7. štev.
 Ljubljani, v t 12. julij 1879.
etnik 
Inseratl b» sprejemajo in veljf» trist,opna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ ,, „ ,, S n lö ,, „ ,, ,, 3 ,,
Pri večkratnem tiskanj «ena primerno zmanjša.
R ok o pi si
se ne vračajo, nefrankovanit pisma se ue sprejemajo.
N Toönino prejema opravniStvo ("nun- nist,raeija) in eksj edicija na Florijanske ulice h. št. 19.
PüÜÍÜK lisi n
lami.
Po pošti	prejemar velja :
Za celo leto	. 10 gl.__kr.
«a poileta	. . 5 „ —
za četrt leta	. . > 50
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gi. 40 kr, za pol leta . . 4 „ 20 „ ta četrt ieta . . 'i „ 10 ,,
V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. več ua leto.
Vredništvo je v Kožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trilirat na teden 1 i Bicer v torek, četrtek in aoooto.

Nemškutarija v opoziciji.
Kdo bi bil pred letom kuj tacega verjel ? „Tagblatt" se res nekako ua zadnje noge postavlja in vladi nasprotuje. Očita vladi, da je v Ljubljani slovenski stranki do zmage pripomogla. V listu od srede pa že polemizira z uradno Laibacherico." Ali si je mogoče misliti bolj smešno prikazen, ko „Tagblatt" v opoziciji?! Vprašanje nastane, koga ta list prav za prav zastopa ? Nekdaj je bil tako nekaj, kakor vladen list, pritrkoval je „ljubljančanki", mogli so ga smatrati tudi uradniki za svoj organ, če pa „Tagblatt" proti vladi piše, ali ga smejo uradniki za svoj organ spoznati ? List piše v duhu nemško liberalcev ; kje pa so na Kranjskem prav za prav tisti nemškolibe-raici, za ktere bi bil ta list pisan? če uradnike odštejemo, kje pa je potem še kaj Nemcev? Ne verujemo, da bi „Tagblatt" na Kočevskem več ko deset naročnikov imel; za te se tedaj ne splača, vzdržavat.i poseben list, . če žo pustimo veljati, da so Kočevarji vsi za program , fortšritlerjev", ki ga najb:že niti ne poznajo. Za koga je potem pisan ta list? Kje je tisto nemško-liberalno občinstvo na Kranjskem, za kterega je treba posebnega organa ?
Tu imamo le neko koterijo, obstoječo iz nekaj zagrizenih renegatov in nekaj priseljen h Nemcev , kakor so Dežman , Schrey, Kecel, Hočevar, Deu, Dollenz, Škedl in še nekaj tacih. Tedaj ta pešč ca hoče ua svojo roko vladi nasprotovati, heče v slovenski deželi neko nemško politiko vganjati I Ali ni to smešno početje?! Kak vspeh se mu zamore prerokovati?
Ne, „Tagblatt" nam ni več nevaren , še manj pa vladi, podoben je muhi , ki zamore
le sitna, nikdar pa nevarna postati. Ti ljudje menda res mislijo, da so oni pri volitvah zma govali, ka-li ? Pri sedajnih vol tvah bila je vlada nevtralua, nekteri vradniki so pa še vedno za nemškutarsko stranko delali, in vendar je narodna stranka zmagala povsod. Kaj še le bo, ako bodo „Tagblattovci" vlado res tako zdražili, da bo zoper nje na noge stopila, ali ne bode njih stranka zginila kakor kafra? Možje čudne postave in še bolj čudnih možgau! dajte vendar malo okoli sebe pogledati in sc-štejte se, koliko vas je; pustite opozicijonalne muhe, za ktere kratko malo nimate ne moči, ne sposobnosti, in skrite se s svojim „Tag-blattom", da ne deživite še veče blamaže I Če že hečete svoj list č imeti, da bo v nemškem ježku lokalne notice prinašal, imejte ga; pa nemškoliberalno polit ko delati v č sto slovanski, narodno zbujeni dežel', to nima nobenega pomena, to je naravnost smešno. Generali brez armade, Dežman, Kaltenegger, Schrey, pač še vedno upajo, da se bo zopet presukalo, in da bodo potem zopet nekaj meščanov na svojo stran pridobili, zalo še naprej zakladajo organ kranjskih renegatov. Pa to upanje smejo pač že zdaj popustiti ; zlati časi za nemškutarje, ko je bil še Widmann predsednik deže'e in Vesti neck njegov adjutant, se ne povrnejo nikdar vič, — „die schünen tage von Aran-juez sind voriiber." Kaj mar mislijo, da bodo s svojim „turškim listom" Taalfeja vrgli? Se ve da, sprava med narodi tem ljudem ni po godu, ker so od večnega prepira živeli iu ue-kaj nezaslužene veljave dosegli, pa zabranili ne bodo, kar vlada zdaj namerava, ker je že skrajni čas, da se tudi Slovanom nekoliko duška pusti.
Ljubljanske slike.
(MOS|MHličiia (papilio vel domincula).
(Dalje.)
Vsak pametno misleč človek s človeškimi čutili bo sprevidel in kolikor toliko za opravičeno spoznal, da „stara gospodična" ne more biti prijazua ne ženskemu ne možkemu, ne mlademu ne staremu svetu; zato se njena ljubezen od človeka nje nevrednega prenese na žival, od ktere se je nadejati vsaj hvaležnosti, ktere pri človeštvu ni. Napravi si toraj maček in psičkov, a takih, kterih tudi svet ne mara; morajo biti nespodobno grdi ali pa ostudno majhni, zraven tega pa hudobni, da se zaletavajo ljudem pod noge in strašijo otroke. Naj jih, saj bo iz otrok kmalu tudi tisti h u dobni svet, ki je nji toliko krivice storil. Njeno načelo je zdaj maščevanje in maščuje se celo nad ljudmi, ki jej svoje žive dni niso storili nič žalega. O tem obširneje na drugem mestu.
