\ Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vafta naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHclsea 3-1242 VRČ KOT ha dan dobivati C "GLAS NARODA PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (Unca* MdeU In pruoffcM). Citajte, kar Vas zanima 25tK 1»40 »t the Po« Office M New lor*. N. \„ Act ef •f Marcfa Srd, 1879. -m Tfr^TTT No. 247 — Stcv. 247 iNEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 18, 19 41—ČETRTEK, 18. DECEMBRA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XLIX. RUSI NAPREDOVALI ZA 100 MILJ RUSKA OFENZIVA, KI SE JE PRIČELA PRED 17. DNEVI, ŠE VEDNO V TEKU.—ZA V-ZELI SO NAZAJ V 4S URAH 90 MEST IN VASI. Metftem ko je ruska o l e iczi va , že v teku že 12 diri od Leningrada }kv do Črnega morja, so Rttsi včeraj tu
  • a Rusi opažajo, da je moč nemške zračne sile zelo oslabela, iz cesar se more soditi, da nemški aero-plani niso opremljeni za vojno pozimi. Jugovzhodno od Leningrada se nemška armada naglo urnika in ima težke izignbe. Štiri divizije pod poveljstvom generala Rudolfa »Sehnmita je 'bilo uničenih, ko jim je bil njen ■umik odrezan. Na fronti Moža i sk-Kalinin prodirajo Rusi v treh smereh. Prvo prodiranje se naslanja na Kalinin ter potiska v južni »meri proti reki Soz, drugo (proti as padu, tretje pa od Torzoka in Stajice. V7 predeh* OreT-Kursk-Elee so Rusi zopet zavzeli 38 vn^i. Prememba poveljstva na Havaju Dva dni potem ko je mornariški tajnik Knox podal svojo izjavo o Pearl j Harbor zadevi, so se izvršile izpremembe v poveljstvu na otoku. Prvi sestanek skupnega odbora d dlavstva in industrije. — V času vojne ne sme biti nobenega nasprotstva med delavci. — Mir med CIO. in AFL. Na odredbo vo j trškega in mornariškega depa rtmenta so bil i na Havajskem otočju od-stavljeni vojaški, mornariški In zračni 'poveljniki. Mornariški department je Vojaška obveznost v Kongresu Včeraj je poslanska »borni--fl { ca sprejela predlogo, ipo kateri bodo v vojaško služJbo poklica eifiškim dt rod o v jem admirala i „ , Husbanda K. Ktmmela in je j Iranska -zbornica je k svojim ibil na njegovo mesto imenovan odstavil od poveljstva nad pa- . , , . _ , . i • , • \ !m mladeniči od 21 do 44. leta. admiral Chester \V. Nimitz. Vojni department je odstavil generalnega porotmilaa Walter-ja C. Shorta in na njegovo mesto je imenoval generalnega poročnika Delosa C. Biunion-sa; namesto zračnega poveljnika na Havajskih otokih generalnega majorja Frederick a I i. 'Martina pa je bil imenova-brigadni general Clarence Ij. Tinker. V Admiral Kimmel je bil začasno dodeljen mornariški službi na Havajskih otokih, naj-i»r*e zato,--«]«- bo .prt-Eokaii pri preiskavi, kdo je zakrivil katastrofo v Pearl Harbor. Straža obrežja v New Yorku Župan La O na rdi a je naznanil, da je vojni department poslal v New York 3000 Črnili vojakov, da bodo stražili važne točke v pristanišču in zvezna poslopja. Vojaki so pod poveljstvom generalnega majorja Irvinga P. Phillipsona. klepom odklonila priporočilo predsednika Roosevelta, naj bi bila vojaška siuaba^d 19. leta. ■Sklep poslanske zbornice je bil takoj poslan-v senatno zl>or- nieo, ki l>o še dane- o tem razpravljala. Predloga po>laii>ko Cornice pa tudi priporoča registracijo vseh moških od do let, to so tedaj moški od 18 do 21 let in od 44 do (>4 ldt, ki pa bodo porabljeni v produkcijske svr-he. Poveljstvo ameriške armade na Daljnem Iztoku uazna-.11 ja, da so (bili Japonci fx> spopadu pri Vigairu, 2(M» milj .