15. številka. V Trstu, v sredo 20. februvarja 1889. Tečaj XIV. £ „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vhhIio sredo in aoooto oh 1. uri popoludnc. „Edinost" stane: /a vse leto gl. 6. - ; izven Avst. 9.— gl. za polu lota „ 3.—; „ „ 4.50 B za četrt lota „ 1.50; „ „ 2 25 „ Fosninične it.ovilke se dobivajo v pro-dajainicah tobnka v Trstu po 5 imv., v Gorici in v Ajdovščini po rt nov. Na naročbo brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vaj dopisi se poSiljajo urcdr.iStvu v ulici Carintia št. 28, Vsako pismo mora hiti frankovano, ker nefrankovana ne ne upre- v jemajo. Hokopisi «e ne vračajo. Oglasi in oznanila HO račune pO 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove z debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi pa obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. »o račune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in inserate prolomu upravništvo v ulici Carintia 28. Odprto reklamacijo ho profite poStnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko T »V aiinoit Je moft«. Odgovor flnančn. ministra na interpelacijo drž. poslanca Nabergoja glede davka na žgane pijače. (V seji državnega zbora dne 24. t. m.) Y seji visoke zbornice dnč 31. oktobra 1888. vprašali so gg, poslanci N a-bergoj in tovariši, da-li vem, da so izvršuje zakon od 20. januvarja 1888 o žganih pijačah tudi v tržaškej okolici, in ako to vem, da-li hočem to nepravično določbo, katera je v protislovju z Najvišjo določbo od 21. novembra 1831., administrativnem potem brezodvlačno odpraviti, odnosno odrediti, da so povrnejo ne-postavno vplačani pozneji davki, ali naklade na izdelovanja, dotičnim okoličanom? Na to vprašanje častim se odgovarjati nastopno : Z Najvišjo določbo od 3. septembra 1829 jo bilo dovoljeno, da se utirja splošni užitninaki davek v Trstu potem odškodnine meatnej občini. Ta odškodnina pa iuia posebnost, da se sploh ne tirjajo državni užitniuski davki, ampak le občinske užitninske pristojbine, iz katerih se zajema pavšal za odškodnino, katera se ima plačati državi. Z Najvišjo določbo od 21. novembra 1831., na katero se sklicujo gospodje in-terpelantjo, določil se je pavšal za odškodnino splošnega užitninakega davka, katerega mota plačevati Trst in 2 3 okraju svobodnega pristanišča pripadajočih občin crarju, meseca marca 1831 počenši, na 350.000 gl. Po raznih povišanjih iznaša sedaj vsled Najvišje odloke od 22. avgusta 1886., na leto 860,000 gld. Navedene besedo Najvišje odloke od 21. novembra 1831 dokazujo dovelj, da je bila dovoljena odškodnina za užitnin-ski davek za tržaško okolico le v toliko, kolikor pripada svobodnemu pristanišču. Vslcd Najvišje odloko od 27. aprila 1852, objavljenoj v državnem zakoniku 1. 1853., PODLISTEK. Sultan Jahja. (Ur. K Glaser) (Dalje.) Ker pa jo imel \Vallenstein dovolj opravka na Nemškem, in ker se tudi španski kralj ni podvizal, da bi tekel v ogenj za Jali jo, stopi ta s pomočjo Nemca Schoppe-ja (Scoppiua), ki je bil takrat znamenit diplomat in jezikoslovec, v dogovore s Schvvarzenbergom in Manafeldom. Tarnosky, dolgoleten pomagač Jahjin na Laškem, spise spomenico o zadevah turških, kjer pravi, da upor nnj bruhne v Albaniji, da jo aporazumljen z nujodlič-nejšimi poglavarji, da so so Albanci uže dogovorili fi Srbi in Bulgari, da jo za Bo sno treba (1000 pcšcev in 2000 konji-kov, da jo Bosna silno lepa in bogata dežela itd. Na Reki, v samostanu sv. Vita ae snideta Mausfeld in Tarnosky; Mansfeld pošlje še stotnika Slibnika v Neapol, da bi ae še boljo poučil o teh razmerah. Poročila so bila ugodna i radi tega prevzame Sch\varzenberg poveljništvo v Slavoniji, Mansfeld na Oecrskem. št. 174, pa se je omejil okraj svobodnega pristanišča, ali carinaki odBek tržaški, tako, da pripadajo izmed 23 občin tržaške okolice, katere so bilo prej deli carinskega odseka/' rtelratere popolnoma ali deloma splošnemu carinskemu okraju. §. 100 novega zakona od 20. junija 1888. za žgane pijače pa določuje, da je ta zakon veljaven za vse v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele, z edino izjemo carinskega odseka tržaškega. Ozirom na to jasno zakonsko določbo bilo bi popolnoma nedopuetljivo, da ne bi se oziralo sploh ali samo ozirom na določbo, tikajočo se poznejega davka glede vporabo zakona na žgane pijače v onih delih tržaške okolice, kateri pripadajo avstr.-ogerskemu carinskemu okraju. Ker pa se vsled poročila finančnega ravnateljstva zakon na žgane pijače, — katerega vporabo pobijajo gospodje interpe-lantje, — nikakor ne izvršuje po vacj tržaškej okolici, ampak 1 e v onih delih okolice, kateri spadajo pod avstr.-ogersko ' carinsko oblast, ne morem odrediti administrativnih določb, katero želi interpelacija. Kruha! Socijalno prašanje, ki je je „ železni kancelar" Bizmark s tako silo odvračal od nemškega rajha in kateremu so tudi v Avstriji z dobrotvornimi zakoni zoperstav-ljajo, oživelo je zadnji čas nenavadno v blaženoj Italiji. Ta dežela ni uže davno sem več dežela sladkorja in medu ali evropski vrt, kakor so jo nekdaj po pravici nazivali. Dan na dan pustoši ae tem bolj in njen pridelek uže davno več ne ugaja potrebam njenega prebivalstva. Sicilija, žitnik vse Italije, kmalu ne bodo mogla preživljati niti svojega pre- bivalstva; kmetijstvo po vsej ozkej škornji nahaja se skoraj izključljivo v rokah ko-lonov, v službi pri svojih bogatih gospodarjih, koji polja gotovo no obdelujejo z ono skrbjo, kakor bi je obdelovali, ako bi bilo njuna last. Ni čuda tedaj, ako polje-delatvo peša ter deželi ne donaša pridelka, da bi zadostoval za potrebe mnogobrojnoga gospodarstva. Pri tem je Italija tudi preobljudena, tako, da uže ne ve kam a svojim prebivalstvom ter je pošilja leto na leto ogromno število preko morja v Ameriko. Potrebam mnogobrojnega prebivalstva bi se dalo pač zadostiti z obširno industrijo in trgovino. Ali Italija nema niti ene niti druge. Ako bi njeni vladalci znali svojo domovino dobro in koriatno vladati in voditi, kako bi Italija dandanea bila ena najbolj obrtnih in pridelkov polnih dežel. Osobito razne obrti bi se v njej bilo prav lehko lepo razvile — a vsega tega ni: Italija je ubožna; po starodavnih njenih mestih, ki ao bila nekdaj središča omike in blagostanja, razgraja