Inseratl se sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr., de se tiska lkrat, ,, „ i, ,, - », 16 n n n II 3 »i Pri večkratnem tiskanji se Cyna primerno zmanjša. SLOVENEC. Rokopisi •o ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništv > administracija) in ekspedicija na Starem trgu b. št. 16. Političen lisi za slovenski mM Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . , 5 ,. — ,,, za četrt leta . - n 50 , V administraciji velja Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 ,, 'iO „ za četrt leta . . „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljati velja 60 kr. več na leto. «J Vredništvo je ua S»olij«ifi|f.r£rt hiš. št. -J84. jf jc™ Izhaja potrikratuatedef»»j«Hit v torek . četrtek iu sobotSjsEžii Delavnost deželnega zbora kranjskega. ii. Silne važnosti za vso kranjsko deželo, zlasti pa za dolenjsko stran je bil sklep, da se ima kupiti posestvo za kmetijsko šolo. I)a je taka šola za Kranjsko živa potreba, o tem ni dvomiti; saj ima že vsaka druga dežela vsaj po eno, če ne po več. Misel, ustanoviti jo, bila je že davno sprožena, letos se je storil zadnji še potrebni korak, ta reč bo tedaj do jeseni dognana. Vsa dežela bo pela hvalo narodni večini deželnega zbora za to toliko potrebno, kolikor koristno napravo. Prišla je tudi v obravnavo naprava deželne norišnice, ktere potreba je čedalje jasnejša. Že zdaj je vodstvo deželne bolnišnice vedno v zadregi, moralo je nekaj blaznih pospraviti v poslopji posilne delavnice. V tej zadevi je storil zbor predzadnji korak do ko-nečne rešitve te silo važne reči, naročil je deželnemu odboru najti za ta namen pripravno posestvo ali pa poslopje. Tudi za Dolenjsko železnico je storil zbor, kolikor mogoče; naložil je deželnemu odboru, poganjati se za-njo v obeh državnih zborih. Dalje je vkrenil in sklenil še mnogo drugih reči, ki so deloma celi deželi, deloma posameznim krajem koristne. Naštevali jih tu ne bomo, ker so bralcem našim znane že iz poročil o posameznih sejali. Znano je, da občinska postava, kakor je zdaj, nič kaj ne vgaja občinam, ker jih pre-obložuje s poslom tako, da c. kr. politične oblastnije nimajo skoro nič opraviti. Zato se sliši vedno na kupe pritožeb iz vseli krajev dežele, ker občinska predstojništva niso vsemu kos, kar se jim naklada. Zbor je to silo važno FedUstek* Dr. Andrej Gostiša. Po dolgej in težkej bolezni je umrl v nedeljo jutro, na Duhovo, obče spoštovani in važeni mož, dr. Andrej Gostiša, predstojnik oddelka pravosodnega brv. kr. zem. vlade v Zagrebu, v 54. letu svoje starosti. Kaj je bil dr. Gostiša hrvaškej domovini in koliko so Hrvatje ž njim zgubili, to je načrtal v kratkem govoru na njegovem grobu vseučeliščni profesor dr. Kosta Vojnovič, a koliko je bil važen in cenjen, zasvedočuje najbolje velika udeležitev pri sijajnem pogrebu, koji seje obavil na binkoštni ponedeljek popoldne. Vsa kr. zem. vlada s prevzvišenim gospodom banom Mažu-raničem na čelu, in s predstojnikom oddelka gosp. Živkovičem, oba septimvirata s predstojnikom presv. g. dr. Livijem Radivojevičem, oba banska stola s svojima predsednikoma gg. reč v pretres vzel, a poročilo gospodarskega odseka in nasveti, ktere je stavil, niso bili všeč zboru, zato je vso to zadevo izročil deželnemu odboru, naj se takrat ozira na-njo, kedar se bo z vlado pogajal o premembi občinskega opravilnega reda, oziroma o tem, kaj se ima izročiti političnih, policijskih opravkov občinam, kaj pa c. kr. okrajnim glavarstvom. Tudi s tem sklepom se bo vsak strinjal, ki spozna važnost te reči za vso deželo. Ob priliki pretresanja poročila deželnega odbora o svojem delovanji