Nektera se pa vrže na denar, ker drugje ljubezni ni našla; ker jej svet ne privošči veselja, naredi si ga vkljub svetu sama z mrtvo stvarjo. Taka postane „usmiljena sestra", daje
denar na CO do 120 odstotkov in če revež, ki se je v njene mreže zapletel, ne more več plačati kapitala in obresti, ga odere do kože, posadi ga z rodovino na cesto, v blato, na mraz ali v sneg, usmiljenje je pri Bogu, pri nji ga ni. Lice jej je kamenitno resnobno, le takrat se čeljusti odpro za kak smehljej, kedar njene koščene roke štejejo bankovce in računijo dobiček. O taki potem svet pravi, da ne umre, ampak se le posuši. Vendar po njeni smrti ne ostane za njo nič, ko njen denar, ki pa tudi nikomur ne prinese sreče, ker se ga drži preveč kletve in solz.
Od drugih starih žensk se razloči stara gospodična tudi še po svoji nošnji, ker še zmi-raj rada kaj pisanega uu-se pripne; tudi hoje je bolj gibčne in poskočne, starost skriva, dokler najdaije more, z vso umetnostjo oblačenja, s tujimi zobmi, barvanimi lasmi in obrtmi in gladko kožo, kar jo vsak dan veliko dela stane, itd.
ženski volk (femina rapax).
Nahaja se po vseh stanovih in se nabira iz omoženih, ki nimajo otrok ali so jih na ka-
Po vsem tem ne moremo verjeti, da bi se „Tagblatt" še dolgo pri življenji ohranil. , Fallen seh' ich zweig auf zweig" morajo tožiti njegovi patroni že zdaj; naj le še nekoliko počaki jo, pr.šlo bo še bolje — za nas, in kmalo bodo tudi sami spozuali, da je „Tagblatt" svojo žalostno ulogo doigral.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 11. julija.
Najvažnejša v notrajni politiki in kaj vesela je novica, da so Čehi v vel kem posestvu na jflont vskem popolnoma zmagali. Med grajščaki na Moravskem ste namnč tudi dve stranki, jedna nemško-l;bera'na, druga slovensko - ft eleralistična, Dozdaj je zmagovala pri volitvah liberalna stranka. Letos, ko se je že na češkem kompronrs naredil, pouudili so tudi moravski federalisti nemškim grajičakom kompromis in predlagali, da naj nemški grajščaki imenujejo pet svojih, slovanski pa bodo s štirimi poslanci zadovoljni. Nemci pa, ošabni in svoje zmage gotovi, odbili so vsak kompromis in zapisali na svoje listke vseh devet imen nemško-liberalnh. Na to so tudi Slovani nemška imena zbrisali in zapisali samo slo-vant-ka. Prišlo je do volitve, ki jo je vodil stari Schmerling, kteri je nalašč zato v Brno prišel. Ko je bilo škrutinirauje končano, in so Slovani že žalostni odhajali, svesti si propada in neveseli, da se sprava ni dala doseči, — kaj se zgodi — prečitajo se imena izvoljenih, in bili so sami Slovani! Slovansko-fe-deralističaa stranka je prodrla z vsemi svo-limi kandidati, Nemcev nijeden ni bil voljen,
koršni koli način zgubile, iz vdov, po ktere ne mara vič seči možka roka, tudi iz obojih teh, če imajo za možitev godne hčere, ki pa že dolgo čakajo zastonj snubačev, in iz neo-moženih lavno prej popisane sorte; zato je že take starosti, da je ne veseli več to, kar mlajši vživajo. Ime jej pristuje od njene navade: živeti ob časti, dobrem imenu in pc-štenji drugih ljudi, kteri pred njenim jezikom niso vami nikjer in ne ponoči ne podnevi. Zalezuje oba spola enako marljivo, tudi pri tem ne gleda zelo na starost, vendar so jej srečni ženini in neveste in pa srečni mladi zakonski najljubši grižljej. Kremplji, s kterimi grabi in lovi svoj plen, so jej oči in ušesa. Braniti in varovati se je tem težje, ker tako oropani večidel še ne ve, da mu je čast in poštenje in s tem sreča vzeta, ko je že davno v zobeh vsega mesta, in kedar zve, je že prepozno, če bi prav zvedel za volka, ki mu je tako brez njegove vednosti vse to vzel, kar se pa navadno tudi ue zgodi.
Zbirališča svoja ima ta zelo uevarna in škodljiva žival pozimi in ob grdem vremenu doma v brlogu te ali one, kjer si jezik maže
propadli so zagrizeni centralist; Eichboff, IIo-pfen, Kiibeck, Pillersdorf itd , voljeni pa so bili grof Be 1 kr e d i, grof Bercbtold, grof I)ubsky, grof S točk a u, grof Vetter, grof Fiirstenberg, grof Salm, baron Lavdon, grof Gudenau. Imeli so pred nemškimi kandidati 9 glasov večine. Kako je bilo to mogoče, bomo še le izvedeli, morda so nekteri k spravedljivi stranki prestopili, ali pa so nemški grajščuki, zmage gotovi, premalo delali, da niso vsih svojih na volišče prignali. S to zmago je odločena večina prihodnjega državnega zbora, pridobljena je za nas. Med tistimi, ki so pri tej volitvi propadli, bil je tudi minister Cblumetzky. Tako ministri letos povsod propadajo.
V	Ciorici je bil voljen v velikem posestvu dr. Pajer, protikandidat „irredentar" Vicentini je ostal v manjšini.
V	Dalmaciji je v kmečkih občinah voljenih petSlovauov: Pavlinovič, Mouti, Pučič, Bulat in V o j novic. Samo Klaič je propadel v šestem okraju proti lahonu Ivani ču.
