25. štev.
V Ljubljani, sreda 28. Januvarja 1920.	p,st“""	III.	leto.
Na plamene naroffe trag
peS Ijul e denarja se moremo ozirati
Velja v ljubi ani in po pošti
k im*—
Novi aarotnlki na) poiiljajt narotnlno pa nakaznici
■ono (|,|
1
K 140*— 70
telo leto tal leta tetn leta
t« ratsec
Za inozemstvo:
cio leto
pal leta.
Li«ijalna knjižnica
»ti ae zaračunaj« p« jenem prosiom (n sicer
n visok ter 65 mm orostor za eni« at I K,
n;escc . . . „ u — husk* nnm Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št*v. 61. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu	Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja 60 vin.	Vprašanjem glede inseratov i. ar. sc r vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se	-iloži za odgo-tranVirajo. —
Amerika ne odobrava ultimata.
ULTIMATUM JE SAMO PREDLOG ANGLEŠKE IN FRANC« *SKE VLADE. NE PA PRAVOMOCEN SKLEP MIROVNE KONFERENCE.
LDU Beograd. 27. Iz Pariza se Javlja, d« še ni nastopil poslednji tre-notek za podajanja v Jadranskem vprašanju, ker meni angleški poslanik Wal!ace, da le bila njegova nav-ročnost pri oddali ultimata fugoslo-venskl vladi samo formativnega značaja,, namreč, da bi referlral o tem svoji vladi. Ker ameriška vlada šc ul naznanila svojega mnenja glede ultimata In ker smatra Itallla v tem vprašanju za intereslrano, se more ultimat smatrati kot želja Francije in Anglije in vsled tega se ne more
smatrati kot polnoveljaven ukrep mirovne konference.
Beograd. 27. (Izvirno poročilo.) Naša vlada Je preiela od svojega poslanika Iz VVashlngtona važno brzojavko. v kateri ji »poroča, da ameriška vlada, zlasti pa predsednik VV1I-son ne odobrava Jugoslaviji stavljenega ultimata in mu ne priznava nlkake obveznosti, ker te bil sklenjen ne le brez soglasja, ampak celo brez sodelovanja Amerike. VVllson se slej-koprej energično protivi Izvedbi londonskega pakta.
Vlada še ne odgovori danes na ultimat
Beograd, 27. (Izvirno poročilo.) Včeraj in danes so se vršile neprestano seje kronskega sveta v odgovoru na angleško-francoski ultimat. V političnih krogih prevladuje mnenje, da naša vlada še ne 1h> odgovorila na ultimat danes, ker stoii na
stališču, da poteče rok za odgovor šele 29. t. m., ne ra že nocoj. Ultimat Je bi) naši vladi namreč izročen šele 22. t. m. in začenja rok teči po nazl-ranju naše vlade šele tega dne. ne pa že 20. t. m , ko so ga v vrhovnem svetu sestavili.
Pritisk Francije in Anglije.
Beograd, 27 (Izvirno poročilo.) Angleški in francoski poslanik v Beogradu sta v zadnjih dneh ponovno ob-skaia ministrskega predsednika Davidoviča V »prijateljiski« obliki sta mu svetovala, nai vlada sprtt-
nie zadnje antantine predloge. Prepričevala sta ga. da pogoji za Jugoslavijo niso tako neugodni, kakjr n i?a tavnost sodi 'n da zlas' omogočajo popolnoma prost razvoj naše tr-ro\ »ne.
ITALIJANSKE SPLETKE V PARIZU.
LDU Beograd. 27. »Pravda« piše: Italijani so v Parizu razširili vest, da Srbi niso interesirani na jadranskem vprašanju. Italijani so začeli poslednji trenotek insceniratt spletko, ki pa ni uspela. Manifestacije po impozantnem shodu v Beogradu so pokazale, da stoji stvar drugače. Obenem so naši bratje imeli protestno zborovanje v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu. Osjeku itd. Te manifestacije našega naroda so najboljši dementi one rimske potvore. Ne moremo misliti, da hi nnto dvomili še v Parizu in v Londonu o naši edinosti.
ALI SO BOL.JŠFVIKl V GALICIJI ALI NE?
LDU Dunaj, 27. »Neues Wiener Abendblatt« izjavlja po informacijah, Ki ;ih je Oobil iz poljski vladi blizu stoječih krogov, da so izmišljene vse razburljive vesti zadnjih dni. da so boiiševiki baje vdrli v vzhodno Oaliclio.
LDU Dunaj, 26. Kakor javlja poljsko poslaništvo na Dunaju, vsleo boljševiškega pohoda na poljsko-ru-ski fronti ni povoda, da bi se Poljska razburjala.
UPOR V MOSKVI?
LDU Pariz, 27. Iz lurjevega poročajo, da so se v Moskvi uprli vojaki.	_______
PONESRFČFN BO! IŠEV1ŠKJ POSKUS V SRBIJI.
Beograd. 27. (Izvirno poročilo.) Na železniški progi Paračin-Zaic mr o bbolgarski meji je prišlo v zadn.ih dneh do boljševiškega upora železničarjev. Zasedli so celo progo, odstavili in pregnali uradnike, ki se jim niso hoteli pridružiti in proglasili sovjetsko republiko. Včeral le došlo na progo vojaštvo, jo zasedlo in kolovodje upora zaprlo. Danes Je bil otvorjen zopet normalen promet. Kako je prišlo do nemirov še ni pojasnjeno. sodi se pa. daso Imeli Bolgari svoje prste vmes.
ATENTAT NA MINISTRA ERZ-BERGERJA.
Poškodbe so teške.
LDU Berlin. 26. Poškodbe ministra Erzbergerja niso tako lahke, kakor se Je smatralo. Komplikacije niso Izključene.
LDU Periin. 26. Kakor doznava Wolfov urad, ie zdravniška preiskava ministra Frzbergeria dognala, da je krogla šla skozi roko ta vdrla v prsi.
MADŽARSKI POGOJI ZA PODPIS MIROVNE POGODBE.
LDU Dunaj. 27. Kakor javlja »Reichspost« iz Budimpešte, podpiše madžarska mirovna delegacija mirovno pogodbo le pod temi tremi pogoji: da se izvede v ozemljih, ki se imaio odstopiti, ljudsko glasovanje, da se dovoli pr-.st gost) .darski pmmet med Madžarsko 'n 'Zemlji ki se bodo odstopila, in da se zagotovi varstvo narodnih pravic mad-žaiskim manjšinam, biva)oč5m v teh krajih.
Clemenceau in Deschanel.
Pariz. 18. ianuaria.
Kongres je odločil Ud K86 od* danih listkov, jih je bilo 734 za De-schanela, bivšega predsednika zbor-nice.
Po časopisnih razmišljanjih zadnjih tednov je svet seveda pričakoval. da bo za predsednika franco-sek republike izvolien zmagovalec nad Neme* Clemenceau. Toda zdi se. da le francoskim politikom solzava hvaležnost precei neznana reč ki nikakor ne zhsluži uvaževa"Ja (To žalibos tudi mi Jugoslovani na svojih plečih prav bridko čutimo.) Med tem. ko le francosko časopisje ugibalo o kandidaturi Clemenceauja, so francoski politiki ugibali o njegovi — starosti. Clemenceau ie že res tiger, bistrega duha in tigrove energije, toda nlegovo telo gloda starost In 80 let ni malenkost, posebno. čp je na živcih ležala vsa peza verne v odločilni fazi. poleg tega pa za nameček še dva atentata. Tega hi tudi tiger ne izdržal. in nič čudneea bi ne bilo. če bi nekega dne prenehalo nlegovo srce nenadoma biti. Teaar slučaia. smrti predsednika republike, pa francoska ustava ne predvideva in prav nfč lasno ne go vorl o nasledniku predsednika, če ta umrje. Najbrže iz razlogov, ker zna preceniti svote moč in pretehtati težkoče furkei« predsednica republike. bi kandidiral. Položaj, v katerem se nahaja svet in ž niim Francija. le pa takšen, da ni podcenjevati labilnosti položaja. ki bi utegnil postati, če bi predsednik republike nenadoma umrl.
To vse so francoski politiki uva-ževall s Clčmenceautem vred In izvolili Peschanela. S tem so se odločili za tradiciionelno stalWe glede vprašaja osebnosti predsednikov francoske republike. Ali nai bo predsednik osebnost ki ne prenese in za katero ni odrinjena vloga, ali naj bo predsednlštvo diskretno pribežališče pametnih pretresanj in previd-n h nasvetov. Ali Clemenceau, ki ma le voditi In boievatl. ali Desoha-
nel. mož velikih skušenostl v ljudeh in stvareh, vzgled popolne neprl-stranostl.
In tretji razlog, da ni bil Izvolien Clčmenoeau »t prememba naziranfa o ruskih stva-ch. Boljševizem sa-r-— Pp ir?rra<nrie in s tem postavita Evropo in svet pred miinn zahtevo, da zace-niata oba vpošte-v»ti ustvarjeno stanie na Puškem In da se ž ntim sprilaznita. rada ali nerada. to PnsPo in sovjetov ne briga. In Clemenceau bi se nerad In težko spravil s sovjeti. Francija pa vendar ne more stati oh strani Iti gledati, kako se zapadni kapitalisti naenkrat Var teneio za naklonjenost soviet-«ke vlade. To M bila škoda za žepe in polni žepi so Š< vedno lepša stvar Kot čaščenle zmagovalcev In rešl-♦eliev domovine. Zato je bil Descha-,«el prinravnerii.
Mednarodni položal Je bil tedal v precejšnji rmrl odločuioč faktor pri voldvi predsednika hi tudi starost Clčmenceanfa se le presojala s lega stališča Zato te na dlani vprašanje. kako bo vplivala izvolitev Pe schanela. MVIi se pri tem na Nemce, ki so večen strah Francozov in napram katerim hočeta pokazati Francozi z Deschanelom prijaznejše lice. ker ie ta manj eksploziven kot sta bila Pntacarč In C16-menoeau. Toda Iz NemčHe e že prišel odgovor. Vsi nemški listi sopla sno izfavPa.p. da te IzvnTcv De-schanela za bodoče razmerje Nem Čile napram Franciii brez pomena.