-e-verno od Manile, potisnjeni nazaj za več milj. V bojih pri Vilfanu so Japonci izgubili 26 Boji na Daljnem iztoku ueraplanow Položaj Jiu iKilifji^ ^ai^im yapnrUwUi Izgona, u^ Bombe v Parizu V Parizu vlada velika napetost, ker so bile vržene bom-l>e v dve poslopji in je bilo pri tem mbiti'li šest agentov nemške tajne policije. Pri nekem drugem n-apadni je bil ubit en neurški častnrk. nih je za Amerikance ugoden. Japonci pa so izkrcali svoje čete na oto»ku Borneo, kjer se nahajajo veliki pet role j^ki vrelci. Predno pa so se Angleži umaknili z otoka, so uničili vse pet role jske naprave. S tem da so Japonci izkrcali svoje čete Borneo in s svojim urodira-n je ni ipo M-alajjikem polotoku zelo ogrožajo močno angleško trdnjavo Siugwpur. Prj prodiranju proti Hong-Xongu pa. Japonec napadajo Kitajci od zadej. / Angleško vrhovno poveljstvo v Libiji nazmanja, da operacije zelo ovira slabo vreme, tla pa pri vsem tem še vedno pritiskajo na Nemce in Italjane. Amer. podmornice v akciji na Dalj. izhodu Prejšnjo »ameriško jioročiJo iz paerfionih postojank se pa glasi: Ameriške }>odiiiorniee s o včeraj izvojevale prvo znta^o v ofenzivnih operacijah v vodah Daljnega Iztoka; vojaški aeroplani j« so v okolici Vi- ničiTi najmanj 26 aeroplanov. Poveljnik ameriškega bro-dovja v azijskih vodali admiral Thoma>- C. Hart kratko poroča, da so bile "zaposlene'* v dveh uspešnih napadih in v tretjem, ki pa ni bil uspešen, tri podmornice. Hart ]>a ne ]>o-ve, ali so podmornice napadle ja ponske bojue ladje, a Ti pa transportne pamike. Prišel na Srednji Vzhod Sinoči je bilo uradno naznanjeno, ua so Rusi pognali Nemce že 11X) milj od Moskve proti zapadli. Ofenzivo pred Moskvo so Kusi 7>ričeli -pred 17. dnevi in je unela namen olajšati uemSki pritsk na Leningrad ita severu in na Sebasto-I>ol na jutgu. Pri Iva lin i nu «o Bus i prebili nemwko črto ter so nato naglo drvili 40 mitj dalje proti za-paaJje proti jugu pri Tuli, 110 milj južno od Moskve, je nemškim vojakom u-padel poguni in so se brez od pora poj svojih ra- liivši ameriški poslanik v Moskvi in Parizu William C. BullStt, je dospel n>a JSrednji [ njencev. Mnogo nemških oddel-Iztok, kamor ga ,}e poslal . kov je bilo obkoljenih m Rusi predsednik Roosevelt v po-♦iribuem paalaci^tvu; da «loze-et 70 včisi in trgov, prejšnji dan pa 41. Zdaj ko so Rusi dovolili u-meriškim časnikarjem, da lahko spremljajo armado, je nam podana bolj jasna slika o rn-tfkih naiporih. Časnikarji zelo hvalijo junaštvo in vztrajnosti ruskega vojaka. Nemci "krčijo" fronto Nemško vrhovno poveljstvo pravi, da skirša na več krajih ruske fronte okrajšati bojno' črto. ~ "Tekom prehoda iz agresivnih operacij v boje na stanovitnem prostoru v zimskih mesecih isedaj sistematično krčimo fronto na raznih krajih vzhodne fronte," pravi poročilo. Mnogo drujgega poročilo nemškega vrhovnega povelj- MladeniČi vtopajo v mornarico V prvili osmih dneh od kar je Japonska napadle Združene države je vstopila v ameriško mornarica povprečno 2,930 novih rekrutov vxu'ki dan. Pred decembrom je žje, ki so bili vpisani na naivnost pri poveljuikam v mornariških postojankah ali pa katleti, ki so bili izbrani tuf>Hi v iMornariško" rezervo za shužJbova-nje v a kt i vid službi za šti^i leta oczironm za dobo vojne. V Grand Eslaud, Nebraski, so >>e vpisali v Armadno zračno slušfbo tokajrojena sinova japonskih starBšev, Ben.