aedaj surova druhal; tolpe lačnih delaželjnih delavcev kriče ti v jedno-mer: „kruha, kruha!" kajti zadnjega povsod v Italiji res manjka. „Lenega čaka strgan rokav, palca beraška prazen bokal14, trdi naš Vodnik ; a v Italiji čaka lakota in beda celo naj-delalnega rokodelca. Saj so zadnje izgrede v Rimu, Mantovi, Bolonji, Ceseni, Raveni, Livornu in drugod prouzročili zgolj dela-željni rokodelci, ki tirjajo od oblasti, naj jim preskrbi potrebnega dela, da lehko prežive svojo lačno družino! Lakota nauči Človeka tatvini. Ni čuda tudi, da ae jo o teh izgredih slišalo tudi o kradnji. Res je, da v Italiji človek ni skoraj varen živenja, kajti nadleguje ga pri vaa-cem koraku sitni berači in drugi „lačni" ljudje. Osobito o prilikah, ko zunanjo ljudstvo v Italijo „priroma" obiskat njeno znamenitosti in starine, žali mu pogled žalostno stanje delavskega in nižjega stanu, ki se nahaja v velikej revščini in po-manjkljaju. Pri tem pa tirajo velikolaški politiki in kolovodje avojo visokoletečo politiko, obsedeno z nekako melagomanijo; liki opice pridno spravljajo vkupo orožjo v bojazni pred kako pogiboljo. Laški ministri si ubijajo glavo ter tuhtajo, kako bi Še slekli kožo raz ubozega podanika, ki so ga malodane užo odrli z neznosnimi davki in prikladami. Koliko pametnejše bi pač počeli, ako bi jeli misliti, kako bi bilo pomagati na noge omahujočej trgovini in obrti, kako bi se dalo nekoliko olehčati težko breme svojim državljanom, kako bi se našel vir blagostanja, ki jo užo zamrl, — ne pa za-bivati po nepotrebnem milijone za brezuspešne ekspedicije v Afriko, v pomnožitev vojne silo itd. Pri takšnih žalostnih okoliščinah naj nam naši noodrešenci oživajo željo po auhorebroj Italiji! Slovenska mladina. (Dalje.) Lahona ni sram učiti avoje dece krivnitn političnim naukom ter jo voditi po potah krivice ; on zaceplja svojoj deci krivo načelo, ki ao jo nekdaj podtikalo Jezuvitom, da vsako sredstvo je pravično, ako gro človeku za smoter. Druge narodnosti so zasmehujejo, ponižujejo in znsra-mujejo, da jo lo to v korist laškej! Ni čuda, da so po vsej Italiji dan na dan na dnevnem redu izgredi in nemiri, politične in znrotne izjave, da italijanska mladina v enomer kriči in razgraja nad j papežem in uganja svoje neslanosti proti Avstriji. Kdo jo pač tem okoliščinam kriv, ako no uprav napačni nauki, ki jih mladini vcepljajo deloma roditelji sumi, do- Jahja odido a Tarnosky-jem v Rim, kjer se seznani z Marnavičem, škofom Djakovarakim ; potem so napoti v Piemont, da bi tam delal za avojo stvar. V balkanskih deželah bc začenja ano-vati tudi avstrijska stranka. Zanimljivo jo izvedeti, kako si je mislil Jahja osnovati jutrove deželo, ko bi zašel prestol v Carigradu. On pravi: „V ta sveti in častni namen, oavoboditi Evropo brezbožnega mohamedanstva in razširjati katolško in pravoslavno voro Kristovo, no zadostuje, imeti ogromno množico orožja, streliva in junaških vojakov, nego še bolj potrebne in koristne ao aasiduo orationi d' huomini Santi, o Religiosi, cho con Moys6 nel monte della Contemplatione alzino le mani." * Vladal bi pravično in pošteno, izogibal bi so vaa-cega naailstva, gojil bi znanost in umetnost. V Atenah uatanovil bi vseučilišče, kjer bi ae naj vzgajali izvratni možje raznim olikanim stanovom; to vseučilišče naj bi imelo tri oddelke, poaveČene sv. Jurju, av. Bazi liju in sv. Benediktu. V prvem bi se učili sinovi odličnih rodbin grškega, latinskoga, slovanskega, arabskega Sultan Juliju str. 224. jezika in vseh za državne službe potrebnih rečij v drugem bi so pravoslavni, v tretjem katoliški duhovni odgajali; za vojaške zna nosti bi bilo posebne šole. Vseučilišču bi postavil na čelo 8coppija in bi ga obsipal s častmi in lepimi dohodkiu. V tem pa se jo posebno od leta 1633 začelo delati za Avstrijo v Bosni, Hercegovini in Albaniji; duša temu gibanji bil je Tarnosky in pa katoliški škofje, ki so bili v vodni dotiki a knezom Sclnvarzen-bergom. Ko je ta bil leta 1635 v Cel ji, predstavila ao mu jo deputacija turške Slavonije. Dočim se jo leta 1635 Murad IV. imel bojevati s Porzi, pride druga deputacija prosit pomoči, pa no dobi nobenega določenega odgovora: svetovalo so jim jo, naj ai pomagajo sami. V tretje ae obrnejo do kneza Schvvarzenberga, ki jo bil takrat v Varaždinu; prišel je 23. novembra pomoči prosit bošnjaški frančiškan Juri Bje-lavič; 10. februvarja ao imeli konečni pogovor Schvvarzcnberg in Mansfeld od strani Avstrije, Bjelovič in Radivčič od strani alovanskih podanikov Turških. Oba avstrijska generala ata bila za pomoč, cesarskega dvora pa nista premogla pripraviti do brzu in o d I o <3 n e pomoči: tirni« ao jo politika „tomporeggiatrice, tanto fa-tale al prestigio della caaa d1 Absburgo nella penisola balcanica.tt V tem, ko so se zapletli Benečani v boj a Turki, bil je Jahja od jeseni leta 1637 do majnika leta 1638 gost Sclnvar-zenberga na Itrvatakem in v njegovih gradovih na Gorenjem Stirskem, in je razlagal avojo načrto, pa brez uspeha. (Konec prih.) Begunec. Povest. Spisal Janez Koren. VII. Do neba praši se megleni, V obrai mi brizgajo pene. Simon Gregorčič. Ko dovedo straž ari dečka pred sodnika, povprašuje ga po imenu, priimku, stanu, od kje jo doma, kaj dela? „Ti ai ukradel denar, katerega iiuoš pri aebi. Pokaži denar!" Deček izvlečo robec iz žepa, odvi jo ga in poda aodniku. Sodnik prešteje denar — petato goldinarjev! „Ti ai denar ukradel, povej, kje si ga vzel, potem si prost!" loma pa časniki, brošuro, knjižnic tur jim uče celo v javnih učilnicah ? Tudi v nas vlada enaka klika, ki hočo v vsem in povsod posnemati slabe lastnosti italijanske in sad tega posnemanja je pač očiten ter je svojo sramotno stran pokazal osobito pred šestimi leti o priliki praznovanja šeststoletnico združitve Trsta z Avstrijo. Iz te dobe je „slaven spomin" Oberdanka — najsrčnejšega mladeniča po njihovih mislili — čigar mučeniško smrt odrcšenci onkraj luže, kakor tudi neodre-ienci pri nas vsako leto slavnostno obhajajo na Laškem z izgredi, muziko in zastavami, pri nas pa s petardami! To je sad »temeljite vzgoje" na podlagi narodnega jezika, to je sad laške kulture, cvet laškega šolstva in krivega političnega prepričanja.'Ne da bi jej srce plemenili in dičili z blagimi čuti in