je bila sprejeta dolga vrsta koristnih resolucij, ktere ima deželni odbor izpeljati ali vsaj njihovo izpeljavo dosezati. Tudi te so naštete v našem poročilu o zborovanji. Izmed interpelacij je bila najvažnejša in najkrepkejša ona zarad volitev v kranjsko kupčijsko zbornico. Koliko hrupa so te volitve ob svojem času in sicer po pravici zagnale po svetu zarad nepostavnosti, ki so se pri njih godile, to je pač že vse znano. Ali tu je šlo posebno za to, da se na važnem mestu poživlja vlada na odgovor. Da bi bil odgovor tak, da bi vgajal vsem, ali da bi vladni načelnik spustil se v pojasno-vanje, opravičevanje ali zavračanje v interpelaciji navedenih dogodeb in nepostavnosti, tega tako ni nihče pričakoval, ker se nektere reči niti tajiti niti zagovarjati ne dajo. Vit. Widmann je na interpelacijo kar, kakor pravimo, „na debelo" odgovoril, a vendar je bilo iz njegovih precej gorkili besedi dvoje jasno, namreč daje vladi in njeni stranki bila interpelacija božanje s trnjem in da pri vsem tem tako čudno sestavljene kupčijske zbornice ne misli ovreči, čeravno ji je po razlogih interpelacije popolnoma jasno, da deželni zbor iz take zbornice voljenih dveh poslancev nikdar ne bo med se pustil, t. j. njune volitve ne bo potrdil. Iz vsega tega se vidi, da je deželni zbor vkljub nagajanja in upiranja nemčurske stranke mnogo koristnega storil za deželo, marsikak sklep pa odvrnil, ki bi deželi naši ne bil nikakor koristen, kar mu jc bilo tem težje, ker narodna stranka ni bila skozi in skozi složna proti strogo disciplinirani nasprotni stranki, ktere posamezni udje so stali nepremakljivo vedno za svojimi kolovodji, ne prašaja po razlogih in ne ozirajo se na osobno, večkrat morda drugačno mnenje. Tega od narodne stranke ne moremo reči, kajti bilo jih je v sredi nekoliko, ki so se med to in ono stranko spreletavali. Da taka nestanovitnost slabi moč opozicije ali stranke, kdo bi tega ne sprevidel! Vendar smemo po vsem še zadovoljni biti z deželnim zborom kranjskim, z delovanjem njegovim. Vso hvalo pa zasluži jedro narodne stranke; ono stoji vedno kakor en moz in se ne da zapeljati po še tako zapeljivem petji nemčurskih siren. To je možato ua take poslance smemo v resnici ponosni biti. Politični pregled. V Ljubljani, 2G. maja. Avstrijske dežele. Cesar so te dni Don Alfonsu in njegovi materi prav prisrčno pisali ter s tem zbudili veliko nevoljo pri liberalnih judovskih časnikih, kteri bi bili raje videli, da bi mu bili bivanje v Avstriji prepovedali. Najdrznejši je „Tagblatt", ki tirja, da naj se pisma objavijo. Zakaj raje ne zahteva, pristavlja „Vatrld.", da bi se vsa pisma iz cesarske kabinetne kancelije pošiljala vreduištvu „Tagblattovemu"? Klobučaričem in Tapavico, kr. sodb. stol zagrebški s predsednikom g. Šmidtom, kr. brv. vseučiliščni zbor profesorjev z rektorjem g. Mesičem, jugoslavenska akademija s predsednikom dr. Račkijem, in vse financijalne, župa-nijske in municipalne oblasti v popolnem broju, a za temi skoro vsa zagrebška inteligencija, mestjanstvo in gospe so spremile vrlega ranj-cega do groba. Mrliča v medenej trugi so vozili na sijajnem vozu. Za vozom sta šla njegova dva sina in hčerka in g. Matija Mra-zovič, njegov iskreni prijatelj, žena ranjcega pa je ostala od težke žalosti nadvladana doma. Na pokopališči je spregovoril v spomin ranjcemu dr. Kosta Vojnovič sledeči govor: „Redek je prizor v našem burnem času, da se pred grobom moža, ki je zauzimal v našej uzburkanej Hrvaškej eno najprvih državnih služeb, nobena bukane vzdigne, nego se vsaki klanja skromnim njegovim čednostim ter mu vsaki na ustnicah nosi prosti ali zavidljivi ne-krolog: „bil je pošten, priden, vrl človek I" Tacega moža ostanke, glej, hočemo ravno predati zemlji posvečeni po kosteh mož, ki so proslavili Hrvaško činom iu peresom. Andrej Gostiša, če ravno ne rodom, vendar ljubeznijo, duševnimi in umnimi vrlinami tudi njej pripada, ter more dično zraven njih počivati. Rodil se je v Črnicah blizo Idrije v Sloveniji 1. 