucijc, Kanala, Mariji- nega Celja in cclo iz Gorii^. Lcpo pripravljen obsežen prostor jc bil do zadnjega napolnjen. Ra.do- vedno smo čakali, kdaj sc odpre yax- stor. Kot prvi je nastopil Godbeni krožek, ki nas je presenctil z vzorno disciplino in krasnim izvajanjem. Simfonijo so morali mladi godbeniki ponavljati. Pevski zbor iz Ixmia je občutno prcdnašal Vodopivčcvo »Ves dan je pri oknu« in žcl popolno pri- znanje. Začela se jc igra »BeJe vrtni- ce«. Odkrito rcčcno: bali smo sc, ka- ko bodo jgralci rcsjli tezke vloge. Preseijcčeni smo obstali! Zdclo st nam je. kot bi nastopali inestni igral- ci. Alma, Leon. Hilda, Debeljak skratka vsi od prvefca do zadnU :<-. neprekosljivi. Zaslužijo. da jih po\ : kak večji oder na gostovanje. Zvtccr se je razvila neprisiljena zabava s kujJleti, nagovori, pozdravi. petjein in godbo. Odposlanec Prosvttne zve- ze je navdušil navzoče. Vsi sino se razšli z zavcstjo, da jc bil ta dan tri- umf, kulturnega dela naših drtCGORIŠKA STRA2A« validov dne 10. t. m. je pokazal, da pies ne vzgaja, ampak posurovlja Ijudstvo. Tako smo ta vrčer opazili borbo (xilicnih oseb, s katero bo ime- la sodnija opravilo. Ali bi ne bilo bo- lje, da bi napravili dvorano v Tolmi- nu, da bi se kulturno tekmovalo. Iz Rihemberka. Za koncert »Pevskega in glasbe- nega društva« iz Gorice, ki se bo vr- sil v Rihembergu v nedeljo. dne 17. avgusta ob 3.30 pop., objavljamo vzix>red: 1. Leoncavallo: I pagliacci. Solo. — 2. Bartl: Oj planine. Mešani zbor. — 3. a) Adainie: Franica, b) Jenko: Vabilo. Moški zbor. — 4. a) Vodopivec: Ujetega ptiča tožba, b) Ptici, c) Prstan. Mešani zbor. — 5. a) Prochazka: Zvezde žari.io, b) La- jovic: Svetla noč, c) Dev: Vzdih, č) Dev: Mak. Tenor solo s spremlj'a- iijem klavirja. 6. Lajovic: Pies kralja Matjaza. Mesani zbor. — 7. Mokra- njac: VIII. rukovet. Mešani zbor, — 8. Sattner: O nevihti. Mešani zbor. Koncertni vodja je g. Emil Komel. Tenor solo poje g. Ciril Bratuž, oper- ni pevec, na klavirju spremlja gosp. j Alojzij Bratuž iz Oorice. Kojsko. Prejeli smo nasednji dopis, ki ga, v kolikor se tiče občinskih zadev sicer priobčujemo, tod a ne da bi hoteli s tern zavzeti stališče zu uli proti. Ce dobimo od kakšnega dopisnika dopis, ki bo zastopal nasprotno stališče, ga homo tiuli priobčili. Dne 7. t. m. sta šla na planine Ku- mar Stefan in njegov sin Jožef in si- cer, da očistita grmovje in robido, ki je zarastla za časa vojne. Opoldne, ko sta bila pri kosilu sta vžgala gr- movje, kjer je bilo porasceno z robi- j do, a naenkrat poči — in že je bil I smrtno ranjen oče Kumar Stefan. Takoj so pohiteli domov po voz in ga pripeljali težko ranjenega na dorn. Proti večeru okrog 5.30 ure je pa iz- dihnil svojo dušo, previden s sv. za- kramenti, y starosti 66 let. Bodi mu lahka zemlja! Pri obcinski seji, ki je bila 2. t. m., je bila med drugimi točkami dnevne- ga reda tudi točka: premestitev ob- činske pisarne iz Kojskega v Šmar- tno. Ker opozicija Kojščanov ni imela večine, je razumljivo, da je bil pred- log sprejet. Vprašamo g. župana Ob- ljubeka, iz kakšnih vzrokov, se mora preložiti pisarna iz Kojskega v §mar- tno? Mogoče, ker tukaj nima