zna-čajnostjo; ne da bi mladino učili resnice in pravega spoznanja sveta; ne da bi skrbeli, da se v njej vzbude pravi ideali, da se jo spodbuja k želji po vedi in znanosti — vodi se jo na krivo spoznanje, vceplja se jej v srce strup, sovraštvo in sadi nemoralnost in neprevidnost. Sploh smelo trdimo: italijanska mladina na Primorskem je spridena, njej se jo odvzela vsaka sramežljivost in značajnost, zamrla je veri in vsem moralnim čednostim in potaplja se vedno bolj v blato in nevednost. Pri tem pa čestokrat razgraja, pušča se zapeljati do sramotnih činov in v slabem tem prepričanju prehaja celo k hudodelnim mislim in činom. Kdo je temu kriv? Odgovorimo kratko: slaba vzgoja njenega srca! In, kakšna je pa naša slovenska mladina v teh pokrajinah? Zalibog, da je človeška volja vedno bolj nagnjena k slabemu nego k dobremu. Hinavstvo, laž je grehu korenina, Resnica naj nad vse ti sveta bo ! Oh, da bi ros ta rek služil v vodilo pri vzgoji naše mladine. Ali kakor opazujemo, sprevidimo baš, da temu ni vedno tako. Lahon v naših pokrajinah, ne da bi mladino učil prave modrosti ter jej vcepljal svete nauke resnice, zasaje v mladostna srca njej nasprotne lastnosti, laž in hinavstvo. Ni čuda, da nam ni skoraj niti mogoče vzgojiti sebi popolnoma udanih mladeničev. Kadi bi pač delali na to in to pridobili, ali kar hvalevredno potezanje unetih naših sorojakov doseže, preti nam zopet odnesti ali pokončati ljuti sovražnik. Prepričani smo pač, da si vzgojimo dobre, narodne mladine samo, ako jo vodimo po poti pravice in resnice ter jej v prsih vžigamo ogenj nesebičnega domoljubja. Naše potezanje je vse v to obrnjeno in slovstveno se pri nas v tem obziru' mnogo skrbi. Saj nam je pri izdavanju \ listov posebno na srcu naša mladina, za katero smo si osnovali posebno Časopise, Deček molči. Sodnik ugiblje in umišlja,i da-li je deček v skrivnej zvezi z kakovim tatinskim družtvom, katerih se tudi1 tačas ni manjkalo, zapove dečka odpeljati v ječo in pokliče pismeno družino Go-miiščekovo. Gomilščekovi so bili bas pri kosilu, ko dobo povabilo. Ker ni znal razun Zore nobeden citati, čita ona očetu: „Povabljeni «te z vso družino v sodnijo danes ob 4. nri popoldne, ker je vaš pastir Drejc A. sumljiv tatvine in je sedaj zaprt v sodniji." Vsi se prestrašijo na to čudno povabilo. „Drejc tat; menda si slabo brala Zora, saj je davi gnal v Jankovec" odgovori oče Gomilšček. „Vse prav. Pet sto goldinarjev je ukrade!.* „Čudno, to ni mogoče!" reče Zora. „Pogledito mati, morda jo nam kaj pobral?" Gomilščekova odpre omaro, pregleda denar in reče: „Tu je ves denar, nam ne manjka ničesa." Dolgo so sedeli po kosilu pri mizi, ugibali in si svetovali, kako so dobili ki naj bi jih čitala od prve svoje dobe, ko pride k pameti, do poznejših let. Skoraj vse naše knjigo obračajo tudi posebno pozornost na slovensko mladino in imamo mož, ki se neutrudno potezajo za vzgojo mludine na slovstvenem in družbinem polju. — Politični pregled. Notranje dežele. V državnem zboru je stavil klerikalni poslanec iz Tirolskega, gospod pl. Zalin-ger predlog, naj predsednik davkovnega odseka skliče nekoliko sej, v katerih naj se vlada jnsno izreče, kako misli olajšati hišni davek ter naj o tem predloži določeni načrt. Naročil je tudi zbornice predsedniku, naj sklicuje bolj pogostoma seje, da se bode mogel državni zbor pečati tudi z drugimi stvarmi, ne pa samo s proračunom. V teh dveh, na videz jako nedolžnih predlogih, vidijo liberalci ves program klerikalne stranke. Znano je namreč, da Tirolsko voli skoro same klerikalce v državni zbor, v tej deželi pa najhujše čutijo hišni davek ter volilci o vsakej priliki, na vsakem zborovanji naročajo svojim poslancem, naj store potrebno, da vlada zniža ta davek. Enake resolucije so bile skenene uže v deželnem zboru ; tirolski poslanci so se za to uže večkrat potegovali v državnem zboru, toda vselej zastonj. Poslanci se boje, da bodo volilci nejevoljni, ker jim tako dolgo ne morejo ustreči ter izvršiti danega jim naročila, Boje se pa tudi, da bode liberalna opozicija v deželnem zboru to vpotrebila za agitacijo proti klerikalni večini ter jim iztrgala vlado iz rok. Zato se jo gospod pl. Zalinger letos prav zgodaj oglasil ter zahteval, da vlada ustreže njih želji. Liberalci sklepajo iz tega, da, ako se vlada ne uda klerikalcem, da jej ne dovole proračuna. Ako bi pa kjlubu temu klerikalci vender le glasovali za vlado, imeli bodo pred svojimi volilci vsaj dober izgovor, da so se o pravem času potegnili za interese svojih volilcev, da pa za sedaj niso mogli še ničesa doseči. Kar se druzega predloga tiče, naj bi so sklicovale bolj pogostama seje, menijo liberalci, da hoče klerikalna stranka s tem delo pospešiti, da pride Liechtensteinov predlog čim prej na dnevni red. Ko so pa to zgodi, tedaj, tako se nadejajo vsaj nemški liberalci, mora ministerstvo pasti. Te reči Taaffe dobro ve. zato odnaša in zategujo stvar kolikor more, da, govore celo, da misli precej po proračunski debati pretrgati zborovanje. Koliko jo na tem resnice, pouči nas bližnja prihodnjost. V državnem zboru jo na dnevnem redu zakon o javnih skladiščih. Razpravlja se o 12, ki brani lastniku tacega skla- dišča posojati denar, bodi si na svoj ali na tuj račun, na blago založeno v svojem skladišči. Vlada utemeljuje to določbo s tem, da pravi; ako bi podjetnik javnega skladišča imel pravico, posojati denar na v njegovih prostorih založeno blago, bi lahko zašel v oderuštvo ter bi zahteval previsoko skladarino. To treba preprečiti še posebno za to, ker bode zidanje skladišč omejeno; premeteni podjetniki bi iz tega kmalo napravil monopol ter bi, ako bi smeli na založeno blago posojati denar, stranke preveč odirali. Proti temu utemeljevanju ugovarjajo nekateri poslanci, naj vlada, ako hoče uže zabraniti, da bi se javna skladišča ne sprevrgla v monopol nekolikih pudjetnikov, ne bode pri podeljevanji pravico zidati je, preveč skopa. Dovoli naj, da se jih mnogo sezida, potem bode konkurenca velika in ta bode stranke varovala »oderuštva" podjetnikov. Opozicija ogerskega državnega zbora čedalje bolj ruje proti novemu vojnemu zakonu. Ker ropotanje in razsa-janje v zbornici ne more Tiszo in njegove vlade vreči, zanesla je ščuvanje na ulico. Dan na dan so