Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXX Štev. 287 a V Ljubljani, v nedeljo, 13. decembra I942-XXI Spedlzlon« In abbonamanlo poilaje Poštnina plačana t {otovlal Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, ra tnozem« itvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana Izhaja vsak dan i|atra| razen p onedelikt tn dneva po praznik«. s Urednlttvo In apravai Kopltarleva 6, L|ubl|ana. o i Redazione, Amministrazionet Kopitarjeva 6, Lubiana. I i Teleion 4001—«005. | Abbooamentl: Mc.e 18 Ltre| E.tero, mete 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. fj Lubiana 10.650 per gli abbonamentl: 10.349 pet le in.erzlonli Filiale, Novo mc*>t o. Concessionaria esclnsiva per la pubbllcitS di proventenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana Vojno poročilo it. 931 Sovražni sunek odbit v Cirenajki Nočni napad na Bono in Philippeville J 4 sovražnih letal sestreljenih Sovražna križarka zadeta .davni Stan Ital. Oboroženih Sil objavlja: V Cirenajki je bil odločno odbit sunek nasprotnih oklepnih sredstev. Nemški lovci so pre-stregli angleška letala pri poskusih obstreljevanja in razbijanja naših vrst ter so brez lastnih izgub zbili 7 strojev. Neko drugo letalo je padlo na zemljo, zadeto od topništva kopenskih oddelkov. Na t u n i š k e tn odseku smo v ponovnih krajevnih bojih razširili našo zasedbo. Skupina naših bombnikov je izvedla močan nočni napad na pristanišči Bona in Philippeville ter zadela tamkajšnja skladišča in nasipe; nemško letalstvo je zadelo tudi ladje v sidrišču. Na Jonskem morju so naši lovci nastopili proti nasprotnim letalom ter jili prisilili k umiku. Včeraj pozno popoldne je izvedel sovražnik nov napad na Napoli in je povzročil občutno škodo v pristaniškem delu ter v središču mesta. Ugotovljene žrtve znašajo med civilnim prebivalstvom 57 mrtvih in 138 ranjenih. Naši lovci, ki so se dvignili, so zbili tri štirimotornike, od katerih ic eden treščil v odprto morje južno od C a p r i -ja; drugi je treščil v zaliv C a s t e 11 a nt a r e d i S t a b i a in tretji blizu doline L u c a n i a. Deset severnoameriških letalcev, ki so tvorili posadko zadnjega letala, je bilo zajetih. Dvoje drugih letal je zbilo protiletalsko topništvo, ki je pogumno poseglo v boj. Eno naše lovsko letalo je bilo zgubljeno in pilot je bil težko ranjen. Zadnjo noč je bilo spuščenih nekaj bomb na ozemlju Frosinone, v okolici Torina in v dolini D'Aosta. V Torinu je obrambno topništvo zadelo eno letalo, ki je treščilo na tla blizu F o s s a n a (Cuneo). Neki podčastnik, član njegove posadke, je bil zajet. Škoda je zelo neznatna. V Sredozemlju je neka naša podmornica napadla sovražno pomorsko eskadro, sestavljeno iz dveh križark in dveh rušilcev ter je zadela eno križarko. Rim, 12. rleo. AS. T.ondon poroča, da se -niso vrnila tri angleška letala, ki so se včeraj udeležila napadu na Italijo. Prva obletnica vojne z Ameriko Govora zunanjih ministrov grofa Ciar.a in Ribbentropa ob prvi obletnici vojne napovedi Združenim državam Rim, 12. decembra. AS. Včeraj, točno ob 12, ob prvi obletnici itulijanske vojno napovedi Združenim državam, sta nemški poslanik ter japonski odpravnik poslov z vojaškimi in pomorskimi odposlanci šla do Viltoriana, da bi položila lovor-jeve vence na grob Neznanega voiaka. Tam ju ;e sprejel general, zastopnik rimskega armndnega zbora. Navzoči so bili ludj visoki uradniki iz zunanjega ministrstva ter iz ministrstva za ljudsko kulturo. Ob straneh kapelice so stali v vrsti razni častniki kot zastopniki oboroženih sil. Ko so položili vence s trakovi v barvali obeh zavezniških držav, so vsi navzoči obstali dve minuti pobožno zbrani z rimskim pozdravom v počastitev prispevka, ki ga dajo Italija, ko se bori zoper skupne sovražnike prijateljskih narodov iz trojne zvezo. Rim, 12. dec. AS. Za obletnico, odkar sta Japonska in Nemčija v vojni z Združenimi ameriškimi državami, je imel italijanski zunanji minister grof Ciano po radiu govor na japonski narod. V njem se je najprej spomnil besed, s katerimi je Duce v svojem zadnjem govoru v fašistični in korporacijski zbornici označil poseg Japonske v vojno, ko ie dejal, da jo ta poseg v vojno »popolno porošivo za zmago«:. Zunanji minister je potem poudaril, da pogodba o trojni zvezi, ki se danes kaže v močnem vojaškem sodelovanju med Italijo, Nemčijo in Japonsko, ni bila podpisana iz kakšnih napadalnih namenov, pač pa z namenom, da toČHo označi življenjske potrebe omenjenih treh narodov, ki so ostali brez prostora in brez pljuč, zaprti med krute in skope nadvlade, ter z namenom, da te svojo cilje tudi doseže po načelu enakopravnosti in vzajemnega sodelovanja. Če tega namena ni bilo mogoče doseči — je nadaljeval grof Ciano —, je to treba pripisovati vodenju anglo-saksonskih držav, ki so sovražno preprečile vsako možnost sprave. Povsod, v Evropi in v Aziji, jo torej vojna nastala iz istih razlogov, z istimi cilji in s skupno trdno voljo do zmage. V 12 mesecih vojne je Japonska dosegla z upravičenim ponosom dolgo vrslo uspehov, ki so zanesljivo poroštvo za nadaljnji ugoden potek vojne na Vzhodu in za končno zmago. Slednjič je italijanski zunanji minister omenil besede, ki jih je Duce v svojem zadnjem govoru tako slovesno izgovoril, namreč, »da se je treba živim vojskovati za hodo^nost. n tudi za mrtve. Treba so je boriti, da žrtve naših padlih ne bi bile zastonj. Ti mrtvi nam zapovedujejo z uka- Angleška letala bombardirala Švico »Znanstveni« poskusi angleških letalcev nad nezaščiteno Švico Bern, 12. dec. AS. Snoči ob 20 j bil dan znak za alarm v Bernu in Basilei in nekoliko pozneje tudi v Ziirichu. V raznih švicarskih krajih, zlasti v kantonih Vallese in Argovia so letala spuščala bombe. Bern, 12. rlec. AS. Bombe, ki so jih zadnjo noč spuščala angleška letala nojii zastavijo vso svojo silo. Ta zavest pa jo tudi poroštvo, da bo njihova pravična stvar zmagala. ga dela angleškega ljudstva na strani Darlana. De Gaulle v svojem govoru ni omenil imena francoskega admirala, pač pa je izgovoril nekaj značilnih namigavanj. Med drugim je dejal, »da se delajo škodljivi ovinki pri zasledovanju najvišjih zavezniških vojnih ciljev.« Mnogo odkriteje je govoril angleški časnikar George Slochonte, ki je zelo žalil in blatil Darlana. @nesrecesi pri tou V novem napadu pri Rževu so Sovjeti zgubili 170 tankoy — Sovražnik je bil odbit tudi na južnem odseku — Pred Oranom jc bil potopljen ameriški rušilec Hitlerjev glavni stan, 12. dec. Nemško vrhovno |>oveljstvo objavlja: Nemške, italijanske in romunske čete so s podporo oddelkov strmoglavih letal na j u ž n e m odseku vzhodnega hujisi-a odbile večkratne sovražnikove napade z izgubami za nasprotnika. S pritegnitvijo novih sil so Sovjeti južno od Ržova začeli nov velik napad proti nemški irnnti. Z uporabo izredno močnih oddelkov pehote in oklepnega orožja so skušali prodreti nemško fronto, toda napad so jo sesul oh najvišjih izguluth. Edinice kopne vojske in letalstva s" uničilo v teh bojih 170 sovražnih oklepnih voz, od teh 127 samo v ml-cku ene pehntne divizije. Nadnljn.iih ilti tankov je sovražnik izgubil južno od Toro por a, kjer lastni napadi napredujejo ugnilno. Obkoljene sovražnikovo sile so bilo kljub vsem rnzhremuilnim poizkusom stisnjeno o tesen prostor. Južno od I I m e n s k c g a jezera so so izjalovili ponovni sovražni napadi. V Cirenajki jo bil zavrnjen snnek angleških oklepnih voz. Pri napadli angleških lovcev in v letalski ter topniški obrambi jo bilo sestreljenih 8 letal. V T u n i s n so nemško-italijnnsko čete nadaljevalo svojo napade. Mostišče južno od odseka M e g e r d c, ki ga je sovražnik žilavo branil. jo bilo napadeno v naskoku ter njegova posadka popolnoma uničena. Luke za dovoz v A I -žiru so bile bombnnlirano podnevi in ponoči, pri čemer so bilo večkrat zadete pristaniško naprave in tamkaj zasidrane ladje. Nemška podmornica jo pred Oranom potopila ameriški rnšilec. čolni za zaščito Ink in mornariško protiletalsko topništvo so sestrelili ob norveški in f I n n d r i j s k i obali tri angleška letala. Protiletalsko topništvo jc prctklo noč nail franco- skim z a s e d c n im ozemljem zrušilo eno štirimotorno sovražno letalo. Preteklo noč ko oddelki bojnih letal napadli važno pristanišče in grndilišče Indij Su nd orla n d. Nastali so obsežni požari. Pogrešajo dvo nemški letali. V pomorski bitki t noči nn 12. derembra so lahko nemške pomurske oborožene sile v It o -k a v s k e m preliv u potopile en angleški ru-šiler in zažgalo hitri čoln. V bo jih južnozapadnn od K n I i n i n n se io posebno odlikovala 78. pehotna divizija pod vodstvom generalnega polkovnika 1'oltisa in oddelek napadalnih topničarjev, Berlin, 12. dec. AS. V zvezi s sovjetskimi silami, ki so bilo obkoljene na srednjem odseku vzhodnega bojišča, se je izvedelo, da se nemški obroč okoli njih vedno bolj stiska. Zaenkrat so na merodajnih mestih še vzdržujejo vsakršnih napovedi. toda iz vsega sc da sklepati, da je obroč zelo velik. Mednarodna poročevalska agencija je zvedela na pristojnih mestih, da so se zmagoviti nemški protinapadi pri Toropecu tudi včeraj po določenem načrtu nadaljevali. Pri Velikih Lukih in severno od tega bojišča potekajo boji ugodno za Nemce. Številne sovražne sile so bile na tem odseku obkoljene in po večini uničene. Važna pot za dovoz preskrbe, ki so jo za nekaj časa prekinili sovražni tanki, je bila zopet očiščena in izročena prometu. Pri Stalingradu in v velikem donskem kolenu so boljšoviki napadli nekaj krajev in vrgli v boj velike sile, ki so jih podpirali tanki. Toda vsi sovražni napadi so bili razbiti še prod nemškimi bojnimi vrstami. Delovanje oglednlških oddelkov se je povečalo posebno v pokrajini Pavlovski, kjer so se pred kratkim sovjetske sile prijiravljale za napad. Nemški obroč se stiska okoli obkoljenih sovjetskih divizij na odseku Kalinin—Toropec Berlin. 12. dec. AS. Bliža se trenutek, ko bo nemški obroč okoli sovjetskih oddelkov na odseku Kalinin-Toropec sklenjen ter se bo lahko dalo točno poročilo o teh bojih. Nemško poveljstvo svoj obroč vidno stiska in zožuje na ta način, da na eni strani pritiska s pehoto in tanki, na drugi strani pa delajo nemške silo kline med sovražno maso, tako da se razseka ha več dolov in se s tem zmanjša njena obrambna moč. Razne manjše skupinice so potem druga za drugo po vrsti uničene. Smrtonosni bombni napadi uničujejo moralo nasprotnih čet ter jim preprečujejo kakršne koli napade. Čeprav v tem obroču ni zajetih na stotisoče Sporazum med Anglosasi in Sovjeti je nemogoč Rim, 12. dcc. AS: Izvedelo se je, da se je v Newyorku sestalo na banketu 11 Nobelovih nagrajencev. Na tem banketu so bile podane tudi politične izjave. Thomas Mann, ki ni bil osebno navzoč, marveč je njegov rovor prebrala njegova hčerka Erika ter Harold Urey sta v svojih izjavah izrazila bojazen, da se lahko v bodočnosti izcimi silno močan spopad med anglosaškimi silami in Anglosaško razočaranje v Tunisu Rim, 12. dec. AS. Angleški radijski komentator J. B. Mac Dealii se je takole izrazil o položaju v Tunisu: »Pokazalo se je, da je zasedba Tunisa mnogo težja in počasnejša, kakor se jo v začetku mislilo. Vprašanje oskrbe nam ne dola majhnih skrbi zaradi oddaljenosti naših oskrbovalnih oporišč. Ko se je zvedelo, da nimamo dovolj lovskih letal za boj proti osnim bombnikom, jo bilo mnogo kritiziranja. Resnica jo, da so morajo spravljati lovska letala v Afriko po ladjah, kakor vsako drugo gradivo. Zato je treba priznati, da ima zdaj sovražnik premoč v zraku.c Radijski komentator se je nato dotaknil tudi Darlanovoga primera rekoč, da je povzročil te dni mnogo debat in da so vsi listi posvetili temu vprašanju mnogo prostora. V nekem smislu ni mogočo zanikati, da je Darlan storil marsikaj dobrega za zaveznike. loda no sme sc pozabili, da je bil mnogo mesecev tesen sodelavec Nemccv. On je dal Francozom povelje, naj se upirajo Angležem v Siriji. Zato se Darlanu no sme zaupati: če ni držal obljube, dano Virhvju, ie sposoben storiti to tudi z zavezniki. Stockholm, t2. dcc. AS. Iz [.ondona se je izvedelo, rla jo neki visoki angleški častnik, govoreč o položaju na bojiščih v Severni Afriki izja.vil: »Pričakovati moramo mnogo trše bitke, kakor smo v začetku mislili. General Anderson igra na zelo nevarno karto in se utegne zgoditi, da bo kaznovan za svojo predrznost.« V londonskih krogih pripominjajo, rla so bodo morali zavezniki zavedati, rla zrlo j ni več čas, v katerem bi lahko poskuša ii srečo proli orožju Osi z udarci iz Sudana. sovjetskih sil, kakor je bilo pri Harkovu. Kijevu in Bjalisloku, vendar grozi pogin mnogim sovjetskim divizijam, česar se dobro zaveda sovjetsko vrhovno poveljstvo, ki obupno poskuša rešiti obkoljene čete. Sovjeti napadajo nemški obroč, toda brez uspeha. Duševno stanje sovjetskih vojakov izraža pobitost. Pobiti so zlasti častniki. Neki moskovski major, ki je bil zajet s celim svojim bataljonom, je dejal tole: »Verno, da ruski pogum in ruska kri ne moreta več ničesar rešiti. Rusija se bo prej ali slej zrušila. Naš velikan jo bil smrtno zadet. Njegove sile slabe počasi, toda ne-preslano.c Sovjetsko Rusijo. K temu se pripominja, da jc takšno mnenje izredno zanimivo, ker ga izražajo Nobelovi nagrajenci, ki so naklonjeni zmagi takozva-nih združenih narodov, pa so trdno prepričani, da bo sporazum med anglosaškimi narodi in Sovjetsko Rusijo, ki je že sedaj tako težak, v bodočnosti po skl enitvi miru popolnoma nemogoč. Morebitni razdori med Anglijo in Združenimi državami, razdori med anglosaškim in sovjetskim imperializmom bodo dovedli le do odkritega spora in do nove svetovne vojske. « Sovjeti so se umaknili iz Teherana Ankara, 12. dec. AS: Izvedelo se je, da so angleške čete zasedle Teheran, ter nadomestile sovjetsko posadko, ki je bila doslej v Teheranu. Angleška zasedba Teherana je bila posledica ne le naraščajočih neredov, ker se je domače prebivalstvo dvigalo proti naraščajočim nasilstvom, marveč tudi zato, ker so morali Sovjeti odpoklicati svoje oddelke v domovino, da izpolnijo praznine sovjetske armade, nastale v propadli zimski protiofen-zivi. Angleži pa računajo zaradi zmagovitega nemškega odpora v zahodnem Kavkazu na mož.nost, da bodo nemški oddelki utegnili prodirati proti jugu in hočejo verjetno z vojaško zasedbo Teherana utrditi obrambno črto v severnem Teheranu. Kaznovan turški list Carigrad, 12. dec. AS: Turški list »Vatan že predvčerajšnjim in včerai ni izšel, ker mu jc bilo za dva meseca prepovedano izhajanje »zaradi objav proti osi.» Poostrene kazni proti kršitvam naredb Vis. komisarja Visoki komisar Ljubljanske pokrajine izdaja razno naredbo z zakonito močjo, katerih kršitve so dosedaj kaznovala deloma upravna (policijska) oblastva, deloma redna (civilna) sodišča, deloma pa izredno vojaško vojno sodišče. 