Posamezna Ste?9k*j f l krono. MMl* U*j»va* ia.MM 5 i » fiunlka«, rtlL Mii ■ J kMlllMMfllMllIllH : 5 [ ! < s HlUniliiinmiuMiiMiiK te Uto: II. Wi!Si=-^. a a □ POBT^NlIST^Pi^BAIiOKAJS”A. Q O Maribor, petsk 10. junija 1921« miww«»«iMiwf»mtwmfl Posamezna Številk*; ■ IHMINA sraas.vcji,S •tmj«. TiMn btarvb. *L UH. flta0&££ im to««.»!. I V* ONtid* »N« M* •• M • mn, « «*kwM H M «**N*. Številka: 129. Uiribor, 9 junija. Francoska zbornica je ratificirala l'tononeko mirovno pogodbo. . Ta pariška vest je tudi za nas va-jj®a> Proti Madžarski imamo še vedno ^Markacijsko črto na mesto mejnice. J® 8tanje nikakor ni zdravo ne v poli-icnena niti v ekonomskem oziru. A še ift i v domena nego mejno vprašanje in jPl°®no politično razmerje, ki vlada ®ea Madžarsko in nasledstvenimi dr-Vaffli. Madžarska vlada je mirovno , Sodbo sicer podpisala, a doslej ni bi. .dolžna izvršiti prevzetih obveznosti, l’ je veljavnost mirovne pogodbe ve-Sit^V13' r9-tifikacijo s strani treh vele-j.' *e so pa ta formalen čin odlašale ■ do dne in flale Hortyju prilož. da ge je oboroževal. kolikor mu je mogoče. Te razmere na Madžar* v ^ 50 vezale tudi naše politične in k v j 8^° iu njihova posledica je bi-le ,e.110 odločnejša akcija male antan- o Se J® Pokaži zlasti povodom Slin velikonočne avanture. Kome- w,a ^udimpeštanske vlade je končno jn,l7ala tudi na zapadnoevropske dr* f4tip i® kmalu po Veliki noči L'‘Igrala trianonsko mirovno pogod-Mt'.«aHja je po Mi '■'»»ija jo je sprejela prva in Fran-j° je po daljši debati vzakonila dni, ^•džarska je gojila trdno upanje, k° Posrečilo s pomočjo svojih >r aristokratskih stikov širom doseči povoljno revizijo mirov-llejuf^e. V resnici smo slišali v an gornji zbornici lordovske kom ijZjj? ’ Madžarski in te dni so se o-ijfa,-1 :udi iz francoskega parlamenta i »s»i ki jih je Briand označil j^V1 dam. S J^džarska sedaj stoji pred važnimi v svoji notranji in zuna- * ftn. ^i- V francoski zbornici so Zasedanje ustavnega odbora. UDU Beograd, 8. {unija. Danes Radikalec Žarko Miladinovič Je bil prot' dopoldne je bila «e]a ustavnega odbora, temu, da bi bilo kazacijsko sodišče v ki se je pričela ob 9-30 uri. Prečital se Zagrebu In je predlagal, naj ima vsaj 1e zapisnik zadnje seje, nakar se je sedež v Beogradu. Odsek je ta predlog pričelo razpravljati o Členu 75. Posebno soglasno odklonil. Nato se je prešlo k so je debatiralo o stavku, ki govori o oddelku X. Pri tem oddelku so bili od-tem, da se seje skupščine lahko z klonjeni vsi predlogi za izoremembe z ukazom odgodijo. Nekateri poslanci so izjemo predloga k Členu 117., ki ga je zahtevali, naj se ta stavek izpusti, stavil demokrat Radosavljevič in ki se namesto njega pa naj se vstavi drugi, glasi: »Revizija v avrho izprememb po katerem bi se seje skupščine mogle gospodarskih pogodb, sklenjenih vsled odgoditi samo na zahtevo skupščin« vojne, se more vršiti na podlagi le same. Minister za konstituanto Trifkovič, poprej določenih pooblastil/ Več govor-je predlagal, naj ostane dosedanja stili« nikov je govorilo proti temu predlogu, zarije, Nato se je b stavku glasovalo, večina pa je na predlog Ljube Jovano-Odsek se soglasno edločil, da se seje viča sklenila, naj se ta 6tavek vstavi skupščine ne morejo odgoditi z ukazom, med prehodne naredbe, Nato se je Nato ie bil sprejet Člen 73. v dosedanji prešlo na razpravljanje predloga dr. stilizaciji. Republikanec Gjonovič je Vaje Veljkoviča, ki se je glasil; „Ce je rekel, da bi bilo dobro, da bi se v člen bila narodna skupščina razpuščena, pre-uvrstil ta-le stavek: .Državna ozemlja den je bilizvršen proračun, tedaj se pro-se ne morejo oddati ali zamenjati brej račun prejšnjega računskega leta podalj-odobrenja skupščine." Odsek je ta ša za štiri mesece." Poročevalec dr. predlog soglasno sprejel. Nato je od- Laza Markovič je izjavil, da se strinja sek prešel na oddelek VIII., ki govori s tem, da bi pa bilo treba člen bolje o upravnih oblastih. Ker pa Je ta od« redigirati. Nato je predsednik odredjl delek silno važen in je v zvezi s pre* nekaj minut odmora, da bi se poslanci hodnimi naredbami, se bo o njem raz* sporazumeli o tej redakciji. Po odmoru nravljaloskupno8prehodniminaredbami. je bila sprejeta ta-le stilizacija: »Ako Prešlo se je na oddelek IX. K Senu 90 je narodna skupščina razpuščena, preden je Jugoslovenski klub predlagal ta-le do- je bil rešen proračun, se račun prošlega datek: »Porota ostane. Njene kompetence računskega leta podaljša z ukazom naj-odredi zakon." Ta predlog je bil odbit, dalje za štiri mesece." S tem je bila Nato se je razpravljalo o členu 10, končana razprava o desetem oddelku pri katerem so predlagali socijalisti, naj ustave. Seja je bila končana ob dvanaj-se beseda »kraljevina" zamenja za stih. Naslednja seja bo jutri ob devetin besedo »država", kar je odsek odklonil, dopoldne. > H brez vsake dvoumnosti, da ^fcto ^6s ^ru<^ Hortyjovih detache-W«V ^ v.se B°Sato subvencionirano ^ n]c iredentističnih organizacij vodo. Revizije mirovne po-bo. Zapadna Evropa polaga ^ir-V t na to, da se Madžarska N tr\8 .Sv°jiml sosedi, kakor pa na '4t6reKovinske in politične ugodnosti, 9 Prodajajo v Parizu in Londonu rj, 151 madžarski aristokrati, dejstvo bo Madžare prisililo, da !Ni jen^ar enkrat odprli oči in spori ®e neizprosno prilago- \ R(? j101 historičnim razmeram. To-jWjoj določbah mirovne pogodbe bodo mujjt Ravnati vse svoje notranje in Bile. Da se bo to izvršilo v vseh Snetih, za to jamči ne le velika 3ta marveč v prvi vrsti mala en-se je Jbaš te dni s pristopom vW s^ao « v;^°mba režima na Madžarskem ??Wa®anje prihodnjih tednov. Čim \ tfh realnejši bo nov re-^era več bo možnosti, da bomo lah-®ftdiarskera narodu pozdravili R ^°sede. Dosedaj tega nismo mo-njihovih avantur#kih te-.mora*e nasledstvene države L’ u c - ®°^no, pripravljeno arma- \ke^mo. da bo z razorožitvijo Mad-več miru na naših mejah. TranzHn! promet čez Maribor. LDU Beograd, 8. juniia. Na konferenci naših in avstrijskih delegatov v Celovcu se je dosegel sporazum, da se od 15. t. m. otvarja železniški promet na progah Maribor-Soilie-Radgona, Spi-lie-Maribor-Celovec in Dravograd-labud-Zeltweg. Dr. Križman na novem mestu. LDU Beograd, 8. juniia. Namestnik finančnega ministra g. dr. Križman je prevzel svoje začasno mesto. Begouen v Sarajev«. LDU Sarajevo, 8. iunija. Dopisnik lista ,.Journal des Debats", grof Begouen, ie sinoči predaval o odnošajih med Francijo in Jugosloveni. Posebno je omenjal in orisal za naše osvo« bojenje zaslužne Francoze, med njimi profesorja kemije Avgusta Gauvaina. Na-vaial je njih dela, potem pa se je ob-širneio bavil s Škofom Strossmaierjem in njegovimi odnošaji napram Franciji. LDU Sarajevo, 8. iunija. Danes je »Jugoslavenski list" prinesel članek fjrofa Begouena pod naslovom »Francozi n Jugosloveni". Grof Begouen v lapi-darnem slogu razpravlja o odnošajih Francije oapram Slovanom vobče in potem napram Jugoslovenom; omenja Clemenceauja, Tardieua.Pasiča, dr. Trum-biča in dr. Zolgerja. Posebno pa omenja pohvalno Rusijo v svetovni vojni, k| je omogočila, da je Franclja lažje prenesla udarec Nemčije. Konferenca v Portorose. DKU Praha, 8. junija. (Ceškosiov. dopisni urad). Konferenca nasledstvenih drlav se vrši v Portorose 15. junija. Obravnavala se bodo komunikacijska in gospodarska vprašanja. Iz Gornje Slezlje. LDU Berlin, 8. junija. Razen nekaterih krajevnih bojev je bil danes v splošnem mir na črtah, zasedenih po poliskih četah. Habsburžani na Dnnaju, LDU Dunaj, 9, junija, Z ozirom na poročila dunajskih listov; da je bivalo v zadnjem času več nadvojvod tajno na Dunaju, ugotavlia »KorresDon-denz Wilheim", da je neresnična, zlasti pa vest, da ie prebival na Dunaju bivši nadvojvoda Maks, brat bivšega cesarja. Res ie samo, da je bMa pred kratkem na Dunaju niegova soproga Frančiška roj. Hohenlohe-Schillingsftir«t, ki je obiskala sorodnike na Dunaju. Prav tako ni res, da so pred 8 do 10 dnevi videli nadvojvodo Maksa na gostilniškem vrtu v Dornbachu. Na Dunaju nrebivati sedai samo bivši nadvojvode Rainer in Leooold Salvator, ki sta podala odpovedne izjave in zato ameta stanovati na Dunaju. Irsko gibanje. DKU London, 8. junija. (Brezžič.) Parlament severne Irske je sklenil v svoji prvi seji, da se zopet sestane 28. junija. Otvoritveni govor bo imel kral!. Volitve za senat novega parlamenta se vrše danes. DKU Dublin, 8. junija. (Reuter.) Cete v grofiji Kork so srečale močno skupino oboroženih prostovoljcev. Pri tem se je razvila bitka. Trije prostovoljci so ostali mrtvi, trije ranjeni, a več sto ujetih. Amerika In Nemčija. LDU London, 8. junija. Reuterjev urad poroča iz Washingtona, da aklep Porterjev predvideva konec vojnega •tanja * Nemčijo. Sestanek vrhovnega sveta. DKU Parii, 8. junija. »Petit Pa-risien" doznava, da se vrhovni svet sestane zadnje dni junija. Stavka državnih nameščencev v Italiji. DKU Milano, 8. junija. (Švicarska brzojavna agentura). Vlada je odredila stroge mere nasproti stavku joči m državnim nameščencem. Govor dr. Trumbiča, Na akademiji, katero je priredila v nedeljo »Matica Hrvatska« v Zagrebu, da počasti spomin Petra Zrinjske* ga, je govoril dr. Trumbi6. Jz njegovega govora povzamemo: Obitelj Zrinjskih je, okoli katere se vrti šest stoletij hrvatske zgodovine. Peter Zrinjski se je dvignil preko vseh ostalih Zrinjskih. Od fevdalnega graj-ščaka je postal hrvatski narodni ban, fanatik svoje ideje, nevkrotljiv v sovraštvu, se vrgel — Če sodimo po logiki in razumu — v neumno avanturo, dvignil vstajo, umrl na morišču. Toda njegov duh je ostal in zmagal. Čea dva ia pol stoletja je mučenec premagal tirak na. Habsburgove! lahko s svojimi generali v Švici kujejo zarote, kakor s© jim zljubi, toda Hrvate in vso Jugoslavijo bo čuval genij Petra Zrinjskega. Požurimo se, da naše narodno ujedin-jenje obrnemo v pravni red, ker nismo gotovi, kako dolgo še bo ostal narodni princip na krmilu. Država, ki je osnovana na narodnem principu, ima pra^-vico obstojati le tedaj, če pokaže, dajef sposobna napraviti iz mase ljudi kulturno in politično celoto. Brez kulture ni naroda;, ako država ne izvršuje kul' turnih nalog, nima pravice do obstoja, Rusija je bila in je neodvisna država, toda ruski narod je suženj. Tudi naš narod čaka na svoje notranje osvobojen nje. Tuji duh ima velik vpliv »a nas, Naša narodna inteligenca je maaja produkt narodne duše in bolj pod vplivom latinskega, nemškega, madžarskega, grškega, lavantinskega, cincarskega duha. Naša vas je žrtev zapuščenosti. Danes sta mesto in vas naše narod* no imetje, zato nočemo borba med me* stom in vasjo, temveč hočemo, da vas pridobi omiko. Mesto hočemo vnuti narodu, vas pa privesti h kulturi. Mi smo na važnem ozemlju, katero obvlada Donavo in Jadran. Na tem ozemlju so že obstojale partikularne države,1 slovenska, hrvatska in srbska, ki se pa niso vzdržale. Na tej poziciji lahko obstojamo 1q tedaj, če napravimo močno edinstveno, nerazdeljivo enoto. Naš narod nima obstoja drugje nego samo v državnem ujedinjenju Srbov,.Hrvatov in Slovencev. Današnji Časi v naši deželi pa niso primerni za širjenje takih idej. Po vojni so vsi narodi moralno pobiti. Izginil je teren za uspevanje lepih idej. Socialni problemi, ki vežejo poedinoa na materijalnost življenja, niso pripravni za gledanje z visokega, i Toda kriza bo minila, dobili bomo sta-j novanja, dobili bomo kruh, ki ga ima naša domovina v izobilju, in mlajša : generacija bo stopila v novo življenje i in bo izraz novih vidikov in nove bo-! dočnosti. Problema ne bo mogla rešiti • naša stara in morda postarana genora-; oija, ker problem ne samo da presega njeno moč, temveč tudi njen čas. Naj-večji del plemenskega spora odpada na vero. Tudi tu so težkoče v mentaliteti naše narodne inteligence- V fuziji duha vseh nas stoji naša moralna moč. Razmetani deli smo preslabi, da dame državi impulze za razvoj. Nobeno naše pleme ni tako močno, da bi si obranilo hegemonijo nad ostalimi. Brez edin* stva in fuzije smo mi konglomerat, podoben Avstro-Ogrski. Široko je polje za delo in za tekmo nas vseh. V prvi vrsti pomeni to delo osiguranje pravnega reda nasproti posamezniku in skupinam, pomeni dvigaftje kmetijstva, in osvobojenje od socialnega »n moralnega helotstva, pomeni borbo proti vsem zastarelim idejam, koncepcijam in metodam, proti nazadnjaškim tendencam, pomeni borbo z vsemi silami duha za naše njedinjenje, za notra njo svobodo našega naroda* Stfia % .TABOR' Maribor, tO. junija 1921« Take Jonescu o zvezi med Rumunijo in Jugoslavijo. ; Kumunski minister za zunanje zadevo je dal dopisniku zagrebškega »Jutarnjega lista« nastopne informacije: x , »To, kar ee sedaj dogaja v Beogradu med g. Pašičem in menoj, bi se bilo moralo zgoditi že prošlo jesen, a ker so se takrat vršile pri £Vas volitve, takoj na to pa koustituanta. je bilo treba pogajanja odgoditi pa nedoločen čas, kadar vaša vlada ne bo tako zaposlena, O vzajemnih odnosa jih med vašo in mojo državo sem se razgovarjal z g. Paši-čem že 1. 1913, kedar sva se pred vojno prvikrat seznanila. Ravno tako, oziroma še prisrčneje, sva razpravljala z g. Pašidem leta 1918, ko sva se srečala v eksilu, Takrat sva govorila bratsko, saj smo se skupaj vojskovali proti skupnemu nasprotniku. V kolikor sem jaz prijatelj vašega naroda, v toliko je g. Pašie prijatelj našega naroda, pa nam je bilo lažje se o tem sporazumoti. Nekaj časa je bilo nemogoče, da bi se ideja izvršila, to pa ni trajala dolgo. Mi smo na. potu, da ustvarimo iskron sporazum. Z g. Pašidem sem včeraj govoril in ta razgovor bo jutri končan. Lahko vam povem, da mi več ne ustvarjamo, temveč končujemo že dovršeno delo. Midva sva se sporazumela fv vseh vprašanjih. Skupno hočemo zastaviti moč naših držav nasproti sosednim državam, zahtevajoč izvršitev mirovne pogodbe do vseh podrobnosti. To ne pomeni, da tega tudi dovolj nismo Storili; dokaz ža to je poslednja Karlova avantura v Budimpešti. Zagotavljam vas, da smo bili takrat popolnoma odločni. Naši zavezniški odnošaji služijo za obrambo naših skupnih intere-bov. Mi smo močni dovolj, da Čuvamo svoja prava in naše mišljenje se uje sna. Mi smo izza vojne postali velika Bila. Treba je, da se za take tudi smatramo in čas je, da pozabimo na ono idobo, ko smo bili mali in smo na lastni grbi jačili naše velike sosede. Tako ne sme biti več. Skupaj štejemo okrog 30 milijonov, zato smo velesila. Ob takih spovazumljenjih' in razgo vorih, tičočih se mednarodnih zaplet-Ijajev, sva z g. Pašidem določila sporazum, ki se odnaša na ekonomske odno-šaje naših držav. Trgovski odnošaji med vašo in našo državo morajo biti bratski in iskreni. Rezultat našega razgovora je: Zveza med vašim in našim narodom. O Beogradu je izjavil g. T. Jone-Bcu: Sem dolgo časa vaš prijatelj in Dr. IVAN ZOR JAN: O učinkovanju močnih električnih tokov na človeško telo. Sedaj, ko postajata tudi naše mesto ter njegova okolica deležna dobrot elek trične moči, je kakor za industrijska podjetja, v katerih se uporablja električna moč, tako tudi za ljudstvo sploh važno vedeti, kako učinkuje električna moč na človeško telo in kakšne nevarnosti skriva v sebi za človeško zdravje in življenje. Važno je vedeti to za industrijska podjetja radi tega, ker jamčijo za poškodbe, ki se zgodijo v njihovih obratih, za ljudstvo pa, da se izogiblje priložnosti izpostavljati na lahkomiseln način svoje zdravje in življenje v nevarnost, ki mu preti pri dotikanju električnih žic. Ce še spoji človeško telo v takov ( krog, ki vodi visokonapeto elektricite-to, gre tekoča ali krožeča elektriciteta skozi njegovo telo. Pri tem se človek ali ponesreči smrtno, ali pa odnese bolj ali manj težke poškodbe. Spoji pa se lahko v tokov krog, če se dotakne oboh tečajev elektriciteto proizvajajočega stroja ali%pa po dvoročnem dotaknje-nju golih žic, ki vodijo elektriciteto. Toda tudi če se Človek dotakne samo z eno roko gole žice ali voda, ki vocli elektriciteto, ga lahko zadene električni tok, ako ni dobro izoliran. Potem nastane kratek stik skozi telo k zemlji. Posledica tega je, kakor sem že zgoraj omenil, smrt, ki nastopi neposredno W (letakujenju? ali pa bolj ali manj čeprav vidim prvikrat vašo prestolnico, se mi je zdelo, kakor da jo že davno poznam, tako mi je simpatična. Frankovščina. Kaj je frankovščina? Slično kakor šuštercijanstvo, štajercijanstvo, podobno kakor čokorilovščina. Dane* je hrvatska frankovščina zopet oživela. Vsaka struja ima svoje pristaše, vsa ka ideologija svoje somišljenike. Ti se dele v praktike in teoretike. Praktiki so oni, ki iščejo na ta način koristi in do bička v navadnem pomenu besede. TeQ' retiki hočejo kaj več kot materijelne do brote; verujejo v resničnost svojih idej, Tudi največja zmota, kakor hitro dobi socijalen vpliv, pritegne za sabo več al; manj pristašev. So ljudje, katerim je vse oportuno. Gogolj je podal njihov tip v .Mrtvih du šah". Takih ljudi je vedno bilo dovol v zgodovini. V političnih spletkah so igral odlične vloge. Napačno bi bilo primer Jati jih z Machiavellisti. Machiavelli je bil fanatičen lakaj ideje. Ideji je treba žrtvovati vse. Machiavelli je domovino poosebil v .Knezu* in zahteval, da se morajo vsi interesi neizprosno umakniti pred interesom kneza (domovine). Ma chiavellist ne more biti Judež, on ni o-portun. Imamo pa ljudi, ki so pripravljen za lastni interes vse izdati. Oni zahte vajo ravno nasprotno kakor Machiavelli knez se mora umakniti pred poedincem Domovina ni nič drugega kakor lasten interes posameznika ali skupine. Taka stranka so bili frankovti, ki so dajali zavetja najrazličnejšim elementom. V njihovi stranki so bili zakrknjeni klerikalni reakcijonarji, madžarski plačand in habsbnrški ofidrji. Cim reakrijonar nejši je bil režim, tem bližje so mu bili Zato se ni čuditi, ako so začetkom svetovne vojne ravno frankovti zahtevali vojaško diktaturo nad Hrvafsko. Bili so vedno dobro zapisani v budim peštsnskih ministrstvih in na dunajskem dvoru. Ko je bilo videti, da bo vojna kon čala z velikanskim porazom habsburške militaristične ideje, so se tudi frankovci potuhnili in ob prevratu so celo razpustili svojo stranko. Logično bi bilo, ako bi se sedaj prelevili v oportune, prijatelja novega režima. težke opekline, ki lahko, kakor vsaka opeklina, postanejo še tudi pozneje smrtne. Razven tega pa nastopijo v živčevnem sistemu različna motenja, skeleča vnetja kože, motenje vida in sluha, otrpnjenja mišic, osobito zgornjih in spodnjih okončnic, kakor tudi ona raznolična motenja v živčevnem sistemu, ki jih imenujemo električne nevroze. j Važno je vprašanje, kakšna mora biti moč električnega toka, da je nevarna/ Opazovalo se je namreč, da močni električni toki čez 1000 Voltov napetosti, da celo taki do 4000 Voltov napetosti niso usmrtili človeka, medtem ko so na drugi strani slabejši toki od 500 Voltov navzdol, da celo toki 100 Voltov napetosti že smrtno učinkovali. To pa bodemo razumeli, 'ako si predo-čimo Okmovo postavo. Ta pravi, da jo tokova moč (t. in.) enaka elektiomoto-rični moči (e. m.) ulomljena po odporu voda (o. v.) t. m «= e. m. / o. v. Čim večji pa je imenovalec ulomka, tem manjša je velikost ulomka, ali čim večji je v našem matematičnem primeru odpor voda (o. v.), tem manjši postane količnik ulomka, ali z drugimi besedami, čim večji je odpor človeškega telesa, tein manjša tokova moč (t. m.), ki zadene telo. Velikost odpora človeškega telesa proti električni moči pa se premika med daljnimi mejami od več sto-tisoč Ohmov navzdol do tisoč Ohmov, iz česar sledi, da gredo od enega in istega toka različne električne moči skozi človeško telo, in sicer po odporu, ki ga nu- r di v trenutku dotaknjenja. Isti tok je ; za človeka z .velikim odporom lahko 1 | A izprememba je bila tako silna, da ; jih je zmedla popolnoma. Na površje |so došle stranke, ki so po njihovi za-j slugi nosile pečat izdajstva, oziroma ‘stranke, ki so v resnici delale za popolno zmago nacijonalnih idej. V svo-J jem silnem presenečenju niso vedeli, kaj bi storili. Par njihovih voditeljev (Frank, Sachs, Gagliardi, Kušutfč i. dr.) je odšlo čez mejo in stopilo v službe največjih intrig, ki jih je tuji svet pod-vzel proti naši državi. Bili so v službah Habsburgovcev, Horthyja, D’Antiunzia, Nikite. • Drugi doma so na tihem rovariti in vohunili, kakot kaže proces proti dr. Sufflaju. V vsem njihovem delovanju je bilo čutiti nekak desinterese-ment, sovraštvo in zlobo vžaljenih ljudi. Kdo bi si mislil, da se bo ta stranka politično rehabilitirala v Jugoslaviji in da bo v svobodni domovini ena najmanj oportunih skupin? Notranja in zunanja politika. * Povratek regenta. Regent Aleksander, ki se je iz Pariza podal v v London, se vrne v domovino med 18. in 22. junijem. * Evakuacija II. cone v Dalmaciji se bo pričela najpozneje 15. t. m. Iz Splita je še odpotovala v Šibenik posebna komisija, v kateri se nahajajo podpredsednik dalmatinske vlade dr. Desnica, general Milojevič, delegat mornarice in več ekspertov. * Taki Jonescu za slovo. Danes bodo vložili poslanci Vuletič, Jpkšič in Sečerov interpelacijo na ministr. predsednika Paiiča,'v kateri ga vprašujejo, ali mu je znano o delovanju tzv. .nacionalnega komiteja vsfeh Rumnnov*, kateri v posebnih letakih poživlja na upor v naši državi in pravi, da so ru munski topovi pripravljeni, da osvobo dijo ves narod srbskih zatiralcev. Te letake so podpisale najuglednejše osebe v Rumuniji. * Ze zopet barantajo naši ljubi zavezniki, ki nam ponujajo na mesto 6% vojne odškodnine samo 3*/2%. Kakor smo javili včeraj, je odpotovala v Pariz posebna delegacija, katero vodi finančni minister dr. Kumanudi. Najbrže nenevaren, za drugega z manjšim odporom nevaren, za tretjega z zelo majhnim odporom pa smrten. Tudi individualne razmere, kakor specifična reakcija živčevnega sistema, stanje in kakovost srca, splošna konstitucija ter starost so merodajne za učinek močnega toka. Pri ljudeh, ki so se po električnem toku smrtno ponesrečili, se je veliko raziskavalo, kaj je pravzaprav vzrok smrti. Is to tako se je delalo na živalih tozadevne poskuse. Pri vsem tem se je našlo, da mehanizem smrti po elektri-citeti ni enostaven, temveč je dvojen. Prvič povroči električni tok živčevni š°k. drugič pa se pokaže učinek električnega toka v stikanju celic in celičnih kompleksov v različnih* organskih sistemih, osobito možganih. Prvo je psihična komponenta, drugo pa orga-nična ali fizična komponenta električne smrti. Tako stoji pri po električnem oku smrtno ponesrečenih v ospredju enkrat izguba zavesti, drugič prenehanje dihanja vsled otrpnjenja centra za dihanje in tretjič prenehanje delovanja srca vsled otrpnjenja. Pri obdukciji pa se splošno najdejo znaki notranjega zadušenja, znamenje, da osobito srednje močni električni toki ovirajo dihanje in povzročijo smrt zadušenja, medtem ko srce še naprej deluje. Pri še močnejših tokih pa otrpne tudi srce. Nazadnje ini še preostaja odgovoriti na interesantno vprašanje, je li mogoče take smrtno ponesrečene rešiti in jih vzbuditi nazaj k življenju. Izkušnja nam na to vprašanje odgovori z j -da.. In sicer, ke* obstoji smrt x zna-j bodo zopet naSli zanjko, v katero tu* bodo vkljub vsem protestom ujeli. * Jugoslovensk! komunisti v Moskvi. 20členska delegacija komunistične stranke Jugoslavije je dospela v Moskvo, da se udeleži kongresa tretje internacijonale. Delegacijo vodi 5 narodnih poslancev, med njimi dr. Sime Markovič in Pavle Pavlovjč. * Debata o trianonski mlrovfll pogodbi, ki se je vršila te dni v francoski zbornici, je pokazala, da imajo Madžari svoje prijatelje v vrstah raznih prikritih in neprikritih francoskih roj*-listov. 7. t. m. dopoldne je govoril poslanec Margaine o krivici, kise je zgodila Madžarom, ker so se jim odvzel* važna gospodarska ozemlja. V njegov govor je posegel dvakrat zunanji minister Briand, ki je dejal, da salonih politika ne more biti politika Francij* in na prigovor Margaina omenil, d* Francija ne more siliti nasledstveni® držav, da bi zborovale pod njeni# vodstvom v Parizu in ne v Portorož Socialist Bonkour je obžaloval, da nit® uspela odkritosrčna politična stremije*j* M. Karolija in da je nastopil po boIj*e' viškem terorju Hortyjev teror. Ce je P* komu stalo do vzpostavitve stare avstro-ogrske monarhije, čemu se ni mir rt ključil leta 1917, ko bi se dalo ohrani še precej človeških življenj. * Protlboljševikl v Sibiriji glasom neke vesti Iz Tokija I,se mesto Omsk. ; * Tušar o odnošajlh med Cel*, slovaško In Nemčijo. .Lidovč Novi0! prinašajo izjavo poslanika Tusarj* odnošajih med Češkoslovaško in . čijo. Med ostalim je dejal: Nefflčij* . reorganizira in menda bo prva premaganih držav, ki se bo °Potfl0žl Nemčija zastopa v industriji PnI,c,p( Kar največji izvoz lastnih produktov inozemstvo, da si zopet osvoji sveto trg. Odnošaji s Češkoslovaško . vedno doslej dobri. Nemčija je bil* P ^ država, ki je po prevratu PrlZfl češkoslov. republiko. vrsu r itvovtlP I * Kongres fašistov se je vršil P rečeni teden v Milanu. Prisostvoval*^ 33 poslancev. Zastopane so bile J* , orgauizacije. Sklenili so, da fašia posland prisostvujejo prestolnemu % kih notranjega zadušenja, se za . jj take ponesrečence vzbuditi flaZ8gtfl9 življenju, če se pri njih uvede dihanje. Prvo in najvažnejšo P p spraviti jih izven dotikanja * zlC°’^9 vodi električni tok. To pa se n® ^ zgoditi kar tako, dokler se P00®6.1. ft)i nahaja še v stiku z električno^! .j,j dokler je mogočo vanjo bolj a*1 zamotan, temveč reševalec SAJA •pobiti proti vplivu električnega t0 . vi' liran, v kar služijo najenostavne.1 j# soke rokovice iz gumija, ki iz°i-0 'f roke navzgor cez oba komolca. ponesrečeni tako rešen dotikanja «« ktrično žico, se položi s hrbtom ljo ter. se takoj prične s sistomf*1 umetnim dihanjem. Takoj pra^m tega, ker bi bilo prepozno Čaka klicanega zdravnika ali pa na P j.]ef od strani rešilne postaje, kajti. bi prišla pomoč od zdravnika a*1 0 ^ šilne postaje, bi bil mehanizem ^ vsled zadušenja že davno konča« * ^ bena zdravniška umetnost ne bi vzbuditi ponesrečenca nazaj n ju. Z umetnim dihanjem , -i pričeti takoj navzoči ljudje. V t® .ipO interesu bode za obrate, v kat®*? ^0 uporabljala električha moč, ^ imeli svoje delavce izvežbane v, jj, * ko važni in enostavni rešilni m®t ^ Opozarjam pa pri tem se na to« . ne sme z umetnim dihanjem Pr^. j* če ne nastopi učinek takoj! tesno- _ ^ treba, delo nadaljevati velikokr^ uro in še dalj. Sele zdravnik ^ či, da je mehanizem smrti, že •* in da je vsak nadalnji trud Jt® čenča, oživeti zaman« taflbttr, lb. fantj* 1921« T Ati O Strin S *oru, kar pomeni, da je zmagala mo* Mrhistična struja. Sprejeta je bila resolucija proti rapallski pogodbi, v kateri Mhtevajo tudi celo Dalmacijo. Razjezili so se tudi radi Zanelle in pozvali reško hšistovtko organizacijo, naj varuje italijanski značaj Reke. * Nevtralna cona v Gornji Slezljl. Kakor javlja „Vorwarts*, se v Gornji Sleziji že pričenja uvajati nevtralna cona Poljaki in nemškimi četami. Na *8veru so angleške čete zasedle Rosen-terg. Na jugu je oddelek Italijanov vkorakal v Krapice. Pri Ka1inowii še angleške in francoske čete pomikajo med nemškimi brambovci in poljskimi vstaši. Samo tako je razumeti poročilo, da šo ženici tekom boja s Poljaki ujeli tri r*niene in sedem neranjenih Francozov, kotili so jih pa takoj najbližjemu v°i8ši ki se sučejo okrog nje .oh nd posečajo.gledališča, ampaksa-^ 'm hujskanje. To je razvidno že iz 2?^** da se v včerajšnjem napadli ^ za opareto ter pravi, da se je občinstvo »zadovoljiti« z dra-jj}0 ,'^hrt. gospe Warrenove«, dočim se j dolgo tega, kiir jo opereto napadala Ve.’,G P°leg tega -Obrt gospe JVarreuo-ftial 0 krasno delo, kakor jih je le Mi ♦ ' ^dpovad predstave radi obolelo-^ga. ali onega-člana ali članice je j t. % H se dogaja pri vseh gledališčih g .L° gotovo V mijogo večji meri dru-kakor pa bri nas. V Ljubljani je j." P,1'- &koro vsak teden kaka predstava S vf°^°lelosti odpovedana. Kar so tiče zgefove g°t°vcl c,ua naših naj- Hj' t*1* njoči in dapadati jo radi bolez-tia 16 kanibalsko. O ostalem, o cMetan-$ia(?n ^d. im naj si zapomni »Straža« ^^P^ešerhov rek: Le čevlje sodi naj ^ Orjl Se sramujejo svojega Ime Stud ?adnjem Č8su so pobirali Orli v Ker PfisPevke za njihov odsek. njen,*° videli, da jim ljudje niso naklo-bjr',!> *° zatajili svoje ime ter so po* StuH ^rove ia .telovadno društvo v »m«; cftV Radovedni smo, od kdaj Orli društva. J P/1'—pretepači. V nedeljo je J Studencih telova procesija, ki so Sv«! udeležili tudi Orli iz Maribora. Jo navzočnost p* so pokazali s tem, da so pretepali šolsko mladino. Jako lepo, v procesiji rožnivenec moliti — in se pretepati. — Promocija. Danes 10. t. ni. bo promoviral v Ljubljani doktorjem prava g. Ivo Mak, 'avskultant našega mariborskega okrožnega sodišča. — Bolezen kralja Petra. Iz Beograda poročajo, da je kralj Peter obolel na lahko pljučnici, ki pa ni nevarna in bo kmalu okreval. — Mariborski Italijani. Svoječasno smo poročali o nenavadnem rezultata ljudskega štetja v Mariboru, pri katerem se je veliko oseb vpisalo za Italijane. Sedaj se nam je posrečilo dobiti seznam teh Italijanov, da bo javnost vedela, kakšne Italijane imamo v Mariboru. Kot Italijani so se vpisali: Marija Balestra, gospodinja, Vrazova ulica 3. Dominik Bazzanella, tovarniški nadzornik, Meljska cesta 13, Irma Blažič, železničarjeva soproga, Meljska cesta štev. 13. Julij Grippa, trgovec, Slovenska ulica 3. Humbert Dell Oliva, Koroška cesta 50. Josipina DeirOliva, Koroška cesta 50. Karol Falconetti, železničar, Cihegova ulica 8 (z družino). Karol Filipig, železničar, Kurilniška ulica 7. Virginia Fostel, železničarjeva soproga, Mlinska ulica št. 7. Jožefa Frank, zasebnica, Splavarska ulica 7, Jera Frey-tag, prodajalka. Koroška cesta štev. 24. Marija Gunjac, Aleksandrova cesta 25. Janez Gyra, antikvar, Aleksandrova cesta 45. Lavrencija Ilič, vdova, Smetanova ulica 60. Ivanka Jurjavčič, soproga revidenta južne železnice, Kurilniška ulica 1. Georgina Kirchner, kuharica, Rajčeva ulica 2. Marija Klun, železničarjeva soproga, Teslova ulica 2. Blaženka Kozal, soproga, artilerijskega majorja,. Maistrova ulica 2 (s hčerko!). Marija Kožar, soproga kapetana. Tržaška cesta 53 (s hčerko!). Ana Krištofič, soproga učitelja, Pobreška cesta 20 (s hčerko!). Elizabeta LajnšiČ, uradnica, Kettejeva ulica 3. Marija Lika^ec, otrok, Miklošičeva ulica 2. Olimpija' Lrkavec, zasebnica, Miklošičeva ulica 2. Valter Likavec, otrok, Miklošičeva ulica 2. Marija Mally, zasebnica, Gregoričičeva ulici 26. Antiča Milišič, soproga poslovodje, Ruška cesta 45. Josioina Eber- j hardt-Mullcr, zasebnica. Gregorčičeva ulica 26. Ubald Nassimbeni stavbni mojster, Vrtna ulica. 12. Jožefa Pahler, zasebnica, Sipvenska,. ulica 40. Gvido Pattemolli, trgovec, Gosposka ulica 18. Korneliia Pečnik, zasebnica, Krekova ulica 8 (sestra plesnega učitelja g. Pečnika). Štefanija Pcrak, vzgojiteljica, Šolska ulica 3/ Dorslina Piihringer, zasebnica* Tsttenbacliova ulica 16, Vincencija Radešič, soproga narednika, Smetanova ulica 60 (s hčerko!). Klementina Rflhm, zasebnica, Kacijanerjeva ulica 17, Ana Rajh, zasebniba, Ob železnici 12. Emilija Stanta, zasebnica, Aleksandrova cesta 43. Marija Sterniša, žena skladiščnega mojstra jbžne železnice, Cafova ulica 2. Angelo Tacco, delavec; Vrazova ulica 3. Franc Tomsig, kaznilniški kurat (I) Pobješka cesta 20. Viktorija Ukušič, soproga poštnega uradnika, Tomanova ulica 7,- Alojzija Zeicheh, soproga finančnega nadpre-glednika v. p., Gosposka ulica 13. Irena Zoratti, zasebnica, Gregorčičeva ulica 29 ter Marija Zoratti, zasebnica. Gregorčičeva ulica 29. Italijanskemu narodu čestitamo na vseh teh njegovih sinovih in hčerah. * ; — Odkrita boljševišk"a propaganda ob avstrijski meji. Mariborski’ obmejni policiji se je posrečilo aretirati že dolgo iskanega komunističnega 'agitatorja Antona Severja, pri katerem so našli vse polno holjševiških brošur in lepakov, ter natančne instrukcije za propagando. Severja so vtaknili v zapor. propagandistični materijal pa odposlali ministrstvu za notranje zadeve. Z aretacijo Severja je prišla policija na sled še 15 drugim sokrivcem. — Za društvo „D!ja£kl dom“ v Mariboru so poklonili darove nadalje sledeči domači denarni zavodi: Mariborska eskomptna banka 200 K, Centralna podr. tu 200 K, Ljublj. kreditna banka, podr. tu 200 K ter se • jim omenjeno društvo za lepe darove iskreno zahvaljuje. — „Društvo jugoslovensklb poštnih uslužbencev" v Mariboru ima v nedeljo, dne 12. t, m. ob 9. url v mali dvorui Narodnega doma izredni občni zbor. Razpravljalo se bo o reorganizaciji društva, zato naj se vsi Člani tega zborovanja polnoštevilno udeleže. Odbor. — Podravska podružnica SPD slavi dne 15, avgusta t. 1. 20 letnico svojega obstanka z veliko planinsko veselico v Rušah. Opozarjamo, na to prireditev ter prosimo vsa druga društva, da se nan jo ozirajo. Podrobnosti slede. — Velika vrtna veselica se vrši v nedeljo dne 19. junija ob 16. uri v vojaški ralki v prid ruskim beguncem v Strnišču. Sodelujejo: Moški pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru, ruski pevski zbor, Sokol, različne godbe, ruska godba, kadeti iz vojaške realke, ruski plesalci, ples na prostem in v dvoranah. Vstopnina za samce 5 dinar, za rodbine za vsakega člana 3 dinarje. Pripravljalni odbor. -— Cvetlični dan Ciril-Metodovlh podružnic se vrši, kakor smo že ponovno poročali, na dan glasovanja štajerskih Nemcev za priklopitev k Nemčiji, v ne*deljo, 3. julija 1921. Cvetlica stane 50 para. Zvečer ob., 20. uri je v Narodnem domu na vrtu prijateljski sestanek brez vstopnine. — Občni zbor Ciril-Metodovih podružnic se vrši danes v četrtek, 9. junija 1922, ob 20. uri v Narodnem domu. — Pri deložiranju. Včeraj jo hotel izvršilni organ sodišča deložirati zasebnico .Marijo Bier, stanujočo v Wil-souovi ulici št. 3. Bier pa se je radi tega tako razburila, da je dobiia histe-rično-epileptičen napad, radi česar se deložiranje ni moglo izvesti, ker jo v bolnico, ki je prenapolnjena, niso mogli sprejeti. . —. Aretirane prostitutke. Naša policija je aretirala radi tajne prostitucije Marijo Javornik, Marijo Pongračič in Elo Rosenfeld, prvo tudi radi nedovo-lienega povratka v Maribor, iz katerega j9 bila izgnana. , ... — Aretiran tat. Policija je aretirala nekega Josipa Bersnika radi tatvino čevljev, ter ga oddala v sodnijske zapore. — Ukradeno ali izgubljeno. Sclnvei-ger .Bliža iz Beljaka, je izgubila včeraj pri odpravi dunajskega vlaka zlato zapestnico, mirovne vrednosti 200 K. Mogoče pa je, da ji jo jo tudi kdo vkra-del. — Tatvina. Pred Seherba umom na trgu svobode je včeraj vkradel neznan tat Rudolfu Lileku, slugi pri tvrdki Starckel'dvokolo znamke ^Puoh«, vredno 2500 k: -- Neverjetna podivjanost. Že delj časa krožijo po mestu govorice o zlo-stavljanjn ženskih oseb s strani neka-terih vojakov. Večkrat so se ponovili slučaji, da so pohotni vojaki ustavili žensko na kakem'samotnem prostoru in jo skušali posiliti ali so pa jo res posilili. Danes nam poročajo o nastopnem dogodku: V gozdu pri Studencih, kjer ženske nabirajo smrekove odpadke, j« skočil izza grma nek vojak, se vrgel na v bližini stoječo ženo in jo za-čel zlostavljati. Ko is se mu ni hotela u-dajti, jo-je hotel prisiliti, z bajonetom in ji je zuinasil usta. Na to jo je vrgel na tla ter posili. Hotel je poklicati še druge vojake, ki so prežaJi v bližini na svoje žrtve. Dotična ženska je v nosečem stanju. Ponavljamo, da se taki pojavi čim dalje bolj množe. Navsezadnje poštena ženska sploh ne bo smela v gozd ali pa na kako samotnejše mesto.' Poživljamo vojaško oblast, da tem pritožbam, posveti najodločnejšo skrb in preišče vsak posamezen slučaj, ki se ji prijavi. Vojakom naj zažuga z najostrejšimi kazni za vsako tako dejanje. Temu mora biti konec. — Izgubljeno. Ana Koritnik, stanujoča na Pristanu št. 7, je včeraj izgubila med potom iz Cvetlične ulice na Pristan srebrno zapestnico. —- Samomor slovitega kinoigralca Hary Waldena. Svetovnoznani kino-igraleo Hary \Valden je v Berlinu storil samomor skupno s svojo ženo in rejencem. Najprej so použili strup, na to si pa prerezali žile, da bi smrt nastopila hitreje. Svojemu odvetniku dr. Roozu je pisala 2 -na Hary WaIdenovn 1. t. m. pismo, iz katerega je razviden samomorilni namen družine. Žena piše mod drugim: >Ako dobite to pismo, te-j daj vedite, da nismo več živi. Mi ne j moremo dalje 7/dravje mojega soproga [je slabo: da bi se moglo popraviti, je treba 4 do 6 mesecev oddiha, za to pa nimamo denarja.« Na to slede zadnja naročila. Pismu je priložen listek, na katerem je Hary \Valden pristavil: »Strinjam se!« Tragika našega časa! — Umrl je v Trstu dr. Sime Kure-Hč, dolgoletni župan rnesta Pazina ter bivši istrijanski deželni poslanec. Kultura in umetnost. x Iz pisarue Narodnega gledališča. Danes v četrtek se vrši »Boccaecio« na abonnement A* ki je moral iz znanih vzrokov odpasti v torek. Jutri v petek je pa umetniški večer Podbevška in Kogoja; recitacija zbirke pesnitev >Člo vek z bombami« ob spremijevanju klavirja. Ker jo to neka j čisto novega za nas, vlada, za ta večer mod našimi n-metniki in literati posebno zanimanje. Redkost večera pa privabi gotovo tudi druge sloje v častnem številu v gledališče. Ker ni ničesar gotovega, še na stvari glede včerajšnjih govoric o našem gledališču, bomo javnost obvestili o vseli teh govoricah šele tedaj, kadar bo vse zagotovljeuo in določeno. Eno Pa je gotovo, da pride sedaj na reper-toir izvirna drama domačega pisatelj? Sokolstvo. o Sokolski popoldan na Pragerskem, ki ga priredi v nedeljo dne 12. t. m. ta-mošnji odsek Mariborskega Sokola, ima sledeči spored: Ob 15 uri sprejem jezdnega odseka in ostalih gostov pred kolodvorom.^ Nato otroška igra, Radi voja Reharja »Škratolj« v enem dejanju na prostem v sadonosniku restav racije g. Dolničarja. Po igri nastopi naraščaj pragerskega in slovenjebistriškega Sokola, ki pripelje seboj tudi pevski zbor Čitalnice«. Po naraščaju telovadi vrsta mariborskega Sokola. Po prireditvi je prosta zabava v senčnatem sadonosniku in bo za goste, ki imajo zlasti iz Maribora zelo ugodno železniško zvezo, v vsakem oziru dobro preskrbljeno. Vlak iz Maribora vozi ob 12.45,' nazaj pa. okrog 19 in 22 ure. — Kdor hoče spoznati našo okolico, naj torej no zamudi tega prijetnega izleta, ki je pripraven tudi za otroke. ' o Dravograd—Meža. V nedeljo dne 12. t, m. bo ustanovitev Sokolskega odseka ' Dravograd—Meža« v gostilni g. Cnsa v Meži oh 11. nri. Prosimo, naj sf vsi prijatelji in prijateljice Sokolstva -ignrno udeleže tega sestanka. Upamc da bo Sokol odstranil vse osebnosti med našim življem in da se bo sedaj razvilo 'res bralsko in narodno življenje v Dravogradu in Meži. Popoldne istega dne ob. 13. uri ima Kor. Sokolsko okrožje svojo redno sejo v Dravogradu na vrtu g. Casa. Načelniki in vaditelji vseL društev Kor. Sok. okr. naj se gotovo udeleže seje. Kot glavna točka dnevnega reda je spored okrožnega zleta. — Zdravo! Načtl. Kor. Sokol, okrožja. ; Gospodarstvo. j g Jugoslov.-nemško podjetje. Po 1 jajanja za osnovanje tovarne papirja j in celuloze, ki so se vršila že več me- ,secev so, kakor izvemo, končala s 1. ! junijem. Pogajanja je započel generalni' 'tajnik nemške gospodarske zveze za Orient in Balkan, gospod dr. Aleksander Mfiller v Dresdenu, ter jih sedaj zaključil s skupinami jugqslovenskih in nemških finančnikov. Nemški strokovnjaki pod vodstvom soecijalnega inženirja g. V. Stowera, tehničnega ravnatelja Livarne železa in tovarne strojev d. d. Bautzen na Saškem, so preiskali krajevne, razmere ter storili vse tehnične priprave za osnovanje. Na seji dne 1. junija je bijo sklenjeno, da se tvrdka osnuje in pridruži že obstoječi Tovarni pohištva in lesni industriji v Krapini. Poslednjo bo prevzelo novo osnovano društvo. Nova tvrdka se bo imenovala .Industrija papirja in lesa d. d.*, a sedež bo imela v Zagrebu. Centralna banka, kateri je na Čelu glavni ravnatelj g. Bogdan Barbot, je prevzela vodstvo jugoslovenske skupine, a Livarna železna in tovarna strojev v Bantzenu bo vodila nemško skupino. Delniški kapital je določen na 100 milijonov kron, od katere vsote se bo zaenkrat emitiralo 65 milijonov. Emisija delnic se bo vršila v času od 15. iuniia do 15. iuliia 1921 stri« c »TABO R«, Miribof, 10. junija 1921 £ gradbo tovarne *e bo priželo takoj. Ustanovnike nove družbe se bo v bližnjih dneh imenoma navedlo. ' ——*— Borza S. junija C uri h: Berlin 8*85, New York 584, London 22*24, Pariz 47*35, Milan 28*45, Praga 8*325, Budimpešta 2.15, Zagreb 4,25, Varšava 0.50, Dunaj 1.30, avatrijske žigosane krone 0.97. Zagreb: Berlin212*25—213,Italija 692—693, London 535—537, NewYork 139—141 *50, Pariz 1127— 1130, Praga 192 do 200, Švica 2425—2450. Valute: Ameriški dolarji 138—138*75, avstrijske krone 22—23*50, carski rublji 32—35, Mala oznanila Začetnik išče službe kot pisarniška moč ali knjigo* vodja. --- Naslov se izve v upravnistvu. 789 Vila za eno družino z 8 sobami in lepim vrtom se takoj proda. Vpraša se v upravi *Taho#a\ 754 6-6 Proda se dobro ohranjen Otroški voziček. Mlinska ulica St. 21, 784 *.ahko motorno kolo (Mo-tor-Reve) z 2 cilindra, dobro ohranjeno, ts« proda. Dravska ulica, 11, gostilna. češko-slovaške krone 195—197, francoski franki 1110—1120, napoleobd. 467—470, nemške marke 214—218, romunski leji 0—225, souvereigni 255, italij. lire 685—690, turške lire 480. Dunaj: Ameriški dolarji 625—629, nemške marke 955—961, angleški funti 2370—2390, francoski franki 5080 do 5120, italijanske lire 3080—3100, jugoslovanski dinarji 1787—1807, poljske marke 50*75—52*75, švicarski franki 10.775—10.825, češkoslovaške krone 892*50—898*50, madžarske krone 222*50 do 225*50. ego Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: FranVogiar. Prazne zaboje 705 proda Baloh & Rosina Grajski trg. Uredništvo „Tabora“ sprejme pomožnega urednika mlajšo začetniško moc s primerno šolsko naobrazbo-Obvladati mora popolnoma slovenščino ter biti dober stilist, znati po možnosti vsaj še nemščino, srbohrvaščino, stenografijo in stroj«pis in mora imeti veselje do zumalistike. Nastop takoj. Prvi mesec velja kot neobvezna poizkušnja. Plača po dogovoru. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema uredništvo v I. nadstropju Mariborske tiskarne, Vabilo na stibskripcijo delnic Mariborske tis* karne» d. d. v Mariboru. Redni občni zbor dne 25, aprila 1921 Je sklenil zviSati delniško glavnico od K 2,000.000 - na K 2,500.000*- ter pooblastil upravni svet, izdati 2500 komadov novih delnic po K 200*— nominale, glasečih se na ime, pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se pridrži pravica do nakupa ene nove delnice na pet starih po kurzu K 300*—. ( 2. Ostale delnice se prepusti po kurzu K 400*—. 3. Delnice se bodo izdaje v komadih po 1, 10 in 25 delnic. 4. Delnice participirajo na čistem dobičku podjetja od 1. Julija 1 1. dalje. 5. Kupnino je polno vplačati pri podpisu. 6. Rok za subskripcijo delnic se prične dne 10. Junija t. 1. in traja do vštetega 30. junija 1921. 7. Kot podpisovalnica fungira Mariborska eskomptna banka, nlena podružnica v Murski Soboti In eks* pozitura v Gornji Radgoni in RogaSki Slatini. 8. Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet. Maribor, v Juniju 1921. Upravni svet Mariborske tiskarne 733 d. d. v Mariboru. Use a Yfl£ojf7|[aSP Ne pozabite na naročnino! Trgovski pomočnik simo prvovrstna, samostojna moč, kateri je v Mariboru že dalj časa služboval, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Ponudbe pod .Manufakturist* na upravništvo /Tabora*. 791 Izurjena, samostojna kuharica *r solim, ki sna dobro prati, likati in pospravljati, se sprejmeta ▼ trgoTski hi§i. Predstaviti se je treba v Jurčičevi ulici št. 3 t trgovini. 790 Due sobi za pisarno v bližini južnega kolodvora, če le mogoče na Aleksandrovi cesti, Išče veliko podjetje proti ugodni najemnini. Povrnejo se tudi stroški eventualno potrebne selitve. Ponudbe pod šifro „pisarna št. 4563“ na upravo tega lista. 792 2—1 STANOVANJE treh sob v prvem nadstropju v najlepši legi pri mestnem parku se zamenja za stanovanje 4 ali 5 sob v bližini južnega kolodvora. Selitveni stroški se povrnejo. Pisma naj se pošlje pod šifro »Stanovanje" na upravo tega lista. 793 P. n. občinstvu vljudno naznanjamo, da smo se preselili iz Aleksandrove ceste št. 13 v lastno hišo na 779 3-3 Hotni cesli 35. VOZNI RED tsebnift vlakov na lužni Kolesnici v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev* veljaven od 1. junija 1921. 43 45 801 tol M 47 49 5-30 10-15 12-49 13-58 1414 16-50 22-10 602 10-47 13-43 17-22 22-42 7-30 12-12 1617 15*12 15-28 18-51 010 813 12-55 17-16 ♦ 19-34 0-53 10-41 14-55 20'30 1701 e 21*40 3-03 9. 23-10 e 21-55 • • 12-23 M Maribor X . 11 Pragersko X Celja S . . Zidanimost K Ljubljana X Trst* . . • • O o 43 802 M Start. 44*32 48 9-59 14-05 14-27 14-45 16-56 22-17 9-20 13 02 • 16-22 21-43 7-46 10-45 13.09 13-27 14-55 20-17 7-09 9-40 14-03 19-27 5-18 6-40 • 11-85 1206 I7-3& • • •! • 500 •j* ' . Maribor gl. kol.—Gradec (Dunaj). tol. 70 70a 72 tol. tol. 44=132 74 50136 tol. 71 85145 toi. tol. 73 76 4-21 6-11 6-30 12-41 1605 15-16 19-00 19-15 8-00 m Maribor gl. k. X * 1-35 7-as 8*40 12-40 13-35 13-22 14-06 . 6-35 6-53 13-05 . 15-43 19-42 • 7 §t. Uj f • 7-13 # 12o9 13-43 4-48 6-43 O 1313 16-32 19-31 19-50 8-31 Spilje X .... 1*11 O 808 1216 13-11 12-50 13-30 5-45 • • O 17-30 16-40 22-19 • 11-17 1 GradecX . . . f , I 0-21 O 5-37 11-25 12-21 10-55 • • e .• 21-45 6-45 • 19-40 T Dunaj X , ... , n 19-20 o 21-45 • 7-25 • • ' ti Maribor gl. kol.—Gornja Radgona-Liittomer« 70a 1821b 72 74 71 1824« n 1826 77 6-30 O 12 41 1915 e • e m Maribor X « . • . . 7-35 . v 14-08 • 20-52 f • • 18-13 19-50 • • O T Spilje X . « . . . T 5-50 • 1330 30-00 20-20 • • • 14-35 • • • Radgona ..... , 4-32 • 18-42 e • 1200 • 1800 • - e • Gornja Radgona . . J - a 7-58 • 18-06 • • 12-49 '»e. 18-49 e. e 9 v Ljutomer H % 700 JI 1647 t , Balkan i del. dr. za medn. transporte, Tel. 375. Maribor gl. kol.—Prevalje-Celovec. 411-425 M 6-00 1500 510 1608 6-53 16-44 8-26 1825 1102 20-56 te .vj .,i i* t\ 415 19-48 19-56 21-38 22-16 Maribor glav. kol. X 1 Maribor kor. koL . f Dravograd-MežaX . 1 Prevalje...............| Celovec gL kol. X . m OHM «HK 7-37 1225 20-45 7-32 12-20 2040 e 601 10-50 1910 a 5-81 1004 18-05 • • « 6-28 1415 v • Maribor gl. kol.—Ptuj—Cakovec-Kotoriba. 2050 21-46 2224 28 37 0-50 g Maribor Pragersko akovec Kotoriba Zidanimost—Zagreb. 511 tol. 513 615 tol. • •V«' Vin«. ftl7 512 Briirt. 519 tol 519 tol 520 4-13 6-16 6-46 7-47 9*34 829 10 40 11-13 11-20 16-19 16-45 • 18*01 .i 17-25 1>12 19 ed . 22-02 . 22-25| . 1 ! Zidanimost X . | Zaprešič ... . ZagrebX . , e e i • ..e ••j 8-82 6-21 5-50 9-57 806 1201 9-57 935 o 10-80 1852 16-46 1618, 2261 2105 trtO *>** «« izdajatelj: »Konzorcii Tabor*. — Tiska; Marioorsk* tiskarna d. 4.