ponavljajo demonstracije proti vladi. Posebno vneti so dijaki. Mnogokrat so se uže zbrali ter v velikih tolpah korakali po peštanskih ulicah. Pred opo-zicijonalnein klubom so klicali poslancem živio! pred stanovanjem ministra-predsednika so psikali in žvižgali. Ker pa policiji ni bilo to po volji, zagnalo se jo navadno nekoliko jahajočih policistov mej kričače ter so je s palicami nabili in raz-gnali. Na to je zagnala opozicija v zbornici silen krik. Interpelacije bo kar deževale na ministre. Gospodje so se tako razvneli, da so vladne pristaše pitali z najgršimi priimki. — V nedeljo so so postavili opozicijonalni poslanci sami na čelo demonstrantov. Dijaki so skrbeli za red in policija je dovolila, da dajo svojim pre-kipečim občutkom oduška. Kaci h 30 t isoč ljudi šlo je skupno skozi poštanske ulice prepevajoč opozicijonalne pesni, kličoč „živio kralj" in „proč s Tizo". To je trajalo od 2 pp. do 6. zvečer potem se jo vse zopet razšlo. Opozicija misli na tak način vreči liberalno ministerstvo, a težko, da se jej posreči. — Vlada se vender nekoliko boji za svoj obstanek. Vnanje dežele. Rusija hoče sedaj resno opomniti Turčijo, da jej plača zaostalo obroke vojno odškodnine. Turčija ima dobiti denar za prodano železnice in Rusija vporabi to priliko, da vsaj nekaj dobi od svoje upnice. Na Srbskem vstane so nadalje Ilristidevo ministerstvo. Kralj no mara ra-dikalcev; druga stranka pa ni nobena tako močna, da bi se vlada mogla opirati na njo. — „Odjek" jo objavil to dni pismo Pašiča, ki je zaradi veleizdaje pregnan in Drejca v zapor in kje jo denar dobil. Tudi so poslali sosedovega dečka, naj povaruje čredo v Jankovcu, da bi se ovco no razkropile in zgubile. — — — Ob 4. uri preBliši sodnik družino Gomilščekovo, a o vsem tem čudnem dogodku no vedo nič in no vedo nič po-\ edati. Zopet pripeljejo dečka v sodišče, naj bi ga oče Gomilšček vprašal da pove, kje jo denar vzel. Deček se solzi in jokajoč reče : „No mislite da sem kriv tatvine, — gotovo, gotovo sem nedolžen." „Verjamem ti: ti si bil priden, varčen, a pri meni nisi onega denarja zaslužil ; kje si ga dobil ? Povej kaj si hotel s konjem?" »Dobri gospodar! tega no morem, no smem; a ukradel denarja nisem!" Vsi prosijo Drcjca, naj jim pove, kje je dobil denar, ali na nobeno vprašanje neČe odgovoriti; le obilo solze teko mu po licu. Slednjič stopi k njemu Zora in ga prosi, naj samo njej pove, kje jo denar vzel. »Glej, ječa te čaka, ako no poveš vsega, dragi Drejc.u Drejc obledi. Samo njej pa hočem povedati misli pri sebi — in uže hoče — a sodnik stopi bližje, da bi čul pogovor. I Brco ga zaboli, ko pomisli na prihodnjost vitezovo, katerega hoče izdati. „Nedolžen sem!" odgovori jej in zopet oblijo ga | solze po bledem lici. Zora vzame iz žepa i lep molek z zlatim križcem, poda mu ga in pravi: „če bodeš zaprt, moli in spomni se, da je bil tudi Kristus nedolžen, a bil jo ujet in umorjen!" Sodnik uvidi, da no opravi nič z dečkom, zatoraj ga da odvesti za nekoliko časa zopet v ječo, da bi zaslišal so nekoliko prič in natančneje poizvedel o denarju. Mnogo radovednega ljudstva in prič nabralo so je v sodišču, da bi izvedeli, kaj se bodo godilo z mladim pastircom. Vsi so so čudili dečku, zakaj neki noče in ne sme povedati, kdo mu jo dal denar in kaj jo hotel z lepim konjem ? (Daljo p rib.) ne pomiloščen. Pašič v pismu trdi, da je nedolžen i rt da je samo žrtva spletek pravih veleizdajnikov in izdajalcev domovine, ki še vedno in ugodno žive na srbski zemlji ter vrše dalje nečisti njih posel. Bolgarski opozicijonalci so v Plovdivu zahtevali od kneza Koburga, naj bi zamenil neke ministre z drugimi. Bržčas bi s tem ne bilo dosti pomagano Bolgarom, najbolj bi bilo, da ao lepo poslove vsi ministri in Koburg sam ter se naposled definitum reši to nesrečno bolgarsko vprašanje. V rum unski zbornici je bil te dni na dnevnem redu Blahrembergov predlog, da se posadi Brationovo celo ministerstvo na obtožno klop. Debata je bila živa in dolga. Vlada je napela vse moči, da bi zaprečila izvršitev tega predloga. Pri glasovanji dobila je pa samo e n glas večine, Bratiano ne pride pred sodnike, vlada ga je rešila — narod ga pa proklinja in obsoja. Francosko ministerstvo Fioquet je padlo. Ko jo v zbornici prišlo na dnevni red vprašanje, ali naj se začne revizija ustave, se je večina izrekla proti temu. Ker je pa Floquet sam stavil ta predlog in ga jo zbornica zavrgla, je z vsemi svojimi kolegi dal ostavko. Predsednik republike Carnot se posvetuje z raznimi državniki, a nobeden ne mara prevzeti sestavo novega kabineta, ker jo vsakdo prepričan, da bi bila njegova vlada jako kratka in bi nikakor ne mogel dobiti večine. Najbrže prevzame to nalogo predsednik zbornice g. Melike. Predsednik Carnot bi nnjrajše, da novo ministerstvo koj razpusti zbornico ter razpise novo volitve. Tako bi Boulangisto prehiteli, ker po deželi niso še pripravljeni za volilni boj. Tudi Orleanisti se pripravljajo na bodočo volitve. Grof Parižki jo pozval glavnega urednika lista „Gautois" k sebi, da so o tem dogovorita. Crispijevo ministerstvo v Italiji tudi ne stoji preveč trdno. Zadnji neredi so jo posobuo omajali. Nekateri poslanci so stavili predlog, naj vzame zbornica z obžalovanjem na znanje, da vlada ni bila dovolj energična, da bi bila obvarovala glavno mesto pred takimi neredi, kakor so se vršili v Rimu zadnje dni ter so prebivalcem prizadjali največje škode, Takih predlogov je bilo več. Naposled je vlada vender dobila z nekoliko glasovi večine zaupnico, vender mora eden ali dva ministra odstopiti. ^ DOPISI. Iz Barkovelj 14. febr. 1889. [Izv. dop.j Odgovor tržaškega župana Bazzonija na interpelacijo g. Naborgoja radi Barkov-Ijanskega Cupovillo ni posebno izucnadil dotične narodnjake, enako bilo jo pričakovati od magistrata tržaškega ! No, temu so bili krivi tudi nekateri Barkovljani sami, kateri so izgubili pogum, ko ga jo bilo treba najbolj rabiti. — G. Nabergoj odgovoril je Bazzoniju, da potrjuje kar je o Barkovljanskem Capovilli povedal, da pa ni kriv, čo niso Barkovljani na magistratu odgovarjali, ko so bili poklicani — in to je popolnoma istinito. Vsim jo uže znano v Barkovljah, da je omenjeni Capovilla domače Barkovljane zasramoval s „schiavi pedocliiosi", znano