'Večina teh naredb obravanva predpise glede proizvodnje, porazdelitve, prodajo, potrošnjo in cen življenjskih potrebščin. Pojem »življenjska potrebščina« v širšem pomenu besede je določila že uredba bivše jugoslovansko vlade z dne 20. sept. 1939 »o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije«, ki je kot življenjske potrebščine zaščitila: 1. življenjske jio-trebščine v ožjem pomenu besede, namreč človeško hrano, jed in pijačo, živalsko hrano, obleko, obutev, kurjavo in razsvetljavo; 2. kmetijske priprave, kmetijsko orodje in ostala sredstva, potrebna za kmetijsko proizvodnjo; 3. pogonski material; 4. gradbeni material; •'i. stanovanja in poslovno lokalo; 1. druge predmete nujno potrebe, ki niso našteti v spisku luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet; 7. material in orodje za Izdelovanje vseh prej naštetih predmetov. Tn uredba kakor tudi uredbe o kontroli con iz lela 1940 in uredba o cenah z dne 12. marca 1941 so še vedno v veljavi, v kolikor niso bile spremenjene s poznejšimi naredbami Visokega komisarja. Naredbe Visokega komisarja obravnavajo v glavnem naslednje predpise: proti navijanju cen in nakupičevanju življenjskih potrebščin; o dolžnosti prijave zalog raznega blaga in njih ^apori; o porabi in prodaji žitnih pridelkov in prijavi njih zalog; o mletju žita; o pridelku in razdelitvi krompirja in suhega fižola; o zbiranju, po-razdeljevanju, predelavi in uporabljanju kož; o določitvi pribitkov v prodaji na debelo in na drobno; o proizvodnji lesa in izvozu drv; o porabi maščob iz kosti in živalskih odpadkov; o ra-cioniranju živil; o rarionirani prodaji tekstilnih izdelkov, oblačil in obutve; o oskrbi z mlekom; o prepovedi dostavljanja živil na dom; o prijavi in zapori goveje živine; o ureditvi preskrbe z vinom; o ureditvi proizvodnje, trgovanja in uporabe rudninskega kuriva, lesnega oglja in drv; o posedovanju soli in tobaka; o klanju kopitarjev in prešičev; o cenah za razno blago; o cenah o gostilniških obratih; o zapori žeplanega in vloženega sadja; o proizvodnji semenskih pridelkov, katerih oddaja je obvezna; o prodaji in potrošnji mesa; o razdeljevanju tehničnega lesa; o potrošnji plina; o maksimalnih cenah za razna dela obrtnikov; o ureditvi proizvodnjo in porabe papirja; o zatemnitvi; o prenočevanju v zasebnih hišah; o prometu; o kolesarskem prometu: o avtomobilskem prometu; o uvedbi potnih dovolilnic in osebne izkaznice; o ureditvi popraševanja po delu in ponudbi dela; o poseku določenih gozdnih pasov; o _aaiiHJISMIIO»na«*BBEOBBMaiMMBM« Mravljetovim v spomin Danes poteka šest mesecev, odkar je bila v Brezovici pri Ljubljani od partizanov poklana ugledna Mravljetova družina. Poklani so bili oče ter trije sinovi: Tone, zadružni uradnik v Ljubljani, akademik France ter učiteljiščnik Vinko. Toneta so odvedli v gozd in se še danes ne ve, kje naj bi bil njegov grob. Mravljetovi fantje so bili vzorni krščanski mladeniči. Njih življenje jo hilo le|io, kristalno čisto, kakor je lepo in čislo življenje fanta, ki živi pojiolnoma po veri. Morda jo sam Bog hotol, da so ravno Mravljetovi postali prvi mučenci v Brezovici ter s tem dali prelep zgled ostalim ro jakom. Zaradi svojega lepeg8 in mirnega značaja so bili Mravljetovi fantje med svojimi tovariši zelo priljubljeni. Zlasti pa so so odlikovali po svojem neuklonljivem krščanskem prepričanju. Čim dalje gre čas od njihovega mučeništva, tem lepši se nam zdi njihov lik. Dali so nam zgled, kako je treba svoje prepričanje ohraniti in ga braniti kljub grožnjam in kljub nevarnosti. Naj Bog obilo poplača njihovo žrtev I France, saj veš... (Ob šestmesečnem jubileju mučeniške smrti akademika Franceta Mravljeta) France, še veš, ko nekdaj govorila sva skupaj o bodočih lepili dneh, še veš, France, ko v šolo sva hodila in skupaj v klopi sva sedela v dveh? Spominjaš sc, kako sva modrovala? O, še zveni v ušesih mi tvoj glas! Spominjaš se, kako navduševala za Kristusa sošolce sva tačus? še umirajoč si mene se spominjal, ko padel si za nas, ti mučenik, življenjske sklepe moje si spreminjal pri Bogu ti mogočni priprošnjik. Še veš. da v meni plamen vere vžigal si nekdaj, ko sem hodil mimo zmot, in veš, da si me s smrtjo svojo dvigal, da s tvojim duhom grem na novo jot. obvezni oddaji smuči; o uvedbi obvezne civilne službe; o neveljavnosti in obveznosti oddajo kakor koli prenarejenega denarja; o rekviziciji nepremičnin za vojaške namene; o kazenskih določbah za neustrezanje oblastvenim nalogom in podobno. Vsi ti predpisi so izredni predpisi, izdani v intoresu javnosti in iz vojaških razlogov z ozirom na izredne razmere vojnili časov, zato so kazni razmeroma stroge in zato jo zlasti glede kršitve takozvanih oskrbovalnih predpisov določeno, da mora biti kazenski postopek čim hitrejši. Ze 26. januarja t. 1. je Visoki komisar izdal naredbo št. 8, ki je |>omenila neko jioostritev predpisov glede oskrbe z življenjskimi jiotrebščinaiiii, ker je določila, da je za kaznovanje kršitev teh predpisov principielno — izvzemši le bolj težke primere — pristojno upravno oblastvo prve stopnje, oziroma za mesto Ljubljana kveslura Poostritev obstoja v tem, ker je predpisan za upravna oblastva hiter postopek, brez formalnosti in ker običajno policijska oblnstva izrekajo razmeroma strožjo kazni. Tudi je navedena naredba določila, da imajo pritožbe proti obsodbam upravnih oblasti odnosno kvesture odložilno moč samo glede zaporne kazni (torej ne glede denarne kazni in stranskih kazni odvzema obrtne pravice ali zaprtja lokala). 25. novembra t. 1. je izdal Visoki komisar novo naredbo št. 215, ki vsebujo predpise glede zaplembe blaga pri prestopkih predpisov o oskrbi. Ta naredba pomcuja novo poostritev. Določa nam- reč, da se mora v vseh primerih kršitve predpisov o proizvodnji, oskrbi, potrošnji in ee-uah blaga vedno odrediti zaplemba predmetnega blaga, tudi če posuniozne naredbe ne določajo izrecno, da se ima blago zapleniti. Uradni list za kraljevino Italijo (Gazzetta Uf-ficiale) z dne 26. XI. 1912-XXI pa je objavil Du-cejev razglas z dne 19. XI. t. 1., ki določa, da spada v pristojnost vojaškega vojnega sodišča preiskovanje vseh kaznivih dejanj, ki so predvidena v naredbah, izdanih od Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino. To pomeni dejansko zopet poostritev pred|>isov zoper vse kršitve naredb Visokega komisarja. Poostritev že zato, ker vojaška vojna sodišča običajno strožje kaznujejo kakor civilna sodišča. Pri tem pa je treba vpoštevati še naslednje: v kazenskem postopanju pred vojaškimi vojnimi sodišči mora osumljenec mod poizvedbami oziroma med preiskavo običajno ostati v prij>oru. Predpisi, izdani v naredbah Visokega komisarja, so strogi, ker so izdani ob izjemnih razmerah, ki jih je ustvarilo vojno stanje. Zlasti velja lo gledo oskrbo z življenjskimi potrebščinami. Ce bi cene ne bile zaščitene in čo bi porazdelitev ne bila urejena, bi delavski sloji in srednji stan. ki nimajo sredstev za kupovanje nn tako zvani »črni borzi«, bili obsojeni na najhujše stradanje in pomanjkanje. Zalo so z ozirom na težke čase na mestu strogi predpisi in stroge kazni, ako so hoče doseči spoštovanje in upoštevanje obstoječih predpisov. Na to naj bodo opozorjeni oni. ki mislijo, da so nekateri predpisi zalo, da se jih lo nekateri morajo držati, dočim jih drugi laliko obidejo. — I. B. Iz dela in zivljenia od tu in tam Iz Hrvaške Zidanje cerkve bi. Nikole Taviliča. V Ku- stošiji pri Zagrebu grade moderno cerkev, ki bo posvečena bi. Niikoli Taviliču. Za zidanje cerkve je da.la hrvatska vlada nn raz[>olago jiotrebon les in železo, zagrebški nadškof dr. Stepinec 1,200.000 kun, zagrebška občina pa 250.000 opek. S tem pa stroški za postavitev novega svetišču še ne lxido pokriti ter je zato odlvor za zidanje cerkve pričel po Hrvatski z veliko nabiralno akcijo. Šolska proslava. Dne 5. decembra je bila v vseh hrvatskih šolah jiosvečona ena ura dogodkom, ki so se leta 1918 odigravali po zagreških ullicah, ko se je del hrvatskih vojakov uprl in nastopil proti ustanovitvi prejšnje države. Proslava 80-letnice obstojn zagrebškega iKo-la«. Najstarejše zagrebško pevsko društvo »Kolo< slavi o društvo imelo tudi izredni slavnostni občni zbor. V čnst ■"Kolu« pn prirede dne 13. decembra vsa zagrebška pevska društva koncert, na knterem bo nastopil tudi slavljencc. Bolniška blagajna »Merkur« poroča o svojem delovanju. Bolniška blagajna »Merkur« v Zagrebu je izdala poročilo o '■vojem delovanju v času od 10. aprila do 31. decembra 1041. Iz poročila jc razvidno, do je imela blagajna v tem času povprečno 14.863 zava.rovanili članov in 117 takih članov, ki so sami prostovoljno plačevali članarino v smislu čl. 55. zakona o zavarovanju delavcev. Leta 1940 je imel »Merkur« 25.458 članov, ker je svoje delovanje raztezal na celo področje prejšnje dr/a.ve. Povprečno število delodajalcev je v omenjenem času znašalo 3400. Zdravniških pregledov je bi'lo 134.66. Blagajna je imela v tem času nastavljenih 179 zdravnikov, od katerih jih odpade na sam Zagreb 33. Od lw-lczni, zn knteriini so lxilehali zavarovani člani, je značilno, du je število jetičnih močno naraslo. Z Gorenjskega Gauleiter dr. Rainer je govoril industrijskemu delavstvu na Jesenicah. Zadnjo nedeljo so prišli na zborovanje na Jesenice zastopniki vseh industrijskih obratov na Gorenjskem. Zbrali so se v lepo okrašeni dvorani Kranjske industrijske družbe. Ko je prispel gauleiter dr. Rainer, je zaigrala godba KID pozdravno koračnico. Zborovanje je začel namestnik gauleiterja Friedrich Thiniel. Nato je spregovoril dr. Rainer. ki se jo v daljšem govoru dotaknil vseh socialnih problemov in oznanil velika socialna izboljšanja za delavce in nameščence na Gorenjskem. Zborovanje krajevne skupine v Podnartu. Začetek decembra je na zborovanju krajevne skupine v Podnartu, katerega se je udeležilo prebivalstvo v lepem številu, bilo več predavanj, ki so obravnavala zimsko delo, večerne prireditve, r>o-men jezikovnih tečajev itd. Posebej so bile jK>-zvane kmečke žene, naj se udeležujejo skupnih večerov, na katerih bejdo razgovori. V kratkem bo tudi v Podnartu ustanovljen otroški vrtec. Vaški kulturni krožek se bo posebej posvetil ohranitvi starih noš in razvoju domače glasbe. Zborovanje županov kranjskega okrožja jc bilo prve dni decembra v Kranju. Na zborovanju je bilo ugotovljeno, da je pomočjo države bilo še povsod ustvarjeno ogrodje za pravilno delovanje občinskih uprav. Nadaljnje delo tnora izpeljati sedaj vsaka občina sama zase, pri čemer naj kar najbolj tesno sodeluje s stranko. Posebnega pouka pa bodo deležni še občinski komisarji tako, da 6e bodo z lahkoto vživeli v novi nemški občinski red. S Spodnjega štajerskega Tovariški večer v Mariboru bodo priredili to soboto v okviru štajerske domovinske zveze. Na večer so povabljeni vsi ranjeni vojaki iz sedanjo vojne kakor tudi vsi udeleženci prve svetovno vojne, ki so bili v pehotnem |>olku št. 87 in prostovoljci iz mariborskega bataljona strelcev. Prireditev bo v Grajski kleti v Mariboru. Zanimivo predavanje o Albaniji v Trbovljah. Na povabilo štajerske domovinske zvezo je predaval v Trbovljah inž. Mazzoni iz Berlina o Albaniji in Albancih. Predavatelj jo kot vojak in kot vojni fotograf z italijansko vojsko prehodil vso Albanijo, tako dn je s|>oznal tudi najbolj od-ležne kraje. Z zanimivimi slikami je prikazal šego in navade, staro in mlado Albanijo. Veliko zborovanje mladine v Ormožu. V nedeljo 6. decembra je bilo v Ormožu prvo veliko zborovanje mladine. Zaključek materinske šole v Mariboru. Dne 4. decembra jo dovršila delo materinska šola v Marilioru, ki je priredila tečaje o negi dojenčkov, o kuhanju, dalje zdravstveni in tudi šivalni tečaj. Prisrčna slovesnost je zaključila tečaje. Voditeljica Platnikova jo v svojem govoru poudarila, da dosežo dobra j^sjiodinja lahko lepo uspehe tudi z najskromnejšimi sredstvi. Da bi so ohranila narodna noša, bodo v decembru in januarju v vseh večjih krajih Sjiodnje Štajerske imeli jx>sebna filmska predavanja. Časopisje soglasno fioudarja, da imajo Štajerci na Spodnjem Štajerskem tako lefio nošo in da so jo ohranili skozi stoletja tako verno, da so lahko ponosni na to. Brežiško lutkovno gledališče je gostovalo v Sevnici, llrc/i^ko lutkovno gledališče je te dni poslovalo v Scvniei z igrico »Dr. Fuust v Krškem«. Raztegnitev obveznosti poseka na nadaljnje zemljiške pasove ob cestah in železnicah Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino smatrajoč za potrebno, da se raztegne obveznost poseka na pasove ob drugih cestah pokrajine, odreja: Člen 1. Obveznost poseka, odrejena z naredbami z dne 8. maja 1942-XX št. 87, z dne 6. junija I942-XX št. 111, z dne 10. junija 1942-XX št. 115 in od 23. novembra 1942-XXI št. 231, se razširja nadalje na sledeče pasove: 1. vzdolž ceste štalcarji—Novi lazi—Kočevska Reka—Gotenica—Grčarice—Rakitnica—Dolenja vas: na obeh straneh cele jiroge; 2. vzdolž, ceste Mirna peč—postaja Mirna peč: na obeli straneh cele proge. Člen 2. Za posek pasov iz prednjega člena veljajo nespremenjeno določbe, za kršitelje leteli' pa kazni iz naredbe z dne 8. maja 1942-X\ št. 87. , Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu zu Ljublj. pokrajino. Uradna objava Tiskovni odsek Visokega komisariata ob- iav,ia: ..... • r, • • L Po sporazumu s pristojnimi vojaškimi oblastmi se odreja, da morajo prizadeti lastniki odstraniti od 14. t- m. dalje vse javne objave, razglase in druge podobne lepake, ki se tičejo že preteklih dogodkov, pa so bili nalepljeni na kioskih, izobešeni v trgovinah ali javnih obratih. Ta ukrep ne velja za zidne lepake »Nova Ljubljana« in »Gilla«. Kdor tega ne bi storil v določenem roku, bodo občine storile to delo in sicer na stroške prizadetega. Oskrba gospodinjstev in obratov z drvmi Vse one upravičence, ki še nimajo pripadajoče množine drv v zalogi, vabi mestni preskrbovalni urad, naj drva čimprej prevzamejo pri onih trgovcih s kurivom, kjer so se prijavili. Za nakazovanje drv za dobo od 1. oktobra do 31. decembra t I. so dobili trgovci posebne sezname upravičencev ter so na podlagi teh seznamov prodajali drva. Toda po teli seznamih bodo upravičenci drva, ki jim letos še pripadajo, dobili 6amo do 10. januarja 1943. Kdor do tega roka ne bi šel k trgovcu po drva, bo izgubil pravico za dodelitev drv za dobo od 1. oktobra do 31. decembra t. 1. Ker pa je sedaj ugodno 6itho vreme, vabimo V6e upravičence, naj ne odlašajo ter takoj prevzamejo drva, ki so jim bila za to dobo nakazana pri trgovcih e kurivom. Poleg tega opominja me6tni preskrbovalni urad tudi one upravičence, ki so ze dobili nakaznice za kurivo, naj gredo tudi po ono množino drv, ki jim je nakazana za dobo od 1. januarja do 31. marca prihodnjega leta, k trgovcu, ki je napisan na nakaznici za kurivo. Ce bi ta trgovec morda ne imel več drv, jih stranka po predložitvi nakaznice za kurivo lahko dobe kar na mestni pristavi v Povžetovi ulici 12. Spet or>ozarjamo lastnike javnih obratov, zavodov in poslovnih prostorov, da dobe žagana drva na mestni pristavi, cela polna pa na športnem igrišču S. K. »Ljubljane« na Ciril Metodovi cesti. Vsi rudniki na Spodnjem .