Težki časi so. in Francija ho potrebovala mnogo tako vHudmh politikov kot le Deschanel. Ti naj bodo oficiielni. za njimi Je pa treba, da stote Clemenceauji.
Samo na ta način bo francoski hrbet zavarovan za vsak slučaj.
Zahtevajte .Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!!
Avstrija na razpot u.
Na Dunaju se bije v avstrijskem parlamentu zanimiv boj za bodoča smernice neniškoavstrijske zunanje politike. Kakor znano je bil državni kancler dr. Renner pred kratkim v Pragi, da bi dosegel sporazum med avstrijsko in češko republiko. Na konferencah so razpravljali med drugim tudi o reakciji, ki se ie razpasla na Madžarskem in ogroža že tudi sosede, zlasti pa Cehe in Avstrijce. Dr Renner in odgovorni češki državniki so se sporazumeli v tem smislu, da morata obe državi skupno nastopiti proti madžarski nevarnosti. Poročali smo že, da bo potoval kancler dr Renner v bližnji bodočnosti tudi v Beograd in poskusil dos<-7' iednak sporazum na gospoda li trn in političnem polju tudi z Jugoslaviio. Vse to ie samoumevno zelo neprijetno zbodlo vse naet-jonalistične stranke v Avstriji, zlasti Vsenetnce in krščanske socbalce. Te vojna ni ničesar naučila. Se vedno so malenkostni In zaslepljeni kakor so bili nekdaj. Ne morete s« sprijazniti z mislijo, da bi morali priznavati Slovane za enakovredne narode. 7ačeli so zato v svojih listiK in v parlamentu oster boj proti dr. Rennerju in nieeovi politiki. Z vsemi sredstvi skušajo preprečiti kancler* levo stremljenje za zbližanje s če* boslovaško in z Jugoslavijo, ter privesti avstrijsko politiko zoret V stari tir nemškomadlarske zveze, Niihova kampanta te zdai zlasti naperjena proti dr. Rennerjevem načrtu potovati v Reograd in stopiti v prijateljske odnošaie z Jugoslavijo, Dr Renner se v parlamentu in v časopisju odločno brani, ter povdaria* da ie sicer pripravlien sodelovati f suvereno Madžarsko, vendar pa ne nikdar več na tak način kakor svo| čas v Avstro-ogrski. ko je moral* nemška politika brez premisleka podpirati madž.arska nasilstva proti Romunom, Jugoslovanom in Slovakom. Na ta način so si avstriiskl Nemci popolnoma po nepotrebnem nakopali sovraštvo dveh narodov, s katerimi bi sicer lahko živeli v miru in prijatelstvu Romunov In Jugoslovanov.
Nova Madžarska.
Za Nemci, Avstrijci in Bolgari s« prišli na vrsto Madžari. Nekako v desetih dneh bomo imeli novo Mod« žnisko. To seveda ne ho več n ** Madžarska kakor je bila leta 1914, pred izbruhom vojne, polovica dedne monarhije z natrazlIčneiSimi narodi pod mongolsko peto. Nov* Madžarska bo petkrat maniša “d bivših dežela krone sv. Stefana Obsegala bo približno 100.000 kva«
Zb mililoni.
(Dalje.)
Gryce Je bil prepričan, da Je ravno ta slednja ona, katero išče, in sicer iz zelo preproste ga razloga: Ko se je oni neznanki dala beseda, da po preteku enega meseca ne bo nobene Jcnny Rogers več v mestu, je šla ta v pozni noči peš po močno razsvetljeni ulici. Noga lepe, imenitne dame pač ni rada hodila po navadnem tlaku; vedeževalka bi raje zapisala svojo dušo vsem hudičem, nego da bi o svojih tajnih ciljih razpravljala na cesti; le pustolovka bi be bila prerahločutna, niti dovolj previdna nastopiti naglo in nasilno.
Odločil se Je, da obišče najprej njo* Toda brej je bilo treba določiti, kdo Je prodal zastrupljene bonbone. Ime slaščičarja Je bilo označeno na ovitku; zato sc je podal Gryce v dotično prodajalno na poizvedovanje. Nihče se h« mogel spomniti, kdo Je prodal sladkorčke. Sele ko je Gryce vprašal, ali ni bil kupec eleganten gospod s črno brado, se Je spomnila ena izmed prodajalk:
„Da, da črno brado je Imel, bil Je zelo izbirčen radi sladkorčkov ta Je še vprašal, če so popolnoma nedolžni — kako da bi kdaj prodajali kaj zdravju škodljivega.
l.^Uio poglavje.
Drugega dne Je Oryce nekaj doživet o čemer ne govori rad. Ce ga vprašaš o tem, sko* mizne * rameni, pravi, d* se stara in obrne.
pogovor na prijetnejše stvari. Tudi mi bi stvar radi zamolčali z ozirom na cenjenega' starega
gospoda, ki )e tolikrat zmagoval na tem polju, preiti pa |e ne moremo, ker bi drugače manjkal bivstven del naše povesti.
Gryceju ni bilo lahko priti do one dame, o kateri ie mislil, da ie provzrnčiteljica vse zarote, kateri Je hotel priti na sled. Sam si le znal spretno odpreti vrata, in Je hitel mimo služabnice po stopnicah navzgor.
Našel Je damo, kakor se je dala nazivati, le v Jutranjem oblačilu na divami v srednji sobi, v kateri je bil največji nered, akoravno Je bilo že proti poldnevu.
Prestrašeno Je poskočila. „Kdo ste? Kaj iščete tukaj? Kako ste se drznili nepovabljeni ml vsiliti?"
»Boste ml oprostili," JI Je odvrnil z globokim poklonom, „VaŠ prijatelj, gospod----------------
in zašepeta! ji je ime v uho — je bolan in me je poslal, da se prepričam o Vašem zdravju in poizvem, če ga nekaj časa lahko r^rešate.'*
Trenutno je malo dvomila, potem je Ory-ceju z zaničevanjem obrnila hrbet, stopila k odprti stenski omari, vzela šal iz nje in se ogrnila vanj.
„Vi ste goljuf!" Je zakričala In stopila s trdim korakom pred njega; „če se takoj ne odstranite, zakličem na pomoč!"
„Ne verjamem, da boste zakričali, gospa Jenny Rogers," je odgovoril, „tudi ne. če vrata zaklenem in vtaknem ključ v žep — tako! — Preveč se bojite policije."
»Pred policijo?", se Je norčevala »Izglo-
dam tako, kakor da se bojim? Ka) pa mi more Policija, ali Vi ali kdo drug?" u «.^°^cte h vedeti?" jo je vprašal smehljaje m se med tem ogledoval po sobi, če ima menda še kak drug izhod razen tega. ki ga le on zaprl. ..Lahko Vam več pripovedujem, kakor slutite. Na primer, kaj so Vaši pomočniki odgovorili, ko sto rekli, da niste edina Jenny Rogers v mestu."
Prestrašila se Je. obledela ta ga prebodla z divjimi pogledi. »Nikakih pomagačev nimam! je zakričala. „Vi govorite kc norec, zato hočem z vami tudi kot z norcem ravnati. Odprite vrata!"
»Ne, dokler me ne boste sami sp amili," Ji Je odgovoril. »Sicer še nimam z i Vas zapor • nega povelja; toda lahko ga imam * pol uri v rokah, ako je moj pomočnik zunaj do 1J uren."
-v- „ b.es<3dah Je nastavil na ustnice majhno piščalko in ačul se je čuden žvižg.
Njen obraz se Je hipno spremenil. Stala Je sicer nepremična, vendar Je Oryce segel nehote v žep.
»Nikake zavratnosti," je zaklical svareč.
»Kdo ste?" le zavpila razjarjena.
»Tajni policist Gryce,“ Ji odvrne s povdar kom .Merila ga Je z očmi.
»Sprejmem z vami dvoboj."
Oryce Je potegnil revolver Jz žepa In ga nameril proti njej.
Prestrašeno je zavpila, skočila v stensko omaro in zaprla vrata za seboj.
»Odložite ga, odložite I" Je klicala, »prej m ne prikažem-"
Stopil Je k mizici ta položil orožje na njo.
»Tako, odložil sem samokres, torej vrnite se, sicer se zadušite v omari. Pridite, moram r vami govoriti."
Nič odgovora.
Z orožjem v roki Je premeril sobo ter zaukazal: »Pridite!" in tresel zaprta vrata omare.
Starost in bolezen sta ga že oslabila, vendar ga je ta trenutek razvnela taka jeza. da le vrata razbil.
»Zdaj pa ven!" Je zaklical — in obstal. Pred njim Je ležal prazen prostor. —
Ko Je Oryce pozneje pripovedoval zgodbico inšpektorju. Je rekel, da se nikoli v življenju ni zdel samemu sebi tako.smešen. Ali le izginila skozi tla? — Trenutek je stal kakor, okamenel; nato Je strgal obleko s kljuk in preiskal celo. omaro. Na zadnji steni je biin kllu-čavnica. ki je kljub naporu ni mogel odpreti.
Razočaran in osramočen po popolnem neuspehu se je vrnil v vežo, da bi prestregel hegj a stal Je pred zidom. Iz tega nadstropja so vodila samo ona vrata v stenski omari v zadnji del hiše, ki Je imel izhod v drugi ulici.
S tem Je bilo vse izgubljeno. »Ušla je P sl Je v jezi ponavljal. In prav je imel: pustolovka Je ušla. ta niti tedaj niti pozneje se policiji ni posrečilo Jo zaslediti. Zaslutila Je pri Orvcejevem obisku, da jo čaka zaoor in le pravočasno zbežala. Njeni zasledovalci pa so bili prepričani, da Je ona dotična, ki jo iščejf*
(Dalje prih.)
25. fitev.
Kongres jugoslovanskih železnicarfev.
RESOLUCIJE.
Na IV. kongresa 23. 1 26. Ja-nnara 1920 r Ljubljani sakupljeni delegati nacionalnih Udruženja jugo-siavenskih željezničara donose sije-deču resoluciju:
I.