je tudi, da je pošiljal uboge Barkovljane k g. Naborgoju, in raznim domačim rodoljubom, ko so prišli k njemu v službenih rečeh' Ko je prosil prod časom neki Barkovljan, da bi se mu dalo dovoljenje odpreti neko krčmo, iznašel jo gospod Capovilla, da so prostori za ono krčmo preblizo cerkve, ter da se no spodobi, da bi sploh (krčma) ostala blizo „hiše Božje". Capovilla jo pa menda užo pozabil, da je on sam še bliže cerkve žganje točil. Ono žganj arijo dal jo Capovilla v najem. Vidi se toraj, da jo hotel Capovilla le zgolj iz samopašnosti in nevošljivosti odpraviti ono krčmo, ker vsakdo bodo priznal, da je žganjarija po vseh ozirih bolj škodljiva, nego krčma, in to toliko več, ker se še bliže cerkve nahaja, nego imenovana krčma. Uže tukaj videlo se je torej „kak mož" je prav za prav Capovilla! Ker se je pa imenovani Človek postavil „braniteljem cerkve" v tem slučaju, — vredno je omeniti, ; da on skoraj barkovljanske cerkve od znotraj ne pozna in Barkovljani se tudi ne zmenijo za to, ako ne vidijo v nedeljah in praznikih Capovillo v cerkvi, v klopi pred altarjem z atarašini, kakor je bila navada prej, dokler so tu bili domači „od ljudstva po-poznanitt župani! Drugače ae je pa Capovilla celo zelo nespodobno o Barkovljanski cerkvi izrazil, imenujoč jo „la bottega del Slavismo"! (Prodajalnica slavizma). Besede te razkačejo prav za prav vsacega poštenega Barkovljana, in to naj si zapomni Capovilla sam, ko bode te vrstice čital. (Znano je namreč, da Capovilla „Edinost" čita, ker večkrat v nji za-ae kaj mastnega najde). „Svaka Bila do vremena" — pravi Hrvat, in enako mialijo Barkovljani o svojem Capovillu, Pred avetom mora ae pa priznati, da ni bilo v Barkovljah miru v tem obziru, odkar je tam imenovani „Capovilla" župan ter ga tudi ne bode. Saj je pa še znano, da ao morali žandarji iu vojaki krotiti razkačeno Barkovljane, in to prve dni, ko jo bil omenjeni človek potrjen županom. Pritoževali ao 8e potem prvi Barkovljanski možaki na magistratu — a zastonj. Nekateri ljudje niso mogli aleriti pravične jezo proti Capo vi lli, ampak pokazali so jo javno, in bili so radi tega v zaporu. Tudi al. vladi bodo gotovo o tem kaj znano, ker Barkovljanski veljaki pritožili so se v tem oziru tudi nj. prevzv, c. kr. namestniku. Mi pa vprašamo: Nima li danes več ljudstvo nikake pravice, da se mu knr črez noč vsili tujca za župana, proti kojemu ljudstvo vedno proteatuje — in to v aedanjih čaaih, ko se pravi, da je „Vox populi vox Dei" P — List „Edinost" jo glasilo vsili okoličanov, in v tem narodnem glasilu bilo je v teku 6. let skoraj brezštevilno pritožeb proti omenjenemu Capovilli. Sklepati jo zatorej iz tega, da se na naše glasilo no jemlje ozira. — Onim nevednim, ubogim Barkovijanom, kateri ae pred Capovillo tako rekoč tresejo, ko imajo od njega potrebo, da jim naredi u. pr. kak ubožni liat, treba jo omeniti, in povedati jim, da je Capovilla radi tega plačan, da so od to plačo živi, ter da jim mora narediti vse, kar se tiče njegove službo. Pomisliti je treba, da je Cap"Villa radi ljudstva postavljen, in no ljudstvo radi Capoville. „X". Iz Kviškega pri Gorici. [Izv. dop.j (Čitalnica; — nesrečen uboj vsled pijanosti pri plesu ; — slovesna zadušnica po ranjkim ceaarjeviču Rudolfu). Dne 10. t. m. imela jo čitalnica po dokončanoj službi božji populdun svoj prvi poučni govor. Naša čitalnica apravila jo iz svojega načrta: nečimerno plese, prazno besedo itd. ter določilo se jo, da ao bodo prirejali poučni govori vsaj enkrat na mesec in sicer vaakikrat v nedeljo popoldne. Po določilu čitalničnega odbora, priredil sojo v dan 10. t. m. prvi poučni govor: so-žalje preavitlemu cesarji Pran Josipu I. o britki priliki, o britki izgubi njegovega edinega sina nadvojvode Rudolfa. — Uže tri dni jo plapolala slovenska zastava povita s črnim trakom ter je napovedovala či» tabličnim udom in drugim faranom določen shod v evojih prostorih. Popoldne iatega dne zbrali so so udje in drugi občinarji v čitalnični dvorani in čakali napovedani dnevni red. Dvorano ai videl okrašeno s podobo Nj, Velio. ceaarja in cesarice, povito 8 črnim pajčolanom. — Predsednik goap. Stef. Tomažič prevzame besedo: Današnji dan pripeljala nas je žalost v narodni dom, dn izrazimo avojo sočutje preavitlemu cesarju radi britko izgube njegovega edinega sina Rudolfa; žalostna nam domovina, žalostna nam Avstrija ; za h val jeni bodite častiti udje za obilno vdeležitev in kličem vam: Dobro došli! — Potem prične društveni tajnik avoj sožalni govor. Govoril je o čitalničnem namenu in pravi: „Čitalnica naj počasi in previdno atopa, ako hoče napredovati; nobena sila ni dobra: v naravi ni skokov! Marsikje se vidi, kako napirajo čitalnico avoje moči, a komaj so se rodile, propadejo. Naša čitalnica naj polagoma atopa, posnema naj počasno rast mogočnega hrasta, posnema naj počasen naraščaj rimskega cesarstva in naše družbe sv. Mohora. Bodočnost bode gotova, bode častna ! Potem je slikal preteklost čitalnice. 25. junija p. 1. imela jo čaaten aijajen dan: spomin 401etnega vladaratva Nj. Veličan-stva. Za tim dnevom so tekmovali vsi narodi v Avstriji, kako bi hvaležnost skazali preavitlemu vladarju. Kviako ae jo tedaj prvo odlikovalo. Nadalje je slikal prevelike dobrote avitlega ceaarja, katere nam vsak dan deli; 2. decembra imel je praznovati apomin njegovega 401otnega vladar-stva. Tisti dan je počastil s svojim visokim pohodom posebno goriško zemljo, in Primorsko — njegov lep grud — Mira-mar. Tu je dal darovati gospodu Bogu nekrvavo daritev z svojo visoko gospo preavitlo cesarico; daje tu tudi za Slovence molil in Slovenci za njega, o tem ni dvombe. Tega dobrega in visokega gospoda pa je zadela v dan 30. januvarja grozna nesreča; njegov edini ain cesarjeviČ Rudolf jo umrl. — Obrnimo se tedaj v duhu do presvitlega cesarja in brišimo mu polno sočutja grenke solzo in recimo : dokler bode Slovonec živel, se bodo vedno s cesarjem veselil in žaloval, ter obstal bode habsburški rod, dokler bode Slovenec živel. Naše družtvo no poseda dragega venca, da bi ga položili Tvojemu prerano umrlemu sinu na grob; mi mu pokladamo duševnega s tem, da rečemo: molimo za ranjcega ceaarjeviču, molimo za presvitlega cesurja in njegovo presvitlo rodbino!" — Marsikoga ao