}a'min Zastopniki dela v«*«'v, indu-trijalcev in javnosti so se včeraj sestali v Washrngtonu, da dosežejo sporazum, [h> katerem bi bila pref>rečena vsaka stavku v iiuiustri.ia*h, ki so neobhodno jxitrebne za vojno. Vfcmlni krogi pričakujejo, da •i>o 7K>stavljeu nov jmsredoval-ui cxlbor po vzon-u vojnega otfbora k«ta 1918. Ko .K1 preilsednik Roosevelt imenoval ta odbor, je jasno jiovedal, da mora biti sklep odbora soglasen. Konferenca, v kateri Je 1-zastopnikov dela\"cev, 12 zastopnikov imlus-trijeev in uva zastopnika javnosti, se je na svoji prvi seji sestala {»o na-tančndh navodilih prerotstva meti delavci. " U» 1 k ri t o Ol »žii 1 ujemo, "pravi izjava, "uničevalno naspro-■stvo, ki je zavladalo med delavni zadnja leta. Vsi smo enega mnenja, da taka nasprotja nimajo mesta v kiko nujnem času, v katerem se nahajajo da nes Združene države in ves svet. Zato obnovimo svojo po-jiudbo za edinstvo v delavskem gibanju v skupni obrambi dežele proti smrtni nevarnosti. Upamo, tla naš ]»o7,iv v tej sineri ne bo zastonj.'' Uradnrki'('K >. so naznanili, da bodo odgovorili pozivu Delavske Federacije po današnji kmifertnei. Tudi sami so že izdelali svojo izjavo, ki pa s« jo hoteli najprej predložiti kon-ierenči in šele zatem objaviti. AiiHjriška tlelavsloa federaei-ja "tudi v svoji izjav i dalje pravi. tla popolnoma odobruje delavski odbor, ka'koisen je bil med prvo svetovno vojno ter je pripravi jena poravnati vsako pretečo stavko s posredovanjem in pogajanji. CIO ni nikdar javno odobril takega odbora, p.č pa je priporočal industrijski svet, ki naj bi bil sestavljen iz za.^topni'kov delaveev, vhule in iinlustrijal-cev in trsrovcev in ki in i j bi poravnal delavske sjaire, ki jih v posameznih fJodjetjfh ni bilo mogoče pOraviurti. Priporočal pa je. tla naj tovnmrški odbori najprej skušajo poravnati spor. A ko pa se mu to ik> "bi posrečilo. naj prevzame poravnavo v svoje roke splošni delavski *vet. Delawkcga otfibora v. svetovni vojni je ibil predsednik pod- PRIGLASEVANJE ZA OBRAMBO AMERIKE Prizor v nekem prišla sitnem uradu za vojaško sIužIk« v New York u, kjer se priglasijo prostovoljci za olbraurbo Združenih drŽav proti Japonski. Slične prizore je mogoče videti po vseh krajih Združenih držav. PLACE NAJ KUPUJEJO DEFENSE BONDE Zas-topniki 4S »Iržav so se sestali v Washiiigtonu, da se tlogovore, na kaki }Kidia>gi bi »lelavci kupili naj\eč Defense Boiids in Stamps. Skušajo t«t»-^eči, sVthni zastopnik zaklad-niškega urada šli od hiše do hiše ter bodo razdejevali tiskovine, s katerimi >c btttlo delavci zv*t-zfdi, da both» \ >ak mesec za gotovi znesek kupili bontle aii znamke teribodo pooblastili de- lodajalce, da gotovo vsoto od plače odtegnejo v ta namen. Predlog za prodajo bontlov in znamk na mesec je stavil zvezni blagajniški podtajniEk Harold N. Graves. Kadar se »bo k.rka kompani-ja izmerila, da je zadovoljna s" tem načrtom* tedaj bo vsakemu delavcu izročena tiskovina, na kateri bo s svojim podpisom kompaniji, pri kateri dela, dovolil, tla otl njegove plače od-tegue gotovo vsoto za nakup bontlov ali znamk. Angleška admirali'teta naznanja, da so angleške bojne ladje v Sredozemskem morju 1'° potopile italjansko pOtlmorni- MADŽARSKA SKLE- Italjanska podmornica PA O JUGOSLAVIJI | potopi jena Matlžarska poslanska zborni ca je 10. decembra imela svoje aasedanje, na katerem je skušala sprejeti postavo. kateri bi bili priključeni ''"la-f^ ki je iz Li;bi jt. v Itallju tern.s-ki deželi' om kraji, ki ,ljal{| feljansk^ira «ene- Jd. jet ;..t od Jugoslavije. |rala in 19 drugih častnikov. I obutega je bilo poslanski»Admiraliteta pravi, da gene-zlK»rn,c naročeno, da naj še rak| ni hllo M1(l(1 :>:. proučuje raz 11 jen- v krajih v General je bit Uuklo Lami. jnziii Madžarski« ker Ibo mo^ii- j _____ ___.___< _____ če na podbtgi narotlne manjšine razširiti madžsarske meje še italje proti jugu in sitvr na ra- Brlndiška katedrala poškodovana Kuroki. let star in njegov bnit Fred, 21 let.