1821. VBeču je dobil lovor-veuec ter je stopil v odvetniško prakso pri dr. Ellingeru. Izkičen lepim znanjem, poln rodoljubja v krogu gorečih patriotov, ki so živeli v Beču iz raznih slovenskih krajev, oduševljeni od 1. 1848 za Slovenstvo, bil je poklican za vlade grofa Leona Thuna 1. 1851 na stolico privatnega prava pri pravoslovnej akademiji zagrebškej. Tukaj pa je čakala njega nova težka zadača. Nastopilo je uvedenje novega državljanskega zakonika, ki je imel izmeniti neprebavnega sredovečnega Verböcziusa, ter ustanoviti v Hrvaškej zakone, duhom pravice in enakosti navdahnjene, izobražene zapadne Evrope. Pripraviti nov zarod temu važnemu razvitku civilnega zakonodarstva je bila njegova zadača, ktero je za 13 let izvrstno izpolnil. Spočetka Za trdno se govori, da cesar Bu kovine in Galicije ne obiščejo letos, „P. LI." pravi, da zarad tega ne, ker jih je popotovanje v Dalmaciji že preveč vtrudilo, ker se boje, da bi revni deželi ne imeli preveč stroškov in ker se je v Dalmaciji toliko potrošilo, da bi se z denarji od državnega zbora za cesarki dvor odločenimi ne shajalo, če bi cesar to leto še enkrat za dalj časa popotovali. „Politiki" pa se z Dunaja telegrafujc, da cesar ostanejo doma, da ne bi žalili Ruske in Rumunske, kterih lastnina je Bukovina bila, preden je bila združena z Avstrijo, in pa zarad tega, ker se bukovinski plemenitaši stoletnice nočejo vdeležiti. llauliaiiM boje postane nekje ces. kr. namestnik. „Politik" misli, da morda pride na mesto Kiibeekovo. Kaj pa, če bi ga poslali k nam na Kranjsko? Ustavoverci naši so mu neizmerno hvaležni, da jim je potrdil zadnje volitve v kupčijsko zbornico in bi ga gotovo z veliko radostjo sprejeli. Ker bodemo drugo leto imeli volitve za deželni zbor, bi Banliaus zopet imel priliko pokazati izvrstni svoj talent, ki zna narediti, da nepostavno postane postavno, manjšina pa večina! Slržitviii Khor se neki snide meseca oktobra in bode ob enem z delegacijami zboroval. Ministri bodo imeli veliko opraviti, če jim bodo ustavoverci stopali na pete, kakor preteklo leto, zato pa jemljejo odpust in iščejo počitka, da bi se za borbo dobro pripravili in vtrdili. S 1. junijem gredo na odpust Lasser, Glaser pa Stremayr; prvega bode namestoval Auersperg, druga dva pa Unger. Minister biti je res dobro; za velike plače imajo pa malo dela, ker i den zamore opravljati t r i mini-sterstva. Ni čudo, zakaj se včasih neKteri ministri čisto nič ne zmenijo za nezaupnice in se tako trdo drže ministerskih stolov, kakor da bi se bili na-nje prismolili! V XagrclHi so 20. t. m. obhajali obletnico po banu Jelačiču. Spominek banov bil je krasno ovenčan; predvečer je pevsko društvo Kolo pri spominku v pričo brezštevilnega ljudstva prepevalo narodne pesme; drugi dan so narodne gospe zagrebške na podnožje spo-minkovo položile slavstvene vence, ob 10. uri pa je bila slovesna sv. maša pri sv. Marku. Obletnica se še nobeno leto ni obhajala tako slovesno, kakor letos. V ivališkcm zboru so hoteli pomnožiti volilne okraje mestne. Predlog je dvakrat stal ua dnevnem redu, pa nobenkrat ni prišel v obravnavo, ker so bili Rusini pa kmečki poslanci obakrat zapustili zbornico, ki po njihovem odbodu ni mogla več sklepati o tej reči, za ktero