zalile aolze. Izurjeni, vrli pevci zapeli so potem Riharjevo: Jamica tiha. — Na to prevzame drug odbornik be-aedo, ter naslika britek vtis presvitlega cesarja pri tej grozni nesreči in prebere cesarjevo pismo „vsem njegovim narodom", — Navzoče ude je navduševal do vedne zvestobe presvitlemu cesarju in sklenil svoj govor s trikratnim slava Nj. Veličanstvu! Ljudatvo je temu navdušeno odzdravilo ter končal so jo shod 8 cesarsko pesnijo. Nek odbornik povabi ude, ako bi bili voljni, da ostanejo še nekoliko časa v družbi pri kozarcu vina. Večinoma jih je ostalo; zabava je bila živahna in v resnici Ijubeznjiva. Napivalo so jo in pelo. — Kar pride pretreaujoča novica nam na uho, da se je ubil nek mladenič pri plesu v bližnji gostilni. Mladenič jo bil vinjen, (a ni bil airastno udan pijanosti,) omahne po strmih stopnicah, zvrnil ao jo na tla in ubil. Ako bi ne bilo pleaa, gotovo bi ga no bilo tam! Vsa naša družba jo bila potem razdrta, mesto da bi ai lepo v roke segli in rekli : Bog nam daj mnogo takih večerov, razšli smo ae potrtega srca vsak na svoj dom. (Konec prih.) Domače vesti. ^ Politično družtvo „ Edinost" priredi dne 2. marca t. I. zabavo s petjem in plesom v prostorih gledališča „Politeania*. Natančni program objavimo v prihodnjej številki; za danes omenjamo le toliko, da bodo ta zabava — sodeč po pripravah — nekaj izrednega za slovensko naše občinstvo, Nj. c. kr. Visokorst cesarjevna udova Štefanija dospela je dne 19. t. m. zjutraj a avojo hčerko, nadvojvodinjo Elizo, v Miramar. Iz Dunaja odpotovala je dne 18. t. m. ob S'/i uri zvečer. Na kolodvoru zbralo se je mnogo občinstva, katero je odhajajočo visoko gospo spoštljivo pozdravljalo. — Nj. Visokorst ostane v Miramaru do sredo meseca aprila ; poda se zatem v grad Laxenburg, kjer jo obišče mati, kraljica belgijska. Delalskemu podpornemu družtvu podaril je gosp. Economo 15 gld , vsled vabila na veliki ples. Za družbo sv. Cirila in Metoda poslal nam je nepoznan rodoljub v anonimnem pismu 10 gld. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti nabrala dtie 17. t. m. družba „Nedaj" gld. 2.34 nvč. — Vesela družba zbrana pri g. Piščancu v Rojanu, dne 17. februvarja, nabrala je gld. 1.10. ^Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je imelo dne 18. februvarja svojo XXIV. aejo. Navzočni: Prvomestnik: Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitez Bleivveis-Trateniški, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Tavčar, dr. I. Vošnjak (blagajnik), And. Zamnjec, Anton Žlogar (zapisnikar). Od ruzsodništva: dr. Fran Papež in Fran Povše. — Prvomestnik naznanja, da jo povodom pretresljivega dogodka v Najvišji cesarski rodovini v imenu družbe av. Cirila in Metoda pri visokem cea. kr. dež. predaedništvu izrazil globoko sožulje, kar vodatvo odobravajo soglasno vzame na znanje ter aklene, da ae ta izraz lojalnosti zabeleži v današnji sejni zapisnik. — Blagajnik dr. Vošnjak naznanja, da je bilo družtveno nadzorništvo povabljeno, za 1. 1888. sklenjene račune pregledati. Dno 23. januvarja sta dva nadzornika to storila ter našla vse v redu. — Po nadzorništvu pregledani in potrjeni račun objavil bodo avojedobno družbeni „Vestnik". Nadalje poroča o nekaterih prošnjah za podporo, ki se uališijo. — Tajnik g. Anton Žlogar poroča o tekočih zadevah od zadnjo seje, pojasni, kako bo bili sklepi izvršeni, koliko darov je med tem doapelo družtvu. — 100 gl. od neimenovanega duhovnika v slovenskih gorah za vspešnejše izdavanje družtveno knjižice, državna obveznica za 50 gl. od rodoljubnega posestnika Josipa Koširja iz Kranjske Gore in volilo 100 gl. pokojnega župnika P. Terana, ki pa še sodnijsko ni naznanjeno. Omenja, da je zglašena nova podružnica: Sv. Lenart v Slovenskih Goricah na Štajerskem in Greta-Barkovlje-Rojan pri Trstu. — Druž-tveni izkaz za 1, 1888. jo bil v zmislu dotičnoga zakona poslun slavnemu magistratu ljubljanskemu, iz katerega je razvidno, da je bilo pri vodstvu vknjiženih podružnic 80 s 0176 družbeniki. -- Odbornik g. dr. Tavčar poroča o napadu „Neuo Freie Presse" od 23. junuvarija v dopisu iz Gradca, v katerem ae trdi, da jo grof Ignatijov, predsednik slavjanakega blago-tvoriteljnega občestva, tudi pokrovitelj družbo av. Cirila in Metoda ter v zvozi z družtvenimi voditelji, ter da družbu dobiva od tega občestva podporo, in da družtvo agitujo za slovansko liturgijo. Vodstvo je koj, ko jo bilo na to opozorjeno, poslalo redakciji „N. Fr. Presse" popravek, v katerem zavrača tako nesramno obrekovanje, a dozdaj ga „N. Fr. Presse" še ni objavila. Zuto pa jo treba postopati v zmislu družtvenega zakona (§§ 10, 20, 21.) Sklono se, naj odbornik dr, Tavčar doženo to zadevo, če treba tudi po sodnijski poti. — Odbornik dr. vitez Bleivveis poroča o neki prošnji s Koroškega; uslišana je pod uže stavljeni ini pogoji. -- Odbornik J. Murnik poroča o tržaškej šoli. Sklene se, da so razpišeti dve učiteljski službi s 600 in 500 gl., ker se;); prihodnjo šolsko leto šola razširi z II. razredom. Za II. mesto sme se nastaviti tudi učiteljica. — Odbornik Močnik poroča o neki prošnji za podporo, ki so dovoli. — Po prvomestni-kovem predlogu so izreče mnogim rodoljubom, ki so so posebno žrtvovali v družtveno svrhe, vodstvena zahvala. — Sklene se, da bodo za naprej vodstvene sejo redoma vsako prvo sredo v mesecu, le, ako bi bil teda j praznik, ali bi seja vsak tnesec nemogoča bila, prestavi so na drugega meseca prvo aredo. Na tak način podružnična načelništva i rodoljubi najbolje vedo, kdaj jim je poslati nasvete in prošnje, da se prej rešijo. L Slovenska mladina tržaška priredi tretji letošnji plesni venček v soboto jdno 23. t. m. v dvorani h. št. 16 ulice Tor-rente. Ustopnina 30 nč, — Ker sta »o prva dva plesna venča jako dobro spo-nesla, nadejati se je tudi o tej priliki obilnega obiska. „Veliki ples", katerega je prired la »Slovanska čitalnica" tržaška v soboto dne 16. t. m. bil jo jako dobro obiskan. Zbrala ae je, kakor navadno, večina tržaške alo-venske inteligence; posebno narodne damo bile ao zastopano v lepem broju. Zabava b la je vsled tega, kakor samo ob sebi umevno, jako živahna ter trajala do pozno ure. " Občinski svet tržaški imel jo dne 16. t. m. javno sejo. Predsedoval je župan dr. Bazzoni, vlado je