^tar. Brata so jjWilliam Howard fa ft, r^e ipredstavi'la za vstop v ar- | predsednik pa odvetnik Prank • lnado že prejšnji tetien, ker pa P. AValsh iz Kansas City, seržant na rekrufrni postaji ni 1 Kaits. Ta otlbor je ob ravnal stva ne pove, razun, da nemški i vedel ako bi jib armada spre- j 1245 slučajev. Rešil je 462 elu-aeroplani obstreljujejo ruske |jela, ®tw mogla poca'kati do i čajev, 706 slučajev so obravna-postojamke db Donu in pred ^včeraj. Fanta bosta poklicana Iti raizui drugi txlbori, nereše-Moskvo. v shržbo koncem tega meseca, liri h pa je ostalo še 77, ko je bil čun Rumunske. Akt> se pt»iauska zjlMjiaiin izreče v tem smislu, tedaj bo prišlo meti Madžarsko in Rn-munsko še do večje napetosti, kot pa vlada setlaj uichI njima. Radio postaja v Rimu na-zibanja, tla je bila pri napadu angleških aeroplanov na Brin-• lisi zel o poškodovana tamošnja katedrala. delavski otBbor 31. maja, 1919 nizpuščen. Vsedi sporov pa ni mogel poravnati in je bilo več stavk j Mackenzie King h!' tekom 13 mesecev njegovega j67. rojstni dan s tem obstoja. Uvojem unadu delal v*.- Rojstni dan Mackenzie Kinga Večraj je kanadski m:uister o j » v "P L A » NARODA"- N>w Y«k .Thursday, December 18, 1941 VSTANOVLJEN L 1811 4* GLAS NARODA (ioni or THE PEOPLE) 99 •JWMO uo l*altumi«0 b> 81« veni t Publishing T—m~r. m«t¥L/ sa celo leto 97.—; u pol leta , "«»aj Naroda" labaja thU dan lavu-mAl »obut. nedelj la praanlkov. •GLA8 N % KOI*A," ti4 WK8T 1M STREET, NVW SOU, M. 1. i'lf^hoof: CBetaea t—1243 odločitvi predsednikovega odbora, je vlada uaročida odboru tako oločiti, da bo žetetfniškim bratovščinam bolj -po volj i. V^e to bi (bila laliko že prčg storjeno, in bi ne bilo treba takega odlaganja iii zavlačevanja. . * Zdi se, da se bo v lwxlorc marsikaj izpremenilo. Dežela je v vojni, in potrebuje enotnega vodstva. Temu vodstvu be mora vse brezpogojno pokoriti. Tudi delo in kapital. Francosko taborišče v Nemčiji JAPONSKA ZMAGA PRED 20 LETI Japonska je izvojevala svojo prvo zmago na Pacifiku ob veliki mizi v Wastoingtonu pred 20 leti, ko je prosila, da utrdbe na Filipinih m v Hong-Kongu ne bodo ojačene in Anglija iii Združene drjiave so pritrdile temu. Ko so Združene države, Anglija in Japonska pričele oklepati 5-5-3 omeji hi i mornariški sporazum, ki je bil nato podipisjian leta 1I>22, so Anglija iu Zdmžeue države nameravale pi*Vovrstne mornariške postojanke v bližini Manile, na Guamu* v Honig-Kongu in Singapuru. Japonski mornariški minister 'baron Tomosalburo Ka-to, ki je bil tedaj delegat na mornariški konferenci, je temu oporekal. Kato je rekel, da Anglija in iZdružene države ne smejo teh krajev utrditi, ako bodo mornarice omejene in bo na Pacifiku mir. Zato je bilo sklenjeno, d« se Guam sploh ne utrdi, na Filipinih in v Hong-Kong" ipa se puste utrdbe, ka'korsne so, kar se pravi: v zelo slaJbem stanju. Združene države so pristale, da ne bodo gradile nika-kih utrdb zapadno od Havajskega otočja, Anglija pa vzhodno od Singapura. razum v Kanadi, Avstraliji in v njiih bližini. Japonska pa je od svoje strani dala iste obljube glede Bonin-fcjfl, Kurdskih otokov, Lweus, Pesadore?, Formoze in Amami-Ošima. Pozneje pa je Japonska se posiftmo obljubila, da ne bo utrdila eelo vrsto otokov, ki jih je dobila od Lige narodov kot mandat od Nemčije. Komaj pa so se japonski delegati vrnili domov, je Ja-_ ponska postavila postojanke za podmornice na mandatskih o-tokih. Ti otoki, ki jih je nad tisoč in so posejani od polovične oddaljenosti od Havajskega otočja do Filipinv, tudi še danes ne pripadajo Japonski, kajti Liga narodov jib ji je dodelila samo začasno- Po pogojih mandata jih ne bi smela utrditi in ravno tako ne po mornariš item sporazumu z Anglijo in Združenimi državami. Tajno pa je seveda otoke "iziboljsala v trgovske namene," medtem ko na vsem tem otočju ni nobene trgovine. Ino-zemcem dostop na te otoke sploh ni dovoljen. O tem je imela Japonska vsako leto poročati Ligi narodov, kar po je zadnja leta opustila. "Ti otoki," je nekoč rekel nek japonski častnik nekemu časnikarskemu poročevalcu, so drugo vojno brodovje Japonske. Edina razlika je, da so ladje zasidrane." Aeroplani, podmornice in te utrjeni otoki branijo Stricu Sarnu pot na Daljni Iztok ravno tako uspešno 'kot brodovje bojnih ladij. Na teh japonskih pošto jaivkab, ki so raztresene po celem južnoiztočnem Pacifiku, so pristajališča za japonske bombnike in iz njih pristanišče lah ko japonske podmornice na kratke daljave napadajo ameriške in angleške trgovske ladje. Po naključju je lahko javnost 2e sedaj spoznala življenje franopskili .vojnih ujetnikov y nekem taborišču v Nemčiji. Iz drugih tivborisč ni po-ročif, vsaj v javnosti ne. To naključje se piše Louis Wellrle, ameriški državljan, ki je ži' dolga leta živel v Parizu in .je prostovoljno stopil v aintbulan-co ameriškega BdK-ga Križa. Prišel je v neiniško ujetništvo | in ga je preživel v nekem taborišču za ujetnike oficirj:-. jOfl^er imenovan. Pred krat-jkim so ga izpustili. Preko Švi-jce ^e je vr nil v Francijo in je j prvi prinesel poročila o ži v-jljenju v tem taborišču. To po-fročilo velja seveda le za to taborišče in ne sini ny> misliti, da je življenje v vseli taborišč^ francoskih b ajruncev, tudi o-ficir.iev. podobno opisnemu. Tudi ni v drugih taboriščih toliko odličnih o^bnosti, kakor v tem. kjer naletiš na množico .znanih imen iz umetnosti, leposlovja znanosti, teatra. Za to si drugi življenja v ujetni-f^n n-^- morejo tako urediti, čeprav je torej za primer edinstven. je vendar zanimiv. Do-k-azufe, da vlada duh nad snovjo tudi v najtežjih položajih. llz pripovedovanja ameriškega prostovoljca ni toliko zanimiva prehrana, disciplina in red. odkrito tovarištvo nted u-Wnifei. filozofski mir. s katerim perejo v skupni pralnici odi no s rajco in edini robec z edinim kovčkom mila ljudje, ki eo bili v Parizu na visokih položajih, ki so imeli mnogo in služkinj'. To j« v vseli taboriščih enako. Zanimivo j* kako co =i ujeniki uredili notranje življenje v taborišču. Nemško vodstvo jim je pulilo veliko svobode. FraneosM JEKRYL KOPRIV.ŠEK in njeeov orkester, na ploščah „ Tert'ziaka. Polka . (• ,, |k Na planfneati—valček Štv. H 575 in DUQUESNE IMVEHSITY TAMBURICA — stv. M 571 Za titz. cenik In ceuo i»lošč- se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. • 463 Wert 42nd Street, New-Stork. Kielski zaliv. Čoln se je poto- ~ . T . - . pik .Ba-Jjerja in njjjgovega vi jo posyeeeni p mnetotU ^ ^ ute^ re|-; zgodovin* an literaturi ^T>,o: ti. p0(jmorriico 1887 dvig-•entov ne manjka. T tafcori-J^ in io ^ vkieti (1nT1<><5 t Pošljite božična darila zgodaj Postna uprava opozarja javnost^ da že sedaj pričnete kupovati božična darila in jih po- umetnoslnrh zgcnlovinai jc^v- je zikoslovoev in inedicincev. Marcel Prenant in tako bi jjli lahkp nažteli celo vrsto, predavajo v zawilni predavalnici o ustavni zgodovini, z.nflje-pifiju, gospodarskih vedah, v več tečajev so razd^lj^ni in nobeden še ni prenehal, ker bi mu zmanjkalo poslušalcev. Šest tisoč ujetnikov je v taborišču jn v«ak, tudi najstarejši, je vpisan v več tečajev. Ta< znani odvetnik sc uči nemški, oni šef bolnice angleški, ta veleindu-^trijalec željno posluša preila-vanje o provansaUki literaturi, oni rkoklicni oficir se nič ne Ikiatkočami pri pvedavanjii o nravnili osnovali civilizacije in tako naprej. Ugledni mladi poročnik, to<.la že slavni pisatelj Spire, govori o pesniku Pt'gnyju, priljubljeni kabaretni pevec, Jkapitan Colline predava o zgodovini gledališke umetnosti, po večerih pa vodi petje. Samo predavanje, -o egiptovski umetnosti posdča 30 polkovnikov, 45 kapetanov ter okoli 100 poročnikov in poe Pri je ustanovil pevski zbor. basist pariške opere, kapetan Fomellv in-tonira na velike praznike in slovesnosti ".To deumM tako šef taborišča major M, ima do- ir^ogočno, da le malo zao«tr.ja 1 JOHN L. LEWIS IN VLADA Z odločitvijo posebnega posredovalnega odbora glede -linijskega šopa v majnauh, ki so last jeklarskih, družb, je (bilo zaključno svojevrstno razdobje vladne delavske politike. V pos red ovalnemu odboru so bile za&topane tri stranke : vlada, premogarji in jeklarske družbe. Premogarje je za-fetopal Jolin L. Lewis, vlado John R. Steelman, jeklarske družbe pa Benjamin Fairies«. Na vsej čiti je zmagal Jolm L. Lewis. Ker sta biLa dva člana odbora naravnost prizadeta v, 6poru, je posredovalni oredsednik Roosevelt izjavil: — Vlada Združen iii držav ne bo odredila in kongres ne (bo uveljavil postlav za odreditev unijs'kega šopa. jMr. Steelman je i>ozneje izjavil, da (posredovalni odbor l.ikakor ni mogel poslovat: kot zastopnik vladne politike. V zvezi s tem je treba ]x>misliti, da je imela pri posredovalnem odboru vlada že vsaj toliko odločevati, kot je imela oiiločevati pri narodnem- obrambnem posredovalnem odboru, čigar odločitev je bila zavrnjena. Mr. Steeiuaan pravi, položaj v "captive" majnah ni 'bil bivsUeno izpreiiuviiji'ii. V resnica je pa bil izpremenjen, in da je Mr. Steelman privolil v to izpremembo, je moral John L. Lewis proglasiti štrajk ter s tem postaviti na tehtnico svoje lastno stališče in stališče svoje unije. Zgodilo se je skoro nekaj siičnega kot v slučaju železnic. Ker je Lewis proglasil stavko proti odločitvi obraan-bnefea jposrodovalnega odbora je imeuovafa- vlada nov ]>osre- i d ovalni odbor. Ker so železničarske bratovščine odredile stavko d roti I volj ujrleda in razumevanja- da lahko vodi in odeovarja za notranje življenje svojih tovarišev. Predvsem; je napovedal boj nfjvečj^mm sovražniku življenja po ujetniŠkib taboriščih: dolgočasju, otožnosti, domo— tožj«, čmogledstvu. Ujetniki so si ustanovili lastno tabo riščno "univerzo" in lastno gledajoče. Delajo od ranega< jutra, pa dotlej, ko leže mrak na z°irtl.io. IPrefl ppldn? se nče jezike, vrste se predavanja "v tehniških predmetih in pravu, popoldne- za pariško Notre Dame. Program izven predavanj izpopolnjujejo šaliovskik in keg-1 jaški turneji. Tako so si francoski oficirji uredili prisilno bivališče. Nočejo zapravljati č^sa- izkoriščajo ga za predavanja, učenje in zabavo, da bi >im čim manj zajelo npplpdnp tarnanje in sTrušhjave za prtbi-tost ali za iabruhe obupanosti. Tudi pogled vojnega ujetnika je obrn.fefla naprej v bodočnost. Note za PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR Fo 35e komad: SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA_ PO JEZEBU KOLO_ OHIO VALLEY SYLVIA POLKA , TAM NA VliTNl GREDI MARIBOR WALTZ __ SPAVAJ MILKA MOJA" ORPHAN WALTZ___ DEKLE NA VRTU OJ. MAKIČKA. pEGLJAJ ŽID AN A MABEL A (polka) VESELI BBATCI (mazurka) BABČICA . * """ MLADI KAPETANB *_ KO PTICICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ_ Po Z5c komad: MOJA DEKLE .TE ŠE MLADA' Narofite pri KNJIGARNI — . v,- S^OVtMl PL'lXLISHINii CO. 2re West 18th St.. New York PODMORNICA — PRASTAB PROBLEM. .Le raalokateri vedo, da se je s problemo mpodifiornice bavil in ga na svojevrsten način rešil že Leonardo da Vinci ter da je h ol and ski' fizik Kornelij Dr«(bbel angleškemu kralju že leta 1624 predvajal ladjo, ki je pl ula pod vodo. Vozil se je s svojo "nevidno jeguljo" na Temizt od AVestminstra do Greenwich a. •• Ta čoln so poganjali naprej z vesli, potapljal se je pod težo vode. ki so jo spuščali v njegovo votle prostoi^e in dvigal se je s tem, da so odmetavali balast. Leta 1G91 si je znameniti odkritelj kometa Hallev priskrbel patent za ^-ojo podmornico. Dennis Papin, Iti se je proslavil tudi v zgodovini parnega stroja, se je leta 1692 s svojo podmornico potopil pod gladino reke. Fulde, Sweden-borg, nordijski videč duhov in mistik, je zapustil načrte letala za podmornice. Anglež Day se je potopil leta 1772 s svojim strojem deset mjetrov pod vodno »gladino in je ostal tam 24 ur. Pri d rugeni poskusu, ko je hotel doseči globino 400 an, je izgubil življenje^ Leta 1851 se je peljal Bavarski podčastnik, bivši stVugai^ki delavec AVilhelm Bauer s pod-mornico -lastnega isd^lka skozi podmornico, ki jo je leta 1852 v Ti-stu predvajal cesarju Francu Jožefu, pozneje pa kraljici Viktoriji. Poklicali so ga na Rusko, kjer je. opravil 133 podmorskih voženj v Finskem za-" livu. Ob teli prilikah so leta 1858 napravili pno fotografske posnetke pod vodo. Končno je Bauer za Rusijo zgradil prxJiuornicQ, ki j? bila oborožena s 24 topovi in ki naj bi iiriela 75 mož posedaj. Vrsto izumiteljev podmorniških bro-dov zaključuje Američan Lake ki se je leta 1894 z leseno podmornico vozil v reki Shrewsbury. Ladja se nikoli več ni dvignila, Lake pa se je r.tiil. "NEODVISNA HRVATSKA" V VOJNI Z ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. (JČ'0.) — Associated Press poroča iz Vichy, da prihajajo ve>ti, da so v Zagrebu Paveli-čevi "doglavniki" imeli sestanek, na katerem se je sprejela odločitev, da "neodvisna Hrvatska država" v vojnem stanju z Zdrnž mimi državami ameriškimi in z Veliko Britanijo. Xe-w York Times poroča-da je Columbia Broadcasting System na radiu slišal h Berlina vest, da je Hrvatska tudi izjavila, da je v vojnem stanju z Združenimi državami. Z globokim zgražanjem pri-oboujeaprio zgornje vesti o uo-vejji izdajalstvu Pavlica in njegove zločinska f»odrgp, ki nimajo ne moralne ne pravne zveee s pravimi občutki hrvatskega naroda- MoraTjio hrvatski naTod ostane vd?.n Jugoslaviji in njenim zaveznikom velikim demokracijam. Pravno 'takoim-enovana '' neodvisna " ne mor/- sajne spl»e prruglasifi v vojnem stanju z državami, Postiy priporoma geslo: Ivupite sedaj, skrbno zuvi^te, napišite natančen naslov, napišite tudi svoj naslov, oupošljite pravočasno, (xeneraiiii poštar je naznanil, da na Božič, 25. decembra poštni uradi ne bodo odprti in da pispia In druge poštne po-šOjatve ne bodo dostavljene naslovnik oni 1 v Žafo je potrebno, vsakdo pošlje božične dopisnice in zavitke jjraA ocaBno, da jili bo mo goče strankam dostaviti pred božičnem dnem. žavo" ne kot mednarodno pj^vjio teJo, dočim nasprotno smatrajo, da je' takoinu>novana ''neodvisna državaTy bila od o.siščn vsiljena hrvatskemu nm-rinili na zakonit ill tleh Jugoslavije in da v njf-j vlada naj-navad nejša sodrga razbojnikov in teroristov. Newyoi£ko pristanišče zavarovano Xuyy IlydrogTaphlc Office v \Vashiijgto;iu je naznujiil, da so plovbe ne ovire v ne\vyor-Šketn pristanišču končane. Edini vhod v notranje pristanišče je mev dvema 'zasidranitiKi bojnima ladjama, 070 jardov proti vzhodu pa je razsvetljena boa. Sklenjeno je bilo, da bodo Slovenke v ,"femes City, Pa., priredile Ziibavo in da bo čisti dobitek i^i reveže v stari do-Oiovini. Prireapve.se bo vršila T Community Building v James City pa soboto, zvečer 27. de-?embra. Mr. Joe Surina iz Elkliuid, Pa., fto kazal premi-Jajoče stike ip za ple.