je neobhodno potrebna nazočnost vsaj treh četrtink vseh poslancev. Predlog o spravi med Rusini in Poljaki strašno jezi centraliste, ki bodo vse poskusili, da bi to ubranili. Naša nesloga je njihova moč, to oni dobro vedo, zato si na vso moč prizadevajo, da se ta nesloga ohrani, sprava pa podira. Volitve za ojcerski zbor se bodo vršile od 1. do 10. julija. Vnanje države. l'Mifcki listi so se zdaj spravili nad Avstrijo, da bi jo prisilili pridružiti se kulturni borbi nemški. Brez ovinkov namreč trdijo, da utegne nastati razprtija med državama, če bi dr. Förster iz Johannisberga hotel vladati pruski del svoje škofije. Ker pa to še ni zadosti, osnovali so še drugo komedijo. Te dni namreč so na Dunaju zaprli postopača Wie-singerja po imenu, ki se je bil jezuitom ponudil, da hoče za dobro plačilo Bismarka usmrtiti. Jezuiti pa so vso to reč naznanili policiji, ki je rokovnjača prijela in izročila sodniji. Ker je bilo že o tolikih napadih na Bismarka slišati, si skoro drugače ne moremo misliti, nego da se ti napadi nalašč vršijo, da bi se pruski neljube dežele, redovi ali pa osebe pripravile v zadrege. Da se Prusaki ne vstrašijo nobenega pripomočka, kadar hočejo kaj imeti, to so že velikokrat pokazali. Francoski listi so nedavno zopet poročali o nekem takem slučaju. Neki angležki državni kurir je bil namreč dobrovoljno prevzel tudi nektera pisma francoskega poslanca v Berolinu, da bi jih nesel v Pariz. Med potjo je bil na vozu zadremal in neki pruski častnik, ki se je nekaj časa z njim peljal, mu pri tej priliki ukrade pisma francoskega poslanca. Reč ta je Angleže jako osupnila in Mr. Owen Levis je vsled tega 20 t. m. v parlameutu napovedal neko interpelacijo, v kteri državnega tajnika vpraša, če mu je ta dogodek znan. Knez Bis mark se je po poročilu „Südd. Post" podal na svoja lauenburška posestva in je neki nenavadno čmereu. Pa kdo bi se temu čudil? Prej mu je šlo vse po sreči, zdaj mu vsaka spodleti. Domišljeval si je, da bode v eni sapi vničil katoliško cerkev, da bodo vse vlade posnemale njegov izgled ter tudi pričele borbo kulturno, a zmotil se je; še laška, ki je vedno plesala, kakor je on godel, ni hotela potegniti za njim, in z drugimi državami vred čedalje bolj graja to nečloveško ravnanje. Ka- dar Bismarku ni kaj po volji, se vselej govori, da bode stopil iz službe. Te dni se je bila zopet raznesla ta novica, kteri je pa toliko verjeti, kakor dosedanjim enakim govoricam. Bis-mark bo odstopil, kadar ga bode Bog poklical, ki pa predrzneže Bismarkove baže dostikrat kaznuje s tem, da sami podero delo, kterega so z velikim trudom dovršili. Na Šiituijskciii Karlisti zmerom polagoma napredujejo. Dorregaray je potolkel Despujolsa, ki je prosil, da bi se pomnožila njegova vojna. Ker se to ni zgodilo, je stopil iz službe. Ravno tako je storil eden njegovih tovarišev v Valenciji. Vojni minister Jovellar hoče zdaj sam svoji vojni stopiti na čelo ter poskusiti se z Dorrcgarayem. Alfonzisti so se morali umakniti tudi iz Kantabrije, kjer snujejo za Karliste nov batalijon. Karlistom so liberalci kaj radi očitali, da so neusmiljeni in krvoželjni. Da to ni res, pokazalo se je v bitvi pri Meni, kjer so Alfonsisti trpeli hudo žejo. Med pomirjeni so jim pa Karlisti, ki so stali pri nekem studencu, dovolili, da smejo priti k njim in se napiti. Ravno človekoljubnost in poštenost Karlistov največ pripomore, da število njihovih prijateljev čedalje bolj raste. Kabrera pas svojim rogoviljenjem ni nič opravil. Mislil je, da bodo od vseh strani vojaki hiteli k njemu, pa jih je prišlo le 33. Zato je general Blanco zapovedal, da naj se nekaj