zastopal dvorni svetnik vitez Rinaldini, navzočih jo bilo 38 svetnikov. Po prečitanju zapisnika zadnje seje odobri ae proračun mestno ubožnico z 186.090 gld. 60 kr. in za delalnice za-puščenih otrok z 21.000 gld. — Število pomočnih gasilcev II. vrsto pomnoži se za 19 ter ae dovoli za obleko in plačo 2700 gld. — Na vprašanje upravnega ravnateljstva c. kr. državne železnice v Trstu, da-li ne ugovarju mestna občina, ako ao zgradi skladišče za petrolej v novemu skladišču za tovoro pri Sv. Andreju, odgovarja so, da se moro zgraditi tako skladišče, ako so zavarujo okna in vrata 8 železnimi krili ter se ne stavlja v skladišče preko 400 sodov petroleja. Za doplačanje dolga vsled vzdrža-vanja odpravljeucev, dovoli ao k poglavju „redarstvo", nasi, 8, I. pozneje posojilo 8260 gld. Bivše stanovanje ravnatelja ljudske in meščanske šole v novem mestu prezi-dalo ae bodo v šolsko sobe. Troški ao proračunani na 800 gld. Potem se preseli Vil. razred osnovne šole, ki jo aedaj začasno v starej Barrieri, v novo mesto. — Javna seja jo bila s tem ob uri zvečer končana ter se takoj nadaljevala tajno. Sklenolo so je nastopno: Dr. Ahil C o n a t a n t i n i imenuje se mestnim p r o t o f i z i k o m (bilo jo šo drugih kandidatov, toda.....); udovi Jo- sipini Panzera dovoli so miloščina enkrat za vselej in udovam Mariji Krašna, Filo-meni Brenn in Mariji Combon primerna mirovina in konečno miloščina enkrat za vselej članu mestno glasbe Jos. Buzzolliju. l/ Barkovljanski novi pevci priredijo v soboto dne 23. t. m. domačo zabavo s plesom v dvorani Ferlugove gostilno na Greti. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina za gospodo 50 nč., za gospe in gospodične 30 nč. — K tej zabavi so uljudno vabi slovenska gospoda tržaška, posebno pa rodoljubi iz Barkovolj, Rojana i u Grete. Zavarovanje delalcev. Mostni magistrat javlja: Ozirom na dopis ces. kr. na-mestništva od 3. februvarja 1889., štev. 2201/111 poživljajo se vsi, kateri morajo prijaviti svoje delavce, da morajo dotične prijave oddati najkasneje do 10. marca t. 1. na magistratu (obrtnijski oddelek). Tiskovine za prijavo dobi so do 21. t. m. pri navedenem oddelku. Gospodarji, kateri ne prijavijo svojih delalcev o pravem času, zapadejo globi do 10 gl. Slovenskega Pravnika št. 2. prinaša: 1. Nadvojvoda Rudolf f. 2. I. redna glavna skupščina družtva „Pruvnik" v Ljubljani. 3. O zakonih iu o pravni terminologiji v slovenščini (Spisal dr. F.) 4. Ali ae trans-mituje pravica dednega nasledstva „ab intestato" umršega nezakonskega otroka na zapadlostni erar ? (Spisal E.) 5. Kako jo kolekovati zemljeknjižue vloge, s katerimi zahteva lastnik posestva sam, da ao odpišejo različni in raznim kupcem od-prodani dolci posestva Y (Spiaal A. A. Z.) 6. Iz aodno-zdravniške prakso (Spisal dr. Fran Zupane). 7. Iz pravosodno prakse. 8. Drobne vesti, 9. Vabilo na sodelovanje in narocbo. Učiteljskega Tovariša št. 4. prinaša: 1. Prisrčni cesarjev ogovor. 2. Kako naj učitelj pripomore, da bi se učiteljski stan bolj spoštoval ? 3. Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. 4. Svitoslav i Danica. 5. Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" „Pedagogiškoga diužtva" v Krškem. 6. Ocena. 7. Književ-stvo in umctuos. 8. Dopisi. 0. Premeno pii učiteljstvu. 10. Razpis učiteljskih služeb. Odbor goriškega „Sokola" se je v svoji prvi seji dne 13. t. m. tako le sestavil : Abramič Janez je izbran za pod-starosto in ob enem za če^ovodjo ; Vuga J. za tajnika in družtvenega upravitelja ; Poberaj Martin za blagajnika. Odbor jo za zdaj sklenil priredovati vsako sredo in soboto plesne vaje v sobani Marzini-jevo gostilne. Prva vaja je bila v nedeljo 17. t. m ; v nedeljo začetek ob 5. uri popo-ludne ; ob sredah pa ob uri zvečer. Vabilo k besedi, katero priredi Kanalska čitalnica v dvorani g. Segalle dne 24. februvarja 1889. Spored: 1. Pesen. Hajdrih: „Nisem Nemec dekle lepo",moški zbor. 2. Pozdrav predsednikov. 3. Pesen. A. Leban : „Slovo od domovine", mešani zbor. 4. Deklamacija. S. Gregorčič : „Ra-beljako jezero". 5. Pesen. Eisenhut: „V naravi, polka, moški zbor. 6. Srečkanje. Ena srečka stane 10 kr. 7. Pesen. Vilhar: „Domovini", mešan zbor. 8. „Gluh mora biti". Burka v enem dejanji. 9. Ples, pri kojem svira sekstet Peinelt. — Začetek ob zvečer. — Vstopnina k besedi 30 kr., k plesu 1 gl. Čitalnični udje plačajo le polovico. — K obilni udeležitvi vabi uljudno ODBOR. Bralno družtvo v Kozani napravi prihodnjo soboto, t. j. 23. dne t. m. v dvorani gosp. Jos. pl* Reja zabavo; namreč govor, petje in ples. Začetek ob 5. uri zvečer. Ustop imajo le povabljeni; ustopnina 1 gl. Sviral bode korminski orkester. Iz kronike družtva „Pravnik" v Ljubljani posnemamo nastopne črte: Odbor družtva je imel dve seji, v katerih so jo razgovarjal o ureditvi družtvenega delovanja, zlasti pa o poslih, ki so tičejo družtvenega glasila, potem ko jo prevzel „Slovenski Pravnik" od prejšnjega izdajatelja gospoda dr. Alf. Mosche-ta. V seji dne 2. februvarja, katere so se udeležili vsi Ljubljanski odborniki in izmed vnanjih c. kr. dež. sod. svetnik g. B. T e r n o v e c iz Trsta, se je volil namestnikom načelnika c. kr. dež. sod. svetnik g. J. Ven-cajz, tajnikom g. dr. Danilo Majaron, a blagajnikom c. kr. notar g. Ivan Gogola ; za nadzornike družtvenega lista so odbrani gg. J. Vencajz, c. kr. finanč. prok. pristav E. Gutmann in c. kr. dež. sod. pristav Anton Leveč ; za odgovorna urednika pa gg. dr. Fr. Papež in dr. D. Majaron. Lov V najem. Okrajno glavarstvo na Voloskem javlja, da bode dne 2. marca t. 1. v občinskem uradu v Materiji javna dražba /a iznajmljenje lova v občinah Ilerpelje, Slope in Tublje. Dražba začne ob 10. uri pp. Lov ae daje v najem za najmanj f> let. Izklicna cena je za Herpelje 50 gld., za Slope 40 gld. in za Tublje 20 gld. Ostale pogoje mora ae zvedeti v občinskem uradu v Materiji, Podgradu, Jelšanah in na mestnemu magiatratu v Trstu. Ameriške trte. katere so stanovitne proti trtni uši, prodava deželna vinarska šola pri Mariboru po 5 gld. za tisoč šib, jako nizka cena, za katero si lahko vsak vinogradnik omisli te trte. Drugod ao po 15 do 20 gld. Kakor ae poroča „Dol. Novicam* ao v državni ameriški trtnici pri Kostanjevici 150.000 ključev narezali od tamošnjih ameriških trt, od katerih pa še ni veliko oddanih. Najbolj ao ae zanje oglašali Vipavci. Listnica upravništva. T. v. K. blagovolite so obrniti na g. Ivana Hribarja v Ljubljani. V slovo! Ker ae pri odhodu v Kastvo nisem mogel posloviti osobno od mnogih svojih prijateljev in znancev, kličem jim tem potom: Na zdravje! Bog Vas živi! Trst, 20. februvarija 1889. Ivan Bunc. Kdor si želi jasnosti o nemškem oblikoslovji, omisli ai naj Početnico nemškega jezika. Za 1. in 2. razred alovenakih gimnazij, tudi za pripravnice slovenskih učiteljišč sestavil 3_3 RAJMUND ČUČE K, c. kr. profesor v Kopru. V platno vtzana atane 80 kr. Razpo-fiiljo jo piaalec sam, in to poštnim potom, ako se priloži še 5 kr. poštnine. Nič več zobobolov. Voda za zobe lekarničarja G. B. Ro-vis ozdravi hipoma vsak največi zobobol, zabrani narejenjo tartara in gnjilje zob, ohrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni Rovis Corso 47 po 50 kr. ateklenica. 10—7 c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na »t-dnevni odkaz 2S/«0I<> 30-dnovni odkaz 2% n 8- „ 2 „ . 3-mesočni „ 2'/« „ 80- „ 37, „ ! C- „ „ 2'/3 „ Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri ho nahajajo v okvogu, pripozna so nor. obrestna tarifa na temelju odpovedi od 22, oktobra, 26. oktobra in 18. novembra. Okrožni od del. V vredn. papirjih 2°/„ na vsako »voto. V napoleonih brez obresti Nakaznicp za Dunaj, 1'rago, PeSto, Brno, Ijvov, Heko, kakor za Zagrob, Arad, liozen. Gradec, llormaiiHtadt, Inomost, Golovec, in Ljubljane— b r o z troškova Kupnja i 11 prodaja vrednoBtij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov pri odbitku l°/00 provizije. Predujmi. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Jlor-linu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst. 18. oktobra 1888. 4—24 Cilj! Cuj! SV6t Cuj! Ćuj ! Stroj za šivanje for. 1.95. Cndovato je delo tepa stroja; sivu vs* izvrstno, najd^b-lejSn sukno in najfinejši šifon; pr« dobro; je divno izdelan, zlatno bronciran,' okrašiije. vsaki salon. Neodpnstljivo je, kjer v hiši ni š < tega stroja. — 4 — 6 Kdo bi bil kedaj mislil, da se moro napraviti za for. 1*95 šivalni siroj. Ogromna je prodaja teg:t struja; naj pa zatorej vsak takoj narodi, ker bo kmalo raz prodan, Za naročbo zadostuje dopisnica Pro-dnja R'» na vs : kraje sveta, Ker so stroški neznatni, proti gotovini ali poštnem povzetju. Exportgeschiift Sig. Gtinsbeiger Wien, II. Theresiengasae Nr. 1. Nakup surovih palic. Surovo palice s kljukami, kakor dren, črni in beli trn, nadalje mokarice, kakor tudi navadne hruševine, psikove in lešove — kupuje vsake baze vedno po najvišjih cenah. 2—3 J. Wahonigg v Šmnrtncm pri Litiji na Kranjskem. PER BANCONOTE: 3' ,% c. preav di 5 g ni 12 ° H » 11 11 »1 II 33 4 „ a 4 mesi fisBO H n tt " n n 4 „ a 8 „ "s '5 ; i I i N I g "f 00 O I oč C >- o Z * D cn o t a m o > § a. '-» e* 2® £ c p J "5 J* "t -X C 'Z? - N o £ o s N »g mm j C O Tf -S : 'S M - e s6 6: J _ f c c ' Z EH a. * co o o « cb« c S !< © o o o 1. ^ CC UJ 52 3£ t3 CC ca 3C O OZ a UJ DC O c, - o o O -O u ■ =! P w o.J J-fl 9 fi 5 s s P si B O ® g o ~ C rs „ ■ « O Strašansko pozornost! i u opravičeno Čudenje povzročujo vsled neverjetne nizko cono na vaem kontinentu mojo žepne ure remontovirke iz srebrnega nikla, ki veljajo samo gld. 4*80 komad z elegantno vo-rižico vrod Samo slučajno mi je mogoče prodajati to krasno uro remotovirko, ki so vrejene na sekundo in imajo skoraj neraz-ruBljiv, precizen stroj, za smešno ceno samo gld. 4'80 z verižico vred. Uro imajo mehanično urejena kazala, plosnato steklo, navijajo so broz ključa in jamčim zunjo pism. za 3 leta. Priložnot se no verno; zaloga so zaman jsuje, naj zatrirej vsak hitro kupi to uro, katero se nikjer ne dobi za dvojno ceno. Pošilja proti gotovini ali povzetju Exportwaftvenliaus Si^m. Giinsberger, 4 - fi Wien, II., Theresiengasse I. Naravno olj o iz jeter od polenovke (Bacoala). Najizbornejše kakovosti, kojega z dobrim vspehom zakazujojo najboljši mestni zdravniki. — Iz isto kakovosti napravlja se tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. /.»loga v lekarni G. B. Rovisa Corso štev, 47. 10—7 La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio- Valute. a) Accetta versntuenti in C'onto correute, abt/onando PER NAPOLEONI: 2s/i%c' preav.di 20 g.ni * i> ii i» ,, V/t n H * H 3 meai ^Vj 11 « B «6 » II nuovo tasao d" interese veraamento in circolaziono con 5 giorni di preavviso a datare dal 24 Ottobre. a. c. In Banco giro nbbuonando ii 3°[0 interes so annuo sino n qunlunque somma; prolevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chćque; Importi maggiori preavviso avanti la Boraa. — Gonferma dei versamenti in apposito libretto. Conteggia ptr tutti i versamenti fatti a qualaiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. As8ttmepei propri correntisti l'incasso di conti di pinzza, di cambiali por Trieste, Vrienna, Budapeat ed altre principali citt^, rilascia loro assogni per questc piazze, ed accorda loro lafacoltadi domiciliare effetti presso la sua cassa franco d'ogni spesa per em. b) S'incarica delf acquisto e deli d vendita di effetti pubblici, valute e divise, noneho deH'incasso di amgni, cambiali o coupons, verso 1I8°to prov-vigione. c) Accorda ai propri committenti la tacat t a di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis l'incasso dei coupons alla seadenza. d) Vende le Lettere di pegno e 5°[0 della lian ca Cominerciale Vnghe-rese di Pest o lo lettere di pegno 4°|0 deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna. 4—24 Trieste, 19. ottobre 1888. Nič več kašlja! Prsni čaj napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spri£ujtvjo mnoga naročila, spri-fievala in zahvale, ki doliajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tnk. zdravnikov. Ta čaj jo sestavljen Iz sumih rastlin In čisti kri; Ima dober okus in velja en zavoj za 8 «liii OO n. Omenil na lekarna izdeluje 1 udi pile za prestenje života in proti mudrona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je v. lik, poiobno pri zaprtem trnpln, Želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsiUem času brez obzira na dijeto. Dna <Škatlja volja »O sold. Plašter in tud tinktura proti kurjim očesom in debelej i