Da Cclii pridejo v državni zbor, je skoraj gotovo. Položaj je zdaj ves drugačen, zdaj se da kaj doseči, če zdaj ne, potem nikdar več Nekdajna toliko zasramovana opozicija gleda z veselim očesom v prihodnjost, usta-vaki pa so poparjeni in obupani, če jim zopet od zuuaj kaka pomoč ne dojde, v Avstriji so sc popolnem diskreditirali.
Vnanje države..
Na Dunaji bivata ravno zdaj dva *i-iiska poslanca, da se dogovorita z našo vlado, kje in kako bi se združila srbska zemlja z našo po železni cesti.
Na Bia^kom se bo ministerska kriza bojda tako končala, da bo Cairoli zopet v ministerstvo vstopil.
Turčija hoče zopet Egipt pod svojo neposredno oblast spraviti, in je poslala Namyk paša tje, da bi se prepričal, koliko ima podkralj dolgov. Ali jih misli mar sultan plačati, ki sam do vratu v dolgovih tiči ?
V	kratkem bo poslednji ruski vojak za pustil Itmm-lij», ali bo pa potem dobro, o tem bi se dalo dvomiti, saj so Bolgari že zdaj napadli jude v Karlovem, kdo ve, v kako malem času se bodo sprijeli zopet s Turki?
V	lielsiji in na FraiicoNkcin bore se srditi boji v parlamentih med katoliško
in med liberalno stranko. Mnogokrat pride do škandaloznih prizorov, kakor v Bruselju, kjer je nek poslanec ministra tako razžalil, da ga je ta hotel na dvoboj poklicati.
Na ukaz cara se ima vsa ruska vojska na mirovni stan postaviti. Vendar ima Rusija še vedno svoje male boje v Aziji, sedaj proti Turkomanom, ki napadajo ruske mejaše.
Na Nemškem se počasi zopet vse v stare vojnice nazaj pomika, in popravlja, kar je divji radikalizem slabega ustvaril. Povrnitev k zdravi pameti imenujejo judovsko liberalni listi tudi tam reakcijo, kakor pri nas v Avstriji.
Izvirni dopisi.
Ix Celja, 7. julija. (Volitve po kmet-skih občinah in mestnih skupinah na Štajar-skem) so končane. Kdo ne bi se veselil nad zmago naših treh slovenskih kandidatov, gg. Vošnjaka, Hermana in Gollna? Da prva dva gospoda zmagata, o tem ni bilo dvomiti. Da je pa tudi g. baron Godi podrl nemčurskega mogotca, in da je premagal s toliko večino glasov — tega se menda ni nihče nadejal. Z gosp. Godlom smo spravili v državni zbor moža, ki bo že s svojim velikim uplivom, ki ga ima v najviših dunajskih krogih, lahko mnogo pripomogel na korist svoji domovini. Gotovo so jako modro storili štajarski rodo ljubi, da so se zedinili za kandidaturo tega blagega moža ter povsodi tako energično delali za njegovo izvolitev.
Po nemških štajerskih občinah je izvoljenih 5 katoliških poslancev; šesti je liberalen kmet, ki je pa prodrl le z majhno večino glasov proti konservativnemu kandidatu. Vsega sku paj smo pridobili mi Slovenci en sedež, nemški konservativci pa tudi enega.
Dne 4. julija so volila naša mesta in trgi v celjski mestni skupini je kandidiral znani framason dr. Foregger; nasprotnik mu je bil vitez Berks. Prvi je dobil 305, Berks samo 26l glasov; narodna stranka je propadla. Kako je to prišlo? Vsaj dr. Foregger nikomur ni prav všeč. Dovolite mi, da to reč celo objektivno razjasnim. Ko so se štajarski rodoljubi razgovarjali 29. majnika t. 1. v Mariboru zastran kandidatov v državni zbor, so postavili sicer za kmečke občine, po južnem Šta-
jerskem kandidate; za celjsko mestno skupino pajjse nijimenoval noben kandidat in sicer za tega voljo ne, ker je hotel g. Žnideršič sam kandidirati in naravnost onemu zboru brzo-javil, naj se oficijalno za narodnega kandidata ne proglasi; kajti č-e ga Slovenci le samo podpiramo pri kandidaturi, bo lože zmagal. Dobro, vsi zborniki so bili s tem zadovoljni. Žnider-š.č je imel muogo simpatij ne le pri Slovencih. temveč tudi pri zmernih Nemcih. Vse je reklo: Šnideršič gotovo prodere. Toda omahljivi mož se čez nekaj časa po onem zboru kandidaturi odpove; in sicer ga je k temu prisilil — če sem dobro podučen — nek sorodnik, čiste liberalne krvi. Med tem smo* Slovenci že mnogo časa zgubili. — Toda ročno se razglasi nov kandidat: vitez Berks. Ta mož pa je bil vsem Slovencem jako sumljiv. Lani se je ponujal našim kmečkim občinam za deželnega poslanca nasproti prof. Žolgerju iu dr. Dominkušu, letos pa hoče biti kandidat narodne stranke. Zraven tega se je razvedelo, da je Berks 1.1875 izstopil iz katoliške cerkve ter postal brezvernež. Govoriti se je začelo o čuduih njegovih družinskih razmerah, ktere ne gre javno razpravljati itd. Sklical se je sicer volilni shod 23. junija v Celji, na kterem se naj novi kandidat postavi, pa ta shod se je razšel brezvspešno, in precej po zboru se je od merodajnih slovenskih krogov začelo agitirati zopet za Berksa, proti kteremu pa je bila iz zgoraj navedenih vzrokov ogromna večina volilcev duhovskega stanu, kteri repre-zentirajo nad 40 glasov v celjski mestni vo-lilni skupini.