Konstatfraju, da Je Sporazum sa komunlstlčkim »Savezom saobračaj-
nih i transportnih radenika I služ-benika za Jugoslaviiu« od 29. okt. 1919 izvršen od Strane ministarstva saobračala štetan za željezničare svih kategorija, žefieznlčku službu i samu zemljn ! da zato odgovornost ima da primi delegat ministra saobračaja. načelnik mašlnsko« ode-lenja, g. M. Pavlovič.
II.
Zahtevala, da se pitanje o dono-šenju nove pragmatike odmah stavi na dnevni red i podnese prvoj seriji Narodnog predstavništva na reše-nje. U definitivno! redakciji pragmatike da uzmu učešče nacionalne organizacije svojim več Izradjenlm i ministarstvu saobračala podnetim elaboratom.
Centralnom odbom se stavite « dužnost da u roku od mesec dana izvrši u ministarstvu saobračala sve potrebne pripreme za iznošenje pragmatike pred Narodno predstavništvo na rešenje.
117
Centralni odbor ostate kao <fc>-S8da. Poslove Centrainog odbora vodi Udruženje u Beogradu uz sa-radnju izabranih delegata pojedinih Udruženja. koji snose punu odgovornost za vodeče zajedničke poslove.
IV.
Konstatirajn ponovno sa fakv šču. da su saobračajne neprilike na svim prugama naših felieznica tako velike, da ozbiljno ugrožavaju ekonomske nužde u državi, a otrahi II. znale bi I samoj ekslstenciji države u veliko naškodlti pače f na kocke staviti.
Buduči. da su preduslovi pra-vilnog saobračala medju Inim I sposobno I spremno vodstvo, ovo i klni-ženje le slobodno upozoritl g Ministra na to. da nl ministarstvo sn-obračala a nl želiezničke direkcije
tako u pogledu svog nuutarnjeg teh-načkog sastava J u pogledu svojef delokruga. kao naročite i gledorat na mnoge vodeče ličnosti današnjim prilikama nikako ne odgovaraju 1 da sc na tom polju mora Sto pro» potrebna reorganizacija provesti.
Naroči to se na pojedinhn vode-čim I važnim mestima k>š i dana* nalaze strancl. od kojih neki očito rade protlv interesa naše države I željeznice. a neki niti tnogu niti hoče da prema našim interesima radte.
V.
. Nakon godhie dana oslobodjcn« otadžbine deslo se 22. januara 1926 u radionici u Mariboru nečuven slučaj, da su komunlstlčkl agitator! J od njih nahujskani radenid bacflj slovenske narodne radenlke, pover-Jenike narodnog gradeništv« sa br*. hijalnom šilom iz radioriice 1 .odstraniti od rada. Radenid se ck» 25. Januara Još nisu vratil! na rad Jer načelnik radioriice u Mariboru nlie htio. da preuzme garancijti z* njihovu sigurnost. Protestulemo pn>-tiv ovakome postupanju i zahtevamo u roku 8 dana komisiju mini-starstva saobračaja. kojoj mora cS« se dodele poverjenici Centralno« odbora 1 Zveze Jugoslovanskih železničarjev radi pravilne Istragc.
VI.
Pošto a poslednjim mjesecima komnnistlčkl agitator! pmganlalu narodne J ugosiovenske železničar©.
zahtevamo, da vlada odmah nastupl prarna tim, velikom večinom tudih* elementlma 1 učlnl odmah red. Sv« u Centralnom odboru uiedlniena narodna jugoslovanska Udruženja proglašala se kao bojna društva proti« svima koji nade protiv Interesa J«» goslovenskih željeznica, lugoslavei*. sklh željezničara i nastole, da tim# upropaste našu otadžbinu.
vn.
U želiezničku službu meša ju » lajld 1 politlcl sa egoističklm i partizanskim nam Jerama. S toga zahtje-varno, da rnora 1 da bude na željes-ricama merodavna ledino strukovn« željeznička izobrazba, a nikako pro* tekdia pojedinih političara.
Razna poročila.
dratnlh kilometrov in bo imela okota
8 milijonov prebivalcev. Nova Madžarska bo torej teritorijalno maniša od predvojne Srbije, kajti priznane Ji bodo le one pokrajine, kjer živijo Madžari v kompaktnem številu. .Jugoslavija bo po obsegu zemlje prekašala Madžarsko za štirikrat.
Približna razdelitev madžarske polovice bivše ao. monarhije Je sledeča: Cehosiovaki dobe Požun in Kaš:	ruski Karpati bodo z mestj
Munkačern in Ungvarom tvorili avtonomno provinco., ki bo priklopljena Cehoslovaški. Erdeljsko in vzhodni Banat dobi Rumunija, zapadnl Banat z Bačko; južno Baranjo. Medmurje In Prekmurje pripade nam. Zanadne tri žunaniie s Sopro-mjern. Sombatheliem in Ojčrom dobi Nemška Avstrija.
S to razdelitvijo pripadejo Jugoslaviji mesta:	Čakovac. Mursko
Središče. Darda. Zombor. Novi Sad. Subotica. Senta Stari BeČej. Velika Kikinda. Veliki Bečkerek. Vršac. Bela Crkva. Turška Kaniža. ZombolJ, Perlak. Alibunar. Pečkabanja In Mo-doš.
Madžarski šovinizem, ki je dc oktobra 1918. leta opeval sorodstvo In zvezo z Bolgari In Turki, m ki Je siavil pangermanizem kot dogmo srednjeevropskih narodov, bo s tem okmienim dodobra pogojen. S tem bo seveda izginila tudi lažriiiva pesem o madžarskem gospodstvu. madžarskem bogastvu, madžarski Industriji fo o madžarski toliko pro-slavliani »civilizaciji«.
Nefnško-socHaHstfČna n a sil st va v Maribora.
Maribor. 26. jan.
»Jugoslavija« je že poročala o terorizmu in nasilstvlh nemških In nemču rskih sodrugov v delavnicah Južne železnice v Mariboru. Človek skoraj ne more verjeti, da Je mogoče kai takega v naši narodni državi Saj bi slične anarhije ne trpela nln nekdama avstriiska vlada. Zato nart Je tembolj neumljivo. zakaj naša vlada ne naredi energičnega konca. Četudi sede v njej socialistični ministri.
Ni še leto dni. kar so današnr* »hnemacijonalci« hajlall po mariborskih ulicah in demonstrirali za Nemško Avstrijo. Žalostni mariborski dogodki 27. januarja I. 1. so v prvi vrsti njihov sad. Tudi pri vojaških Izgredih meseca maja so imeli oni svoje prste vmes. In vendar se naša vlada še ni spametovala. Pc prvih dneh prevrata te sicer spodila z odločujočih mest vse nezanesljive elemente ali kmalu Jih ie začela sprejemati nazaj In iim zopet izročati eno važno mesto za drugim. Slovenski Uradniki, ki so bili zasedli poprei vs:i važneiša mesta, so se morali začeti zopet umikati.
Posebno pa Je zrastel pod krinko Internariionalizma se skrlvakičim nemčurjem greben, ko so stopili v centralno vlado socljalni demokratie jn so bile na ta način državnim ob-lastim zvezane roke. Mesto železne metle, se le začela politika neumestne toreiance. Ta preokret so naihuj-še čutili slovenski železničarji, ki so bili že od nekdal trn v peti svojih nemških sodrugov. Ob vsaki priliki ■o jih grdili, šikanirali in zapostavljali. Razmere so postale tako ne-»nosne, da ie morala narodna železničarska organizacija poseči po samopomoči in izposlovati posebno preiskovalno komisiio. Preiskava te Izpadla za Nemce neugodno, tako dc »o se morali obvezati, da bodo za naprej opustili na koroškem kolodvoru in v delavnicah vsako politi Čno agitacijo.
Kljub tel obljubi pa se Je nabralo /22. t. m. popoldne 400—500 delavcev iz železniške delavnice, se oborožilo s kladivi. vilami, ter drugim orodim In navalilo na slovenske delavce s kriki: »Hinaus mit den Win-dischen«, *windische Bande« itd Zahtevali so od slovenskih delavcev. da moraio takoj izstopiti Iz »/'■e7,e« in se vrisati v socHalnode-tru 'raško organizacijo. Kdor se Je branil, so va začeli pretepati. Pii tem so ranili več naših liudi. Drugi so se. videč, da niso več živMenfa vami. odstranili sami. Med glavnimi hujskači je bil zonet znani Nachti-gall. ki Je v delavnici nastavljen samo po Imenu, v resnici pa ne dela druzena, kakor da agitira za socialdemokratko stranko od moža do moža 7vesfi pomagači so mu Ogrinc. Benesch. Steinecker I. dr. Apeliramo na našo vlado In na ravnateljstvo lužne železnice, da nemudoma naredi red v mariborskih delavnicah ker nit-aknj- ne gre. da bi se za vedrim slovenskim delavcem v lastni državi godilo celo slabše, kakor te flm Je preje v tuji.
Koroško pismo.
V doglednem času stojimo pred plebiscitom, vendar naši vladni organi se ne ganejo, da bi vsaj skušali zboljšati tukajšnjo gospodarsko stanje, katero postaja naravnost katastrofalno. Nemci v coni B preskrb-ljujejo svoje ljudi v razmerju z nami naravnost izborno bi težko nam je poslušati tudi od naših zavednih pristašev, da Je prebivalstvo onstran demarkacijske črte preskrbljeno z vsemi potrebščinami. Njihova propaganda in obrambne organizacija ne štedijo ne z denarjem, ne z drugimi sredstvi, samo da se zamorejo šopiriti napram prebivalstvu v coni A, katero sto.ll pod Jugoslovansko upravo, da živijo v Izobilju ter jim ničesar ne primanjkuje, nasprotno r»a v Jugoslaviji nl najpotrebnejših stvari. Tako bodi samo mimogrede omenjeno, da dobiva ljudstvo onkraj de-markaciiske črte petrolej liter po 3 K. pri nas pa ga nl mogoče dobiti za nobeno ceno, če pa se ga kedaj dobi. pomešalo ga gotovi temni elementi tako daleč, da postane nerab-lliv. Vlada naj premišljuje tudi o tem. da navedem le en slučaj, kako ugodno bode vplivalo na plebiscitno glasovanje dejstvo, da morajo naši ljudje za kože. katere so dali strojiti pri celovških strojarjlh ter Jih prinašalo nazaj domov, plačati neznosno veliko carino, dasl tukaj ne vlada samo pomanjkanje usnja, marveč ga sploh tudi za nafhuišo potrebo nl ter Jih tako le usnje Iz kož doma zaklane živine zamore varovati pred nailiuj-šo zimo. Nl nam umevno, zakaj ne razširijo gospodarski uradi svojega delokroga na vse najnujnejše potrebščine. kar bi nudilo vsaj možnost prskrbeti se z najpotrebnejšim, pri dobrem in nesebičnem vodstvu pa bi bili tudi vplivni ali celo merodajni na regulacijo cen. Za naše ljudstvo le to ogromne važnosti, ker z zastra-
V Kamniku.