njegovih vojakov preobleče za Kabreriste. General Tristany je od kralja Karlosa v dar dobil krasen meč, alfonsistiški minister Canovas de Castillo pa od pruskega kralja red rudečega orla. Oba sta si odlikovanje pošteno zaslužila, piše dopisnik „Vaterlandov", se ve, da vsak po svoje. Deželni zbor kranjski. Trinajsta in zadnja seja 14. t. m. — Prvo na dnevnem redu je poročilo finančnega odseka o vladni predlogi glede sprejema prisilnih delavnic v državno upravo. Odsek, pregledavši ponudbo, je sklenil deželnemu zboru predlagati več resolucij tega zadržaja, da se ponudba vlade, kakor je, ne more sprejeti, a da se ima deželni odbor dalje pogajati z vlado ter doseči kolikor mogoče ugodnejše pogoje, tako da deželi ostane posestvo in pohištvo sedanje prisilne delavnice, in če ne, da se ji dii za to primerno odškodovanje, kakor tudi, da država prevzame vse one zaveze in dolžnosti do bivših in sedanjih uradnikov tega zavoda, ktere ima zdaj dežela do njih. Pred- malo vešč hrvaškemu jeziku je vendar v kratkem nadvladal vse težkoče. Bister, reden in globok teoretik, vešč skušencc, okroževali so njegovo stolico vsi mladi zagrebški pravnici ter se učili v poznavanju novih civilnih zakonov, ker je Gostiša predaval tudi gradjanski postopnik. Kako so to skromne ali velike zasluge za narod svoj, odgojiti mu bodoče sodnike, ki mu imajo deliti pravico enako in blago! Profesor vnet, pravičen in strog, in sploh ljubljen in spoštovan, razumel je kot misijo za svojo novo domovino visoko učiteljsko zvanje. Prvi jez Matijem Mrazovičcm utemeljil 1.1852 „Pravnik", ter mu bil tudi leto in pol vred-nik, dokler ni ta list, kojemu je bil cilj širiti poznavanje teoretično in praktično novih zakonov ter udom iti je v Hrvaškej prekrojivši je narodno, podlegel napadajočej, in na zadnje zmagavajočej germanizaciji. Leto 18G4. vidi ga priscdcika banskega stola, kjer je nosil vse kreposti prosvetnega, marljivega in vestnega sodnika. Kasneje imenovan predsednikom varaždinskega županijskega stola, uredil ga je od temelja, ter so ga bla-goslovljali činovniki in narod. Potem postane Septem virom. Povsodi je ljubil pravico in jo spolnoval, mrzil je na krivico, kterej ni hotel nikdar biti orožjem, neustrašljiv in neoboriv v izvrševanji svoje visoke sodnikove dolžnosti. Posvečen znanosti in familiji, skromen in samoten, smatrajoč svojim največim veseljem v krogu malo dičnili prijateljev, odbil je spočetka od sebe ponujano mu pravosodno predstojništvo po smrti nepozabljivega Priče, s kterim se je takmil v pravdoznanstvu. Podvrgel se je svojemu težkemu položaju, ko je bil 1. 1874 v juliju predsednikom imenovan samo kot težkej dolžnosti. Nobeden mu ni bil zaviden za to, kajti vsaki je znal, da bode Hrvaško pravosodstvo počivalo na vestnih prsih in na globokem umu. Ali smrt nam ga je zavidala, nemila smrt, ktere klico je nosil v sebi leto in dan. Ali v krutnih svojih bolečinah, in v krutnej svojej osodi, ki ga jc zadela, doživel je veliko radost, sodbeno samoupravo Hrvaške, kojej je bil umom in pošte- njem za kratko časa glava in kinč. Smrt nemila vzela nam ga je, ko bi njegova pravična duša toliko bila doprinesla nastajočemu pre-ustrojstvu pravosodja. Uzor oče, mož, zapušča žalostno udovo, dva sina in hčer, kterim bo očetova lepa uspo-mena svetila kot zvezda-predhodnica. Uzor prijatelj — profesor, sodnik, zapušča verne prijatelje, učenjake in čestite drugove, koji ga bodo oplakivali od ljubezni in spoštovanja. Nezamerjaj, poštena duša, da tebe S1 o-venca preda hrvaškej zemlji Dalmatinec, koji te bode na svojej učiteljski stolici sledil kot uzor, in kojemu je čast podeljena, da ti kliče večni pokoj pod krilom one večne Pravice, ki si jo ljubil ves svoj život, iu do mogočnosti v tvojem visokem zvanju oživotvoril." Naj se ga spominja tudi slovenski narod, kterega član je bil ranjki, posebno pa slovenska mladež, kterej naj bode za uzor velikega domoljubja, delavnosti, poštenja iu vestnega spolnovanja svojih dolžnosti! J. St. logi odsekovi se sprejmö po večini, čeravno vladni zastopnik vit. Widmann izreče, da vseh teh pogojev vlada ne bo sprejela. O napravi nove norišnice predlaga isti odsek, da bi se deželnemu odboru naročilo najti za ta zavod pripravno poslopje in posestvo. Pri tem se je ozirati na poslopje sedanje prisilne delavnice, če bi vlada pogoje deželnega zbora v prevzetji te delavnice v svojo upravo sprejela, in pa na posestvo g. Val. Krisperja za Fužinami (tako imenovani „vrt za divjaščino"). Pri tem se vname debata. Baron Apfaltrern namreč se poteza le za poslopje in posestvo prisilne delavnice, dr. Bleiweis pa priporoča Krisperjevo posestvo, ker je mnogo obširnejše in zavoljo ugodne lege in bolj čistega zraka veliko pripravnejše za namen norišnice. Dr. Bleiweisova misel je v zboru tudi obveljala. V večerni seji je prišlo na vrsto v prejšnji seji odloženo poročilo odseka za pregled poročila deželnega odbora o njegovem delovanji. Odsek, ki je bil postavljen, da pregleda poročilo o delovanji deželnega odbora kranjskega, je to delo dovršil in podaja te-le predloge: 1. Slavna c. kr. deželna vlada se naprosi, da bi skrbela za pospeševanje in izvršitev postave o napravi novih zemljiških knjig. 2. Deželnemu odboru se naroča, da se po vsi moči za to poteza, da se tudi radoljškemu okraju po razmeri preobloženja odpiše zemljiški davek. 3. Slavna c. k. vlada se naprosi z ozirom na obžalovanja vredne razmere na Gorenjskem in na Notranjskem, da si po vsi moči prizadeva, da se zavlečene obravnave zarad odveze in uravnave zemljiških služnosti vendar enkrat končajo. — Posl. dr. Poklukar želi, da bi se v pospeševanje tega dela dovolilo 2000 gld., a ta predlog ne obvelja. 4. Slavni c. kr. vladi se hvala izreka, da je v Črnomlji službo živinozdravnika ustanovila; ob enem se pa taista naprosi, da bi blagovolila za notranjsko enako službo in za Dolenjsko še eno v Trebnem ali drugem pripravnem kraju ustanoviti. 5. Slavna c. kr. vlada se naprosi, da bi kar najhitreje mogoče predložila načrt postave o izsušenji ljubljanskega močvirja. — Vladni zastopnik vit. Widmann zagotovi tu, da bo vlada to že prihodnje leto storila. 6. Deželnemu odboru se naroča, da predloži prihodnjič natanjčen izkaz v obliki tabele, kako se je deželna podpora poškodovancem razdelila. 7. Deželnemu odboru se naroča, da predloži prihodnjič v obliki tabele vse občinske naklade in priklade na direktne in indirektne davke, ki se razdelujejo v razmerji gruntnega posestva ali po kakem drugem razmerij, sklenjen po občinah ali v lastnem delokrogu ali pa vsled dovoljenja deželnega zbora. 8. Deželnemu odboru se naroča, da se nemudoma loti izpeljave tehničnih pripravljav nih del za predložitev ceste čez turjaški hrib nadalje, da se loti preiskave, kako bi se cesta, ki pelje čez Vagenšperg, skoz Li pinsko bukovje izpeljala, nadalje da bi se cesta iz Litije, čez Ponoviče na Savo in na Polšuik uvrstila v mrežo okrajnih cest; in konečno, da bi se oživotvorila cesta čez Grosuplo na gornjo Krko. Deželni odbor naj ta dela z vsemi sredstvi pospešuje in naj v ta namen tudi druge tehnične moči najame, ako so moči, ki so mu zdaj na razpolaganje, delom preobložene. 9. Deželnemu odboru se naroča, da natanko na to pazi, da se skladne ceste strogo po postavi razdelujejo. — 10. Slavno c. kr. ministerstvo za trgovino se naprosi, naj vodstvu Eudolfove železnice naroči, da odpre svoj kolodvor v Ljubljani za splošno sprejemanje popotnikov" in blaga. 11. Deželnemu odboru se naroča, da pre-vdarja predlog vodje slapške šole zaradi uve-denja splošnega poduka o kmetijstvu s posebnim ozirom na to, ali bi zadostoval samo teoretični poduk, ali bi se mogel tudi praktični poduk vpeljati brez posebnih večih stroškov in v občo korist cele dežele. 12. Deželnemu odboru se naroča, da se o pravem času do si. ministerstva za poljedelstvo obrne zavoljo daljne potrebne podpore za slapsko šolo. 13. Deželnemu odboru se naroča, da z grofom Lanthieri-om kar je mogoče najhitreje pravne razmere, meje, dovozna pota na zemljiščih slapške šole v red spravi in o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji poroča. 14. Deželnemu odboru se hvala iu priznanje izreka za izdavanje dveh šolskih knjig, ob enem se mu pa naklada, da pospešuje, kar je najbolj mogoče, izdavanje slovenskih knji za uižo gimnazijo in nižo realko. 15. Deželnemu odboru se naroča, da se vzajemno z deželnim šolskim svetom za to briga, da bi se že zdaj previsoke naklade za ljudske šole za naprej v toliko ne povišale, da ne bi se vsled tega že zdavnej prenapeta davkoplačevalna moč našega ljudstva popolno izerpila. IG. Deželnemu odboru se naroča, da bi v sporazumljenji z deželnim šolskim svetom za to skrbel, da bi se nadzorovanje ljudskih šol bolje in natančneje vršilo, nego se to zdaj godi. 17. Deželni zbor odločno protestuje zoper to, da se je odstranil slovenski jezik kakor učni jezik na ljubljanski učiteljski vadnici, na kranjski realni gimnaziji in na ljublanski realki. 18. Deželni zbor z vso odločnostjo iu vso eneržijo protestuje v obče, posebno pa zoper ta način, po kterem se zdaj slovenščina kakor učni predmet iz ljubljanske realke tira. — Dr. Schrey izreče v imenu svoje stranke, da se ona posvetovanja 17. in 18. točke iu tudi protestov ne vdeleži. (Veselost po vsi hiši.) 19. Vse v poročilu od deželnega odbora navedene naredbe se odobrujejo, kolikor je to postavno treba. — K zadnjemu nasvetu se oglasi baron Apfaltrern, naj bi se vse poročilo dalo v prihodnjem zasedanji še enkrat posebnemu odseku v pregled, češ, da je bilo zdaj premalo časa, pa tega predloga večina ne sprejme in tako se odobri vse poročilo. Poslanci Robič, Muruik, dr. Zarnik, Tavčar in drugi so poročali še o nekterih peticijah. Ivo je poslanec Murnik poročal o svojem predlogu zarad naprave železnic iz Trbiža v Potablo in iz Ljubljane v Munjavo ali Karlo-vec, in nasvetoval, naj se deželni odbor prizadeva, da ti železnici pridete kmalu pred državni dogovarjal o tej stvari, ktera še zdaj ni po vsem dognana. Ko so bila vsa opravila rešena, se je zahvalil predsednik vit. dr. Kaltenegger zboru za nevtrudljivo delovanje, vladnemu načelniku vit. Widmannu pa za „marljivo sodelovanje" in pozornost, ktero je kazal pri zborovih ob-avnavah. Na to je še dr. Razlag čutil v sebi potrebo izreči dr. Kalteneggerju hvalo zbora za „nepristransko" ravnanje pri obravnavah. Ta zahvala se je — glede a a obnašanje dr. Kalteneggerjevo pri interpelaciji zarad dogodeb pri volitvah kupčijske zbornice in pri zadnjem dr. Schreyevem napadu — morala zdeti najhujša ironija. Z „živijo-" in „hoch-" klici na cesarja je bil potem zbor sklenjen. Izvirni dopisi. I» B>ol('ii.j*Ii<'£'ii, 20. maja. (Volitev deželnega odbornika.) Bila je v ljubljanskem zboru 13. maja volitev deželnega odbornika. Nemčur in Slovenec sta se, kakor po navadi, prijela za komat, klofute so padale,