S PROSLAVE OBČINSKEGA PRAZNIKA IN POČASTITEV 30. OBLETNICE OSVOBODITVE
Ni slučaj, da je praznik naše občine 27. aprila
,,Revolucionami in osvobodilni boj narodov in narodnosti Jugoslavije, v katerem imajo častni delež tudi delovni ljudje naše občine, je bil edino zagotovilo za našo socialistično in revolucionarno osvoboditev," je v uvodu govora na osrednji občinski proslavi v novi športnl dvorani Kodeljevo 251 aprfla poudaril predsednik občinske skupščine Marjan Moškrič. Nato je v imenu občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine pozdravil in čestital k skupnemu prazniku vsem občanom, še posebno pa je pozdravil častnega občana naše občine Edvarda Kardelja z ženo Pepco, delegacijo pobratene občine Bileča, narodne heroje, nosilce spomenic 1941, aktiviste OF in borce NOV, delegate temeljnih delegacij, mladinke in mladince pohodnih enot in vse druge visoke goste in predstavnike družbenopolitičnega življenja v Ljubljani. Njegovim pozdravom se je z navdušenim dolgotrajnim ploskanjem priključilo čez tri-tisoč prisotnih v športni dvorani.
Po uvodu in pozdravih se je Marjan Moškrič povrnil v leto 1941, v tisti odločilni april, tako izredno pomemben za ves nadaljnji razvoj osvodobilnega gibanja v naši sedanji občini, ki jo sestavljajo nekdanje ob,čine Moste, Polje, Dobrunje, Pre-žganie in Dolsko. Dejal je:
,,Clani komunistične partije, katerih je bilo pred vojno na območju naše občine prek 80 in čez 100 članov SKOJA so skupaj  s simpatizerji in člani
naprednih delavskih strank za-čeli z intenzivnim zbiranjem orožja, municije in drugega vo-jaškega materiala, še preden je stara jugoslovanska vojska do-končno sramotno razpadla. V dneh, ko je okupatorska itali-janska vojska še previdno zase-dala naše kraje, so že bili prvi sestanki in razprave o nalogah in načinu odpora. Posebna skrb komunistov v tem času je ve-ljala še dodatnim utrjevanjem vezi in stikov s pripadniki dru-
gih naprednih političnih strank in skupin, posebno s krščanski-mi socialisti in naprednim de-lom članov Sokola.
Tako so bili za ustanovitev OF, oziroma Protiimperialistič-ne fronte slovenskega naroda, kot se je ta sprva imenovala, dani vsi pogoji in 27. aprila je bil ustanovljen v Polju rajonski odbor OF, v maju pa že bele-žimo ustanovitev prvih teren-skih odborov.
Nosilci vseh teh nalog so bili člani komunistične partije inje bila zato velika nevarnost, da okupator s pomočjo domačih klerofašističnih ovaduhov.ki so se mu vdinjali že~od vsega za-četka, z aretacijami onemogoči njihovo delovanje. Zato je ra-jonski komite KPS Polje, ki je deloval za ves vzhodni predel sedanje občine, 27. aprila 1941 izdal svojim članom nalogo, da se umaknejo v ilegalo, kar je večina tudi upoštevala. In res je italijanska policija že čez dva dni, to je 29. aprila, izdala na-log za aretacijo komunistov iz Polja in okolice, med njimi tudi Edvarda Kardelja, Pepce Kar-delj, Angelce Ocepek in drugih aktivistov. Tako so prvi udarec sovražnika proti nosilcem obo-roženega odpora ni posrečjl.
Vendar ti politično ugodni pogoji za razvoj narodnoosvo-bodihega gibanja v občini, ki se je začel tako rekoč s prvim dnem napada fašističnih sil na našo domovino, niso nastali čez noč. Bili so rezultati dolgotraj-nega revolucionarnega boja ko-munistov v strokovnih delav-skih organizacijah v tovarnah, društvih Svoboda, Vzajemnosti, društvih Kmečkih fantov in deklet, Sokolu in drugih. Ko-munisti so bili tisto jedro, ki se je kovalo v 20 in večletnem revolucionamem boju vevških parirničarjev, železničarjev, de-lavk in delavcev Satumusa, Ke-mične tovarne, gradbincev ter zbiralo okrog sebe napredne sile, ki so korak za korakom lomili staro in utirali pot no-vemu. Brez teh jedr ne bi bilo mogoče že v maju in juniju organizirati mreže Osvobodilne fronte, ki je do konca leta do-besedno pokrila vse območje. Rajonski odbor OF Moste je imel 44 odborov OF na terenu in v tovarnah, v letu 1942 pa se je to število povečalo na  108
odborov, v katerih je delovalo 750 aktivistov. Rajon OF Polje je bil razdeljen na 15 terenskih odborov, v katerih je bilo 110 članov, rajon OF Dobrunje pa je bil razdeljen na 9 odborov, v katerih je bUo 90 članov. Težje je bilo v Dolskem in na Pre-žganju, saj sta bila kraja pod nemško okupacijo; vendar si je tudi tu osvobodilno gibanje hitro utiralo pot. Tako je v odborih delovalo okoli 1000 aktivistov.
V  gozdovih pa je obenem že rastla udarna pest naše revolu-cije   —  partizanske enote.  Že junija je bila ustanovljena Za-loška partizanska skupina, pod katere streli je 16. julija 1941 padel prvi nemški vojak na Slo-venskem, 13. julija je bila usta-novljena  Molniška partizanska četa. Do poletja 1942 je samo v tedanji občini Polje odšlo v par-tizane okrog 500 borcev. Tako se je upor stopnjeval do končne osvoboditve."
Potem ko je predsednik skupščine povedal, da je v na-rodnoosvobodilnem boju izgu-bilo življenje 966 občanov, so prisotni počastili njihov spomin z enominutnim molkom, nakar so predstavniki skupščine od-nesli venec k spomeniku žrtvam na Urhu.
V  drugem delu govora se je predsednik   skupščine   Marjan Moškričdotaknilobdobjapo re-voluciji, obdobja delovnih zmag in graditve samoupravne sociali-stične družbe. Dejal je:
,,Iz zaostalega, nerazvitega predmestja in podeželja, poseja-nega z vasmi in zaselki, nastaja strnjen mestni predel, ki dobiva oblike sodobnih modernih nase-lij. Število prebivalcev se je v 30-letnem obdobju več kot po-dvojilo. Od manj kot 20.000 je število občanov narastlo skoraj že na 51.000. Prav tako se je skoraj potrojilo število stano-vanj. Skupno je v občini prek 16.000 stanovanj in od tega jih je bilo po vojni zgrajenih okoli 11.000.
Ob osvoboditvi je bilo v ob-čini devet omembe vrednih go-
spodarskih podjetij, vseh za-poslenih pa je bilo okrog 6.000. Danes je v občini 40 organizacij združenega dela in 23 TOZD, ki imajo sedeže organizacij združe-nega dela zunaj občine, skupaj pa je v občini zaposlenih skoraj 22.000 delovnih ljudi, od tega 8.500 v gospodarstvu.
Družbeni produkt je bil v letu 1973 ustvarjen v višini 1,7 milijarde dinarjev, narodni do-hodek na prebivalca v letu 1973 je ' znašal 31.488 dinarjev in uvršča občino na 8. mesto v Sloveniji.
Tako je dana trdna osnova za nadaljnji razvoj industrije in go-spodarstva nasploh.
Razumljivo, da zaradi tako hitrega razvoja ta ni bil na vseh področjih enak, kar velja še po-sebej za področje družbenih služb, saj preprosto ni bilo do-volj materialnih sredstev za za-dovoljitev vseh potreb. Naglo naraščanje števila prebivalcev, predvsem z naselitvijo mladih družin, je nujno zahtevalo grad-njo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov. Kljub temu, da je bilo v letih po osvoboditvi zgrajenih pet novih osnovnih šol, ki so za več kot dvakrat povečale povr-šine šolskih prostorov in so tre-nutno v gradnji še štirje šolski objekti, še vedno primanjkuje prostorov. Isto velja za vzgojno-varstvene zavode, katerih smo v povojnem obdobju zgradili kar 16 in zagotavljajo varstvo 2.000 predšolskim otrokom.
Tem problemom bomo mo-rali v prihodnje posvetiti vso pozornost in iskati materialnih možnosti za grado novih objek-tov. Posebno smo to dolžni za-gotoviti zato, ker moramo ures- ¦ ničiti koncept celodnevne šole."
Po navdušenem ploskanju, s katerim so navzoči" govor več- , krat prekinil,, je piedsednik na-daljeval še z drugimi rezultati, med katerimi je pomembno področje družbenega standar-da. ,,Eden vidnih uspehov in naporov delovnih ljudi je tudi ta dvorana, ki jo prav z današ-njim dnem dajemo v uporabo in naj postane središče manifesta-tivnega, družbenopolitičnega, športno rekreativnega in kultur-nega življenja v občini. Zgrajena je v pretežni meri s prispevki delovnih kolektivov naše ob-čine, ki že desetletja združujejo sredstva za graditev objektov družbenega standarda. Izgrad-nja te dvorane je ponoven do-kaz o razumevanju ljudi za soli-darnostno združevanje sredstev in jim gre za to vse priznanje." Predsednik je nato prešel na področje graditve družbeno-političnega sistema in se najprej zaustavil pri obletnici sprejetja nove ustave in obletnice delo-vanja delegatskega sistema. Po-udaril je, da delegatski sistem ni nastal sam od sebe, ampak je le logično nadaljevanje vseh naših naporov pri ustvarjanju sociali-stičnih, samoupravnih in demo-kratičnih odnosov v naši druž-bi, samo nadaljevanje procesa je, ki smo ga začeli že med narodnoosvobodilnim bojem, saj je bil boj za narodno osvo-boditev tudi boj za osvoboditev delovnega človeka, zato, da ta postane nosilec oblasti in sub-jekt politike. Pozval je vse de-lovne ljudi, da skrbno razvijajo delegatske odnose in nenehno vlagajo napore za dosledno uve-ljavljanje delegatskega sistema v praksi. Izrazil je prepričanje, da bomo delovni Ijudje in občani naše občine še naprej vedno v prvih vrstah borcev za dokonč-no izgradnjo našega socialistič-nega sistema, kot smo bili ved-no v prvih vrstah borcev za osvoboditev delovnega človeka.
,,Enotni z vsemi jugoslovan-skimi narodi in narodnostmi z zvezo komunistov na čelu, smelo stopamo v bodočnost. S skupnimi močmi bomo prema-gali vse ovire na tem veiikem pohodu," je predsednik skup-ščine Marjan Moškrič zaključil govor.