ClTATELJI! Prosimo, poglejte na Številke poleg naslova sa dan, ko Vafta naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vače sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
CUm Matter
tisi slovenskih delavcev v AmerikL
tSth. 1941 at the Fwt OffWa aft New Sort N. t. mt
Ad af
mt March lii mt.
No. 141 — &tev. 141 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, JULY 17, 1942 — PETEK, 17. JULIJA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I*
VSI ne moremo iti na bojišče ae vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAB BOKDS in ZNAMKE redno.
NEMCI NA VRATIH KAVKAZA
RUSKO VOJNO POROČILO NAZNANJA NOVE USPEHE PRI VORONEŽU. — NA MNOGIH KRAJIH BLIZU VORONEŽA NA VZHODNEM BREGU DONA JE INI-CLJATIVA V ROKAH RUSOV, KI SO NEMCE PRISILILI V DEFENZIVO, PREBILI NEMŠKO ČRTO IN UNIČILI NAD 100 PROTITANČNIH TOPOV
Poročilo pa dalje priznava, da se je rdeča armada jk> hudih bojih umaknila jugovzhodno od Milerova, kjer armada generala Svhwoedlerja resno ogroža SKalinprrad in Rostov. Na tisoče Nemcev je bilo libitih na donskih stepah. Lagiiba Milerova je zelo velika, kajti tu se veže železnica, ki prihaja iz Vo rošilo vgrada z železnico Moskva-Rostov.
Ru>ki časopisi o razvoju bojev ob Donu zelo previdno pišejo in iz njihovih poročil ni mogoče posneti, kako močni armadi «i stojita nasproti, ali »pa če je armada, ki je zavzela Milerovo, ista kert, armada, ki je zavzela Lisičansk. Gotovo je samo, da je neintštko prodiranje natančno določeno in stalno napreduje.
'Značilno pa je, da so Nemci na vsakem kraju v premoči. ■»To je mogoče zaradi tega, ker imajo boljše železniške zveze kot pa maršal Timošenko. Sedanji boji jasno kažejo, kako velike važnosti v vojni je Har_ kov. kjer se steka več ■železnic. V dike	Jv da SO re-
zerve Čin bližje in da morejo nasrlo podeči v Iboj, kjer in kadar je potrebno. In Nemci po-. f-brio skrbe, da so rezervni tanki b'i 75ii fronte.
Najlju'ejei l»oji s/i bili včeraj južno od Voroneža med rekama Donom in Voronežem. (l$lizu sotoka je tretji madžarski zbor vodil sovražni nai»ad z velikim številom tankov. Madžari pa so bili potisnjeni nazaj proti Donu.
Ruski odpor postaja vedno večji in v boj prihaja vedno več tankov. Nemci pa so naglo pro-
Iz Jugoslavije
ITALJANI IN NEMCI BEŽE IZ JUGOSLAVIJE. — Nemd in Italjani, ki so živeli v Jugoslaviji, so večinoma odšli v Nemčijo ali Italijo, ker moč jugoslovanskih rodoljubnih čet vedno bolj raste.
Poleg vojaštva so Nemci in italjani v zasedenih deželah] sam«) še vojaški in policijski uradniki.
Domače prebivalstvo dobiva vedno več orožja in se napadi, na izdajalske in osiškt* uradni-' ke dogajajo vsak dan po vseh krajih.
Zadnja žrtev jugoslovanski)i rodoljubov je major Helm. na-' čelnik gestape v Jugoslaviji, i Helm je bil ubit na ulici v Za-
Delavski pogled
Murray dolzi Hendersona, da bi rad kontroliral vse delavske mezde. — Zvezni administrator cen Leon Henderson pravi, da je program kontroliranja cen v nevarnosti poloma, ako se ne bo ukrenilo nekaj glede kontroliranja mezd.
Predsednik organizacije CIO
ti njim poslali, še več strmo-glavcev, iprotit a ničnih topov in tankov.
Rusko poveljstvo uradno poroča, ikako drago so morali Nemci plačati za vse svoje u-spehe v prodiranju proti Volgi in Kavkazu: v dveh mesecih so imeli 900,000 izsgiib. medtem ko so jih Rasi imel 399,000.
Posebno uradno poročilo sovjetskega informacijskega u-rada pravi, da je bilo med nemškimi izgubami 350,000 mrtvih. Vse te izgiibe so imeli od 15. maja do 15. julija.
V	teh dveh mesecih so pa Nemci izanibili najmanj 2900 tankov, Rusi pa 940; 3003 ae-j ropi a nov, Ru>*i 1354; okoli, •2000 topov. Rosi 1905.
V	zadnjrh treh dneh je bilo j pri Milerovu ulbitih 4000 Nemcev.
Rommel zopet napada
Sinoči je ioj>et zagor#la frout^ v. Egiptu, ko je feldmaršal Rommel vrgel vččino *voje oklopne armade proti Angle- j žem ter je trdno -drial nek pridobljen grič na osrednji fronti, malo višje proti severu pa ste se obe armadi borili za Jezusov hrib.
Poročila s fronte naznanjajo, da je Rommel poslal v boj vse svoje sile v namenu, da si prebije pot do Aleksandri je in Sueškega kanala. — Na osrednji fronti se je bila bitka med tanki ves dan in se še ni odločila.
Angleški aeroplani so včeraj ves dan skušali dobiti Rommela samega in so bombardirali razne kraje, kjer so domnevali, da vodi bitko.
"Lov na Rommela" spominja na ekspedicijo lanskega leta, ko so commandos napadli Rommelov glavni stan, toda Rommel je bil ob istem času na nekem drugem kraju.
grebu vkmpno z več drugimi svojimi tovariši, lzstrebljenih je bilo tudi več izdajalcev po| drugih krajih Hrvatske.
V roke jugoslovanskih rouo-j ljubov prihaja orožje iz vseli osiških in rp ratios iških dežel' ter je vtihotapi jeno v na jod- j daljenejse kraje v ^rbskih in bosanskih gorah. Orožje rad | vzame vsak kmet in vsak delavec, ki .si misli: slednjič je ta mala puški ca jamstvo za mojo varnost.
Tihotapstvo z orožjem je razširjeno i po vseh jugoslovanskih mestih, vaseh in trgih, kjer so se navzlic policijski pažnji podtalne družbe zelo razširile in se pripravljajo za dan splošne vstaje §>roti vpadni kom.
0 odporu dn stremljenju Slovencev
London, 14. julija. (Radio služba.) — Iz današnje radijske oddaje v slovenskem jeziku:
"Pri Slovencih se čuti živa želja za obnovo zemlje. Slovenci verujejo v svoje vstajenje. Oni imajo svojo kulturo in svojo ^odovino. Nikdar ne bodo pozabili, da so Slovenci, ostali bodo zvesti svojemu je-aiku in tradiciji. Oni morajo to ohraniti v tej veliki borbi, v kateri niso sami, ker imajo močne •zaveznike kot Zedinjene ameriške države, Rusijo in Anglijo. Danes se bore Slovenci za svojo lastno kulturo. To je prava vojna slovenske kulture proti barbarstvu. Jezik nas veže v borbi proti sovražniku. Nobena žrtev ni prevelika za ta visoki cilj, ki bo o-hranil slovenstvo za bodoča pokolenja. Mi se borimo za to in to bomo tudi dosegli."
(J1C)
$300,000 za zdravljenje otroške paralize
Johns Hopkins univerza je prejela $300,000 za zdravljenje paralize in za potrebne študije za pobijanje te hude bolezni.
RUSKA ARTILERUA V AKCUI
Philip Murray, je dejal 15. julija v Pittsburgh!!, Pa., da Leon Henderson, administrator cen, stremi za tem, da bi kontroliral in določal splošne delavske mezde, ki so zdaj v področju War Labor Boarda.
Murray je svarilno }>oudaril fakt, da "delavstvo še ni dalo iz rok moči in pravice ■pogajanja za primerno delavske mezdo." Tozadevno izjavo so dobili časnikarji ob priliki posebnega sestanka linijskih predstavnikov jejjaivkih delavcev pri Little Steel Co.. Bethlehem Co., Republic Co., Youngstowu Sheet & Tube Co., in Inland Co.
Unij ski predstavniki so se sestali, da določijo kakšno stališče bodo unije zavzele glede odloka delavskesra vojnega sveta, ki je privolil jeklai?=kim delavcem 44c poviška mezde, namesto zahtevanega enega dolarja na dan.
Murray je namignil. da je1 LB., že v drugih slučajih določil povišanje plač, ki ni bilo v skladu z delavskimi zahtevami. a te doloSbe niso bile po u-nijab sprejete. To bi značilo, da bo organizacija CIO, vztrajala ipri svoji zahtevi za $1. povi.3ka.
Zvezni administrator cen, Leon Henderson, je povedal kongresnemu odboru. da je program kontroliranja cen v nevarnosti poloma, ako se ne bo ukrenilo nekaj glede kontroliranja mezd.
Henderson je pričal pred zborničnim odiborom za mala industrijska podjetja, ter je lakonično dal razumeti, da je situacija malega biznesa taka, da se odboru še sauja ne o realnosti iste.
Glede nevarnosti popolnega poloma programa kontroliranja cen. ni hotel dati Henderson noibenege direktnega vzjro-ka, razen tega, da cene bo moč držati pod kontrolo samo, ako bodo kontrolirane tudi plače. Dejal je tudi. da zvezni administraciji' za kontrolo cen primanjkuje sredstev za uspešno uveljavi jen je tozadevnih postav in pravil.
Velike družbe pravijo, da so nove davčne predloge nevarne
Finančni izvedenci več kot 6.000 trgovskih in drugih velikih družb so dognali, da bodo dobički tirgovskih in drugih družb zelo okrnjeni, ako se davke poviša tako, da se bo jemalo tam kjer je. Že sedanji davčni sistem jemlje kompani-jam mnogo dobička, tako, da obstaja nevarnost, da nekatere družbe ne bodo imele dovolj
TAJNA ARMADA MA DELU V FRANCIJI
Vzlic vsemu okrutnemu maščevanju in vsem ostrim odre-dlbam nacijev, se v Franciji širi in veča iz dneva v dan armada podzemskega delovanja proti osvojevaleu, ki kaže viden strah pred to nevidno silo francoskega ljudstva in njegovega tihega upora.
Poročilo, ki je obelodanilo to situacijo trdi, da je danes v
Franciji organiziranih več kot kapitala na razpolago za inve.j 50,000 mož, ki vrše delo špijo-stiranje v nove izume, za pla-' naze, sabotaže in propagande
čevanje dolgov, itd.
Preveliko obdavčenje velikih družb ali trustov, pravijo izvedenci, ki so jih najeli trasti, 1k> zelo škodovalo povojnemu preuredu industrije v deželi.
Mati je dala petega sina
Mrs. Mary OeCoy iz Wichita, Kansas, se je poslovila od pe-sina, k! je odšel a- službo
ameriške armade. Štirje njeni sinovi so padli v prvi svetovni vojni.
med ljudstvom. Ti možje, pravi list Pour La Victoire, ki izhaja <v New Yorku, se ne boje nobenih zaprek in ne strašijo nobenih žrtev, kajti oni slednji dan postavljajo v nevarnost svoja življenja in življenja in svobodo svojih dragih.
V večina slučaji^ se posamezni člani te velike armade niti ne poznajo jped seboj, ali njih delo jih veže v bratski skurpno-sai in znaki in znamenja mnogih tajnih posameznih delov
dejala Mre. McCoy, ko je bila vprašana kako se počuti ob misli, da lahko izgubi še petega sina v vojni. "Ko pomislim. da Hitler ubija na tisoče in tisoče ljudi vsaki dan. se zavedam, da bomo morali vsi žrtvovati še marsikaj več kot v zadnji vojni—in jaz sem pripravljena dati se enega sina, če bo to pomagalo streti Hitlerja." je dejala pogumna in patrijotična mati, kateri bi se no klonila celo Spartanska mati.
"To je neizogibna žrtev," je organizacije povedo vsakemu viw	i™ ^ Kilo izmed njih kdo je tovariš.
Govorniki, ki so nastopili ob priliki pratznovanja dneva Ba-stidije, 14. julija, v Manhattan Centru v New Yoriku. so posebno poudarjali dejstvo, da francoski delavci viztrajno in premeteno zavlačujejo vojno prodtAcijo s tem, da delajo počasi medtem, ko zopet drugi skrbe za direktno sabotažo, ki vca.<iih zaustavi važne obrate. Med govorniki na proslavi je bil tudi govornik ta.inik za notranje zadeve, Ickes.
LAVAL ZAVRNIL ROOSEVELTA
Načelnik francoske vlade v Vichyju Pierre Laval je zavrnil ponudbo predsednika Roosevelt a, da bi dovolil, da francoske bojne ladje, ki so internirane v Aleksandri ji, odtplu-je jo v kako ameriško pristanišče, kjer bi bila internirane v za čas vojne; po vojni pa bi •bile vrnjene Franciji. Laval je zavrnil to ponudibo in celo Roo-seveltovo svarilo, da bodo mogoče Angleži ladje potopili, mesto da bi jih .prepustili Nemcem ob morefbinem izavzetju A-leksandrije.
Laval je včeraj naznanil, da je poveljujočemu admiralu v Aleksandra j i ukazal bojevati se, ako bi bil napaden.
Rekel je, da bi vsak napad imel "-resne posledice*', za katere bo odgovoren predsednik Roosevelt.
V AJeksandriji internirane bojne ladje so: c&lopnica Lorraine z 22,000 tonami; križarke Duquerne, Tourville. Suffren vsaka po 10,000 ton ter pet ru-šikev in ena podmornica.
NAPETOST MED AMERIKO IN FINSKO
Združene države so zaiprle svoje konzulate na Finskem ter so naprosile Finsko, da preneha s konzularnimi posli v Ajmeriki s L avgustom. Zastopnik ameriškega poslaništva v Helsinkih je o tem obvestil finsko vlado, državni department v Washingtonu pa je objavil kmata nato, ko je finski poslani^ Hjaljnar J. Procope skon-čal eno uro trajajočo konferenco z nadomestnim državnim tajnikom Sumner Wellesom. To je prvi korak do prefldnje-nja diplomatskih odnosa je v med obema deželama.
75,000 avtov bo šlo v garaže
Pri registriranju za odmerke gasolina v New Yorku, se je to ipot piiglasilo 75,000 prosilcev ali registrantov manj nego ob priliki enake registracije v mesecu maju. Vzlic temu pa se bo treba v New Yorku še vedno paziti preden se bo prekoračilo ulico, kajti 600,000 New vorčanov bo £e zmirom imelo priliko sesti za volan in delati preglavice mestnim pešcem.
Tretja Liberty ladja izplovljena
V South Fortiandu, Me., je 'bila 14. julija izjavljena tretja takoimenovana L3berty ladja. Ladja je bila krščena z i-menom "Thomas Hooker," ki ^ e ime ustanovitelji mesta Hartford v Connecticut. Tona-ža ladje v 10,500 ton. Graditeljica teh "Liberty" ladij je privatna ladjedelnsSka družba.
Bolničarke med pogrešanimi
SeiLma lista na morju pogrešanih, ki je bila objavljena
Slika posneta na vzhodni fronti ko ruska težka artilerija odbija nemške napade.
Stavka prevažalcev koksa
V Uniontowno, Pa., so za-stavkali vozniki, ki prevažajo	.
koks in s tem je začasno priza-] Pred nekaj dnev, po moraan-detih 8900 koksovih peči. I *kih oblakih v \\ ashmgtonu,
j vključuje 11 bolničark. l)o-Vozniki, katerih je okrog mneva še. da ali ujete po Ja-800, so odglasovali za staivlko: poncih aJi pa potopol.k-ne « ka-14. jitlija, in njih zahteva je,! ko tonpedirano ameriško ladjo da se jim plača 90 centov na. v "bli-žini Manile, uro namesto sedanje plače odj	Ann Agnes Bernatikts,
tona. katera, kakor trdijo vo-j iz Exeterja, Pa., je bila edina zniki, zna-sa zaradi strogih pro- mornariška bolničarka, ki se je
Argentinski predsednik umrl
Bivši argentinski predsednik Roberto M. Ortiz, ki se je odpovedal svojemu mestu 24. junija je po dolgi bolezni umrl. Ortiz že ni opravljal svoje službe dve leti, ker je bil bolan in skoro slep.
metnib odredb, ki ne dovoljuje težko otovorjenih vozil n a glavnih cestah, komaj 50 centov na uro.
Stavko so vozniki oklicali valic nasprotovanju unijskih lokalnih uradnikov od United Mine Workers organizacije, ki je priključena OIO.
rešila iz Manile preden so to zavzeli Japonci. Ona je baš pred padcem Manile odšla z nekim zdravniškim oddelkom na Batan, odkoder je bila pozneje prepeljana v Avstralijo s podmornico.
Sedma lista ipogreša u i h vključuje 49 mrtvih in 212 pogrešanih ameriških mornarjev.
Ortiz, ki je bil star 55 let, je bil že več let bolan za sladkorno boleznijo, zadnje dni pa se ga je prijela še bronhijalna pljučnica, poleg tega je bil tudi bolan na obistih ter je včeraj umrl.
Ortiz, ki je bil za tesnejše sodelovanje z Združenimi državami in drugimi ameriškimi republikami, je rekel, da se predsedniškemu mestu ni odpove, dal prej, ker je še vedno bilo upanje, da ozdravi.
Roberto M. Ortiz, ki se je z mestnega svetovalca v Buenos Airesu dvignil na mesto 18. argentinskega predsednika, je •bil primoran pustiti predsed-ništvo v ča^u, ko je bi! najbolj potreben, ko bi vodil svojo deželo po vseh drugačnih potih, kot pa jo sedaj vodi njegov na-i slednik Ramon Castillo.
Še ko je bil bolan in skoro sleyp. je bil Ortiiz v politiki Argentine zelo vpliven zaradi svojih demokratskih načel in ker je biLo še vedno upanje, da bo ozdravil in se bo nekega dne vrnil na svoje mesto.
Ortiiz je bil rojen v Buenos
Airesu 24. septembra. 1. 1886. Namenil se je za zdravniški poklic, pozneje pa se je premislil in si je izvolil pravniško vedo. Najprej je bil izvoljen v mastni svet, od leta 1920 pa do 1924 pa je bil državni poslanec. Leta 1925 je bil imeno-. van za ministra javnih del. L, 1928 se je zopet ofprijel svoje odvetniške službe in je po.^al predsednik vre družb. Predsednik August in P. Justo ga je imenoval za finančnega ministra ter je na tem mestu o-stal do časa, ko je bil izvoljen za predsednika za dobo od leta 1938 do 1944.
Do zadnjega časa je bilo še vedno upanje, da nru bo vrnjen vid in je v ta namen prišel iz New Yorka v Buenos Aires dr. Ramon Castroviejo, toda njegovi adu-^vniki so prišli do zaključka. da m<u nobena operacija ne bJ pomagala. Kmalu zaftem, ko je dr. Castroviejo odpotoval iz Buenos A:-"sa, se je Ortiz odpovedal p:edsedni-
•BIAS NARODA"«— New M
FRIDAY, JULY 17, 1942
VOTANOYLJEN ltM
-GLAS NARODA
99
(TOICI OF TU PCOPLB)
OvM Ud MMM *T BI«vflBlc PakUsklnf CinpiiT. (A Corporation). ~ " BUM. President; J, Lapeha, See. — Place ot business of tke ition ud addreeeee ot above officer«: 21« WBSJ IStk ITUR, _ - .NEW TOR*. M. X.
49th Year
"flu Naroda" la lamed erery day except Batardaya, Boadajfl and HoUdaya Yearly W^ AdvertlaeBent en
«a eelo leto velja Uet aa Ameriko In Kanado ««.—: «a pol leta «8>-r? aa tatrt leta fl.»0. — Za New York aa eelo leto ; aa pol lata tS N Ea lnoaematro aa eelo lato IT.«-; aa pol leta SSJe.
•Du Naroda" lakaja vsaki dan laraemll sobot. nedelj la praanlkor.
*fiUI NABODA." II«
WEST llih STREET, NEW TORS, N. CHelaea 1—1X41
VELIKA VRENJA NA BALKANU
KAJ JE Z DRUGO FRONTO?
Ruska fronta je vsa v ognju in zlasti še na južnem koncu, kjer Nemci silijo na Kavkaz in kamor so vrgli vse svoje sile, da pridejo do petroleja, ki ga neobhodno potrebujejo za svoje vojne stroje, ki tipe že vejiko žejo.
Iz poročil je razvidlno, da so boji ■Skrajno ljuti in da se Rusi pred silovitim nemškim pritiskom umikajo. Rdeča armada se sicer junaško drži, totda priznati se mora, da je v veliki stiski in ji celo preti nevarnost, da bo razcepi je-, na na dvoje, kajti Nemci prtiskajo proti Volgi, ki teče v Kaspijsko morje in če Nemci dospejo do tega morja, tedaj bo ruska armada presekana in bo južna armada odrezana od severne.
Vsaikdo, ki zasleduje gigantske boje v Rusiji, četudi nima najmanjšega pojma o vojaščini, je prepričan, da je neobhodno potrebno odpreti drugo fronto, da se olajša pritisfk na rdečo armado. Vsakdo je mnenja, da se fronta mora pričeti in čimprej.
V Londonu je ruski poslanik Ivan M a is k v opozoril angleške uradne kroge, da je sedaj skrajni čas, da se za-veyiiki resno in takoj odločijo za drugo fronto.
Anglija in Združene države so Rusiji obljubiler da bodo še letos odprle drugo fronto. V Angliji je močna angleška in ameriška armada, opremljena, z vsem potre bnim in najmodernejšim orožjem. Zakaj je ta armada v Angliji; Ali samo za obrambo Anglije? Ali Anglija gleda in čaka, da bo Rusija izkrvavela?
Po Angliji prirejajo zborovanja in angleški narod zahteva, da gre armada v boj za svojo zaveznico Rusijo; generalni štab pa prav nič ne kaže. da bi se kaj brigal za to, da more v Rusiji priti do katastrofe, katere ne bo mogoče več popraviti.
Ko se čujejo take zahteve, pa London opozarja, da je trelba stvar zelo resno prijeti in trdno zgrabiti; ne samo vdariti, potem pa se umakniti. S tem hoče reči. da ni dovolj, da skušajo vpasti v Francijo in Belgijo in na Ho-lamdsko commandos, temveč vpasti mora močna armada. Za to pa je treba mnogo ladij za prevoz in tudi v bodoče še več ladij za prevažanje vojnega materjala. Poleg tega pa mora biti tudi nad Rokaviakini prelivom razpet "dežnik" zračne sile, ki bo branil in ščitil ladje, ki bodo vozile po morski ožini med Francijo in Anglijo. Angleži k temu pravijo, da bi bila ponesrečena cela ekspedicija. ako bi se Nemcem posrečilo razbiti ta "dežnik."
Vse dbrežje ob Franciji, Belgiji in Holandski je močno utrjeno, toda posadka ni kaj močna, kajti znano je, da je moral Hitler zaradi velikanskih izgub v Rusiji poklicati iz Francije mnogo vojakov na rusko fronto.
Zato je sedaj najboljša prilika, da Anglija in Združene države izpolnijo svojo obljubo, da bodo odprle drugo lronto. Prepričani smo, da bo s tem ves vojni položaj na-n|ah izpremenjen in sicer izpremenjen v prilog zaveznikom.
Ves svet čaka onega dne, ko bo prišla novica, da so zavezniki odprli novo fronto in oddahnil se bo. In samo osiške države se bodo stresle.	•	,»•
Newyofaki list "P.M." rezu-' mira pod tem naslovom najnovejše dogodke na jugoslovanski fronti sledeče:
^ Ek^plazrvna situacija na Balkamu in v južnovzhodni Evropi je razvidna iz v>oerajš-njih dtpes od medsebojno zelo 'oddaljenih mest.
(Ruska poročila javljajo da bo jugoslovanski rodolju/bi zavzeli večje število železniških postaj, ki so bile v rokah nemških in italijanskih oddelkov. Uničili s=o 39 lokomotiv in mno go železniškega materiala. Ju-1goslovantski četniki pobili nadalje tri nacijske oficirje v Dravski banovini.
Ntfoo poročilo iz Stockholm^ pravi, da so bile poslane italijanske divizije Pusteria in Taurinensi v Srbijo, da se bore proti četnikomi. Govori se, da so pred kratkim v nekem spopadu četniki jasgubili 800 1ju
di, število italijanskih izgub ni bilo objavljeno.
fteuter ageneija javtja iz Ankarv, da zahtevajo velike iiagufce katere so utrpele bolgarske čete v Srbiji, umik še»te in sedeminajste divizije in v njih zaspeno novo mobilizirano sedmo in deveto divizijo.
Prav talko se izarvie iz Ankare da Bolgari, preplašeni od zadnjih napadov vojnih bomJbar
IHDtt SOPHvAEK in njegov •rheater mm plaMah
Terezliika Polka » Nk planteceb—vnICek fttr. M »TO la DUQUESNE UNIVERSITY TAMBUBICA — Ur. M 571 Za to*, cenik In cene ploK aa obrnite na: JOHN MARŠICH Ine. «CS WmI 42od Street. New Yerk
, MEHIKANEC ZAVRGEL NACIJSKE IN JAPONSKE PONUDBE.
Bivlali ratihi«ki vojaški odposlanec v Berlinu, se je pred .	.kratkim vrnil iz Evrope z osta-
derjev Zd-raženiii držav v Rr>-|li!mi diplomatskimi ameriškimi m-uniji, v naglici pojačujejo| uradniki> ^^
so bila zamen-
avionsko Obrambo pristamiše jani ^ nertgk0 diplomatsko
Črnega morja Varne in Bur gas a. .
BBS je včeraj poročala, da je albanski narod v javnem uporu proti italijanskemu režimu in svoji lastni kvizlinški vladi. Poiskusi Italijanov, da izobesijo novo zastavo, so iz-avaii upor. Govori se, da so »o Italijani bali, da jo pokažejo v Tirani. Skadru, Bratcu in Konici. . 4
osebje tukaj, ter je povedal novinarjem, da ga okušali nar-ciji in Japonci pridobiti za plor tiranje proti Ameriki, oziroma proti Združenim državam.
(Ko so Nttnjci zajedli Poljsko, so hoteli "kupiti" sodelovanje Mehike z obljubami na račun ozenftja Združenih držav. V
Hvala za vspodbudo!
Urednik "Nove Dobe", Anton Terbovec, je bil prvi, ki je, kalkor pravi v pismu, z veseljem pozdravil novo kolono, "Razglednik", ker bi listu nekaj manjkalo, če bi ostala tam praznina. Omenja, da se je strinjal z nekim mojim Člankom o Jugoslaviji ozir. o delu
pravic in boljše usode v bodočnosti.
Smatram, da danes imamo vsi, noglede kaksšno je naie prepričanje, dolžnost, da se poforigamo za osvobojen je naših zastižnjenih bratov in sester v domovini, obenem pa i-marao tudi dolžnost, da povemo jasno svoje misli ter da za-
za obnovo iste in bas'radi te htfvan™ H^nosti od odgdvor-omemfbe tudi jaz omenjam pi- mh instanc- Vsaka
Cena mleku izenačena
Leon Henderson, administrator cen, je naznanil, da morejo prodajalci mleka v newyorakem mestu in okolici postaviti ceno na drobno na 12c kvant, a v papirnih kartu-nrh na 13c kvart. Ta cena je po večini že v veljavi, ali odločba je bila izdana zato, da se odpomore tistim trgovcem, ki so prodajali mleko pod to ceno.
Francova vlada je nudila nacijem popolno sodelovanje pri rekrutiranju interniran-cev in je bila zelo zadovoljna, da se je na tako lahek način izneibila teh ljudi, Nacijski a-gentje pa so se v taboriščih obnašati tako oblastno, kador da Španija sploh njim pripa da.
smo urednika Tei^bovca na tein mestu, kar upam, da mi opro-st.i
Nobenega dvoma ni, da se naši ljudje danes zanimajo za j usodo slovenskega naroda v t domovini in za Jugoslavijo
zaaneno za te obljube so hoteli ^P1(>ll».aLi Pisati 0 te<m predme-naciji dobiti dovoljenje za do-1,Je danes trajno težavno.
Krvnik Franco predal politične begunce nacijem
Poročilo došlo iz Lisbone 13. julija, se glasi, da je Hitlerjeva kampanja za nabiranje delovnih moči za Nemčijo dosegla koncentracijska taborišča v Španiji. V teh taboriščih eo internirani tisoči mož in žena, ki so pribežali na liberijski polotok preko težavnih prelazov Petrinejev.
Posebna uacijska komisija je prišla pred kratkim v ta taborišča z namenom, da bo izbrala sposobne rekrute za delo v Xem*iji. Ko je komisija končala svojo misijo, so bili za prisilno delo na Nemškem "zforani" vsi interniranci, ki so bili količkaj delazmožni^ brez razlike rase ali narodnosti.
Med interniranci, ki bodo zdaj poslani v 'Nemčijo, je mnogo poltičnih beguncev iz raznih zdaj po Hitlerju zasedenih dežel" in posebno veliko Židov, kakor tudi katolikov, socialistov, komunistov, republikancev in drugih pripadnikov raznih proti-nam - fa&sti&aih straak.
Japonskim ujetnikom se dobro godi v Ameriki
V taborišču za vojne ujetnike v Louisiani so časnikarski poročevalci poizvedovali kako se pdčtitijo japonski vojni ujetniki v ameriškem ujetništvu. Vsi so odgovorili, da se počutijo dobro ter da imajo i zborno hrano in dobre barake. Ustreza se celo njih želji, da se jim servira večkrat riž in pa riibe, ki je oboje običajna hrana Ja-poncerv. Deležni so tudi svežega sadja, mesa in drugi vsakdanjih ameriških jedil.
Japonci so doma razširjali propagando, da Američani u-jetnike ukoravajo s tem, da ne-
poikorneže streljajo. Vsi ujetniki, kot taboriščne oblasti so vaele to na znanje kot tipično propagando za netenje sovraštva proti nasprotniku. Jetniki so izjavili, da se z njimi lepo postopa.
Letalska nesreča v Floridi
Blizu Madisona v Floridi so našli štiri razbite ameriške Vojašlke aeroplane, v katerih je izgubilo življenje 7 britskih kadetov in en ameriški častnik. Letalci so bili na navadnem poslovnem poletu in se ne ve kako so mogli trčiti skupaj s tako silo, da so bila vsa letala razbita in vsi letalci mrtvi.
KOMU POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA
u. s. o.
V PESMARICI
"AMERIŠKA ^ SLOVENSKA LtRA"
m vključene sled«*«
slovenske pesmi:
1. PoAoknln — moSkl »bor z bari.
. r ton aemoBpevoni J. Pozdrav — moBkl »bor
3.	Lahko no« — modkl i bor
4.	OtoSkl« zvem — mehni »bor
6. Pomlad n ska. — m »Sani »bor, s
bariton samospevom 6. Lira 1. — ta solo ipeve, moSkl in meia.nl zbor
I.	Lira IT. — aa tneianl zbor
I- Altentskl odmevi — za močKJ In tenskl zbor. z bariton tta-mospevom ,;	:
9.	Kan tata Iz psalma 126 —. tneikl
»bor
10.	Sotl — za -samospeve. me*ani
zbor in spremljev*n]em Ctasovira.
II.	PsaJm » — sa samospeve, me-
fta.nl zbor In spretnljevanje gtazovlra ali orgel
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
To m koncertne peni tt raoSke in -mešane ibore, katere Je oglas-bO in v samozaložbi Izdal MATEJ L. HOLMAR, organist in peTorodja pri sv. Vldtt, Cleveland. Ohio, 1923.
NaroČite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLOVEN1C PUBL.
COMPANY 816 W. 18th St.	New V orb
J
KOSILO ZA SVATE
Kuharice si vedno belijo glave, ka-dar je tre'ba paipraiviti 'kako poselbno kosilo ali veeer-in še posebno za kako svatbo. Vse pa se lahko pripravi doma in tukaj je nekaj nasvetov:
Chicken Mousse je mogoče prej pripraviJti in se hrani v refrigeratorju do vporabe. Ta jed je zelo okusna, pa tudi lepo izgleda na mizi. Iz nje pa se napravi solato, p redno se postavi na mizo.
Svatbena torta (wedding cafce) je tfistven del svatbe in mora biti poleg tudi sladoled. Torta mora imeti najmanj tri plasti in mora na vrhu imeti sladkorni okrasek, ki naj predstavlja ženina in nevesto. Velikost torte je odvisna od števila gostov.
Recept sa Chicken Mousse:
2 žlici žela t i ne: Vj kozarca mrzle vode: 2 rmnenjaka stepena: Vt Žlice soli:
H žUce gorHee (mustard) ; 1 koxarec chicken stock (kurje
Juhe): 1 skodelica mleka: 1 skodelica nsseUJane Icubane kofcatt;
H skodelice nasekOJane zelene;
1	Žlica čebulnega toka;
2	Klici tenonovega soka;
1 žlica nasekljaaega peterfiilj*; bi skodelice pimento:
~ H skodelice stepene smetane.
Razredči žel a t in v mrzli vodi 5 mimrt. Deni rumenjake in dišave v dvojna lonec, dodaj kurjo juho in mleko ter kuhaj deset minut ter neprestano meeaj, dofclar ni vse gosto. Dodaj želatin in mešaj, da se raztopi. Dodaj kokošje (meso, zeleno, pimento in stepeno smetano. Stresi v ponev, da se shladi in strdi. Na4o stresi na krožnik in potresi s peterži-ljem. Zadostuje za 6 oseb.
Svatbena torta
Mt skodelice zabele: I skodelico rjavega sladkorja; 1 Jalce:
1	skodelic® mincemeat:
2	skodelici preeejane moke. . T? čajne 2Hce baking potrder;
H čajne žlice soli ; K čajne Slice cimeta;
čajne £l*ce zmletih klinčkov: H A odeli ce mleka: M skodeHee zmletih orehov; % skodelice naseldjanega poelad-korjenega posušenega sadja.
Zmešaj zabelo in sladkor. Dodaj jajce in mincemeat. Primešaj moko,, baking powder, sol, cimet in kliaSke. Dodaj mleko in mešan mincemeat Dodaj naseMjano sadje in orehe. Feci v namazani ponvi pri 350 stopinj eno uro in pol.
voz zasedne armade v Tampi-co; ta armada naj bi potem udarila na Združene d ržav*.
Potkovni poročnik lx*zano Bernal je dejal, da je ostal vedno hladen napram vsem ob-ljubaart in prigovarjanjem, nakar so naciji enostavno prekinili vse tozadevne razgovore ž pjim. .
•Xjegov^liladnost in nezani-jnanje za starvljcue mu predloge in obljube, so ustavile tudi Japonce, ki so mu na predvečer napada na Pearl HaTbor dali razumeti, da se bliža odločilni moment.
Mehika je Nemčiji napovedala vojno in s tem sama odločila srvoje določno stališče v t<*j vojni.
ŽILAV STTEILETNTK
Roger Wilson, iz Omaha, star 4 leta, je po zatrdilu njegove matere zelo agilen dečko, poleg tega pa tudi ze lo žilav. Ko je ibil star 18 me seoev, je požrl dve zaponki« pa to ni bilo še nič. Pred kratkim si je izbil sprednji zob. ko se je of>esil domačemu psu na rep ? namenom- da £ra pes ponese po stopnicaih. Zadnji teden ga je pičila osa. kmalu nato pa je padel z okna drugega nadstro-
Vendar, ljudje stikajo ra\*no za takim pisanjem po naših listih, kar je naravno, ker kri ni voda. pravi pregovor.
Kot urednik "Nove Dobe," tako so se mi tudi že drugi izrazili pismeno in ustmeno erle-de mojega, pihanja o delu za obnovo Jugoslavije in za osvobojen je naših zasužnjenih manjšin pod Italijo. Avstrijo (sedaj Nemčijo) in Madžarsko. A po drn^gi strani človek često sliši, da kritični ali recimo realistični spisi ali mnenje o tem našem problemu v teh časih lahko več škodujejo nego koristijo. Kajpada je treba upoštevati obe strani in jemati nekakšno srednjo pot, ker dane« je pač vojna, vendarle, preveč hvale, kakor preveč kritike zna imeti iste posledice. Zato pa upam. da bo, kadarkoli spet kaj povem o tem predmetu bodisi v tej koloni ali drnsgod. isto vzeto na znanje
nejasnost,
neiskrenost ali želja po potlačen ju važnih faktov in vprašanj, bo coklja našemu prizadevanju za skupno delo.
Naša nadaljna dolžnost je zbirati prispevke za naše nesrečne ljudi a* domovini. Tudi o tem bo treba še kaj spregovoriti, zakaj jaz še vedno trdim. da naši ljudje niso brezsrčni ali tako brezbrižni, da ne bi hoteli pomoči bratu v nesre-či—tu so ovire, katere bo treba odstraniti s tem, da se naše ljudi prepriča, da je delo za odpomoč danes na vse drugačni podlagi, kot je bilo zadnjo vojno. Pa o tem več enkrat drugič.
Glede Slovanstva
Sovraštvo, katerega so naciji in fašisti zanetili proti Slovanom, ima eno dobro stran, in t^ je stremljenje za slogo med slovanskimi narodi. Seveda se najdejo pri tem prizadevanju hibe. ki so neizogibne že iz razloga, ker se je slovanske narode vedno umetno razdeljevalo na način, ki ga zdaj zopet uporablja Hitler na Bol kanu in drugrod.
Dejstvo, da mogočni »Slovan ??pet ustaja in se prebuja iz kot; d rem a vice, ki je služila njego-
m o j e iskreno prizadevanje stvari koristiti in če mogoče pripomoči po moji skromni
zmožnosti, da bo naš sedaj tako trpeči narod deležen več
bil njen sinček dober do." •
' eoman-
TAK0 GOVORE NEMCI-
Čehi postanejo "nemški bra-
pja brez tega. da bi se količ-'tje." — Sedai". moj Fuehrer, kaj poškodoval. Mati dečko-Jste zopet nazaj (od invazije
va po v^ej pravici sodi. da bi Prage) in niste ponesli s sebo.i,	^ t^w.
samo nemlškiih bratov, marveč trudi varnost, svobodo in slavo zix Reich. — Heiman CroeTing v nagovoru na Hitlerja ob po-vratku iz Čehoslovaške, 18. marca 1939.
Napad v smislu njegovih načel. — "V tem znamenitem tednu (zasedba Praastf) se Adoif. kdorkoli zahteva, da ostane Httfler ni "izneveril niti enemu! tudi najmanjši del slovanske-svojfli načel. On ni pregajzil, ljudstva usužnjen pod tn-tnjega <xzem!lja z vojno ali ga jim jarmom, je naš sovražnik, zavojeval. — Dr. Bernhard negiede na to za kako velikega
NOV NAČIN PAKIRANJA MESA,
Da se bo prihranilo kolikor mogoče- prostora na prevoznih trgovskih ladjah med Ameriko jn Aiigentino, so izvedenci u-•vedli nov način pakiranja sve-aeiga mesa. katero se bo prevažalo iz Južne Aunerike, "Meto se bo umetno stisnilo in zmrznilo. potem ko bodo kosti odstranjene. Ta nov praktičen način nadkri^juje prejšnje načine /pakiranja mesa in obenem obrani meso v boljše^m stanju ter prihrani najmanj po-3wtoo prostora v ledenicah.
vim sovražnikom tekom te povojne dobe. pa ustvarja včasih pojme, ki so stremljenju za
slogo nevarni.
Probuja vseslovanjstva ne sme pomeniti netenja predsodkov ali prilike za očitke na račun starih pogreškov aH nedo-statkov v tem oziru—probujeni Slovani, vseli slovanskih vej—morajo biti veseli vsake-
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
Id 4aje peljadaa navodila, kako postati
ameriški državljan.
Poteg TpruSaaJ, , ki -jih navadno sodniki stavijo pri ispitu ta *e-žavijanstvo, vsebuje knjižica le v II. delu nekaj važnih letale, ta zgodovine Zedinjenlb držav, v tli. delu pod naslovom Razno, pa Proglas aeodrl8noeti. Ustava Zedi-njenO) držav, LiOColnOV govor v Gettysbnrgn. Predsedniki Zedlnje-olh drfav in Poedine države.
Cena knjižici Je samo50 oentov.
r -T?4n do»l prti
SLOVENTC PUBLISHING CO. 216 West 18th St, New York
delovanja, kjer je to sodelovanje iskreno ter izvirajoče iz slovanske zavesti.
Nekaj pa je, če-*ar ^e bodo morali ogibati vidni voditelji tega vseslovenskega gibanja v Ameriki, in sicer prevelikega koketiranja z raznimi Sforzi—
v na-
RuPt. minister za vzeojo govorn 19. marca 1939.
Vse spoštovanje. — "V področju zunanje politike nas je
demokrata se v svetu predstavlja.
GHavni voditelji vseslovenske ideje naj se temeljito in-
Adolf Hitler naučil dveh stva-.^formirajo o vseh problemih ri: da jasno mislimo in da spo-| slovanskih narodov v Bvn opi stujemo narodnostna čustva in naj se potem ravnajo temu dragih ljudstev." — Voelki-! primerno, zakaj nič ni lažjesra scher Beobaoliter 7. dec. 1938. kot vsejati seme nezanpnosti.

KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations -
• (V angleškem jeeiku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo S^M
tLmn
\ i »"Knjiga j« trdo vezana in i m* 621 etranr^tl i»
• ..... i |
Recepti bo napisani v angleškem jeziku- ponekod pa soV, tudi v Jenku naroda, ki mu je Kaka jed pds«bnd > navadi J (
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo zaf1 kuhanje in se hočejo. ▼ njem čimbolj. izvelbati 1n#i> izpopolniti.	'	^ * *
Naročite pw^^^^WP^i' |
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 Weet 18th Street	. New York, H. 7,
O D
A" w New I««
i—L- I * l
FRIDAY, JULY 17, 1942
■	. i > u p i
tstanotljsn 1»
HR. JOSIP MAJ,:.
KOROŠKO VOJVODSKO USTOUČENJE
Pre* pet in četrt stoletja je ulje "razlagamo so si bila velikonočna nedelja skoraj i znanstveniki dolgo zastonj be-prav na i$ti dan kot letos —j lili glave. Že skoraj prtd 200 razlika je samo za en dan. 8. aprila 1. 1414 so si naši predniki delili pirhe in si rezali ko-lač. In prarv tri tidne pred Veliko nočjo .«o na nedeljo 18. marca 1414 slovesno umeščali novega deželnega kneza pod Krnskim gradom.
Poročlo in popis d< god kov, ki so »spremljati ta važni akt iz d ržavuopoli tirnega življenja karantenskih Slovencev dobi-mo v gl«vn m iz virov 14. stoletja. Xajbolj prvotno -tanje ki slika razmere, kakor to vladale Še davno pred 13. stolet-
leti ^e na koroški obred kot prvi v literaturi opozoril av-stiijski pravni zgodovinar Fr. Feixl. Sdhroetter. Potem so »i v dal^šrli in krajših presledkih blodilo razprave, v poslednjem času so izšle kar ceh knjige, ki se bavijo z odgone tavanjem tega zanimivega in v naši narodni zgodovini tako pomsear|b-nega vprašanja. Slovenci t-e tega razpravljanja nismo udeleževali. marveč smo se zadovoljevali <■ tem, da smo s« opri-
drugih slovanskih narodih, ta 'ko je moral na volilni veči tu dj novi karairtanski knez dati 'navzočemu ljudstvu določena zagotovila in obtjufbe, ki jih je zato smatrati za nekake, četudi rudimentanie volilne kapitulacije. Ker je bil starim Slovanom njihov knez predvsem njihov sodn'-k in ne vojskovodja, zato se glasi prvo vprašanje, ki ga stavi nanj v imenu volile t, in reče njen predsed nik. da-li hoče bit? narodu pra vičen sodnik.
Vprašanja, ki jih v in^nu ljudskega zbora, v imenu veče stavlja ^neščajoči kmet novo-
iziitz
j suverenosti naroda, ki si lioiče
PRILIKE V JUGOSLAVIJI
t J JO.) — V tifloi <rbohrvat- (Reka) obsojenih. Hrvatski ske emisije londonskega radia '.llst priznava jarvno, da je v je Veeeslav Vilder dejal: f.Bjelovaru in Osjeku veliki žu-*led okupiranimi dTŽaivami pan imfel govor, v katerem je stoji Jugoslavija na prvem d-ijal, da nekateri ljudje ver-mestu v boi<bi proti osvojeval- jaiMejo. da jih bodo oni iz Loncem. Pnleg junaške borbe Sr- dona rešili. Šef fafiistične pro-bov, katero vodi Prraiža Mihaj- \pagande Rieger prav tako pri-Icvič, ki ga proslavlja danes znava, da beže ljudje v giozdo-ve* svet. poleg učinkovitega ve, mesto da bi branili svojo odpova Slovencev, katerih tip- hrvatsko zemljo.
ljenje krči do neba. se.čnje] .„ ._.__.
vedno več iu vrč o odporu
Hrvatov. Ženama aretacijam If D A T1£F VFCTI dr. Mačefka in drugih politič-'	1	▼ 11
natančno vedela, kaj v Ameri-jki počenja. Sedaj, je umrla neporočena v starosti 58 let in je vse svoje imetje zapustila svojim francoskim sorodnikom. Gre za 250 milijonov, na žalost pa so to le milijoni v brazilskih reisih ,tako da znaša vse skupaj komaj 250 tisoč frankov. A tudi tega končno ni zametavati.
amnminimnttiiiiniiinniinnfnnni
Note
i *> i - ^ za
PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR
jemali ene ali di*uge nemfske ^ ^ ^
Vazlage, ki se zlasti v poeled- A J' , ... , .	. . "v .,„ . ];. doslonm knezu, so jasen
jem, nam slikata oba zapisa vinjeni ca>u -!le za tem, da je v
dv.-h rokopisih uentške prav-! vsem treba videti le vpliv^ sta-,Iia^rej ledati 08tton0St ri. ne kncige ^liwal>en^piegel, od j rog >man?kih navad m obica-]^ Preg(x]iti je treba/ali
katerih se^nr.haja dams ed.n v |-v .	.	i je fc priprava oseba, da so
(lie-emi (Nemčija). drugi pa v j Kako naj si torej razlagamo
]>omen in nastanek karantan-skega knežjega olweda ? Vso dosedanjo zmedo je zakrivila predvsem zmotna predpostavka. da Slovenci sploh nikoli nismo živeli samostojnega in ure-jeura državrKga in političnega življenja. V pradomovini smo
vSt. Gallenu (Švica). Razen tega imamo iz prve polovice 14. stoletja še dvoje poročil avtorjev. ki sta ustol'tveni obred sama doživela..To jo pools epala
Janeza Vetrinjskega tcT poročilo štajerskega zosrdopisca Otok a 17a v njerovi *4 Rima ti i kroniki" na te vire *e nadan- roboval" Ogrom. ki so nas kot
lilaipce privedli tudi v alpske pokrajine, kjer so njih dedšči-no kot gospod o valcev nad Slovenci prevzeli pozneje Bavarci Prank; in Nentci.
Med slovenskimi Karantan-ci pa se zaradi Imdiih verskih bojev v drugi polovici 8. stoletja hudo decimirano plemstvo n;koli ni moglo povzpeti do od-ločilnejše vloge, zlasti še. ker se je pri svoji maloštevilni sti agoda? stopilo z d osel jen rm nemškim plemstvom in prevzelo njegove fe>vdalne pravne obi ča ie in osnovo. Ti^H. kr je ži-Vl'1 po starem plemenskem narodnem pravu, je bil Te slovenski karantaattski kmet in je zato
tudi le njemru v smislu splošno velja\-nesra srednjeveškega na-xi ranja. da vsakdo živi po svojem prirojenem plemenskem in narodnem pravu, pr'padia izključno nalogo da si je na v*-<či izvolil svojega novega kneza. Kakor pri Ru^iih in pri vseh
jnjo poznejši kronisti.
Doo m S'o po Sdiwabenspie-gelu. ki predstavlja šc pivo t ne razmere, o novem kmzu odločali na -.ploš-n.mi ljudskem zbo-»m-anju. je po poznejših virih sedel na knežjem Icaaiuiu svoboden kmet, ki v slovenščini sprašuje, kdo se nni približuje v slovenski cbleki. Ko mu povedo, da je to novi deželni knez sprasirje daije. če je pravilen sodnik, če bo skT^bel za blagor domovine, za vdove in sirote, če je svobodnega stanu in čv čast? in brani krščansko vero. Ko so mra nato potrdili in Še obljubili, da prejme za odškodnino 60 bel če v. konja in goved knezovo obleko in prostost vseh bremen za svoje posestvo je udaril rahlo kneza po rami. opominjajoč ga. naj bo pravi-"Pc'n sodnik, nakar je stopil knez na kamen in zavihtel svoj meč na v»e štiri stra-n".
O tem, kako naj si te cereiuo-
,nih prvakov je kazala na to. da ogiVmina masa Hrvatov ne-jte ui nased-la vabann Invatskih fašistov, marveč da >mat ra Pa-ve^iča za tu.}eigJt aigenta. ki jo •zdal Hrvatsko in Jugoslavijo, ker so vstaši potijevali dan za dnem z novhrti izdajstvi. .
iFra nkovci «>o uvodi i strahovlado. Zaičelo s^ • je klanje Srbov. da bi se osramotilo hrvatsko ime in onemogočilo edin-stvo z brati. Poslala se je voj-Aa proti Bu-Som, da bi se Hrvatska predalla na milost in ne-milo.-t v suženjstvo Nemčije in Ralije. Kot reakici-ja na to so se pojavili oboroženi spopadi
Domač pridelek sladkorja bo zadosten
Pridelovalci sladkorne pese so pred kratkim imeli zborovanje v Denver ju, kjer so dali poročilo, da imamo sedaj v •Ameriki obilico sladkorja in sladkorne pese, iz katere delajo sladkor. Odvisno je le od vlade, če bo imelo ljudstvo dovolj sladkorja na razpolago, kajti vlada je tista, ki bo morala poskrbeti, da bo imela sladkorna indusrtrija dovolj delavcev in potrebnega materiala za iadelavo sladkorja te-
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za
Moje kne---------------
Si., ulica ali Box at_________
Mesto in država---
Naročite lahko*4o:fcnjigo pri;
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK

mu zaupa m izroči koežev«ka oblast. Če se večina ne odloči za poslaiiega vojvodo, jim ie treba dati druerega. Kajti vog-voda mora biti po godu d.'želi
"n deželanom.
.Narodova volja jo prišla torej do državnopravnega izraza v pristanku, da je smela veča. neljubega vojvodo odkloniti., nakar je moral cesar poslat i v dežetc drugega kneza. Ta izredna piv d/prav i ca je seveda končno odrevenela v golo in prazno ceremonijo, ki pa je v primeri z drugim: evropskimi kronanjskimi obredi po svoji vsebini neskončno pomen^bnej-ša in važnejša. Dogodki pri knežjem kamnu pod Krnskim ♦gradom na Gosposvetskem po-8-ju so v pozrit'fTs3i sfoletjli še vedno zgovoren dokaz, da pte-v^ema na\*i vojvoda svojo ča*t in oblast vsaj z vednostjo Ijud-ctva. pa čeprav ne več v njegovo po volitvi posvečeno voljo. Njetrova zn nanjo d v narodu' obleki s sivim slovenskim klolbukom era mora izdajati kot pripadnika slovenske narodne skupnost: in nrora ■zato v tej obleki, kot vojvoda nastopiti tudi pr<d samim nemškim cesarjem in kraljem--
saj je vendar tudi kot nemSki velika^ to izključno le kot predstojnik v sklopu nem&k? drŽave stoječe slovenske ka-rantawke kneževine.
Dbkier Koroška še ni tvorila h Sine in dedne posesti nemških (kraljev, dotlte^ se le-ti nikakor niso ponavljali priznati Karantancem njihove posebne, iz narodnega prava izvirajoče pravicc glede določanja in umeščanja novega deželnega kneza. Nasprotno, v njihovi težnji, da omerjijo narstfutfek močnih in dednih plemenskih kneževin, jim je bilo še ljubo, da so bili koroški vojvode odvisni tako od centralne oblasti, kako-r tudi od 'koroškega ljudstva, ki je bilo vrh tega nemškim kraljem hvadežno, da niso odpravili starih In ukoremi-njenih državno pravnih pravic.
pa so si Haibsburžani v avstrijskih deželah osnovali trdno hišno posest in se je razen tega tudi nenfŠka cesarska krona dormala kar dedno podeljevala članom njihove rodbine, se jim tudi na Koroškem ni bilo treba bati nobtinega tekmeca ve!č. Ustolitveni obred, ki je vo/v*ode nekoč spominjal na odvisnost od volje naroda, jim je postai sedaj mučen in od-VeČ. Fi'ide^'ik HI. je naravnost dejal, da ni adrujžijiv z njegovim cesarskim dostojanstvom. XaaajKeto, da bi se novi knez ponižal pred ljudstvom, se je pdslej deželno zastopstvo po svojih stanovih poklanjalo t* deželni hiši novonastopajo-čerau vladarju in mu prisegalfo
v Hrvatski. V gersk »n Koto- ko,n te
ru se vodijo borbe proti Itali janom.. Pr*o^a Karlovac—Su-šnk .V bila prekinjena dva meseca. V samem Zagorju, Va-raždimi so bili vdušeni krvavi neredi *n približno 60 kmotov je poginilo. V drugih krajih so vstaši tepli kmete okrajni predstc^iik Stubicc pa j bil ol	na 3 leta koncentracij-
skega taborišča. V Lubre-gu ,je prišlo do bitke s kmeti, ki l>eže iz vojake v zeleni kader. Gora Ivančicar ,ie polna zet -neira kadra,
Oeorge Wilson, direktor a-soeiacije kalifornijskih pridelovalcev sladkorne pese je dejal, da se pese pridela kolikor t-e hoče, a to nima smisla, če pa sladkorna industrija ne dobi potrebnih delovnih moči in materiala potrefbnega pri izdelavi sladkorja.
VESTI IZ CLEVELAND, OHIO.
Dne 8. julija je po dolgi bolezni preminila Mira. Louise Mi-lavec. roj. Vester, v starosti 59 let. Poko.fnica bila doma iz vas? Otok pri Radovljici na G-orenjskeni, odkoder je pri^a v Aiperiko pred ?<o leti. Bila je zelo aktivna na društvenem polju ter odbomica pri več društvih. Zapušča žalujoči hčeri Mrs. Mildred Malovasio m ^^rs. Jean Florjančiič ttT enega vnuka. Bila je teta našega župana Fr. J. Tjaifscheta. Njen s'cproc: John je umrl leta 1929.
BREEZES OF SPUING
TIME OF BLOSSOM (Petal fiaa) SS
SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA
SLOVENIA^ DANCS VANDA POLKA
TO JEZERU KOLO
OHIO VALLEY SYLVIA POLKA
TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ
SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ
DEKLE NA VRTU
OJ, MAKIČKA. PEGLJAJ
ZIDANA MAREI.A (polk«) VES K M BRATCI (innr-iirkw >
BARČICA
MLADI KAPETANH
gremo xa Štajersko StajeriS
HAPPY POLKA če na tujem
35 centov komad |i 3 za $1.
MOJA DEKLE JE AR MLADA P« S5e komad:
Nov komisar za »dravje v New Yorku
Župan LaCruardia je i meno.
Napadi na žolez-lval novega zdravstvenega ko-
nice se nadaljujejo. Samo v pneni tednu je bilo 52 železniških nreč. Kmetje vs ' bolj Jn bolj sabotiraj*.« ol>delo\anje .polja in ne prinašajo hrane v jngsta. "Bi^a nair. irnj FVan-Vkovoi vidijo svoje . . je dejal neki kwt Rastočega odpora no potrjujejo le taka po-pttntctma poročila marveč di objava prefe»kta kvarnerske-Lrn iKidročja. ki javlja, da je bilo 20 dTužiii z vasi Velenje
mizarja za mesto New York, ki je že pre\"zel mesto, katero je dolgo imel poznani Dr. John L. Rice.
Novi komisar je dr. Ernest Lyman 9tebfcin», ki je bil prej
zdravstveni državni deputy komisar za zaščito proti pre-prečljivim boleznim.
Dr. Rice je pustil svojo pozicijo zaradi slabega zdravja, toda bo vseeno ostal v zdrav-
6. julija je uagloma umrla. zadeta od mrtvouda Mrs. Viktorija Blasko, roj. Strančar. stara 58 let. Zapušča žalujočega soproga Valentina, dve omož. hčeri, brata Johna, sestro Mollie Bauchar in več so rodrtikov. Doma je bila 'n vasi sv. Jurij, kjfT zapuSča brata Franka in vp*c sorodnikov. V Aimeriki se je nahajala 33 let.
iPo štirimosečmi bolezni je umrla v Oharitv bolnišnici dobro poonana in aktivna delavka na društvenem in cerkvenem T_ ... .	. , ..
polju: Mrs. Rose Skerl. roj. Tr-'^lut,e'	}? ^t. Zapušča
r. ,k% ctarosti 44 Ie.t	ie;'>tame, k^ vodita prodajalmeo
bila iz vasi Orle. fara Stude- ™^1^ Store na N^ble nec. na Dolenjskem .odkoder je! m	. starsev
prrSla v Ameriko pred 29 leti J ^^	Rail1* staro ma-
Ntrnflt« pri KNJIGARNI
SLOVEN!C Pt'BIJSHINO f1«. = SIC West 18<b St.. New York §§
TfllftUliHHflftllllUilttfltHlStilitflHfllf:
Zapušča žalujočega soproga;
ter in tete: Mrs. Cesnik, Rose
Johna, sinove: Lou^a. Franka.	Toniažič, Kr
Johna, Lawrenca, Bernarda in/11110?0	prodnikov.
Williama ter hčere Viktorijo.; 11. julija je umrl za pljučni-Angolo. Rose, Albino in Patri-j oo rojak John Rafitresen. sa-cijo, vnukev df\*e. sestri, v sta-1 met, star 53 let. IX<ma je bil rem kraju pa zapušča brata iz vasi Vrli. pri Lo-gatcu, od-Johna in sestri Johanno in Ma-: koder je prišel v Ameriko pred r jo.	! 29 leti. Zapušča brata Jakoba
D|no 13. julija je po dolgi bo-| >n Fi-anlca. v stari domovini pa lezni umrl v mestni bolnišnici Andrej BraidiČ. star 53 let. Bil
vdanost In zvestobo. Z letom Ženske zdrave j še v tej 1414 in Krnstoin Železnim je vojni kot v prejšnji resnično ]>om .!nrfbna ustoličitev zapadla v temo pozabijenja.
i)elokr<*g ljudskega zborovanja na veči pa se ni raztezal samo na Volitev kneza, veča je Ibila marveč predvsrai tudi vrhovna zakonodajna in sodna oblast. KtT je v«a kneza volila. ga je ona pri morebitnih tožbah tudi sodila, kakor je bil to zopet običaj pri vseh Slovanih. Zato nas seveda tudi nič ne pre noseča določba v Sdhwad^enspiegelu, da se mora deželni knez v smishi v Ka-rantaniji veljavifeiga slovenske ga prava v primeru, da je bil od deželana Slovenca tožen, zagovarjati le pred sodnikom v deželi .
vtvenern mestnem department^T<*ovec. Zap&fa «ina Al-
kot svetovalec. I m	ter ^akinjo Vr. ___ | in Mrs. Plač an. Doma je bil
iz Broda iCoravica. kjer zapu-
dva brata in dve sestri. V
Ameriki je bival 26 let.
•12. julija je' utonil v Kiwanis
jezeru. Ne\rbnrgh. Ravmond
(Nadaljevanje prihodnjič. >
Najnovejša izdaja splo sno s n a n e slovenske koračnice
SOLDIERS ON PARADE
MLADI VOJAKI Priredil sa PIANO HARMONIKO
Jerry W. KoprivSek
Cena 40 centov • * •
Naročilo lahko pošljite na Slovenic Publishing Co 216 W. 18th St., N Y. C
Iz Ix>ndona poročajo, da so dognali potom temeljitih zdravstvenih tabulacij, da je zdravje žensk v Angliji danes na veliko boljšem stališču, kot pa je bilo tekom zadnje svetovne vojne.
Zveza dobrodelnih in zdravstvenih ustanov, ki je imela pred nedolgo konferenco v mestu London«, in katere se je udeležilo preko 600 delegatov in delegatinj, je podala mnenje, da danes britske ženske niso samo bolj zdrave, ampak so tnidi fkično bolj razvite in odporne. To je potebno opaziti pri mladih ženskah, ki se pri-glaba-jo za razne vojne služJbe v armadi, mornarici in letalstvu ter drugih panogah vojnega službovanja.
Dr. Letitia Fairfield, direktorica za žensko zdravje, je dejala, da se opaža pri ženskah manj napadov raznih ženskih bolezni, ter da so sedanje žen ske higijenicno zelo napredo vale. _ Vse to so rekle razne zdravnice, pridonaša k ženskemu zdravju, lepoti in odpornosti proti boleznim.
bra ta Joseph a in .pet se*tc<r.
V St. Alexi« bolnišnici je 8. julija preminila Mrs. Agn<»? Vikovk-h v starosti 53 let. Doma. je bila iz Prekmurja. Bila je vdova. Njen soprog Steve je u mrl leta 1935. Zapušča otroke: Heleno. Jo& pha. Mrs. Veronico "Weisser, Johna in jStefana.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslon Je rmxrldno do kdaj but« pla&ino naročnino Prta iterllka pomeni mer. druga dan ln tretja pa leto. Da nun prihranit« nepotrebnega dela In atroSko*. Vra prosimo, da aknlate naroCol-«o pravočacfeo poravnati. PoSlJite naročnino n ara meat nam all }o pa plačajte naSemn aaatopntka ▼ VaBnn krajo in pa kaierenn huing aaatopnlkov. kojlb Imena ao tiskana a debelimi Črkami, ker ao npra<i-8ent obiskati tudi drnge naaelblne, kjer Je kaj aaiJh rojakov aaaa-IJenlb. ZaatopOLk bo Vkm larofU potrdilo ka platno naročnino
CALIFORNIA;
Ban Frandaco, Jacob LanMa
COLORADO:
Paeblo. Peter Callg. Waiaenbarg, ML J. Barab
INDIANA:
Indiana poli a: Frank ZnpanCU
(LLIMOI8: Chicago, J. Be*«w Olcero, i. Fabtaa {Chicago, Cbaara
In ntlnola) Jollet, Jennie Bambteb La Sana. i. SpeU<A
Mascoutah, Martin Dole'ic North Chicago la Waokegan,
TETA IZ JUŽNE AMKRTKW
Za spremembo je dobro imeti tudi kakšno teto v Ameriki. Vsekoflfo je bila takšna teta iz Južne Amerike zelo koristna •ftrem svojim nečakom in eni nečakinji v Franciji, ki jim je zapustila veliko imetje.
Pred 40 leti je Marijana Bobi nova ocISla ko plesalka v Bra-vrflijo in Čeprav je bila od ee-daj s svojo rodbino v stalnfe-ni pismenem tftjfcu ta vendarle ni
IfABZLAND:
Kltamliler. Fr. Vadeplrea mcbtOAN:
Detroit, L. Flaobar UINNB80TA:
Chlsbolm. J. Lokanlcb My. lob t. PkbhM Bveleth, Lotila OonS* ..Gilbert, Lotda Veanl Blbblng John Porla MONTANA: * Hoondnp. M. M. Panlaa Waaboe. L. Champa
N9BRASKA t
Ontbt, F, Bfodfrt^k
Siw TOBK: Brooklyn, Antbeny Svet Sowanda. Kart
.Little Falls. Worcester. Peter Sede OHIO: BvfeKtc«.
Cleveland. Anton Bobek.
linger, Jacob Beanlk. Job*. Slamnik Qlrard, Anton NagMe Lorain. Louis Balant. John Knasie Tonngatown. Antoa Tikali
OBSOON:
Oregon City, J. Kabu	.t
Pennsylvania :
John Jevnikar J. Breaaree
Coverdale In okolica. Joa. Pa'iernrt Export, Louis Hap—tH VarreU, Jerry Okon Foreat City, Matb Kaaala
Fr. Btodnlkar	t
Greenabnrg, frank Novak	'
Homer Olty. Vr. ferenchak
Imperial, Venee Palcich Johnstown, Jabn Palaats bays. Ant. TanftlJ Lnaerne. Frank Ballock Midway. Jou* Znat Plttabnrgb In okoDea. Fbtlt* Pteraf Steel ton, A. Hrea Turtle Creek, Fr. flehifrer West Newton, Jc«a?b J ova d
WISCONSIN. Milwaukee, Weat Allls, Fr. Skab Sheboygan. J—e>b Kafeei
WYOMING: Rock 8prlnga. Leala Taarbar DlamondvlUe. Joa Brtieb
la, katere
life gakrAa tt ava-
Je grejet.
fflAU "SLAB
■Ct u NARODA".-. New M
FRIDAY, JULY 17, 1942
V9TANOVLJEN 1891
TRUE RODOVI
Dogodkj iz nekdanjih dni.
- Spisal: ENGELBEBT GANGL
4 Zakaj norčujete iz mene" ga je vipra&il. 44Ja ni->ciu mi ni-ter in ne boon nikoli."
'•Norčujem «e za to iz vas, ker se vi iz mene." je odgovoril Jože, "jaz nisem g-rasčak in ne bom nikoli. Vrnil s<ttn vam le tšilo za ognilo."
"Graščak se niste, to je re«," je začel oskrbnik. "Ali ker prihajam v važnih zadevah, stopiva rajše v hišo."
"Dobro, pa stopiva v hiišo!"
Moža sta stopila v hišo in sedla v ^obi za mizo.
Iia torej začnem," je rekel oskrbnik, "gTaščak še* niste, ali boiste."
"Kaj pravite?" se začudil Zavirtačak. .
"Da govorim brez ovinkov grajska go.spa me je poslala do vas z vprašanjem, ako hočete kupiti njeno posc-ttvo z gTa-tlom vred
"Kako ste r«ikli?" se je začudil Jože in nastavil roko za uho, kakor da ne prav in razločno .
Oskrbnik se je zasmejal in ponovil s krepkeišim g-laeom.
"Grajska tro*pa, tista naflnreč, ki prebiva v metliškem prradu, mi je naročila, naj grean do va-s in naj vas vprašam, ali bi ne hoteli kupiti njenega pas*»tva in gradn. Ali ste 7.daj razumeli?"
*'Razumel sem že. toda — ali je posestvo in grad naprodaj*"
"Mora že biti." je dejal oskrbnik, "sicer bi me gospa ne pošiljala semkaj."
ZavinSčak j*1 vstal > stola in hodil )>o sobi gor in dol. Vihal si je brke in gledal v tla.
"Hm," han," je mrmral predse, "to je prišlo tako naglo, <ia sam ne vrni, kaj vam naj odgovorim. Ujm, hm . . ."
Potem je .-topil Jože do vi at. jih odprl in zaklieal v vežo: "Lenka. Lenka!"
"Kaj je?" ^e je odvzala žena s prvega nadstropja.
"Pojdi hitro dol! Ilitro pridi, ker j«* važno ;n nujno."
Zopet je nanteril korake po sobi. 1 jenka je vstopila. Xista imela rasa da bi s? pozdravila z oskibnikom, tako hitro je začel Jože:
"<'uj. r. nka. ta le av-pod je p rišel sem k meni. poslarn id grajske gospe, da bi . . . Kako je Se? Povejte rajši sam."
Jože ni mogel govoriti od razburjenja. Zato je nadaljeval oskrbnik, obrnjen k Lenki:
"Moja gospa me je posla ta .seanjkaj z vprašanjem, ako hoče vaiš linož kupiti metliško graščino."
CLenka je pogledala zdaj Jožeta, adaj oskrbnika, potem je zakrilila 7, rokam; in dejala z veselim glasom:
"Jože, bvata Bogii kupi, seveda kupi!"
"To ni kar tako, kakor da bi kupil žkaf na semnju. Tu j« treba premisleka in preudarka. Lahko je reči: kupi, a težko je veleti: plačaj! To je dvoje čisto različnih reči," je trdil Joža "Predvsem pa bi bilo trelba vedeti ceno."
Obrnil se je proti oskrbniku: "Ali kaj veste, koliko bi zahtevala gospa?"
Oskibnik je odvrn i: "Gospa, je rekla, da bi dala vse skupaj za petintrideset tisoč goldinarjev, morda se ceneje. Gotovo bi dala cenene, tako mislim, ako bi ji takoj na roko odšteli denar, da bi ne imela potem nobenih skrbi več. Šlo bi, mislim tudi za trideset tisoč, in tega denarja vam je vredno. to vam rečem jaz. ki poznam grad in svet. Ako bi imel denar jaz, bi bilo v-^ moje. a ker ga nimam, bodite vi toliko p.rmefcni in sezite po sreči, ki se vam ponuja. Take prilike ne boste imeli nikoli več."
"Čakajte, da premislim."
"Premislite, a ne odlašajte dclgo h odločnosti, ki mi je z nio dala gospa to povelje, sklepam, da bi rada kmalu uravnala to zadevo. Ako se toiej knuahi ne odločite vi, bo treba piyzvedeti za drugega kupca Ce se premislite in sklenete kupiti, potem se z^lasite v gradu, da se o vsem natančno domenite. Kakor rečeno, jaz na vašem mestu ne bi pomiSljal niti tremi tka. ampak ibi kurpil in tako svoj kapital naložil naj-plodonoenejse!' *
"Pojdite torej in povejte gospe," je rt'kel Zavinščak, "da se z^rlasiTii pri nji jutri ali najpozneje pojutrišnjem. Takrat ji povem, kak je moj sklep."
Oskrbnik se je poslovil in odhajal izpred hiše.
, Ni bif<> treba doLgega piMnišljanja, Lenka je p rigo-varjula motžu, naj kupi graščino. S tem jo svobodi bivanja v Zaviiikoveili, s tem napravi sebe za upoštevanega gospoda, s t' m zagotovi Fricetu sijajno bodočnost, s tem pripravi vsem skupaj in vsakemu posebej tako življenje, kakršnega so pogrešali doek'j. Odločitev ni težka tudi zategadelj, ker ima Jože toliko sred-stev, da lahko odšteje denar takoj, da se bo torej, po oskrbnikov h be~ed»Ti kupna cena tudi primerno in izdatno znižala. .
• "Bfdi po tvoji volji, a mater moram vendarle tudi vprašali za svet," .je rek 1 Jože.
Ko je povedal .lože materi, kaj namerava stoiiti, se je starka začudila in majala z glavo.
"Tvoja glava — tvoj svet," je rekla, "a ko bi hotel po-shr-at mene bi opustil to misel. Zdaj si trden gospodar, vse, kar imaš. je tvoje, ni ti treba gledati v negvtoVo bodočnost t. Vz);->tel na kme-tib. navajen si temu in takemu življenju potem se boš moral poga^pod^ti Nove razmere bodo hotele norih običajev, drusraonega življenja. Sic r pa stori, kakor ti kaže- Če je to ženina odločna volja, se ne oziraj name, ampak zadovolji njo, da ne bo v hiši večnega jadikovanja. Name pa ne računaj. Prebila s«em vso dobo tukaj in tnkaj si tudi želim zatisniti oči. Iz te sobe ne grean prej, preden me ne pom so."
Jože je povedal I^enki, kaj je čul od matere. (Nadaljevanje prihodnjič.)
ZAČETKI ORGANIZACIJE
GASILSTVA
[Kdor bi hotel napisati zgodo- jkar bi nas dandaiHS posebno vino gasilstva, bi moral pisati Zanimajo. Tako bi naše ga^il-hlkrati zgodovino ognja, kajti jce bolj zanimalo, kako so na ogenj in gasilstvo sta najbrž primer rimski gasilci skušali bkoraj enako stara — odkar I gas.ti Rim, ko ga je zažgal Ne-pač človek pozna ogenj. Ven-JTon, kakor, kako je mesto go-dar je agodovina gasilstva tes-'relo ... i neje povezana z ognjem šele od |	je< da 6C Rknljani
tedaj, ko se je človek oblatil imeli organizirano gagjfctvo tu-s pojmom — požar. Vsak boj di v pf>kragill:;Uih IIW»tih. Tu-s požari je že gasilstvo m cim di v Bniani so lmen ilce iT1 smotrenejši je ta boj, tem bolj čeprav viri jnoK;e 0 Ceieji in prshaja do izraza organizirano :petovij-, j? verjetno, da je bila gasilstvo. Proti ekmentarmm tudi T tefa dveh 1Tie^tih 0rgani-neerecam — in požari so pač zirana gasilska služba, saj je tudi elementarne nesreče — ,iruek) na primer ma^no me*to proti z\miu ki jih ljudstvo me- ^^ g^ kjer je zdaj nuje šrbe božje, je ostalo člo-;Lipnica pri Gradoa, čeprav je yestvo najdelj biez menu m J* i&eio iG nekag tisoč prebivalcev. st< pogosto tudi dandanes, naJSVf>jo	&U), kakor i<z
Ive t a 1278 je namreč pogorelo skoraj vse mesto. Poslej so bile izdane v Avstriji kmalu številne gasilske odredbe. Najpopolnejši gasilski red je baje izdada Marij Herezija leta 3759. Na oronvlju Kranjske je icašel prvi gasilski red 1. 1783. Posebno zanimivo je, da je bil objavljen v slovenščini. .
Tudi v Ljiibljani so bili pogosta požari v prejšnjih stoletjih in nekajkrat so skoraj povsem pogoreli najstarejši meet-nidelL Zato si je mesto seveda prizadevalo, da bi vsag nekoli
slovenskega gaisilstva v Ljubljani. Društvu s popolnim slovenskim vodstvom je začela takoj nasprotovati avstrijska jga^ilska zveza. Ko je društvo napovedalo gasilski kongres ob priliki otvoritve Mestnega dama, je aveza udeležbo odpovedala.
[Ko pa govorimo o razvoju silovensfcega gasilstva, moralno pnedvsen! omeniti, da je bil na Štajerskem prvi pionir slovenskega ga«il»tva »Josip Sirca, ki je že leta 1889 uvedel slovensko gasilsko poveljeva-
INVESTIKAJTK V AMERIKO
ko odpravilo nevarnost požar-j nje v Žailcu. Ne smerno pa tu-
primer proti potresom, povod- pric.u;je gtar napie 0 illie. njim, viharjem itd. (.an popol novaniu 100 me«čanov za ga.
siilce. .
nejše je na organiz'rana clove ška družba ki jo imenujemo državo, tem močnejši postaja tudi človek ter se izvija iz suženjstva naravnih sil in usodnih iger njskljočij; človek postaja gospodar sveta « s lo or-gaaiiizaeijej in razuma. Tudi boj proti požarom .je del splošnega človeškega bofja proti zlu. proti nepreračunljivosti — naključju — proti naravnim silam. •
(Čeprav je tudi organizirano prostovoljno gaoiNtvo že zelo staro in baje njegovi začetki-segajo celo stoletje pred Kristusovim rojstvom^vendarteda-nj"'h gasilskih organizacij ne moremo primfen^jati z današnjimi. Zdi se da so tedanje stanovske cehovske organizacije, sovražnim ki so bile mkxmo razvite pri ga šenju požarov. Te organizacije so torej prevzemale dvojno nalogo, a gasilstvo je b lo naj
(Bolj bi se morali čuditi, če
hi Rimljani gasilstva ^	^transko. Organizacija
znali, kakor da imeli žej.p h]]& ^ priTnemo prilago-pred začetkom nas^-ga štetja ^ ^ m . ^ znotraj zfl_
službo.' ----------
niih katastrof. Že pred francosko okupacijo so bile izdane številne odivdbe proti požarom in mesto je precej žrtvovalo za izpolnitev gasilske službe, ki je bila tedaj še predvsem pre
di prezreti, da je že 1. 1888 Fr. Dob triet ustanovil Slovensko deželno zvezo prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem. Ta zveza je štela leta 1913 že 185 društev s 5941 čla-
piisčena. kakoT navadno v me-jni. Na Štajerskem so delova-
stiih, mestnemu svetu, in meščanom satmim, kakor je pač predpisoval požarni red.
Oblasti so skrbele, če se meščani drže iprecfcpjsanega reda in preg-ledt ga-sikreg-a orodja eo luli pogosti. Šele z nastopom
1; dve zvezi: Zveza slovenskih 2-asilnth društev za Spodnjo Štajersko (ustanovitel Širca) ustanovljena 1. 1899 in Muio-poljska gasilska zvena v Ove-nu pri Ijjutoimeni ustanovljena rsteira leta <ustanovitel.i
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in ST AMPS
Štriclja se začne pravi razvoji Joško Rajh.)
ADVERTISE in "GLAS NARODA
organizirano ga-dsko	hievam	slu,žbe.
Rm^ska država je bila vendar ^	PO v
fvetoyma n v ranici sijajna{ lfxvn0m dolile v a3>re, ali ro. organizacija, n le v vojaškem kode}ce ki so obdelovali trdo
jjogledu. Dovolj je znano, da so Rimljani v marsičem bili naprednejši 'kI sodobnikov srednjega veka, tla so bila na
gradivo, les, kamen in kovin*--, dalje v cent'onarije. rokodelce oblačilne stroke ali eunjarje, ki baje gasili požare z mo-
Slovenske Knjige
primer njihova me>ta v u:ba- tri!nii ^^ ^ kortgno v n>pti<?nem pogledu zav«ekul; ^^ a]; detevce. voznike in
nekafore rokodelce, stavbne ro-
utrnih stopinj popolnejša od srednjeveških mest. Samo po s».;bi se razume, da so Rimtljani poznali uničujočo silo "ognja, saj je bil ogenj prav za prav že od njega dni tudi vojno sred stvo, ki so se ga posluževali b{trl»ari :n civilizirani uarodi. Toda narodi,, ki so že zidali mesta, ■so se požara morali še bolj bati, kakor barbari — ker so se pač bali za svoja mesta.
Znali so pie>oditi silne tia<po-
kodelce, zidarje in tesarje.
Te organizacije so podpirali zasebniki in država zaradi njihovega udejstvovanja v gasii-skL službi. Ilržava je na primer oprostila aktrvne gasilce plačevanja nekaterih davkov, a razen bga je nudila v izkoriščanje gasilcem vel-ka zemljišča. .
Hkrati z rinlsko državo so re in žrtve za ustanavljanje ®e zrušile mnoge njene usta-mest, njihovo rast ter izpopol-'nove ter civilizancijs-ke prido-nitev. in se zavedali kako hitro bitve. Gasilstvo, ki se je p>od vse to uniči ogenj, najstraš- okriljem stanovskih društev v nejši Sovražnik človeškega rimski državi.razvilo zelo lepo ustvarjanja ter grobar civili- >kotaj v vsej državi je začelo
.i
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . .
{F inž g ar)
"S™	POUČNI SPISI
zac j.
Rioiiljani pa seveda niso bili prvi civiliziiranci v tem smislu; Asiroi, Babilonei, Feničani, tjgipc-ani itd. so bili pred njimi. Zato ne moremo odgovoriti z zanesljivostjo, ali so bili Reniljani v resnici prvi, ki oo se bojevali z ognjeni oiganLz rano. premišljeno ter smotreno. ^'enlo samo. da so Rimiljani imeli orgainizirane gasilce.
Kako je bilo gasilstvo orga-
propadati, čim je začel razpa dati stari družabni red. Z utrditvijo krščanstva so bile obsojene cehovske združbe Zaplenili so jim premoženje in nihče jih ni več podpiral. S propadom rimske civilizacije se začenja tudi nova doba v stavbarstvu; rimskega urbaniz-nia, pravokotnih mest z ravnimi ulicami in prostranimi trgi ni več jn les začne izpodrivati kamen. Zato so bila srednjeveška naselja zidana brez enot
Spisal KiItu Metk«.
<144 strani.)
Cena 70c MARKO SEN J ANIN —
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
(F. J. Kern > — Zvezano C«
ZI VI IZVIRI
Spisal IVAN MATIČlC

SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c MILIJONAR BREZ
nizirano v najstarejši rimski nega načrta, srtavbe so bile le-
dobi. ni znano. Zanesljivo pa je, da so Rimljani imeli šie» tedaj varstveno policijo, ki je morala sicer skrbeti za promet-no'varaost in ji je bilo poverjeno nadzorstvo nad trgom in ljudskimi igrami, a najbiž so spadali pod njeno pristojnost tudi požari. Začetki smotrnega, organiziranega rimtskega gasi lstva pa segajo v čas zadnjih desetletij prtd našim štetjem, ko je vladal Oktavijan, ali bolj znan pod imenom Avgust. Oktavijan je ustanovil posebno vojaško edinico. ki se je posvečala gasilstvu. To so bili čuvarji, razdeljeni mi manj enote, razkropljene po Ri-mai. Vsaki ^inoti je ibila poverjena gasilska varnostna shi-žba v dveh mestnih okrajih in je Štela 1000 do 1200 mož. To so bili tore^- pravi <r as i tek i bataljoni. Baje je bik) tedaj v ^Riirtu 49 gasilskih čet, ki So štele okrog 8000 vojaških gasilcev. Žal nam kronisti starega veka niso opisali marsičesa,
sene, ulice ozke in vijugaste, da se je nudilo povsod dovolj paše za ogenj. V dobi mračnega praznoverja se je pa ljudem tudi zdelo greb bojevati se proti elementarnim nesrečam", ker so se jim zdele šiba božja a božji volji človek ne sme nasprotovati. Zgodovina nam pri poveduje. so tedaj pogorela nuioga mesta, odo po večkrat, nekateia do zadnje hiiše. Med našimi mesti je postal večkrat žrtev .požara zlasti Maribor gorelo je v letih: 1438, 1450, 1530. 1618, in še pozneje pogo «to. Ptuj je pogorel leta 1684. k t a 1744 je pa pogorelo 79 hiiš.
Srednjeveška mesta so dobi-J la sorazmerno zgodaj požarne rede. Nekateri trdijo, da je Dunaj dobil požafrni red že le-] ta 1278. ter da ga je izdal cesar Rudolf I. Hnogi pa teansu ugovarjajo. češ, da za to ni nobenih dokazov. Požarni ali ga-.silski red, ki ga je i »dal cesar J Rudolf I. za Ounaj, je bil izdan, po velikem požaru na Tftmaju.
DENARJA
Phillips Oppenbeim.
(92 straoL)
Do skrajnosti napet roman ts modernega življenja. Oppea-belm Je znani angleški romanopisec poznan po celem »veto.
Cena 75c
MALENKOSTI
Spisal I vsa Albreht.
(120 stran L)
Cena 75c
Bodoči državljani naj naročijo knjilico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES**
v tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence.
Cena 35 centov
DOMAČI ŽI VIN OZ DRA VNIK
Spisal Franjo Dutar. — ^78 Strani. Trda vea. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca: opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.	C«ia $13«
GOVEDOREJA
Spisal R. Legvart. 145 strani B slikami.	Cena $1.—
KNJIGA O DOSTOJNEM
Knjiga je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti t nji j« v trinajstih dolgib poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov t starem alovanstvn do danafinjega dne. Knjiga Je verno srcalo naSega BvlJenJa In trpljenja. in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more noditi katerokoli naSe zgodovinsko delo.
13 POGLAVIJ — 4lt STRANI
V PLATNO VEZANO
Cena
»2.
Poitnlna plačana
illllllllllilllllllllllllllilUlIllIllllllllL
VEDENJU
111 strani.
Cena 50 centov
Rojake prosimo, k o pošljejo u naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, •ko je vam le priročno
IIIHIIIIIIIIIIIIIJIIIHIIIIIIUIIIIIIIIIIIII
.MLEKARSTVO
Spisal Anton Pevc. 8 slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje ln farmerje ▼ splošnem.
Cena 5« centov
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
258 strani, ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrati aa stavbno, nmetno In strojno ključavničarstvo ter železollvarstvo.
Cena SI.—
ZDRAVILNA ŽKLIŠČA 62 sfranL	Cena 25 centov
———iiwiii mu um 11 i i i
•rev iiBUfsaiai raisnHftfmmjssiiffiMii®^
Po 50c zvezek
Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Be3e noži mali Junak. (Dwtojevsklj) Filozofska zgodba (Alojz Jlrasek) Na različnih potih (Franc Frisch) Verne duie ▼ viemb (Prosper Mi rime)
Po 75c zvezek
Bel feg or (A rt ur Beraede)
P« strani klobuk (Damlr Felge!)
Po $1 zvezek
Veridicas (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjera) Prigod be čebelice Maje (Waldemar Bonsels)
Pingrinski otok (Ana to le France)
Po $1.50 zvezek
Zločin ln kazen (F. M. Dostojevski J)
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street ' New York City