LDU Kamnik. 26. Begunci In Izseljenci Iz zasedenega ozemlja so na svojem včerajšnjem shodu v Kamniku sklenili nastopni protest: Nameravana nasilna rešitev jadranskega vprašanja in uveljavljenje londonskega pakta ni druzega. kot nadaljevanje večstoletnega nasilja avstrijskega ln Italijanskega, katerega hoče sedaj antanta sankcionirati .Samoodločba narodov, boj za pravico in osvoboditev narodov so bile le prazne besede, s katerimi so nas varali. Danes završujejo nad nami nat strašnejši zločin, kar Jih pozna zgodovina, In Izmučenih duš kličemo svoj protest In jih pred večno pravico obtožidemo nagršega zločina nad nami. Ne poznamo in ne priznavamo o jadranskem vprašanju nlkakega pakta, nlkake črte. pri kateri smo samo objekt barantanja, ampak zahtevamo edino pravično rešitev, da narod zasedenega ozemlja sam od-ločme o svoii usodi potom plebiscita
NASA ZASTOPSTVA V TUJINL
Poslaništva: Bukarešta, Praga. Arhangelsk, Stockholm. Koper.ha-gen, Haag, London. Bruselj. Bern. Pariz. Rim. Rim (pri Vatikanu), Madrid. Llzabona, Atene Wachington.
Diplomirana agencija: Kaira
Generalni konzulat!: Solun, Krf.
Goritza. Praea Bukarešt.
Agencije: Dima j.
Konzulat! v Belgiji: Louvaln. An-vere, Ličce. V Grčiji: Plrče, Corfou. Kanthe, Patras. N* Danskem: Ko-renhasren. V Angliji:	Manchester,
Braritord. Malte. Sydney, Melbourne, Bristol. G!asgow. V Italiji: Rim. Milan. Turin. Oeneva. Benetke, Florenca, Brindisi, Bari, Palermo, Reg-gio de Calabre. Catane. Na Norveškem; Christiajnia. Na Portugalskem: LIsabona, Porto-Oporta V Romuniji:	Braila, Bukarešta. V
Francij!: Pariz, Bordeaux. Lvon. Lllle. MarseHe. Nizza. Na Nizozemskem: Amsterdam. Rotterdnm. V Ameriki: New Vork. V Svlcl: Oč-nčve. Na Švedskem: Stockholm. Norrkčplng. Na Španskem: Barcelone. Valence, čehoslovaška: Praga.
Pooblaščenci trgovinske agencije: 1. Oeneva. šef Nikola Petrovič, generalni konzul. 2. Rim s filijalama v Milanu ln NeapoUu. šef Vojislav Petkovič, trgovinski agent. 3. London. šef Ceda Mliatovič. 4. Chicago, šef .lovan Miloševič. 5. New York. 6. Marseille. Šefi: Ljubomir Mihailovič. dr. F.mnnuel Lesič. 7. Solun, (lastnik: Beogradska Zadruga).
ženjem demarkacijske črte mn nl
mogoče prevažati svojih Izdelkov In pridelkov po svojem starem običaju v Celovec, kjer se jim posebno za živila nudilo cene. katerih seveda pri nas, kjer še pomanjkanje živil nS tako občutno, ne more nikdar doseči. Nasprotno pa je nabava industrijskih izdelkov tam cenejša kot povprečno pri nas, ker ga seveda zopet vleče tje Kolikokrat so se naši merodajni krogi že obrnili na kompetentna mesta za časopise v agitacijske namene, toda ostali so vsi le ' glas vpijočih v puščavi. V tem oziru se bodemo morali še mnogo učiti od nasprotnikov, kateri, pa bila meja še tako zastražena, razumejo spraviti svoje z lažmi in naipndlejšim natolcevanjem prežeto časopisje čez demarkacijsko črto. kjer jih čakajo zopet njihovi zaupniki, kateri potem po noči to smardliivo blago razpečavajo po hišah. Mnogo takega gradiva je naše, po svoji neumorni požrtvovalnosti občudovanja vredno voja štvo že zaplenilo, prišlo )e gotovo tu(8 pred od merodatn! gospodi, vendar kako malokdaj Imamo zadoščenje, da hi se z našim, slovenskim letakom ali vsaj v časopisju z merodajne strani take laži ovrgle.
Vsled pomanjkanja časoplsla * naše strani dobiva ljudstvo po nemških časopisih o naših itak že ne pre-sijajnih razmerah popolnoma napačno sliko, ker Nemci slikajo razumljivo le najtemnejše strani v naši državi, o premnogih zakladih ln bogastvu naše države na ali molčijo ali zlobno krivotvorijo.
Plebiscitno glasovanje je pred nami. Vsaj v zadnjem trenutku naj se naše oblasti v Ljubljani zganejo ter potolažilo ljudstvo z natnulneišeml potrebščinami, nal nam pošiliaio letake in časopise v agitacijske svrhe na' se pokaže naša uprava bolišn od prefšnle. naše gospodarske prilike boliSe od onih v Nemški Avstriji.
LDU Osijek. 26. Včeraj popofdne Je bila velika protestna skupščina glede odločitve vrhovnega sveta ' Jadranskem vprašanju. Sprejet« |e bila tozadevna resolucija.
•
V Kragujevca
LDU Beograd, 27. V Kragujevcu se Je vršil sijajno uspeli shod, na katerem je meščanstvo protestirajo prod Italijanskemu impertjalizmu.
m
Dalmatinci ra naše pravice.
LDU. Split 25. lan. Pokrajinska vlada za Dalmacilo le poslala ministrskemu predsedniku Davidoviču brzolavko. ki se glasi: Vsa Dalmacija ogorčeno protestira proti novemu nasilju, ki se namerava proti našemu narodu, ter prosi, da vlada trdno vztrate na braniku narodne temile > uverjenlem. da Je ves narod z nlo.
REGENT POSREDUJE.
Beograd, 27. (Izvirno poročilo.) Regent je pozval včeraj k sebi kot voditelja opozicije Stojana Protiča In dr. Drinkovlča. V političnih krogih se govori, da le regent skušal vplivati na politika, da b! opozicija v očigled težkemu zunanjemu položaja pristala na vladne predloge ln omogočila sestavo koncentracijske vlade. Regentu leži zelo mnogo na tem. da bi se odpravilo sedanjo nevzdržno stanje.
0
PRESKRBA INVALIDOV.
Beograd, 27. Jan. (Izvirno poročilo 1 Vlada le sklemla k« nctntriratj v«n invaHdsko oskrbo pri ministrstvu za socilalno sk»h. Dovolila le v inva. hdne svihe mesečne podpore 100 milijonov kron.
DcmoblllzadJna prveg« poziv«.
Beograd. 27. (Izvirno poročilo.) Vojni minister je izdal na vse vojaške oblasti ukaz. naj « najkrajšem času začno z odpustom prvega po-zlva.
Nov! poslaniki.
Beograd, 27. (lz,vimo poročilo.) Za našega poslanika v Berlinu Je Imenovan dosedanji poverjenik za prosveto pri hrvatskl vladi v Zagrebu dr. Milan Rojc. za poslanika v Tokiju dr. Ivo Grisogono. za poslanika v Madridu pa dr. Tresič-Pa-viči&
VOLITVE NA MADŽARSKEM.
LDU Dunaj. 26. KončnovelJavni Izid volitev v madžarsko zbornico bo razviden šele. ko se bodo Izvršile ožie volitve dne 8. febmaria. Od 1*' kandidatov Je 50 v ožjih volitvah. Doslej je Izvoljenih 59 poslancev soglasno. od »eh 21 krščanskih socl-jalcev in malih kmetov. Grofa At>-ponyi in Andrassy sta bila Izvoljena Izven strank.
Madžarski notranji minister Izvoren v narodno sknpččlno.
LDU Budimpešta. 26. Kakor do-znava OKU. je bil madžarski minister za notranje stvari Edmund pl. Benitzky v Subotiču (Szombathe1y) soelasm IzvoHen v narodno skupščino. Kandidiral je na orogramu udruženja krščansko - nacijonalnlh strank.
Baltlčanl posredujete med zavezniki
- In Rušilo.
LDU Pariz. 24. Agence Ha vas javlja Iz Stockholma: Konferenca baltskih držav je sklenila, spraviti svoje odnošafe s sovjetsko Rusijo v sklad s politiko zaveznikov. Konferenca ie Izrazila želio. nai se kar najhitreje pripozna neodvisnost Estonske, Utvlnske In Llvonske.
Radek na povratku.
LDU Moskva. 26. Radek Je danes dospel v Moskvo Poliska vlada mu ie dovolila prehod preko poljskega oremlla. Za to ie ruska sov-
BORZNA POROČILA.
1.DU Cnrih. 26. Izplačila na Dana! 1.65, Prago 6.50. avstrijski kron-
sk K' '-ovci 2. --.
LDU Dunal. 26. Zagreb 255—270, Praga 340- 365, SHS krone 225 do
— Tlrjatve v Nemški Avstriji. Slovenski denarni zavodi snujejo posebno družbo, ki si bo stavila nalogo, da Iztirja naše tlrlatve v Nemški Avstriji, ki Jih je postavila avstrijska vlada svoj čas pod zaporo. Našim upnikom priporočamo zato. naj ne sprejemajo plačila svojih terto-, te v v nemški valuti, ker Je ta vsak dan slabša, oa tudi ne v nekolkova-
jetska vlada morala Izpustiti nadk
škofa Iz Vilne.