svojih pristašev. Tolmačiti si koraka ne mo- I remo drugače, kakor da gre tukaj v ¦ prvi vrsti za maščevanje nad Koj- j skem in da ima uradništvo večjo ko- moditeto ker v Šmartno ima bliže nego v Kojsko. Zanimivo je, da premeščajo pisar- rto, ko na dan seje še prostorov niso imeli in naslednjega dne tudi ne. Ali so že dobili do danes prostore, nam ni znano. Po našem mneniu bi mora- ia ostati občinska pisarna v Kojskem, kjer lahko vsak davkoplačevalec o- pravi vse svoje opravke. Tu smo ime- ii dosedaj obcinski urad in pošto. Na- dalje finančni tehnični urad za vojno odškodnino, kjer je 6 inzeniriev. Po- tem obnovitveni urad, (cantiere di Quisca), ki sicer služi samo za obno- v» javniih poslopij. Razven tega je pri nas ambulanca bolniške blagajne, užitninski urad in urad za pobiränje dÄVkov. Iz vsega tega ie razvidno, da je Kojsko bolj centrum, kakor vse ostate davčne občine županstva Koj- sko. Misli se tudi na razdeiitev žu- panstva. IVlerodajna civilna oblastva kakor tudi vojaška oblast naj, predno odobrijo ta sklep, dobro preštudirajo, ali je umestno razdeliti županstvo, ko se hoče vendar danes ustv.iriti čim večja županstva. ü. Obijubek in njegovi pristaši naj raje posvetijo svoje delovanje za zboljšanie našili cest, ki Ie nosijo ime, da so ceste, v resnici so pa pravi potoki. Kie leži vzrok, da so ceste v takem stanju? Ali mogoče pri davkoplačevalcih! Ne verujemo, ker ako ne plačaš do dne- va roka imaš takoj že globo na grbi. Ubogi kmet samo plačaj in nlačaj, da bi se pa njemu šlo na roko. zato ni časa. Bolj potrebno je seve-da. da se naši obč. svetovalci, razen par njih, ukvarjajo z vprašanjem, kako pre- mestiti pisarno in razdeliti občino. Da bi pa pomislili, kako morajo naši kmetje tn>et z živino: ker nima jo do- brih cest, to jim ne pade v glavo. Ako si vozil pred enim letom, lahko voziš tudi danes in bodes laliko tudi še na- prej vozil. Saj ti kmet si navajen tr- peti od ranega jutra do poznega vc- čera. Poznamote Ie ko pridejo volit- ve in ko je čas za plačati davke. Pom- nite dobro: kakor vi ne poznate da- nes nas, tako bo prišel dan. ko tudi mi vas ne bomo poznali. Kmetska in delavska gospodarska zadruga na Idriji pri Bači vabi svoje cenjene Olane na III. redni občni zbor, ki se bo vršil v zadružnih prostorih na Idriji pri Bači v ncdcljo, dne 31. avgnsta t. 1. ob 2. uri popoidiK-. DNEVNI RED: 1. Citanjc zapisnika II. red. obč. zbora. 2. Porocilo nadzorstva za leto 1923. 3. Poročilo načclstva o poslovanju zadru- ue v 1. 1923. in o rač. zaključku za leto 1923. 4. Določitev uporabe čistejca dobička. 5. Sklepanje o zidanju kleti za petrolej. 6. Razprava o predlogih v smislu 14. pa- ragrafa, odstavek h, zadružnih pravil. 7. Slučajnosti. Ako bi ne bil obeni zbor ob določeni uri sklepčen, sc bo vržil, v smislu § 16 zadruž- nili pravil ob 2.30 popoldne istefifa dne na istem mestu in z istim dneviiim redom dnijr obeni zbor, ki bo sklepal brezpotrojno. Na Idriji pri Bači, dne 14. avKusta 1924. ODBOR. ,Ljudska posojilnica4 v Dornbergu vplsana zadruga z neomejen. jamstvom vpisaiia zadriiga z neotnejonim jamstvom naznanjza, da sc bo vrsi! redni občni zbor dne 24. avgusta 1924 ob 10. uri prodpoldne, v dvorani posojilnicc, s sledečim dncvnim redom: 1. Revizijsko poročilo. 2. Porocilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev račun- skega zaključka za leto 1923. 4. Volitev na- celstva in nadzorstva. 5. Slučainosti. — Ako bi se obenega zbora ne vdele/.ilo zadostno število članov, se bo vršil pol ure kasneje drug občni zbor, ki sklepa pri vsakcm šte- vilu navzočih. NAČE1.STVC). | KNONADSTROPNA HIŠA s te- raso, v kateri se nahaja nad 30 let gostilna, jc na prodaj po ugodni ceni. \ Hiša leži v sredini mesta z vhodom iz glavnega trga. Naslov pove upra- va lista. Gostilnftarji in razprodajalci vina! V kleti »Vinarske in gospodarske zadruge« v Dornbergu, dobite vedno 10—11 in pol % j)ristnega vina »W- pavca - Dornberžuna«. — Na izbero in po zmernili cenah! Potrta neizmerne žalosti naznanjava žalostno vest, da je naöa ljubljena hčerka in sestra, gospodična Melita Rojic danes, dne 11. avg. 1924. ob 5. uri pop., previdena s sv. zakramenti, po kratki in muCni bolezni, v 45. Ictu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Zemel|ski ostanki ljubljene ranjke se prepeljejo v sredo, dne 13. avgusta 1924. od 8. uri zjutraj iz hiše ialosti Via Contavalle st. 5 v Zalosce pri Dornbergu, kjer polože v lastno grob- nico k vecnemu počitku. Prosiva, da se opustijo sožaljni po- seti, kakor tudi, da se opusti pokla- njanje ve.ncev. Gorica, dne 11. avgusta 1924. Edit Rojic. sestra Dr. Alekslj Rafael Rojic, oče Zahvala. Za nama izkazana srčna čutila ob priliki smrti in pogreba naše preljubljene hčerke in sestre, go- spodične Melite Rojic izrekava vsem vrlim Goričanom, Dornberžanom in Zaloščanom najino prav prisrčno zahvalo tcr jim kličenio: Bog stotero po- vrni! Ljubi pokojnici pa: Večna luČ naj ji sveti! Gor tea, 13. avgusta 1924. Dr. Aleksij Rafael Rojic, Edit Rojic, sestra KMETUSKO DRUŠTVO v Vipavi (Vipacco) ima v svoji zalo^i izvrstna domača, j{arantirano pristna vipav- ska vina, katera oddaja po zmernih cenah. V zalogi so tudi sortirana vina, renski rizlinff in zelen. Pri od- jemih nad 10 hi znaten popust. Širite „fioriško Stražo"! Zdravnik dr. RADO SFILIGOJ se je preselil na Travnik St. 5, I. (nasproti lekarne). Prva slovenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših Šivalnih strojev iz svetovno znane nemšketovarne .MUNDLOS', dvokolcs znamke orig. „KOLUMBIA", belgijskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpanju. Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vogal ulica Rabatta). ?DDD DD E RH 1» D ?DD ozdravljena *~W% z najnovcjšim pasom BROOCK Mirodilnica in dišavnlca E.Qrapulin-Gorica naspr. Ijudskemn vrtu, Corso Verdi 27. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke v Gorici Fotograf Anton Jerkies CORSU VERBI 36 (prej Via Giardino).— Mas zobozdrawnik doktor Lojz Kroighep spECißlist za boiezni v ustih in na zobeft, sppejema za vsa zobozdreunišha in zobo- tehniška opravila v GORICI - na Travniku 20' Corso Verdi „Trgovski Doma Telefon Št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2%- Na daljšo odppved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje