LETO XXIII. — številka 43 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Trite. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 6. VI. 1970 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik« in sicer ob sredah In sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V četrtek popoldne so prispeli na brniško letališče z letalom bceing 707 izseljenci iz Avstralije. — Foto: F. Perdan ZBOR AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA 7 JUNIJA 1970 DOLENJSKE TOPLICE Na občinski konferenci SZDL v Radovljici so nam povedali, da bo okrog 7. ure zjutraj odpeljalo iz RADOVLJICE 5 avtobusov. Avtobusi bodo odpeljali iz Bohinja, z Bleda, iz Gori j, Radovljice in Pod-narta. Menijo, da se bo iz radovljiške občine udeležilo zbora z avtobusi in osebnimi avtomobili okrog 700 aktivistov OF. Z JESENIC bodo v Dolenjske Toplice odpeljali 4 avtobusi. Zanimanje je bilo sicer večje, vendar včeraj popoldne prijav niso več sprejemali. Vsak udeleženec z Jesenic bo za pot v Toplice prispeval 10 dinarjev. Tudi kranjsko zastopstvo bo številno. Iz KRANJA in okoliških vasi bo odšlo na pot proti Toplicam 6 avtobusov, vsak udeleženec pa je prispeval 12 dinarjev. Iz TRŽIČA bo v Dolenjske Toplice odšel en avtobus, iz ŠKOFJE LOKE pa štirje. Na občinski konferenci SZDL so nam povedali, da je med udeleženci iz Loke tudi precej mladih. Prva večja skupina Izseljencev Na obisk v domovino je v četrtek popoldne prispela z letalom Boeing 707 na brniško letališče prva večja skupina izseljencev iz Avstralije. Medtem ko sta lani prišli iz Avstralije dve skupini, so letos pri slovenski izseljenski matici napovedane tri. Z velikim letalom, največjim, kar jih je do sedaj pristalo na brniškem letališču, je v četrtek prispelo 176 izseljencev, od tega okrog 80 SJovencev. čez približno deset dni pa bo prispela iz Avstralije še ena skupina. Razen tega bodo letos prispela z izseljenci v domovino štiri posebna letala iz Kanade, štiri iz Clcvelanda in še nekatera od drugod. Pričakujejo pa, da bo veliko izseljencev prišlo na obisk v domovino tudi vsak teden z rednimi poleti. Uslužbenec matice v Ljubljani Stane češarek nam je v četrtek dopoldne tudi povedal, da letos v različnih krajih v Sloveniji pripravljajo vrsto prireditev za izseljence. Tako bo 4. julija v škof-ji Loki že tradicionalni piknik, 12. julija pa se bodo srečali izseljenci v Čateških Toplicah. Srečanja pa pripravljajo tudi v Dolenjskih Toplicah, Ljutomeru, v Ilirski Bistrici, Kamniku itd. A. Ž. Kranj VAS VABI V SVOJE SPECIALIZIRANE TRGOVINE Dopusti so pred vrati — vse, kar potrebujete od oblačil pa do perila, kopalnih oblek, nogavic in toaletnih potrebščin, imamo že na zalogi. Opozarjamo vas na veliko znižanje prodajnih cen letnim ženskim oblekam v naši trgovini KONFEKCIJA NA KLANCU, Vodopivčeva 6. PRIPOROČAMO SE ZA VAS OBISK! RADOVLJICA Oba zbora radovljiške občinske skupščine sta v sredo popoldne razpravljala o problematiki kovinskih podjetij v občini. Poročila o gospodarjenju oziroma poslovanju so predložila podjetja Veriga Lesce, Plamen Kropa in TIO Lesce. Na seji so ugotovili, da so vsr podjetja dobro gospodarila in v zadnjih letih dosegla nekaj lepih uspehov v proizvodnji. Nazadnje so omenjenim organizacijam priporočili, naj iščejo možnosti za integracijo in pomagajo podjetju TIO uresničiti začrtani proizvodni program. V naslednji točki pa so odborniki sprejeli tudi zazidalni načrt za Bled — Jarše, medtem ko so sprejem zazidalnega načrta za Zasip umaknili z dnevnega reda. Potrebno dokumentacijo za sprejem tega zazidalnega načrta bodo pripravili do prihodnje seje. A. 2. Bled, 5. junija — V dvorani Gozdnega gospodarstva Bled je bila danes zvečer letna konferenca turističnega društva. Govorili so o delu društva v minulem letu. Radovljica, 5. junija — Dopoldne so se v prostorih radovljiške občinske skupščine sestali predsedniki oziroma predstavniki gorenjskih občinskih skupščin. S predstavniki republiškega cestnega sklada in poslanci z Gorenjske so se pogovarjali o razvoju cestnega omrežja v Sloveniji. Ob tej priliki so podrobno obrazložili problematiko cest na Gorenjskem in poudarili, naj načrtovalci razvoja cestnega omrežja v Sloveniji v prihodnjih letih upoštevajo sedanji položaj na Gorenjskem in nadaljnji razvoj gorenjske regije. Pri tem so posebej poudarili strokovno obdelavo različnih pokazateljev, ki naj bi bili osnova za nadaljnji razvoj cestnega omrežja v Sloveniji oziroma na Gorenjskem. A. 2. KRANJ Na vprašanje odbornika občinske skupščine Cirila Anker-sta, kako je s krpanjem cest na Gorenjskem, je direktor cestnega podjetja na četrtkovi seji občinske skupščine v Kranju pojasnil, da bodo vse ceste na Gorenjskem zakrpane do konca junija. Povedal je tudi, da ima podjetje za letošnje redno vzdrževanje cest le še okrog milijon novih dinarjev. To pa je veliko premalo za normalno vzdrževanje in tudi boljše krpanje. Na vprašanje odbornika Jožeta Kavčiča, kaj se dogaja z Gorenjskim sejmom v Savskem logu, je odgovoril predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. Dejal je, da so dela začasno ustavljena, ker sredstva za izgradnjo niso bila v celoti zagotovljena. Ker je program gradnje narasel od prvotnih pet na devet milijonov novih dinarjev (Gorenjski sejem pa ni pravočasno zagotovil sredstva na podlagi konzorcija), sejem sam ni mogel zagotoviti povečanih sredstev. Zato je izvršilni odbor banke sklenil, naj konzorcij (zainteresirana podjetja) in Gorenjski sejem zagotovijo dve tretjini sredstev, banka pa bo potem odobrila preostali kredit. Po zadnjih podatkih bodo potrebna sredstva za pridobitev kredita kmalu zagotovljena. — Dokončno informacijo o gradnji sejma v Savskem logu pa bo skupščina posredovala odbornikom na prihodnji seji, ki bo 18. junija. Več odborniških vprašanj na četrtkovi seji pa se jc nanašalo tudi na urejenost prometa v kranjski občini. Kljub prizadevanjem, da bi bilo v Kranju med gradnjo nekaterih objektov čim manj prometnih težav, so ugotovili, da bodo te težave delno odpravljene, ko bo zgrajena kranjska obvoznica. To pa bo predvidoma pred začetkom turistične sezone prihodnje leto Odborniki so na seji med drugim tudi opozorili, naj Komunalni servis začrta pločnike v Prešernovi ulici in se zanimali, kako je z ureditvijo počivališča na cesti Jeprca — Kranj. V nadaljevanju seje sta oba zbora sprejela poročilo o izvršitvi petletnega družbenega razvoja občine in poročilo o gospodarjenju v minulem letu ter program razvoja trgovine v občini in zazidavo cone C. A. 2. JESENICE Po krajevnih organizacijah SZDL v jeseniški občini so se začeli skupni sestanki krajevnih odborov SZDL in komunistov, ki živijo v krajevnih skupnostih. Pogovarjajo se o vključevanju komunistov v delo organizacije SZDL, ker je znano, da se komunisti premalo udejstvujejo v naši naj množične j ši družbeni organizaciji. Takšni razgovori so bili že v Savi, Plavžu, v Mojstrani, v Žirovnici, v kratkem pa bo še na Planini pod Golico. V prihodnjem tednu bodo takšne razgovore organizirali še v kranjski gori, Ratečah, na Blejski Dobravi, v Podmežaklji in na Javorniku. Jk Občinska konferenca za družbeno, aktivnost žensk na Jesenicah bo sredi junija razpra- Ijala o osnutku novega zakona o družini. Predloge in pripombe bodo poslali republiški konferenci SZDL. (B.B.) Pred pripojitvijo podjetja LIK Kranj k Jelovici Pogovor z glavnim direktorjem Jelovice Acijem Puharjem V sredo, 3. junija, je svet za industrijo in obrt pri kranjski občinski skupščini obravnaval elaborat o pripojitvi podjetja LIK Kranj k podjetju Jelovica Škofja Loka. Svet se je s predvideno pripojitvijo strinjal in pripo-jetja LIK, da razpiše referendum o pripojitvi. Prav tako ročil delavskemu svetu pod-je sklenil, da bo o tem obvestil tudi družbenopolitične organizacije v občini. V četrtek popoldne smo direktorja podjetja Jelovica Skofja Loka tovariša Franca Puharja — Acija zaprosili za kratek pogovor. »Tovariš Puhar, koliko je že stara zamisel o pripojitvi oziroma eni od oblik tesnejšega sodelovanja?« »Razprave o tem so se začele že 1964. leta, vendar do konkretnih temeljitejših priprav ni prišlo. Na pobudo Jelovice pa so se resnejše razprave o pripojitvi začele lani spomladi in po enem letu smo se lahko rečem, sporazumeli za dokončni korak.« »Kako pa so vašo pobudo sprejeli v kranjskem podjetju?« »Vodstvo podjetja LIK je po temeljiti preučitvi enotno podprlo naš predlog. To se je pokazalo tudi 19. maja letos, ko sta komisiji obeh podjetij osvojili predloženi oziroma predvideni program. Prav zato pričakujem, da bo 11. junija tudi delavski svet podjetja LIK sprejel sklep o razpisu referenduma in da se bodo delavci podjetja LIK na referendumu, ki bi bil 30. junija, odločili za pripojitev.« »Bi nam hoteli v grobem razložiti skupni proizvodni program po pripojitvi?« »Jelovica je z lansko investicijo dokončno osvojila specializacijo dveh proizvodov: finaliziranega stavbnega pohištva in montažnih hiš. Za še hitrejšo rast pa potrebujemo prostore, delno surovine in predvsem novo delovno silo. Po pripojitvi bi lahko že prihodnje leto povečali proizvodnjo na okrog 150 milijonov novih dinarjev. Pri tem pa sem prepričan, da bi se predvsem obratom podjetja LIK (posebno obratu v Preddvoru) odprle izredne možnosti za povečanje proizvodnje. V Preddvoru bi namreč organizirali masovno proizvodnjo senčil jn vratnih podbojev, na obratu v Kranju pa bi organizirali proizvodnjo specialnih podbojev in dodatnih proizvodov, ki sodijo v program skupnega podjetja. In kar je najpomembnejše: V Preddvoru bi lahko zaposlili precej novih ljudi. — Iz tega pa po drugi strani seveda izhaja, da bi bila pripojitev v korist obeh podjetij.« »Kdaj pa bi lahko začeli s tako predvideno proizvodnjo?« »Z manjšimi preureditvami bi bilo to moč doseči že prihodnje leto. Vendar pa bi morali v letošnjem drugem polletju izdelati investicijski program za modernizacijo obrata Preddvor. Tako bi ustvarili pogoje za večje število zaposlenih in za večjo proizvodnjo.« »Ob takšnih odločitvah Je prav gotovo pomembno vprašanje, kako bo z zaposlenimi v pripojenem podjetju?« »Vsi, ki so neposredno zaposleni v proizvodnji, bodo lahko ostali na obratih, v katerih delajo sedaj. Za vse uslužbence in delavce iz uprave podjetja LIK pa so po večini že določena mesta v upravi podjetja Jelovica. Razen tega pa je tudi skupna komisija ugotovila, da pri Sodelovalo je prek 5000 mladih Z današnjo otvoritvijo razstave Mladi v ilegali, vojni in v povojni graditvi, za katero je dala pobudo občinska konferenca ZMS, organiziral pa jeseniški muzej in DPD Svoboda Tone Čufar, so se na Jesenicah končale prireditve v počastitev meseca mladosti. Na komiteju občinske konference ZMS pravijo, da je na prireditvah v mesecu mladosti sodelovalo prek 5000 pionirjev in mladincev. Na Jesenicah ne pomnijo, da bi kdaj koli sodelovalo toliko mladih. Kar tisoč več kot je organiziranih mladincev v jeseniški občini. V nedeljo, 31. maja, so jeseniški mladinci v Gozd-Mar-tuljku slovesno zaključili letošnji mesec mladosti. Na posebni prireditvi so razglasili rezultate tekmovanj v nogometu, šahu, streljanju, malem nogometu, kegljanju, odbojki, tekmovanju s ski-roji, kolesarjenju ter tekmovanj mladih gostincev, gasilcev in matematikov na srednjih in osnovnih šolah. Prav tako so posameznikom in organizacijam podelili posebna priznanja za neposredno delo v ZMS ali za pomoč mladinski organizaciji. Priznanja so prejeli: Anton šml-tek, Alojz Tišov, Uroš Župančič, Janez Mlakar, Jaka Klinar, Jože Vindižar, Rina Strmšek, Alojz Clnkl in Mirko Smiljič, med organizacijami pa Radio Jesenice, časopis železar ln krajevni odbor združenja zveze borcev Ja-vornik koroška Bela. -Jk razporejanju kadrov ne bo težav; vsaj takšnih ne, ki bi lahko vplivale na izid odločitve o pripojitvi.« »Dovolite nazadnje še vprašanje: Ali je to končna akcija o integraciji lesne industrije na tem področju?« »Prepričan sem, da je to le prvi korak v povezovanju razcepljene lesne industrije na Gorenjskem. Mislim, da se bo v prihodnje ta proces hitreje nadaljeval. Najbrž pa je glavni pogoj pri tem, c*t neko podjetje v svoji panogi doseže tolikšno specializacijo in proizvodnjo, da lahko postane ekonomski nosilec integracij in navezovanja drugih podjetij nase.« Pogovor pripravil: A. žalar Jan Janez Danes popoldan ob 16. uri se bomo za vedno poslovili ob zvokih gorjanske godbe od Rpečnekovega Janeza iz Sp. Gorij na gorjansko pokopališče. V tej vasi se Je rodil leta 1898 in bi 10. t. m. praznoval svojo 72-Ietnico, toda žal, ga bo že krila domača gruda. Pokojnik Je bil vseskozi napreden in zaveden Slovenec. Leta 1916 je bil vpoklican na fronto prve svetovne vojne, leta 1918—19 ga srečamo med borci za severno mejo. Med bojem naše ljudske revolucije, je že od leta 1941 podpiral prve partizane in vztrajal kljub gestapovskemu terorju do končne zmage. Za to delo med NOB je bil tudi odlikovan in mu gre vse priznanje. Sam se Janeza spominjam tudi kot odličnega plesalca in prvega ustvarjalca folklorne skupine v Gorjah. V tem nam je bil učitelj in vzornik. Janez, danes odhajaš za vedno, toda vedi, da kar si storil za bodoči rod, ne bo pozabljeno. J. A. Nov elektronski računalnik v Iskri Konec minulega meseca so v kranjski Iskri postavili in usposobili nov elektronski računalniški sistem firme IBM. Minulo sredo so na njem naredili že prve obdelave. Vodja organizacijske Službe v kranjski Iskri inž. Vehovec Jakob nam je povedal, da so do sedaj v tovarni že imeli klasične mehanograf-ske stroje (kranjska Iskra je bila namreč med prvimi, ki je uvedla klasično mehano-grafijo), ki pa niso bili več kos obdelavi različnih poslovnih informacij. Veletrgovina ŠPEGERIJA BLED Samo en pralni stroj z žetonom in že ste nagrajeni s praktično nagrado. nagradna prodaja pralnih strojev gorenje in zoppas do 15. junija □ Stroji so na voljo v prodajalnah: Špecerija Bled pole« KZ Bled Market Špeccri ja Bohinjska Bistrica Špecerija 13, Begunje Špecerija 10, Spodnje Gorje Samopostrežba Podnarl Izkoristite ugoden nakup! »Morali smo se odločiti za ta korak, kajti obseg poslovanja nenehno raste. Z avtomatičnim elektronskim računalnikom, ki je tako izpopolnjen, da predstavlja že sistem tretje generacije, bomo lahko bolj učinkoviti pri organizaciji poslovnega procesa. — V tovarnah kot je naša je največja težava programiranje proizvodnje. Zato pričakujemo, da bomo usmerjanje proizvodnje in optimizacijo proizvodnega procesa uredili z novim računalnikom.« V Iskri so eno leto pripravljali potrebne podatke in programe za novi računalnik. Pravijo, da delo ni bilo zaman in da bodo računalnik lahko kmalu s pridom uporabili. Ko bodo razvili celotni sistem in obdelavo podatkov, bo računalnik polno obremenjen samo za kranjsko tovarno. Računalnik z vsemi dodatnimi instrumenti stane prek 400 tisoč dolarjev, vendar so prepričani, da se jim bo ta investicija prav kmalu izplačala. Ko smo tovariša Vehovca poprašali, koliko strokovnjakov oziroma delavcev zamenja lahko računalnik in koliko jih bodo zato morali preusmeriti na druga mesta oziroma področja, nam je odgovoril: »Ljudje se motijo, ko mislijo, da bodo na primer zaradi elektronskega računalnika in podobno morali na druga delovna mesta. Resnica je prav nasprotna. Računalnik res zamen ia vrsto ljudi in mnogo hitreje posreduje zapletene oziroma željene podatke. Vendar pa je za dokončno obdelavo podatkov potrebna tudi skrbna priprava. Ta pa je odvisna od skrbnega in kvalitetnega dela ljudi, ki delajo v posameznih službah. Z računalnikom želimo torej doseči le kvalitetnejšo orpianh-acUo poslovnega A Zala« Uveljavljanje krajevnega samoupravljanja Na 13. skupni seji obeli zborov skupščine občine Tržič, ki je bila v torek, je vsaj po družbenopolitični strani prav gotovo najpomembnejša potrditev vse večjega uveljavljanja krajevne samouprave. Krajevna skupnost Kovor je namreč zaprosila občinsko skupščino za garancijsko izjavo za najetje posojila pri Gorenjski kreditni banki za modernizacijo makadamskega cestišča skozi naselje Kovor. Posojilo v višini 147.312 din (predračun je napravilo Cestno podjetje Kranj) bo krajevna skupnost odplačevala v desetih letih. Odborniki so pozdravili pobudo krajevne skupnosti, saj so bili enotnega mnenja, da je to pametna naložba. Zato so izglasovali garancijsko izjavo in sklenili, da bodo v vsakoletnem načrtu zagotovili sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki pripada tej krajevni skupnosti, za odplačevanje tega posojila. V gospodarskem pogledu je bila najvažnejša odločitev občinske skupščine o sanaciji tovarne Runo. V sodelovanju s strokovnimi službami tovarne Sava iz Kranja je prisilna uprava v Runu izdelala sanacijski načrt. Ugotovili so, da Runo nima pogojev za samostojno poslovanje. Izhod za rentabilno poslovanje je ! le v okviru tovarne Sava, in sicer s speeiali/.acijo in delitvijo dela med Runom in obratom usnjarne Sava. Obe enoti naj bi postali enoten obrat, s tem da bi v Tržiču izdelovali klasično, v Kranju pa plastifieirano in lak usnje. Runo bi proizvajal tudi polizdelke za kranjski obrat. Potrebna bodo precejšnja investicijska vlaganja v oba obrata, kar bi edino lahko omogočilo uvedbo modernih tehnoloških postopkov in specializacijo. V celoti gre za 17,5 milijona din, ki bi jih prispevali kot posojilo iz skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine in republike, Gorenjska kreditna banka in tovarna Peko, precejšen del sredstev pa bi vložila kranjska Sava. Krediti bi bili izplačani v 8 letih s 5,5 °/o obrestno mero. Občinska skupščina se je med dvema dilemama: sanirati podjetje ali pa ga razpustiti, odločila za prvo, ker strokovne ekonomske in tehnološke analize obetajo uspeh. Ostali del seje so posvetili poročilu o stanju trgovine in o okvirnih možnostih perspektivnega razvoja ter sprejeli odlok o zazidalnem načrtu B - 3 v Bistrici, ki obsega osnovno šolo, varstvenovzgoj-no ustanovo, avtobusno postajo, trgovsko-stanovanjske zgradbe, zimsko kopališče in parkirne prostore. -ok Plinarna Ljubljana obvešča potrošnike tekočega plina da je odprla novo distribucijsko * mesto v Lescah pri Ivanu Markoviču LESCE Gorenjska c. 4 Naš distributer vam nudi: — jeklenke po 10 kg proti kavciji 120 din, — tekoči plin fco distributer po ceni 150 din za 1 kg, — ves za priključitev potrebni material, — po konkurenčnih cenah izvede prvo priključitev z obveznim atestom in potrebno instruktažo, — nudi vam brezplačne nasvete v zvezi z uporabo plina, — skladišče je odprto vsak dan od 16. do 19. ure. Vse informacije na telefon 70-428. 5U Pomemben napredek pri urejanju težav v Tekstilindusu Pretekli torek se je sestal komite občinske konference ZKS Kranj na razširjeni seji s predstavniki podjetja Tekstilindus, s člani CK ZKS s področja Kranj, z nekaterimi poslanci republiške skupščine ter s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij kranjske občine. Namen razširjene seje je bil oceniti akcijski program organizacije ZK v Tekstilindusu, prizadevanja in ukrepe sindikalne organizacije ter samoupravnih in strokovnih organov podjetja pri razreševanju težav tekstilne industrije zaradi težavnih pogojev gospodarjenja, ki se kažejo tudi v Tekstilindusu. Seja je znova ugotovila, da je potrebno gospodarske, skupščinske in politične dejavnike opozoriti na še nerazrešena sistemska vprašanja tekstilne industrije v našem gospodarstvu, obenem pa je opredelila temeljne vidike in perspektive nadaljnjega razvoja Tekstilindusa. Na začetku seje so predstavniki podjetja seznanili prisotne z akcijskim programom in z nekaterimi doseženimi uspehi v tem letu, kot so zmanjševanje zalog, povečanje proizvodnje in zlasti prodaje, zvišanje osebnih dohodkov in podobno. Komite je podrl tako »zunanjo« smer razreševanja sedanjega položaja — zahteve po ukrepih sistemskega značaja, ki naj bi zagotovili ustrezne pogoje gospodarjenja podjetjem tekstilne industrije — kot tudi »notranjo« smer, to je splet ukrepov in akcij, ki so jih že in jih bodo izvedli vsi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije za sanacijo gospodarskega stanja v podjetju. Tako bo do konca oktobra posebna skupina strokovnih in družbenopolitičnih delavcev podjetja pripravila predlog programa srednjeročnega razvoja podjetja, do konca septembra bodi. izdelali novo organizacijsko shemo podjetja in na njej zasnovali tudi ustreznejšo kadrovsko zasedbo. Do konca julija bodo sprejeli nov sistem nagrajevanja, v katerem bo imela poseben pomen kvaliteta dela. Zavzeli se bodo tudi za to, da število delavcev, ki prejemajo osebne dohodke manjše od 700 din, ne bo preseglo pet odstotkov celotnega števila zaposlenih. Na seji so s številnimi predlogi nadaljnjih ukrepov dopolnili akcijski program, ki bo tako lahko učinkovita osnova za uspešnejše gospodarjenje podjetja. Zlasti so poudarili, da mora Tekstilindus skupaj z ostalimi velikimi podjetji tekstilne industrije dobiti pomembno mesto v programu srednjeročnega razvoja. Postati mora tudi nosilec preusmeritve proizvodnje v svoji panogi. Zato pa bo potrebno izdelati še jasnejši koncept, ugotoviti poti in način za hitrejšo modernizacijo in za preusmeritev proizvodnje na sodobnejše artikle. To pa bo zahtevalo seveda več vlaganja kapitala (tudi tujega), uvajanje moderne tehnologije in ustrezno kadrovsko zasedbo. V podjetju morajo ugotoviti možnosti za integracije, se še tesneje povezati s konfekcijsko industrijo in trgovino. Na sestanku so podprli akcijski program organizacije ZK in drugih dejavnikov v podjetju, saj ta pomeni pomemben napredek pri prizadevanjih za hitrejše razreševanje sedanjih problemov. P. Ogrizek Uspel referendum v šestih vaseh Poljanske doline Prebivalci vasi Delnice, Podbrno, Vovča, Malenski vrh, Jazbine in Zakobiljck so že dolgo razmišljali, kje dobiti potrebna sredstva za popravilo komunalnih naprav, predvsem nekaterih cest, mostov in obrambnih zidov. Proračun krajevne skupnosti Poljane, pod katero spadajo, ni prenesel tolikšnih stroškov, pa tudi na sedežu občine je zanje zmanjkalo denarja. Zato so pred nekaj meseci sklenili izvesti referendum, na katerem naj bi se vaščani izjasnili za ali proti krajevnemu samoprispevku. Referendum (17. maja) je bil uspešen. KS Poljane bo tako v naslednjih petih letih zbrala 45 tisoč din. Vsak zaposleni občan prispeva po 50 din letno, kmetje po 2 odstotka od katastrskega dohodka in vrednosti letnega etata, upokojenci pa po 20 din letno. Urejene komunalne naprave so za omenjenih šest vas-ic življenjskega pomena. Razvito kmetijstvo in gozdarstvo terja dobre ceste in poti. Razen tega se veliko ljudi vozi na delo v dolino, v Poljane in Škofjo Loko. Tudi učencem bi bil dostop do šole čez čas močno otežen. Pri •rganizaciji referenduma se je odlikoval zlasti Jože šubic, občinski odbornik. Podobne samoprispevke so v občini škofja Loka doslej uvedli le še v Zalem logu (leta 1968), v Leskovici (leta 1969) in v Javorjah (1. 1970). Mg) Seja medobčinskega društva telesnih invalidov V sredo, 3. junija, je bila v Kranju seja medobčinskega društva telesnih invalidov, ki je bilo ustanovljeno pred letom z namenom, da pomaga invalidom predvsem pri njihovem uveljavljanju v družbi. Društvo ima sedež" na Jesenicah, ker v Kranju niso mogli dobiti primernih prostorov za delo. Z namenom, da bi ta problem rešili, so sklicali sejo v Kranju in nanjo povabili predstavnike občinske skupščine, SZDL in predstavnike sindikatov, vendar se seje niso udeležili. Medobčinsko društvo telesnih invalidov ima podružnice na Jesenicah, v Tržiču in v Kranju. V Radovljici so že marca sklicali ustanovni se- stanek, vendar do ustanovitve ni prišlo. Na sredini seji so sklenili, da mora društvo čimprej zaživeti. Tudi v Škofji Loki še ne deluje. Največ pa sta pomagali inva> lidom društvi iz Tržiča in Z Jesenic. Vsa društva bodo v naslednjih tednih izdelala program dela in se povezala z družbenopolitičnimi organizacijami, kajti le jeseniško društvo tesno sodeluje s SZDL iri sindikatom. Pripravila bodo predavanja o novem invalidskem zakonu in o socialni problematiki invalidov. Na športnem področju pa se bodo srečali z društvi i? Siska, iz Raven na Koroškem in z drugimi. L. Bogataj Mir, pravičnost in napredek Pod tem geslom so se v Sloveniji začele priprave na počastitev 25. oblet, ustanovitve Organizacije združenih narodov Z resolucijo, sprejeto na 24. zasedanju novembra lani, je generalna skupščina Organizacije združenih narodov določila program priprav in značaj proslavljanj 25. obletnice OZN. Jubilejno obletnico bomo praznovali pod geslom Mir, pravičnost in napredek, vse članice OZN pa naj se kar v največji meri prizadevajo, da bo letošnje leto začetek obdobja miru. Resolucijo o praznovanju 25. obletnice je predlagala tudi Jugoslavija, ki meni, da bi moralo imeti 25. zasedanje delovni značaj. Na njem naj bi reševali konkretne mednarodne probleme, to pa naj bi pomagalo organizaciji k večji mednarodni uveljavitvi. Na 25. zasedanju OZN v New Yorku bodo sprejeli pomembne dokumente. Dokument, ki naj bi ponovna uveljavil ustanovno listino OZN in zagotovil večjo učinkovitost organizacije, deklaracijo o načelu prijateljskih odnosov med državami, deklaracijo o drugI dekadi razvoja in dokument o programu nadaljnjih akcij pri od- pravi kolonializma. Generalni sekretar organizacije Združenih narodov U Tant pa predlaga, da bi generalna skupščina na 25. zasedanju sprejela tudi dokument o dekadi razorožitve. V Sloveniji so se že začele priprave na proslavljanje 25. obletnice OZN, ki temelje na resoluciji generalne skupščine o proslavi, na sedanji aktivnosti Jugoslavije v mednarodnih odnosih in na smernicah, ki jih je sprejel zvezni odbor za proslavo 25. obletnice OZN. Sleherni Slovenec naj bi se ob proslavljanju te velike obletnice seznanil z mednarodnim položajem, delom OZN, z mednarodnimi političnimi akcijam! Jugoslavije ter učinkovitostjo OZN. Obravnavanje mednarodnih odnosov, tako političnih kot ekonomskih in socialnih, bodo organizirale družbenopolitične organizacije, društva, krajevne skupnosti, šole ln znanstvene ustanove, in sicer na predavanjih, seminarjih, okroglih mizah, simpozijih itd. Znani so že datumi najvažnejših prireditev v počastitev 25. obletnice OZN v Sloveniji. Organizacija ZN bo namreč stara četrt stoletja 24. oktobra. 23. oktobra bo zato slavnostna seja republiškega odbora za proslavo, 24. in 25. oktobra pa bo velika mladinska proslava v Idriji, ki se jo bo po predvidevanjih udeležilo prek 5000 mladincev. Razen tega se bo sestala komisija za mednarodna ekonomska in politična vprašanja pri CK ZKS, republiški sindikalni organi so že opozorili sindikalne organizacije, da organizirajo proslave, člani klubov in društva za OZN bodo predavali na seminarjih, republiška organizacija klubov OZN se bo lotila akcije Sto novih klubov OZN, šole pa bodo pripravile nagradna tekmovanja, qvize in podobno. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo bo med drugim poskrbel, da se bodo v praznovanje vključile še visoke in višje šole. J. Košnjek Kaj zavira začetek gradnje nove tovarniške hale Tovarna Stol nestrpno čaka.. Lani je tovarna sedežnega in pisarniškega pohištva Stol iz Duplice dobila od mednarodne banke za razvoj kredit v znesku 320.000 dolarjev za modernizacijo tehnologije in zmanjšanje stroškov proizvodnje. S tem denarjem so izboljšali življenjske in delovne pogoje delavcem v površinski obdelavi izdelkov (lakirnice). S svojimi sredstvi so lani investirali 600 milijonov S din. S tem se je za četrtino dvignila vrednost proizvodnje, ki je lani znašala 7 milijard in 340 milijonov S din. Na domačem tržišču ostane 68 odstotkov izdelkov, drugo pa izvozijo. Od skupnega izvoza so lani prek polovico prodali na trgu ZDA, sledijo pa Zahodna Nemčija, Francija, Holan-dija in Švica. Zaradi devalvacije funta se je izvoz v Anglijo zmanjšal od 31 na 4,26 odstotka (povečal pa se je izvoz v ZDA.) Tovarna Stol ima tudi letos v programu obsežna investicijska dela pri razširitvi podjetja. O tem je Franc Vogrinc, direktor podjetja povedal naslednje: »V naši tovarni je zaposleno 1270 delavcev, od tega polovica žensk. Predvidoma bomo letos na novo zaposlili 70 mlajših oseb. Ko smo iskali izhodišča za bodoči razvoj tovarne, smo ugotovili, da je na slovenskem področju že preveč predelovalcev masivnega lesa, to je bukovine. Ta les bo vedno težje dobiti. Začasno bi ga lahko uvažali iz drugih republik, toda to ni trajna rešitev za podjetje, ker bodo sčasoma povsod, kjer je dosti lesa, začeli razvijati lastno lesno industrijo. Zato smo se odločili za proizvodnjo ploskovnega pohištva, ki ni vezan na surovinsko zaledje. Kažejo nam se možnosti za prodajo večjih količin izdelkov, posebno, če so izdelki zasnovani na modernih modelih in sodobni tehnologiji. Samoupravni organi našega podjetja so sklenili, da že letos začnemo graditi novo tovarniško halo. Sodobne stroje smo že naročili v Zahodni Nemčiji in jih dobimo letošnjo jesen. Imamo izdelan elaborat in dovolj kadra, da že letos začnemo delati v novem obratu. Razmišljali smo, kje naj bi zgradili novo halo. Okrog sedanje tovarne ni več prostora. Zemljišče, ki Ultimat Dimnikarskemu podjetju Pritožbe občanov škofjeloške komune, da se dimnikarska služba ne opravlja v redu, so sprožile akcijo upravnega organa za hotra-nje zadeve. Ta je ugotovil, da so negodovanja občanov v vseh treh dimnikarskih okoliših povsem upravičena, zato je o stanju na tem področju seznanil občinsko skupščino, ki je na svoji dvanajsti seji sprejela nekaj zelo odločnih ukrepov. Prvi okoliš zajema mesto Škofjo Loko, naselja v Poljanski dolini do Loga in vasi Godcšič, Retcče, Pungert, Gosteče in Draga. V drugi okoliš so vključene vasi v Selški dolini, tretji okoliš pa predstavlja vasi v Poljanski dolini od Loga naprej. V prvem in drugem območju opravlja dimnikarsko službo Dimnikarsko podjetje Kranj, v tretjem pa samostojni dimnikarski mojster Padovec iz Žirov. Na osnovi izvedene ankete so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti. Tako se čiščenje kurilnih naprav ne opravlja v predvidenih rokih, za enake storitve zaračunavajo dimnikarji različne cene, delavci ne prihajajo k strankam ob napovedanih dnevih in dostikrat tudi iz računov ni razvidno, kakšno delo so sploh opravili. Pomemben vzrok takšnega stanja je tudi pomanjkanje kvalificiranih dimnikarjev, saj na celotnem občinskem območju dela le deset ljudi, od katerih pa so samo štirje dimnikarski mojstri. Tako bi samo podjetje iz Kranja potrebovalo najmanj pet kvalificiranih delavcev za svoja dva okoliša. Odborniki obeh zborov občinske skupščine v škofji Loki so zato naslovili Dimnikarskemu podjetju Kranj in mojstru Padovcu zadnje opozorilo glede pomanjkljivosti opravljanja dimnikarske službe. V primeru, da se do januarja prihodnjega leta razmere ne bodo uredile, bodo v Loki ustanovili samostojno dimnikarsko podjetje oziroma organizirali to službo v okviru komunalnega podjetja Remont ali Stanovanjskega podjetja. Obenem bodo poskušali doseči pri Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo, da bi smeli mojstri sprejemati dimnikarske vajence s končanimi šestimi ali sedmimi razredi osnovne šole. V nasprotnem primeru bo teh delavcev iz leta v leto manj, kar občuti tudi že vsa Slovenija. A. Igličar nam ustreza, smo našli med cesto Ljubljana—Kamnik in železniško progo. Občinska skupščina je omenjeno neobdelano zemljišče proglasila za industrijsko cono. Upravitelj tega zemljišča pa je agrokombinat Emona. Le-la je v letu 1963/64 to zemljišče plačal po 50 starih dinarjev za kvadratni meter, zdaj pa bi radi s prodajo tega zemljišča precej zaslužili. Čakamo torej zakoniti postopek okrog prenosa lastništva zemljišča. Za to zemljišče se ne zanimamo samo mi, ampak bi tu svoje tovarniške hale gradil tudi Alprem in še nekatera druga podjetja, ker v ožjem delu Kamnika ni prostora za razširitev industrije. Ko bo razlastitveni postopek zaključen in podpisana pogodba z agrokombinatom, bomo takoj začeli graditi novo halo Naložba bo znašala 1800 milijonov S din, od tega bo samo 30 odstotkov kredita. Tovarniška hala bo zgrajena na 9000 nr\ v njej pa bo delalo 148 ljudi. V tej hali bo vrednost proizvodnje znašala 3080 milijonov S din, od tega bo samo ta obrat prinesel letno 705 milijonov S din dobička. S tem bi proizvajali 56 odstotkov vsega pisarniškega pohištva v državi. Če bomo kmalu začeli delati novo halo, bo proizvodnja že stekla konec leta. Kaj to pomeni za širšo družbeno skupnost, ni potrebno posebej poudarjati. Upamo, da bodo pravne formalnosti kmalu zadovoljivo rešene.« J. Vidic Na Jesenicah popravljajo ceste Načelnik oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Jesenice Žarko Klincov nam je v sredo povedal, da so sc že lotili tistih cestnih popravil, ki so predvidena v letošnjem občinskem programu. Tako so na Tomšičevi cesti pričeli s tretjim delom pre-ureditvenih del, in sicer od konca sedanjega asfalta do gozdne uprave. Delno sta že položena kanalizacija in vodovod, lotili pa so se tudi tako imenovanega »drenažne-ga sloja«. Ko bo to gotovo, bodo na cesto navozi 1 i gramoz, jo utrdili in položili asfalt. Podobna dela opravljajo tudi na cesti proti Blejski Dobravi. V našem časniku smo že pisali, da popravljajo cesto III. reda od novega mostu do Mojstrane. Tovariš Klincov je povedal, da bodo z deli kmalu končali, vendar asfalta ne bodo položili, kot smo pisali v Glasu. V programu je namreč predviden makadam. Podobno, kot na cesti proti Mojstrani, bo kmalu gotovo urejevanje hudournika Špornov graben. V tem primeru nadaljujejo lani začeta dela, ki jih financirata skupščina občine in Železarna. V teh dneh bo končana tudi kanalizacija v Zabrez-nici. Vsa omenjena dela so zaupali komunalnemu podjetju Kovinar z Jesenic. -jk Razširitev obrata na Brezniei Jeseniška občinska skupščina in podjetje Planika iz Kranja sta konec minulega tedna podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju. V pogodbi je zapisano, da bo občina preskrbela dodatnih 300 do 400 kvadratnih metrov prostora, Planika pa ga bo opremila in tako povečala sedanji obrat na Brezniei, kjer je že zaposlenih okrog 80 ljudi. Po povečanju obrata, v katerem bo potekala proizvodnja prikrojevanja in šivanja vrhnjih delov, bo v njem lahko zaposlenih okrog 100 novih žensk iz jeseniške občine. — Občina se je obvezala, da bo pripravila prostor do 1. aprila 1972, Planika pa da bo zaposlila ženske do začetka marca 1973. A. 2. Nova stolpiča in garaže na Jesenicah Prvega, stanovanjsko - poslovnega, gradijo na Spodnjem Plavžu. Investitor in graditelj je SGP Sava z Jesenic. V njem bo 16 dvosobnih stanovanj, v pritličju pa 120 kvadratnih metrov Vlak za Kamnik Vlaki še vedno sopihajo proti Kamniku, čeprav je železniški potniški promet na tej progi že zdavnaj ukinjen. Med združenim železniškim transportnim podjetjem in občino Kamnik je namreč sklenjena pogodba o odvozu in dovozu železniških naloženih in praznih voz. Po pogodbi se je občina Kamnik lani zavezala, da bodo v preteklem koledarskem letu naložili ali razložili 3995 vo-zovnih pošiljk. S tem naj bi dosegli za 84 milijonov S din prometa. Dejansko pa so lani v Kamniku naložili ali razložili 4852 vagonov, to je 857 vagonov več, kot je bilo sklenjeno po pogodbi. S tem so realizirali za 110 milijonov S din prometa. Po pogodbi se prevoznina zniža za deset odstotkov, če je naloženih 20 odstotkov vagonov več, kot je določeno po pogodbi. V tem primeru dobi podpisnik pogodbe 10 odstotkov od doseženega finančnega učinka od tovornega prometa na železnici. Ker so v kamniški občini uresni- čili za 110 milijonov S din prometa, pogodba pa je določala le 84 milijonov S din, dobi podpisnik pogodbe — v našem primeru občinska skupščina Kamnik — 10 odstotkov od 110 milijonov, kar znaša 11 milijonov S din. Gospodarske organizacije kamniške občine so namreč občino pooblastile, da z železnico podpiše takšno pogodbo. Občina pa je take pogodbe podpisala z gospodarskimi organizacijami. Tako je pravzaprav presežek 11 milijonov S din, ki ga bo vrnila kot premijo železnica kamniškemu gospodarstvu, last kamniških podjetij (v odstotku, za kolikor so presegli plan prometa na železnici). Ali si bodo denar razdelili ali pa ga bodo dali v rezervni sklad, bodo odločali sporazumno na sestanku predstavnikov gospodarskih organizacij in občine. Letošnja pogodba določa, do morajo v Kamniku naložiti ali razložiti 4800 vagonov. Cene za naložen vagon so se nekoliko zvišale. J. Vidic poslovnega prostora, za katerega sta najresnejša kandidata veletrgovina Rožca z Jesenic in Tobak iz Ljubljane. Stanovanja bodo vseljiva avgusta ali septembra. Pri stolpiču bo tudi nova kotlarna s tolikšno zmogljivostjo, da bodo lahko ogrevali še trgovino Rožca, prodajalno mesa, frizerski salon, bife Majoliko ter drugi, podoben stolpič in kino dvorano, kar Sava še namerava zgraditi v tem delu Jesenic. Sava prav tako gradi podoben stolpič (dela so v zaključni fazi) nad progo ob Tomšičevi cesti, ki bo vseljiv julija. Imel bo 20 stanovanjskih enot, in sicer 10 dvosobnih in 10 enosobnih stanovanj. Za to gradnjo je najela Sava kredit pri Gorenjski kreditni banki. Pod tržnico (ob Titovi cesti 22) pa je Sava zgradila garaže. V zgornjem delu jih je 44 in so jih dobro polovico že prodali, spodaj pa jih je 17 in so že vse našle lastnike. V zahodnem koncu garažnih prostorov je Sava zgradila poslovne prostore, in sicer jih nameravajo ponuditi cvetličarni, dežnikarju, fotografoma, čevljarju, steklarju in podjetju Murka, ki ima začasno V tem prostoru razstavni prostor. Poslovni prostori merijo približno 300 kvadratnih metrov. -jk Uspešno delo osnovne šole za odrasle Osnovna šola za odrasle pri Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju je bila ustanovljena marca 1966. leta in je začela delati v šolskem letu 1966/67. šola je bila potrebna, saj je bilo tedaj v kranjski občini kar 49,4 % zaposlenih brez dokončane osnovne šole. Največ delavcev brez osnovne šole je bilo v Tekstilindusu, in to kar 70,8%. v Planiki 47,6%, v Iskri 45,4 %, v Savi 41 %. Ko gradimo našo samoupravno družbo, v kateri naj bo vsak proizvajalec tudi upravljavec, je razumljivo, da mora biti naša skrb in pozornost usmerjena v to, da to samoupravno načelo tudi uresničimo. Odtod tudi potreba po izobraževanju. Do leta 1966 so v kranjski občini izobraževale odrasle osnovne šole, ki so organizacijo pomoči poverile delavski univerzi. Tako sta bila v šolskem letu 1963/64 dva oddelka s skupno 45 slušatelji, naslednje leto pet oddelkov s 125 slušatelji, v letu 1965/66 pet oddelkov s 97 slušatelji, skupaj torej v treh letih dvanajst oddelkov z 267 slušatelji. Tedaj pa so te oddelke združili in ustanovili samostojno osnovno šolo za odrasle pri Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju. Namen te šole je dajati odraslim osebam osnovno izobrazbo, ki naj jim pomaga pri nadaljnjem poklicnem usposabljanju in družbenem uveljavljanju Za odrasle osebe štejemo vse, ki so že izpolnili 17 let in tiste, mlajše od sedemnajst let, ki so že izpolnili osnovno šolsko obveznost, pa ne žele nadaljevati šolanja na redni osnovni šoli. Zaradi visokega osipa v osnovni šoli vidimo v osnovni šoli za odrasle zanje možnost za poklicno in družbeno uveljavljanje. Zato ta šola ni »pot u ha« lenim, ampak družbena pomoč tistim, ki osnovne šole iz neštetih subjektivnih in objektivnih vzrokov niso dokončali, pa jim nočemo zapreti vrat za prihodnost. Pogoji, v katerih morajo učenci sedaj delati, vsekakor niso rožnati: 8 ur dnevno na delu, štirikrat tedensko po pet ur pouka, 2—3 ure na poti med domom, službo in šolo in potem še domače učenje. Vse to nikakor ni »pe-stovanje«, ampak trdo delo, ki ga zmorejo le najvztrajnejši, in tisti, ki se zavedajo, zakaj se uče. V šolskem letu 1966/67 je imela šola pet oddelkov s 122 slušatelji, od teh jih je izdelalo 76,9%, naslednje leto je bilo dvanajst oddelkov, izdelalo pa je 65 % učencev, v letu 1968/69 je imela šola petnajst oddelkov s 341 slušatelji, od katerih jih je uspešno končalo razred 59,3 %, v letošnjem šolskem letu pa ima šola štirinajst oddelkov s 340 učenci. V štirih letih dela je obiskovalo osnovno Solo 1205 učencev. V osnovno šolo se odrasli vključujejo iz radičnih motivov* ker sami žele izpopolniti osnovno izobrazbo, ker to od njih zahteva delovna organizacija, ker to zahtevajo starši, ker so spoznali, da se brez osnovne izobrazbe ne morejo izučiti nobenega poklica. Najpomembnejši od teh motivov je vsekakor zahteva delovnih organizacij, da vsaj vsi na novo zaposleni končajo osnovno šolo. Veliko učencev je zaposlenih v tovarni gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava, ki se za učni uspeh svojih delavcev redno zanima, plača jim polovico šolnine in jim odobri teden dni plačanega dopusta za izpite. Delavcem, ki so uspešno končali osnovno šolo, omogoči tudi nadaljnje izobraževanje. Tekstilindus vsakemu slušatelju, ko predloži spričevalo o končani osnovni šoli, povrne celotno šolnino. Iskra zahteva osnovno šolo in slušateljem prilagodi delovni čas (delovne izmene). KŽK plača svojim delavcem celotno šolnino, prav tako tudi Komunalni servis. Gradbeno podjetje Projekt v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje sprejema na delo oziroma v uk tudi učence s končanim sedmim ali ceio šestim razredom. Ti učenci v izrednih tečajih naredijo osmi razred, Zavod za zaposlovanje pa jim plača polovico šolnine. Šola se vzdržuje iz šolnine, ki znaša 530 din za razred. TIS prispeva 1/3 šolnine za samoplačnike, ki jo šola povrne najboljšim slušateljem. Pouk za en razred traja en semester štirikrat tedensko po pet ur, vendar ima šola v načrtu podaljšanje šolskega leta na deset mesecev s tem, da se zmanjša tedensko število ur. Učenci poslušajo predavanja iz dveh, treh predmetov. Ko snov predelajo, so izprašani in preidejo na druge predmete. Matematika in slovenski jezik pa sta na programu vse leto. Likovna vzgoja, glasbena vzgoja in socialistična morala se obravnavajo na seminarski način. Ocenjuje se sproti, kdor ima negativno oceno, pa mora na koncu opraviti še izpit. Ovira za boljši uspeh je v tem, da je 50% slušateljev vozačev, da ima šola pouk v štirih stavbah, in to na DU, na šoli Franceta Prešerna, na šoli Simona Jenka in na šoli Staneta Žagarja. Uporaba učnih pripomočkov je skoraj nemogoča, ker jih ne morejo prenašati. V skrajni sili si jih izposojajo v šolah, kjer je pouk. šola v glavnem zaposluje honorarne preda vatelje in sicer tri učitelje, enajst predmetnih učiteljev, štiri profesorje, enega inženirja, dva diplomanta prve stopnje FNI, štiri absolvente PA, ter dva študenta filozofske fakultete. Redno sta zaposlena samo dva, in sicer pedagoški vodja in predavatelj za kemijo in biologijo. Že v naslednjem šolskem letu namerava šola podaljšati pouk enega letnika od dosedanjih pet na deset mesecev. Pouk bo trikrat tedensko po tri ure, obremenitev W 0 NAfvAV' RASTLINE učencev bo manjša in s tem so že podane možnosti za boljši učni uspeh. Eden od pogojev za dosego tega cilja je tudi nastavitev rednih predavateljev vsaj za matematiko in slovenski jezik. L. Bogataj # Založba Mladinska knjiga • Založba Mladinska knjiga • Odlična poljudnoznanstvena izdaja v zbirki Svet in čas Tri serije knjig iz programa znane založbe TIME-LIFE INTERNATIONAL in založbe MLADINSKA KNJIGA o naravi o znanosti o kulturah Serija o naravi Rastline — gore — zemlja To so lepe, razkošno ilustrirane in priročne knjige, ki so jih napisali strokovnjaki, sodelavci svetovnoznanih ustanov, ki se ukvarjajo z naravoslovnimi vedami, i/n dna informativnost, ki odlikuje celotno zbirko, je v knjigah o naravi mojstrsko oblikovana. Bralec bo z zanimanjem sledil razvoju Zemlje, spoznaval raskošnost barv in oblik rastlinskega sveta ter spremljal preučevanje in osvajanje gora. ' 3 knjige 422 barvnih ilustracij 198 črno belih ilustracij 578 strani Izšla je že prva knjiga — rastline. Oglejte si knjigo v knjigarnah! Zahtevajte barvne prospekte, ki vas bodo seznanili še s knjigami iz serij O KULTURAH IN ZNANOSTI! Prednaročiliška cena za tri knjige iz serije O NARAVI je 210 din, ki jih lahko odplačale v rednih mesečnih obrokih po 35 din. Prodajna cena posamezne knjige pa je 85 din. Knjige lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in poverjenikih v podjetjih in šolah s priloženo naročilnico pri Oddelku za direktno prodajo, Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3. NAROČILNICA — ZPC Podpisani (a) natančen naslov naročam serijo zbirke SVET IN CAS O NARAVI Prednaročniško ceno za tri knjige 210 din bom plačal(a) — naenkrat — v 6 mesečnih obrokih po 35 din — po prejemu računa in položnic na tekoči račun Mladinske knjige, Ljubljana, 501-1-30/1. Neustrezno prečrtajte! Datum: Podpis: Tud] naš fotoreporter je sodeloval na Mali Groharjevi slikarski koloniji v škofji Loki v Ml. Mladina Kranja fotografira V ponedeljek, 8. junija, ob 18. uri bo v Mestni hiši v Kranju foto kino klub Janez Puhar Kranj odprl razstavo »Mladina Kranja fotografira«. Ta prireditev, na kateri bo od 239 poslanih del 39 fotoamaterjev razstavljenih 190 posnetkov, sodi v okvir proslav 25-letnice osvoboditve in 60 letnice ustanovitve kluba. (D. S.). Na sliki: fotografija z naslovom Junaki višin Pesem ne pozna meja Pod geslom »Pesem ne pozna meja« je gostoval v soboto zvečer na Jesenicah pevski zbor tovarne herakli-ta iz Ferndorfa v Avstriji. Zbor je vrnil obisk jeseniškemu JEKLARJU, ki je gostoval v Ferndorfu konec aprila. Ferndorfčani in Jeseničani so na Jesenicah ponovili koncertni program, s katerim so nastopali v Avstriji pred več kot 400 poslušalci. Tudi na Jesenicah je bilo za gostovanje avstrijskega zbora veliko zanimanje in dvorana Čufarjevega gledališča je bila v soboto zvečer polno zasedena. Goste je uvodoma pozdravil predsednik sindikalne organizacije Železarne Jesenice in jim izročil spominsko plaketo 100-letnice jeseniške železarne v spomin na prvo gostovanje na Jesenicah. Sledil je nastop avstrijskega moškega pevskega zbora, ki je zapel pet pesmi, temu pa kvintet, ki je zapel prav tako pet pesmi. Občinstvo, čeprav v večini besedila ni razumelo, je gostom zasluzeno ploskalo in dalo še posebno priznanje kvintetu in njihovemu solistu za jodlanje. Za gosti je nastopil domači JEKLAR, tj. pevski zbor jeseniških železarjev, pod vodstvom Poldeta Ulage, ki je tokrat občinstvo navdušil prav tako kot ob gostovanju v Avstriji. Izbor pesmi od avstrijske, italijanske, črnske duhovne, španske, prek dalmatinske do domačih je bil pester in kvalitetno podan. 40-članski zbor, s solisti (Ivo Govedič, Jaka Jeraša, Lojze Tramte, Sandi Drole) že predstavlja komorni ansambel, ki se je uvrstil med naše vidnejše zbore in je lahko Železarni Jesenice in Jesenicam v ponos. Program avstrijskega in jeseniškega zbora so dopolnili solisti Rina Brun, Jaka Jeraša in Franci Košir, ki so ob spremljavi klavirja (Lojze Savinšek) peli oz. zaigrali domače viže in operne arije ter s tem program slikovito in kvalitetno dopolnili. Za konec pa je zapel združeni zbor Ferndorf-Jesenice avstrijsko Uberglandtalbo-den ter koroško Mrzel veter. Predstavnik avstrijskega zbora se je zahvalil za povabilo in izročil pevskemu zboru jeseniških železarjev spominsko darilo. 65 let zakoncev Kom pare V kranjski občini vsako leto okrog 500 parov sklene zakonsko zvezo, vendar je po statistikah približno vsakemu stotemu dano, da po 50 letih ponovi svojo obljubo o zvestobi in skupnem življenju. Seveda pa so še veliko redkejši jubileji, ko nekateri v skupni življenjski poti presežejo Abrahamova leta. Ko sem pred dnevi skušal ugotoviti, koliko zakoncev je na Gorenjskem v zadnjih desetih letih dočakalo 65 let skupnega življenja, nisem mogel ugotoviti takšnega primera. Morda sta kakšna gorenjska zakonca dočakala tak jubilej, saj je znano, da so bili Gorenjci nekdaj zdravi in čvrsti ljudje. V ponedeljek pa smo na Zasavski cesti 14 — na Oreh-ku pri Kranju obiskali Roza-lijo in Janeza Kompare. V sredo, 3. junija, je minilo 65 let, ko sta sklenila zakonsko zvezo. — Ro/.alija štok in Janez Kompare sta se rodila 1882. oziroma 1886. v Plisko-vici na Krasu. Bila sta skoraj soseda in 1905 sta se sorazmerno mlada poročila. Rodili so se jima 4 sinovi in hčerka in danes so še vsi čili in zdravi. »Takole vam povem. Stara Avstrija je tako slabo plačevala delo, da smo morali Zlatoporočenca Zaplotnik iz Letenc 31. maja 1920 sta se Ivana Justini in Karel Zaplotnik odločila za skupno življenjsko pot. Ivana se je rodila 1893. v Sv. Luciji pri Radovljici, Karel pa 1883. na Letencah. 6 otrok sta v zakonu spravila h kruhu in kljub pomanjkanju in nenehni skrbi za družino sta sorazmerno zdrava v soboto proslavila zlati jubilej. V poročni dvorani sta si simbolično izmenjala prstane, predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar pa jima je v potrditev na 50-letno skup- no pot izročil poseben dokument. Ob tej priliki pa so jima čestitali in ju obdarili predstavniki občinske organizacije zveze borcev in rdečega križa ter predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij iz Goric. Medtem ko je Ivana v zakonu skrbela za otroke in za gospodinjstvo, med vojno pa pomagala partizanom, je Karel gospodaril na domačiji. Ves čas pa se je tudi javno udejstvoval, saj je bil od 1911. do 1936. leta odbornik takratne občine Preddvor. 1936. pa so po njegovi zaslugi Gorice postale samostojna občina, Karel Zaplotnik pa njen prvi župan. To dolžnost je opravljal vse do 1941. leta. Med vojno je nenehno pomagal partizanom, po vojni pa je bil še dve leti predsednik občine Golnik. Po tem pa je Karel delal še v drugih organizacijah. Čestitamo k zlatemu jubileju Ivane in Karla Zaplotnik, ki živita na Letencah številka 6, se pridružuje tudi naše uredništvo. A. 2. preklemansko gledati, da smo zlezli skozi mesec. Jaz sem delal na železnici, žena pa je doma skrbela za otroke. Ko sva se poročila in so prihajali otroci, sem se jaz ubadal na železni cesti, doma smo imeli le kravo in žena je v Trst nosila mleko, čeprav nI bilo tako kot danes, tudi takrat ni bilo časa na pretek. Presneto se je bilo treba ubadati za vsak cvenk. Edini konjiček so mi bile čebele in vesel sem, da se je tega posla ob prostem času oprijel tudi najmlajši sin.« Tako je pripovedoval Janez Kompare, ki je kljub 88 letom še kar krepkega zdravja. Pa tudi Rozalija še kar gospodinji. »če verjamete ali ne, nikdar se nisva skregala. Saj ne rečem, da je včasih prišlo kaj vmes; največkrat kadar sem po moževem mnenju otrokom potuho dajala, toda, ko sva se obrnila, je bilo spet vse dobro. Pa tudi to ni res,-da ljudje, če so premladi, niso za skupaj. Jaz sem bila stara 19 let, ko sem se poročila, pa mi zato ni bilo nikdar žal.« 1919. leta sta se zakonca iz nekdanje Italije preselila čez mejo v Jugoslavijo. Nekaj let sta živela na Štajerskem, pa na Koroškem, v Bohinjski Bistrici, Radovljici . . . »Ja, kar enajstkrat sva se selila in otroci z nama. Na Orchku pa živiva že 32 let. Ko je bil mož upokojen, sva tod kupila hišo in sklenila, da ne bova več »hodila po svetu«, je pripomnila Rozalija. # Ob 65-letnici skupnega živ-0 ljenja jima želimo, da bd # se jima izpolnila želja in % da bi proslavila tudi 70-let- # ni jubilej. A. 2. OBIŠČITE HOTEL BOR V PREDDVORU. VSAK VEČER RAZEN TORKA GLASBA PLES. V HOTELU JE NA VOLJO TUDI SAVNA. GIMNAZIJA KRANJ razpisuje vpis v I. razred za šolsko leto 1970/71 Gimnazija v Kranju bo sprejela v šolskem letu 1970/71 v prvi razred 120 novih učencev. Pogoji: a) uspešno končana osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika b) kandidat ne sme biti starejši od 18 let c) pri izbiri kandidatov bodo imeli prednost učenci z boljšim učnim uspehom v osnovni šoli in boljšim znanjem, ki ga bodo pokazali pri preizkusu znanja pred sprejemom d) ob enakih pogojih iz prejšnjih treh točk bodo imeli prednost kandidati iz občin Kranj, Radovljica in Tržič Rok za prijavo: uprava šole bo sprejemala do vključno torka, 23. junija 1970. Priloge: Prijavi (obr. 1,20), kolkovani / 2 din, je treba priložiti: 1. spričevalo o končani osnovni šoli (original) 2. Izkaz o uspehu in vedenju 3. rojstni list Zakasnelih prijav in prijav brez zahtevanih prilog ne bomo upoštevali. Pred sprejemom bod > Kandidati, ki bodo končali osnovno šolo s prav dobrim ali slabšim uspehom, opravljali preizkus /nanja iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika. Preizkus znanja bo 25. in 26. junija..Kandidati naj se zberejo na gimnaziji 25. junija 1970 ob 7.45. K preizkusu znanja prinesejo pero, svinčnik, I i kotnik in šestilo. Razpisna komisija gimnazije v Kranju Zakonca Helena in Anton Hvalica V teh dneh sta si po 50 letih ponovno rekla svoj »da« zakonca Helena in Anton Hvalica iz Tržiča. To je bil tudi razlog, da sva s fotore-porterjem odšla na obisk na Cankarjevo 13. »Ali se nista malo zmotila?« naju je spravil v zadrego mož Anton, ko sva povedala, zakaj sva prišla. No, kmalu sva spoznala, da naju je potegnil, žena je odložila likal-nik in že smo bili sredi razgovora. Naš razgovor pa je posegel pol stoletja nazaj in še dlje. Antonu je tekla zibel prav pred sedemdesetimi leti v Jelovcu pri Gorici. Njegova mladost — kot vsaka mladost sredi vojne vihre. Cesarja so ga poslali služit v kraje, kjer je bilo najbolj vroče — na soško fronto. Še se spominja, kako je bila njegova enota Obkoljena ob Doberdobskem jezeru, rana iz prve vojne ga včasih še opomni na tedanje dni. Leta 1920 je pribežal iz okupirane Primorske v Poljansko dolino, v Sovodenj, kjer sta Se s tamkajšnjo domačiinko Heleno kmalu spoznala in kar hitro poročila. »Sva pohitela, da se kdo ne premisli!« In prav gotovo sta imela prav, čeprav ju je čakala še trnova pot. V dvoje gre laže! On je bil po poklicu tesar, žena pa je hodila na dnino h kmetom. Iz Sovodnja sta odšla za kruhom v Idrijo. Spomini na te čase pod fašistično Italijo so morda najbolj grenki v njunih srcih. Ker je bil Anton član Slovenske delavske organizacije, so ga 1926. zaprli in 7 mesecev je ostala Helena z dvema majhnima otrokoma sama. Odslej zanju ni bilo več kruha na Primorskem. Ko so moža izpustili iz zaporov, je družina ilegalno pobegnila (»prekontraban-tala«, kot je povedal Anton) iz fašistične Italije v Poljansko dolino, to pot v Gorenjo vas. Mož si je iskal zaslužka povsod. In ko se je družina povečala še za ena usteca, ga je pot zanesla v Makedonijo. Toda ta zaslužek je Vdrago plačal. Ne le da je doživel 1931. hud potres, ko se jc treslo in rušilo vse od Skop-ja do Djevdjelije, na vročem podnebju je staknil malarijo, ki toliko da ga ni položila in katere posledice je čutil Še deset let. četrta postaja v njunem življenju je Tržič. 32 let sta tu, domačina, iz njunih korenin so pognali že vnuki. Toda prišla je druga vojna .. . Takrat jima je marsikateri Tržičan priznal, da šele zdaj razume, kaj se pravi živeti pod okupatorjem. In o sinu, ki je doživljal partizanske boje prav tako mlad kot nekoč njegov oče prvo vojno na Doberdobu, nista celo leto izvedela ničesar. Ostalo je le upanje. Razgovor ob zadnjem četrtletju je stekel še bolj sproščeno. »Najlepše nama je po osvoboditvi, toda kaj, stara sva!« Sicer pa ima Anion svojega konjička — stroje. Ne le diploma novatorja, bolj ga veseli, da stroji, ki jih je izumil, še danes delajo, delajo celo za izvoz v Ameriko in delavci se z njimi pohvalijo. Še lani, ko je bil na obisku v Ribnici — tu je dočakal upokojitev 1957. — so se mu delavcu v Inlesu pohvalili s tem strojem. Pokazal mi je slike — to so resnični stroji, »mašine«! I/delal je stroj za izdelavo ščipalk, ki je popolnoma avtomatiziran: iz lesene deščice in žice pride na drugi strani ven končni izdelek. In ta stroj še krepko dela kljub vse večji uporabi plastike. Pa stroj za lesene pete, stroj za izdelavo valja-stih okvirčkov za čebel j ne pan je . . . Morda sem v tem zapisu premalo povedal o Antonovi družici. Toda njegovi uspehi so prav gotovo tudi njena zasluga. In ko sem nekoliko provokativno vprašal, kdo v njuni hiši nosi hlače, sta enoglasno odgovorila: »Oba!« Ob spominih se jima za-iskri oko, tiho utrne nevidna solza. Včasih si spet zaželi ta v Poljansko dolino, kraj njur nih mladih let. Lepa jesen. Naj traja dolgo in naj jima bo sončna, jima želimo tudi mi. -ok Se manj kot 100 dni do* začetka jesenskega Gorenjskega sejma \ »..v. ■ »j mKm ii mm ŠfS NOVOST/ PRESENEČENJA Kmetje v stičnem vrtincu Zimsko športno središče Stari vrh, njegove žičnice, vlečnice in smučišča, ki bodo že letos privabila sto in sto gostov, utegnejo do temeljev spremeniti življenje okoliškega prebivalstva Dobrih enajst let je moralo preteči, da so se želje športnih in turističnih delavcev Škofje Loke začele spreminjati v otipljivo stvarnost: Stari vrh, nekdaj znan in priljubljen cilj naših smučarjev, ki pa spričo naglo rastočega števila modernih zimskih turističnih središč kmalu ni bil več zanimiv, spet zbuja pozornost slovenske javnosti. Na njegovih pobočjih podjetje Transturist postavlja zaključen sistem žičnic in vlečnic. Prvo etapo izgradnje (dohod do vasice Luša, dvosedežna žičnica, vlečnica in bife) naj bi zaključili konec letošnjega novembra, torej tik pred vstopom v sezono 1970/71. Odveč je naštevati težave, ki bodo botrovale nenadnemu navalu gostov. V škofji Loki. kjer si od prenovljenega Starega vrha veliko obetajo, že raste hotel, namenjen tako letnim kot tudi zimskim turistom. Odgovorni dobro vedo, da brez »pomožnih« objektov dandanes ni uspeha, da so žičnice nekaj vredne le, če jim delajo družbo dovolj zmogljive restavracije, prenočišča, zabavišča ... Zgledujejo se pri sosedih, pri Avstrijcih, ki imajo v teh stvareh obilo izkušenj. Po njihovem receptu bi radi organizirali predvsem kmečki turizem. Prebivalci naselij okrog Starega vrha namreč lahko krepko izkoristijo nastalo situacijo ter jo obrnejo sebi v prid. In prav o slednjem je bilo govora na informativnem sestanku va-ščanov Luše, Mlake, Zapreva-lja in Javorij ter predstavnikov občinske skupščine škof-ja Loka, Transturista in kmetijske zadruge. ŽGANCE NA MIZO! C* lani nedavno ustanovljenega turističnega društva Stari vrh, ki združuje več deset gospodarjev, so stvar vzeli zelo resno. Kar trinajst družin je izrazilo pripravljenost sprejeti obiskovalce. Odločile so se preurediti del svojih prostorov in jih spremeniti v turistične sobe. Hkrati bi gostom nudili domačo hrano, predvsem gorenjske speciali-tete, kakršnih sicer zlepa ni moč dobiti. »žgance bomo kuhali, in polento in medlo in je-šprenj ...« nam je razlagal eden izmed domačinov. »Seveda moramo najprej opremiti ter prezidati nekaj spalnic. Kak milijon starih dinarjev kredita bi potreboval, ostalo sem pripravljen prispevati sam.« Da, krediti. Transturist in kmetijska zadruga sta že obljubila pomoč. Denar, kakor so pojasnili predstavniki, bodo dobili od banke. Seveda posojila ne more dobiti kdorkoli. Posebna komisija naj bi ugotavljala, ali je prosilec kreditno sposoben in ali mu velja zaupati. Največja vsota ki so jo posamezniku pripravljeni odobriti, je 50 tisoč N din. Predlagajo 3- do 5-od-stotno obrestno mero ter 8-do 10-letni rok vračanja. Kmetom se zdijo pogoji prehudi, zlasti ker obstaja možnost, da gostov iz kakršnega koli razloga ne bo. Opozarjajo tudi na slabe poti in ceste, ki utegnejo turiste odvrniti o vasic. PRVI POGOJ: ČISTOČA IN UREJENOST Ko so strokovnjaki va-šČanom pojasnjevali, s čim vse je ^povezana skrb za prišleka, so poudarili zlasti čistočo, urejenost in videz hiše ter okolice. Obiskovalec, ki si zaželi kmečko izbo in kmečko hrano, pač ne pričakuje prevelikega razkošja, vendar ne trpi zanemarjenosti. Da bi bodočim gostiteljem smučarjev in izletnikov nazorno pokazali, kakšne so prave turistične domačije, namerava Transturist organizirati več izletov v Avstrijo. Gospodarji bodo tamkaj videla, kako je možno hkrati opravljati vsakdanja poljska in hlevska dela ter obenem streči gostu. Napak bi namreč bilo, če bi se ljudje sčasoma povsem preusmerili v turizem in opustili kmetovanje. Raziskave kažejo, da sta ravno hribovsko vzdušje in značilen poljedelski način življenja tisto, kar privablja tujce. Kmetje iz vasi Luša, Zapre-valje, Mlaka in Javorje so poslušali tudi celo vrsto predavanj o potrebah in zahtevah gostov ter o racionalnem izkoriščanju prednosti, ki jih nudi čudovita okolica. Predvidenih je nekaj dopolnilnih kuharskih tečajev, v katerih bodo kuharji Gostinskega šolskega centra Ljubljana gospodinjam demonstrirali pripravo najrazličnejših domaČih ' kulinaričnih posebnosti. Očitno je torej, da v škofji Loki parola o kmečkem turizmu ni ostala parola, am- pak jo skušajo resnično opredmetiti. Zamisel kajpak terja nemalo truda, a bržkone se bo lepo obrestovala. Zal po drugi strani nekateri počenjajo napake, ki so povsem v nasprotju z omenjenimi načrti. SPORNI VIKENDI Kmetje v turističnem vrtincu, je naslov pričujočega zapsa. Seveda ni bil izbran čisto naključno. Zares gre za vrtinec, ki preti krepko predrugačiti — v dobrem in slabem pomenu besede — ustaljeno vsakdanjost gorjanov. Dobre plati sprememb smo deloma že obelodanili, slabe pa prav tako ne smemo spregledati. Večina jih je objektivne narave. K njim moramo prišteti neizogibno škodo, nastalo na zemlji, čez katero teče žičnica, nadaljen posekano drevje, za katerega prizadeti ne bodo oproščeni občinskih dajatev, ter precej poteptanih travnikov. Vaščani spričo naštetih nevšečnosti ne godrnjajo. Jezni so zaradi čisto druge reči — zaradi vikendov. Poplava vikend hišic je pač obvezen spremljevalec rastočega zimskega-športne-ga središča. Lepo in prav. Oddelek za gospodarstvo in urbanistična komisija sta jim določila tri lokacije: ob spodnji postaji žičnice, na četeni ravni in v vasici Mlaka. Prvi dve ustrezata, medtem ko se je pri zadnji zataknilo. Prebivalci Mlake, hribovskega naselja, kjer obdelovalnih površin ni na pretek, so ogorčeni, kajti načrt predvideva uničenje 10 hektarov najro-dovitnejših polj in sadovnjakov. Vrh vsega bi hišice povsem pokvarile videz kraja, kakršnih pri nas ni več ravno veliko. Gospodarji so sestavili protestno peticijo in jo poslali predsedniku občine, turistični zvezi ter referentu za kmetijstvo SO škofja Loka. Sedaj čakajo odgovora. Dokler zadeva ne bo ustrezno rešena, pravijo, nima smisla razglabljati o turizmu. Naj ponovimo, kar smo zapisali v prejšnjem poglavju: gostinske storitve in redno opravljanje vsakdanjih poljskih del sta osnova kmečkemu turizmu. Teorija in praksa se torej ne skladata. Škoda. Upajmo, da bodo odgovorni problem čimprej rešili. I. GuzelJ Pogovor s predsednikom krajevne skupnosti Kamnik Načrti krajevne skupnosti Kamnik Krajevna skupnost Kamnik letos razpolaga s 96 milijoni S din — Samoprispevek občanov je glavni vir dohodkov krajevne skupnosti Na področju krajevne skupnosti Kamnik živi 6.500 prebivalcev. Lahko bi dejali, da je skoraj vsak tretji občan kamniške občine Kamničan. Občani plačujejo že drugi samoprispevek. Prvi samoprispevek so občani plačevali od 1965 do 1968. leta, drugi samoprispevek pa bodo plačevali do maja 1971. leta. S tem denarjem razpolagajo krajevne skupnosti, določeni odstotek pa namenijo gradnji Tuhinjske ceste. Samo na področju krajevne skupnosti Kamnik so lani od samoprispevka zbrali 68 milijonov S din (zaposleni občani plačujejo 2 odstotka od osebnih dohodkov, plačujejo pa tudi obrtniki in kmetovalci), od teh sredstev so lani namenili za gradnjo Tuhinjske ceste 27,5 milijona S din. V svetu krajevne skupnosti je 21 članov, poleg tega pa še v nadzornem odboru trije občani. Poprečno se sestanejo vsak mesec enkrat, udeležba na sejah pa je zadovoljiva. Oskar Grzinčič, predsednik sveta krajevne skupnosti Kamnik, je razložil delovni načrt krajevne skupnosti, o skupnih problemih Kamničanov, o gospodarski politiki krajevne skupnosti in še nekatera druga pomembna vprašanja. »Delamo po začrtanem de- j V programu je ureditev lovnem programu, ki smo ga j Parmove, Sadnikarjeve in Pe-sprejeli ob uvedbi samopri- ! truškove ceste, za kar iz spevka. Do sprememb v programu pride le na zborih občanov Predvsem podpiramo tiste težnje občanov, kjer so le-ti pripravljeni na soudeležbo pri financiranju gradnje določenega objekta. Tako smo v letu 1968/69 napeljali ob Tunški cesti vodovodne cevi do vasi, v kateri prej ni bilo vodovoda. Stroški napeljave so znašali okrog 5 milijonov S din, od tega so občani prispevali 1,500.000 S din. Vsaka hiša je dala 125.000 S din. Prav tako so lani v vasi Košiše zgradili nov vodovod. Stroški gradnje so znašali 2,400.000 S din, od tega so vaščani prispevali 750.000 S din. Za ureditev Kranjske ceste v Kamniku je krajevna skupnost prispevala 11,400.000 S din.« £ Katera dela pa so v letošnjem programu, tovariš Grzinčič? »Letos krajevna skupnost razpolaga s 96 milijonov S dim. To ni majhna vsota ni pa zadostna za pereče probleme mesta. Odločili smo se za ureditev dveh otroških igrišč. V naselju Zaprice smo ga že začeli delati, kmalu pa bomo začeli z ureditvijo igrišča tudi v Mekinjah. Posebno pomembno delo je zasutje stare struge Mlinščice, ki jo občani zasipajo z odpadki, tako da je postala struga javno smetišče. Po strugi bomo uredili kanalizacijo za odvod hišnih fekalij, strugo pa zasuli. Za to delo smo namenili 10 milijonov S din, skupščina občine pa bo iz proračunskih sredstev prispevala 2 milijona S din. sredstev krajevne skupnosti planiramo 7 milijonov S din. Za razširitev Tunške ceste in ! javne razsvetljave ob tej ce-j sti planiramo 6 milijonov iz-j datkov. Od bencinske črpalke proti mestu nameravamo i z leve strani urediti pločnike. Za ta dela smo predvideli I 8 milijonov S din. Nekaj denarja je planirano za ureditev Kolodvorske in Streliške ceste. Za ureditev zelenic ob Kranjski cesti bo krajevna skupnost prispevala 500.000 S din. Da ne bo pomote, naj še enkrat povem, da od skupnih sredstev, s katerimi razpolaga krajevna skupnost, dajemo 40 odstotkov kot soudeležbo za modernizacijo Tuhinjske ceste.« 0 Povejte nam še svoje mnenje, katera večja dela čakajo Kamničane v prihodnosti? »Pereč problem za Kamnik je že sedaj ozko cestno grlo v središču mesta. Prava sreča je, da ni v mestu več prometnih nesreč. Zato bomo morali kmalu razmišljati o obvozni cesti, ki naj bi bila speljana po levi strani Kamniške Bistrice. Težava je tudi z oskrbo vode. To ne bo rešeno vse dotlej, dokler so ne lotimo zajetja vode iz Mokrice. Seveda bo to velika investicija. Kidričevo ulico bomo morali razširiti in urediti z arkadami. Samčev predor bomo morali razširiti in poglobiti. Mnoge stranske ulice so preveč zanemarjene. Čaka nas gradnja doma za upokojence In končno, Kamnik je mesto brez hotela.« J. Vidic Na blejskem jezeru bo tudi letos več veslaških prireditev. — Foto: F. Perdan Najbolj prizadevni turistični kraj Znamo je, da je Bled lama osvojil prvo mesto v tdkmo-vainju Najbolj prizadevni turistični kraj v Sloveniji, ki sta ga razpisala Turistična zveza Slovenije iin časnik Delo. Omenjeni organizaciji sta tudi lotos razpisali to tekmovanje, zalo je turistično društvo Bled pred nedavnim obvestilo vse občane in delovne kolektive, da tudi lotos tako kot lani skrbijo za urejenost kraja. Tud. letos bodo ocenjeval splošni videz kra- jev, promoLno urejenost, urejenost in vzdrževanje javnih nasadov in vrtov, stanje javnih lokalov im urejenost okolice, ponudbo v gosliinstvu in trgovini itd. K tej akoijii pa se bo tudi letos na blejskem področju priključilo turistično društvo, ki bo ocenjevalo urejenost hiš. Posebna komisija turističnega društva bo čez sezono ocenjevala najlepše h'\š2 in bo potem lastnike tudi nagradila. apotki za turiste Ko smo ie pied nedavnim pogovarjali na turističnem društvu na Bledu, so nam povedal!1:, da je to v okviru priprav, di' bi bila glavna turist ič na sezona čimbolj uspešna, le ena od letošnjih akcij. A. Z. Srečanje čeprav sem se srečanja Z nekdanjimi sošolci zelo veselil, mi je bilo kar nekam tesno pri srcu, ko sem hitel od avtobusne postaje proti hotelu, koder smo bili zmenjeni, da se sestanemo ob 15-letnici mature. »Ja, kje si pa parkiral?« so bile prve besede, ki sem jih slišal, ko sem se približal skupini pred hotelom, ki je pravkar občudovala enega izmed najnovejših modelov avtomobilske industrije. Kn sem bežno jnelctel s pogledom moje nekdanje koh'i'.e in pa njihove ohole poglede po svojih najnovejših modelih, ki so jim močno poudarjali njihov standard, sem takoj spoznal, da se slutnja o tem, da ne spadam več mednje, uresničuje. »Tam za vogalom sem ga pustil,« sem odgovoril v očitni zadregi. Niso se trudili, da bi šli pogledat. Verjetno so uganili, da sem jo primahal kar z avtobusne postaje. Ko smo čakali še na osta-te, sem bolj od zadaj poslušal, kako so napredovali. Beseda je tekla o doživljajih v inozemstvu, poznanstvih, vezah, novih načrtih itd. Ko smo posedli okrog mize v majhni hotelski sol>i, se je na ulici pričeto bahanje nadaljevalo. Po nekaj krepkih požirkih sem se le toliko sprostil, da sem povprašal, kako so prišli do takega blagostanja. »Znajti se je treba,« so odgovarjali. Kaj bolj konkret-irga pa ni hotel nihče. reči. Še- le ko so se ga pošteno nasrkali, so se jim jeziki razvezah. Kmalu sem lahko spoznal, da sedim med zelo pisano druščino, ki ima zelo lepe položaje, mnogo potujejo, poleg tega pa še malo obrt (z obrtjo se ukvarjajo žene, da ne bo nesporazuma). Razmišljajoč o tistih, ki se tega srečanja niso udeležili, sem skoraj preslišal vprašanje: »Kje je pa Marija pa Janez? Saj ste bili trije iz vaše okolice. Zdaj si pa sam prišel pa še ti nič kaj razpoložen,* je nekdo zajedljivo pristavil. Že sem mislil na kratko odgovoriti, pa sem se zadnji trenutek spomnil, da je prav, če slišijo tudi o takih, ki imajo v življenju manj srečno roko. »Marija ni mogla priti,« sem odgovoril. »Lani ji je umrl mož, zdaj je pa sama s štirimi otroki. Poleg tega je pa še bolj rahlega zdravja. Janez se pa ni mogel udeležiti zaradi tega, ker je vezan na kolektivni dopust.« »Saj ima vendar prosto soboto,« so segli v besedo. »Ne, nima. Spada namreč med tiste delovne organizacije, ki jim še ni uspelo doseči višjo produktivnost, kar je prvi pogoj za skrajšani delovni Čas.« »Pustimo zdaj to,« so mi kot v zboru rekli. Sicer se bo naše srečanje sprevrglo v simpozij. Vsem se tako ne da ustreči,« so še pristavili. In že je beseda zopet stekla o službenih potova- njih, vikend hišicah, modernih avtomobilih itd. Iz zamaknjenosti nad vsem tem, me je predramil sošolec, s katerim sva bila včasih prav dobra kolega. »Nič se še nisi spremenil,« je dejal, »vedno si iskal pot skozi glavni izhod, če pa ni šlo si ostal raje doma. Mi smo često skakali čez ograjo, lezli skozi luknje, ne meneč se za hišni red in grajo vzgojiteljev.« Vedno bolj mi je druščina, v kateri sem sc znašel, postajala odvratna. Z izgovorom, da se ne počutim dobro, sem se poslovil ter odšel v noč. Tavajoč po mestnih ulicah, sem želel pozabiti to neprijetno srečanje, čimbolj sem se prizadeval, toliko bolj so se mi vrstile pred očmi podobe mojih nekdanjih sošolcev. Zaželel sem si, da čez ograje in luknje ne bi bilo več moč skakati. Da Janezu ne bi bilo treba delati zaradi malomarnosti drugih, takrat ko si drugi uživajo zasluženi vikend. Močno sem si želel, da bi takim, kot je vdova Marija s štirimi otroki ne bi odtegovali od zaslužita 20 ali celo 40 odstotkov v času bolezni ali nege otrok, kolikor ji zaslužek ne presega minimalnih sredstev za preživljanje. Morda bo pa le napočil čas, ko bomo spet bližji drug drugemu, sem se tolažil skoraj v polsnu na zadnjem sedefu avtobusa. T. N. Varčujmo za avto Predsednik Nixon je pred nekaj dnevi obiskal univerzo v zvezni državi Tenncssee in verski shod avangelista Billv-ja Granama. Pri prvem obisku je Nixon hotel vsekakor pokazati, da bi se rad pogovarjal in sporazumeval z ameriško mladino, ki je dvignila tako močan glas protesta, ko je pred dobrim mesecem ukazal ameriškim četam, naj vdrejo v Kambodžo. Resnica pa je tudi ta, da je univerza Tennessee ena izmed redkih univerz v ZDA v tem trenutku, kjer se lahko prikaže predsednik ZDA, ne da bi ga študenti izžvižgali ali ga celo ogrožali. Pri drugem obisku — na verskem shodu Billvja Grabama — pa je Nixon očitno računal na to, da bo pridobil po tradiciji bolj desničarsko in okostenelo javnost v tako imenovanem »biblijskem pa- l\i\onove delnice su« v ZDA. Ta javnost ni Nixonov naravni zaveznik, toda sila kola lomi. Nbcon si je po vdoru ameriških čet v Kambodžo odtujil precejšen del svojih »naravnih« zaveznikov in trenutno si jih išče drugje. Pri tem pa poskuša na vse kriplje doseči spet politično ravnotežje in spraviti nezadovoljneže nazaj v svoj tabor. Njegova glavna karta je izjava, da bo do 30. junija letos nepreklicno odpoklical iz Kambodže vse ameriške vojake. To naj bi pomirilo najbolj razburjene duhove. Pri tem računa, da se ameriško javno mnenje nc bo toliko razburjalo, če ostanejo v Kambodži južni Vietnamci kot ameriški zavezniki. Hkrati krožijo govorice, da bo Ni- xon v enem letu odpoklical še 150.000 ameriških vojakov iz Južnega Vietnama. Skratka Nixon si kupuje čas in upa, da se bo burja zaradi ameriškega vdora v Kambodžo stišala. Pomirjevalna zagotovila je Nbcon dal tudi pomembnim predstavnikom finančnega sveta z Wall Streeta. Morda je s tem tudi nekoliko prispeval k presenetljivemu okrevanju borze na VVall Streetu, kjer so delnice po vztrajnem padanju vrednosti — nekateri so začeli že govoriti- o letu 1929 — začele ponovno skakati. Tako je v 24 urah pretekli leden vrednost industrijskih delnic na VVall Streetu poskočila za 20,95 točke. Samo v dveh dneh je vrednost delnic poskočila za rekordnih 53 Pred štirinajstimi dnevi so v Lescah začeli gradit] novo šola — Foto: F. Perdan Kranjčan v ZDA Janko N. Rogelj ob 75-letniei izbran za slovenskega moža za leto 1970 Cleveland s predmestji je ameriško mesto, kjer živi največ naših rojakov. Po nepopolnih ocenah se jih je tu naselilo okoli 40.000. Če prištejemo k njim še Slovence druge, tretje in celo četrte generacije, pa jih je kar okoli 60.000. Kulturno življenje v Cleve-landu in v predmestjih je zelo razgibano. Tu deluje mnogo društev, tako pevskih, dramatskih in tudi družabnih. Cleveland, ki meri od enega do drugega konca 40 km, ima devet slovenskih društvenih domov in kar okoli sto slovenskih gostiln. Tu živi okrog 50 narodnosti. Središče slovenskega življa je na več kilometrov dolgi cesti St. Clair Avepiji, kjer stoji največji in najlepši slovenski narodni dom Clevc-landa in vse Amerike. O zgraditvi slovenskega narodnega doma na S t. Clair Aveniji je napisal slovenski rojak izseljenec Janko N. Rogelj — doma s Primskovega pri Kranju — posebno knjigo pod naslovom: »Pričetna zgodovina slovenskega narodnega doma v Clevelandu v Ohio«. Na 78 straneh objavlja pisec te knjige, kako so cle-velandski Slovenci zgradili to stavbo. Pročelje meri v dolžino kar 64 m. V stavbi je več raznih prostorov in tudi več dvoran. Največja ima 1100 sedežev. V domu so gostinski lokali, več trgovin in razni poslovni prostori. Tu je sedež turistične agencije Avgusta Kolandra, ki pripelje letno v staro domovino po več sto naših rojakov. Vseh devet slovenskih narodnih domov v Clevelandu sestavlja posebno združenje, ki je že pred leti začelo med svojimi član: izbirati najbolj zaslužne društvene delavce leta, kateremu podelc častni naslov »Slovenski mož leta«. Za letošnje leto je članstvo Slovenskega narodnega doma na St. Clair Aveniji izbralo kranjskega rojaka Janka N. Roglja, ki slavi te dni tudi 75-letnico svojega plodnega življenja. To je znani Kovačev Janko s Kurirske poti št. 29 v Kranju. Janko N. Rogelj je že dolga leta član uprave doma na St. Clair Avenije v Clevelandu. Znan je tudi kot pesnik in pisatelj. Pri DZS v Ljubljani je izdal leta 1962 zbirko črtic »Kruh in srce«. Pet let pozneje (1967) pa zbirko pesmi »Skrivnostni klic«. Med drugo svetovno vojno je bil Janko N. Rogelj v odboru ameriških Slovencev, ki so podpirali osvobodilno gibanje v stari domovini. Bil je tudi najožji sodelavec slovensko-ameriškega pisatelja Louisa Adamiča. Še danes hrani bogato korespondenco, ki jo je izmenjal z Louisom Adamičem, ter jo zdaj pripravlja za tisk. Ob imenovanju Janka N. Roglja za »Moža leta« pri društvu Slovenski narodni dom na St. Clair Aveniji v Clevelandu mu izrekamo iskreno čestitko; ob njegovi 75-lctnici pa še mnogo let plodnega življenja. Jože Zupančič točk. Tako so špekulanti v nekaj dneh izgubili ali zaslužili na milijone dolarjev. Kaj se je zgodilo? AH so zdaj izginili razlogi, zaradi katerih je prišlo do takih padcev na borzi? Niti en vzrok krize ni bil odpravljen, še zmeraj grozi gospodarska recesija, še zmeraj je za ameriške razmere rekordno število brezposelnih, še vedno je na domači fronti zelo nemirno in še vedno traja vojna v Indokini. Resnica pa je najbrž v tem, da je ameriško gospodarstvo kljub vsemu tako trdno, da so bili skokoviti padci verjetno posledica panike po ameriškem vdoru v Kambodžo, da so zdaj delnice tako poskočile, ker so poslovni krogi uvideli, da še ni konec sveta in da se bodo zdaj delnice umirile na neki razumni ravni. M lici jo in dogodki O Cejlonu je bilo v zadnjem času malo slišati. Tudi napoved volitev ni vzbudila v svetu posebne pozornosti. Toda ko je javnost zvedela za rezultate volitev, se je ves svetovni tisk razpisal o teh volitvah. Volitve so prinesle presenetljivo veliko zmago gospe Siri-mave Bandaranaike in združene opozicijske fronte. Izmed 151 možnih mest v parlamentu jih je fronta dobila kar 116. Samo stranka gospe Bandaranaike brez zaveznikov — Stranka svobode — Je dobila 85 sedežev in s tem absolutno večino. Prej jih je imela komaj 40. To je bil uničujoč poraz desničarskega premiera Se-nanavakeja, ki je pred petimi leti zmagal z obljubo, da bo okrepil cejlonsko gospodarstvo in zavaroval »pravo demokracijo pred vdorom marksizma«. Toda za Cejlon-ce je očitno beseda demokracija prazen pojem, ko je vsak peti brez dela in ko je nihanje cen za surovine občutil predvsem mali človek. Gospa Bandaranaike bo na« cionalizirala banke in uvozne družbe in uvedla ljudske odbore in »svete zaposlenih«. V zunanji politiki pa je znana kot pristaš politike neuvrščenosti in obrambe cejlonske neodvisnosti. pri Gorenjski kreditni banki S0JDOI Makarska - biser srednje Dalmacije in raj za turiste Mesto pod 1700 metrov visokim skalnatim masivom Biokovo slovi kot kraj, kjer je največ sončnih dni v Evropi Ziani italijanski potopi-sec Albertu ForLis je 1774. leta v svojem potopisu »Potovanje po Dalmaciji« med drugim zapisal: »V Makarski je mesec januar takšen kot pri nas april ..., septembra pa sem v Splitu naletel na tako vročino, da nisem mogel potešiti žeje.« Fortis je te besede napisal, ko svet še ni vedel za lepote in privlačnosti tega kraja, ki leži 61 kilometrov ju/no od Splita in od koder je približno 150 kilometrov do Dubrovnika. Makarska je središče pokrajine, ki so jo domačini, predvsem pa tujci zaradi izrednih naravnih lepot in slikovitosti poimenovali Makarska riviera. Dolga je skoraj 50 kilometrov, ob njej pa so svetovno znana turistična središča Brela, Baska voda BratuŠ, Tučepi, Podgora, Živogošče, Makarska, Drvenik in Zaostrog. Če se peljete po ovinkasti jadranski magistrali, teh krajev pod cesto, ob morju, skoraj ni opaziti, ker jih zakrivajo zeleni borovi gozdovi. Nad cesto, s katere je prekrasen pogled na bližnje otoke, se vzpenja skalnati masiv Biokovo. In šc nekaj daje poseben čar tem krniem, domovini jorgovana. S9 II')-metrov dolga peščena plaža in bližina otokov, med katerima sta največja Hvar in Brač, ter otočje Kornati, v katerem je skoraj 300 velikih in majhnih otokov. Med njimi in celino so stalne ladijsko zveze. Zaradi majhnega odstotka oblačnih dni na leto in velikega števila sončnih dni je Makarska riviera na prvem mestu v Evropi pred znanimi turističnimi središči Davos, Marscillcs, Rim in Palermo. V Palermu je na primer 2274 ur na leto sončnih, v Davosu 1786, na Makarski rivieri pa je sončnih ur na leto kar 2756! In kakšna je na Makarski rivieri poprečna letna temperatura zraka in morja? Januarja ima morje 13 stopinj, maja 19 stopinj, junija in julija dobrih 25 stopinj, avgusta pa 23 stopinj. Enako visoke so tudi poprečne letne temperature zraka. Januarja 8 stopinj, maja 14 stopinj, junija 22 stopinj, julija 24 stopinj, avgusta pa 20 stopinj. Te naravne prednosti so pripomogle, da so se Maka-ri, tako namreč imenujejo domačine, tesno oprijeli turizma, ki je danes njihov osnovni življenjski vir, saj je industrije in drugih možnosti zaslužka v tem delu Jugoslavije izredno malo. Veliko mladih je zaposlenih V gostinstvu, starejši, njihovi očetje imajo krčme s pristnimi dalmatinskimi vini ter jedačami. mnogi pa odidejo na morje kjer ribarijo a4i pa jih modri Jadran zapelje na širna svetovna morja, na ladje, bodisi z jugoslovansko ali tujo zastavo Zato ni čudno, da mi ;e starejši Makar, ki je bil desetletje mornar, po/neje pa se je oprijel gostilne in ribištva, dejal, da makarska pokrajina in z njo cela Dalmacija brez morja nc bi mogla živeti. NOVINARJI — SPOŠTOVANI GOSTJE Nmavaden naslov, vendar resničen Makarski turistični delavci se zavedajo, koliko so pripomogli k razcvetu n j. ho ve dežele prav predstavniki sedme sile — novinarji. Domači, predvsem pa tuji, ki so prihajali k njim naključno ali organizirano. Znan je primer novinarke angleške radijske in televizijske družbe BBC gospe Irsvin, ki je pred leti prvič prestopila naše meje in se srečala tudi z Makarsko. Naša dežela jo je navdušila in od tedaj je njen stalen gost. Naučila se je našega jezika. Tudi Slovenijo in našo Gorenjsko dobro pozna. Po vsaki vrnitvi v domovino zasipa radijski in televizijski program z zanimivostmi naše domovine in navdušuje Angleže, da prihajajo k nam na dopust. Predvsem na Jadran. Po njeni zaslugi in naporih razvejane turistične propagande se je obisk Angležev močno povečal. Danes so že med najštevilnejšimi obiskovalci Dalmacije. Gosna Irvvin je zato vedno dobrodošel gost. Premeteni Makari so se odločili tudi za drug, bolj organiziran način, da bi postali njihovi kraji čim bolj znani. Vsako leto organizirajo majski zbor turističnih novinarjev Jugoslavije. Letos že osmič zapored in se ga je udeležilo prek 200 predstavnikov sedme sile iz domovine in tujine. Udeležil se ga je tudi pisec teh vrstic in sestavek je rezultat njegovih opažanj na šestdnevnem potepanji' no Dalmaciji in dalmatinskih otokih. V štirih dneh, kol;kor je trajal zbor, so nam hoteli pokazati čim več. Popeliali so nas na enodnevni izlet na sončni Hvar, ki je bil pred štirinajstimi dnevi skoraj poln ter na daljne kornatske otoke, na Dugi otok, v mesto Sali, kjer je najstarejša tovarna ribjih konzerv v Jugoslaviji. Zanimivo je, da se tudi drugi kraji ob' jadransk: obali prizadevajo, da bi organizirali takšen majski zbor turistič-nih novinarjev Jugoslavije, vendar drže Makari organizacijo trdo v rokah in je ne prepuste nikomur. Gorenjci bi se verjetno za tako potezo le stežka odločili. BANČNIKI VEDO, KAJ JE TURIZEM K) sva se s sodelavko ljubljanskega radia peljala proti Makarski, mimogrede- od Kranja je oddaljena dobrih 600 kilometrov, sva ob večjih zaselkih in mestih kaj lahko opazila, da se nad hišami in borovimi gozdovi dvigajo kljuni žerjavov. Turistični objekti rastejo kot gobe po dežju. Sklepal sem, da na gradbiščih novih hotelov in motelov neznansko hitijo. Nekateri hoteli so bili le na pol dograjeni, drugi pa so že dobivali končno podobo. Kasneje so mi povedali, da se pri njih prvega junija začne uradna turistična sezona in da pričakuje Dalmacija rekorden naval turistov. Nekateri od »surovih« hotelov so baje že rezervirani za celo sezono in je zato naglica potrebna. Druge pa bodo odprli kasneje, čeprav so propagando zanje že razposlali širom po Evropi in še dlje. Male gostilnice ob cesti so bile sicer še prazne, vendar so dajale vedeti, da nekaj pričakujejo. Na vsaki je bil razen besede »gostiona« napisan še »Gasthaus« ali »pansion«, še en dokaz, da bo letos naval turistov, predvsem tujcev rekorden, čeprav Makari trdijo, da brez domačega turizma tudi ne gre. Na majskem srečanju v Makarski so nas s ponosom seznanili z načrti nadaljnje turistične izgradnje Makarske riviere. Vidno, če ne najvidnejše mesto v izgradnji ima postavitev turistične cone »Bilošcvac«, ki se po mnenju domačih in tujih strokovnjakov čudoviti vpleta v projekt »Južni Jadran«, izdelan s pomočjo Organizacije združenih narodov. Velike gradnje v tej coni bosta financirala dva domača makarska podjetja hotelsko podjetje Biokovo in trgovsko podjetje Primorje, seveda s močnimi krediti dalmatinskih bank. Sama podjetja, brez kredita, gotovo ne bi vzdržala tako velikih vlaganj. Dalmatinske banke pa so že nekajkrat dokazale širokogrudnost in naklonjenost turizmu, saj iz dosedanjih izkušenj vedo, kako bogato se obrestuje dinar, naložen v turizem. Cona »Bilošcvac« obsega 200 hektarjev površine zahodno od mesta Makarska. Površina je prekrita z borovim gozdom, simbolom Makarske riviere, vzdolž morja pa se vleče 3 kilometre dolga peščena plaža. Pravijo, da je enkratna v Jugoslaviji. Cono ne bodo napolnili samo s hoteli, ampak z objekti, ki bodo imeli kulturni, zabavni in športni pomen. Del te parcele je res prekrit z vinogradi ter zasebnimi hišami, vendar skromen vinograd prebivalcem nc zagotavlja dobrega življenja. Od turizma bodo gotovo živeli boljše. Razen tega bodo dobili še vodovod, elektriko in ceste. Objekti v coni »Bilošcvac« bodo lahko naenkrat sprejeli 10.000 stacioniranih turistov in 20.000 prehodnih turistov, i/letnikov ter prebivalcev. In še denarna plat predvidenih gradenj! Veljala ne bodo nič manj kot 353,437.500 novih dinarjev ali 28,275.000 ameriških dolarjev! V to vsoto pa niso všteti stroški trenutnih gradenj ali popravil turističnih objektov na Makarski rivieri. Takšna vlaganja zahteva: tudi naš turistični program do 1975. leta, ko planiramo, da nam bo samo turizem prinesel 900 milijonov dolarjev in bi s to vsoto prehiteli ali vsaj dohiteli srednjeevropske razvite turistične države. O turistični podobi jadranskih otokov, o ostalih turističnih zanimivostih z dalmatinske obale in o programu razvoja jugoslovanskega turizma pa boste lahko brali v prihodnjih številkah. J. Košnjek REPORTAŽA • REPORTAŽ • REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA Saua - Halo?! — Ne, zdajle pa ni nikogar doma! — Oh, kako žal mi je, da vas nisem spoznala včeraj? Vse za kupce V neki tokijski veleblagovnici so za kupce, utrujene od ogledovanja in kupovanja, namestili posebne naslanjače. S pritiskom na gumb začno delovati posebno nameščeni deli tega naslonjača za masažo in v hipu osvežijo kupca, čudežni naslanjač masira noge, ramena, hrbet in vrat. Naslonjači so tudi naprodaj in veljajo od 300 do 600 din. Podobni naslonjači so znani tudi že v nekaterih drugih deželah kot na švedskem, Avstriji in drugod. Vibracija naslonjača poživi krvni obtok in s tem prežene utrujenost — to je vsa skrivnost. Kdo je potem močnejši spol Neki ameriški profesor se je dolgo časa ukvarjal s preučevanjem, kdo je pravzaprav močnejši spol — moški ali ženska. Njegove ugotovitve, podkrepljene s številkami, so izzvale pravo senzacijo. Profesor je dobil podatke v Ameriki, Franciji, Nemčiji, Švici in Sovjetski zvezi. Ugotovil je, da pomenijo možgani pri ženskah 2,25 odstotka njene teže, pri moškem pa le 2 odstotka. Deklice se hitreje nauče brati, laže si zapomnijo in laže se uče tujih jezikov. Primerjave pa so tudi pokazale, da je ženska mentalno in psihično trdnejša kot moški, ženska lažje prenese šok, izgubo, pomanjkanje denarja, lakoto in žejo. Bolj je odporna proti raznim boleznim. Pri vožnji so previdnejše in povzroče manj nesreč. Jugoslovanska posebnost Pravijo, da je Jugosiavija edina dežela na svetu, ki ima več avtomobilov kot telefonov. Primerjava pa nam ni posebno v čast, saj smo s 650.000 telefonskimi priključki že dolga leta na predzadnjem mestu v Evropi. Za nami je samo še Albanija. Svetovna posebnost smo postali zaradi prepočasi se razvijajoče telefonske mreže. Menda čaka na telefon skoraj milijon Jugoslovanov. Vesoljska tehnika Vesoljske raziskave so prinesle precej koristi tudi za različne »zemeljske dejavnosti« Zdaj že več bolnišnic uporablja avtomatizirane sisteme, ki so prvotno merili vesoljcem srčni utrip, krvni pritisk in druge funkcije njihovega organizma. številne naprave pa so malce spremenjene postale dragocena pomoč invalidom. Laserska palica na primer oddaja žarke, ki odkrivajo ovire, tako da slepi zlahka hodi sam. Korakajoči stolček z osmimi nogami omogoča gibanje malim invalidom. To napravo je mogoče upravljati z eno roko, z nogo ali celo brado. Zamisel sloni na avtomatično krmarjem napravi, ki prenaša instrumente za preučevanje Lunine površine. Majhna naprava, podobna očalom, deluje na infra rdeče žarke. Človeku, ki ne more premikati nog in rok, omogoča, da z gibanjem oči vrti telefonsko številčnico, lista po knjigi, vključuje in izključuje radijski in televizijski sprejemnik, prižiga luč in upravlja avtomatiziran invalidski voziček. Napravo so izumili za vesoljce v trenutkih, ko zaradi velikih pospeškov ne morejo uporabljati rok in nog. Odkriti planeti Sovjetski astronomi z observatorija Pulkovo, ki delajo na čilskem observatoriju Sero Aincho, so skupno s čilskimi astronomi odkrili 50 novih planetov. Sovjetski astronomi so v Čile prinesli najsodobnejšo opremo, da bi s tem odkrili oziroma določili položaj okoli tisoč svetlih in več tisoč slabo svetlečih zvezd. Te raziskave nebesnih teles naj bi pomagale pri sestavi izpopolnjenega kataloga nebesnih teles, vidnih s te poloble. Raziskovanja so v skladu s sklepom mednarodne astronomske zveze. Izpopolnjeni katalog ne bo pomagal samo astronomom, pač pa tudi strokovnjakom za geodezijo, kartografijo, ter pomorski, letalski in vesoljski navigaciji. Šesterčki v Nevv Yorku Pretekli teden je žena nekega ncvvvorškega odvetnika rodila šesterčke. Pet deklic in deček so tehtali skupaj 2400 gramov. Pet novorojenčkov je takoj po porodu umrlo, šesti otrok pa sedem ur po rojstvu. Mati dolgo časa ni mogla zanositi, zato je jemala tablete za povečanje plodnosti. Pohod na strupene kače Skupina znanih japonskih znanstvenikov se pripravlja na pohod v dežele jugovzhodne Azije, kjer bodo preučevali številne vrste strupenih kač. Znanstveniki si bodo prizadevali odkriti najbolj učinkovit serum proti strupu kač. V dveh mesecih, kolikor naj bi trajala ta japonska znanstvena ekspedicija, bodo znanstveniki skušali preučiti razrte vrste strupov in znamenja zastrupljenosti po ugrizu strupenjače. V teh predelih umre na leto od 20.000 do 30.000 ljudi zaradi ugriza strupene kače, največ v Indiji. Ženska častna beseda »Zdravo!« sem rekel, »kaj tako zgodaj?« Žena me je začudeno pogledala. »Da, tako zgodaj. Preložili so predavanje, ker je profesor zbolel. Kaj, ali te to moti?« »Ne ... sploh ne. Samo nisem te pričakoval, da prideš tako zgodaj,« sem rekel. »Zdi se mi, da ti ne ugaja moja hitra vrnitev. Nejevoljen in živčen si. Ali smem vprašati, kaj se ti je zgodilo?« »No, sem pač slabe volje in živčen,« sem odvrnil. »Jezen in živčen si, nisi pričakoval, da pridem tako zgodaj. Kaj skrivaš?« »Ničesar ne skrivam,« sem šepetal, »nimam ničesar skrivati.« Zajela je sapo in zakričala: »Ženska! Žensko skrivaš! Ljubezenske sestanke imaš z vlačugo v naši pošteni hiši!« »Sploh nimam sestankov s to žensko, prišla je naključno, ne bil bi ji dovolil, toda vsilila se je.« »Naj ti verjamem. Slepar! To žensko bom ubila!« »Ne delaj si sramote,« sem ji svetoval. »Rajši jo naženi Z brcami in prihranila si boš težave s policijo.« Žena je stisnila zobe, sovražno je gledala okrog sebe in kričala: »Da, spodila jo bom z brcami, toda najprej ji bom izpulila vse lase it ji razpraskala obraz! In tebi. .. »Trenutek,« sem prosil in si z roko zakrit obraz. Povedal sem ti že, da je nisem povabil, nesramnica je! Potem bom uredila s teboj. Najprej bom njo nagnala z brcami, obgrizla jo bom in razpraskala! Prisegam!« Toda ženske nimajo častne besede. Ko je moja žena odprla vrata spalnice in spoznala njeno mamo, ki je spala na postelji, jo je poljubila in pokrila z mehko volneno odejo. Odložite obisk Nepričakovano je prišel k nam obiskovalec in prav takrat je bilo v naši hiši vse narobe. Naši trije fantje so kričali in se podili. Zato sem prosita obiskovalca: »Ali bi ne mogli priti malo pozneje, ko bodo naši fantje že na univerzi?« Iz La Praktiko (esperanto) prevedla M. Frlič •7» (L [ gla1 m \1 m Radio Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 22., 23. In 24. url ter rajski dnevnik ob 1930. Ob »•deljah pa ob 6.05., 7., 24. url ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13-, 15„ 17., 22., 23. ta 19J0. SOBOTA 6. junija 8.04 Glasbena matineja — 5.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Z orkestrom Hans Garste — 9.50 Zavarovalnica Sava svojim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma —- 11.00 Turistični napotki za ■tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 S plesom lr» pesmijo skozi pomlad — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli zvoki z ansamblom Mihe Dovžana — 13.30 Pri poročaj o vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Vrtiljak z domačimi melodijami — 15.30 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Baritonist Las/.lo Jambor poje arije iz Verdijevih oper — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Z ansamblom Joe Plee — 17.45 Jezikovni Pogovori — 18.00 aktualnosti doma jn v svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 19.00 Lahko noč, otroci — 19,15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Zabavna radijska igra — 20.30 Vedri zvoki — 21.15 Glasba ne pozna meja — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden i Drugi spored 14.05 Revija zabavne glasbe — 15.00 Jazz na drugem Programu — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Nad podli- Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Te lefoni: redakcija 21-835 21-860 uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnl-na: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: be seda 1 din, naročniki imajo 10 */e popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. stek — 17.50 Kitara v ritmu — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe — 18.35 Pol ure ob lahki glasbi — 19.05 Prijeten večer ob popevkah in plesnih melodijah — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Mala suita — 20.30 Okno v svet — 20.45 Najlepše uspavanke — 21.15 Operni koncert — 23.30 Sobotni večeri z znanimi umetniki — 00.05 Iz slovenske poezije NEDELJA 7. junija 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.48 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Šc pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih viž — 14.05 Priljubljene melodije s pevci in pihalnim ansamblom Francija Puharja — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z orkestrom 101 Strings — 15.05 Melodije in ritmi za nedeljsko popoldne — 16.00 Zabavna radijska igra — 16.27 Lahka orkestralna glasba — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Plesni orkester Hugo Strasser vabi na ples — 22.40 Popevke iz studia radia Zagreb — 23.15 Jazz za vse Drugi spored 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Popevke za prijetno popoldne — 14.00 Z orkestrom in zborom llorst Jan-kovvski — 14.35 Radi ste jih poslušali — 16.35 Sem in tja po Pragi — 17.00 Ples ob petih — 18.00 V svetu operetnih melodij — 18.30 Popevke za vas — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Z orkestrom Nelson Riddlc — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Faust — opera — 23.25 Srečanje s poljskimi skladatelji — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 8. junija 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Z orkestrom Caravelli — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 S simfoničnimi plesi s Koroškega v Makedonijo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S koncertnim orkestrom Bavarskega radia — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Slovenski skladatelji od romantike do danes — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma jn v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Zagreb — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Billy Mav Drugi spored 14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14.20 Majhni ansambli — vedri ritmi — 15.00 Melodije s pop ansambli — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z revijskim orkestrom Henrv Mancini — 18.00 Vaši pevci — vaše melodije — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.30 Svet in mi — 20.45 Iz baleta Labodje jezero — 21.15 Literarni večer — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK 9. junija 8.04 Operna matineja — 0.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z godbo Ljudske milice iz Ljubljane — 9.45 Slovenske narodne pesmi iz Bele Krajine — 10.15 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje poste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iprn violinist Karlo Rupel — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanjc mladih — 14.25 Ig' Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska oddaja Na noti s kitaro — 15.40 Nekaj odlomkov i/, opere Čarobne gosli — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 BeeHiov-nova dela v izvedbi domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma m v svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Milic Dovžana — 20.00 Proda jalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Koncert lahke glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Popevke i/, studia Radia Zagreb — 23.40 I.ahko noč z orkestrom Marty Gold Drugi spored 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Razvedrilo ob lahki glasbi — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom Manfred Min-nich — 18.00 Vrtiljak s popevkami — 18.35 Z velikimi zabavnimi orkestri — 1900 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Poslušaj mo in primerjajmo — 21.15 Nočni divertimento — 22.15 Dubrovniškc poletne igre — 23.35 Koncert v gledališkem slogu — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA 10. junija 8.04 Glasbena matineja — 9.25 I/, glasbenih šol — 9.45 Četrt ure z ansamblom Tom-my Gumina — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Gorenjski slavček — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Operetni odlomki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbepc razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Lahko noč z orkestrom Horst Jankovvski Drugi spored 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 15.00 Priljubljene melodije s pop ansambli — 16.40 Rezervirano za mlade — 1735 Z orkestrom in zborom Ray Connifl — 18.00 Vaši pevci iz preteklosti — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Na mednarodnih kri/poljih — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Oktet trboveljske Svobode II — 21.15 Koroška suita — 21.40 žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK 11. junija 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Lepe melodije /. orkestrom Percy Faith — 10.15 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Sedem skladb za godalni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana —. 14.40 Mehurčki — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.30 Mednarod- ni festival Slovenska popevka 70 — 21.40 Lepe melodije z orkestrom VVilliam Gardner — 22.15 Dva sodobna skladatelja iz Trsta — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Lahko noč z orkestrom Ced-ric Dumond i 1^'•••"j",- j'____J'Mmt Drugi spored 14.05 Od popevke do popevke — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Lahka glasba za razvedrilo — 18.00 Sem in tja po Parizu — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Stare ljubezenske — 21.15 Iz romantične glasbene literature — 23.25 Pianist Emil Gilels — 00.05 Iz slovenske poezije 12. junija 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 935 Deset minut s pihalnim orkestrom Nizozemske mornarice — 9.45 Narodne pesmi iz Bolgarije — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Chopinove mazurke in Smetanove polke — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — narodne — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Ognjeni ptič — baletna suita — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koiv cert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 1850 Ogledalo našega časa — 19.15 Minute z ansamblom Darka Skoberneta — 20.00 Koncert Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič — 20.30 Mednarodni festival Slovenska popevka 70 — 23.15 Jazz klub Drugi spored 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Melodije iz filmov — 15.00 še vedno jim prisluhnemo — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.00 Popevke evropskih dežel — 18.35 Melodije za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 21.15 Iz prvega zvezka Bachove zbirke — 22.00 Berlinski slavnostni tedni 1969 — 23.30 Koncert za violino in orkester — 00.05 Iz slovenske poezije 6. JUNIJA Spored TV festivala Bled 70 — 8.30 Naše malo misto (RTV Zagreb) — 9.35 Lastovka in policaj (RTV Ljubljana) — 10.40 Ringelšpil — iz serije Muzikanti (RTV Beograd) — 11.40 Polikarp — TV drama (RTV Ljubljana) - 12.40 Zlostavljanje — TV drama (RTV Zagreb) — 14.00 Vrnitev v raj — TV drama (RTV Skopje) — 17.40 TV obzornik, 17.45 Po domače s kvartetom Savski val in triom Franca Sušnika, 18.10 Mozaik, 18.15 Starši naprodaj — mladinska igra, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.15 3-2-1, 21.20 Močnejše od življenja — poljski serijski film, 22.30 TV kažipot, 22.45 Poročila, 22.50 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki — Urugvaj : Italija (Mondovizija) — 23.45 Propagandna oddaja, 23.50 Nadaljevanje nogometnega prenosa (Mondovizija) NEDELJA 7. JUNIJA 8.30 TV festival Bled 70, 11.00 Zbor aktivistov OF — Športne prireditve SOBOTA Kranj — Ob 19. uiri na rokometnem iigriišču v Stranišču tekma moške SRL Kranj : Brežice. NEDELJA Češka koča — Ob 10. uri Jubilejni 20. Majnikov ve>k> slalom z mednarodno udeležbo. Kranj — Ob 17. uri na stadionu Stanka Mlakarja nogometna tekma ZCNL Triglav : Tolmin. Radovljica — Ob 10. uri na rokomatnem igrišču tekma moške LCRL Radovljica : Ve-terarni. Kamnik — Ob 10. uri na odbojkarskem igrišču tekma moške SOL Kamnik : Kočevje. Selca — Ob 10. uri rna od-bOjjkairskem igrišču tekma iensike SRL Selca : Potet. Lesce — Ob 17. uri na nogometnem igrišču tetkima ZCNL Lesce : Zagorje. —dh prenos iz Dolenjskih Toplic, 12.00 TV festival Bled 70, 13.15 Sebastian in odrasli — serijski film, 13.40 TV kažipot, 14.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 14.15 Nogomet ŠZ : Belgija (RTV Zagreb) — 16.00 Nove melodije (RTV Ljubljana) — 17.15 Atletska tekmovanja za Hanžekovičev me-morial (RTV Zagreb) — 18.30 Cikcak (RTV Ljubljana) — 18.50 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki Brazilija : Anglija (Mondovizija) — 19.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 19.55 Nadaljevanje nogometnega prenosa (Mondovizija) — 20.45 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.15 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 21.20 Deset zapovedi — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 22.05 Športni pregled (JRT) — 22.35 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.40 Neobvezno, 23.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.45 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.15 Spored italijanske TV #P®NEDELJEK 8. JUNIJA 15.30 Nogomet ZRN : Bolgarija (RTV Sarajevo) — 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Lutkovna oddaja (RTV Zagreb) — 18.15 TV obzornik, 18.30 Po sledeh napredka, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Narodna in zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Poroka je vedno tvegana stvar — TV drama, 22.05 Razgledi po filmskem svetu, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Lutkovna oddaja, 18.15 TV vrtec, 18.30 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK 9. JUNIJA 17.45 Oddaja iz cikla Jure slon, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Srečanje v studiu 14, 19.00 Mozaik, 19.05 Nazaj k naravi, 19.25 Bomo imeli jutri kaj več časa za otroke, 19.30 S plavutmi in masko, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Športno življenje — angleški film, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.30 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Narodna glasba (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 10. JUNIJA 16.15 Madžarski TV pregled, 16.30 Mednarodni atletski miting (RTV Beograd) — 18.00 Obrežje (RTV Ljubljana) — 18.20 Rastimo (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.20 Spet smo otroci kot vsi drugi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Monitor, 21.35 400 let slovenske glasbe, 22.05 24 ur Ljubljane, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.50 Svetovno nogometno prvenstvo v nogometu Peru : ZRN (Mondovizija) — 23.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 23.55 Nadaljevanje nogometnega prvenstva (Mondovizija) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK 11. JUNIJA 15.45 Nogomet švedska : Urugvaj (RTV Ljubljana) — 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 Tik-tak, 17.55 Glasbeni ciciban, 18.15 Obzornik, 18.30 Risanke in še kaj, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Ko sem bil vojak, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Slovenska popevka 70, 21.50 Manix — serijski film, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.50 Svetovno nogometno prvenstvo Anglija : CSSR (Mondovizija) — 23.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 23.55 Nadaljevanje nogometnega prenosa (Mondovizija) mešanica kav PETEK 12. JUNIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Sebastian in odrasli — serijski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasba za staro in mlado (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik, 19.05 Svet na zaslonu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Slovenska popevka 70, 21.50 Malo jaz, malo ti, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — 23.10 Evropsko prvenstvo v rokoborbi (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Ivanhoe, 18.15 Risanke (RTV Zagreb) — 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.05 Mozaik (RTV Sarajevo) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Preurejen gostinski lokal Lami je Veletrgovina Živila Kranj v Pod'ljiubelju odkupila od podjetja Posta Tržič stavbo, v katari sio najprej uredili trgovino, pred dnevi pa so odprlii še prenovljeni gostinski lokail. Povedali so nam, da so Iokai že odkrili tudi tujd gostjo in. je po zatrjevanju nekaterih mod najlepšima v tržiški občini. Posebnost prenovljenega oziroma preurejenega Bokala so različne specialitete, izvrstna kuhinja in zmerne cene. V podjetju Živnla pa so pripra-vifi tudi že idejne načrte za nadallljnjii turistični razvoj tega področja v Podl'jubeJjr.. Prvi gosti Predsednik Gorenjsko turistične zveze Jaka Eržen, ki je upravnik kampa pri šofo-čevem baijeirju je povedal, da limajo kljub slabemu vremenu že nekaj gostov. V glavnem so to prehodni gostje, ki se tu ustavijo čez noć. Med gosti je največ Nemcev, Holianidcev in Angležev. Ce/prav je voda še hladna, so sa najbolj vroči namočili v bajarju. (B. B.) Na Bledu bodo osvetlili jezersko promenado Na Bledu že dalj časa ugotavljajo, da se promenada ob jezeru konča z nočjo, ker obala ob centralnem parku ni razsvetljena. Za živahnejše večere pa je osvetlitev promenade nujna. Nizke svetilke bi osvetljevale grmičevje in cvetje, reflektorji pa drevje. Na celotnem odseku Sokol-Grajsko kopališče bi bilo zato potrebnih približno osemdeset svetilk. Letos nameravajo osvetliti promenado na odseku Kazina - Zabavni park. Predvidevajo, da bodo dela veljala okrog 80.000 din. Turistično društvo bo k temu prispevalo 20.000 din, delovne organizacije pa 60.000 din. B. Blenkuš SKOFJA LOKA — Včeraj, 5. junija popoldan so v oddelku NOB Loškega muzeja odprli razstavo, ki nosi naslov LENIN IN JUGOSLOVANSKA REVOLUCIJA. Razstava je posvečena stoletnici Leninovega rojstva. Organizirala sta jo občinska konferenca ZK in Loški muzej škof j a Loka. Dežurni veterinarji Od 5. 6. do 12. 6.: Bediina Anton, Kranj, telefon 23-518; od 12. 6. do 19. 6.: Vehovec Srečko, Stošičeva 3, Kranj, telefon 22-405; od 19. 6. dO 26. 6.: Bedina Anton, Kranj, telefon 23-518, od 26. 6. dO 5. 7.: Rus Jože, Cerklje, telefon 73-115. Loterija Poročilo o žrebanju 23. kola srečk, ki je bilo 4. junija 1970. Srečke so zadale s končnicami din 20 10 810 50 539-tO 1.000 187020 10.010 452090 10.000 41 30011 49321 417571 626141 2 34462 484532 552702 733212 13 9533 7729i 683803 780413 44 424 91374 185734 706854 5 05385 56925 200765 36 11636 29416 88666 482626 47 2617 17427 59327 3912^7 642137 09658 30098 453173 49 99 89419 04229 419359 509329 10 500 500 10.000 10.010 6 506 10.006 10.006 10.006 10 200 1.000 50.000 10.010 10 100 1.000 10.000 10.000 6 2.006 506 10.006 30 1.030 500 1.000 10.000 20 200 500 500 10.000 10.000 6 506 2.006 10.006 10 20 500 500 10.000 150.000 Rešitev nagradne krlžaeke 1. OKRAJI, 7. ZLATKO. 12. COSMELLI, 14. LEON, 15. EN, 16. ILIADA, 18. IVO, 19. TOV, 21 ORK, 22. FAZAN, 24 PRAVI, 26. KOZEL, 27. KATRA, 28. BAN, 29. MED, 31. OSA 32. CIANID, 35. NL, 36. KECA, 38. TROJANKA, 40. SKANSI, 41. NATRON. Rešitve nam je poslalo 95 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado — 30 din prejme Zala Jeršin, Kranj, Šorlijeva 23, 2. nagrado — 20 din pre Cirila Cuderman, Gorenjska kreditna banka, Kranj, 3. nagrado — 10 din pa prejme Pavla Rožič, Tržič, Partizanska 21. Nagrade vam bomo poslali po pošti. IMaaradna križanka 1 Z i 5 6 f 3 1 10 . 11 12 13 15 ■ 16 1» 18 19 ■i m •21 ZZ 23 ! ste j ,'. i ' 2* 2S m M ■21 5 UBI 'B 30 31 32 33 3 treba najprej v zanemar- jene dele, kjer so se razdivjale robide fel akacija ali tr-stičje. Potrebno je bilo rešiti propadajoče parkovno rastlini s t vo m odstraniti smetišča, kjer so ležali kupi grde navlake. Pred 15 leti je npr. na podnožju Volčjega hriba bila zamočvirjena dolina, vsa proraščena s trstičjem in jel-ševjem Izikopati je bilo potrebno kotanjo za novo jezero, debele plasti, prepletene z žilavim koreninjem, pa •praviti pod nasip na obrežju. Teren se zdaj lepo ujema z ogrodjem parkovnega prostora, ki ga tvorijo starejša drevesa. — Koliko pa zdaj obsegajo vaši prostori? Vsega skupaj je 80 ha, vendar precej obsegajo travnriild m gozd. Intenzivno je urejenih d>brih 10 km, sem šteje tudi dol gozda; drugo pa še čaka. — Katere rastline oz. predeli so vredni še posebnega ogleda? Za poznavalca je zanimivo prav vse. Poudarim naj, da na tako majhnem prostoru, kot je tu, verjetno ni nikjer več zbranih toliko rastlin. Imamo jih okoli 3000 različnih vrst trajnic in lesnatih rastlin Tudi ljubitelj ima veliko videti. Zanimiv je kitajski mamutovec, ki so ga od- krili šole 1944. leta, nato pa se je razširil po vsej Jugoslaviji. Imamo tudi kitajsko iipo, ki je ena redkih pri nas, in orjaški japonski javor. Lepa je aleja krilatih oreškarjev. Vsakogar bo pritegnil pogled na stebrasto bukev ali gozd orjaških smrek. Pri nas raste svetovno znani jelov gozd, ki pa se je žal že precej razreočil. Za te predele je namreč velika posebnost. Ker se jelke osipavajJ, smo bili prisiljeni precej posekati in jih nadomestiti z drugimi vrstami. Lepo uspe vajo pri r.as rododendromi, ki so se razprostirali že pred ledeno dobo od Kavkaza do Pirincjev. Mi smo jih dobili na Dolenjskem. — Kaj obsega vaše delo? Napravljeno imamo ko-ordilinalno mrežo arbo-retuma, kjer imamo vneseno vsako rastlino, njeno starost, opis rasli, sestavo tal ipd. Dogovorjeni smo za botanično menjavo med državami. Vsako leto dobimo indeks/ s temeni z vseh podobnih ustanov, ravno tako pošljemo mi naše drugim. Semenfl se preizkušajo na različnih tleh iin pod različnimi podnebji, kar ima nedvomno veliko gospodarsko v rodnost. — Koliko rastlin pa dobite na leto? V^ako leto dobimo okrog 600 nov:h iastH.1. od teh nekatere ostanejo druge propadejo. Ce jih ostane 100, je že Lep uspeh. — Se vzdržujete sami? Malce čudilo se sliši, toda se. Opravljamo razna zuna- Vlak zmanjšuje razdalje med prijatelji.. Ljubljana — Beograd Ljubljana — Split Maribor — Reka Ljubljana — Pulj manj kot 6 ur dobrih 8 ur dobre 4 ure dobre 3 ure Hitro, varno in udobno je potovanje z novimi dizelmotomimi vlaki EMONA, SALONA, POHORJE in ARENA EKSPRES. Potniki, poslovni interesenti! Izkoristite ugodnost hitrega in udobnega potovanja za obisk prijateljev in svojcev, za izlete, za poslovna potovanja — z našimi najhitrejšimi dizelmotomimi vlaki. Udobje vam zagotavlja sodobna oprema vlaka — vrtljivi letalski sedeži — klimatsko zračenje — bife — postrežba v vlaku s toplimi in hladnimi jedili in pijačami — stevardese — informacije — toplozračno in toplovodno ogrevanje vlaka — ozvočenje — spalni in konferenčni oddelki. Vse informacije dobite pri ZŽTP — Turistično transportnem biroju Ljubljana, s poslovalnicami V LJUBLJANI, Titova 32 MARIBORU IN CELJU na železniški postaji POSTOJNI, Tržaška 4 PULJU, Mate Balota 3 Preudarno potovati - je potovati z vlakom! nja dala. Vse večje parke v | Sloveniji, zelenice, zelene pasove ipd. ureja naša ustanova. Tudi pri bodoči cesti ' Šentilj — Nova gorica bomo uredili zelene pasove. — Koliko ljudi pa zaposluje vaš zavod? Od 20 — 28. Veliko je vmes praktikantov vseh stopenj, od nižje vrtnarske šole do visokošolcev. — So zadovoljni? So. V zadnjih letih nas ni nihče zapustil. Kdor ljubi rastline, mu delo mora ugajaiti. Pa tudi osebni dohodki niiso slabi, saj presežejo za kvali-ticiranega delavca 1000 din. — Jc dosti obiska? OObiskovalcev je pravzaprav preveč za zdajšnje razmere, ker je arboretum /a obiske še slabo urejen. Težave sc /. obiskovalci, ki ne znajo ceniti dragocenosti. Zavedati bi se morali, da je arboroturu družbena lastnina. Volčji potok je priljubi jena točka šolske mladine. Ta dosega dva množin-ska vrhunca, in sicer spomladi (april — j'unij) in v jesensko obarvan arboretum (septembar — oktober). Drugače so med obiskovalci predvsem starejši ljudje. Veiiko zanimanje za pouk je pokazalo, da znajo naši ljudje vedno bolj ceniti kulturo okolja, kar je razveseljivo. Ob nedeljah in praznikih imamo več kot tisoč obiskovalcev. V lepem vremenu pride do 400 — 500 avtomobilov. — Imate težave s parkiranjem? Da. Ukvarjamo se z mislijo, da bi promet na obeh dovo-ziih usmerili v enosmenriri, kar bi začasno rešilo problem. — Zdi se mi čudno, da ne pobirate vstopnine? V zdajšnjih razmerah je to nemogoče. V arboretum je sedem večjih dostopov. V .ia-črtu imamo ograjo in pa ureditev parkirnega prostora. Z ograjo bi preprečili tudi, da ne bi napravila vsako :eto velike škode divjad. Pred njo Imamo razne, zbirke kot na primer zbirko 400 vrtnic zavarovano z ograjo, kar pa ni prijetno za obiskovalca. — Imate še kakšna načrte? Poteg osnovnega dela bi bilo potrebno pmpraviti VOdA&a za obiskovale..'. Katalog vseh rastlin bi bilo potrebno smiselno urediti, kar bomo storili v bližnji prihodnosti. Samo ime r;tst!.me ljubitelju zdaj ka j malo pove, v vodiča pa bi vnesli nata.nc.nie podatke o ras ti mul. Z inž. Ogoreivcem sva se pogovai i.ihi prod okrepčevalnico. Za ooiskoA alca, ki se bo v njej hladili z osvežilno pijačo, bo zanimivo, da je bula ta zgradb;-, nekdaj kapelica .potom kor* j ušnica, garaža, laboratorij in tudli stanovanje. Najin pogovor je večkrat zmotili a srnička, ki je nosila hrano svojim mladičem komaj pol metra od rraju v razpoko skalnate ograje. Torej, če se hočete sprelio-dri-ti pod orjaškimi eksotičnimi drevesi v prijetni senci ob pogledu na zasanjano oko. Idco, se naužiti čistega zraka^ če hočete občudovati nenavadne rastline, potem pojdite v Volčji potok! In predeni boste odtrgali kakšno rožico, raje pomislite, koliko truda m valje je bito potrebno, da je zrasla. Arboretum naj bo naš ponos in dokaz, da znamo cenili njegovo vrednost, Ivan Slvec Pri poslovni enoti podjetja Ljubljana transport na Jesenicah Opravljajo tehnične preglede avtomobilov od 12. julija 1965. Do 1. maja letos so pregledali že okrog 15.000 avtomobilov in 6600 mopedov iz jeseniške in radovljiške občine. Prt pregledih ugutove največ napak oziroma okvar na lučeff, gumah, zavorah pri starejših vozilih pa so pogoste okvare »udi na drugih delih. Za res učinkovit pregled vozila imajo na Jesenicah vse potrebne priprave. B. B. Hlladi Jeseničani na zasneženih vrhovih Življenje mladih jeseniških alpinistov, članov mladinskega alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Jesenice, je v zadnjem času izredno razgibano. Vsak teden prirejajo skupinske izlete, ture in vzpo-pone na zasnežene vrhove. Njihove akcije so uspešne in množične. Petega zimskega pohoda na Stol se je udeležilo prek 300 mladih jeseniških planinec/. Člani alpinističnega odseka so letos prvič organizirali visokogorsko triglavsko smučarsko magistralo, in sicer z Vogla, prek Kornne, doiine sedmerih jezer in Hribanee na Velo polje, odtod pa s spustom skozi Krrno v Moj s: rano. Prav tako so z vrha tri-glava poslali na pot Triglavsko štafeto. Obeh prireditev se je udeležilo prek 30 mladih alpinistov. S takšnimi akcijami so nadaljevali tudi maja. Organizirali so turo v zasnežene Mar-buljkove gore. Preteklo nedeljo, 31. maja, pa se je devet alpinistov udeležilo VTK me- moriala na grebenih Mojstrovke, Travnika in Sita. S to alpinistično manifestacijo se vsako leto spomnijo treh tragično umrlih alpinistov Vavpotiča, Tominca in Kova-čiča, ki so pred dvajsetimi loti zmrznikU v severovzhodna steni Jalovca. Jutri, 7. junija, se bodo jeseniški alpinisti podali na skupinski pohod iz Vrat na bivak 4 in prok Križa iin Sle-narja sestopili v Vrata. 21. junija bo spet podoben pohod, in sicer od bivaka 2 iin 4 na šikrlatico. Vsii ti izleti in vzponi so obenem nekak zaključek letošnje mladinske plezalne šole, ki je usposobila 15 mladih alpinistov in plezalcev. Zanje tudi poleti ne bo miru, saj bodo plezali po domačih in tujih gorah. Dva njihova tovariša, dr. Tomaža Až-mana in Mitja Koširja pa je doletela posabna čast. V drugi polovici junija odideta z jugoslovansko odpravo osvajat hinduške vrhove. Jk Tudi na Gorenjskem študentje prometniki V turistični sezona od srede junija pa do srede septembra bodo pomagali prometnikom usmerjat promet na Gorenjskem tudi študenti prometniki. Te dni se je pri UJV Kranj končal seminar, na katerem se je 18 študentov spoznalo z usmerjanjem prometa, razen tega pa so jiiih na predavanjih seznanili tudi s tu- Disco klub na Bledu Na turističnem društvu Bled smo izvedeli, dla bo 2J. junija v dvorani TVD Partizan na Bledu odprt disco klub z bifejem. Odprt bo vsak večer od 20. do 2. ure ponoči. Organizator disco kluba, ki bo odprt čez sezono, je poznavalec disco glas- be Milan Pibcrnik iz Ljubljane. Povedali so nam tudi, da bo klub urejen v zroačil-nem slogu. Skratka, klub — kakršnih je po svetu v zadnjem času veliko, pa tudi v naši držav miso redlki — bo po mnenju turističnih delavcev svojevrstna zanimivost za Bled in turiste. rističnimi posebnostmi Gorenjske. Njihova naloga namreč ne bo v prometnih konicah pomagati poklicnim promet mikom pri usmerjanju gostega prometa,, pač pa bodo turistom pomagali z različnimi informacijami. Vsak študent prometnik mora znati vsaj en tuj jezik. Sredstva za financiranje te prometno turistične službe na gorenjskih cestah so prispevale občine. Tako bo pomagalo z informacijami turistom v Kranju kar 12 miličnikov študentov, v Tržiču bodo trije, prav tako v S'kofji Loki. Potrebe so tudli v drugih krajiih, kot so Radovljica in posebno Bled in Bohinj, vendar Skupščina občine Radovljica ni odobrila potrebnih sredstev, L. M. Gorenjska predilnica Škof j a Loka ponovno razpisuje prosto delovno mesto analitik — planer Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: ~ visoka izobrazba, zaželena ekonomska fakulteta, —- 4 leta ustrezne prakse, *- znanje enega tujega jezika. in večje število delavk za delo v obratu kodranke in predilnice Osebni dohodek in delovni pogoji so ugodni. Delna povrnitev potnih stroškov. Postanite član našega delovnega kolektiva in zadovoljni boste. Vse nadaljnje informacije dobite v kadrovskem oddelku podjetja ali telefonično 85-631 int. 59. Za delovno mesto analitik planer sprejema ponudbe kadrovsko socialna služba Gorenjske predilnice 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu pismeno obvestili. KATERE SO ODLIKE VAŠEGA HLADILNIKA 1 gjnrriJajn4E '$mm\\\\\vM 'S////inin\\\\\\\\m ► velika prostornina [•X- -K-J ► kompresorsko hlajenje do-12" ► magnetno zapiranje vrat ► plastificirane stene ► avtomatično uravnavanje temperature VAŠE ZADOVOLJSTVO - HLADILNIK gjTT P MJ-E Že devetinpetdesetič z živino v planine Janez Ravnikar je pred dnevi spet odgnal živino v planine. Kljub starosti 73. let, ne more spomladi zdržati doma, planine ga vsako leto znova vabijo. Ko je Janez kot dvanajstleten fant šel prvič v planino, so bili doma prepričani, da paše ne bo preživel, kajti bil je droban in bolehen. Že čez dve leti, ko so bratranca, ki je na planini sira-ril, poklicali v vojsko je postal sirar ter delal sir šest let. Kasneje je pasel na Rečici pri Bledu in na Pokljuki, kjer je imel trope, ki so šteli tuni čez sto glav goveje živine. 1953. leta pa se je vrnil v bohinjske planine. Janez je edini od pastirjev ostal na planini tudi vsa leta okupacije. V tem času je marsikaj doživel, imel je precej sitnosti, toda ne zaradi svojih krav. Kadar so prišli Nemci, se je zviti in pretkani Janez, kakršen je še danes, delal neumnega, na drugi strani pa je pomagal partizanom s hrano in poročili, ki so mu jih pošiljali terenci iz doline. Bili so časi, pravi Janez, ko sem vso shram- bo spraznil za partizane, pa tudi Nemcem je včasih postregel z mlekom in sirom, da se jih je odkrižal. Imel je zvestega psa ovčjaka in Nemci so mu ga trikrat vzeli. Enkrat so ga odpeljali v Radovljico, drugič v Ribno in onkrat v Nomenj, pa se je vedno vrnil h gospodarju na planino. Končno so ga Nemci ustrelili. Pred vojno in med njo je bil Janez zaposlen pri kmetu in lesnem trgovcu Pretnarju na Rečici z mesečno plačo dvesto dinarjev. Poleg tega je imel posteljo in hrano. Nikoli se ni poročil in je še danes fant. Ko mu je umrla sestra, je skrbel za njene mladoletne otroke, vzgojil jih je in jih spravil h kruhu. Coprav ima Janez danes lepo pokojnino in bi lahko mirno užival jesen svojega življenja, vsako leto odžene na planino svoj trop, ki je sicer manjši kot nekoč, vendar še vedno kakih osem krav in nekaj telic. Janez pravi, da bo kraljeval v planinah dokler bo le mogel. J. Ambrožič Rateče — Krajevna skupnost in Turistično društvo v Ratečah sta do sedaj vlagala največ denarja v obnovo in asfaltiranje vaških poti, za razsvetljavo in podobne namene. Letos pa nameravajo zgraditi smučarsko vlečnico in obnoviti klopi in mize ob sprehajalnih stezah, predvsem ob Zelencih, kjer so že popolnoma dotrajale. — B. B. 04 ELEKTROMEH bo letos občutno povečala in razširila svoj proizvodni program, zaradi česar želi zaposliti nove sodelavce, in sicer: KRANJ 1. več diplomiranih strojnih inženirjev, 2. več diplomiranih elektroinženirjev za jaki ali šibki tok, 3. več diplomiranih ekonomistov, 4. več strojnih tehnikov, 5. več elektrotehnikov, 6. več ekonomskih tehnikov, 7. več administrativnih tehnikov, 8. večje število nekvalificiranih delavcev (moških In žensk) za opravljanje ročnih del v montažah ali izvrševanje strojnih del v obdelovalnlcah In drugih proizvodnih obratih. Pogoji: pod točko 1. do 7.: ustrezna izobrazba, kandidati brez delovnih izkušenj bodo sprejeti na delo kot pripravniki; pod točko 8.: najmanj šest razredov osnovne šole, za ženske starost od 15 do 25 let, za moške od 15 do 30 let. Za program proizvodnje v našem novem oddelku na Blejski Dobravi želimo zaposliti: 9. več elektrotehnikov šibkega toka, j * ki bi bili mojstri na montažnih linijah 10. več telefonskih mehanikov, elektro-mehanikov ali radiomehanikov za delo v mehanski In elektro kontroli ter 11. samostojnega ključavničarja za vzdrževalna dela. Pogoji: pod točko 9. do 11.: ustrezna izobrazba, zaželena nekajletna praksa. VEČJE ŠTEVILO DELAVK bomo sprejeli s širšega jeseniškega območja na tečaj za priuči-tev raznih montažnih del (jus tiran je relejev, izdelovanje žičnih oblik, spajkanje) Kandidatke, ki bodo uspešno zaključile tečaj, bomo zaposlili v našem proizvodnem oddelku na Blejski Dobravi. Pogoji: najmanj šest razredov osnovne šole, starost 15 do 25 let. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do .15. julija 1970, kandidatke za priučevalni tečaj na Jesenicah pa naj se zglasijo pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje — izpostava Jesenice, kjer bodo lahko dobile tudi podrobnejše informacije. V podjetju Komunalni servis Kranj lahko nabavite nagrobne spomenike katerih ogled je možen na pokopališču v Kranju. Vsa pojasnila v zvezi s prodajo lc-teh in izdelavo novih spomenikov po vaši želji, dobite v pisarni pogrebne službe v Kranju. Ugodni plačilni pogoji. Kmetijski izobraževalni center Grm Novo mesto razpisuje za šolsko leto 1970/71 vpis: 1. v prvi razred srednje kmetijske šole poljedelsko-živinorejske smeri. Šolanje traja 4 leta. 2. v šolo za kmetovalce za učence, ki bodo ostali doma na svojih posestvih, šolanje traja dve zimski sezoni, od novembri- do marca. Prošnje za vpis pošljite dc konca meseca junija. Prošnji priložite spričevalo o končani osemletki, kolek za 1 din in zdravniško spričevalo. Učenci imajo možnost dobiti stanovanje v dijaškem domu. SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 — telefon 22-053 vam nudi: £ najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko |% testenine bačvanka 0 vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni ALPINA prodajalna Kranj sprejme KV TRGOVSKEGA POMOČNIKA (—co) •n 2 UČENCA ZA TRGOVSKO STROKO Ponudbe pošljite na prodajalno Alpina Kranj OBVESTILO Obveščamo vse lastnike gozdov na območju Skupščine občine Škof j a Loka, da bodo priglasitve sodelovanja pri sečnji lesa za proizvodno leto 1971 v sredo, dne 10. 6. 1970 in 17. 6. 1970, od 6.—14. ure na sedežih gozdarskih proizvodnih okolišev Zali-log, Češnjica, Bukovica, Škof ja Loka, Poljane in Gorenja vas Gozdno gospodarstvo Kranj, Gozdni obrat škofja Loka Josef straoss Villach — Beljak Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17 Orodje, okovje stroji, ogrevalne naprave OBIŠČITE NAS NA LESNEM SEJMU NA GR HALA 8, OD 6. DO 14. JUNIJA 1970 Graditelji, oglasite sc v Komunalnem servisu Kranj DE Kamnoscštvo, kjer lahko nabavite hotavcljske breton plošče 50 X 30 cm za obloge tal In sten Te plo„je iz umetnega marmoija vam nadomeščajo naravni marmor, so cenejše in primerne za vse obloge. Informacije dobite pri Komunalnem servisu Kranj, Mladinska 1, tele! on 21-475 Grafično podjetje Celjski tisk, Celje odslej grafično podjetje cetis (^cMljj® trg V. kongresa 5. tol. 23-72 Kvalitetno tiska: knjige, revije, časopise; kataloge in prospekte ekonomsko propagandnega značaja v eni ald večbarvni izvedbi; neskončne obrazce za elektronske računalnike; zloženke (snap-out) za racionalizirano poslovanje v različnih izvedbah in barvah. Opravlja: kartonažerske, knjigoveške, galanterijske in klišarske storitve. Nudi: brezplačne strokovne nasvete pri oblikovanju tiskovin in obrazcev. CHEMO trgovsko podjetje s kemično-tehničnim blagom na veliko in malo Ljubljana, Maistrova ulica 10 Zaradi odpiranja prodajalne na Jesenicah vabimo k sodelovanju 1. poslovodjo Pogoj: VK trgovski delavec s 5-Ietno prakso v trgovini. Poseben pogoj je 4-mesečno poskusno delo. 2. prodajalce Pogoj: šola za prodajalce in 2 leti trgovske prakse. Poseben pogoj je 3-mesečno poskusno delo. Odsluženi vojaški rok. 3. učence (2 učenca za poslovalnico Jesenice in 2 za poslovalnico Kranj) Pogoj: uspešno končana osemletka z dobrim uspehom in da kandidat ni starejši od 18 let. Ponudbe je treba poslati upravi podjetja Chemo Ljubljana, Maistrova ulica št. 10, do 20. 6. 1970. S stanovanji podjetje ne razpolaga. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA v Ljubljani razpisuje VPIS V DOPISNE SOLE — osnovnošolsko izobraževanje (5., 6., 7. in 8. razred) — administrativno šolo (dveletna) — ekonomsko srednjo šolo — tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kmetijsko stroko) — delovodsko šolo (za strojno stroko) — delovodsko šolo (za lesno stroko) — pogojno ne glede na zadostni vpis — poklicno šolo kovinarske stroke VPIS V DOPISNE TEČAJE — tečaj nemškega in italijanskega jezika — tečaj tehniškega risanja — začetni tečaj knjigovodstva z analitično evidenco — tečaj za skladiščnike — tečaj za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — tečaj za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) — tečaj za letno preverjanje znanja iz varstva pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) Vpisujemo vsak dan od 7.—14. ure ter drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, ačnem programu in pogojih za vpis boste lahko zvedeli iz prospekta, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami. Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 2 dinarja na naslov: Dopisna delavska univerza Ljubljana, Parmova 39, telefon' 316-043, 312-141, poštni predal 106. JELOVICA. lesna industrija Škofja Loka vabi k sodelovanju: 1. — K V mizarje in tesarje a) za delovna mesta pri montaži stavbnega pohištva in montažnih hiš na področju SFRJ in v tujini, b) za delovna mesta v izobraževalnem centru podjetja, c) za delovna mesta v proizvodnih obratih 2. — NK delavce a) za priučitev na delovna mesta pri montaži izdelkov, b) za priučitev na delovna mesta v proizvodnih obratih, 3. — NK delavke a) za priučitev na delovna mesta v proizvodnih obratih. Možnost zaposlitve takoj. Za delovna mesta pod l.a) kraj bivališča ni ovira za zaposlitev. Kandidate za zaposlitev vabimo, da vložijo ponudbe v splošnem oddelku z navedbo možnega nastopa dela ali da se zglasijo na razgovor osebno. MODAM Prodam MAGNETOFON grundlng Silar, Gosposvet-ska 17, Kranj 2550 Prodam stoječo TRAVO, rabljeno KUHINJSKO OPRAVO, stoječi levi štedilnik in troje ravne lesene STOPNICE. Ješe, Križe 8 2566 Prodam stoječo LUCERNO. Zg. Brnik 1 2571 Poceuii prodam SALONIT PLOŠČE za okrog 200 W površine. Eržen, Koroška 57; Kranj 2572 Prodam TRAKTOR pasqu-ali, 14 KM in 16-colski GUMl VOZ. Gregorc Edvard, Sp-Voterno 3, Tržič 2573 Prodam malo rabljen ŠTB' DILNIK Gorenje (desni) 6> sobno PEC termo. Obojo n» trdo gorivo. Mihelač, Radovljica, Staneta Žagarja 257-* Poceni prodam modernih' rano stilno JEDILNICO orehovega lesa (dvodelna kredenca, bife omarica, okrogli raztegljiva miza, šest sto!^ in servisna mizica). Kocbek Jože, Ljubljana, Kotnikov^ 13/111 2575 Prodam ZAJCE in OVCO-Jezerska cesta 103, Kranj 25 # Prodam večji ROČNI VOZ, primeren tudi za manjšo vprego. Kranj, Huje 3 2577 Prodam KONTRABAS i« BAS. Kalan Anton, Praprot-no 1, Selca 2578 Prodam vprežne KOMBl-NIRKF, za seno, PUHALNlK, premera 50 cm, i.n lažjo SLA" MOREZNICO. Rozman Franc Gasilska 2, Kramj 2579 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 90 kg. Prebačevo 27* Kranj Prodam stoječo TRAVO i« 2000 kosov OPEKE bobrovec-Mlaka 4, Kranj 258J Prodam 1200 kosov OPEKE mointa 12. Dobi se na Žele* niski postaji v Ratečah Prt škofji Loki 2532 Prodam PUNTE in LES z* ostrešje. Pečar Anton, Z3' družna t, Kranj 258* Prodam 80-bas.no KLAVIRSKO HARMONIKO m enofazni ELEKTROMOTOR 3 KM. Naslov v oglasnem ed-dedku 2534 Prodam 4000 kosov rdeče strešne OPEKE, primerne z* kozolce in drvarnice, ter MOPED tomos, Žerovc Matevž«, Bled, Zoleče 9 25J5 Prodam vprežne GRABLlG. Strahinj 69, Naklo 25S6 Prodam vprežno KOSILNICO z žetveno napravo. knica 56, Kranj 256' Prodam stoječo TRAVO j* DETELJO. Švegelj, Nalklo 77 25e3 Prodam stoječo TRAVO W LUCERNO. Olševok 47, Preddvor 2569 Prodam mlado KRAVO, & bo v krakom teknila. Vo-gU*' 43, šončur 257° Prodam KROMPIR za krmo. Voklo 61, Šenčur 2571 Prodam 40-liitrski HLADILNIK, primeren za vikend 11 otroški Športni VOZIČEK J vložkom. Podjavoršek, Kra-nJ S tane: a Žagarja 10 Prodani dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 22-233 2573 - Prodam KRAVO simentađ-ko s teličkom. Kokrica 13, Kranj 2374 Prodam STROJ in ORODJE za izdelavo donosnega artikla z naročili vred. Brilof 201, Kranj 2575 Prodani komplet SPALNICO sobno OMARO in KUHINJSKO POHIŠTVO. Ogled popoldne po 15. uri. Arh. Gosposvets.ka 4, Kranj 2576 Prodam vprežni OBRAČALNIK ZA SENO. Zadraga 14, Duplje Ugodno prodam 1200 kosov cementne strešne OPEKE 1'olc. Dorfarje 34, 2577 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK znamke babv-car. Ogled v popoldanskih urah. Lesjak, Staneta Žagarja 2, Kranj 2573 Ugodno prodam PEC na olje in KAVČ s predali. H rastje 65, Kranj 2579 Prodam nov GUMI VOZ. Arh Tu palice 30, Preddvor 2580 Prodam sto.ječe SENO. Podreča 35, K ram j 25&1 Prodam vprežno motorno KOSILNICO fahr. Jenko, Grad 10, Cerklje 2582 Prodam ml a do KRAVO pred lelitvijo. Bukovica 20, Vodice 2583 Prodam KRAVO s teletom. Gliinijc 8, Cerklje 2584 Prodam 6 tednov stare pra-SICKE. Sp. Brnik 26, Cerklje 2585 Prodanu tri železniške TRAČNICE (traverze), motorno ČRPALKO za gnojnico in SLAMOREZNICO. Cešnje-vek 3, Cerklje 2586 Prodam 7 PRAŠIČKOV, KRAVO s teletom ki OBRAČALNIK za seno. Lahovče 52, Cerklje 25S7 Prodam STELJO in BUTARE. Petrič, Lahovče 65 2588 Prodam PUHALNTK zia seno, premer cevi 50 cm. Pe-ternetj Pavel, Bačnc 5, p. Gorenja vas 2589 Prodam dve PALMI in vbodna VRATA. Preddvor, Hrib 9 2590 Prodam motorno ZAGO za obrezovanje tramov din .mizarsko krožno ZAGO (sekuila»-). Šenčur 202 2591 Prodani stoječo TRAVO in DETELJO. Olševek 49, Preddvor 2626 Kupim dva PRAŠIČA, tež k a od 40 do 70 kg. Mošnje 31, Radovljica 2561 Kupam vprežni kombinirani OBRAČALNIK — ZGRAB-LJALNIK za seno. Maretnk Franc, Selca 72 nad škof j o Loko 2592 Kupim suhe SMREKOVE PLOHE K rev s Anton, mizar, Ciroe 2a, Kranj 2593 Kupim rabljen STROJ za česanje (cufanjej žime. Šenčur 405 2594 K upi m rabi i eno s t resno OPF.KO foJc, C'.bulj Pšenična po'..ca 1 C. .'kij«.- 2595 MOTORNA VOZILA Prodam FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 2552 Ugodno prodam SIMCO 1000. Satler, škofja Loka, Demšarjeva 5 5596 Prodam dobro ohranjen AVTO spaček. Ogled v popoldanskih urah. Kranj, Ka-juhova 23 5597 Prodam 2-tonski FIAT prekucnil. Aljančič, Bistrica 39, Tržič 5593 Prodam MOPED in motorno ŽAGO jopi. Bašelj 7, Preddvor 5599 Poceni prodam MOPED. Šenčur 217 5600 Prodam Fiat 600 za 3000 din. Nasilov v oglasnem oddelku 5601 Prodam d-via d>v>c*"\ ."dežna MOPEDA in FIAT 600 aili zamenjam za BMW isela. Te-netiiše 12, Golnik 2602 Nujno prodam AVTO tau-nius 15 M. Poizve se v Domu upokojencev v Naklem 2603 Prodam SIMCO 1000, letnik 1967. Naslov v oglasnem oddelku 2604 Prodam dobro ohrani jem MOPED T-12. Zg. Duplje 12 2605 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOLO BMVV 250 kub. cent ini o t rov. Nastran, I Rudno 11, p. Železmiki nad Škof jo Loko 2606 STANOVANJA Nujno potrebujem SOBO in KUHINJO ali večjo SOBO. Kadek Jure. Medetova 1, Kranj 2607 Iščem enosobno ali dvosobno STANOVANJE z odločbo. Dam lepo nagrado. Ponudbe oddati pod »nagrada« 2608 Mlada zakonca iščeta STANOVANJE v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2609 Oddam SOBO dvema fantoma. Zlato polje 15a, Kranj 2610 Dve SOBI dam v najem. Smlodniška 41 a, Kranj 2611 Matii (38) z desetletnim otrokom išče opremljeno SOBO v Kranju. Momčilo vič, Gorenjesavska 36, Kranj 2612 Iščem opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe oddati pod »mirna« 2629 Nudiim hrano in stanovanje FANTU ali DEKLETU za pomoč na kmetiji po službi. Šenčur 197 2615 r M^ifTVE ] SLUŽBO dobi polk val i fici rana KUHARICA — UPOKOJENKA v Domu kokrškega odreda na Kakišču rad Preddvorom. Zaposlitev je sezonska ter traja o J 15. j/unija dfo 15. oktobra. Hrana iin stano-vanje v domu. osebni prejemki, po dngoVoru. Ponudbe po&ijnte na naslov. Planinsko društvo Kranj, Koroška 21 2526 Iščem FANTA za pomoč r.a kmetiji po službi. Naslov v oglasnem oddollku 2614 Iščem za honorarno delo KROJAČA ali KROJACICO za izdelavo hlač. Delo dostavim na dom. Ponudbe oddati pod »čimprej« 26'.!7 Iščem ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu. Delovni Čas po dogovoru. Začasno nudim tudi stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 2628 RAZNAŠALKO za dostavo časnika Delo naročnikom na dom /a teren PRIMSKOVO sprejmemo takoj. Dober zaslužek. Ponudbe sprejema CGP Delo, podružnica Kranj. POSEST! Prodani 500 m' veliko zazidljivo parcelo. Voda, elektrika in avtobusna postaja blizu. Cona -:000 diin. Zg. Brnik 1, Cerklje 26i6 Prodam HlsO v Bohinjski Bistrici. Poizve se v Jereki 11, Bohinjska Bistrica 2536 Ugodno prodam HIŠO z vrtom v Mavčičah št. 49. Oyled v soboto in nedeljo od 14. do 16. ure. 2617 Kupim manjšo HIŠO z vrtom ali brez, najraje na Gorenjskem, Ponudbe oddati poj »hiša« 2618 Prodam zazidljivo PARCH-LO na Miljah. Naslov v oglasnem oddelku 2619 POSLOVNI PR0STOB! GOSTILNO ali bife vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku 2620 Dam /Oni- vodko DELAVNICO v najem za skladišče ali obrt. Dobit .kar Franc, Medno 50 pri Motelu 2621 OSTALO Vzamem KRAVO V REJO. Rakovec Franc, Zg. Duplje 40 ROLETE lesene, plastične, žailuzije naročite zastopniku Spiilarju, Gradni kova 9, Ra-dovljca, telefo.i 70 046. Pišite, pridem na dom 1761 KOTLE za ŽCANJEKUHO v vseh izvedbah in velilkostih izdeluje na jk val rte Imej še že prek 40 let KAPELJ VILJEM, bak po kot larst vo L j ubijana, Aljaževa cesta 4 — Šiška 1956 CANDY SERVIS - noiva telefonska StevHka 23-782. Na-ročla popokli.e. Se priporoča Knific Rajko, Nat 'mikova 7, Kranj 2302 OBVEŠČAM vse uporabnike očal, d.n je odprta OPTI-KA v Jenkovi ul;ci v Kranju. Opravi p ni vsa dela. Popravila in nova očala po zdravniškem receptu Se priporoča optik Prane Rus 2622 Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVč, kamnoseš'.vo Naklo, telefon 21 058 Narodno zabavni ANSAMBEL na razpolago. Naaaov v oglasno.n oddelku 2623 PRIftEDITVS lil GOSTIŠČE pri JANCETU iz Srednje vasi priredi v soboto ZABAVO s PLESOM. Vabljen:! 2624 PGD SUHA pt Predosljah priredi v soboto, 6. junija, ob 19. un KRESNO NOC. V nedeljo, 7. junija, ob 13.30 slavnostni sprejem gasilskega avtomobila. Za povorko so vabljeni vsi novi avtomobili in poklicni vod. Po proslavi VRTNA VESELICA. Igrajo VESELI TRGOVCI 2625 TAPETNIŠTVO KRANJ Titov trg 22 izdelujemo in popravljamo vse tapetniške izdelke. Dela opravljamo tudi na domu. Cene konkurenčne. Priporočamo se za cenjena naročila. KOMUNALNI SERVIS KRANJ razpisuje več prostih učnih mest: 2 UČENCA ZA STEKLARJE 2 UČENCA ZA KAMNOSEKE 3 UČENCE ZA PEČARJE 6 UČENCEV ZA PLESKARJE 2 UČENCA ZA MIZARJE 2 UČENCA ZA POLAGALCE PLASTIČNIH PODOV IN PARKETA 3 UČENCE ZA ZIDARJE Pogoji: — končana osemletka ali dokončanih šest oziroma sedem razredov osemletke z možnostjo nadaljnjega izobraževanja — starost do 17 let — zdravstvena sposobnost Prijave sprejema splošni sektor podjetja Kranj, Mladinska ul. 1 Svet za izobraževanje in vzgojo skupščine občine Škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1970/71 naslednje štipendije: 3 za študij na vzgojiteljski šoli, 1. letnik, 3 za študij na vzgojiteljski šoli, 3., 4. aH 5. letnik, 1 za študij na gradbeni tehniški šoli — geodetski odsek, 4 za študij razrednega pouka na pedagoški akademiji ali za pedagoško gimnazijo pod pogojem, da se kandidat po končanem šolanju vpiše na pedagoško akademijo — oddelek za razredni pouk, 2 za študij matematike In fizike na pedagoški akademiji, 1 za študij tehničnega pouka in fizike na pedagoški akademiji, 1 za študij glasbenega pouka na pedagoški akademiji, 1 za študij na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — gradbena smer, 1 za študij na ekonomski fakulteti. Kandidati za štipendije za šolanje na srednjih šolah morajo imeti zaključeno osnovno šolo z najmanj prav dobrim učnim uspehom, kandidati za ostale štipendije pa zaključeno srednjo šolo z najmanj dobrim učnim uspehom. Prošnje, kolkovane z 1 din, je treba poslati z zaključnim spričevalom in potrdilom o premoženjskem stanju Skupščini občine škofja Loka, oddelku za družbene službe in občo upravo v 15 dneh od objave razpisa. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Toneta Tomaževiča iz Zg. Besnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani, mu darovali cvetje, izrazili sožalje in ga spremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala dr. Udirju za pomoč v težkih dneh, č. g. župniku Pavlinu in Vidicu, pevcem in govornikoma, tov. Pegamu in tov. Gorjancu za poslovilne besede. Posebno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom, ki so nam tako nesebično pomagali. Hvala kolektivoma Zavarovalnice Sava in CP Gorenjski tisk Kranj in vsem organizacijam in društvom v Besnici. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoča družina Tomaževič Zg. Besnica, 6. junija 1970 Zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica Franca Štirna iz Hrastja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, 1;: ,;o ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli j/alje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč v teh težkih trenutkih, našim prijateljem, sodelavcem iz podjetij Vino, Invalidske delavnice, Konfekcije Triglav in GrašiČevim za darovane vence in cvetje, za izrečeno sožalje in pomoč ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku iz Šenčurja za poslovilne besede in spremstvo, dr. Dragu Petriču za večletno požrtvovalno zdravljenje, pevcem in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. žalujoči: žena Marija, sinovi Francelj in Ivan z družinama, Matevž, hčerka Angela z družino, Ana in drugo sorodstvo Hrast je, Kokrica, 2. junija 1970 Obletnica Minilo je leto dni, odkar smo izgubili našo ljubo hčerko, sestro, svakinjo in tetico Marico Šolar Mlado življenje ti je iztrgala cesta in še sedaj ne moremo doumeti krute resnice, da te ni več med nami. Ničesar ni, kar bi lahko olajšalo našo bolečino in povrnilo veselje v naš dom, ki je ostal tako prazen brez tebe. žalujoča tvoja mama in brat Franci z družino Podnart, 5. junija 1970 Zahvala Ob prerani izgubi ljubljenega moža, brata in strica Maksa Burja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Hriberniku za pomoč v času njegove bolezni, organizaciji ZB za spremstvo na njegovi zadnji poti, za glasbo, cvetje in petje, tov. Brezarju za ganljiv govor ob odprtem grobu, društvu upokojencev za spremstvo in žalostinke ob odprtem grobu. Hvala vsem duhovnim bratom in sestram za njihovo spremstvo, cvetje, petje in govore. Vsem, ki so mu pomagali v času njegove bolezni, ga spremili na njegovo zadnjo pot in tako počastili njegov spomin najiskrenejša hvala. V imenu vseh sorodnikov žalujoča žena Marija Nesreče v zadnjih dneh V torek, 2. junija, je kandidat za voznika B kategorije Franc Soklič z Bleda z inštruktorjem Jožetom Korenom peljal po Cesti maršala Tita na Jesenicah, ko mu je nenadoma Z desnega pločnika v bližini hotela Korotan stopil pred vozilo pešec Ivan Rovšek, doma iz Kresniške poljane. Rovška je avtomobil zbil po tleh. Pri tem se je hudo ranil. Materialna škoda znaša 50 din. V sredo, 3. junija, se je mopedist Meglic Albin iz Leš zaradi neprimerne hitrosti in vožnje po levi strani na nepreglednem ovinku na cesti Ste Marie aux Mineš v Tržiču zaletel V osebni avto, ki ga je vozil Pogačnik Albin iz Tržiča. Ob trčenju je Meglic priletel v vetrobransko steklo, potem ga je vrglo na streho in končno na tla. Pri tem je bil hudo ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Materialna škoda znaša 1500 din. V sredo je vlak, ki vozi z Jesenic proti Ljubljani, kakih 200 m pred železniško postajo Slovenski Javornik povozil dveletno Kardaševič Sandelo z Jesenic. Vlakovodja Prešeren Franc je deklico zagledal kakih 25 m pred vlakom, ko je stala na progi. Kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Dekli' ca je bila takoj mrtva. Starši otroka, ki stanujejo kakih sto metrov stran od mesta nesreče, so povedali, da se jim je deklica izmuznila iz nadzorstva kakih pet minut pred nesrečo. Kranj, dne 3. junija 1970 OBJAVA Kmetijsko živilski kombinat Kranj bo na javni dražbi, 9. junija 1.1. ob 8. uri v Zalogu prodajal travniška zemljišča, ki jih evidentirajo naslednji podatki: k. o. Zalog pare. št. kultura bon. raz. izmera izklicna cena 1. 569 2. 567/1 3. 565/1 4. 563/1 5. 558/2 6. 562/1 7. 576/1 8. 257 9. 252/1 10. 678/2 11. 229 12. 230 travnik travnik travnik travnik travnik travnik travnik travnik travnik sadovnjak travnik njiva 0,27 00 0,53 42 1,14 88 1,52 63 1,45 40 2,39 15 1,31 21 0,34 67 0,34 96 0,17 68 0,43 05 0,14 60 4.050,00 8.013,00 17.232,00 21.894,50 21.810,00 29.698,00 17.05730 5.200,00 4.544,00 5.304,00 5.166,00 3.240,00 Izklicna cena je osnova. Kdor bo nudil višjo ceno od izklicne, ima prednost pri nakupu. Zemljišče se prepiše na kupca L L 1971. Interesenti za nakup zemljišča morajo položiti 5 % varščine od izklicne cene, ki jo je treba plačati na dražbi. Na zgoraj navedenih parcelah od 1 do 10 se bo obenem prodajala košnja trave za tekoče leto. Košnja se plača takoj na licitaciji. 10. junija 1.1. ob 8. uri bo javna prodaja košnje na delovišču Vrtnarija Kranj — Zlato polje. Glede prodaje zemljišč dobijo interesenti ostala pojasnila pri službi za urejanje zemljišč KŽK Kranj, Begunjska 5. KŽK KRANJ Kulturo tudi v naravo Prelepe so narcisne poljane pod Golico in vedno več je obiskovalcev teh lepih poljan, ki so edinstvene v naši domovini, posebno v tem času, ko se že umikajo na višja pobočja Golice. Žal pa smo tudi letos priča nekulturnemu ravnanju nekaterih izletnikov, ki ne pospravijo za seboj raznih odpad- kov, kjer so počivali in malicali. Vidimo, da nekaterim ni mar, kakšno navlako pustijo za seboj, in da ob povratku ne poberejo odpadnega papirja, praznih konzerv-nih škatel, steklenic itd. Le malo dobre volje bi bilo treba in odpadlo bi zabavljanje onih, ki pridejo kasneje na ta mesta. srš Pogovor tedna Viktor Hrevselj: Mladi so prevzeli pobudo Odbojkarji že vrsto let sedijo v sam vrh jeseniškega športa. Moška ekipa, ki je boljša polovica kluba, tekmuje dokaj uspešno v drugi zvezni odbojkarski ligi, dekleta pa se potegujejo za čim boljšo uvrstitev v slovenski ligi. Trener in obenem aktiven igralec moške ekipe je prof. Viktor Krevselj, ki s svojim bogatim znanjem ne vzgaja in ne vodi le fantov, ampak z nasveti pomaga tudi dekletom, ki so prav v zadnjem času dosegle viden napredek. Sprva je bil Viktor Krevselj uspešen tekmovalec. Kot dijak je že zaigral za prvo moštvo »Ljubljane«, ki je tedaj premočno vladala po slovenskih igriščih. Kaj kmalu so ga poklicali v reprezentanco Jugoslavije, katere član je bil vse do odhoda k vojakom. Po vrnitvi iz vojske in uspešno opravljeni diplomi na Visoki šoli za telesno kulturo je prišel na Jesenice, prevzel vajeti kluba v svoje roke in se prvič poizkusil tudi kot trener. 0 Koliko časa že vodite jeseniške odbojkarje? H klubu sera pristopil leta 1967, ko smo tekmovali v prvi slovenski ligi. Tega je torej tri leta. 0 Postava, s katero ste se uvrstili v drugo zvezno ligo, se je v zadnjem času zelo spremenila. Kje jc vzrok? Nekateri standardni igralci prve ekipe so odšli k vojakom, drugi pa so ob spoznanju, da pobudo vse bolj in bolj jemljejo v svoje roke mladi in prizadevni igralci, raje pobrali šlu> in kopita ter obesili copate na klin. Tako sem kar čez noč ostal brez skoro cele prve ekipe in kaj ml je preostalo drugega kot da odgovorno nalogo zastopanja jeseniške odbojke v drugi ligi poverim mladim, do tedaj še skoraj nepoznanim igralcem. 0 Ali boste v prihodnji sezoni še igrali in trenirali ali pa vam morda delo na univerzi jemlje preveč časa? Dela imam res polne roke, toda odbojki se še ne nameravam odpovedati. To velja za treniranje, medtem ko pa se ml zdi, da je že skrajni čas, da se igranju odpovem hi se umaknem mladim, perspektivnim igralcem. 0 Za konec pa mi prosim zaupajte še vaše odbojkarske želje? Veliko jih imam, vse pa so bolj majhne, še najbolj srečen pa bi bil, če bi športni delavci na Jesenicah omogočili generaciji, ki je sedaj na vrhu, kaj zna in kaj vse je še možna storiti. B. Dolar Gorenjska rokometna liga Kamnik prvak Odigrano je bilo zadnje kolo v gorenjski rokometni ligi. Prvenstvo pa še ni končano, ker jc na sporedu še nekaj zaostalih tekem. KamniK je svojo zadnjo tekmo odigral že v okviru priprav za nastop na kvalifikacijah za vstop v LCRL. Proti razigrani ekipi Kranja B jc doživel svoj drugi poraz na domačem igrišču. Rezultati: Kamnik : Kranj B 18:25, Kranjska gora : Jesenice 22:10, Zabnica : Sava 20:17, Tržič B : Selca 11:13. V predzadnjem kolu sta bili odigrani samo dve tekmi: Kranj B : Kranjska gora 27:13 ln šešir : Kamnik 21:34. Lestvica: Kamnik 16 13 0 3 405:273 26 Zabnica 16 12 0 4 287:274 24 Selca 14 9 2 3 253:199 20 šešir 16 9 2 5 250:212 20 Kranj B 16 9 0 7 317:281 18 Sava 14 5 0 9 264:272 10 Kranjska gora 14 5 0 9 216:295 8 Jesenice 15 3 0 12 205:257 4 Tržič B 15 1 0 14 154:287 F. Porenta 0 Ljubljanska conska rokometna liga — moški Duplje druge V nedeljskem kolu ljubljanske conske rokometne lige je bilo doseženih nekaj presenetljivih rezultatov. Ro-kometaši Radeč so tudi v tem kolu zmagali in so si že dokončno zagotovili prvo mesto. V dramatični igri pa so Veterani v Kranju premagali drugouvrščeno ekipo na lestvici — Duplje. Rukometaši Radovljice pa so doživeli pravo katastrofo v Hrastniku. Rezultati: Hrastnik : Radovljica 30:15, Veterani : Duplje 20:17, Križe : Grosuplje 5:0 vv. o. Vrstni red po 20. kolu: 1. Radeče 34, 2. Duplje 28, 3. Zagorje 22, 4. Mokerc 22, 5. Veterani 21, 6. Hrastnik 21, 7. Križe 18, 8 Krmelj 18, 9. Usnjar 18, 10. Radovljica 12, 11. Grosuplje 11, 12. Šentvid 10. J. Kuhar SLAŠČIČARNA — KAVARNA KRANJ sprejme 1. VAJENKE za poklic servirke 2. VAJENCE za poklic slaščičar 3. POMOŽNEGA DELAVCA za razvažanje peciva — mlajšega 4. NEKVALIFICIRANE DELAVKE za priučitev servirke Pogoji: Pod št. 1. in 2. dokončana osemletka in veselje do poklica pod št. 3. dokončana osemletka in vozniški izpit za moped, pod st. 4. dokončana osemletka. Kinopodjetje Kranj razpisuje prosto delovno mesto NATAKARJA-ICE (za Snack bar kina Center) Pogoj za zasedbo delovnega mesta: KV gostinski delavec al j trgovska stroka živilska smer in 1 leto delovne prakse ali priučen gostinski delavec in 3 leta delovne prakse. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Da ima preskrbljeno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Prijave z dokazili o strokovnosti in praksi vložite v roku 15 dni na upravo podjetja, kjer lahko dobite tudi zaželene informacije. ___r___________ , Mri.VJt Ljubljanska conska rokometna liga — ženske Izredna igra Kr. gore in Kamnika V nedeljskem kolu ljubljanske conske rokometne lige za ženske je bilo doseženih nekaj presenetljivih rezultatov. Tako so rokometašice Kamnika na svojem igrišču katastrofalno premagale tret jeuvrščeno ekipo Borca. Tako so se končno odlepile od dna lestvice. Kamnik je ekipa, ki bi se lahko uvrstila na drugo mesto ter prihodnje leto nastopala v republiški ligi. Kranjčanke igrajo vse slabše; to kolo so jih premagale rokometašice Save. Drugo mesto so obdržale le zaradi zadostne »zaloge« točk iz jesenskega dela prvenstva. Rezultati: Kranj : Sava 7:8 (3:5), Kamnik : Borec 14:6 (6:1), Kr. gora : šešir 25:5 (16:2), Slovan B prost. Lestvica: Slovan B 11 10 1 0 199: 74 21 Kranj 11 6 0 6 139:140 12 Kranjska gora 10 4 2 4 136:134 10 Sava 11 4 2 5 106:113 10 Borec 11 5 1 5 90:122 9 ( -2) Kamnik 11 3 3 5 123:168 7 ( -2) Šešir 11 3 0 8 64:142 6 J. Kuhar Pionirsko prvenstvo Gorenjske v nogometu Triglav prvak Pred dnevi je bilo končano letošnje pionirsko prvenstvo v nogometu. Mladi nogometaši Triglava so brez poraza osvojili naslov gorenjskega prvaka. Za uspeh pa je nedvomno zaslužen poleg mladih nogometašev tudi izredno prizadevni trener Rudi Gros. Rezultati zadnjega kola: Jesenice : Lesce 3:1, LTH : Šenčur 3:0, Kranj Triglav 0:8. Lestvica: Trboje 4:1, Predoslje : Podbrezje 4:2, Naklo : Triglav 18 18 0 0 102: 5 36 Kranj 18 12 0 6 61:37 24 Predoslje 18 11 1 6 60:31 23 Naklo 18 9 3 6 39:46 21 Trboje 18 9 2 7 36:36 20 Jesenice 18 6 1 11 53:51 13 LTH 18 6 1 11 29:58 13 Šenčur 18 5 2 11 23:57 12 Lesce 18 4 3 11 38:65 11 Podbrezje 18 5 1 12 27:67 P. Didič 11 Gorenjska nogometna liga Tržič : Preddvor 24 : O V nedeljskem kolu gorenjske nogometne lige je bilo doseženih več presenetljivih rezultatov. Preddvor je doživel najhujši pora/, v prvenstvu, saj ga je Tržič odpravil kar s 24:0. Ekipa Kranja je spet doživela poraz in kot kaže igra iz kola v kolo vedno slabše. Trboje 5:1, Predoslje : Lesce 4:2, Preddvor 24:0, Podbrezje : Železniki Rezultati: Jesenice : Kranj : Naklo 0:2, Tržič 3:6, Kropa Šenčur 4:1, Lestvica: Jesenice 19 17 0 2 Tržič 18 16 1 1 Kranj 18 13 0 5 Železniki 18 6 6 6 Trboje 19 8 2 9 Šenčur 18 6 4 8 Kropa 17 6 3 8 Naklo 18 3 5 10 Podbrezje 17 4 2 11 Predoslje 18 4 2 12 Preddvor 18 3 1 14 Izven konkurence Lesce B 20 6 2 12 104:21 115:25 67:29 61:49 50:70 39:50 29:52 28:52 36:78 24:74 15:88 43:84 P. Didič 34 33 26 18 18 16 15 11 10 10 7 14 Kegljanje Borec premagal Iskro Na novem avtomatskem šti-risteznem kegljišču v Brito-fu je ekipa Borca iz Kranja premagala Iskro s 3793:3698 podrtih kegljev. Najboljša po- sameznika sta bila Hegediš (Iskra) s 441 keglji in Ber-nik (Borec) s 431 podrtih kegljev. F. štagar Občani Cerkelj in okolice Obiščite razstavo in prodajo pohištva, stanovanjske opreme ter tehničnega blaga od 10. VI. do 17. VI. 1970 v Zadružnem domu v Cerkljah. Velika izbira blaga, ugodni nakup s popustom, solidne cene, prodaja na potrošniška posojila do milijon S dinarjev brez porokov, brezplačna dostava. Za obisk se priporoča Mercator, PE Preskrba Tržič. Razstava bo odprta vsak dan tudi v nedeljo od 10. do 19. ure. Izmenjava delovnih izkušenj V sodelovanju z radovljiško delavsko univerzo je občinska organizacija zveze mladine iz Radovljice minulo soboto in nedeljo v hotelu Stane Žagar v Bohinju pripravila vikend seminar, ki se ga je udeležilo 32 mladincev iz organizacij ZM v občini. Prva tema na seminarju je bila NOB in mlada generacija, kjer je o vrednotah ljudske revolucije govoril Tone Svetina, druga pa Politika neuvrščenih in problemi nerazvitih dežel, o čemer je govoril Drago Košmrl. Del stroškov za ta seminar pa so pokrile delovne organizacije Elan, Iskra Otoče, Vezenine in Plamen. Kot smo že nekajkrat zapisali, so vikend seminarji, ki jih pripravlja občinska organizacija zveze mladine Radovljica v sodelovanju z aktivom mladih komunistov, zelo uspešna delovna oblika izobraževanja mladih. Prav zato ni čudno, da so se zadnjega seminarja udeležili tudi predstavniki občinske organizacije zveze mladine iz Varaždina. Različne organizacije in ustanove iz radovljiške občine namreč že nekaj časa sodelujejo s sorodnimi organizacijami in ustanovami v Varaždinu. Kaže pa, da se bo sodelovanje med obema mestoma v prihodnje še bolj razvilo, saj so se predstavniki mladine iz Varaždina že dogovorili z mladimi v Radovljici, da bodo prihodnji oziroma podobni seminar skušali pripraviti tudi v Varaždinu. V tem mestu, kjer je okrog 12.000 mladih, jim je za zdaj uspelo razviti predvsem društveno življenje mladih. Manj izkušenj in uspehov pa so imeli pri izobraževanju mladine. Prav zato pričakujejo, da bodo v prihodnje mladi obeh mest lahko izmenjali vrsto delovnih izkušenj. A. ž. Mercator Prenovljena restavracija na letališču Lesce Podjetje Veletrgovina Živila iz Kranja je v izredno kratkem roku na letališču alpskega letalskega centra v Lescah preuredilo oziroma prenovilo restavracijo. V restavraciji so obnovili tla, kuhinjo In jo preuredili v novem slogu. Podjetje živila je lokal na letališču prevzelo pred štirinajstimi dnevi, odprlo pa ga je včeraj. NAGRADA JUGOSLAVIJE mednarodne cestno hitrostne dirke ŠKOFJA LOKA, 21. VI. 1970 Ali bomo videli nov rekord? £ čeprav je zadnji rok že zdavnaj pretekel, prijave za nastop na škofjeloški dirki še kat dežujejo. Med prosilci je največ tujih tekmovalcev, toda, kot smo zvedeli od organizatorjev, ne mislijo starta odobriti nikomur več. »Listine so poslali tudi nekateri zelo znani dirkači,« je povedal predsednik športne komisije Jože Hauptman. »Velja omeniti zlasti Nemca Dletra Brauna, lanskoletnega vicešampiona sveta v kategoriji motorjev do 350 ccm. A ker moramo biti dosledni, ga nismo sprejeli. Razen tega je za en start zahteval kar 6 tisoč novih din. Tolikšnega izdatka si kajpak ne moremo privoščiti, saj bi bil fond premij in nagrad prehitro izčrpan.« £ Poglejmo, kdo so junaki, ki jim je v preteklosti uspel »veliki met« — postavitev absolutnega rekorda škofjeloške steze. »Zvočni zid« stotih kilometrov na uro v enem krogu je prvi prebil Jugoslovan Edo čuden, in sicer leta 1960; vozil je s hitrostjo 100,400 km/h. Leta 1961 zaradi rekonstrukcije proge dirk ni bilo, naslednjo pomlad pa sta prikoličarja ing. Boško Šnajder in Stjepan Rogan znova izboljšala rekord (115,714 km/h). Leta 1963 je podoben podvig uspel Avstrijcu Ediu Lenzu (121,988 km/h), toda maja 1964 ga jc povsem zasenčil danes že pokojni Novozelandec More Lovv (133,005 km na uro). Dve dirki zapored potem ni mogel nihče več preseči njegove znamke, šele 1967. so kuverto s 500 starimi tisočaki, ki jih najhitrejšemu tekmovalcu izplača občinska skupščina, znova podelili. Priboril si jo jc Nemec VValter Schenian (136,590 km/h). Po preureditvi dela cestišča med železniško postajo in Lipico je leta 1968 Avstralec John Dodds Scheima-nov dosežek še izboljšal (140,503 km/h). Na častnem mestu najhitrejšega moža loške proge ga je lani zamenjal Švicar madžarskega porekla Gyula Marszovszky (144,000 km/h). Prireditelj sodi, da bo tudi ta meja letos premagana, saj so se za nastop v razredu motorjev do 500 ccm prijavila sama znana imena motociklističnega športa. Q Ogled letošnjih dirk bo posameznika veljal 10 din, vojake in mladino pa 5 din. Prav toliko (5 din) naj bi odrinili lastniki avtomobilov. Ogled sobotnega treninga je cenejši: vsi radovedneži bodo morali plačati enotno ceno 5 din, medtem ko parkirnine ne nameravajo pobirati. Tekmovanje se začne v nedeljo, 21. maja, ob 15. uri in bo trajalo približno do 18,30. Progo zapirajo ob 14,30. Parkirnih prostorov je dovolj. Organizatorji računajo s 6 ali 7 tisoč vozili. i. G. Še enkrat o izletu Na?prej na Bled, potem na Brnik Tokrat, dragi bralci, objavljamo natančen program našega spomladanskega izleta, čeprav niste poleg, vas bo najbrž zanimalo, kod se vozi 89 izžrebancev, med katerimi je gotovo tudi kak vaš sorodnik, prijatelj ali znanec. Zberemo se danes ob 8. uri na ploščadi pred stavbo občinske skupščine Kranj. Predstavniki podjetja Central bodo izletnike založili s popotnico. Malo pred deveto z avtobusi odrinemo proti Bledu. Predv!dena je vožnja okrog jezera In ogled gradu. Ob desetih bomo krenili nazaj proti Kranju, za kratek čas postali pri Kazini, nato pa obiskali letališče v Lescah. V prenovljeni restavraciji živil nas čaka pladenj z aperitivi — za tiste, ki bi si radi malce privezali dušo. Pol ure zatem bosta Creinini vozili že spet brzeli po cesti. Smer: Brnik. Sledi izdatno kosilo, ki mora do sitega napolniti želodce, kajti visoko nad oblaki ni prijetno biti lačen. Ob 14. url napoči veliki finale. Dva orjaška motorja bosta letalo DC-6 potisnila na betonsko stezo In ga — skupaj z osemdeseterico Glasovih izbrancev — ponesla v zrak. Poldrugo uro bomo lahko občudovali pokrajino pod seboj ter spoznali, kakšno je morje s ptičje perspektive. Potem pristanemo, se vkrcamo na avtobuse in do Kranja uredimo svoje vtise. Preostane samo še »na svidenje«.