Ne le, da duhovniki sami niso vedeli, bi li za Berksa glasovali ali ne, oni tudi niso mogli nikomur Berksa prav priporočati. Iu veljava duhovnikov je v mnogih krogih še vedno jako močna. Toda narodna Btrau je še vedno upala zmagati, kajti razun celjskega mesta so se vsi trgi in mesto Brežice Foreggerju upirali. Tu se zgodi nekaj nepričakovanega. „Cill. Ztg.", Foreggerjev leibjournal, prinese dan pred volitvijo opomin celjskega mestnega župnika in opata, Antona Wretschko-ta, do volilcev celjske mestne skupine. Gospod opat svari namreč iz navedenih vzrokov ,.kot duhovnik in mestni župnik", naj nihče, kdor še kaj pozitivne vere ima, za Berksa ne glasuje. To je I bila voda na Foreggerjev mlin. S to objavo v |,,Cil. Ztg." letajo liberalni agenti po mestu k
s kavo, da ne otrpne pri obilem trudu, poleti in o lepem vremenu pa „pod Turnom", v „švicarski hiši", pod Rožnikom ali pa kje drugje blizo Ljubljane, kjer je več ljudi videti. Posamezno pride tudi na kak drug kraj priskrbet se s tvarino za se in za druge. Sploh posnema pajka, ki nastavlja mreže tam, kjer največ muh poseda in memo leta. Tako posamezno nabrano tvarino pripravi za prežvekanje, ker je že tako vstvarjena, da sama ne mara obdržati tega, kar je vjela, ampak da naprej, da se potem na vse mogoče strani dalje sprede in včasih res postane iz komarja konj.
V družbi se poda na prežo z Ljubljane že brž popoldne, da bi kaj ne zamudila. Na prežišči sede na najočitnejši kraj, da njenim vedno premikajočim se očem ne uide ue živa duša memo. V roki ima navadno ua pol začeto nogovico in iglice jej drkajo s silno na-glostjo skoz suhe ali pa prav tolste prste. Ali še hitreje jej drdra strupeni jezik po ustih, ki, čeravno so le polna škrbin, so vendar strašnejša od žrela krokodiljevega ali tigrovega. Koliko poštenosti, koliko sreče je že taka pošast požrla, a sebi ne v najmanjšo koristi
Največe veselje njeno je, če se jej je posrečilo razdreti kako možitev ali zakonsko srečo. To je potem žvrgolenje in hihitanje v „izbrani1' družbi, sam peklenščak jo zavida za njeno slavo!
„O čem pa drugače živi, kajti z obiranjem ljudi in opravljanjem se ne služi vsakdanji kruh?" — tako bo morda kdo prašal. Res, prijatelj, s tem se ne služi, večina te sorte ga tudi ne zna služiti, ga nikoli služila ni. Če je omožena, čemu bi bil mož? On naj služi in če več ne služi, je že dosti zaslužil ali pa brez dela vleče penzijo iz cesarske kase. Skoro isto je, če je vdova, le „stara gospodična" mora imeti kak drug vir, da morebiti sposoben ud te lepe družbe.
Tu smo v mislih imeli le ženskega volka gosposkega stanu, pa se v Ljubljani nahaja tak volk še po vseh drugih nižih stanovih. Ta je po svojih navadah zelo podoben prvemu, le da je sestavljen iz nižih stanov, pa prav po prejšnji sistemi, le da ne hodi v svili in gosposkih cunjah na lov, ampak v priprosti, večkrat celo umazani in raztrgani obleki in da svojih zbirališč in pasti nima tam, kjer oni , ampak
povsod, kjer se dve ali njih več snidejo, tora na ulicah, pred cerkvijo, na trgu, pred štacunoj itd. Plena (ropa) ne išče samo po svojih nižih krogih, ampak hodi na lov še rajše v više kroge, v čemer jej dobro služi poznanje ljudi, kraja in družin. Včasih je še dobra in prav všečna, celo nalašč najeta in plačana prina-ševalka višim svoje vrste, ki potem resnice tega, kar jim je sporočila, ne dajo še le policijsko preiskavati, ampak vse vzamejo za dobro, pošteno blago. Posebno dobro služijo pri zalezovanji zaljubljenih obojnega spola; zalezovani ali zalezovana sta še vsa zamišljena v svojo srečo, za ktero ne ve živa duša, a že sta vjeta v mrežo in šiba za-nju že spletena. Je li potem to, kar se zve, resnica ali laž, se ne preiskuje, marveč kar na besedo verjame in to tem rajše, čim strašneje se sliši, čim hudobneje se da razplesti in popačiti ter prirediti tako, da je prav masten grižljej za druge iste vrste.
Akoravno ženski volk obojne te vrste najraje preži na srečne zakonske, srečne in nesrečne zaljubljeue in nezaljubljene ženine in neveste, vstran vhajajočeomožene in oženjene,
dvomljivim volilcem, jim dokazujejo, da gosp. opat želijo, naj se Foregger voli. In to je pomagalo daje Foregger zmagal. — Du hovniki so se večinoma glasovanja zdržali; kajti, čeravno je Berks obljubil, da hoče v cerkveno državnih zadevah glasovati s Ilohen-vvartovo stranko, se vendar mnogoteri gg. duhovniki niso upali odpadniku od katoliške cerkve dati svojih glasov. Drugi pa, ki so vendar za-nj glasovali, so menili, da dobro storijo, če izvolijo manjše zlo, da s tem zabranijo hujše. In tako se ni čuditi, da je z neznatno večino 44 glasov prodrl zopet Foregger. Previdni možje so vedno svetovali, naj se namesto B postavi drug kandidat, čistega značaja — toda zastonj Vedno se je odgovarjalo, da je že prepozno itd. Gotovo pa je, da bi bili v zdajšnjih okoliščinah z zmernim konservativcem, bodi si z Nemcem ali Slovencem, v tej skupini zmagali. Zato se pa naj v prihodnje pri uasvetovanji kandidatov naši voditelji ne prenaglijo; naj gledajo vendar na to, da se izvoli mož, kteremu zamore tudi duhovnik z lahko vestjo sam dati svoj glas in kterega zamore tudi drugim priporočati. — Toda iz te volitve je vendar razvidno, da liberalno-nemčurska trdnjava na spodnjem Štirskem se je začela rušiti, če smo previdni, le še en naskok. — O prihodnjih volitvah jo gotovo poderemo v razvaline. K temu nam pomagaj Bog in sreča junaška !
Iz ¡gorenjske Doline, 0. julija. „Tužna Koroška!" tako sem zaklical, ko preberem telegram v „Slov. Narodu", da sta Ein-spieler in Neste pri volitvah v kmečkih občinah propadla. Kakor smemo Kranjci in Šta-jarci na končane volitve ponosni biti, tako nas mora izid koroških volitev žaliti, ker sko raj tretjina deželnih prebivalcev ne enega poslanca ne bo imela v državnem zboru. Ža-laatni ta izid nam je zopet sijajna priča, da se Korošec še premalo zaveda svojih državljanskih pravic in da je v verskem in narodnem oziru silno zanemarjen. Posebno kar versko prepričanje in spoznanje zadeva, ni nobena dežela pod cesarjem v primeri tako plitva, kakor ravno Koroška. Da Einspielerja niso volili, se ni toliko čuditi, ker so pri volitvah slovenske srenje z nemškimi namešane in se Nemci slovenščine boje kakor hudič križa; da je pa belaški g. dekan, ki je veudar trd Ne-
verski nemarnosti in mržnji do duhovnov pripisovati.
To premišljevanje pa me napelje, da še o volitvi gorenjskih občin 24. junija v Radoljci nekoliko spregovorim. Kakor znano, je dobil grof Hohenwart 53 glasov; le fužinska volilca sta za nasprotnega kandidata Fr. Prešerna, brezniškega župana, glasovala in tako splošno edinost nekoliko skalila. Po volitvi sem enega fužinskih volilcev prijel iu prašal, zakaj sta vendar Prešerna volila? Iu na to mi je odgovoril: ,.Ker smo v Weissenfelsu Nemci in ne maramo za Slovenšč no!" „Pa saj Prešeren ni Nemec, on je rojen Brezničan, tedaj od doma Slovenec; če Be zdaj za nemščino poganja, se |e le svojemu rodu izneveril in kot taki ne zasluži spoštovanja. Če sta že mislila nemščino v Beli peči rešiti, bi bila pač doma boljšega zastopnika za svojo reč dobila. Sicer se pa vam Weissenfelserjem za nemščino ni bati. Dasiravno je v vaši fari več slovenskih družin, kot po celem drugim Gorenjskem nemških, imate vendar v cerkvi in v šoli le nemški jezik, in tudi gosposka vam le nemško dopisuje. Kakor se vi slovenščine branite, tako pa mi za nemščino ne maramo; zato tako volimo in na to delamo, da bi vendar enkrat z našimi žulji in davki plačani uradniki z nami v domačem jeziku govorili iu dopisovali. Iu če se že slovenščine tako bojite, pojdite na Koroško, kamor že tako po svojem jeziku in po legi spadate, in prav radi vas bomo dali in pogrešali." — .,Saj smo že večkrat za to prosili, pa nam je vselej bilo odpovedano", odgovarja Weissenfelser. „No, potem pa pri nas ostanite, Slovenec je gostoljuben, ne bo vas podil; Slovenec je dobra duša; če se vi nočete slovenskega učiti, se bo pa Gorenjec zavoljo vas malo nemščine naučil, da vam bo ložej svoje vole prodajal!"
Po volitvi so bili nekteri volilci tudi teh misli, da bi poslanca svojega zaupanja, grofa Ilohenwarta, naj že postane minister ali ne, enkrat na Blejsko jezero na pogovor povabili, in mu tudi naše potrebe in želje odkritosrčno razložili. To tem bolje, da se nam ne bo reklo, da kar slepo volimo in ker tudi pra vico imamo od svojega poslanca zahtevati, da za nas dela in se za nas poteguje.
V prvi vrsti so pri nas gorske in gojzdne zadeve; potlej reguliranje Save na več krajih;
mec in značajen mož, propadel, je najbržejmi želimo, da se vojaške in šolske postave
se vendar ne brani tudi kacega druzega griž-Ijeja, Če tako mastnega ni. O taki suši pride premoženje, pridnost, zmožnost, starost tega in onega na vrsto, sodijo se ženske in možki enako ostro, le dobrih lastnosti ni pri nobenem in nobeni, iu če se ktera upa b kako pohvalo tega ali oue na dan, brž je tako, kakor če vržeš kamen med vrabce v prosu. V nobenem obziru ne sme nobeden ne poštene dlačice na sebi obdržati, oglodan in izsrkan mora biti, da ga ni druzega ko meh, ko ga ta se-salka iz svojih krempljev Bpusti. Tudi v zgodovini skoro vseh rodovin je izvedena in njen bistroum dobro ve, kdaj je treba kaj Btarega, davno že pozabljenega pogreti in privleči na dan, da poči in kaj raznese. Kar sama ne pomni, je zvedela od drugih, kajti družba teh „lepih duš" je nekako „zgodovinsko društvo", novi udje se po ustmeni kroniki lahko poduče o preteklosti in sedanjosti vseh količkaj vrednih prebivalcev mesta, o rodovinah zvč lahko še več nego je v krstnih bukvah zapisano, in tako je po pravilih te družbe vedno skrbljeno vzlasti za naglo raznašanje škandaloznih dogodeb in .ohranjenje te kronike. Število se utegne skr-
čiti ali tudi povišati, sem ter tje celo kaka zamera izključi to in ono, ali popolnoma zamrl ta ženski volk ne bo nikdar, za to skrbi že ljubljanski svet sam.
Pri vsem tem je nektera vsaj na videz zelo pobožna, hodi molit in k spovedi, kar jej je pa tudi res treba, čeravno brez vse koristi, ker o poboljšanji ni prej govorjenja, da jej zapre usta — smrt. Pa še ta nič kaj ne mara za-njo, menda pride po-njo le, kedar nima nič druzega opraviti in se dolgočasi. V grobu na nji menda strohni vse drugo prej ko jezik, čemur se ni čuditi, ker mora res železen biti. Tudi oči in ušesa, ki so mu lovile plen, se morajo dolgo obdržati, in če bo sodni dan vstala z vsemi trojimi, kakor jih je imela na zemlji, jej bodo še peklenska vrata zaprli. Morda se to že zdaj godi, morda je od tod pravljica o „copernicah", ki po zraku letajo in točo delajo, ker ne morejo ne v nebesa, ne na zemljo, pa tudi v pekel ne ; toraj morajo le tati po prostoru med vsemi tremi. Ce je sploh kako žensko bitje sposobno za „copernico", je gotovo to v prvi vrsti.
(Dalje prih.),
nekoliko prenarede; nam so odveč davkarski ek8ckutorji in nepotrebni, ker nikjer davki tako redno ne dohajajo, kakor v radoliškem in kranjskogorskem okraji itd.
Po novinah smo tudi brali, da se je grof Hohenwart zagovarjal proti temu, da je klerikalec. Če tudi je med njegovimi volilci skoraj tretjina duhovnov, vendar nihče ne zahteva, da bi moral duhovnom posebno pogačo peči; le pravičen naj jim bo in zdaj ko imajo že vsi uradniki, učitelji in beriči uredjene plače, naj se še za duhovne potegne, da bodo svojemu Btanu primerno plačo dobivali in ne bo treba čakati, da bi Štremajer kake groše iz milosti podaril. —
Zadnje volitve pa so tudi dokazale, da so zdaj naši kmečki možje že dobro izšolani v volitvah in da kmalo duhovnom ne bo treba več kot nadzornikom zraven hoditi. Na vsaki način pa gre duhovnom ta zasluga in jim bo ostalo tudi ime, da so kmeta tudi v tej reči izšolali in izbistrili.
Iz VrNlu. 7. julija. Tržaški državni poslanci so: Dr. Wittmann, dr. Rabi, Teuschl in Nabergoj. če prav Teuschl ni še izvoljen, vendar je njegova volitev v trgovinski zbornici gotova in ga toraj smemo šteti med poslance. Kakor že navedena imena kažejo, med njimi nobenega Italijana ni po rodu ni po mišljenji ali po politični barvi. Boj je bil hud v vseh volilnih razredih; v mestu je zmagala ustavoverska, v okolici pa narodna stranka; „progresovci" so bili povsod potlačeni. Sas najbolj veseli zmaga narodnega kandidata ] v. Nabergoja v tretji volilni skupini. Prevideli smo sicer, da bo zmaga naša, ker so v tej skupini okoličani v veliki večini nasproti meščanskim volilcem (2248 proti 1290), toda nismo mislili, da bo zmaga tako sijajna. Večina tistih meščanov, ki volijo z nami v tej skupini, pošilja v mestni zbor najhujše lahe in tudi med okoliškimi volilci je mnogo lahov n nekaj odpadnikov, med kterimi se odlikuje posebno neka vas, ki je sicer najbolj oddaljena od meBta, pa skoro vsa vdana lahonom in nasprotna narodu svojemu v veliko svojo sramoto. Vendar so Lahi menda sami čutili, da za-nje ne bo nič, in zato se s kandidatom niso precej upali na dan ; govorilo se je, da bo kandidoval ta iu uni, med temi tudi bivši tržaški župan dr. d'Angeli, nazadnje pa je kandidoval le bivši garibaldinec, mestni svetovalec Leopold Maurouer. Agitacija je bila živahna na obeh straueh, od slovenske strani popolnem poštena, vlada nas ni pri tem ni podpirala ni ovirala in zmagali smo sijajno!
Volitve se je vdeležilo volilcev 1990. Iv. Nabrgoj je dobil 1569 glasov, Leop. Mauroner pa le 314 glasov; razcepljenih je bilo 19 glasov, neveljavnih pa 88 glasov. Zmagali smo toraj še sijajnejše nego pred šestimi leti; nad 1000 glasov večine 1 S tem je dokazano, da ta volilna skupina bo naša za vselej. Pred šestimi leti so se bili združili lahi obeh strank zoper nas in so volili zmernega laha bar. Morpurgo-ta, pa se propali; letos so si upali le rudeč-karji postaviti svojega kandidata, med tem ko se je konservativno-vladna stranka pasivno držala ; v prihodnje pa upamo, da se ne bo drznila nobena stranka več postavljati nam nasprotnih kandidatov, k večemu če bo kdo kandidoval še na svojo roko. Kar se tiče drugih tržaških poslancev, mislimo, da smo ostali pri starem, le na mestu vladnega dr. Sandrinelli-ja bo drugo skupino zastopal ustavoverni odvetnik dr. Rabelj, slovenski renegat; lah dr. Milanič bi nam bil ljubši, ker je federalist, pa je propal, kakor tudi dr. Pitteri v prvi sku-
pini proti dr. Wittmannu. Sicer pa bo dr. Wittmann ko c. kr. uradnik moral se ravnati po vladi in zato upamo, da nam ne bo nasproten. Na Primorskem so se toraj najhuje blamirali tržaški lahi in — goriški Slovenci. Čast Hrvatov so rešili vzhodni Istrani izbravši si dr. Vitezica, čast Slovencev pa so oteli tržaški okoličani izvolivši Iv. Nabrgoja za svojega poslanca. Ta dva sta edina prava neodvisna Slovana, ki ju pošlje primorska dežela v državni zbor.
Ti fiíori«*«*, 7. julija. Ne zameri mi, dragi „Slovenec", da sem bil zadnje tedne pred volitvijo zeló nevoljen ná-te, ker si tako trdovratno metal v svoj koš vse dopise iz naših krajev, ki so se potezali za tega ali onega kandidata. Tudi drugi so se jezili nad teboj, ker nisi hotel reči ne „bev" ne „mev", ampak edino le priporičal nam slogo — žalibog zastonj! Zdaj te jaz v imenu vseh somišljencev prosim odpuščanja, ker spoznali smo, daje bilo tvoje obnašanje v tej zadevi popolnoma taktno in modro.
O izidu volitve ne bom tožil, morda utegne za nas biti še srečen ; obžalujem pa pač tu osebno strankarstvo in razpor, ker tu ni šlo za načelo, ampak edino le za osebe kandidatov. Tu Povše — tam Tonkli, po vrhu pa še Winkler — kako se bo priprosti volilec odločil za tega ali onega 1 Zamera je gotova, jaz sem slišal volilca reči: „jaz bi volil najraje vse tri, ker pa to ne gre, ne bom volil nobenega!" Veliko je bilo tudi takih, ki so — obdelovani s Povšetom od ene, a s Tonklijem od druge strani — rekli: „zdaj pa lih nalašč ne volim nobenega teh dveh, ampak Winklerja." Ko je bila homatija že tako velika, da že nismo prav vedeli kam , se je od neke strani nasvetovalo, naj bi pustili vse tri kandidate ter izvolili si druzega, čisto novega ; pa ta nasvet ni prodrl, volilci so bili že preveč zagrizeni v tega ali onega kandidata, in tako je bilo do dneva volitve. Se ve, ko bi bil eden od obojih kandidatov , dr. Tonkli ali pa g. Povše javno odstopil ter svojim volilcem priporočil svojega Bokandidata, bi Winkler ne bil zmagal. Ali kaj hočete osebni trmi! „Duobus litigantibus tertius gaudet" — če se dva trgata za kravo, jo tretji lahko molze. Zato bodimo pri vsem tem še veseli, da Be nam ni taka zgodila, kakor o zadnjih volitvah za državni zbor Kranjcem, ko so se „mladi" in „stari" Slovenci trgali za mandat, vzel ga jim je pa — nemšku-tar, zagrizen nasprotnik obojim.
Kar mora vsak goriški domoljub zeló obžalovati, je nasledek teh volitev v drugem obziru: razpor med „Povšetovci" in „Tonklijevci" Be ni polegel, ampak iz prej podkurjene grmade je švignil zdaj plamen, Politično na-sprotstvo se spreminja v osebno sovraštvo, znamenja tega se že kažejo. Naš list „Soča", kterega smo se bili že navadili, je nehal izhajati, ker ga dosedanjih vrednikov nobeden ne mara več izdajati, in bati se je celó, da se društvo „Sloga" ne razdre — iz golih osebnih mrženj; ena stranka sama zá-se ue more obojega vzdrževati, druga zavoljo prve noče pristopiti in tako vsled osebnih mrženj trpi vsa naša reč in lahoui se nam v svojih tukajšnjih listih prav posmehujejo.
Ker smo tako prišli ob svoj list, smo sklenili tem trdnejše se poprijeti vrlega „Slovenca", od kterega se nadjamo, da bo tudi poročila iz naše zdaj tako zapuščene krajine sprejemal. *)
*) Mi smo z veseljem pripravljeni, kakor do zdaj vstrezati vsem željam , in prosim obilne du-ievne in inaterijalne podpore.	Uredn.
Domače novice.
V Ljubljani, 12. julija.
(.Zadnjega „Slovenca") nam je državni pravdnik koufisciral zarad članka „Stremayr padel". Nam se ta članek ni zdel nevaren, zato smo ga natisnili.
(Poslanec ljubljanskega mesta) vit. Schneid-Treuenfeldski je včeraj na poti v Kamnik mudil se nekoliko časa v Ljubljani in v čitalnici smo se nekteri osebno seznanili ž njim. Zdaj ostane nekoliko časa pri svoji rodovini v gradu pri Kamniku.
(Vabilo udom ljubljanske Čitalnice.) Nekteri narodni mestjani, združeni s čitalnico v Kranji, nameravajo v nedeljo 13, dne t. m., ako bo vreme ugodno, izlet v prijazni narodni Kamnik. Naj bi se temu izletu pridružili tudi častiti udje čitalnice ljubljanske. — Tako se glasi pismo predsedstva čitalnice kranjske do predsedstva čitalnice ljubljanske. Ustrezimo uljudnemu vabilu na pr jateljski rendevouä.
(Sokolski večer) bode jutri v nedeljo 13. t. m. na vrtu čitalniške restavracije v Ljubljani. Program : 1. Telovadba na drogu. 2. Petje si. pevskega zbora čitalniškega. 3. Godba. SI. pevski zbor čitalniški sodeluje iz posebne prijaznosti. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopuina 20 kr. Če bi bilo vreme neugodno, bode veselica drugo nedeljo.
seje družbe kmetijske 6. dne julija) je došlo „Nov." sledeče poročilo : Po želji si. deželnega odbora se s toplim priporočilom potrebnega sodelovanja pošlje vsem družbinim podružnicam okrožnica, v kteri deželni odbor županstva naše dežele kliče na delo, da se, kolikor mogoče, hitro in dobro izvrši deželi silno potrebna postava o plemenskih juncih,
—	nasvetom podružnice postonjske o letošnji razstavi in premiranji govedine v Postojni se večinoma pritrdi in 6. dan oktobra za to razstavo odloči, ako ne bi podružnica kakega tehtnega ugovora zoper ta dan imela; — županstvu v Trnovem poleg B.strice se podaljša naprošeni obrok za napravo vodnjaka z do-stavkom, da to je vsekako zadnji podaljšek;
—	učitelj Franc Cerar v Blagovici se naprosi, naj začasno sprejme namesto umrlega gosp. Gozzani-a predstojništvo podpeške podružnice in učini vse kar treba, da podružnica po druž-binih pravilih Bi izvoli predstojnika; — podružnicam vinorejskih naših krajev se razpošljejo programi in oglasnice za vinsko razstavo, ki ima letos v jeseni biti na Dunaji; — načrt odbornika gosp. Vičeljna o novem razpisu državnih premij za marljivo uasadbo gozdnega drevja in napravo živih plotov se odobri; — vodstvu ljudskih šol na Premu, v Velesovem, v Št. Jurji pri Kranji invŠmarji in pa gosp. župniku na Selih pri Šumberku se za darila šolski mladini, ki je posebno marljivo lovila škodljive metulje in hrošče, dovoli po 10 gld.
Razne reči.
—•Čitalnica v Bovcu bode imela dne 13. t. m. v gostilni pri „pošti" slovesno „besedo" s plesom in prav obširnim programom.
—	Iz Ribnice se nam piše: 3. t. m. zjutraj ob 9. je v našem trgu pogorela Ažma-nova hiša, s kaščo in hlevom vred. Strašna nevarnost je bila za Ribnico; za Bobekovo hišo se je bil že vnel Bosbirtov s slamo pokriti hlev, pa so ga vendar pogasili. Ribničani so se vrlo obnašali, sicer bi bil pogorel celi trg. Na gori fare sodraške pa je tudi nedavno pogorelo 10 hiš.
—	Mestni zastop sarajevski je imenoval fzm. Wiirtemberga, generala Jova-
noviča in uradnika Rotky-a ter Badovinca za častne meščane.
—	V Bosni zapade kazni, kdor brez dovoljenja orožje nosi. Sklenilo se je, da se imajo te globe porabiti za podporo revnim Bošnjakom, ki so vsled vojske ob vse prišli.
—	Poziv na drugi tečaj „slavjanskega almanaha." „Slavjanski almanah", ki je šel letos prvikrat v goste na sever in na jug med brate Slavjane, sprejet je bil povsod nepr ča-kovano prijazno. Razni veljavni listi, politični in beletrist čui, razgovarjali so se o tej knjigi enako dobrohotno in ugodno. Tudi oni, kteri so ostro sodili, odobravali so namen „almanahov", hvalili in priporočevali so liadaljne izdajanje „slavjanskega almanaha".
Tako ugodno pripoznavanje je napotilo izdatelja in urednike na izdajo drugega letnika „slavjanskega almanaha".
Prva skrb pri tem delovanji nam bode, da se doseže namen „almanahov" vedno po-polniše. Na to stran nam bodo v prid lastne skušnje pri prvem letn ku in premišljeni soveti, ktere so nam dali presojevalci v javnih list.h.
„Almanahu" je dana velika naloga, ker želi sesnaniti občinstvo z obliko in z duhom, ki se kaže v raznih jezikih slavjanskega plemena. Ali poleg tega prvega in najsplošnejšega namena hoče „almanah" podajati čitateljem take snovi, ki osvetljujejo posebnosti s!av-janske narodnosti.
Zato je za „almanah" samo tako gradivo pripravno, ki v leposlovnih, če tudi prav kratkih izdelkih označuje mišljenje in čutenje dotičnih narodov, dalje ki v znanstvenih sestavkih opisuje specifične kulturne strani bodisi občeslavjanske, bodisi take, ki so samosvoj3tva posameznih slavjanskih mej.
Samo po taki poti utegne tudi mala knjiga v velikosti in osnovi „«lavjanskega almanaha" zares pospeševati duševno spoznavanje slavjanskih narodov. Po taki poti primerjamo različnosti slavjanske med seboj, utrjujemo dobre posebnosti ter jih sprejemljemo drug od drugega, kajti noben slavjanski narod ni tako po-polen, da ne bi mogel pridobiti na kako stran duševno pri sorodnem narodu.
Po tem je č sto naravno, da vsak pisatelj, ako je Slavjan, pospešuje medsebojno spoznavanje slavjantkega duha. In v tem določenem smislu obračamo se na korist Slavjanstra d« pisateljev vseh slovanskih narodnosti, da nam pošiljajo svoje umotvore in znanstvene izdelke.
Slavjansko občinstvo pa prosimo, naj se obilno oglaša za zabavo in poduk zares slavjanskega duha. Najprej je potreba, da se spoznavamo ter se učimo po naravni poti z gradivom v roki izražati sočutje do sobratov. Z obilnim naročilom pa je slednič izdatelju mogoče skrbeti ne samo za dobro, ampak tudi razmerno debelo in v obliki lepo knjigo.
Knjiga bode obsegala, kakor je iz namena razvidno, kolikor mogoče v vseh slavjanskih pisnih jezikih okoli 24 pol leposlovne in znanstvene tvarine z razmerno enakim prostorom za vsak slavjanski narod. Cena ji bode, kakor vlani, za predplačnike 1 gl. 20nv za književno trgovstvo pa 1 gl, GO n. Naroče-vanje se bode sklenilo koncem leta. Knjiga pa izide začetkom uovega leta.
Spisi in novci naj Be blagovoljno pošiljajo po naslovu: Radivoj Poznik, Wien, VIII. Florianigasse 17.
TeU-nralične di-narnt- cm* 11. julij«.
Papirna renta 66.80 — Sreberua renta 68.25 — Mata renta 78 50 — 18601etno državno posojilo 126 2 ilimkin« akcije 822 — Kreditne akcije 267.25 — Londot 116.--— Ce*. kr. cekini 5.49. — 20-franliov 9.2-n
Izdajatelj in odgovorni vi Filip derlap.
J. Bakovi naliki v Ljuji.