Amerik« ne zahtev«, d« se Izrodi
Viljem.
LDU Pariz. 26. Po poročno llstt »Journal« javlja korespondent lista »Dailv Chronlcle« Iz Washvngtonat V diplomatskih krogih v Washlnvp« tonu menijo, da le odločlteo Nizozemske v vprašanju Izročitve blv» šega cesarja Viljema zaveznikom dobrodošla. Ameriška mirovna del»« gaclia ie sicer Iz solidarttete pritr* dila izročil vi cesarja Viljema, ob» enem pa je Izjavila, da ne odobrava teh načel.
Za šesturao delo pod zemljo.
LDU Berlin. 26. »Bertlner Tag« blati« Javlja I* Bohuma: Na današnji seji Izredne glavne skupščine »Stare zveze rudarjev« so končal! debato o vprašanju delovnega časa. Pri glasovanju se je izrekla skupščina za to. da se delovni čas pod zemljo skralša na šest ur V poimenskem glasovanju so odklonili IzslH-tev šestumega delovnega časa « štraikom ali z odklanianiem dcln
^Španska bolezen v Budimpešti.
LDU Budimpešta. 26. Število n« španski bolezni obolelih Je zadnja dni znatno naraslo. V soboto Je biio javljenih 155. v nedello pa 161 novih primerov. V soboto Je umrlo za špansko boleznijo 91, v nedeljo pa 11 oseb.
nem denarju, ker Je njega uvoz v Jugoslavijo prepovedan. Podrobn« izvestja daje začasno tajnik organizacije dr. Jns. Hacin, odvetnik v Ljubljani. Kolodvorska ulica št. 8.
Za nakup prediva. Ministrstvu za prehrano se Je dovolil k rodit v znesku 25 milijonov kron z« nakup potrebnih ^ količin prediva. Predivo se razdeli med siromašno prebivalstvo bivše Srbije.
4- Spltska občina kupila Krup-dovo oosest na Jadranu. Splitska občinska uprava je kupila v Splitu. Solinu in Bnltu pri Dubrovniku ter v Budni velike komplekse zemljišč, ki jih ie imela v posesti Kruppova tvor-rlca na Dunaju. Krupp je hotel na tem zemljišču graditi velike hotele.
Ves nerod v bolu za svobodo,
Nadalfne manifestacije.
V Osijeku.
Jugoslavija.
Gospodarstvo.
Dnevne vesti.
Glavni poverjenik ministrstva ta agrarno reformo se je vrnil ta Belgrada in sprejema stranke zopcl v torkih in petkih od 10.—13. ure.
— Delegat ministrstva financ za Slovenijo in Istro dr. Karel Savnik se je vrnil iz Beograda.
— Iz višjega šolskega sveta. Sklene se predlagati ministrstvu prosvete, da se pomaknejo nekateri profesorji na srednjih šolah in učiteljiščih v višji čin. — Ljudske Sole v Štorah. Igavasi. Selcah. Skaručni. Gorjah, Laščah tn na Robu se razširijo ter .otvori ekspozitura v Po-drožčici. — Za nadučitelja na Sladkem Vrhu je imenovan Henrik Bregant. za učiteljico ravno tam Ana Bregant; za učiteljico v Rečici se Je imenovala Marija Matek. — Sistemiziralo se le tudi učno mesto za učiteljico ročnih del v Zrelcu. Rodl-§ah in Medeoriah. ter se mesto podelilo učiteljici J. Lobrner. — Določile so se smernice za načrt novega disciplinarnega reda za srednje šole. posebno glede vprašanja dijaških organizacij in disciplinarnih sredstev. — Sklenilo se te po možnosti v drugem polletju 4. I. 1919-20 v Ljubljani in Mariboru otvorili šestmesečna tečaja za abiturijente sreo-niih šoL ki se hočejo posvetiti učiteljskemu stanu.
— Ameriška pomoč Srbiji, h Marseilla poročajo, da Je ameriški Rdeči križ poslal Srbiji 242 ton živeža. volne, obleke, perila, zdrava In dva težka avtomobila.
— Oddelek ministrstva za trgovino in Industrijo razpisuje potom pismenih ponudb prodajo različnega lesa (deske!. ki se nahaia v podjetju g. Arnolda Spitza na Rogu. postala Straža pri Toplicah. Reflek-ianti se na! obrnejo na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
— Mesto k poroki v bolnico. V nedeljo popoldne Je Sd 281etnl te-nin Janez Ooršič iz St. Jurija pri Ljubljani vabit svate. Mesto, da bi se do stari kranjski navadi vozil « kojeselinnm. Je rajše zajahal bistrega vranca. Precej svatov je že obral. Ko se Je naenkrat vranec spodtaknil in padel na prednje noge. jezdec — ženin pa poleg njega na tia Padel ie tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo In so ga morali ■spraviti v bolnico.
— Tatiči In tatovi Neki verižnlk nam piše. seveda anonimno: Ljubljanski urad zoper verižnike. navl-jalce cen itd. se Je spravil z vso vnemo na delo proti nam ubogim grešnikom. Ko se bori tako proti muham, ne vidi slonov okrog sebe. Mnogo hujši verlžnikl In navijale! cen. kakor ml »detajlistl«. so naši VeleKapitaiisti. zlasti pa naše banke. Te verižijo v velikih množinah z blagom !n s tujimi valutami, ter na ta način še vse drugače oškodujejo državo in prebivalstvo, kakor pa mi podrobni verižnikl. Vendar pa nje »puščajo, nas pa obešajo.
zaprtega vlaka 528 kg amerikan-skega kakava, ki Je bil namenjen za amerikansko misijo v svrho otroške podporne akcije. Ta kakav je potem razpečaval »vinski trgovec« Ivan Deltreppo. Iz Kanfanara v Istri, ki Je mora! baje kot »revolucijonar« pobegniti Iz domače zemlje pred Italijani. Zaradi deležnostl tatvine Je bh včerai pred ljubljanskim kazenskim senatom deže’ :ega sodišča obsojen na šest mesecev težke leče.
= Popravek. Z ozirom na vesti v včerajšnjih ljubljanskih Ustih, da le na shodu v »Unionu« govoril kapetan Stojanovič, smo nanrošenl poiasnltl. da je kot govornik nastopil srbski časnikar g. M. dr. Stojlikovlč. k| je demobiliziran in ne vrši več nobene vojaške službe.
— Zatekla se Je breja pslca-frmaCka. m ja ve barve, bela po tre-buhn. Dobi se Jo v Pražakovt td.3. H. nadstr. pri edčnl Dčrfel.
Maribor.
najsrč-
pokro
Liubljana.
Mariborski akademiki se nelše zahvaljujejo svoiemu vltelfu. narodnim damam, cen lenim gospodičnam, darovalcem, gostom tn sploh vsem. ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu njihovega plesa
Cel te.
Tukajšnjo vojaštvo se pritožuje, da dobiva svoje plače zelo neredno in pozno. Intendanca naj vendar že enkrat poskrbi, da bodo dobili vojaki svoje borne groše redno In pravočasno. Moštvo se tudi pritožule. da Jim izplačulelo plačo, sedaj ko 'e bančni kurz dinarja padel, v dinarjih. dočlm so jim Jo Izplačevali poprej, ko Je bil kurz visok v kronah.
= Assicurazlonl Generali, ki je eden nalbogateiših zavarovalnih zavodov. plačuje svole nastavijence še danes sramotno slabo. Tako n. pr. Ima uradnik s 23 službenimi leti. Ženo in sedmimi otroci skupne mesečne plače celih K 550.—. Nekatere gospodične nimajo niti po K 200.— plače. čeprav so že no par let orl zavodu. 2e lani zapadli nabavni prispevki se še do danes niso izplačali. Onozariamo g. načelnika Rbgerja. da napravi nemudoma potrebne korake v odnravo teh neznosnih razmer.
= Zveza špflje— Zagreb. Oa. Jerica Urbič, trgovka z mešanim blagom, nas naproša izjaviti, da ni res. da bi bila o nriliki. ko so ji zaplenili tobak, izjavila, da nal ga le vzamelo. sai si bo iutri drugega kupila. Ravno tako da ni res. da bi imela verižniške zveze s Spiljeni in Zagrebom.
= Boj zoper verižnike brezploden. Nedavno smo čitali uradno objavo centralnega urada zoper navl-Jalee, verižnike jn tihotapce, da je Izgnan neki »mesar« iz Tržiča. Giuseppe Ouanini po imenu in njegova soproga Marcella. Ta večkratni milijonar in posestnik hiš v Tržiču se Je marljivo bavil z veriženjem manu-lakturneea blaga, katerega so mn sprva večje množine zaplenili. Kljub Izgonu pa verižnik In tihotapec Oua-nino še vedno šeta po prašnih ljubljanskih ulicah. S pomočjo nekega Uubllaoskeea advokata pa se mu Je tudi posrečilo dobiti nazaj zaplenjene blago. Tako govore!
= Kakao — ukraden amerikao-sk? misiji. Dne 18. junija lanskega leta so neznanci odnesli po noči iz
NEMŠKA PROF/. H AND A NA KOROŠKEM.
Nemd se le vedno os morejo vživeti v nove razmere In upajo, da se vendarle še vrnejo zlati časi Habsburžanov. Ker se pa zaenkrat ne da dcblti ničesar novega, skušajo na vsak način rešiti vsaj celo Koroško. V to svrho se ooslužuieto vseh sredstev, ki imajo vpliv na nal-nižie ioštinkte ljudske duše. ki so se razvili v trpljenju svetovne vojne Laž. obrekovanje In huiskanie proti vsemu, kar le jMeasfovamskega. se vale no nevidnih strugah v nas A. da bi tam pognojili zemljo, na kateri bi vzklila pangermanska pšenica. V Jugoslaviji je lakota, v Jugoslaviji le revolucija, v Jugoslaviji vladajo korontnl advokati In samodržci. ki Izsesavajo ubog« ljudstvo — to Je kost. na kaleri (dole in elofe nemška propaganda. Odveč bi bilo zavračati te otipljive nezmlsle --demantiral fr» bo narod sam. kateremu so namenjeni. Ker tore! vedo. da se z vsem vendarle ne bo dalo nič doseči, so udarili na strune /unnn'e politike in skušaio priti po indirektni poti do dlja. Neutrudljivo dopovedujejo na zunai. da uganjalo Jugoslovanske oblasti nasilja v pasu A. ker upajo, da se ilm bo posrečilo odstraniti naše črte. k ter bi potem Izvajali svol teror. Tako prinaša graškt »ArbHterwil1e« z dne 16. januarja vladno Izjavo, kler se trdi. da se mora priznati, da skušalo vplivati .Tu-gr.slr.veni oa bodoče ljudsko glasovanje v zasedenem brž nem glasovalne pasu z vsake vrste nasllstvl proti avstrijsko mislečemu prebivalstvu, z Izgoni. Interniranji In sekvestri kakor tudi z drariml načini n! n šen5-Vendar se dementira v prihodnjem odstavku vlada sama. ko pravi; »resnici na Hubo na moramo ugotoviti. da je pokazala vlada SHS, ki nikakor ne more bit! odgovorna za prestopke podrelenih organov jn še mani zg senzačne vesti, ki se trostjo od neugotovljive strani, večkrat v zadnjem Času na podlagi naših pritožb. zlasti v vprašanju Internirancev, precelšnjo naklonjenost • Z ozirom na očitke glede nasilstev. Izgonov. internacij In sekvestrov. se ugotovila od merodafne strani sledeče: 1. Nasllstva se ne gode nad nikomur, kdor se drži postav !n na-redb uprave SHS, tndl nad tistimi ne. ki so avstriiskega mišljenja. 2. Dosednl se le Izgnalo kakih 15 oseb, ker so bili dani za to postavni predpogoj. 3. Od meseca septembra dalje ni W1 nihče Interniran. 4. Pod sekvestrom n1 nob*enega posestva, pač pa so pod nadzorstvom v smislu naredbe 232 er 1919. posestva nekaterih državi sovražnih elementov. 5. Tudi se ne plaši nobena oseba. Glasom mirovne pocodbp je unrava v pasu A prisojena državi SHS fn je avstrijska republika dolžna opustiti vsako umeša vanje v upravne zadeve tega pasu.
UREDBA O DOBROVOLJCIH.
Odbor društva jugoslovanskih dobrovoljcev v Ljubljani v imenu vseh slovenskih dobrovoljcev:
Protestira proti izdani »uredbi o dobro vol jcih«, ker Je Ista v stvarnem oziru neutemeljena ln nepravična a v formalnem nepopolna: ker le sestavljena brez razumevanja dobrovoljskega vprašanja ter brez sodelovanja dobrovoljcev ln ker ne odgovarja obveznostim, ki jih (je vprelela svoiečasno vlada napram dobrovolleem;
obsoja poskus, ukratitl naslov In svojstvo »dobrovoljca« precejšnjemu delu borcev. W so na raznih bojiščih prelivali svojo kri za našo ujedinjenie:
izjavi ju jo, da slovenski dobro-volici »uredbe o dobrovoljdh« v njeni sedfeujj obliki ne priznajo: zahteva, da se sestavi čimprej z sodelovanjem dobrovoljcev nova uredba, ki naj odgovarja opravičenim zahtevam In težnjam Jugoslovanskih dobrovoljcev, ki so se ©d!«f zastavili z orožjem In žrtvovaH po raznih bojiščih za svobodo ?n ujedl-nenje jugoslovanskega naroda.
V Ljubljani, 27. januarja 1920.
KOI KOVANJE VLOG NA MINISTRSTVO.
Srbski taksni zakon oči vi dno ne pozna takozvanega nocijoniranja ne-kotkovanih ah prenizko kotkova-nih vlog, t. J. postopka, po katerem se stranko radi tee* kaznuje, vlogo pa se vendar uradno reši. kakor če bi bila pravilno kolkovana. Naši oblasti so dobile obvestilo, nal ljudi pri vsaki priliki opozarjalo na to. da ne pozabite svolfh vlog za Beograd pravilno kolkovatl. seveda po naših fcol-kovnih predpisih. Če oa vloga pride do ministrstva nekolkovana alf premalo. gre kar ad acta. t. J. se jo sploh nič ne reši. S tem pa pride stranka. Vi tega ne ve In čaka na rešitev. In h k« včasih do občutne škode. Zato bodi javnost s tem Izrečno opozorjena. nat pazi. da »e pozabi koMro-vutf. — Dalje je bHo oblastvom naročeno. naj 11nd1 opozore. da se kot stranke v svotih zadevah ne obračalo do oseb posameznih ministrov, nego vedno le na pristojno ministrstvo.
Društvena te uradna obvestila.
Primorski sokolski krožek tm» tedni občni zbor v četrtek dne 29. lannaria «b 20. uri v posebni snM
kavarne Zvezda s sledečim dnevnim redom: poročilo odbora: poročila odsekov: Izprememba pravil: volitev odbora In pregledovalcev računov: slučatnostl.
Ruski kružok. Člani, ki že obvladalo ruščino. Imajo konverzaetj-ski večer vsako soboto ob 8. uri zvečer v mali dvorani Mestnega doma. Ob teh večerih se izposojajo tudi knjige. Konverzacije za začetnike se določijo v kratkem.
Zveza poštnih organizacij v Ljubljani vabi člane na širšo odbo-rovo sejo danes, ob polu 20. url v pismonoškl dvorani na glavni pošt! Mnogoštevilna udeležba nujno potrebna. — Odbor.
1. sntošno dn*št«"i hinosfovnti. skfh vpokolencev s sedežem v IJub-Hanl vaH na L občni zbor, kateri se bo vršil dne 8 februarja 1920 ob pnlu 10 uri v velik! dvorani v Narodnem domn v Ljubljani. V smislu društvenih pravil bo dovoljeno vstopiti In volbl samo tistim čte pom. ki se izkažejo, da so izpolnil"-svoki čtoncko rtnt*"Pst.
Društvo železniških uslužbencev 79 vralemro podpiranje ob smrti v Mirbllnnl ima svoj redni občni zbor ra svečnico dne 2. februarja ob 9. uri dopoldne v šolski sobi glavnega kolodvora z običajnim dnevnim re-dorn.
Glavna skupščina društva geometrov krfdicstva Srbov. Hrvatov in Šlovanccv se hode vr*ila dne ? februarja 1920 ob 9. uri dopoldne v ma’i dvorani kr. tehnične visoke šole v Zagrebu. Poživljalo se val člani, da se skupščine udeleže.
Plesni venček priredi zbor dahe služečih podčastnikov garnizije Liub-liana dne 4 febniaria t. 1. v velik! dvorani hotela »Union« v prid pod pomaga sklada daljeslužečih pod Častnikov.
Podnom« m nravavarstveno društvo državnih nslužencev za Slovenilo v I juhHanl se z eh v rdim e tem potom gospodom uradnikom za po-set plesne veselice, vsem dobrotnikom društva ter vsem posestnikom z* fen moraličen In znatni uspeh.
v >!ški so vablienj na sestanek v sredo dne 28. t. m. ob 20. uri v mali sobi »pri AnČniku«. k!er se vr§1 razgovor o ustanovitvi Šahovskega kluba za Šiško.
Ljubljanski odvetniki Imajo v
Četrtek 29. t. m. točno ob 20. uri pri »SJonu« važen stanovski sestanek Nov športa! klub v Ljubljani. V nedeljo 25. t. m. se je vršil občni zbor s. i. k. »Sparta«, ki prične v letošnji pomladni sezoni s svojim delovanjem. Gojil bode poieg fot-balla tudi tennis. telovadbo in sploh vse moške in Ženske športe v kolikor mu bodo dopuščale razmere. Imenovani klub rabi več travnikov v Ljub-ltr.ni ali nični okolici In vzame v najem tudi kak prostor poraben za tennis. Cenjene ponudbe, kakor tudi pri-glase novih članov sprejema: Tajništvo s. i. k. šparta. Ungarjev a ulica 1 in.
Dijaštvo.
Jueoslov. n a pr. akad. Otnladlsa.
Dne 22. t. m. zvečer »e Je vršil v mali dvorani Narodnga doma ustanovni občni zbor Jugoslov. napr. ak. oriladine. kjer se le preosnovalo prejšnje dunajsko akad. društvo »Slovenija« v Jugoslov. nam. akad. društvo »Jadran«, s sedežem v Ljubliaul. V odbor so izvoljeni: Jan-že Novak. stud. phU. predsednik. Svobodin Cok, stud. phil. podpredsednik. Rajko Kianta. stud. phil. 1. tainik. Avgust Oogala. stud. motan. 2. tainik, Stanko Sila. stud. phil. blagajnik. Pavle Kalan. stud. ptoii. či-talničar, Bogo Teplv. Stud. phil. gospodar, Stanko Kos. cand. far. 1. knjižničar. Stane Meiihar. stud. med. 2. kntižnlčar, Aaum Vakselj, stud. techn. arhivar.
Zadnji dijaški transport na Dn-nej odide 3. februarja ob 4.15 zjutraj iz Ltubljane (južni kolodvor). Ude-ležniki se zbero 1 uro pred odhodom na reronu. Komandant transporta si pridržuje pravico revidirati dijaško legitimacijo, potne Hste In prtljago. Zadnje prijave sprejema torc.JRito& RvbaL Poljanska c. 7.
Književnost In umetnost.
Časopis za slovenski Jezik, knf-
ževnost ln zgodovino. Prvi ir drugi snopič tega velepomembnega in pi-vega slovenskega znanstvenega Ča-sr^pisa bosta Izšla koncem tega meseca. Vsebina bo Jako bogata, raznolična jn zelo zanimiva. Prva po-Irvica II. letnika bo obsegala skoro drvet tiskovnih pol Naročnina za cel letnik je z oziram tu današnje razmete izredno nizka; znaša le 25 kron. Pošiljati io je na upravništvo časopisa. »Sloven. Matico« v Ljubljani. Kdor izmed lanskih naročnikov še ni prejel vseh snopičev (l.do 4.) L letnika, naj fh reklamira Pri »Slovenski Matici«. Vsak slovenski izobraženec bodi na ta časopis narečen.
Seznam ek prekmurskih
(krajev) z označbo pošte in z enim zemljevidom. Sestavil J. Vengust. V Radgoni, samozaložba. Cena 5 K.
Ta lično opremljena brošurica ie namenjena predvsem upravnim oblastim, ki imajo opraviti z Prekmurjem. a niso imele dozdaj na
razpolago nobenega podobnega priročnika. Dobrodošla pa bo tudi vsakemu posamezniku, ki se zanima za Prekmurje. Delce navaja slovenska In madžarska krajevna imena ter js sestavljeno tako pregledno, da s* lahko vsakdo takoj orjientlra. Tema namenu odvovaria tudi zemljevid, Naroča se na naslov: J. Vengust, poštni oficijai v Radgoni.
Gledališče.
»Pepelka« ferrija z godbo, petjem in plesom se vprizori v sredo zvečer vže dvajsetič na slovenskem odru.
Ta mladinska predstava, je vsled svoje nove scenerije, katero je moj-stersko dovršil gosp. Danila postala tako priljubljena med občinstvom, osobito med našimi malčki, da po vsej pravici lahko trdimo, da ni bilo reprizi v odej sezoni, ki bi žela toliko uspeha, kot ravno »Pepelka«.
Zanimanje za to predstavo je tem večje, ker Je baletni mojster g. Po-ban, naštudiral nove plesne točk«* ter nastopi celokupni balet v popolnoma novih kostumih.
Naslovno vlogo igra gdč. Ver* Danilova, princa Krasnasiava ga. ša» ričeva, kralja Kakadu pa g. Danilo. Vstopnice za to predstavo se dobe že od torka nadalje.
NSS.
Sela žesakuga odseka NSS. a*
vrši v sredo 28. L m. točno ob 7. uri cvečer v strankini pisarni v Narodnem domu.
Siril organizacijski odsek NSS, bna redno svoje seje vsak čet n ek ob 8. uri zvečer, ožji organizacijski odsek im* redne seje vsak pondo-ljek. sredo In petek ob 6. uri zvo-čer v strankini pisarni v Narodnem doma.
Politična lob NSS. ae vri« redno vsak petek v spodnjih strank inik prostorih v Narodnem domu vselej ob pol 8. uri zvečer. Odpovedana iola ca dne 30l L tn. se tudi vrši Po-thrljtmo somišljenike la somišlio-nlce, da pridno posečajo našo politi-' čno šolo. ker le potom Iste se moremo zadostno Izobraziti ln poučiti d vseh važmih političnih vprašanjih.
Sestanek v St Jakobskem okro* Ju. Včerajšnji »Slov. Narod« poroča, daje Nar.s. stranka sklicala »shoda v St. Jakobskem okaju. Ugotavlja* mo. da oi bil »klican tUkak sh«4 nego se Je vršil le ožji sestanek na* šib somišljenikov, ki Je M vktjuf tema. da se ri razposlalo posebni! vabil, prav številno obiskan. »Slov. Narod« naj obrača in posveča svoj« pozornost raje shodom ta zborovanjem, k| se tičejo JDS.
Shod NSS v So. Sliki te je vrš! v soboto dne 24. t. m. pri Ančniku. Shod je bil zelo številno obiskan ia
£‘ aa shodu poročal tov. Tavčar a llžajTfib se občinskih volitvah. Zborovalci so se navdušeno Izreki za program NSS ter odtočno Izrazil svrvo voljo, da ne maralo nobenega stika več z ostalimi strankami. Kongres Jugoslovanskih železničarjev.
Pokrajinske vesti.
Ptul Naši Invalidi so priredili . narodne stvari pa upamo, da sl bodo
pred dnevi zabavni večer. Nanj so vabili, kakor nekdanjih lepih časih z nem*koslovenskimi vabili!
Sloven flcradec. Pri tukajšnji okrajni hranilnici so nameščene tri osebe enelniste rodbine, seveda trdo nemške. Ko prideš v pisarn«, misliš, da si kje v Gradcu ali na Dunaju. Tudi na okrajnem glavarstvu se še vedno zelo mnogo švabčarl. Posebno se odlikule v tem nežni spol. Da na občini ni bolle, le samoumevno. Neodpnstno na le. da gredo zagrizene nemškutarske nastavllenke tako daleč, da nemškim strankam dosledno prej postreželo. kakor pa slovenskim. Kakor drugod so si osnovali državni uradnik? tudi v Flo-venjemgradcu svojo »Zadrugo«. Ko-mal oar tednov obstoja, na je že tudi v nle! vse nemčnrslco. Naša ponust-Ifivost proti nemčuriem ln mlačue-žem gre res predaleč In le skrajni čas. dn 11 naredimo enkrat konec.
Iz Roža na Koroškem. ?krajnl čas je. da spregovorimo odkrito besedo na račtm nekaterih naših narodnjakov. V zadnlem času se je začelo v Rožu živahno prosvetno živl!en!e. z nesebičnim namenom, dvigniti narodno z* •'M Ln duševno obzorje našega prebivalstva. Nekaterim gospodom ln damam pa to gibanje ni po volji. Mesto, da bi g» sami podpiral! mu nasprotujejo na vseh straneh jn oviralo njega razvoj. Prišel bo čas ko bomo lahko ž njimi krepko obračunali, ako ne bodo spremenili svoje taktike. V interesa
prizadeti vendar Še premislili in tudi sami uvrstili med narodne delavce.
Kotmarave*. Nekateri nemškutarji *e zmiraj mislijo, da Je Slovenec tudi zdaj še brez vs«k« pravica ln da je treba ie par temnih zaplotnikov in »keil« in »tafč« bo spel prišel do svoje veljave. Samo nekaj takih gostiln je še. v katerih se skrivajo. Hauserjevo so zaprli ta teden| zoper nio ni bilo nič manj kot 127 slovenskih pritožb. Verižnlki. tihotapci. mešetaril, prekupovalei. nemškutarji in sploh vsi taki elementi so naši! tam svol varen kotiček. Ista velja za »kovača« na Humberga. Tam se igra samo za nemški denar Halla na D. 0 in na najnesramneJS način psuje na naše fante. Če kdo pride tjakaj. Čuditi se temu ni, kef je gospodar Nemec.' In Je šele pred kratkem prišel zopet nazaj. In Petrove?
V Mat
^rH
d P'' 1 J
natisnjeni sledeči leni mnšld zbori? 1. D. .lenko- Sto čutiš. 2. J. pl Žalci j 7r1njsko Frankopank*. 3. A. Hal-drih: ‘šjabo sveča 1e brlela 4 A, Haidrih •/ Pod oknom Priročna žeo-na oblika. Cena 1 K za Izvod. It partitur 10 K Dobiva fn naroča se Mald pesmarica v Zvezni knjigarni, na Marijinem trgu.
Izdajatelj ln odgovorni urcd .ii.: Anton Pettek.
Tisk »Učit. tiskarne« V Ljubijaia.
Mali oglasi.
Proda se:
Proda bc skoio nor Šivalni stroj .Singer*	radi itvo; cena	700’— K.
Kje povo	ui i tvo.	lo2
Kupi se:
Kupim vsakovrstne stare Hvalne tttoje. proda iti takoj fini električni
godbeni	gostilniški avtomat	in	eno
novo ob'o o požarne branilo. L Rebolj. Kranj.	120
Glaaovirje in pianine kupuie M*k<0 Ropa«, tfiaditrlj glaaovira Zagreb, Mes-ničit« ul	15. Telefon 23 04.	117
Pisalni stroj, »e kupi Ponudbe
na Al Matelič, /n n'-na ekapedirija LJubljara Kotigreani ir« 8.	I»3
Kolesa rabljena, kupuj« J. Goreč, ' ljubljena GoapoBvetaka e. 14.	138
Službe:
Izurjen krojački pomočnik ISČe dela, npiejme del • tudi i.u dom. Naslov pove uprava Jugoslavije	137
Koncipijenla, tudi začetnika si retine takoj dr. Tone Gosak, odvetnik v
Ptuju.	135
Trgovski vajenec v tigovino i železnino, s dobro šolsko izobrazbo pri prostem stanovanju in hrani ae takoj »prejme v trgovino Antona Brenčič, lelezmna v Ptuju.	134
Gospndlnta, mlnda, močna, inteligentna za eumoHtojnega gospodu v Zagrebu se išče za takoj. 4<X) K mesečne plače, hrana in stanovanje. Potni stroški se povrnejo. Ponudbe s fotografijo, ki ae vrne, poslati na dr. Butkovič, Zagreb, Samostanska ulica štev. 4.	133
.Oostllna se da na račun pod dobrimi pogoji. Oort je v dobrem stanu
zemlja na rnz olauo. Vpniša e i si Anton Petauer Šmarje pri Jelkah. (Slovenija)	136
Zahva'a Ivanu Dekaniču, operaterju kurjih očes In v meso zaraslih nohtov, knje mi )e odstranil t-rez vsscib !>• lečin, ter ga vsaki mur najtopleje pripoiočam.1 Garnizijska bolnica. Mici Kozel. Ope-; rira od pol 1. do 2. ure.	1655!
Slike za legitimacije v 1 uri do-1
bite lahko v novo urejenem fotograf-■ Item ateljeju Hupon Hibšer. I.itib jann, Valvazorjev I 7 (nasproti Križance ce>kve). Izdrljuje se vsa v to stroko sjiadajnča dela do najfinejše izvršiti«. Slika se v toplo zakurjenem ateljeju. Zmerne cene
Cigaretni papir
sledeče vrste:
Golub, Abadfe, Club In Samtim
priporoča na debelo:
nBranin-PaplrnUaM. UDbijana. Mesto! tu 11.
tC
spre! me
trgovina z mešanim hlapom FRANJO KENDA, RIJ D kolodv.
35 m cevi
železolite v premeru 24 cm
zz preda "
trgovina FRAN KFNDA, BLtD kolodvor.
Kupujem In predajam
vse vrste starine (nntikvitete) kakor : narodne noše, ume nine, preproge, starinska stekla m porcelan itd., kakor tudi umetno, nerabno zobovje Konoe-aijoniran posredovalec pri prodaji la nakupu posestev In m premičnin. Albert Derganc, brivec In starinar, l.juhljnnn. Frančiškanska ut. 10.	86
66
kupi vsako množino in plača najvižjo ceno
DRA!fJI“
108
tičemo
Izgubil se le
lovski pes
brak, sneinobele barve, srednje visok, na hrbtu iu ušesu ima malo rjavo liso, resaste dlake, trka tega repa Kdor ga najde dobi 100 K nagrade. Oddati ga je pri hišnikn Francetu Haaleriu v Ljnhljm i. Miklošičeva cesta št 8	93
lesna trnovska In industrijska družba s ca z« v MARIBORU.
16X17 m, 8 m visoka, z 300 tn* dvorišča, na periferiji mosta, zelo pripravna za mizarsko ali drugo tovarniško podjetje se radi družinskih razmer takoj ceno proda. Vpraša se pri
Diano Beseljak Ljubim Cankarjeve nam. i
108
03T Iščemo
liro ne tovorne in livarne d. e., Ljotliana.
Imamo naprodaj
ca. 1 vagon
i iluj
malo rabljen, dobro ohranjen
B*~ JAJC sr kupimo.
katere oddamo v zabojih po 1440 komadov (10 g os) po zmerni ceni. „BALKAN“ trg. fcped. in kom. de*. dr. Ljubljana, Dunajska cesta 38
Pismene ponudbe na upruvništvo .Jugoslavije* pod »Stroi*.
Črnilo :: rdečilo uradnika za zvonarno,
barva za šlamniike (modra in rudeč*)
„SNAŽI“
ki naj bo vešč knjigovodstva in vsaj deloma glasbeno izobražen.
Strojne tovarne in livarne d d. Ljubljana.
najboljše sredstvo za čiste-nje kovin po tovarniških cenah.
Kemični pioizvod
O.Cerlafič, I juhlfar a
Opekarska cesta štev. 43.
Tovarniškega uradnika, sanesljl-vegs, veščega dežel jezikov tu nemščine »e šče. Ponudbe z navedbo referent na Tvoinico koža And Jakil, Karlovac.
Spre me sc ‘aloj služkinja »a vsa hiši a d«U. Proti dobri hiam m vt»«ki plači. Naslov pove upravntttvo .Jugoslavije".	119
Sprejmeta trgovskega nastavljene«, spretnega telermnarj«, samostojno, starejšo moč pod ugodnimi pogoji. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. 88
Razno:
Trije dijaki .e spi ii stanovanje. H Usta
na hrano iv pove oprava
SkludKče, večje In suho po možnosti v sredini mesta se išče za takoj. Ponudbe na Al. Matelič, anončna eksp Ljubljana Kongresni trg 3.	140
troitvi JIIBfiDELDOir v LjoMjni v korist sirot, slepcev, invalidov in hira i cev.
1317 dobitkov v skup. vrednosti I
80.0)10 kron.
Glavni dohtek t- vrednosti
20.CC0 kron.
NT Srečka 2 kreni.
Me te uročijo i latiriiski jiuni v lilbljni, Poljanski tasip itn 18.
Zrtbaoii h 3. lebr. 1920 sl S. miti.
Zanesljive, poStene In pridne
koiportirle
(invalide ali ženske) sprejme naša podružnica v Celju 87	Kralja	Petra cesta štev. 31.
Tovarna^ BafVa
JOS.KCiCh Kemično čisti obleke.
Udu, Polanski nasip Itn. 4. ~	•—..
Radium
vsebujoča vi novi ca (francosko žganje) je
,Elevator‘
edino pravo in patentirano ter najizdatnejše sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnim boleznim splošno znana. Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo:
F. ŠIBENIK,
Llubtlena, Guposka u ica 16.
Pozori
Važ«o ga
vse
Pozor!
m«š*s!
imata. uhid nasip im. 4.------------
MnUa: SeMnrgova sika 3. Pere
Podružnica v Mariboru Svctluiika vrf!lnike> /aPe-
Gosposka u ica štev. 88.	■	■	..
Kdor ždi imeti lepe in elegantno napravljene obleke po vsakovrstnih vzorcih, ki so v krojačnici na razpolago, naj obišeo dipionrruno jugoslovansko krojačmeo
FRANA MALIS,
Ljubljana, v Rebri štev II. (Stari trg).
Krojaču ica iz Trsta in nje podružnica v Nabrežini sta premeščeni v Ljubljano. Priporočam se vsem svojini starim kiijemoui in vsem Jugoslovanom
s spoštovanjem Fran Mal is, diplomiran krojač.
jadranska banka
Delniška glavnica: K 30,000.000'—.	Rezerva	nad	K	10,000.000.—.
Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader, Zagreb.
Ekspozitura: Kranj.	Brzojavni	naslov:	Jadranska.
Sprejemu: vlcpe ra knjižice, vloge na tekoči in Žiro-račun proti najugodnojffmu o breste vanju. Rentni davek plača iz svojega.
Kupuje !n prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje pMduime: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi fogeji.
Pre\2tma: boiznc naročila in jih izvršuje najkulantneje.
fisSEgflgSIgS] Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Anončni zavod:	i	o. Besednik in drogovi, Preser-i Meh. delavnica j Restavracija
nova ulica 5	|	I
Drago Beseljak, Cankarjevo na- ,Ddastr ^ proteij	in	kfrar.	Franc	Bar.	Cankarjevo	nabr.	5.	i	Krvarič.	Prešernova	ulica.
brežje s.
Arhitekt in stavbeno podjetje
Viljem Treo, Gosposvetska c. io.
gičn‘gfl orodja
Elektrotehnik
Makso Sartory, Žabjek 3.
Avtogaraža
Popravila vseh strojev
Šušteršič & drug.
Brivnice
Francheti Zdenko, Dunajska c. 30. Marija Kirinič, Sp, kitka, Celovška cebta 63.
Gostilne
Marica 8artory, gostilna «Beograd*, Žabjek 3.
Kavarna
Josip IvaniM, «Zvezda», Kongresni trg.
Mizarstvo
Franc Škalar, Rimska cesta z 6. Perko Matija, Zg. Šiška, Celovška cesta laz.
Skladišče, javno
Balkan, Dunajska cesta 33.
Skladišče, špedieijsko
Dunajska c. 33 (Telei. 366).
Špedicija
Uher J. & A. Šelenburgova ul. 4.
Dežniki, solnčniki
L. Mikuž, Mestni trg 13.
Drogerija
J. C. Kotar, Wolfova ulica.
Kleparstvo
Jakob Fliegl, Prešernova nlica. Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Modna trgovina
T. Eger, Sv. Petra cesta a.
Optik	Slikarstvo,	pleskarstvo
Jurman Karl, Šelenburgova ulica. ’ Josip Jug, Rimska cesta 16.
Fr. P. Zajec, Stari trg g.	'Starc P' Franc’ F’°n«mska ulica.
Pisalni stroji
Franc Bar, Cankaijevo nabr. 5.
Specialna trgovina
z juvell in ztatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3.
Krojači
Potočnik Feliks, Šelenburgova
Drva, žagani in stavbeni u ica 6-
Pisarniške opreme
štampilje
Franc Bar, Cankarjevo nabr. 3. čeme, Dvorni trg 1.
les
Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31,
Elektrotehništvo
Zavod za teh. in elektrotehniko Dunajska cesta aa.
Parfumerija, kosmetika
Milan Cankar, Sv. Petra c. 33. .Uranus, Mesini trg 11.
Milan Mahkota, Zg. Šiška, Celovška ceata 79.
Puškar
Zajutrkovainica
Tinka Grošelj, Poljanska cesta 7.
Trgovina
Modni saion damskih klobukov
Lastnr tovarne, Glince 16.	1 Marija Gfttzl, Židovska ul. 7 In 8.
Janko Poge.čar, Mestni ‘rfg 53.	|.Stuch!y-Maschkc, Židovska ul. 3. Ivan Škerle, Jeranova ulica 6.
fc«jy guraus	rw>iti■ nTTha	mgjui	■■dom	Pse^c,-~ CHMaMBSHM
F. K. Kaiser, Šelenburgova ulica. 3 žPecerijskim n do'ikatesn‘® blagom
Janko Štupica, Sodna ulica.
Urar
Fr. P. Zajec, Stari trg 9.
8 vsemi pisarniškimi potrebščinami Jos. Omersa, Dunajska c. 6/1.
s klobuki Ivan Soklič, Suri trg it. 4.
s papirjem Or anus, Mestni trg 11,
x gramofoni in pložfiaml Fr. P. Zajec, Stari trg 9.
s pohištvom Franc Škafar, Rimska cesta 16.
prva Specialna, za rokavice in peifkime O. Bračko, Dunajska ceeta ta.
Manufaktura na debelo Filip Pečenko, Dunajska cesta 6.
s pisalnimi stroji
The Rez & Co„ Šelenburgova ulica štev. 6.
modno blago in klobuki zu motika Ivan Kunovar, Stari trg 10.
s Hvalnimi stroji Josip Peteline, Sv. Petra nasip 7.
> čevlji
Aleksander Oblat, Sv. Petra e. a8.
manufakturna Schvvab & Bizjak. Dvorni trg.
s špecerijskim ln kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10.
1 vsemi pisarniškimi potrebščinami ln fino galanterijo
Tičar A., Šelenburgova ulica 1,
s ieleznino hi poljedelskimi stroji Zalta & Žilič, Gospodsvetska c. 10.
z grami foni in godbenimi inštrumenti Rasberger, Sodna ulica.
Hvalnih in pisalnih stro;ev in kolos Ivan Jaz & sin, DunaVJca c 13.
s kolosi in iivaluimi stroji Ig. Vok. Sodna ulica 7.
t ieleznino na debelo in drobne
Breznik St Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
s špecerijskim in mešanim blagom
Janko Bernik, Spodnja Šiška, Celovška cesta štev. 7g.