Štajerskem so preteklo soboto in nedeljo proslavili prnznik sv. Barbare. Povsod so se rudarji zbrali na zborovanjih in počastili s|iomin mrtvili tovarišev. Ob tej priložnosti so hile mnogim zaslužnim rudarjem razdeljene ludi častne diplome in denarna darila. Smrtna kosa. V Mariboru je umrla Marija Meglič, inženirjeva soproga. — V Teznem pri Mariboru je umrl v starosti 65 let tesar Ivan Kočijaž. — V Šlorah pri Celju je umrla Marija Handl roj.*Beklor v 77. letu starosti. Izreden nebesni pojav 1.1938 V noči med 24. in vsej Evropi videli 5. januarjem leta 1938 so na nebu izredno svetlobo. Ljudje" se tega dogodka še prav dobro spominjajo. Saj jo nenavaden pojav marsikje povzročil zmedo in strah. Gasilci so j>onekod skočili k brizgal nam, pa so le nazadnje ugotovili, da je gorelo — nebo. V naslednjih dneh so časopisi o tem pisali in objavljali slike iz raznih krajev, razložili pa tega pojava niso. Kako pa bi tudi, 6aj celo zvezdoslovci niso mogli o njem jiovedati drugega, kot da jo to »izreden severni sij«. S tem je bila večina Zemljanov zadovoljnih in stvar je šla v |)0zal)O. Pred kratkim pa je izšla knjiga z naslovom »Fatima«. V njej je popisana zgodba Marijinih prikazovanj v Fatimi na Portugalskem. Na strani 146 omenjene knjige beremo naslednje stavke, ki jih je Marija lota 1917 v prikazni povedala trem otrokom: »Vojna gre h koncu. Toda, če ljudje ne bodo nehali žaliti Boga, se bo pod naslednjim papežem razvnela druga, še hujša. — Ko boste neko noč videli skrivnostno, nepoznano svetlobo, vedite, da jo to znamenje, ki vam ga pošilja Bog, preden bo kaznoval svet za njegove zločine z vojsko, z lakoto in s preganjanjem Cerkve in papeža —« »Da vse to preprečim, hi rada, da bi se svet jiosvetil mojemu brezmadežnemu Srcu in na prve sobote v mesecu pristopal k si>ravnemu svetemu obhajilu...« Od onih treh otrok, ki so prikazen videli, živi danes še eden. Ime ji jo Lucija. Ta je leta 1938 ob jx>javu svetlobe »izrednega severnega sija« postala vsa vznemirjena, ker je bila mnenja, da je to ona »skrivnostna svetloba, ki je bila na|>ovedana v prikazni, in da je to tisto znamenje bližajoče se »grozne in strašne vojne«. Poskušala je klicati v svet in mu dopovedati, naj se čimprej obrne k Bogu in se reši silnega gorja. Temu opominu je prisluhnila njena domovina Portugalska, ki se je 31. maja 1938 v navzočnosti nad pol milijona zastopnikov iz vsega naroda kar na.jslovesnejše posvetila Srcu Marijinemu. liti. % 1|j ith. IJi ijtr .iijr .ijjr ijr tfjr 21 CESARICA S TRPEČIM SRCEM iiiiillliiiiiiiiiiiliiiiiiimilliilimiiiiiiil Tt volji kralja in vladarja: Mučeništvo svetega kralja Ludvika XVI. mi daje moč v mojih rklepih. Naj mi Bog pomagal... Naj lx> blažen spomin velike kraljice Marije Antoanete. Naj mi ona da moč, da bi zlo premagal... Prokleta bodi vsa grdobija za vse čase I... 16. oktobra: obletnica smrti mučeniške in vzvišene kraljice Marije Antoanete ... Vsemu se hočem odreči za vse čase ... Vsi zapiski očitujejo vso nesrečo mladega kralja, ki je zapadal strašni dedni bolezni, ki je spremljala \Vittelsbachovce. Kraljeva iz-rednost pa se je često vezala še s pojavi besnosti in vihrave jeze. Toda prav v teh časih je Elizabeta opazila, da ji njen bratranec ugaja. Prav nič več ni obsojala njegove prelomitve zaroke. Sama je postajala živčno tako razpoložena, da je v vsej Ludvikovi blaznosti videla samo znake premočne pesniške narave, ki se hoče rešiti nalog vsakdanjega življenja in rednih dolžnosti. Vse to je sama idealizirala tako, kakor je za svojo domišljijo ravno sama potrebovala. , , , Sličcn nemir ju je privlačeval, bolehala sta oba za enako boleznijo razboljeuih čustev in oba sta enako hlepela po sprostitvi pred dvornimi predpisi. Degeneriranci so silno hitro med seboj sporazumejo. To je klasičen vzgled »blaznosti v dvoje«. Neprestano je cesarica po dolinah in vrhovih srečavala Ludvika II. v Monakovem, v Liederhofu, v Ischlu, v Hohenschvvangau, v Herronehiemseeju, v Gasteinu in ob jezeru Starnberg. Njim mistični roman pa se je razpletal po Wagnerjevi smrti. Wagner je umrl v februarju 1883 v Benetkah in to je Ludvika II. silno potrlo. Kakšen je bil ta roman?... To skrivnost sta oba odnesla s seboj v grob. Vse, kar se ve, je samo to, da se je njuno življenje najlepše razvijalo na otoku v sredini jezera Starnberg, ki je bil vedno poln cvetja. Ta otok je pred gradom Berg in otok še danes nazivajo »Otok cvetja«. V sredini tega pesniškega vrla je bil zgrajen majhen paviljon v italijanskem stilu. Na nasprotni strani jezera je bil vojvodski grad Possenhofen. Na tem oloku sta oba pozabljala na krone, ki sta ju nosila in se predajala sanjarjenju. Kaj sta si pripovedovala?... Dajala sta si posebna imena, on je bil »orel«, ona pa »golobica«. Vse ostalo je ostalo skrivnost. Toda osebnost Ludvika II. je bila nekaj tako izrednega, zapiski v njegovem dnevniku so tako zmešani, da so v zvezah med njim in Elizabeto seveda lahko krožile najrazličnejše govorice. Čim' blaznejša je bila domislica, tem verjetnejša se je marsikomu zdela. Na pomlad 1886 je bolezen Ludvika II. zavzela tako vznemirljivo razmerje, zgražanje je bilo že tolikšno, da je ministrski svet sklenil, da pregovori kralja, da naj oslopi. Kraljevska krona bi morala preiti na njegovega edinega brata Otona; tega princa pa so že štirinajst let skrivali pred ljudmi, ker je bil popolnoma blazen in v svoji blaznosti zverinsko besen. Ministri so zato sklenili zaprositi za regenlslvo princa Luilpolda. ki jc bil 65 let star in je bil najbližji sorodnik v stranski veji. Dne 10. junija 6e je zastopstvo vlade pod vodstvom dvornega ministra barona Crailsheima podalo v grad Neu-Sch\vanstein, da bi Ludviku II. sporočilo, da ni več vladar. Kralj pa se je silno raz-ljutil in je svojemu služabništvu naročil, da naj vladne odposlance prime in jih zapre v klet. Dvorni služabniki so to storili z izrednim veseljem in so se pri tem zelo zabavali. Nato pa je nekemu svojemu hlapcu naročil, da naj vladnim odposlancem sporoči naslednje: »Obsodil sem izdajalce na skalpiranje; ko jim bodo najprej odrezali jezike, jih bodo šibali, dokler' ne bodo izdihnili.« Ko jo ta novica prišla v Monakovo, so na grad Neu-Sclman-stein poslali oddelek orožništva, redarje, zdravnike in stražnike. Ludvika II. so zgrabili in ga vrgli v kočijo, ki ga jo odpeljala v grad Berg. Tam bo interniran pod zdravniškim nadzorstvom, zdravil pa ga bo zdravnik za živčne bolezni dr. Gulden. Naslednjega dne, dne 13. junija je bila binkoštna nedelja. Ubogi blaznež je bil nekoliko pomirjen. Zabaval se je nad varnostnimi ukrepi, ki so jih odredili zanj okoli gradu. Zvečer proti deseti uri je odšel mirno na sprehod s svojim zdravnikom dr. Gul-denom. Sprehajala sta se ob jezoru. Toda nebo se je kmalu zastrlo z oblaki in deželo je zajela prva poletna nevihta. Deževalo je, kakor bi lilo iz škafa. Toda sprehajalca se nista vrnila... V gradu so začeli jiostajati nemirni. Preiskali so park v vseh smereh, našli pa niso nič. Proti jiolnoči je nek služabnik našel klohuk na obrežju jezera. »Klobuk njegovega veličanstva,« je vzkliknil. Dolgo niso več iskali; ob luninih žarkih so lahko v bližini opazili dve telesi, ki sta plavali na valovih jezera. Kaj se je zgodilo? Preiskava je dognala, da je Ludvik II. sklenil zbežati iz ujetništva. Vrgel sc je na zdravnika, da bi ga zadavil. Toda zdravnik dr. Gulden se je dobro hranil in se je oprijel kralja, ki ga je s svojimi močnimi rokami zavlekel v jezero, kjer sta uloniln, trdno sprijeta. Da jo Ludvik II. hotel zhežati, dokazujejo vsi Izsledki preiskavo. Ce pa se je hotel otresli svojega čuvarja ob obali jezera, je pač ae novice Koledar Nedelja, 13. decembra: Lucija, devic« in mučenica; Otilija, devica; Orest, mučenec; Ev-stracij, mučenec; Avksenija, mučenica. Ponedeljek, 14. decembra: Spiridion, škof; Nikazij, škof in mučenec; Evtropija, devic« iu mučenica; Ileron, mučenec; Druz, mučenec. Lunina sprememba: prvi krajec: 14. decembra ob 18.47. Ilersckel napoveduje nestanovitno ,vreme, sneg. Torek, 15. decembra; Kristina, devica: Valerijam škof; Celijan, mučenec; Favstin, mučenec; Anton, mučenec. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla ga. G o r j a n Karla roj. Blaž v 65. letu svoje starosti. Pokojni-ca je 17 let sodelovala pri stolnem pevskem ŽIki-ru pod pevovodjem Foersterjem kot odlična pevka. — Naj počiva v miru! Sorodnikom ua.še iskreno sožaljel Osebne novice ^Poročila 6ta se 8. decembra v šentpeterski cerkvi v Ljubljani g. prof. Kopriva Silvo in gdč. učiteljica Janša Tončka. Novoporočencema želimo obilo 6reče in božjega blagoslova. Franc Sal. Gomilšek -70 letnik V Krčevini pri Ptuju se je rodil 14. decembra 1872. Po gimnazijskih študijah v Gradcu in bogoslovju v Mariboru je postal dne 25. julija 1896 mašnik. Kaplanoval je z vso gorečnostjo v Šmart-nem pri Velenju, v Jarenini, pri 6V. Barbari pri Vurbergu in pri 6V. Benediktu v Slov. goricah, od koder je šel leta 1906 za župnega upravitelja k sv. Barbari v Halozah. Naslednje leto je bil umeščen za župnika pri Sv. Petru na Medvedjem selu, kjer je ostal do 1. maja 1919, ko je šel župnikovat k sv. Benediktu v Slov. goricah. Tu je postal 1927 duhovni svetnik, 1931 dekan šenllenartske dekanije in 1936 Častni konzistorialni svetnik lavantinske škofije. V letošnjem adventu oskrbuje z mladeniško močjo dušno pastirstvo pri podružnici 6v. Neže v Knežji vasi pri Dobrniču. Gomilškovo vsestransko delo je ogromno. Delo na verskem, prosvetnem in zadružnem polju mu je že pred prvo svetovno vojsko nadelo ime »štajerski Krek«. Po njegovem prizjadevanju jc vzkhla v Jarenini 1900 prva »Mladeniška zveza«, ki je pod njegovim vodstvom prirejala povsod sijajne shode. Katoliški tisk je smatral vedno za največjo oporo in bil je vedno njegov priden širitelj in tudi 6otrudnik. Izredno pozornost pa je Gomilšek vedno posvečal versko-cerkvenim organizacijam in je naravnost neprekosljiv v širjenju češčenja presv. Srca Jezusovega. Ni mogoče prešteti vseh iskrenih člankov, ki jih je priobčil v »Glasniku Srca Jez.« Temeljito in podrobno je pojasnjeval razne načine češčenja božjega Srca in to češčenje je smatral vedno za poroštvo 6reče prihodnjih dni. Med prvimi je pozival k slovesnemu praznovanju praznika Srca Je? asovega in z vsem veseljem je še letos izročal n« emu prevzvišenemu škofu, v imenu večje skupine tovarišev, prošnjo, da bi praznik Srca Jez. postal zapovedan praznik. Vabil in prosil je, naj sirom domovine postavljajo verniki cerkve in kapele v čast Jezusovemu 6rcu in prvi je v javnem časopisju klical in vabil naše družine k ustoličenju podob Srca Jez. v naših domovih. — Sam s svojimi župljani je vedno dajal najlepši zgled za to češčenje. Kako slovesen je bil vedno v njegovi župniji praznik Srca Jezrsovega. Slovesno pritrkavanje, ce-lonočno češčenje, slovesna služba božja in procesija z Najsvetejšim in s kipom Srca lezusovega, vse to je privabilo trume ljudi v Gomiiškovo župnijo tudi iz soseščine. Mesec junij, prvi petki v Gomilškovi župniji so glasno klicali k posnemanju. iNjegove proslave v čast sv. Marjeti Al., postavitev oltarja tej svetnici v romarski cerkvici sv. Treh kraljev, so nove priče njegove ljubezni do presv. Srca, n kateremu naj 6e ves narod zateka v vseh stiskah, uomilšek je klical že davno, da je v naši ljubezni ao božjega Srca naša rešitev! Omeniti moramo tudi Gomilškove življenjepise. Ni opisoval slavnih mož, pač pa je po Slomškovem zgledu opisoval zglede preprostih, skritih in vernih duš. Kako lepo je n. pr. opisal dobrega romarja Jožefa, ki je 35 let vodil procesije k peterim romanskim cerkvam. Slomškove življenjepise še vedno radi beremo in so tudi pomembni Le premalo Gonnlškov sledi lepemu zgledu v spisovanju preprostih življenjepisov! J Srce Jezusovo naj svojemu vnetemu častilcu blagoslavlja moči, da bo še mogel izvesti svoje lepe načrle v blagor našega Ijudslva. Z vso iskrenostjo sedemdesetletniku čestitamo! Redno delo mestne uprave Prejšnji teden sta imela župan, general Leon Kupnik, in podžupan comm. dr. Salvator Tranchida redne seje z načelniki in vodji vseh mestnih uradov, podjetij in zavodov. Načelniki so porodu podrobno o vseh tekočih zadevah in tudi predlagali, kako bi bilo mogoče rešiti najnujnejše zacleve, da ne zastane redni napredek mesta in bi hilo ustreženo vsem slojem prebivalstva. Prav posebno je bilo seveda prerešetano vprašanje preskrbe prebivalstva in pri tem ugotovljeno, da je t-jubljana n. pr. s kurivom založena veliko bolje, kot smo mogli pričakovati. Racionirana živila prebivalstvo redno dobiva in tudi prizadevanja za večji dovoz živil z dežele so imela uspeh, da je na živilskem trgu že več kmetov s svojimi pridelki. Da pa meščani sami pridelajo čim več za prehrano potrebne zelenjave in povrtnine, bo !ii?Lmf a >°Mina ^delila manj premožnim slojem še več svojih zemljišč, kot so jih obdelo- iD ,a'{0 sPet Povečala ljubljanske vo ne vrtove. Zaradi splošnih razmer, ki se naj-nolj odražajo v osnutkih proračuna za leto 1943 seveda ni mogoče večjih investicij za javna dela'' ja« pa je s proračunom zajamčeno vse najnujnejše in najpotrebnejše, da ne bo zastajal redni napredek mesta. Zupan in podžupan sta z zadovolj-nostjo ugotovila nemoteno in redno poslovanje vseh uradov, podjetij in zavodov ter izrekla uslužbenstvu priznanje, ker navzlic težkim časom brez zastankov zmaguje vedno večje in težje nove naloge. V splošnem so konference pokazale, oa ljubljansko prebivalstvo z zaupanjem podpira prizadevanja mestne uprave za splošno blaginjo, "aj je prepričano, da redno poslovanje mestne uprave dokazuje vsestransko skrb in resno prizadevanje županstva za korist vsega prebivalstva. Literarne nagrade ,Slovenčevega koledarja' Ob izidu »Slovenčevega koledarja« proglaša razsodišče izid razpisa za literarne nagrade, kakor jih je uredništvo razpisalo dne 3. marca 1942. Razpisane so bile tri nagrade (I. 1500 lir, II. 1000 lir, III. 750 lir) z.a »najboljše izvirne povesti iz slovenske zgodovine ali narodopisja v obsegu 3 jx)l Slov. koledarja.« I. nagrada. Ker izmed j>oslanih del ni nobeno v celoti ustrezalo zahtevanim jiogojeni, prva nagrada ni bila podeljena nikomur. II. nagrada je bila |iodeljena pisateljiei Lei Faturjevi za novelo iz zgodovino Ljubljane pod naslovom »Na sredi to LjubljanVe je lipVa zelenil...«. Novela je tiskana v Slov. Koledarju, III.. nagrada je podeljena novinarju Fr. Knaf-liču za izvirno detektivsko povest »Lov na skrivnosti«. Pridržujemo si, da nagrajene jiovesti odkupimo z vsemi pravicami v jx>polno last pod navadnimi honorarnimi pogoji. K § ! s. m Dražba »EMONA" obvešča interesente za nakup mestnih hiš in zemljišč ter kmečkih posestev, da se lahko obrnejo za iniormacije v LJUBLJANI, na urad družbe v palači Bata; t KOČEVJU, na urad za družbe v Kočevju; r NOVEM MESTU, nn g. dr.-ja Mile Jenko t Kežkovi ul. 5; v 0SN0MLJU št. 18 na gosp. Šinkovca Pranja. tCMKMCMZW4BS 8 9 B l l l — Pisarna Pripravljalnega odbora za obhaja-nje petih prvih sobot je Pred škofijo 1-1. (Pisarna KA) in je odprta od 9—12 ter od 2—4. V pisarni se dobi vse jiotrebno gradivo za pripravo jiobož-nosti petih sobot (od začetka 17. t. m. naprej), podobice, cerkveni govori, okrožnice z navodili. Duhovnike, zlasti vse one z dežele, prosimo, da se oglasijo v pisarni, kadar pridejo v Ljubljano. Knjižica »Naročilo iz Fatime« bo veljala 3 lire in bo obsegala 64 6trani. — Vršila se bodo tudi skiop-tična predavanja o fatimskih dogodkih. Kjer jih želt, naj se zglase v pisarni Pripravljalnega odbora. — Mraz je za las odjenjnl. V petek je okoli poldneva sonce pretrgalo megleni pajčolan in lepo zasijalo nad Ljubljano in okolico. V solioto zjutraj je bila močna slana, torla sprva brez megle, ki se je šele pozneje, dopoldne, privlekla nad mesto. Bilo je zjutraj nekoliko oblačno. Mrzlo je bilo v soboto zjutraj nekoliko manj ko prejšnji dan. Jutranji minimum je dosegel —3.2. Zanimivo je, da je barometer od petka naprej do 4 v solioto zjutraj padel, nakar se je spet začel dvigati ter je bilo ob 7 zjutraj doseženo stanje 770.0 mm. Vreme v letošnjem decembru je nekoliko podobno onemu v decembru lela 1928, ko smo bili vse do novega leta brez snega in je bilo vse dni razmeroma toplo. — Za Božič in Novo leto daruje vsaka naša družina 6vojim prijateljem in znancem, posebno pa še jx> dobrem berilu hrepeneči mladini med drugim tudi izvod »Družinske pratike«, ki razpisuje za leto 1943. petnajst lepih knjižnih nagrad. Storiie tudi Vi tako! — Družba sv. Mohorja ponovno prosi vse svoje podeželske poverjenike, naj — če je le mogoče — pridejo sami iskat letošnje Mohorjeve knjige ali pa vsaj sporoče, kam in kako jih žele imeti dostavljene. Kdor še ni sporočil dokončnega števila udov, naj to čimprej stori. Naknadna naročila sprejema Mohorjeva knjigarna v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19 (palača Vzajemne zavarovalnice. — V novi izdaji je izšla knjiga o fatimskih čudežih. Pri skupnih naročilih izreden popust. Dobi se v Mladinski založbi, Stari trg 30, Ljubljana. — Duhovne vaje za dekleta bodo v Domu Device Mogočne od 26. do 30. decembra. Hrano in stanovanje bodo udeleženke lahko imele doma. Nadaljnji 6pored boste zvedele v zavodu. — Prijavite se čimprej na: Predstojništvo Lichtenturnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. — Poverjeniki in naročniki Knjižic so dobili z decemdbrsko »Duhovni koledarček 1943« skromen dar, knjižico >Maggy« (ali Marjetica). Maggy je ime požrtvovalne učiteljice, ki je s svojo sončno mladostjo in nesebično ljubeznijo povrnila božji mir tolikim delavskim družinam v Ansu v Belgiji. Knjižica stane eno liro. — Milijonski izbrisi y zemljiški knjigi. Podali smo že poročilo o vknjižbah raznih posojil in hipotečnih kreditov za mesec november, ki so bile izvedene v zemljiški knjigi. V novembru je bilo dalje izbrisanih prav mnogo vknjiženih starih in novejših dolgov. Pri 22' nepremičninah v mestu in okolici je bilo na podlagi raznih izknjiž-henih pobotnic izbrisano do 2,843.087 din, dalje pri 7 nepremičninah novejša knjižena posojila v znesku 571.850 lir. Pri neki nepremičnini je bil izbrisan že nad 70 let star dolg po 3000 gld, pri 8 nepremičninah pa dolgovi v kronski veljavi, ki so znašali skupaj 61.760 kron. Najvišje posojilo, ki je bilo izbrisano z neke večje nepremičnine v Ljubljani, je znašalo 1,285.700 din, drugo večje posojilo je znašalo 300.000 din, ki je bilo prav tako izknjiženo. Najvišja terjatev, ki je bila plačana in izbrisana, je dalje znašala 360.000 lir. Glede dolgov v kronski veljavi naj omenimo, da je bilo j nekega posestva v okolici izbrisano 71 K. dalje 125 K in najvišji znesek 35.000 K, vknjižen na neko hišo v mestu. V 31 primerih je bil izbrisan vrstni red, ki je bil zaznamovan za razne kredite v znesku okoli 15 milijonov lir že pred letom dni, a ni bil obnovljen. Ti izbrisi so liili izvedeni uradoma. Izbrisan je bil med drugimi vrstni red za hijiotečni kredit v znesku 675.000 lir. — 20 oseb zgorelo v avtobusu. Iz Madrida poročajo: V Recifc (Pernambueo) se je neki avtobus med vožnjo vnel. Pri tej nesreči je zgorelo 20 oseb, šest nadaljnjih pa je hudo one-čenih. <£ju&£Jja*ta RAZSTAVO LEPE KNJIGE priredi danes, dne 15. decembra. Ljudska knjigarna v svoji prodajalni, Pred škofijo št. 5. Razstava, ki ima namen čim tesnejše zbližati knjigo in občinstvo, posebno sedaj pred božičnimi prazniki, bo odprta od 9 dopoldne do 5 popoldne. 0 pomenu knjige bo ob 11 dopoldne govoril književni tajnik, pesnik Severin šali. Vsi prav iskreno vabljeni! * 1 Razdeljevanje racioniranih ii v il. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani obvešča vse trgovce z racioniranimi živili in pekovske obrale, da bo pričenši s 15. t. m. oddajal nakazila za vsa racionirana živila za mesec januar 1943-XX1. v Gos|>o.ski ulici 12-1 jio sledečem abecednem redu: torek, 15. dec. ooiie-deljok, 21. dec. od R—Š; torek, 22. dec. od T—Ž; jKmodeljek in torek 28. in 29. dec. peki. I Zadušnica zn pokojnega župnika Josipa Seigorsclimieda bo v ponedeljek, U. t. m. pri velikem oltarju v stolnici. 1 Kriianske moške kongreganiste vabimo, dn se v obilnem številu udeleže zadušnega opravila, ki bo za jiokojnega bivšega družbenega voditelja-mučenika p. Norlierta Klemoata v torek ob pol sedmih zjutraj v križanski cerkvi. Sobratje, molimo zanj in darujmo za njegov dušni blagor sv. obhajilo! I Osnutki mestnih proračunov za leto 1943 so bili po zakonu pet dni razgrnjeni občanom na ogled ter se je precej davkoplačevalcev poslužilo svoje pravice, da proračun prouče, te bi bilo morda potrebno, da bi h kaki točki vložili svoje pripombe oli cclo pritožbe. Rok za vložitev pripomb in pritožbe je pa žc minul in, kakor vse kaže, so občani s proračunom po pravici prav zadovoljni; saj mestna uprava ni dobila z nobene strani prav nobene pripombe, še manj pa pritožbe, ker so davkoplačevalci, upoštevajoč splošno naraščanje cen, pričakovali tudi znatno večje zvišanje proračuna. Proračun mestnega zaklada ali uprave jc namreč tako neznatno zvi-šan, da od letošnjega ni niti za 5?» višji, kar v sedanjih razmerah za občane gotovo pomeni prav prijetno presenečenje. Navzlic tako minimalnemu zvišanju proračuna je pa v posameznih proračunskih postavkah vendar poskrbljeno in zajamčeno za redni napredek mesta, da vsaj ne bomo zaostali, čeprav smo se za prihodnje leto morali odpovedati večjim investicijam za javna dela. Kakor v zasebnih gospodinjstvih, je tudi ljubljansko mestno gospodarstvo lahko zadovoljno, če pri skrajni varčnosti preživi sedanje razmere brez škode za razvoj mesta. Brez pripomb, pritožb in nezadovoljnosti sprejeti osnutek mestnih proračunov za prihodnje leto nam je pa obenem tudi prav razveseljiv dokaz, da Ljubljančani razumejo izredne razmere ter jih upoštevajo s skromnostjo in skrajno varčnostjo tako v zasebnem kot v javnem gospodarstvu. I Danes vsi v frančiškansko dvorano, kjer se vam Ikj ob prof. Mlakarjevi štiridejanki »Baj-tarska princeza nudila mnogo prijetne zabave. Predstave 6e vrše do|x>ldne ob jhiI It in popoldne ob 3. Vstopnice se dobijo od 9 dalje pri dnevni blagajni. 1 Vodstvo na razstavi Mušič-Sedej-Zonič bo ime! danes, v nedeljo dopoldne ob 11 umetnostni zgodovinar profesor Franjo Šiianec. 1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval g. Anton Koritnik, Ljubljana, Bleivveisova 2, namesto venca blagopokojni gospe Mariji Pa.uer iz Ljubljane, Sv. Petra cesta, 150 lir. Prisrčna hvala! 1 »Višarskj, polena«, slovenska kmečka drama v štirih dejanjih, prirejena po istoimenski povesti, nam kaže slovenskega kmeta v njegovi ivorbi do zemlje, časti in ljubezni, kjer se pokaže krut in neizprosen, ki pa ima tudi srce jiolno neizmerne dobrote, ljubezni in odpuščanja za vse one, ki jih Bog tepe. Drama slovenskega pisatelja zasluži, da si je ogledamo. Predstava se lio vršila poslediijič danes, v nedeljo ob pol 5 popoldne. Predprodaja vstopnic je v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstropje, desno. 1 Drž. ženska obrtna Sola na tehniški srednji šoli v Ljubljani prične s poukom v torek, dne 15. decembra ob 8. Navedenega dne naj se zbero učenke v učilnicah ženske obrtne šole (vhod Go-rupova ulica 10, pritličje, desno). 1 V galeriji Obersnel razstavlja France Pavlovec svoja letošnja dela, ki vzbujajo izredno pozornost med ljubitelji na.še umetnosti. Slikar je tokrat izbral svoje motive iz našega Posavja ter je kot priznan krajinar pokazal na pla.tnu vso očarl jivost tega rleila naše okolice, tako v vasicah kot tu« 1 i v krajini. Razstava je odprta dnevno od 10—17. OjKizairjnmo občinstvo na to razstavo, naj ne zamudi prilike, da si jo ogleda. I Veličastna pesem človeka — kmeta, kateremu predstavlja njegov grunt največjo vrednost na zemlji, za katero se je treba boriti, umirati, pesem polna strasti, sovraštva, proti karoma se borita ljubezen z nesebičnim odpuščanjem gane vsakega, ki jo čuje. To je pesem, ki jo je izrazil z besedami Velikon ja v svojih »Viša rskili polenih«, katere bodo igralci Rokodelskega odira igrali danes v nedeljo, 15. t. m. ob pol 5 popoldne. Cenjeno občinstvo vljudno opozarjamo, da si nabavi vstopnice v predprodaji dojioldne od 10 — 12 in dve uri pred pričetkom predstave v društveni pisa.rni, Petrarkova 12, i. nadstr., desno. 1 Dirigent Drago Mario šijanec ki je eden najboljših in najbolj agilnih naših dirigentov, ima velike zasluge z.a letošnje simfonične koncerte ki so tako močno jioživeli naše koncertno življenje, kakor še nikdar v poslednjih letih. Posebno velik uspeli je imel s III. simfoničnim koncertom, ki se bo na vsestransko željo ponovil jutri, v ponedeljek. 14. dec. ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Tudi pri ponovitvi bo izvajal Griegov Koncert za klavir in orkester naš najodličnejši pianist prof. Anton Trost. V ostalem so na sporedu še: Rossini, Lajovic in Dvornik. Občinstvo opozarjamo, da lio začetek točno ob 18. uri. Predproda ja vstopnic pa je v kn jigarni Glasbene Matico in se dobe vstopnice še po vseli cenah. 1 Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično 14. t. m. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzaci.jskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. 1 Drnmatsko - igralski tečaj. Tnteresentje (in je), ki so prišli po informacije, naj se v važni stvari zglase še ta teden. Ostale opozarjamo, da z igralsko šolo pričnemo 15. t. m. Pouk pojKilen (izgovarjava, šminkanje, recitacija, deklamaei- lli! ■ •"n ^o zie /e lepa knjiga najlepše darilo Take krasne in zanimive knjige so izšlo v letošnjem letniku Naša knjiga: Hudak: Ogniišče I. del L 75--, II. L 70-- (Roman iz Like) Kociper: Goričanec L CO--*- (Roman iz Prlekije) Salvaneschi: Paganini-Chopin L CO"— (Življenjepisa) Vse knjige so umetniško opremljene in vez. v celo platno. Do konca lela izide : Dickens: Dorrilova na/mlajša L-II. del Zaroiba Na$a hntlga lludshahnllgarna v llubltanl, Pred škofijo 5 — NLklošičeva c. 5 ja, dramatika, režija, scenografija, jeziki itd.). Revnejši popust. Prijavljanje dnevno: Mestni trg 17-|. I Matineja mladinska opereta »Angel z avtom« bo ob tO.>11. Besedilo jc napisni M. Simon-čič, glasbo L. Mav. Osebe: sv. Peter — Jank.o, ing. štrukelj — Anžlovar, Marijana — Stritarjeva, Urša — Koširjeva, Biserka — Barbičeva, Mra/nik — Pianecki, Joško — Bajtic, sonce — I rbančičeva, mesec — llumar, botra Smrt — Džanga, Migiea — Remškarjeva, Zigica — Tavčarjeva. Dirigent: R. Simoniti, režiser: M. Slav-čeva, koreograf ing. P. Golovin. I Italijanščina, nemščina, francoščina in angleščina. Kdor se hoče v kratkem času naučiti enega ali več jezikov, naj se vpiše v naše nove tečaje, ki sc začno ta teden. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17-1. I šolske konference so minule. Starši, ki hočejo, da se (»odo njih olroci-gimnazijci, trgovskn Sola in akademija, ljudska šola — stalno učili pod nadzorstvom profesorjev v toplih prostorih (razlaga, poprava nalog itd.), naj jih vpišejo v Korepetitorij. Mestni trg 17-1. Važno tudi z.a dijake, ki so vozijo, in privatiste. I Sobotni živilski trg. V soboto je bil živilski trg zaradi milejšega vremena precej živahen. Zelen, jadni otok je bil popolnoma zaseden od domačih prodajalk; tako so pripeljale Trnovčanke in Krakovčanke le|>o endivijo, dalje mnogo mo-toviloa, izredno zdravo in debelo nadzemsko kolerabo, lo malo pa je bilo naprodaj rumene, podzemske kolerabo. Dobi so že prvi rdeči radič. Mnogo jo bilo na izbiro zeleno, korenja in peteršilja. Na prvem otoku so okoličanke prodajale prav tako raznovrstno zelenjavo in zeljnate glave. V dober kup je šlo kislo zelje, prav tako kisla ropa. Uvožene je bilo precej lepe cvetače. Neka ženska je iz. bližnje rudniško okolice prinesla košaro mraznic, ki so bile takoj prodane. Sedaj jo prav ugoden čas z.a poznojesenske ali boljše zimsko gobe, tako z.a sivke ali mraznice in za snež-nice, ki so pojiolnoma bele, toda pri teh gobah mora hiti človek zelo previden in dober poznavalec vseh gobjih vrst. Naznanila GLEDALIŠČE. Urama. Nedelja, 13. decembru ob 15: »Hnmlet«. Izven. Ponedeljek, U. decembra: Zaprto. — Torek, 15. decembru oli IS.30: »Gradbenik Solne«*. Red Torek. — Sreda, Iti. decembra ob 16.30: »Primer dr. Hirna«. Ked A. — Četrtek, 17. deccmbra ob 16.30: »Oče-. Premiera. Red premierski. — Petek, 18. deccmbra ob 15: ».Satoma«, Izven. Zelo znižano ceno od 10 tir navzdol. Opera. Nedelja. 13. dccembra ob 10.30 »Angel z avtom«. Mladinska opereta. Izven. Znižane ceno od IS lir navzdol. — Ob 16: »Slepa miš«. Izven. Ceno nd 24 lir navzdol — Ponedeljek, 14. decembra: Zaprto. — Torek, 15. dccembra ob 16: »Slepa miš«. Hod II. — Sreda ob 16: »Thais«. Red Sreda. — Četrtek, 17. decembra ob 16: »Gasparone«. Red Četrtek. ROKODELSKI ODER. Danes v nedeljo. 13. dee. ob pol 5: »Višarska polena«. Predprodaja vstopnic, v nedeljo dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom predstave v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. uad-stropjo, desno. RADIO. Nedelja. 13. decembra: 8 Napoved časa — 8.15 Koneert organista Carla Morianija — 11 Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanonja v Firenzi — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino) — 12.15 Razloga evangelija v slovenščini (O. G. Scko-vanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — Komorna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sit v slovenščini — 13.20 Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15' Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanco — Slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Štefanija: Pripravljajino iz zelenjadi okusne jodi — predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert sopranistke Pavle Lovšetove — 19.30 Poročila v- slovenščini — 19.45 Napevl in romance — 20 Napoved časn — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Filmsko glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Angelini — 21.15 Koneert pianisln Antona Trosta — 21.45 Predavanje v slovenščini — 22 Koncert Adamičevega orkestra — 22.30 Operna glasba — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 14. deccmbra: 7.30 Pesmi In napevl — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12..10 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Operna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent O. M. Sijanec — Glasba za godalni orkester — 14.45 Pisana glasba — 13 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pot minut gospoda X — 17.15 Duet harmonik — 17.35 Koncert violinista G. Ricardi — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko T.cbcn — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved časa — Poročiln v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnib dogodkov v slovenščini — 20.45 Simfonične priredbo iz filmov simfonični orkester družbe F.TAR. vodi dirigent F a rrero — 21.25 Predavanin v slovenščini — 21.35 V kraljestvu plesn _ 22.10 Koncert pianistko Zite Lana Cuccheli — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: v ncdc-l.lo: dr. Kmet. Bleitveisova e 43: mr. Trnkoezv, ded., Mestni trg 4. in mr. Fslar. ftelenburgova ul 7 V ponedeljek: mr. Bnkarč.ič. Sv. .Takolia irg 9; mr. TJamor, Miklošičeva c. 20, in mr. Murmavcr R.. Sv. Petra c. 78. Iz Novega mesta Kdor^ so milili v Novem mestu, lahko opravi vsa naročila in dobi vsa pojasnila v zvezi s časopisi »Slovenec«, »Slov. dom«, »Domoljub«, »Bogoljub«, »Slov. knjižnica« ter »Slovenčev koledar« v podružnici »Slovenca« v Novem me-stu. Le če bodo naročniki redno plačevali naročnino, bodo list prejemali, sicer bo ustavljen. Tudi zastopniki imenovanih listov iz sosednih krajev lahko izročijo ves nabrani denar in napravijo potrebno obračune pri podružnici v Novem mestu. Iz št. Vida pri Stični V vseh zadevah naših časopisov glede »Slovenca«, »Slov. doma«, »Domoljuba«, kakor tudi v zadevi »Slovenčeve knjižnice in »Slovenčevega koledarja« se blagovolilo obračati na župnijo Šont Vid pri Stični, na našega zastopnika g. Alojzija Kristana. Glagovce 10, Št. Vid pri Stični, ali pa na g. Janeza Berganta, kaplana v Št. Vidu pri S lični. Vojno pristanišče Toulon Totdon, okrožno mesto in trdnjava, ima več kot 150.000 prebivalcev in jo že več kot 200 let najvažnejša vojna Inka Francije ob Sredozemskem morju. V starem veku je hila tu grška kolonija, ki jo slovela zaradi svojih škrlatnih barvarn i c. Od 9,—13. stoletja je mesto zelo trpelo zaradi napadov Saracenov. Pod Ludvikom XIV. (16-13—1715) jo bilo mesto močno utrjeno. Leta 1714 so Angleži pri Toulonu premagali špansko-francosko brodovje. Dne 28. avgusta se jn Toulon, ki je bil sovražen narodnemu konventu, predal angleško-trancoskemu brodovju. V oktobru so začele potem konventske čete oblegati Toulon, pri čemer je poveljeval topništvu Napoleon Bonapar-to, ki si je tu pridobil svoje prve lavorike. Dne 19. decembra jo bilo mesto zavzeto in hudo kaznovano. Toulonski zaliv se zajeda 50 km jugovzhodno od Marseillesa med jiolotokoma Sicie na zahodu in Giens na vzhodu, glol>oko v deželo. Dva nadaljnja polotoka. Čepet in Mourilou, ločita zunanji del toulonske luke od notranjega dela, ki je z umetnimi valobrani kot z zapahom zaprta do 500 111 širine. Mornariški arzenal, ki zavzema prostor 270 ha, je bil zgrajen že leta 1680 po načrtih trdnjavskega stavbenika Vaubana. Ta arzenal je obdan z velikanskimi skladišči, ki je v niili nakopičen material za gradnjo in opremo ladij. Mimo tega spadajo še k arzonalu železolivarne in druge delavnice in tvornice. Med starim pristaniščem in ozkim delom starega mesta so razteza »Obala Kronstadt« (Quai de Cronstadl). V starem delu mesta je mnogo zgodovinskih stavb, tako stolnica Marie Majeur, ki izvira iz 11. stoletja in jo bila kasneje še večkrat prezidana in prenovljena in ki jo znotraj okrašena z okraski marseillskoga kiparja Pugetja, ki jo spadal k slavnim francoskim umetnikom 17. stoletja. Tudi ostale toulonske cerkve, kot cerkev sv. Alozija, sv. Petra in sv. Frančiška 1'avljanskega imajo že več stoletij za seboj, kakor tudi magistrat. Stari del mesta jo obdan z novejšimi mestnimi predeli, ki se raztezajo proti vzhodnemu delu pristanišča. Na jugovzhodnem dolu novega mesta s širokimi in tudi strmimi cestami, saj je Toulon zgrajen na pobočju 525 m visokega Mont Farona, se vije Boulevard de Strasbourg mimo veličastnega gledališkega jioslopja, mimo Trga Svobode, ki je obrasel 7. dateljnovimi palmami, in daljo mimo mestnega parka in obsežnega botaničnega vrta. Krog in krog mostnega središča so predmestja; med njimi so lepe četrti samih vil, tako na strmem obronku Farona in na polotoku Mourillou, čigar obala je v mirnih časih privabila številne goste in popotnike. Prebivalstvo Toulona so je predvsem havilo s tistimi panogami, ki so bile v zvezi 7. vojno luko in ladijsko industrijo. Kakih drugih industrij je kaj malo V Toulonu je le še nekaj mi-larnic, stiskalnic za olje in pa tvornic za prede-lavanje plutovine, ki jo uvažajo iz Alžira. Tudi trgovsko pristanišče je precej nepomembno, ker so ves izvoz in uvoz tn trgovina s francoske sredozemske obale steka v Marseillesu. Zaradi velikega j>omonn kot vojno pristanišče jo Toulon močno utrjen proti morju in kopni zemiji, kjer sta dva pasova trdnjav, a na morski strani je — zlasti na polotoku Ci^p"t — mnogo nasijjov, bunkerjev in daljnostrelnih topov. Prebrsanec K nekemu lah koži vcu, ki se je vsakemu delu rad daleč naokrog izognil, a bi vendar rad udobno živel, je prišla nekoč stara, grda krastača. »Vem, kaj bi rad.« je dejala. »vse dni svojega življenja bi hotel živeti v sijaju in veselju, ne da bi mignil s prstom.« »Uganila si.c je globoko zamišljen dejal lenuh, >le da bi se mogla moja želja zares izpolniti.« »Saj ti rada pomagam,« ga je opogumila krastača. »Če me obdržiš pri sebi, ti vsak dan izpolnim po eno željo. Stavim pa en pogoj, da bom namreč s teboj jedla iz istega krožnika, pila iz. iste čaše in v isti postelji spala ko ti.« l.ahkoživec se je namrdnil. Skupaj živeti s tako nevzgojeno živaljo bo zares gnusno — toda zato bo tudi vsak dan izpolnjena r«> ena želja, kakršna koli — boladri — saj tako bo vendar na cilju vseh svojih želja. In jc napravil pogodlio s krastačo. Prvi dan si je zaželel krasen grad, drugi dan vedno pogrnjeno mizo, jxilno na jslastnejših jedil in pijač, tretji dan prekrasnih oblek in tako dalje. Vsak dan jiač nekaj, kar je bilo najboljšega in najlepšega pod božjim soncem. Življenje mu je potekalo ko kralju in bil bi popolnoma srečen, če ne bi bilo gnusne krastače, ki mu je vse užitke zagrenila. Nobena jed mu ni več teknila, če je sedela ona na njegovem krožniku in si jemala najboljše grižljaje. In ko se jc ponoči pretegovala no njegovi jKistelji, ga jc stresal stud prav do Kosti. Začel je razmišljati, kako bi se je rešil, ne da bi na drugi strani izgubil vse pridobljene ugodnosti. # . ., ... »Čakaj, imam jo,« se je spomnil. »Želel si bom še kup zlata, potem jo ubijem.« Rečeno storjeno. Drugi dan si je zaželel polno skrinjo zlatnikov. V hipu je stala skrinja jircd njim. Toda na pokrov se ie usedla krastača in zagrozila: »Ti pač sedajle misliš, kako bi se me rešil, ko imaš tolik kup zlata, kaj ne? Povem ti pa, kakor hitro mi škoduješ ali me spodiš, je najina pogodba razdrta in vse ti bo vzeto nazaj, kajti vsaka želja, ki si jo izrekel, bo s tem trenutkom postala nična...« »Ali pa je to tudi res?« jo je prodirljivo vprašal. »Prav zares,« je odgovorila. »Ne svetujem ti, da poizkusiš.« A lahkoživec je bil prebrisan. Drugi dan je namreč rekel: »»Če vse želje postanejo nične, kaj mi potem koristijo zlatniki. Želim, da gre skrinja zlatnikov spet tja, odkoder je prišla.« , . . . In res, kot je prišla, je skrinja z zlatniki tudi izginila. . Krastača se je zakrohotala in nato spila iz njegove čaše čokolado. Prav tega trenutka je čakal lahkoživec. Vzel je z mize vilice in čofnil z njimi jio krastači. da jc kar koj stegnila noge od sebe. »Tako, tu imaš, gnusna amfibija,« je jezno zaklical. S krastačinim življenjem pa so obenem izginile tudi vse dobrote, ki si jih je tekom časa zaželel. .. Toda pri pogodbah mora biti vse do pičiee prav. Tudi v čaiovniških {»slih. Logično torej, da jc morala postati nična tudi zadnja želja, ko si je želel, da izgine skrinja zlatnikov. I11 res, že je prihajala od nekod. Niti cn zlatnik ni manjkali Tako se je na koncu smejal le lahkoživec prav od srca in menil: Takale krastača je vendar neumnejša, kot bi si kdo mislil. Kaj je videti vedro? Če so pri kaki dvodelno prikrojeni obleki krilo in rokavi iz istega blaga. Ali ste že opazili, kako prijetno je videti kri/asto puhovko pri enobarvnem kostumu? ln kako okusno |iri-stojijo lahke, enobarvne rutice črtastim oblekam? A tole ne bi bilo prav: da bi imela kaka oseba š|iortni kostum, na glavi pa pražnji klobuk s tančico in rožami. To dvoje pa nc sme in nc sme biti skupaj! Dvo zimski obleki za pod plašč Aii znaš peči pravilno kuriti? Tudi to jc treba znati in sleherna gospodi-nja mora biti vešča gosjiodarskega varčnega kurjenja. l'ri tem pa gorenje samo še ni najbolj važno. Saj sc da večkrat itak prostor le zato slak) kuriti, ker se vrala ia oinr. slabo zapirajo. (e zmeraj kje »vleče«, ne more biti noben »>rlein letnem času izbrati za »družinsko sobo« tisti prostor, ki ima najboljšo lego. Mnogo kuriva si prihranimo, če kurimo v toki sobi, ki ima najmanj zunanjih sten, in če so sobe, ki so zraven tega prostora, a tudi tiste, ki so nad njo in pod njo. tudi zakurjene. Če izrabimo razne strani neba in sončno toplo-to, pa si prihranimo še več, in zato bodi soba, ki jo kurimo, obrnjena na jug in zahod. Neumno je. če se pritožil jemo. da se kak prostor nc da segreti, če so, na primer, v kleti nad sobo zmeraj okna odprto in če na jxKl«trcš-ju niso line zaprte. Če bi smotrno pazili na »okolico« bi lahko celo to dosegli, da bi bilo v kaki sobi vso zimo tojilo, pa čej>rav ne bi bila nič zakurjena. Seveda je pa to le teoretično mogoče. Saj v »praksi« je treba skrbeti za svež zrak, ki j o seveda mrzei. ker prihaja od_ zunaj. A tudi glede na to je treba pameti, zakaj, pozimi jc preveč zračenja — izguba. Najbolje je, če odpreš okna malo prej, preden zakuriš peč. Če je zunaj nič stopinj, potem imej zjutraj okna pol ure odprta in še pojToldne 20 minut. Če je pa hud mraz, je zadosti, če le enkrat na dan zračiš četrt ure dolgo. Kadar je pa vreme vlažno in deževno, tedaj zračiš šele potem, ko v peči že gori, da se ne orosijo stene in pohištvo. Paziti jc treba, da peč ni umazana, da je pepel izpraznjen, da je rešetka znotraj očiščena in šc to je važno, da nc bezaš jjo žerjavici, ki potem jKijiada skozi rešetko in je toplota izgubljena. Pravilno kurjenje je umetnost, ki je za gospodarstvo velikega pomena. 1 reba je je lo znati in — obvladati. V gledališču je žaloigra. Po drugem dejanju se vse joka. Neka gospa je vsa prevzeta, na vso moč se joka in njen robec je ves moker od solza. Njena prijateljica ji ponudi svoj suhi robec, a gospa od joka komaj izdavi iz sebe: »Le pusti, 6aj bo šlo tretje dejanje tudi še noterN FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR K ACER A ' 41'. •• . «LJUBI ANGELČEK, KAJ HOČEŠ, KO PA JE DEKLICA ZMZNILA. SAM BOG LAHKO OBUDI!« JE REKEL NJEN ANGELČEK, KI JE STAL ZA NJO. 42. slovenski književnik, 16. vrtna lopa, 17. opojna pijača, 18. kritika, recenzija, 19. obstreljevanje s topovi, 29. razum, 50. grški otok, 31. plajiin-ska stoja, 32. kraj v Slovenskih goricah, 33. mo-ško ime, 34. domača perutnina, 35. vzgoja, skrb, 36. otok v Malajskem arhipelu, 38. afriška kolonija, 42. del obraza, 44. del dneva, 45. hrib ob Savi, 47. reka v Nemčiji, veznik, 49. dol 6troja, 50. starorimski denar. Rešitev križanke št. 64 Vodoravno: 1. globa, 6. Zalog, 11. Azo-ri, 16. dota, 20. rosa, 21. novec, 22. obala, 23. mesar, 24. Ada, 25. borec, 26. Eboli, 27. zelena, 28. pika, 30. dekan, 32. agava, 34. bokal, 36. Avala, 39. Sedan, 42. Amaro, 45. Samo, 47. Peru, 48. zamet, 50 obara, 52. belež, 54. ide, 55. komat, 56. Atene, 57. Seneka, 58. šala, 59. balet, 60. arena, 61. ropar. Navpično: 1. grapa. 2. Lodi, 3. Osa, 4. Baba, 5. anoda, 6. Zore, 7. ave, 8. leča, 9. ocena, 10. goba, 11. Abo, 12. Zala, 13 oliva, 14. raza, 15. ime. 16. delo, 17. oseka, 18. Tana, 19. ara, 29. Karel, 31. Kemal, 33. gaber, 34. bober, 35. Ložar, 37. veda, 38. luka, 39. Sama, 40. dete. 41. nota, 43. mane, 44. rasa, 45. seno, 46. Meka, 47. piš, 48. zob, 49. tat, 51. Ren, 53. lep. A..." " vv • v >BOŽJA VOLJA JE BILA, DA JE ZMRZNILA,« JE REKEL ANGELČEK VARUH. »KAR BOG STORI, VSE PRAV STORI. BILA JE VELIKA UBOŽICA NA ZEMLJI!« TOMAŽ POKlUKAR: iti«mit::!t!:sm. .J««:!:: :;ijnH!!!i:!!!j!H:!!!i t!!! HH!"H!P ■I t LE......Ž V C Z ID CI lil............ •«mm»:«im:.. ..ritasfflisustr •liliilllilllllin:!!' 'lilillililli. .i!l!ll!!ii .!! pfollliillli <1 lili: jI iititiiitiitttiiii.iifini '""nitmi:!:;. • -Tt, ■'"■■:' :;, JSV. '"''i' 1 >'■ "iJilll '.»HiliiiuliV Sedaj se nI mogel na Matevža jeziti. Sedaj ne. . »Strahotno sem lačen«, je dejal Matevž in prijel za žlico. Drugi pa se niso zmenili za večerjo, preveč jih je prevzela pojoča skrinja, kakršno poslusajo prvič. Pač, oče se je premagal in začel jesti, kajti bil je le gospodar ki ne sme biti otročji tudi kadar bi mu to prijalo. Dobri pevci v mestu pa niso odnehali, začeli so spet novo: o sv. Jožefu, ki ga skrbi, kaj bo z večerjo in ki ga Marija potrošta — «saj večerje treba ni ...« — Materi je bila pesem posebno všeč; začela je spremljati, oglasili so se še_ drugi in kmalu so prepevali vsi z očetom Andražem vred. Bila je mirna noč. Pod okni se je iskril sneg in se izgubljal na modrikastih pobočjih, ki so se prelivala v temo. Ta je segala vse do hiš v dolini in če si gledal tjakaj, jo obviselo oko na majhnih rumenih oknih. Povsod je vladal mir; noben pes ni zalajal, noben fant ni zavriskal. Tisto, kar je bilo to noč človeškega življenja, je bilo skrito v domove. Samo svetlikajoča se okna so vedela povedati, da ljudje ne spijo. Matevž se je spravil na toplo krušno neč in začel pripovedovati po svojo SH7 •ij i® I ..... I •i prikrojeno povest o lovcu in zlatorogn.1 Pa je bil konec preveč tragičen; prav. zares je opazil, da si je zaljubljena dekla Zofija obrisala na skrivaj sol/.o. I Moral je vi.is popraviti in se je spomnil ___i. . i__J£:x___1*: ic hrol nrprl neko božične legende, ki jo je bral pred . leti. , , .1 Ko je bila ura deset, so sedeli pn I »duraku«, posli pa so premikali fižole, po lepenki, igrali so »špano«. Krepko so j padale karle na mizo; drug drugemu so , nagajali in se veselili, če so mu potisnili pred nos zvrhan kup kart. Na dolgi mizi je stala steklenica vina s štirimi kozarci za domače ter s krožnikom orehove potice za vse. V kotu pri jaslicah je gorelo dvoje sveč. Oče je kadil dišeče . cigare in si pridno natakal, mater in Cirila je zanimala igra, Matevž je drobil kos za kosom in hvalil potico. Igra ga v resnici ni preveč zanimala. Kdor je vajen taroka, mu je durak dolgočasen. Matevž je začel spraševati oče-1 ta o časih, ko je gospodaril še praded in ko so prebivali v hiši, pokriti z de-j ščicami. Prav v zadnjih mescih ga je, začelo posebno zanimali, kako je prav-1 zaprav z rodom Andraževih. Kdo ie bil , prvi, ki se je naselil v teh krajih, ali so bili vsi predniki sami kmetje ali pa t je bilo med njimi tudi kaj takih 7. vrha ali dna človeške družbe; kaj bogatašev, trgovcev, razumnikov, obrtnikov... ali pa kaj potepuhov beračev nasilnežev? Oče jc kajpada rad odgovarjal, ni pa vedel naprej od pradeda. Ta je bil bajtar in drvar. Ded je vedel povedati, da je bil hudo pridnih rok in da jo vsakih par let kaj dokupil. Tudi ded se je oddolžil zemlji, ki ga je redila. Kupil je gozd, da je žgal oglje že na svojem. Tudi Šttkovo gmajno ter pašnik pod Smrekovcem je j>oplačal s svojimi žulji. Dokler bo to naše, se ga bomo hvaležno spominjali, lil moj rajni oče, Bog mu daj večni mir, ta je bil mož in pol. Trdo nas je držal in učil delati, zemljo pa je razumel kakor mati otroka. On je prezidal hišo, postavil novo žago, dokupil vinograd v Limbušu in razširil njive. Koliko kamenja je iztrebil in razstrelil, kako se je marsikateri pust kos na gruntu spremnil v dobro zemljo. Da, vse kar imamo, je z njegovim znojem blagoslovljeno! »Ali je res, da je bil stric Jože prvi iz našega rodu v šolah?«, ga je prekinil Matevž. »Bil je v šolah, bil kakor ti, samo da ni imel sreče. Če se ne bi bil stepel, ko so ga mestni fantiči zmerjali s kravjim pastirjem, bi bil danes najbrže kje župnik. Tako pa — poslali so ga domov kot nasilneža, ki se ni dal ukrotiti. To pa res ni bil. Tudi doma ni imel več miru. Lahko bi ostal in bi grunt razdelila — dovolj bi bilo za dva — vzel pa je nekaj dediščine in se pre- selil v Ameriko. Tam je živel, delal in umrl. Kako bolj miren bi bil, če bi spal spodaj pri Sv. Lovrencu. Matevž se je zamislil. Stric Jože je bil v šolali in oče doma. Se že ponavlja: Ciril doma, Andrej pase duše, jaz pa še trgam hlače v šolah. Kdo bo srečnejši, kdo bo zaslužnejši za rod Andraževih? Moj Bog, samo da ne bi ostal suha veja na tem rodovitnem drevesu! Iz doline se je oglasil veliki zvon. Domači so se odpravljali k jiolnočnici, Matevž pa je še ostal pri očetu, ki je ostal doma za varuha. Rad bi ga še vprašal po materi ali je bila lepa. ko se je ženil ali pa jo je vzel zaradi dote, ki jo je prinesla k hiši. Ne spodobi se pa, da bi kaj takega vprašal. Kazalec radijskega aparata je naravnal na Ljubljano in očetu natančno razložil, kako bo slišal najprej zvonenje, potem pa polnoč-| nico iz daljnega belega mesta. »Mogoče bo tudi Majda v isti cerkvi; ' oče in Majda bosta pbslušala iste orgije, isto petje,« jo mislil. Na smučeh k polnočnicl Namazal je smuči za smuk in si pripravil bakljo. Da ga ne bi zeblo, si je 'oblekel kratek očetov kožuh, popil še skodelico vročega čaja ter stopil pred hišo. Mraza Še čutil ni, pač pa se je za-zrl na hribovske kolovoze in steze, kjer so ljudje gazili sneg in se spuščali prav l>očasi proti cerkvi. Ljudi pravzaprav ni videl, pač pa treske ubogih, pa svetilj- ke in baklje premožnejših. Rumeno luč so metale na zasnežene gazi. Visoka okna cerkve so bila še skoraj temna, hišna okna pa so se prijaz.no odražala v temi. Tam, kjer so imeli električno luč, so bila skoraj bela, kjer pa so svetili s petrolejkami, so bila rumena. Ko se je baklja razgorela, si je nataknil smuči, jih tesno pripel, vzel palice v roke in se pognal v smer, kjer ni ograj in prekopov. Nič ni bilo treba poganjati, smuči so žvižgale in škripale kar same. Deske so orale jx) nepohoje-nem snegu, šlo je hitro, kolikor je hotel dopustiti, oblak pršiča se je dvigal za njim. Bil je suh novinček na uležani ]>odlagi. Matevž drvi k polnočnici. Z bakljo v rokah rože temo in z očmi strmi v smer pred seboj. Oče stoji pri oknu ter gleda 7,a sinom, kako krmari čez polja in senožeti. Ah, moj Matevž ne bo izgubljen, čeprav živi med tujimi, gosposkimi ljudmi, Tak je kot je bil vedno. Prav nič se ni spremenil. Na spodnjem koncu grunta se Matevž zaustavi. Nekdaj je hodil tod počasi in se držal materinega krila, sedaj mora drveti, vse je zanj prejiočasno. Noč je tiha, da Čuje veliki zvon. ki vabi tudi na oni strani v Ribnico. Zazre se v nebo in išče zvezdo, ki bi bila podobna repaticl. Takšno zvezdo so videli samo enkrat pastirci v Bctlehemu, ostal pa je spomin nanjo in mnogo več: evangelij o rojstvu Gospodovem in tiha sreča Krist-i janov, ki zaživi vsak sveti večer iznova^ Šport Nedeljski športni spored V Ljubljani: dvoboj z malo žogico med Korotnnom in Hermesom. Nedeljski dvoboj med najboljšima moštvoma v namiznem tenisu obeta ljubiteljem te športne panoge zanimive in trde borbe. Priče-tek dvoboja je določen na 10. uro v dvorani hotela Miklič. Pobirala se bo znižana vstopnina 1 lira jk> osebi. Korotan s svojimi najboljšimi igralci: Bradeškom, ljubljanskim prvakom, Alešem Strojnikom in Gabrovškom bo Hermežu-noin trd oreh. Hermežani pa nastopijo z Bogatajem, Strojnikom Romanom in novim članom 1'oženelom, ki je na zadnjem turnirju žel mnogo odobravanja. Vse borbe IhhIo trde in lio vsaka točka usodna za končni izid tega dvoboja. Državno nogometno prvenstvo. Danes je na vrsti 11. kolo s sledečim sporedom: Torino : Liguria, Venezia : Atalanta, Milano : Lazio, Vicenza : Bologna, Fiorentina : Bari, Roma : Am-brosiana, Genova : Livorno, Triestina : Juven-tus. Vse igre bodo na igriščih prvoimenovanih moštev. Šport v kratkem V podonavskem nogometnem prvenstvu ie presenetila v nedeljo Austria, ki je odpravila Rapid s 6:2; vodilna Vienna je pa končala srečanje z SC Wieno s 4:2. — Vrstni red na vrhu razpredelnice je tale: 1. Vienna, 2. WAC. 3. Wie-ner Sportklub. Vsi trije klubi imajo po enajstem odnosno dvanajstem srečanju po 17 točk. 18 novih športnih iilmov je izdalo nemško vodstvo za šport in telesno vzgojo. Filmi so v glavnem propagandne in poučne vsebine. Švedi ne bodo potovali v Švico. V nedeljo bi morala nastopiti švedska reprezentanca v hokeju na ledu v Ziirichu Zaradi prometnih težav pa so morali Švedi odpovedati svoje gostovanje. — lz istega razloga bo najbrž odpadlo tudi gostovanje HC Davosa na Švedskem. Nov troboj na snegu so vpeljali v ŠvlcL Znano je, da smučarji radi vežejo razne vrste smučanja v alpsko kombinacijo, nordijsko kombinacijo in podobno. Sedaj čitamo, da so vpeljali v Švici nMaŠ(CIHUlil svite cehe" Pravkar je izšla osma knjiga ^Slovenčeve knjižnice, delo svetovno7nane finske pisateliice A I N O K A L L A S Življenje in m šljenje prebivalcev Estonske je opisano močno, živahno, tako, da knjiea priklene bralca nase dokler jo ne prebere do konca. — Knjteo dobite v vseh knjigarnah in trafikah. Naročile se na „SIoven£evo knilžnico" le do Novega leta imate i* čail Opozarjamo, da bo po Novem letu med drugimi knjigami izšlo naiboljše Haggard-ovo delo Boža sveta kmalu na to pesem planin, znamenit PILATUS pisatelja Federerja. Povejte o tem ludi Vašim prijateljem in znancem! poseben troboj, ki ie namcnien vojaški smučarski vzgoji, la trubo| obsega smuk, tek na smučali čez ovire in streljanje. Morali bomo počakati, du bomo zvedeli, kako se bo nova kombinacija tekmovanja na smučali obnesla Prva priložnost za to bo švicarsko vojaško prvenstvo, ki ga bodo priredili v Adelbodenu j. Na Miklavževo, ko je bil rojstni dan Nikolaja | Horthyja, so podelili na Madžarskem lepo število športnih odlikovanj. Preieli so jih nekateri tekmovalci, katerih uspehi so tudi pri nas znani. Na prvem mestu čitamo ime Szi!aghyja ki je postavil nov madžarski rekord v te'tu na 10.000m. Med odlikovanci so bili tudi naslednji: Alice Florian in Josef Asboth iz vrst igralcev tenisa; sobljača Bela Rerrich in Pal Kovacs, plavalca Sandor Tatos in Ilonka Novak, boksar Miriszlai in še nogometaši: Bodola. Toth (Gomma), Sarosi 111 in Szuecs. O plavalni tekmi med dunajskimi in budim-peštanskimi dekleti smo prejeli naslednje podrobnosti: zmagale so Madiarke v razmerju 37:27. Dunajčanke so dosegle prva mesta samo v skokih v vodo, vse plavalne točke pa so izpadle v prid Madžarkam. Ilonka Novakova je zmagala na 100 metrov prosto in hrbtno s časi 1:10 2 odnosno 1:18.6. Ostala prvenstva so dosegle: Editz Albach na 400 m prosto 5752 8. Irena Schmegyi na 200 m prsno 3:22 6. v štafeti 4X100 m prosto pa so postavile Madžarke znamko 5.07 8. Pred tednom so končali Madžari z jesenskim nogometnim prvenstvom. Grossvvardeinu se je komaj posrečilo, da je ostal na prvem mostu z razliko golov 45:20. Szolnok je drugi, Csepel pa tretji. V stockholm",ki Alvikshaile, ki jo je obiskal tudi sam kralj Gustav, so gledali te dni teniški dvoboj med Švedi in Danci. Zmagali so Švedi v razmerju 4 : 1. Znamenita drsalca Maxi in Ernst Baicr sta začela z letošnjo sezono v Hamburgu. Že pri prvem nastopu sta žela velik uspeh, ko sla navdušila 12.000 gledalcev, kolikor jih je lahko sprejela hamburika zimska palača. Športniki, ali že veste ... ...da bo gostoval nemški državni nogometni prvak Schalke 04 o božiču v Zagrebu? Udeležil «o bo 35 letnice hrvatskega prvaku Conrordie. ...da se jo udeležil danski teniški prvak Einer Ulrich nič manj kakor 2000 tekem? Ul-richa poznajo tudi v nogometnem športu, v katerem uživa sloves najboljšega danskega sodnika. ...da so se tudi Francozi navdušili za »nogomet lahkoalletovt? Tu mislimo na rokomet, ki so ga začeli gojiti na Francoskem s tako vnemo, da imajo že 400 rokometuih klubov s 4.500 igralci. ... da je padel na Filipinskih otokih japonski poročnik Oyex in da je to oni lahkoatlet, ki ie dosegel na berlinski olimpijadi tretje mesto v skoku s palico? Naknadno so ga odlikovali za junaštvo z najvišjim japonskim vojaškim odlikovanjem zlatega zmaja/ ... da je Romanoni tudi letos na prvem mestu na listi najboljših italijanskih igralcev tenisa? Med ženskami z.avzema njegovo mesto go-metrov? Spodletelo mu je samo v plavanju na „Naši verni ljudje bodo vsak božič z ljubeznijo vzeli to knji- \ go v roke in se ob njej večer za večerom poglabljali v lepo božično skrivnost." Silvin Sardenko o kniigi »DELAJMO JASLICE« Pisatelj prof.Niko Kuret razpravlja v njej o zgodovinskem razvoju jaslic (str. 7—18), razkriva v kratkih, izbrušenih meditacijah njih bogato vsebino (str. 1!)—40) in dnjo podrobna strokovna navodila za postavljanje jaslic: ohribu, hlevn, rastlinstvu, mestu Betleliemn, razsvetljavi itd. (st.41—95) Knjiga obsega 110 strani, ima 38 slik. — Cena 8 lir. IJobl so v vseh knjigarnah. EIAR - Radio Ljubljana Sc.hema della 10° lezione che verr.1 tenuta dal prof. dott. Stanko Leboa lunedi, il 14 dicembre 1942/XXI° alle 19.00. , Tu natisnjeno besedilo jo samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijansko uro so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, oh petkih pa zn tisto, ki že imajo gotovo predznanje — vedno ob lil. _____ , LEZIONE DECIMA SI parte. Sono le nove di una serena mattinata d"ottobre. Ln pianura, sotto un cielo di tenerissimo azzuro, si Rtende tranquilla e rassegnata, nella sua molle elegia d'ori e di Rinili, tra il pigro vagolar delle brume lu: manti. I/aria 6 frizzante e cantano i primi pettirossi sulle siepi che grondano di guazza. Una vecchia berlina un po'logora e stinta e rerma ln cortilo dovanti si grande atrio d'ingre«Ro della vlila Sorbelloni, a Gorgonzola: un bel cortile quadro circon-dato da un nobile palazzo a due piani clio a mezzodi s'apro verso il parco. Kegna un alto silenzio o le rine-stro doi palazzo sono tutte chiuso. Un picco 1 o prete discende dallo scalone d ingresso e si fermn sulla porta a vetri. In prete ha venticlnque anni, occhi neri, fronte spaziosa. ludosso porta una vo-ste talare molto spazzolata e un poco lisa pel grande uso, o tieno in mano una valigetta piuttosto rigonria. «E cosi, Battista, siamo prontil« chlede con voce docisa al cochiere cho ricoperto da una pelegrinetta vordognola sta seduto in sorpa e tiene lo briglie di due ben nutriti lrlandesl. »Fronti, Don 1'oplno.« (Secondo Carlo Linati) Avverbl dl quantltft. poco cliiaro, poco chinra, poco chUrl, pooo chlaro. molto belin, molto bella. molto belil, molto belle. troppo vecchio, troppo vecchia, troppo vecchi, troppo vecchio. tiinto gentille, tanto gentili. quanto č poverol quanto e poveral quanto sono poverit qunnto sono poverel .... tutto lieto, tutta lieta, tutti ltett, tutte llete. Eserclil. 1. Cambiato 11 slngolnro in plurale e vlceversa: Le ore perdule non tornano indiotro. — £ un negozian-te onesto. — E fultimo della fila. — Sono abltudlnl no-clvo. — II canc C un animalo fedele. — La renna i »tile nI Lappono. — Sono romanzl lnteressantl. — Que-sto nuvole sono quasl bianehe. — Le notti sono oscure. — La foglia č verde. ... ... 2. Ooniugato al presente innicativo ie trasi se-guontl: Cantare una bella cnnzone. — Scendcre te seale in fretta. — Vestirsi con cura. — Chicdere in prestito cento liro. — Alzarsi sempre alle sei e non coricarsl mni prirna dcllo vontidue. Na nekem italijanskem letalskem oporišču: Piloti, ki so se z bombniki vrnili s poleta nad alžirskim obrežjem. 100 m, kicr je bil Branko Žižek hitrejši od njega. Se bolj enostavna pa je lista ženskih plavalnih prvenstev, na kateri čitamo na vseh progah prostega sloga eno samo ime — Ragnhilda Hveger. ... da nemška lahkoatlctska zveza še ni prejela uradnih poročil o novem rekordu v metanju diska, ki ga je baje postavil Ernst I.ampcrt s 53.38 m? Potemtakem je verjetno, da je bil disk prelohek ali pa da je dosegel senzacionalno znamko na prireditvi, pri kateri ni bilo predpisano število izprašanih sodnikov. ... da je Minella najpopularnejši švicarski igralec nogometa? Če povemo, da je igra! doslej v švicarski državni reprezentonci že osemdeset-krat vlogo branilca, je s tem dovolj povedanega. ... da urejujejo v Oslu poseben muzej za vse, kar je v zvezi z drsalnim športom? Tam bodo razstavili stare drsalke, slike in tudi trofeje znamenitih norveških tekmovalcev. Gospodarstvo Iz trgovinskega registra. V trgovinskem registru so bile vpisane naslednje izpremembe: Tvrdk a Karton Ivan Bahovec, dr. z o m. zavezo v Ljubljani je izpremenila naziv v Karton, dr. z om. zavezo v Ljubljani, vpisan je bil nadalje poslovodja Bartol Stjepan, pri svečami Pax, Kopač & Štele, družba z om. zavezo jo bi! izbrisan poslovodja dr. Kulovec Franc, vpisan na Moder Anton. Pri tvrdki Lcsex Artur Socns, eksportna trgovina je bila vpisana izprememlm tvrdke v Artur Sachs, lt*na eksportna trgovina v Ljubljani. Iz hrvatskega gospodarstva. Splošna hrvatska zavarovalna družba v Zagrebu izka/uje za lansko leto pri glavnici I milij. kun izgube 1.02 milij. kun. — Milroviška parna žaga, tvornica vezanih plošč in furnirja izkazuje pri bilančni vsoti 37.12 milij. in glavnici 5 milij. kun dobička 552.300 kun. Kis samo iz vina v Bolgariji. Zaradi pomanjkanja špirita je !>o1gar*ka vlada prepovedala izdelovanje kisa iz špirita, temveč je dovolila ^a-mo izdelovanje iz vina. Cerkvena glasba Franc Premrl: Jezus, tvoji ljubljenci. Dvo-glasna maša za mladino. Ljubljana, 1942-XX1. Samozaložba. Opalograliral Roman Pahor. Skladatelj je zložil to skladbo na besedilo Gr. Malija. Razdelil jo je na osem običajnih delov: vstop, slava, evangelij, darovanje, svet, po povzdigovanju, Jagnje božje in po obhajilu. Tako spremlja skladba celo službo božjo. Po te vrste skladbah za mladinske zbore jc bilo že veliko povpraševanja, zato bo t njo mnogim ustreženo. Zborovski stavek je vseskozi dvoglasen, v enem samem taktku zaide v troglasje; je pa tudi več enoglasnih mest. Sklodba teče gladko, ni za mladinske glasove previsoka in tudi sicer pretežka, zato jo riporočamo. Partitura stane samo 8 lir, glasovi odo v kratkem izšli. M. T. pb: GALANTERIJA VAN LJUBLJANA IGRAČE AMEC jamsko, mo$ko otroško perifo! ZAHVALA. Za premnoge Izraze Iskrenega sočutja ob nenadni smrti mojega Boproga, dragega očeta in strica, gospoda Šabec Alojzija vlakovodja izrekamo nntprtsrčnpJSo zahvalo. Posebno zahvalo Izrekamo vsem, ki so se udeležili pogreba aH kakor koli spominjali rajnkega. Znancem In prijateljem prisrčna hvala za darovano cvetje. — Vsem : Bog plačaj I Ljubljana, IS. decembra 1942. Žalujoča družina Šabec. Delavniki: 15.50. 17.30. Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10, 15.50, 15.50. 17.50. v kinu Union |e matineja ob 10.50. Odličen planinski film. privlačne in globoke ljubezenske vsograbil Silla za roko in ga potegnil k sebi. Njegove oči so se iskrile pod na-mršenimi obrvmi Obraz in vrat mu je zalila rdečica. »Zahvaljujem se...« je ponovil s tihim glasom in iztegnil kazalec desnice najprej proti okvirju s šopom las, nato pa proti Editini sobi. Končno pa ga je obrnil navzgor. »In Rogu,« je nadaljeval. Prej sem menil, da je tam zgoraj nad oblaki kak pruski kralj. Pri teh besedah je Sleinegge zamahnil s pestjo. »Ne. ne; verjemite mi,« je pristavil. »Vedno sem veroval, dragi Sleinegge.« je odvrnil Silla. »liudo bi bilo zame, če ne bi bil veroval.« »Ce bi vedeli, kako sem zadovoljen'« je dejal Sleinegge. Včasih se bojim, da sem preveč srečen in da tega no zaslužim. A kmalu so pomirim, ker so zavedam, da je vse zasluga moje ljubljene hčerke. Oh, moja hčerka, dragi prijatelj ...« Steinegge je sklenil roke. »Ne morem,< je dejal: »preveč sem ginjen, ko govorim o hčerki, da bi mogel povedati, kaj je ta otrok.« »Rad vam verjamem,« jo dejal Silla in mu stisnil roko »Poznam io.< »Ne, ne. Niti malo je še ne poznate. Morali b| slišati, kako mi govori o Rogu in o veri. Zdi so mi, kakor da sanjam. Včasih greva skupaj v cerkev. Kako razume umetnosti Jaz se v tem smislu šele prebujam. Prej nisem razumel ničesar. Včeraj sva šla v Rrero. Pomislite, Če bi zdaj odprli kako nemško knjigo, na primer Goetheja. Na vsaki strani bi morda razumeli osem ali deset vrst. Zdelo hi se vam. kakor da vi-dile osem ali deset lučk v temi in bi razmišljali, kaj neki pravi Goethe na tej strani. Isto sem včeraj občutil iaz, ko sem začel polagoma ume-vati pomen slikarske umetnosti oh Editini razlagi. Z vami ne bo nikdar tako govorila.« Sleineggejeve oči so se napolnile s solzami. Njegov glas jo postal tišji. »Imava postrežnico za nekaj ur na dan. Ostalo pa naredi Edila vse sama tako preprosto, tako veselo, kakor da bi se ob tem zabavala. Star lenuh sem in zato zajtrkujem v postelji. Zagotavljam vas. da nisem bogve kako velik ljubitelj kave. Vendar pa sem ves srečen, ko vidim hčerko, ki stopi v sobo in mi reče po nemško: »Dobro jutro očka!« Vsako jutro itnam občutek, kakor da sem jo našel po dvanajstih lelih. Prinese mi kavo, osnaži mi obleko in včasih jo mora celo šivati. Medtem pa govoriva o najini domovini, o daljnih minulih dogodkhi in neko- liko tudi o prihodnjosti. Edita ima skoraj vsak I dan po tri učne ure. Njene učenko so kur za- I ljubljene vanjo. Večkrat hočejo, da bi se vrnila domov v njihovi kočiji, a ona noče sprejeti, ker ve, da bi jaz ne hotel vslopiti v kočijo.« »To bi se nikakor ne spodobilo, prijatelj. Zato je hčerka šla vedno peš z menoj, tudi če je bil veter ali dež. Jaz pa sem tedaj [»nosen, kajti ko odide iz tistih hiš, moja hčerka ni več učiteljica. Povabili so jo že na kosilo iu v gledališče, pa ni hotela sprejeti vabila. Nikdar ni šla, ker je hotela delati družbo svojemu staremu očetu. Ne, ne.« Celo lasje so se mu svetlikali, ko je ponavljal »no, ne« in nos se mu je popolnoma zgr-bančll. »Veste, kaj delava zvečer? Najprej Edita dela, jaz pa pišem za grofa. Nato mi Edita čita Schillerja in Uhlanda ali pa moderne poezije, ki jih še ne poznam. So to pesmi Freiligratha, Gie-bela in ...« »Heineja.« »Ne. Ileineja moja hčerka ne čita. Spoznal sem tega moža v Parizu. Ce hi prišli kdaj zvečer k nam, bi vam prevedel te pesmi in bi vam ponudil skodelico čaja, kajli Edila mi vsak večer pripravi čaj.« »Vi.« je smehljaje se vprašal Silla, »vi pi-jete čaj?« Tudi Silla se je nasmejal. »Kako ste navihani. Razumem. Neverjetno ie, a resnično. Samo po kosilu spijem dva kozarca vina in nič več.« »Zeli lako vaša hčerka?« »Ne, ne. Jaz sam to želim. Hčerka me je prosila, naj pijem vino tudi zvečer in še zdaj me prosi, a samo enkrat sem ji videl v srce in zdaj pijem čaj.« »Zavidam vas,« je dejal Silla in vzel klobuk, da bi odšel. Steinegge ga je zadržal. »Počakajte. Lahko greste z nama na sprehod.« Silla se je obotavljal z odgovorom. »Nikar ne odklonite!« Steinegge je potrkal na vrata Editine sobe in je prosil hčerko, naj pride nekoliko k njemu. Edita se je takoj odzvala očetovemu vabilu. Prihitela je iz sobe in prijazno podala Sillu roko. »Dober dan,« je dejala. »Kako dolgo 6ta se učila!« Bila je ljubka v črni preprosti obleki, 6 šopkom vijolic ob pasu, z zlatim medaljonom na prsih in z belim ovratnikom, ki je fe povečal belino njenega vratu. Bogate kite je imela speto na tilniku. Na nežnem rožnatem obrazu so usta in oči izražale veliko odločnost. V nienih očeh se je izražalo obenem spoznanje resničnega življenja in veliko dobrolo. Ko se je smehljala, &e je v teh očeh za nežnostjo skrivala tiha žalost. Zdelo se je, kakor da se v njih od časa do časa zbuja druga duša, ki hoče z žalostjo izriniti njeno ve-, selost. ; Silla in Edita sla občevala precej prijateljsko! med seboj, vendar pa z neko pridržanostjo; ka-, kor dva človeka, ki sta združena, a ju vendar ločj medsebojno spoštovanje. Ki si toliko bolj prizadevata, da bi se ne dotikala drug drugega, kolikor bolj hodita drug ob drugem, lz Sillovega vedenja je bilo to mogoče še bolj jasno opaziti. Editino vedenje je bilo bolj neprisiljeno. Poznala sla se zdaj že več kot šest mesecev. Videla sta se pogostokrat in to ne v kakem hladnem salonu, pač pa v sobi, kjer je vse dihalo toplo domačnost. Družila ju je oseba, ki je obema bila draga, čeprav so vezi, kj so ju vezale na njo, bile različne. Seseda japonskega ministrskega predsednika cb GhS&taici sklenitve pogodbe med Japonsko, Nemčijo in Italijo Angleška zfeornks razpravlja o zadevi ads?L Darlana in o njegovem pslitižnean položaju v zavezniškem taboru Slockholm, 12. dec. s. Navzlic tajnosti, v kateri hočejo britanski uradni krogi ohraniti zadnjo razpravo v spodnji zbornici, se vendar v političnih krogih in v tisku pojavljajo drobtinice o njej. Poročila iz Newyorka povedo, da je Roosevelt osebno po telefonu obvestil Churchilla o sporazumu, ki je bil dosežen med Darlanom in generalom Eisenhowcrjem, šele tedaj, ko je bil dogovor že končen in nepreklicen. Pri kosilu v hotelu Savoy, na katerem je bil general de Gaulle post v družbi angleških in ameriških dopisnikov, ki so bili svoj čas v Parizu, niso prav nič skrivali čustev, ki jih ima večina britanskega javnega mnenja v Darlanovi zadevi. De Gaulle se jc v svojem govoru skrbno izogibal, da bi izrekel ime admirala Darlana, pač pa je povedal značilne pripombe. Rekel je med drugim, da »potekajo zmotni postopki za dosego najvišjih ciljev zaveznikov.« Zgovornejši pa je bil znani britanski časnikar Gcorge Slochtone, ki je na Darlanov račun izrekel hude obtožbe in stresel nad njim svojo nevoljo. Rim, 12 dec. s. Londonski radio je v razlagi o tajni seji poslanske zbornice, na kateri so razpravljali o trenutnem položaju v francoski Severni Afriki, izjavil, »da je bilo naznanilo o tej seji r.eke vrste presenečenje, ki je povzročilo sumni-čenjc ali celo jezo. katera je britansko javno mnenje prevzela zadnje dni.« Radio je nato navajal uvodnik lista »News Chronicle«, ki je na dolgo in široko razlagal Darlanov primer. Članek pravi, da so to vprašanje obravnavali s političnega in vojaškega stališča. Z vojaškega stališča pravi list, ni bil sporazum, sklenjen med Darlanom in zavezniki, nekoristna stvar. Kolikor pa se tiče političnega pomena, pa je'danes še prerano, da bi mogli soditi s popolno nepristranostjo. Rekli so, da je Površniki iz — las! Budimpešta (Ce). Madžarski veleindustrijalec Franz Szekelyi. lastnik velikih predilnic, je zadnje čase naredil nekaj zelo zanimivih poskusov, kako izdelati nove vrste blaga po postopku, ki je tudi njegova iznajdba. Nove vrste blago je baje zlasti primerno za izdelovanje površnikov in ;e n3reieuo iz 55 odstotkov človeških las, 25 odstotkov volne in 10 odstotkov umetnih tekstilnih vlaken. Zdi se, kakor pišejo, da so s tem novim blagom dosegli naravnost presenetljive uspehe. Spričo tega so ustanovili posebno družbo, ki ima nalogo, nabirati pri brivcih postrižene lase. Doslej so jih nabrali že 200.000 kg ali 200 ton. Iz tolikšne količine las bi bilo mogoče narediti vsak mesec 10 do 12.000 metrov blaga. Na ta način bi prihranili več tisoč kilogramov volne vsak mesec. _ Za r.ovo iznajdbo se baje zelo zanimajo izdelovalci blaga za obleke ne samo na Madžarskem, temveč tudi v Nemčiji, na Švedskem in na Finskem. Država pritlikavcev z vsega sveta Budimpšta (CE). Malokomu je znano, da živi na svetu vsega skupaj kakšnih 56.000 pritlikavcev. Raztreseni so skoro po vsem 6vetu in zato m nič iiaravnejšega, kakor to, da se tudi ti pritlikavci Edgar VVallacei 24 Skrivnost skrivljene sveže Roman. V dveh' sekundah jo je odprla in jo začela pregledovati. Bila je velika blagajna običajne vrste. Imela je štiri jeklene predale, ki so bili v dnu in v ozadju. Dva sta bila odprta, a v njima ni bilo nič posebnega, razen računov Karovih posestev v Albaniji. Druga dva sta bila zaprla s ključem. Dekle je bila pripravljena tudi na to, zakaj z drugim ključem ju je odprla. V prvem predalu ni našla, kar jo pričakovala, zalo ga je potisnila spet na mesto in ga zaprla. Nalo je posvetila vso pozornost drugemu predalu. Ko ga je odpirala, se ji je roka nekoliko tresla. Šlo je za zadnjo možnost in za zadnje upanje. V predalu je bilo več škatlic, z biseri in so ga skoraj napolnile. Drugo za drugo je jemala in našla na dnu, kar je iskala in je bilo tri mesece predmet njenih misli. Bil je to šlirioglat tok, prevlečen z rdečim marokinom. S tresočo se roko jo segla po njem in ga vzela s tihim zmagoslavjem. »Končno vendarle!« je glasno vzkliknila, a tedaj jo je stisnila neka roka za zapestje, in ko se je grozno prestrašena obrnila, je zagledala preti seboj smehljajoči se Karov obraz. X. Miss Holland je čutila, kako se ji tresejo kolena. in mislila je, da se onesvesti. Prosto roko je dvignila, da bi se branila, in čeprav je bil sporazum med generalom Eisenhovverjem in admiralom Darlanom le začasen in da nima prav nobenega drugega pomena kakor vojaški. Pri tem pa je treba imeti vedno pred očmi dejstvo, da je bil admiral Darlan igralec z dvojno krinko in da je bilo zategadelj potrebno dobiti potrebna poroštva tudi za bodočnost. Člankar prehaja potem na vprašanje, ki je za Angleže najkočljivejše, namreč na »zaton« izdajalca de Gaullea, katerega sj hoteli doseči Amerikanci. Pri tem člankar zatrjuje, da mnogim ne gre v glavo dejstvo, da se je Darlanu posrečilo uvesti v Severni Afriki nov red in da se mu je razen tega posrečilo postaviti se na čelo tudi tistim Francozom, ki so bili dve leti in pol na strani zaveznikov. Tem Francozom avtonomnost Darlanovega položaja gotovo ne more biti v bodrilo. Radio, ki je tako obsežno navajal uvodnik »News Chronicla«, je nato potolažil poslušalce rekoč, da sta Roosevelt in Eden že dala uradna zagotovila, da jc ta sporazum le začasen. S svoje strani pa tudi »Machcster Guardian« prerešetava Darlanov pravni položaj in obravnava posledice, ki jih utegne imeti ta reč pri sestavi francoske vlade po končani vojni, ki sc mora po angleškem mnenju končati z zavezniško zmago. List odkrito pove, da Darlan nima lastnosti, ki bi bile potrebne za vodstvo Francije in zavoljo tega njegovih političnih zamisli ni mogoče sprejeti. Res je, da se ic Darlan oklical za poglavarja francoske vlade v Severni Afriki, vendar ima le krajevne oblasti ne pa vseh narodnih pod seboj, toda to še ne pomeni, da ima Darlan s tem za seboj vse Francoze, kajti večina jih je takšnih, da mu odrekajo sleherno oporo. žele nekoč združiti ter ustanoviti, da 6e tako izrazimo. 'voio lastno državo. Neki budimpeštanski liliputanec, po imenu Ju-lius Gont, je baje že naredil načrt, kako bo po vojni ustanovil državico, ki se bodo v njej naselili pritlikavci vsega 6veta. Bo to brez dvoma edinstvena in izredno zanimiva državica na 6veta. 3060 strani debel »Slovar vraž« Po poročilu iz Berlina je pred nedavnim izšlo v Nemčiji naravnost ogromno in v kulturnem oziru nadvse zanimivo delo, ki mu ga na 6vetu prav gotovo ni enakega. Je to obširen 6lovar — vraž! Sestavljalec tega slovarja je rabil za to 6Voje delo nič manj ko 25 let. V njem obravnava zelo podrobno vse vraže severnih evropskih narodov. Na tisoče je v njem člankov, v katerih pisec popisuje izvor raznih vraž, njihov paganski, ozir. krščanski značaj ter vpliv teh vraž na življenje in omiko posameznih narodov. Slovar ima okrog 8000 strani in je pri njegovem sestavljanju sodelovalo nad 6to nemških, švicarskih in skandinavskih učenjakov. Delo si je zamislil švicarski profesor dr. Ilanns Bachtold-Slaubli, ki pa je lani umrl in mu tako ni bilo dano, dočakati, da bi bilo njegovo naporno delo končano. njen, v Kara obrnjeni obraz bled, je žarela iz njenih temnih oči sama odločnost. »Dovolile, miss Holland, da vam to odvza-meni,« je rekel Kara s sladkobnim glasom. Ne vzel, iztrgal ji je katlico iz rok in jo skrbno položil spet v predal, ki ga je porinil na mesto in zaklenil, ter motril ključ, ko ga je potegnil iz ključavnice. oPtern je zaprl tudi blagajno in zaobrnil ključ. »Razume se,« je dejal takoj na to, »da bo treba druge blagajne.« Gospodično je držal še vedno za zapestje in ni popustil, dokler je ni privedel v knjižnico, kjer se je postavil s prekrižanimi rokami med njo in vrati in se ji cinično mirno zviška smehljal v obraz. »Na več načinov bi lahko zdaj poslopal,« je polagoma spregovoril. »Ko bi se vrnila posla, ki sle ju tako spretno odposlali iz hiše, bi lahko poklical policijo, ali pa bi vas lahko kaznoval sam s temile svojimi rokami.« »Kar se mene tiče,« je odvrnila gospodična mrzlo, »le kar pošljite po policijo!« ln se je naslonila na rob pisalne mize in ga je gledala, ne da bi trenila. »S policijo ne maram imeti opravka,« je menil aKra, ko je nekdo potrkal na vrata. Kara se .je obrnil, odprl vrala in jih po razburjenem, a thiem pogovoru spet zaprl ler se vrnil in položil na pisalno mizo svoje tajnice polo znamk. »Kakor sem rekel, ni mi za policijo i" upo-raibm rajši svoj sistem. V tem primeru bi mi policija ne mogla nič pomagali, ker se je ne bojite in ste verjetno v njeni službi. Ali nimam prav, če mislim, da ste sijajna zaveznica T. Ks. Mere-ditlia?« Tokio, 12. dec. 6. V izjavi, ki jo j« bil dal skupini italijanskih in nemških časnikarjev, je predsednik japonske vlade Tojo dejal: 11. decembra lanskega leta jc bila med Japonsko, Italijo in Nemčijo sklenjena pogodba. S lo pogodbo so 6e navedene tri države slovesno odločile za medsebojno sodelovanje pri nadaljevanju skupne vojne proti Združenim državam in Veliki Britaniji, obenem pa so se zavezale, da ne bodo sklepale premirja in ločenega miru, pač pa bodo uvedle na svetu nov red. Od tega dne so se borci za veliko Vzhodno Azijo postavili ob bok borcem, ki se bijejo v Evropi. Vse tri zavezniške države korakajo skupaj z vsemi svojimi političnimi, vojaškimi in gospodarskimi silami naprej, da bi dosegle določene cilje. V enem letu vojne jc področje Velike Azije zavzelo zares silen obseg in sicer zaradi uničenja o|->orišč in slratcgivnih točk Združenih držav in Velike Britanije Japonska je dobila v posest takšne točke, s katerih lahko vodi vojaške nastope, četudi bi bili silno dolgotrajni, prav do končne zmage. Sedanja vojna nima ?a cilj grabljenje dobrin, pač pa je to sveta vojna, katere cilj je, olajšati vsem narodom sveta zavzetje tistega mesta, ki jim pripada in sicer s tem, da se uresniči nov red, temelječ na pravici ir. trajnem miru. Med Japonsko, Italijo in Nemčijo obstajajo popolna istovetnost in trdne duhovne vezi, ki imajo 6voj izvor v omenjenih zamislih. Naša odgovornost je težka, toda istočasno na6 prešinja 6ilen pono6, kajti vsi Berlin, 10. decembra, s. »Boreen Zeilung« prinaša v izvlečku članek, ki ga je poslal londonskemu časopisu »The Lconoinist« njegov dopisnik iz Združenih ameriških držav. Članek je izšel pod naslovom »Izpodleteli poskus nevmešavanja«. V njem 6C ameriški dopisnik omenjenega angleškega lista bavi zlasti, kakor pove že naslov, z vmešavanjem Združenih držav v zadeve vsega ostalega 6veta, ter pravi med drugim, da je dolgo NVillki-jevo potovanje po vseh deželah 6veta v veliki meri pomagalo potegnili v tok Rooseveltovega imperializma zadnje pristaše politike ameriškega nevmešavanja v evropske zadeve, ko jim je pokazalo, da je na milijone ljudi na Daljnem vzhodu tako blizu Združenim ameriškim državam, kakor 6ta na primer Los Angeles in New York zaradi hitrih železniških zvez. Dopisnik nato na široko razpravlja o nekih novih zemljevidih, ki so razobešeni po šolskih vežah ter na visokih uradih v Združenih ameriških državah in na katerih so Japonska, Norveška in Severni tečaj narisani kot samokresi, s katerimi države Osi merijo na srce Združenih držav, potem pa pravi, da bi Severna Amerika pod izgovorom odgovornosti, ki jo ji nihče ne daje, rada postala gos|x>darica vsega svetž. »Evropa,« piše dobesedno dopisnik lista »The Economist« — je zdaj že likvidirana, zakaj ona nima niti moči niti sile, ki bi bila potrebna, da z njo zalre del tistega, kar bo »jutri veliki 6vet«. Velike »zaloge« ljudi v Zakaj pss cvili, če mu kdo gode Najbrž ste se že sami kdaj prepričali, da na psa godba nekam čudno vpliva in da takrat, kadar jo zasliši, začne cviliti, kakor bi hotel na V6ak način tudi on sodelovati pri tistem koncertu... Cvili tako. kakor da bi mu šla godba silno na živce. 1'rirodopisci so proučevali tudi ta pojav in mu skušali poiskati vzrok. Nekateri so mnenja, da godba povzroča v pasjem ušesnem organu telesno bolečino, drugi pa pravijo, da gre za nek podedovani nagon, ki izhaja še iz tistih davnih časov, ko psi še niso bili udomačeni, pač pa so živeli še v divjih (ropali, ki so imele vsaka svojega psa-vodnika. Kadar je ta začel lajati, so 6e mu oglasili tudi vsi ostali iz trope in so lajali tako-rekoč v zboru. Pravijo, da se ta razlaga zdi še najverjetnejša. Delovanje pravoslavnih dostojanstvenikov v osvobojenih ruskih pokrajinah Varšava, 9. tlec. s. Mctropolit pravosl. cerkve na vzhodnem ozemlju bo v kratkem odšel na potovanje, po pokrajinah, ki so bile osvobojene boljševiškega jarma. Najprej bo obiskal kraj Pekov in bo imel tam slovesno službo božjo. Obisk tega visokega cerkvenega dostojanstvenika je posebno znamenit, kajti v tistih krajih, ki so sedaj osvobojeni boljševizma, skozi 25 let ni bilo nobenega episkopa, ki bi ga poslal poglavar ruske pravoslavne cerkve. Takoj po metropolitovem obisku skupaj stopamo naprej, da bi ustvarili novo svetovno zgodovino. Ob začetku drugega vojnega leta za veliko Azijo ne morem storiti nič drugega, kakor da izrazim svoje čestitke za sijajne vojaške uspehe, ki sta jih dosegli Italija in Nemčija, in da se živo zahvalim za sodelovanje, ki je bilo ponu-deno japonskemu imperiju, v prepričanju, da bo japonsko-italijansko-nemško sodelovanje vedno tesnejše in popolnejše. Izjavljam, da bo Japonska še odločneje skupaj s svojimi zavezniki korakala v boju. dokler ne bodo doseženi vsi cilji. Predsednik vlade Tojo je poleni odgovoril na več vprašanj. Glede gospodarskega položaja je rekel: Bogastvo surovin, do katerega smo prišli zaradi svojih velikih zmag, se že na veliko uporablja v naši vojni industriji. Dolžni smo zahvalo našemil vojaku, ako se sovražniku niti deloma ni posrečilo izpeljati svojega oboroževalnega programa. ki naj bi služil uresničitvi zarote proti nam. Uspeh obnovitvenega dela v južnih pokrajinah nam je za vse primere zagotovil zadosti bencina za ve6 čas, dokler bo trajala vojna. Zmerom sem 6i iz razlogov časti želel, da bi tudi Italija in Nemčija imeli svoj delež na surovinah, ki so potrebne za dokončanje skupne vojne. Glede japonskih strateških načrtov za bodočnost je Tojo izjavil, da kajpada ne more o tem nič govoriti, pač pa jim je zagotovil, da tudi njega in vse Japonce preveva temeljno in neomajno prepričanje v popolno končno zmago. Rusiji in na Kitajskem bi bile dosti več vredne, če ne bi pripadale izkoriščanemu vzhodu in izkoriščevalcem z zahoda.« Dopisnik »The Economista« piše potem, da ima Velika Britanija za ves svoj velikopotezni načrt en sam poniževalen izgovor in da v Združenih ameriških državah res niso preveč navdušeni za bodoče sodelovanje med Amerikanci in Angleži. Vsak dan bolj smatrajo takšno sodelovanje kot preprosto sredstvo, ki ga iščejo v Londonu, da si z njim zagotove gospodstvo nad belim človeškim plemenom in da bi tudi v bodoče imeli pod suženjstvom svojega imperializma vzhodne narode. »Amerika,«' nadaljuje dobesedno 6voje poročilo omenjeni dopisnik, »bi spoznala, da je Velika Britanija 6tar imperij, ki se ničesar novega ne nauči in se še noče odpovedati ničemur razen za ceno vojaških porazov.« Nekoliko dalje 6toji v članku zapisano, da Združenim ameriškim državam ni tuja misel na zvezo s Cungkingom in 6 Sovjeti, zakaj takšna zveza bi samo pomagala zrušiti britanski imperij. Dopis daje na koncu jasno razumeti, da morajo Angleži — poleg 6vojih sanj, da obdrže svoj svetovni imperij — opustiti tudi svojo zmotno misel, da bi mogli nekega dne podpreti del Evrope. Oni 60 povabili boljševizem v Evropo, zdaj pa morajo na lastni koži občutiti, da hoče Roosevelt te goste kot hišne lastnike v svoje namene. bodo med prebivalstvo razdelili prvi cerkveni koledar pravoslavne cerkve, ki je bil jx>sebej natiskan za osvobojena ruska ozemlja. Tako bo po dolgem času, ko so bili zatrti vsi verski pojavi, dana ljudstvu možnost, da se znova izreče za svojo vero in da pride v neposreden stik s svojo cerkvijo. Angleška vlada ne mara objavljati ladijskih izgub Rim, 9. decembra, s. »Times« je objavil izjavo lorda Winstra, po kateii Anglija ne sme več sledili Churchillovi taktiki, ki gre za tem, da naj se prikrivajo izgubo glede oskrbe. Izgube trgovskega brodovja so namreč dosegle tolikšno mero, da bo Anglija v kratkem docela izčrpana. Položaj trgovskega brodovja je še toliko bolj težaven, ker zahtevajo vojaški nastopi v Severni Afriki obilno oskrbo. Lotili smo 6e težke naloge, pravi dalje lord Winsler, in zaradi hudih izgub, ki smo jih imeli v poslednjih mesecih, smo skorajda izčrpani. Cim bolj se vojaški nastopi razvijajo, tem večja je potreba po novih ladjah. Vse ladje morajo skozi Gibraltarsko ožino, na zahodu in vzhodu pa ee zbi-Javnost ne bo nikdar spoznala pravega položaja, če ji ne bodo objavili izgub. Ako vlada ne mara z jasnimi številkami na dan, naj vsaj prepove iz-rajo roji podmornic. Hude izgube so neizogibne. Uradniki v delavskih kuhinjah Delavska kuhinja v Zagrebu je sprejela na hrano tudi uradnike. Kosilo in večerjo bodo dobivali za mesečnih 1000 kun. oddati pa bodo morali upravi delavske kuhinje svoje živilske nakaznice. Amerikanci niso preveč navdušeni za bodoče sodelovanje z Anglijo Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar« Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčil