Novo mesto 20. marca 1919,
NOVICE
Diileiijake Novice i^hajiijo vsnU «pirtol; ; siko : : je ta tiun praznik, diui poprej. : :
Cena jim je za ceio leto 10 ii. za pol leta 5 K. Naračulna za Nemčijo, Hosiio in driig-e evropske države zuaSa — K, za Ameriko H' — LiKt ill ohluší He )»lařiij»jo napriij.
Vr« (lopíhie, iiiiroífníiio in oziihiiííh ftprejftiim tiskmua J. Kiajet nasi.
VodniKova slavnost na ginr\naziji v Novenn nr\estu.
Dne 8. prosinca je tniiiilo 100 tet, kar je umrl Valentin Vodník, prví slovenski pesnik. Šii'oin slovenske zeitilje se praznnje ta stoletnica. Dolžni sttio, da se temu velikeiim kulturiienm delavcu po sto letih poklonimo. Njegovo stoletnico pa praznujemo s tem vefijini ognjeni navdiišeriga, ker nam je bil on prvi glasnik jugoslovanske edinstvenosti, ker je bil pivi Slovenec, ki je pozdravil „Ilirijo"-Jugoslavijo, ki je danes osvobojena nemškega tlačitelja. lil to dejstvo daje našemu slavlju še večji říar.ko latiko nemoteno — brez avstrijskega policaja — govorimo resnico , o Vodniku in nemški avsti'ijski vladi, ki si je izbrala Vodnika radi njegovega narodnega navdušenja za svojo žrtev.
Na novomeški gimnaziji smo proslavili v četrtek, dne 13. marca 1919 popoldne „v gimnazijski telovadnici Vodnikov stoletni spomin z „Vodnikovo akademijo". Spored je bil sestavljen iz deklatiiaeij. dveli govoiov in glasbenih toćk. Labko l'egemo, da je bil ves program sijajno izvršen. Najprej so deklamiiali gojenci zavoda tri Vodnikovo pesmi: Moj spominek (Vogrinc, I. razr.). Na Vršacu (Brešan, V. razied.), Kralj Matjaž in AlenČica, nar. pesem iz Vodnikovih zapiskov {Miišic Mai'ta, iiGenka U. razr.). Vsi trije so rešili svojo nalogo prav dobro. Enako dobro so uspele deklamacije Prešernove „V spomin Valentina Vodnika" (Zwitter, III. razr.). Levstikove „Umirajoči pesnik" (MiklavŽiC, VJI. razr.) in Aškerčeve „Napoleonov večer" (Pebani, Vni. razr.)
Nekaj posebnega je bila uprizoritev Prešernove „Nove pisarije". Vlogo pisaija je rešil sedmošolec Hočevar izvrstno, v deklamaciji in gestah. Tudi maska pisarja s aivo brado in plešo mu je dobro [u'i-Rtojala. Učenčevo vlogo je dobro pogodil šestošolec Skalický.
Glasbene točke, ki so iztiienoma sledile deklamacijskim skupinam, oziroma govorom, so nudile užitek prve vrste: bilo je resno umetniške in labko vesele glasbe. Akademijo je otvoril orkester s 1. Betbov-novo simfonijo (L in I[. del). Pielepa skladba je 'napravila mogočen vtis. Čudili smo se mladitii dijakom (celo prvošolci so sodelovali prt violinah), da so s tako preciznostjo izvajali ta veliki umotvor. Z lahkoto so premagali kočljive ritmične točke v IL delu 1. stavka. Videti je bilo. da je bila simfonija dobro naštudirana. Igrali so Čisto in vsa Čast orkestru in dii igentu, ki se je z mladimi učenci povzpel na tako višino.
Z zadovoljstvom smo opazili, da so dijakom pomagali tudi nekateri gospodje iz Mesta: svetnik Kozina (harmonij), gg. Nagode (ííavta). učitelj Pirnat, jur. Hučar, Ogrin in gdč. Hladnikovi. Orkester je štel 19 Članov. Tinli pri zboi'u so pomagali gg. nadzornik Grad, Mramor.in prof. Germ.
ICot 3. točka je hil „Šopek Vodnikovih pesmi", ki ga je za akademijo sestavil pevovodja Hladnik, Lepo so zadoneli krepki deški glasovi in zvonki glaM>vi hospitaulli. Z navilušetijem, kakor iz enega grla, so zajieli „Slovenec, tvoja zemlja je zdrava", nato alti „Od straže hrvaške", nad njimi so pa plavale vijoline in gibčni glaski deklic. Tako tudi v pesmi /Pekica teče pod goro" in „Kos prepeva,:gnezdo znaša". Bas (Pugelj VI. razr.), dobro zaokrožen in simpatičen, je dobro pogodil kosa. Lepo jo donela „Kdo îojen prihod-
iqib". Šopek je zaključila „Brambovska molitev", ki je donela mogočno; celotni zbor z orkestrom (102 po številu) je prišel tu do popolne veljave. Šopek je efektna skladba v narodiiem tonu, ki ga je skladatelj dobro pogodil.
Ženski zbor, sestavljen iz gimnazijk, je zapel nežno Volaričevo „Divjo rožico" uprav očarljivo. V dvospevn „V mraku" (komp. Hladnik), ki je nato sledil, sta pa presenetili učeidd Koztiian (Vili. razr.) in MaleriČ (HI razr.). „V mrak»"* je sanjava, mehka skladba topeče se melodike; pevki sta se vglobili vanjo in jo izborno pred-našali, brez afektacije, naravno, prisrčno. 1'osebno pozornost je vzbujal med občinstvom sonoi'eii in močen alt učenke Malerič. Slišali smo tudi dva solo-komada. Učenka VIL razr., 'Lea Plelweis, je igrala na klavirju Chopinov valček (op. 69, št, 1) prav izi-azito, s iinim utiievanjem, brez liihe. Na gosli nam je zaigral učenec Šproc (IIL r«zr.) Beriotovo aerenado tako sj'čno lepo, da smo se čudili mlademu fantu. Veselo ra74)oloženje pa je vzbudil med občinstvom deški zbor sHladnikovo Šaljivo skladbo „Žabe" in „Božji volek". S Schwabovo krasno skladbo „Dobro jutro" se je zaključila akademija. Ves blesk in sijaj skladbe je prišel do veljave, zbor in oikester sta proizvajala efektno skladbo dovršeno. Vrlina zbííra je ritmična sigurnost, izpiljena deklamacija in čista intonacija. Pevovodja Hladnik (ta je dokazal znova, da je izboren pevski učitelj in rutiniran dirigent.
Govoi-a sta bila na sporedu dva. Petošolec Kozinc je govoril o „Vodniku-Jugoslovaiiu" iu dobro rešil svojo nalogo. In nazadnje naj omenjam — po načelu least non least — spominski govor jjiof. Majcena. Ker je bil ta govor središče cele slavnosti, naj sledi tu doslovno.
G. prof. Davorin Majcen je izvajal:
Velecenjéna gospoda! Draga nam mladina!
Da se zavedamo do cela pomena današnje naše šolske slavnosti, se nam je preseliti v duliu v davno pretekle čase nase nevesele, le prečestokrat temne minulosti. „Ker neprekinjena drži veriga iz zarje v' zarjo in od dne do dne in v nove zarje ji blepć oči — tako mladina pesnika slavi!"
Popolnoma v smislu teb verzov Otona Župančiča so dogodki naših dni v razvojni črti davuo preteklih kulturnih dogodkov in Čjnov, katerih se spomiiijatno danes na tem mestu.
Nekaj površno očrtanih slik in pri-zoi'ov iz te preteklosti;
Dne 3. sveČna 1758. leta se rodi v Gornji Šiški , IVi Žibertu" na ,Tami slovenskim starišem kmečkega stanu, Jožefu in Jeii Vodnik, zdravo, krepko dete, ki se Čvrsto razvija ter vzraste v riekaj liitili v telesno in duševno lepo razvitega dečka. V blaženi bi'ezskrbnosti mu teko dětinská leta. Šišenske ceste, ozúre in luže, )ej>a ljubljanska okolica tja proti gorenjskim ' velikanom je njt-gov mladostni raj, katerega preproga mlada domišljija s svojimi isti-nitimi in bajnijtii igrami in sUkatiii.
A kmalu »e mora mali Valentin — tako je dečku ime — ločiti od svojih iger in, luž, učiti se mora brati in i)isati ; voljan gre v šolo, ker so mu obljubili, da lahko
neba, kadar boce, ako mu nk ne pojde od rok.
Leta 1768/69. je Valentin v našem Novem mestu, kjer ga pripravlja frančiškan Marcel Vodnik, njegov stric, za prvi razred latinskih šol, ki jih dovrši pii jezuitih v Ljubljani. Nato vstopi v red sv. Frančiška, poje novo mašo in opravlja dušno pastirstvo na več krajih oŽje krarřjske domovine.
Spomiujajmo se Valentina Vodnika — dušnega pastirja v enem najlepših sloven-skill krajev, na Gorjušah v bohinjskih goi'ab. Mlaili mož z globoko umstveno in srčno izobrazbo je bival tu v sredi div-nega planinskega raja med iskrenim preprostim narodom z tijegovo kleno narodno govoi'ico. Koliko oplojnjočib vtisov je prihajalo tukaj dan na dan do njegove dovzetne pesniške duše, budeč v njej neznane sladko-bolestne sile pesniškega ustvarjanja! Tako se je vzbudila v Vodiiiku v sredi tega planinskega raja prava pesniška žila. Njegova muza ni več iskala vzorov pesniške umetnosti v oddaljenih posvečenih krajih človeške prosvete, presajajoč jih s slepim občudovanjem na tlomača tla, njegova nova pesem in zajedno prva slovenska umetna pesem je piivrela Tieposredno iz osrčja domaČe grude, iz duše lastnega naroda. Iu z Vodnikovo umetno in narodno pesmijo je stopil naš naiod končno veljavno iz dolge stoletne dobe svojega srednjega veka v novo dobo prave narodne umetnosti in kulture, ki .se je od Vodnikovih časov sem nepretrgano razvijala in dosezala v svoji razvojni črti uprav umetniško vzvišene vrhove i)opolnosti in ilovršenosti. Slovenija je imela svojega prvega narodnega pesnika, Slovenec-trpin svojo ruarodno liiiko, naj-zvestejšo in najljtibeznivejšo spremljevalko in tolažnico na dolgi, trpljenja polni poti skozi tenioto' suženjstva iii hlapČevanja.
Leta 1796 je prišel Vodnik v Ljubljano, kjer se je z največjo vnemo posvetil 1'eformi slovenske proze. Nadaljeval je Pi'atiko, ki jo je bil začel izdajati naCojzovo pobudo že v Bohinju, in izdajal prvi slovenski časopis LjuMjanske novice od vseh krajev celega sveta. Pri teb literarnih podjetjih je bil v častni službi iiajplemenitejŠe Bocijalnokulturne ideje: nuditi širšim množicam slovejiskega ljudstva kar največ prilike za izobrazbo in napredek, ideje, katere velikansko važnost so uvideli najboljši možje vseh kulturnih narodov. Pratika je bila prava ljudska knjiga, ki je širila duševno obzoije našenui preprostemu človeku one dobe. Kot prvi naš časnikai-urednik je nastopil moderno pot kulturnega delavca v uredništvu svojega lista, ki ga je do malega sam pisal in urejeval ter postal s tem najvreilFiejiii «Irug v kolu naših časnikarjev in urednikov po poklicu. S svojimi spisi in sestavki je čistil slovensko književno besedo mnogoterili liijib pi'imesi in razvad izza srednjeveških časov po svojem načelu, ki se je glasilo; Kranj.ski jezik se mora čeden naredili!
Tako je postal v svoji dobi najboljši predstavnik slovenske pioze, ki so nni hila nierofiajna tri poglavitna pravila: 1. Uči se od starejših pi.sateijev. 2. Poslušaj, kako narod govori. 3. Zajemaj iz živih jezikov slovanskih. Nabiral je tudi gradivo za slovar in pisal slovnico, upoštevajoč teoi'e-tično stran tega vprašanja. Vodnikova jjroza se razločuje od slovenske proze pred njim prav tako blagodejno kakor Levstikova od Vodnikove in Uaiikatjeva od Levstikove.
Da imamo Slovenci danes prozo Cankarjevega klasičnega tipa, k temu je pripomoglo tudi skromno pei'o patra Valentina.
Vodnik pa je bil tudi odličen šolnik; profesor, ravnatelj in nadzornik Ijub^an-skih srednjih tn drugih šol. Spisal je vse potrebne šolske knjige, ko se je 1. 1810 v novo ustanovljeni Iliriji izvršila pre-osuova vseh kranjskih šol, v najkrajšem času, (ločim je bila Že v avstrijski éri vpeljana njegova Zgodovina Kranjske, Trsta z okolico in Goriške, ki se je potem rabila do leta 1848.
Vodnik kot učitelj je bil na svojem mestu kakor riba v vodi. Sam navdušen za vse lepo in blago, je navduševal mladino za vzvišene ideale, razlagajoč ji klasike.
Kako je bil našemu Valentinu pri sicu telesni razvitek iu duševni napredek preprostega ljudstva, o tem pričata kiqigi Kuharske bukve in Babištvo v prevodih. Prva je namenjena, kakor pravi sam, „rojakinam", ki so „narejavke zdraveh, dobro dišečeh, inu snažneh jedi", druga pa slovenskim babicam. Stvarno se \je tu zavzel za ljudsko zdravje v najnežnejši in v poznejši človeški dobi iu tako pokazal zanimanje za najvažnejše probleme zdi'avega, telesno in duševno skladno razvitega narodnega organizma,
Če hočemo biti Vodniku popolnoma piavični ocenjevalci, moramo imeti pred očmi dobo, v kateri je žive! in delal. Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja se je naîiajal naš narod na prevalu dveh dûb. Bil je na prehodu iz sreiliijega veka v novi vek. Napočila je zanj doba nove orijentacije v narodnokulturneui oziru, doba narodnega prerojenja. Postaviti se je moral enkrat za vselej na lastne noge, ki so morale trdno in odločno stopati po lastnih tleh, po domači zemlji, v kateri je vkore-njeiio vse naše dejanje in neliaiije, iz katere črpamo .vse svoje sile. Če je hotel imeti v bodočnosti svoje mesto v številu kulturnih narodov, si je moral slovenski narod začeti ustvarjati svojo narodno kulturo in razvijati svojo latentno kulturno silo. To je bil problem, za kojega srečno rešitev je bilo treba nešteto kulturnih delavcev, ki bi bili pričeli z delom na raznih koncih puste ledine, predstavljajoče naŠe takratne kulturne nasade.
In imeli smo v tej velevažui dôbi enega samega — Valentina Vodnika.
„Tu se nam pokaže vsa njegova velikost; dviga se pred nami ta preprosti menih kot vodnik celega stoletja. Kar je ))red njim, je negotovo tavanje po temi brez jasne solnčne luči. Ko^pa se je led raztajal in so zazeleuele naše narodne livade, se je pojavil na irjili pesnik, učitelj, zgodovinar, pratika)'. Časnikar in jezikoslovec — Valentin Vodnik."
Tako piše o Vodniku pisatelj dr. Iv. Lah.
In zares, diviti se moramo univer-zalnenui, vseobsežiienui stremljenju in udej-stvovauju Vodnikove velike duševnosti, ki je v tej ilôbi popolna inkarnacija bogatih sil in zmožnosti slovenske nai'odno psihe.
Vodnikovo ime je kakor daleč viden mejnik v razvoju kulturnega slovenstva. Onostran jijega prvi instinktivni poskusi, l)rvi neokretni koraki na poti v kulturno življenje, tostran pa zavestpo, načelno zasnovano umetniško in kulturno ustvarjanje na edino možnem in ti'ajno krepkem temelju lastne narodne individualnosti.
46. stran
DOLENJSKE NOVICE
štev. 12.
Zakoni o duševni evoluciji nas atcer uče, lia povzročijo v [nimeriiili dobah notranje sile, iti vladajo svet, nujno, brez posebnega ozira na ileliijor,e osebe, prevrat T mišljenj» iik Življenju posaineí^nih skupin íloveške družbe. Vendar pa je za nas in ostane vse čase zgodovinsko dejstvo, da Je s tem Telikiiii prevratom v našem življenju v zaCetkn 19. stoletja neizbrisno združeno ime skromnega, simpatičnega lueniba Valentina Vodnika.
Gospoda! NaSa današnja šolska slav-'iiost pa ni samo kuitui'na, antpak tudi iiacijonalno-politična. V osvobojeni domovini se spominjamo prosto in iieovii'aiio tudi velikih političnih dogodkov naše preteklosti. In med njimi zavzema prvo mesto po veliketii Korzičanu oživljena Ilirija, Četudi ji je bilo usojeno le kratko življenje 4 let, od 1 1809 — 1813. Veliki osvoje-vaiec Napoleon je podjarmil takratno Nemčijo in Avstrijo in da bi ji obvladal trajno, je združil velik del jugoslovanskega ozemlja v celoto, imenovano Ilirijo. Tako je prišel slovenski del našega troimenega naroda vsled velike važnosti lege svojega ozemlja v stik s politiko in kulturo velikega francoskega naroda. Razumljive so naui torej Napoleonove besede: „Ali ne vidite, da stojim, ako itiiam v teh pokj'ajinah svojo podlago, z eno nogo v Rimu, z drugo v CarigraduV" 2 žalostjo in jezo v dušah poslušamo Jugoslovani še dandanes besede malih posnemovalcev velikega Napoleona, ki nas spominjajo njegovega izreka o izredni važnosti in pomembnosti lege naše zemlje in našega moi'ja. V tolažbo pa nam je lahko, da je trajal celo sen tako silne politične individualnosti, kakršna je bil Veliki Napoleon, le kratek Čas, kar bodi glasen meuiento majljnim, če tudi zelo drznim iqegovim posnemovalcem tam v solnčni Italiji.
Dasi Napoleon Ilirije ni nstvaril, da bi adejstvil del jngoslovanske nacijonalne ideje, ampak Iz svojih imperijalističnih ^ vidikov in razlogov, vendar je kot misleč državnik in sin velikega kulturnega tia-roda tividel, da je treba prebivalstvu Ilirije vsaj deloma ugoditi v narodnem ozii'u. Tako je našla naša Jiiaterinščina že taki'at pot v ljudske in srediqe šote ter v javne urade. Francoska uprava pa je zlasti izborno skrbela za izboljšanje gmotnopro-svctnih naprav v deželi. Razlika med prejšnjim avstrijskim in novim režitiiom je bila razveseljivo velika. Vsak zavedni sin Ilirije je to z zadovoljstvom čutil v svojem domoljubnem srcu.
, Šolstvo so Francozi docela preosiiovali in takrat je prišel pesnik i[i profesor Vodnik do veljavnega mesta v Šolski upravi, ki mu je šlo vzpriČo igegovih zmožnosti in zaslug za prosveto in napredek domovine.
Kot izvrsten zgodovinar je občudoval v Napoleonu izreden zgodovinski pojav, redkokedaj v stoletjih nastopajoč na zgodovinskem pozorišču.
In takrat se je zganilo pod raševino njegove meniške halje v prsih moža-pesnika in pristnega sinu naše jugoslovanske zemlje silno Čuvstvo, na las podobno oniin mogočnim čuvstvom milijonov zasužnjenih Jugoslovanov, ki so valovala kakor orkan v naših dušah takrat, ko smo oktobra meseca lanskega leta z drhtečimi srci čitali Wilsonovo prvo poslanico o svobodi in neoviranem razvoju slovanskih narodov bivše AvstJ'ije in Ogrske.
In tedaj se je rodila leta 1811. v pesnikovi duši mogočna nacijo))alno-politiČna himna — „Ilti'ija oživljena", ki je najvišji vrhunec Vodnikove ustvai'jajoče pesniške sile. To ni več Šegavoljubka narodna popevka o slovenskeiti seljaku-Kraiijeu, to je silna politična oda, hiuiiia novi Iliriji-Jugoslaviji. Iz njenih verzov, polnih vročo ljubezni do itdade Ilirije, prekipevajočih narodnega ponosa, svobodo-Ijubja in vere v silno bodočnost s slavo odičetie domovitie, ne spoznamo več tiliega, šegavoljubeznivega pevca-meniba prejšnjih let, iz njih nam govori v proro.škem duhu pesnik — voditelj svojega naroda. To je storila velika ideja, za katero je vredno živeti in — umreti.
Tako je imela Ilinja-Jugçslavija svojega pesnika poveličevalca, ki je vzrastel mogočno nad pevca male Slovenije izza leta 1806.
Našim sosedo[)i na jugu in zahodu,^ ki iščejo svoji deželi v naših gorah naravnih mej, kliče pesnik:
Od nekdaj snežniki so najina last, odtod se je naša razlegala čast.
Polna samozavesti kliče Ilirija: Od prvega tukaj stanuje moj rod, Če ve kdo za druz'ga, naj reče od kod?
Napoleonov duh, dull svobode, ponosa in moči stopa v Slovence: Zveličana bodem, zaupati smem, godi se eno Čudo, naprej ga povem,
Duit stopa v Slovence Napoleonov, en zarod poganja, prerojen, ves nov.
Iliiija leži ' med dvema svetovoiiia, med vzbodom in zapadom, - med dvema kulturama, med vzbodno grškobizantinsko in zahodno latinskoromansko. Naša domovina Ilirija „prstan Evrópini bo".
A že leta 1812. je prišla katastrofa velike armade Napoleonove na Ruskem in leto poznt^e bitka pri Lipskem. Dobrotni vitez naše Ilirije je moral iti sam v pozabljene temnice, v kakršnih so vzdihovali nekoč njeni sinovi. In pesnik?
% ranjenim srcem in s potrto dušo je posknšal tolažiti svojo domovino, da bo
vzltc vsemu i v bodočnosti si'ečna, da bo zveličana. A pesem „Ilirija zveličana" ni dobila končno ustaljenega besedila, pesniku je beseda zastala v žalostni duši, ker v nji ni bilo — vere.
Kakor zavedno ustvarjena parodija in satira se glasijo ohranjetii naui verzi „Ilirije zveličane". Da je smel Vodnik govoriti odkiito, brez pesniške krinke, bi ji bil dal kot dober poznavalec avstrijskega policijskega sistema in kot kritično motreč zgodovinar nekoliko drugačen naslov: IK-rija — „na križ pi'ibita". Poteiii bi seveda ne bil njegov delež samo neznatna pokojnina avstrijske vlade z dosmrtnim in še celo s posmrtnim policijskim nadzorstvom — saj 80 si dali celo o njegovi smrti na Dunaj obširno poročati! — ampak ozka celica „političnega zločinca" na Ljubljanskem gradu. „Uobi i Fronc", kakor Vodnik s hudomušnosatiričnim nasmehom okrog sicer stoično mirnih nsten imenuje enega največjih trinogov iz rodu Habsburgovcev, cesarja Franca L, bi bii gotovo poskrbel tudi za našega pesnika. Saj o njem pravi Vodnik z nedosežno satiro: „Dobri Fronc za nas skrbi."
In ta „dobri Fronc" si je dal po svojih pomagačih redno natančno poročati o vseh mnogobrojnih političnih žrtvah svoje dobrotljivosti, ki so pričakovale po Številnih srednjeveškiit mučilnicah njegove države rešiteljico smrt. Zadnja leta pesnikovega življenja so potekla v temi, ki se je bila zgrnila z Dunaja preko jugoslovanskih livad in zastrla solnce upa in sreče za celih dolgih sto let.
Vodnik je preživel konec svojega življenja v bedi in duševnem trpljenju. Lajšal si je svojo usodo z delom in s svojo življenjsko jfilozoiijo, katere jedi'o je bilo: Fortuna non nuitat genus. Nemilost usode, naklonjenost ali nenaklonjenost tujih mogotcev ne sme kaziti slovenskega značaja, zlato jedro naiodnopolitične etike.
Leta 1858. se je slavila v Šiški stoletnica pesnikovega rojstva. Zbrala se je pri Kameniti mizi visoka gospoda avstrijske birokracije in domači odličniki Bleîweia, dl'. Toman i. dr. G-odba je zaigrala Cesarsko pesem. Kje dom je moj in Radeckega koračnico. Sledili so govori. Nato so se gostili in veselili.
„Pokrili so pesnika s kranjskim patriotizmom, da bi zakrili njegovo pošteno ilirsko srce," pravi z vso pravico dr. Ivan Lah.
Tako je počastil svojega pesnika zasužnjen nai'od. Njegova življenjska izpoved v Ilii'iji oživljeni je bila kot greh proti avstrijskemu patriotizmu malone pozabljena.
Tudi 1)0 šolah naše preteklosti so nam sicer vrli slovenski možje morali nekako opravičevati pevca nase Ilirije in tijegovo himno kot izi'az pesnikove trenutne te-oretiČnozgodovinske navdušenosti. S tem se je delala „Iliilji oživljeni" sila, pesniku pa krivica, ki jo Jiiora naŠa nova osvobojena šola temeljito popraviti. Naš narod
se danes mora zavedati, da je Valentin Vodnik pred vsem pesnik Ilirije oživljene. Slava njegovega imena je združena v našem veku, ko začetijamo svobodno politično in kulturno življenje v veliki Iliriji celega troimenega jugoslovanskega naroda, pred vsem s to našo najlepšo narodno-politično prigodnico iz nevesele preteklosti.
Zato slavimo danes ta njegov jubilej-širom slovenskega dela zdi'užene jugoslovanske dotnovine.
Valentin Vodnik! Sto let je preteklo, odkar je splaval Tvoj nesmrtni duh tja gori nad slovenske vršace, katerih veličastno krasoto si nam opeval v svoji meurnrjoči pesmi, Iz svoje breztel»snosti si zrl dolga, dolga desetletja na obupno borbo svojega naroda in zreš danes na zadnjo veliko borbo za oživljeno, skupno, veliko, celo Ilirijo-Jugoslavijo, Vera v veliko bodočnost, ki Je bila v Tvoji pesniški duši, živi tudi v naših dušah, živi v duši celokupnega jugoslovanskega naroda.
In iz te silne vere večmilijonskega, mladega in zdravega, po soincu najvišje kulture hrepenečega naroda naj se rodé veliki kulturni čtni, domovini v slavo, človeštvu v korist,
V tem duhu bo naša velika domovina vzlic vsem trenutnim neugodnostim zveličana.
Akademija se je vršila v gimnazijski telovadnici, ki je bila v to svrho okrašena z narodno trobojnico in Vodnikovo sliko.
Cela prireditev z raznovrsliiini in izbranim prograiiiom v vseh točkah in prav dobrim izvajanjem je zaslužila obilne udeležbe. In res, občinstvo se je odzvalo v velikem številu. Poleg dostojanstvenikov se je udeležilo veliko meščanov, zlasti stariŠev gimnazijskih učencev in učenk, udeležilo se je pa akademije tudi lepo število učiteljic in učiteljev, ki so ta dan zborovali V Novem mestu. Nekaj posebnega pri celi prireditvi je bila izredna točnost, s katero so sledile točke diuga drugi, tako, da je bil obširen program zvršen v dveh dobrih urah. Občinstvo je tako poslušalo in vži-valo posamezne točke brez onih dolgih duhomoinib pavz, ki Često razblinijo vse vtise. Udeležniki so bili s prireditvijo vsestransko zadovoljni. Splošna je bila sodba, da se je začelo pod vodstvom sedanjega g. ravnatelja tudi na novomeški gimnaziji novo življenje, ki se je pojavilo letošnje šolsko leto že v dveh lepo uspelih večjih prireditvah za šolsko ndadino in za širše občinstvo.
Tako slavimo Slovenci svoje velike može!
Dr. M. Gorjanec.

Zgodouina fpončišbansliega samostana in cerhve v Novem mestu.
Sestavil P. niFonz Mm,
Une 5. januarja je utriri maršal groî Radecky v 92. letu svoje starosti; odlikovanj je imel 38.
20, februarja je umrl p. Karol Železník, bivši profesor in starosta provincije, star 77 ict, v redu je živel 57 let.
Î3, aprila je umrl na potu v domovino dr. Ignacij Knobleher v Napolju na kapi, star 37 let in nekaj mescev, bivši učenec tukajšiije ljudske Soie in gimnazije.
To Içto je naročil kanonik France Ks. Jclovšek cerkveno zastavo za gimnazijo in sam plačal; 10. maja jo je blagoslovil prošt ob asistenci dveh kanonikov in dveli patrov.
Dne 3. septembra je umrl p. Evgen Kazin, profesor karlovške gimnazije; v novomeških toplicali je iskal zdravja, našel je pa smrt, star 55 let in H mescev, v redu je živel 34 let.
Dne 4. oktobra je umrl p. Engelbert Knific, profesor in direktor na gimnaziji, v starosti 45 let in 7 mescev, redovno obleko je nosil 27 let
S I. novembrom so vpeljali denar z avstrijsko vrednostjo; do zdaj je imel goldinar fiO krajcarjev, dalje pa 100 krajcarjev ali soldov.
31. oktobra je divjai močan vihar, ki e odkril nniogo streh; 1. novembra je bilo '^ovo mesto v snegu, 7. novembra je bilo že — 8" mraza. 14. novembra je začel mraz ponehavati iii tudi sneg se je stajai. Vina je bilo še dovolj srednje dobrote, pšenice malo, škodila jej je rja. (Cbroti. IV. 72.)
Leto 1859. ' Zima je bila miia, prav malo snega; v februarju so Že grah sadili. 20, aprila so bila drevesa zelena, V maju je deževalo, v juniju je bila huda vročina; v senci je bilo 26'' toplote. V decembru je padlo veliko snega in pred božičem je bilo — 15" mraza,
P, Oton Skola se je vrnil iz Amerike, kjer je bil 17 let misijonar. To leto ga je poslal provincijal v Asiz kot nemškega in slovenskega spovednika; govoril je pa tudi angleško, francosko in laško.
Dne 7. februarja je umrl ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf, Idrčan, dobrotnik
novomeške gimnazije. On je nagovarjal, da naj vpeljejo na gimnaziji še 7. in 8, razred; 1000 gld. je daroval, da so postavili drugo nadstropje.
Po veliki noči so začeli popoldanski pouk ob 3. namesto ob 2. uri radi vročine,
P. gvardijan Fulgencij Arko je dal spomladi popraviti vrtni zid za škapulirsko kapelo in na vrtu, stroškov je bilo 250 gld. Napravil je, tudi nove stopnjice iz zakristije k velikemu oltarju inlt oltarju presv. Trojice, Za te stoprijice je podaril neki meščan hrastove deske.
Dne 21. julija so tu obesili nekega Janeza Pugel, 27 let starega, iz Drganje sela prt Vavtovasi, radi ubo/a. P. Matevž Pibernik ga je pripravljal na smrt; zadnjega so obesili na kapiteljskem hribu leta 1809 pod cesto.
Dne 3), avgusta so izvolili novomeškim gvardijanom zopet p. Fulgencija Arko v tretjič.
Provincijal p. Kiariis Vascotti je določil, da se vsako nedeljo opravi samostanska (konveiilualna) maša za žive in mrtve brate dobrotnike samostanske in cerkve ; denar drugih konvcntualnih maŠ pa v tednu se porabi samo za cerkev.
Vino je bilo dobro, pa malo ; letina slaba. (Chron, IV, str, 84.)
Leto 1860.
Prve dni januarja se je stajai dva čevlja debel sneg in mraz se je izgubil; v februarju je bilo mraza — 12®, tudi marc je bil mrzel.
Dne 30. aprila je umrl provincijal p, Klarus Vascotti v Gorici; bil je sloveč pridigar, spisal (bolje uredil) je cerkveno zgodovino za bogoslovje (druge izdaje so priredili dr. Hrast, in drugi so prenaredili, pokvarili. To zgodovino je spisal p. Vincencij Pance, ki je učil cerkveno zgodovino na Kostanjevici) in druge knjižice v latinskem in laškem jeziku. Bil je odločen za .poreškega škofa.
Takrat je umrl v Novem mestu meščan Karol Seifert, milar, ki se je na smrtni postelji odpovedal luteranstvu; pater ga je sprejel v katoliško cerkev.
26, avgusta zjutraj so zgorole zadnje tri hiše na desni strani Glavnega trga proti/ mostu.
To leto so prenaredili in prekrili kapiteljski zvonik; delo je stalo 2700 gld., stroške so poravnali prošt Arko in kanoniki.
Letina je bila srednja, ajda slaba, (Chron. IV, 90.)
Leto 1861,
To leto je podarila samostanu Uršula Podobnik 365 bogoslovnih knjig, katere je podedovala po svojem stricu kanoniku An-
Kaho je Vodnih bogîitil slovenščino.
Ker je pisal Valentin Vodnik o jako raziiovistnih i'eČeh in strokali, je bil dostikrat priiiioian iskati besede za razne pojme. Pri izbiranju potrebnih izj-azov se je držal piav lazuinnih načel. Pi vi vir inu je bila živa govoi'ica slovenskega ljudstva, drogi vir starejši naši pisatelji, tretji pa stai'a slovenščina in vsi živi slovanski jeziki frazen bolgarščine). Le kadar so ga ti trije viri pustili na cedilu, si je sani skoval kako besedo —■ seveda ne vselej takih, da bi biie obveljale in se udonjačile v knjigah.
Prebrskal sem Vodnikove prozaične spise (Pratiko, Novice, Kuharske bukve, BabiŠtvo, KrŠč. navuk, Pisnietiost in rokopisno ostalino) v ta namen, da bi nabral kopico takih besed, ki jih je Vodnik ali sam skoval ali pi'evzei iz kakega slovanskega jezika.
Obogati! je slovenščino z lepim številom strokovnih izrazov ali „pisiiienskih besed", kot jini on pravi. „Plemena besed", ali „deli govorjenja" so ma: ime ali „istno ime", prilog, namestime, Številno ime, glagoi, deležje, predl()g, nareiije (= prislov), „vez" in medmet. Pri glagolu i'azlofiuje dejavni in trpivni „zalog", znatiivni, velivni in ugovorivni ali pogajivni (= pogojni) naklon. Nedoloinikn pravi „neokonfiavni-", nameniiniku pa „prisekani neokončavni naklon". Za osebek, povedek in dopolnilo (objekt) je rabil izraze podsebek. pripoved in predsebek itd. Zemljepisni terinitn': sušava = edina, kopno; pretok = preliv; preježek (od „jez") = Isthmus; lice = površina i. dr. Zgodovinski : dvornik = palatin (ogrski), nesomen = nevtraleti, trojovéslina ladja = trijera, vrstna barka = i'edovna ladja, bianjenec = klient, peťSat = grb, vol =■-" glas pri volitvah, tekar = kurir itd. Pozabljene stare besede knez, obraz, vlastelin je zopet oživil. Njega imamo zahvaliti za zdaj splošno rabljene izraze vzrok, parnik, soglasnik, snov, svojstvo, predtegnjeni in zategnjeni udar (t. j. poudarek, naglas), prepečenec, izjema i. dr. Več je pa takih, ki niso obveljale, n. pr. viso6ina= ponos, vsost (od ves) = vesoljnost, vekomost večnost, zob == stopnja (na zemljevidu), obhodnik = postopač, odtnijati = zanikati, obročno krilo = krinolina, apina = opica, vsebščina = vsebina, strok = perijoda, pismenost gramatika, rez = vejica, medmestje = oklepaj, zreka = narečje (dialekt), prepone = ločila, vprava = pravilo, stianica = flavta etc. V „Babištvu" 1'abi Vodnik mnogo besed, ki so nam dandanašnji neumljive: nezvaritev = slaba prebava, človekinj^ = žena, (zmenè poznajo menda samo Ribiiičani: podvrženo dete), sesulja = sesalna cev, poliska aphthae (gobice) i. dr. ,
Naj še omenim, da je Vodnik tu pa tam tudi razlagal postanek iti pomen raznih izposojenk — a njegove etimologije se nam zdijo otročje, naivne. Tako n, pr.
pravi v Pismenosti: „Bai'va je slovenska beseda (!) ino potiieni baijeno (t. j. obar-jeno. zavreto) mast ali mažo, ktira je kuhana ali žgana." V Novicah je pisal: „.îez tnalam, to je: na malim pokažeiti, na majheno podobo deneni." Raviiotani (v spisu „Povedatije od sloven'ikega jezika") modruje: „Kralj pride morebiti od besede kraj, kakor bi otel reči, ta človek ima en kraj v oblasti, zatorej je on en kraj-el" (!) Tega ne smemo Vodniku zamerili, saj je pisal Se sto let pozneje Maitin Žunkovič še večje neumnosti na tem polju, vkljub vsem rezultatom jezikoslovja!
Ivan Koštiál.
Protestni stiod nouomešltega ženstoo in ustanovni shod podružnice žensh. društva.
lU.
Gdč. profesorica M. Grosljeva prečita po svojem ki'asnem, poetičnem govoru ae resolucijo slov. ženstva, katera se glasi sledeče:
Resolucija ; „Jugoslovansko ženstvo brez razlike strankinega pripadnistva, zbi'ano 2. marca 1919 na štirih skupščinah v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in Novem mestu, kar najbolj odločno protestira proti nasilni italijanski okupaciji naŠe slovanske zemlje v Dalmaciji, Reki, v Istri in Trstu, na Goi'iškem in Kranjskem, zemlje, na kateri žive Slovani že sti)letja, kamor se je bil italijanski živetj le vrinil in kjer razven v Trstu in v Reki ni nikjer italijanske večine. Le goli imperijalistični pohlep Italije hoče zadati smrtni udarec gospodarskemu in s tem kulturnemu razvoju Hrvatske in Slovenije. Poleg ogromnega števila Hrvaiov, hoČe podjai'initi in pognati v nacijonalno smrt več kakor eno četitino vsega slovenskega plemena.
Kali za nove vojne bodo pognale iz nasilne pripojitve slovanskega ozemlja, ker poldrugi milijon Slovencev ne bo mirno in udano prenašal izgube četrtine svoje celote; pohotno se bo razširil na tem ozemlju iredentizem, ki je Še vedno in povsod pritiral do odločitve z orožjem.
Ves kulturni svet pozivtianto, da nam pomaga preprečiti še v zadnjem trenutku bridko krivico, ki jo hoČe zadati italijanski imperijalizem jugoslovanskemu naiodu, ki se je pravkar otresel nemškega, madžarskega in turškega jarma. Z nami je pravica, izvimo krvniku orožje, s katerim jo hoče zadaviti.
Rotimo zastopnike vseh narodov na mirovni konferenci, da ne odnehajo od načel pravičnosti in samooilločbe. Svarimo jih, da ne podpišejo s krivičnim mirom ponovne ti'agedije jugoslovanske žene: roditi deco, ki naj že ,v matei'inem telesu sprejme kal narodne osvete ter naj naposled pogine v ki'vi in ognju."
Bila je z navdnšenjem spi'ejeta. Pobirali so se še nadaljni podpisi za spomenico Wilsonovi hčerki. S tem je bil protestni shod zaključen.
DomaČe in tuje novice»
Tečaj za zasajanje in obrezovanje sadnega drevja. Kmetijska .šola na <îrmu priredi v sredo dne 26. marca in v četrtek dne 27. marca t. 1. tečaj za zasajanje in obrezovanje sadnega drevja s sledečim sporedom; V sredo dne 26. t. m. od 8. do 11. ure doiioludne poduk o zasajavanju drevja v drevesnici, od 2. do 5. ure po-polndne praktično razkazovanrje v sadovnjaku. V četrtek dne 27. t. m. od 8. do 11. ure dopoludne poduk o pravilnem obrezovanju, (ftipoludne od 2. do 5. ure praktične vajev nasadih. Poduk je nameiqen našim gospodarskim in kmečkim mladeničem. Kdor se hoče udeležiti, naj se priglasi po dopisnici vsaj do 22. t. m. pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Vspotnin 1100 letnice zveze Slovencev, Hrvatov in podonavskih Slovanov pod vojvodo Ljudevitom se vrši dne 23. t, m. v Črnomlju v „Drvarnici" ob 8. uri zvočer juimeino pi'edavanje, ki ga pi'iredi „Katol. slov. izobraž društvo v Črnomlju" za člane.
Prihodnji Jožefovski semeru v Metliki se vrši v sredo dne 26. sušca t. 1.
Nov list. Po novomeški okolici se zelo agitira za nov list „Ljudski glas", ki ga namerava izdajali socijalnodemokratična stj'anka s posebnim namenom, da zase pridobi tudi kmečko ljudstvo. Ker so socijalnodemokratična načela večinoma proti-krščanska in v kvar kmečkeuui ljudstvu, svarimo naše kmetovalce pred novim listom. Saj so jim itak na razpolago naše „Dolenjske Novice", ki že 35 let zastopajo njihove kojisti, in „Domoljub" v Ljubljani, ki je vrl zagovornik slovenskega kmeta.
Podpore! Od davčnega urada se nam poroča, da so vse prošnje za podpore, ki so se na novo vložile in sicer kar jih spada v novomeški in žužembei'ški sodni okraj že rešene, ter da so se prejemniki zajedno obvestili, da lahko dvignejo svoje podpore. Izplačilo se bo vršilo za sedaj izključno pri davčnem uradu in sicer na dan IG. in 17. vsacega mesca, vselej pa v dopoldanskem Času. Po predpisu Narodne vlade, glej uradni list XXVIil e.v 19iy, je ob vsakem izplačilu predložiti posebno potrdilo županstva iii Župnega urada, da bi bila brez podpore podpirancu resno ogrožena prehrana. Brez tega potrdila se izplačilo more odkloniti. Ako se je vpoklicanec med teui povrnil, je to nemudoma naznaniti pristojnemu županstvu, da se nadaljnje izplačevairje pravočasno ustavi in 8 tem prepreči neopravičeno izplačilo, Vsi oni pa, katerih prošnje so se v smislu danih predpisov mogle zavrniti, naj se tolažijo s tem, da so prejemali do sedaj svoje podpore uianj ali več krivično ter da zahtevajo nove skrčene podpore za cel politični okraj potrebščino nad 200 tisoč kron, to je trošek, ki v sedanjih razmerah jirav zdatno otežuje našo ndado državo. Eventualne pritožbe na
prizivno oblast naj bi se, ako so neutemeljene, vsekakor opustile, ker hi ne imele nobenega uspeha, nasprotno, povzročile bi po-iaiiieznikoii! ie nepotrebne stroške, oblast-vom pa delo. Kdor se tedaj že pri rešitvi prošenj ni mogel upoštevati, je dokaz, da niso bili dani vsi pogoji za ugodno rešitev, zlasti kej' so se pri reševanju prošeiq nvaževale vse premožentjske in preživ-Ijenjske okoliščine ter vpoštevali vsi za odločbo merodajni, po tozadevnem predpisu zahtevani razlogi. Ne iščite pa zakotnih pisačev, ki vas s par neosnovanimi in brezpomembnimi vrstami le izkoriščajo. Konec vojne pomeni v splošnem tudi Ifonec podpor.
Učiteljski žepni zapisniki s šematizmom se dobijo v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Književno naznanilo. Šole in izobraževalna društva kakor tudi gojitelje domače glasbe opozarja podpisanec, da je sestavil za uporabo pri proslavi zgodovinskega dogodka ujedinjenja narodov Slovencev, Hrvatov in Srbov lahko izvedljivo spevoigro „Živela troimena Jugoslavija!", ki pride kmalu na svetlo, ako se oglasi povoljno število naročnikov. Delce obsega petje (s spre Ulijevanje m) klavirja ali harmonija in deklamacije ter se lahko uporabi pri vsaki patriotični prireditvi. Morebitna naročila naj se kmalu pošljejo na naslov podpisanca. Cena okrog 8 K. Razpošiljalo se bode le po povzetju. — Anton Kosi, šolski ravnatelj v Središču.
Pozor 1 Občinstvu v vednost. Poverjenik za socijalno skrb (Dvorec, 11. nadstropje, soba št, 124) sprejema stranke le ob torkih, Četitkih in sobotah od 10. do 12. ure dopoldne.
PrežalDStne narodne vesti.
Iz Berna se je poročalo „Večernemu listu" z dno 15. marca sledeče pretresljivo jioročilo: Švicarski diplomatični krogi so prejeli iz Pariza vest, da se je svet desetorice sporazumel s sledečo rešitvijo jugoslovansko - italijanskega spora : 1. Italija odstopi Jugoslaviji Dalmacijo in si pridrži le nekaj otokov vojaškega pomena; 2. Reka postane svobodno mesto pod protektoratom velevlasti ; 3. Jugoslovani se odrekajo vsem pravicam na Goriško, Tist in Istro; 4. Italijanske in jugoslovanske manjšine dobe v obeh državah svojo avtonomijo.
Posebno poročilo „Sloverjcu" iz Curiha z dne 17. maica se pa glasi: Brzojavke iz Pariza poročajo o nameravani razdelitvi posesti na Jadranskem morju. Italija bo dobila otoke Lošinj, Vis, Hvar in Korčulo. S tem bo Italija prišla v posest tako močnih opirališč, da bo lahko popolnoma obvladala vse jugoslovansko obrežje. Še večje so pridobitve Italije v severni Adriji. Italija dobi Pulj, Rovinj, Poreč, Piran, Koper in Gorico. O Trstu se še ni odločilo, Italija bo na ta način popolnoma obvladala Jadransko morje. Jugoslovani bodo dobili več trgovskih pristanišč.
dreju Albrechtu. V zahvaJo je opravil samostan nekaj sv. maš za njo iii njene sorodnike.
Dne 28. januarja je umri brat Jožef Štenibcrger, samostanski tretjerednfk, sakri-stan, v starosti 23 tel, v redu je preživel 7 mescev.
Tega leta je dal napraviti župan v ineslu nabiralnike vode, da bi hitreje pogasili požar. Tak nabiralnik je poleg samostanske cerkve med kapelo sv. Antona in kapelo karmelsko pod zemljo.
Neki meščan je dal napraviti pod iz desk za samostansko cerkev, da ne bodo verni ozebavaii po zimi; stal je 28 gld. V karmeiski kapeli je pa samostan da! napraviti tak pod.
To leto so odpustili iz službe vse učitelje, ki niso bili zmožni hrvaščine. Dub na gimnazijah je bil za matriii jezik; za redovno življenje je imelo malo dijakov veselje; redovnikov je začelo priuiatijkovati. Zaradi slabili letin bi samostan ne bi mogel izhajati, ako ne bi prejemal sv. niaS s Tirolskega.
Dne 6. maja je šel sneg; na Gorjancih je nekdo zmrznil, ker ni mogel po snegu dalje. Sobe so še kurili. Poleti je bila suša in taka vročina, kakoršne še ni bilo od lela 1775. Mlini na potokih Še v dccembru niso jnogli mleti zaradi pomanjkanja vode. Vina
je bilo veliko in od lela 1834 ne boljšega. Letina je bila srednja.
Dne 6. novembra tega leta je umrl p. Akvin Ramuta. Rojen je bil na Javorníku na Gorenjskem leta 1787; njegov oče je bil oskrbnik pri baroiui Cojzu, Veselil ga jc vojaški stan, artilerijsko šolo na Dunaju je dovršil z odliko; nato je bil učitelj matematike in fizike v na novo ustanovljeni bombardirski šoli. Potem je bil v ilirski vojski, poslali so ga v Pariz v artilerijsko šolo, kjer je postal pravi Francoz. Neki Anglež ga je vzel seboj na potovatije po Evropi, zlasti po Francoskem in Ruskem. Ko se je potovanja naveličal, je zopet stopil v vojaško službo v Avstriji kot stotnik. V nekem boju je izgubil desno oko; kmalu potem je padel s konja v globok prepad. Te nesreče, pravijo, so ga nagnile, da je stopil v frančiškanski red, star let. V novicijatu je bil v Nazaretu na Štajarskem. Postavili so ga za lektorja (učitelja) matematike in fizike na Kostanjevici pri Gorici, kjer so ga patri učili italjanSčiiie, on pa druge francoščine; pozneje je bil prestavljen na novomeško gimnazijo. Bil je miren učitelj, ki je svoje učence učil kakor instruktor svojega učenca, dokler ga ne nauči, da razume, kar se uči. To mi je pravil njegov učenec r^ui p. Ainaiid Maucr, Tako se je lahko ukvarjal z učenci, ker jih
je bilo v razredu malo. Zadnja svoja leta je preživel v sobi, kjer je veliko trpel na trganju. Umrl je 6. novembra 1861 v 74. letu svoje starosti, v redu pa je živel 32 iet in 3. mesce. Njegovega pogreba se je vdeležil 24. bataljon lovcev s častniki in godbo; novomeški meščani so ga spremili do groba v uniformi in z godbo; po pogrebu so dali tri salve v znak spoštovanja rajnemu. (CiiTOn. IV, 99. Vrliovec str. 295.) Škoda, da so njegova skripta porabili v knjigoveznici.
Leto 1862.
Zima je bila mrzla; že 8. decembra 1861 je bilo — 17° mraza, snega pa samo za 1 čevelj. Krkaje primrznila; niarc je bil lep in gorak. 17. aprila je bila velika slana, ki je veliko Škodovala sadnim drevesom in trti; 6. junija so že želi ječmen, 27. avgusta je bilo grozdje prav zrelo. November oblačen, pa brez snega, kakor tudi december, Lelina je bila srednja, ajda prav dobra; vina ni bilo veliko, dobro pa je bilo,
Dne 3. septembra so izvolili zopet p. Fuigeticija Arko gvardijanom v četrtič.
Dne 3. septembra je umrl p. Frančišek SaniotorČan, profesor; padel je na Trsatu na vrtnih stopnjicah ; ta padec je bil vzrok njegove smrti; v redu je živel 13 let, na svetu pa 31 let.
Leto 1863.
Dne 19., '2&. in 21. apriia je bila slovesna tridnevnica v Čast svetih japonskih mučencev 1. in 3. reda sv, Frančiška, ki so bili lela 1862 med svetnike prišteti; prvi dan so bile tri propovedi, drugi in tretji dan po dve; prvi in zadnji dan dopoldne in popoldne je slovesno službo božjo opravil prost, Obhajanih je bilo čez 4 tisoč vernih samo v samostanski cerkvi, mnogo doma; mnogo jih ni moglo opraviti sv. spovedi, ker ni biio dovolj spovednic. (Ciuon, IV. 117.)
Dne 10, avgusta je bil izvoljen gvardijanom p. Bernard Vovk, ob enem profesor in direktor na gimnaziji.
V novembru je bila živinska bolezen v okolici Novega mesta; poginilo je veliko živine.
To leto ni bilo prave zime; mila zima, lepa pomlad, bolj suho leto. Prav dobra lelina za žito in vino; vina niso mogli dati v sode, ker je bilo premalo vinske posode; samo sena je bilo malo.
Šolnino so zvišali na 12 gld. in 60 kr.
Leto 1864.
To zimo je tako zmrznila Krka, da so po ledu čez njo ljudje hodili. Pomlad je bila, tudi mrzla in mokra; vino prav slabo. Cene živil so padle.
Dopisi.
Iz Toplic. Tukajšne bialiio iti pevsko tli'uštvo je priredilo v letošnjem predpustu tri gledališke pi'edstave. Prva je bila spominska slavnost, ob Voiinikovi stoletnici smili, o kateri smo že poročali. Diiiga je liila dne 16. svečařia s petjem, živo sliko: Osvobojena Jugoslavija ter dr. Krekovo igro: Tri sestre. Vsa prireditev se je sijajno obnesla. Pevski zbor, luoški in tneaan, je pod vodstvom g. nadučitelja M. Matko zapel več pesmi precej dobro. Posebno je ugajala pesem „Oblakom" z bariton solo. — Živa slika je bila razdeljena v dva dela. Prvi del je piedoáil našo žalostno preteklost. Narod jugoslovanski, uklenjen v težke verige suženjstva, prosi ponižno milosti, objokuje svoj žalosten-suženjski položaj najhujšega zatiranja, nemški i'abcLj pa vihti nad njim meč. Druga slika pa je predočila veselo izpremembo: Jugoslavija vstaja v življenje, verige leže pre-ti'gane na tleb, osvobojen narod veselo pozdravlja svojo osvoboditeljico, ki ga blagoslavlja. Ki'asna je bila ta slika in les lepo zamišljena.
Igra „Tri sestre" je zelo pripravna in hvaležna za male diletantske odre. Igralci in igralke so bili na svojem mestu ter Častno rešili svoje «loge. Oče Oiel se je v tej ulogi popolnoma rešil diletantizma, igral je naravno in neprisiljeno. Tndi Majda, Špela iti Atia so igrale prav dobro. Pri vsej igri se je poznal lep napredek.
^ Tretja gledališka predstava pa je bila 2. sušca. Kakor vse dnige, tako je tudi ta predstava pokazala, kako resno se društvo zaveda svoje naloge. — Lepo vreme je privabilo nad vse pričakovanje timogo ndeležencev iz sos^dnib vasi in obSiii. Poteg pevskih tofik je bila tudi pri ■ tej prireditvi na vsporedu živa slika in sicer: Prebujena Slovenija. Vsaka živa slika naravtiost očara občinstvo. Na sploštio zahtevo so morali živo sliko ponoviti. — Barko „Mutast muzikant" so igralci po-voljtio igrali.
Splošna že^ja navzočega občinstva je bila, da bi društvo ćitnpreje zopet priredilo kako gledališko predstavo.
tz Zagreba. Tega in onega čitatelja Dol. Novic bo zatiitiialo, kako se godi slovenskim oziroma dolenjskim visokošolceni v Zagrebu. Naj omenim pri tej priliki na prvem mestn zagrebško velikotnestnost. Velike kavarne in podobni lokali so ob vsakem času polni, zlasti zvečer — koncerti so namreč redno na sporedu — ravno tako različtii kitiematografi — in teh je precej — kakor tudi elegantno zagrebško zemaljsko gledališče, kjer se opazi raz-košnost in luksus, da človckn kar oči jemlje. Omeniti je tudi dolga Ilica, kjer se vali v večernih urah reka ljudi, — pestra po obrazih, kakor tiidi stanu, in se sprehaja do pozne noči. In tndi po dnevn mrgoli ljudi po ulicah: naprimer JelaČiČev trg, ki je postal prava blagovtia borza, Ker že omenjam zagrebško velikomestnost, naj mi bo še dovoljeno, da opišem ])raztiovanje pnatnega torka. Že okoli 5. ure popoldne so se jele polniti ulice na Ilico in uro pozneje so že valovale v njej velikatiske timožice ljudi, vse v živahnem razgovoru it) obmetavatiju s konfeti (barvatiimi papirčki). Električna železnica je s težavo vzdrževala promet in vozila silno počasi. Razigranost se je še stopnjevala, ko so prijahali trije rdeči jezdeci in povabljali na gledališko j'cduto (javno veselico). Po ulicah so se podile maškare, vozile so se tudi v kočijah, ki so se korakoma pomikale dalje. Večerno pestrost so še povečali frati-coski vojaki — Afgaiiistaiici, mali, zagoreli ljudje, ki so v sklenjetiih vrstah lovili zagrebške lepotice in jih obmetavali s papirčki. Ilajanje iti veseljaienje po javnih lokalih v tem vročekrvnem niestu je trajalo do zgodnjega jutra. Kar na-s je Slovencev, smo imeli vtis, da številne predpustne igre in norosti v sedanjem Času nikakor niso bile primerne. Naše bivališče je Akademski dom na Kaytoln, bivša „puČka škola", kjer
nas je naatanjetiih okoli 200. Sobe so prostorne in zračne, v eni nas biva do 1.^). Zdaj je Akademski dom že precej dobro urejen in odgovarja vsaj glavnim našiiti potrebam. Zadostno hrano dobivamo v obrtni šoli, modernem poslopju ifi sicer v hrvaški vseučiliški kuhinji. V iliisti'acijo zagrebških 1'azmer naj služi pojasnilo, da se zahteva mesečno za hrano in stanovanje v najboljšem slučaju (jOO K, iz česar sledi, da ne bi mogla veČina slov. dijakov na visoke Šole ravno vsled prevelikih stroškov. Zato je s tem večjo hvaležnostjo pozdravljati velikodušnost naše Deželne vlade za Slovenijo, ki je preskrbela hrano in stanovanje pretežni večini akademskih prole-tarcev — brezplačno. Zagrebško vseučilišče v sedatijem stanju je pač premajhno za obilno število dijakov, kî se zbira tu iz cele kraljevine SHS.
y zadnjem času nas je obiskal poverjenik za Šolstvo dr. Verstovšek, da se na lastne oči prepriča o naših potrebah in nadlogah, in kmalu potem dr. Pintar, ki je nam poročal o delovanju Vseučiliške komisije in tvjenein trudu, da se že v jeseni otvori slovenska univerza v Ljubljani. Po-vdarjal je, da se naj pridaio učimo, ker se gre za naš narod, ki bo vedno podpiral svoje sinove v plemenitih težnjah. Kmalu potem smo z zadovoljstvom pozdravili telegram iz Belgrada, da je nakazal ministrski svet 1,400.000 K za naš kulturdn dom v Ljubljani, z željo, da se začne s predavanji že to jesen. Ker se živo zanimamo za dogodke v naših krajih, pozdravljamo z veseljem vesti o reformi našega šolstva, zlasti pa še preustroj novomeške gimnazije, iz katere so izšli — smelo lahko trdimo — najboljši slovenski kulturni delavci. H koncu pošiljamo dolenjski visoko-šolci najsrčnejše pozdrave našim rojstnim krajem. V prijetni zavesti živiiDO, da je vzšla naši kraljevitii SHS zarja in se že razpenja čez nas veliki dan z zlatimi peroti, Visoko šolo v Zagrebu obiskujejo med drugimi : i^M 1 o z o f i : PodbevŠek Anton, Dular Joža, Šproe Stanko, Teply liogo. — Medicinci: Jakša Joža, Ropaš Milan, MarjetiČ Joža, lianovec Matija, Jerman Fratice, Schweiger Viktor, Schweiger Drago, MušiČ Karol, Pehani Pavel, Kamiti Mihael, Kramarič Lojze. — J n r i s t i ; Kvas Ferd., Kvas Slavko, fJesar Martin, Žlindra Otokar, Abram Leo. — Sumar: Medic Joža. —
Keuiik: FrankoviČ Vladimir. — Koti-s e r v a t o r i s t i n j a : Ropaš Zora.
Družba sv. Mohorja.
UruŽba sv. Moboi'ja v Celovcu jc ravnokar pi'iËcla ra/.pobiljnti drtižhciie knjige m leto 1918. Cenjeni udje prejmejo letos im-slednji književni dar:
1.	Kwledíir za leto 191Í).
2,	V boj za temelje krSčanakc vere!
lîrstje h vrta slovLinskcgu pe.tništva.
4,	Kako si ohranimo ljubo zdravje,
5.	Slovenske A^tčerniue, 72. zvezek.
Drnzba se bo potrudila, da. iastiti udje
prejmejo kiijig;e kolilior mogoče hitro, in sii;er večinoma po poŠti, kerjev.slcd aediinjili prometnih razmer teiko niKposlati knjige po železnici.
LetoSnje knji^,"« se bodo razposlale po sletkcem redu;
1,	KrSka Skoiija.
2.	Kazni kraji.
îi. Goriška nadškofija.
4,	Tržaško-koprska školija.
5.	Lavantinaka škoJiJu.
0. Ljubljanska skoiija.
Knjig za goriSko natlskolijo, za tržaSko-koprsko škofijo, deloma za Ijubljansko ňkolijo (na Notranjsko in v Vipavsko dekantjo) t.er deloma za razne kraje sedaj enkrat, ne moremo ra/;po8lati niti po poŠti, niti po železiiiei, ker je ves ])roiiiet v te kraje pretrgan. Kakor liitro se prometni položaj zboljša, bomo udom Moliorjanom v teb krajih knjiji'c takoj poslali.
Vsak dru/J)enik naj [irejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se Je v])ÍHal,
Na poznejše iz[»rcmcmbe stanovaliSiia se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati.
Vsaki poSiljatvi no tndi priložene vpiso-valne pole Družbe sv. Mohorja za prihodnje leto, in sicer vedno v zavojux najnižjo »tcvilko,
Voe stroške {za poštnino, vozuino, tovoi-nino itd.), katere so imeli íč, gg. poverjeniki za oíípo.niatťv denaija in /a jjrejem knjig, Jim morajo posamezni iidje povrniti.
L)a more Družba izdati petero knjig, cfludi krajših nego je bilo kdaj običajno, mora članarino zopet zvišati, in sicer letnino od i) na I krone, dosmrtnino od T)!.) na SO kron. Denar je i/gnbil pravo vrednost in 4 današnje kroniee daleč ne dosežejo vredno.'iii dveh kron h časa pred vojsko. l'i> večini jc denarna vrednost padla na desetinko. Vsakdo, tudi zadnji delavec, danes brez izjeme laže utrpi Štiri, nogo poprej dve kroni. Sn to zvišanje se ne vrši iz dobiCkažeiJnosti, marveč vsled draginje jjapirja in [lotrebščin in v.sled splošne draginje le prevei; npruvi-čeniii zahtev vsega osobja za duSevuo in telesno delo.
V načrt prihotlnjega leta so se s])rejelc sledeče knjige:
1.	Dr. L. Ebrheh; liutoliŠka cerfeev, kraljestvo božje iia zetnlji.
2.	Dr. Jan. Ev. Zore; Življenje svetnikov. 2. zvezek.
3.	Dr. 11. Vedenik: Kako si uhriittinio ljubo zdravje. 2. snopič.
4.	SioTPiiske Večernice 7.^. zvezek. .
5.	Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1920.
Driižbii sv. Molioija v Celovcu.
Javna zahvala.
Podpisano ravnateljstvo se najtopleje zahvaljuje vsetn, ki so brez sebičnih namenov pripomogli, dii se je Vodnikova akadetnija uprizorila in v vsakem ozirn ngodno nspela. Zlasti bodi izrečena tiaj-vljndnejŠa zahvala gg. veletržcema Josipu Javornikii v Žalni in Iv. Vintarju v Straži za prijazno dobavo desak in tramičev za oder, gg. prof. dr. AŽtnanu, gostilničarjn Jan. Košaku, kavarnarju Fr. Spliehalu, gospe dr. Vasičevi in Narodti'i, Čitalnici za prepustitev stolov, gg. Jan. Košaku, trgovca Jos, Ogoreutřin in županu -Jos. Zurcn za brezplačne vožnje, g. kajtit, oj'ganistii in pevovodji Igu. Hladniku za skrbno pripravo in spretno vodstvo pevskih iti orkestralnih točk ter vsem p. n. gospodom in gospodičnam, ki so rade volje sodelovali v zborih in v orkestru. Zahvaljeni naj bodo tudi vsi, kateri so z znatiiitni preplačili pripomogli, da znaša kosmati dohodek jiri-reditve 760 Iv 30 vin. Dijaško podporno društvo dobi tako tenieljno glavnico za lastni oder in s tem za prireditve, ki naj bi n»«! gimnazijski mladini služile v izobrazbo in razvedrilo, društvu pa v gmotne svrhe.
Giíiinazijsko ravnateljstvo.
Havn, Wester m. p.
Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. ? j
VI. Kakšno vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v acileški župniji, v zadt\|ih 10 letih v posameznih mesecih.
Mesec maj je bil pa prav ugodeti in precej moker, zlasti v prvi tretjini, ko je 8 dni deževalo; v vsem mesecu pa smo imeli 15 deževnih dtii. Drnge dni pa je bilo navadtio, razuti prvih dtn" v mesecu, prav gorko vreme. Večkrat stno imeli krasne dni. Zalo je pa tudi letina vsa lepo pokazala. Posebno lepe so bile detelje in trave. Bilo je pa tudi nenavadno mirno vretiie, le parkrat stno imeli nevihte. Nasprottio pa je 18, popoldan okrog pol 1. ure pobila toča vso radoviško žnptiijo in Drašiče y metliški župniji, kjer je vse uničila. Prišla je čez Goijaiice sem. Ono stran Gorjancev jia je pobila po krSki in leskovški župniji.
Tudi jnnij je bil z malitiii izjemami lep in «goden, le od 10, do 16. je vsaki (lan deževalo iti je hilo večkrat prav hladno. Toplomer je kazal od 15. do 17. zjutraj ob 7. uri samo po lOC. 15, je zapal na Goijaticih nad Metliko eel6 sneg. To mokro in [iirzlo vreme, 15, je vlekla tudi burja, je bilo prav neugodno posebno za grozdje, ki je ravno cvetelo. Od 17. nadalje pa smo imeli do konca meseca prav lepe, solnčne in gorke dni, večkrat kar vroče, kar je ugajalo posebno trti. 20. in 28, pa je nekaj malega deževalo.
Prvo polovico julija smo imeli prav ugodno vretne, prav gorko in tudi dosti mokro, zato je kazala tudi vsa letina prav lepo, V drugi polovici pa smo imeli izredno hudo vročino in občutno sušo, kakor tudi ditigodi, skoraj po vsi Kvropi in iSeverni Ameriki, kakor smo čitali po časnikih.
Nekaj malega je namočil dež U>.. še manje 20., in polem zopet še nekoliko 29, ))o noči, ko je jiol nre pred polnočjo nekoliko deževalo. V Veliki l'lešivici pa je to noč padala med dežjem nekoliko (udi toča. ki je naredila nekaj škode po vinogi'adib. Toda dež je namočil komaj za jiai' dni in svťt ohladil nekoliko, a le za kratek čas, ker smo imeli neznosno vročino. Tako je kazal toplomer naprimer 26. popoldan ob 2 uri v senci 32, na .solncu 53 0, a Kulpa pa je imela 30 0 topline. Po mnogih krajih, kakor po Avsfriji, Nemčiji, na Francoskem, ■Angleškem, posebno pa še v Sev. Ameriki so mrli ljudje vsled vročine in soinčarice, in je poginjala živina, kakor so poročali časopisi. Letina, ki je bila tako lepo pokazala, je opešala. Fižol se je bil po nekodi že posušil. Turšice po tankih zemljah so bile močno uvele, sadje je odpadalo. Vodnjaki in kali so bili prazni, in ljudje so morali voziti vodo iz Kulpe. Da ni bilo dežja, je bila kriva butja, ki je-zmirom držala in odganjala oblake.
Brzoparilniki
po 50 ill 7'» litrov íí^ KO dospeli. E. GUŠTIN - poljedelski stroji v Metliki,
vino i)i kislo vodo
i'Hzpošilja]A. OSKT - p. (Jnštiuij,
mfnCFV fist in voSčine kupi po najnižjih "	cenah.. — Kjfp, pove uredništvo
Doienjalîih ííovk pod „Vosek 340."
fl»"
^TANHVAN IP obstoječejzdvehalHudibamo J 1 nnu T rtllJLr ene sobe s kutiinjo v Novem tpestu ali Kandlji, iSfe za takoj ali pozneje državni uradnik. Ponudbe se prosi na upravo lista pod naslovom „Stanovanje".
Mestno županstvo v Novem mestu odda takoj
tesarsko delo
za napravo kopaiiSča na Krki ob mestnem sejmišču na Loki. Natančneje pojasnilo se dobi v mestni pisarni ob uradnih urali.
Brotje Sclion,Đunoii.
''ischerstiege št. 8. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Josip Kleindieiist - Novo mesto.
(ioronji pi-iporofiajo bogato zalogo: trakov, čipk, vezenin, gumbov, ovratnikov za dume, vso vrsie šivank ter galanterijsko in no-i-imbfiršlio blago, speeielno galilottSko blago kot: rožne vence, ovnitiie koraldeiti krasno brože.	Ceniki na razpoliigo.
Hiša s sninjííhí, sodnim vrtom in pódom
na prodici v Irči vasi pri Kovetn iitostu. Več se iiive pri posestniku Tvunu Luznr lia JíťOdtt št.
_'
Mlin v Soteski
se je brez licitacije že drugemu V najem oddal.
(iuiidtn nrad kito/a Atiersperga v Soteski,
_p, straža._
haznanito in priporočilo.
Podpisani vljudni naznanjam, da sem otvorfi v Novem mesUt &t. svojo
hljučavnlčarslio obrt
1er bodem točno, solidno in po zmernih cenah izvrScval vsakovrstna v mojo stroko spadajoča dela in popravila. — PriporoCujem se slavnemu občinstvu iz mesta m okolice v blagoiiolisii obilna naročila. — Odličnim spoštovanjem
Josip ŠOT, stavbeni in umetni ključavničar.
NOVO MEBTO, 20, murca 1919,
OfnA-^ CO zrušene opekarne v rroud /Jiiogii 0PK1ÍA /a zid.
Pojasnila v trgovini Franc Seidl v Novem mestu.
Dve postelji, fn^'Sf/C
ženo Železno mrežo, se radi selitve prodaste v Kandiji, Osternianova liiSa.
jaitičeno pristno seme
krmilne pese „Mamut", rdeče in rumene, izboljSane, pošilja proti povzetju kilogram po K 22'—franko J. UUDMAN, trgovina z meSanim hlagom In železom v Krški vasi pri tkežicah ob Savi.
Uicieti Holandec
uprizori se razen dne 22. in 23., tudi nadaljna dva dni, dne 24. in 25. 1. m.