^aželjue bo Mr. Joe Rolik v^e preskr . bel. — Torej rojaki, ne pozabite ta večer. * Laška JStefani -agentura naznanja iz Tirane, da je Albanija napovedala vojno*Združenim državam. Sedaj'pa so Združene drŽave izgubljene. * Ruski vojaki, ki >o zavzeli Kalinin, so našli po hišah v Kalliiinu in njegovi okolici postavljene lesene postelje in vse opremo za dolgo bivanje. Nemci so bili prepričani, da bodo tam prežim Hi. Celo iz vasi so pregnali \>e prebivalce, da ■ bi sami imel! toc »prostora. Se komaj KO dodobra segreli hiše, so že bili prisiljeni v beg. — Ruski medved letos ne naimerava prezimovati. TROJNA AVTXA NESREČ A. line 25. noveinjbra se j<* pripetila v Arizoni prf Hallbrook velika avtomobilska nesreča, pri kateri so izgubili življenje George Špeliar iz Denverja Colo., njegova žena in njun 14 letni sin. Drugi sin. ki je vodil $vto je ostal pri živl.ienjoi in se na-haja v bolnišnici. TJružina Je bila na obiskn v Calif orni ji in se je vračala domov, ko je v Arizoni počil obroč na kolesu iii to je zagnalo avto ob cementni šteli?r ob c -sti ter ga razbilo, ftpehar je dolgo let vodil trgovino v Created But tu. Colo., in piv?d kratkim se je preselil v Den- ver. Colo. Ostali so trije siki je ne smatrrjo ne kot "dr-'novi in dv* hčeri. 40- LETNO PREISKUŠNJ0 IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAJ- UNION :: ELY, MINNESOTA • ; \ f> KI IMA i* • ' ' v ; •-/•si4 • 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija*je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno' zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z. v vaši našel-* bini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. " i;..;- vaM-ui božičnem seznamu je prostor za dar r Sklad Slovenske Sekcij«- Jugoslovanske Pomoči. _ A" Mundelein, 11L, je bil i|»o-licijVki načelnik Clayton Tiffany dvakrat jjoklican, da napravi red in pospeši promet pred gasolinsko po- ta jo Ralph a Russella. Rušsell je. namreč na vsakem vogalu poslopja postavil velik reklamni plakat z napisom ' '^Merry Xnws." Pod na-pisom pa je slika, ki predstavlja Santa Clausa, ki suje Hitlerja v zadnjo plat. Divja raca v roki. lx>Ij veseli lovca, kof pa jat-a rac na vodi, saj tako pravi Walter Č. Bonebrake iz Oklahoma City, Okla. Bonebrake je stopil na breg malega jeaera s puško v roki, ko se (prestrašena jatei divjih rac zaleti, naravnost vanj. Bonebrake je zgrabi z roko. Ko ije je ozačje očistilo — Bouelirake priseže na to — še vedno drži v eni roki puško, v drugi pa živo raco. Določite *e dues, da boste ku^. 11 -Defense Savings Bond all 4x1 začnite hraniti zanj 9 tem, da kn-pojete- Defense Savings znamke. Stric Sam potrebuje pomoči od vsakega posameznika. Naj bo njegov prispevek še tako majhen. — pomislite, da nas je 130 milijonov. Xaj si misli kdo, kar hoče, v Honolulu pripovedujejo naslednje: Mornariško poveljstvo je dobilo zvezo s posadko, ki hram mali otpk Wake rta. Pači fiku. Na' vprašanje;. f' Ali. česa potrefbu^jet^ je posadka odgovorila : r'Da, počiljite nam še kaj Japoncev." rt i J j HEJ SLOVENCI r; r Hej : Stavenci, naša peG slovenska živo fclije,'. Doklcc Jka.se vernu &ree. Ka ijo^ » s narod-bije! Žiri.' žici, Oub sLpremki, bodij tiri na rekel Grom^in peklo, prazne vaše proti nam so stekel * , 1 - : Bog 3» gromu-TiaduL uam podal rJo dar jezika, Da pod aifaOe out tetn svetu linm ne podtika. Bo oa^ kolikor ljudi, toiianj crtov op ' "d --*ts Bog j»* z nami. kdor prof u&m, ga Ce Perun podreti. Nuj tedai nad uaini strašna ?burja naj se znese. Skala poka. dob ee lomi, zemVja naj S3 trese. Bratje! - mi-stojimo trdno, kakor zidj .grada, Črna zemlja naj pogrezne teBr« kdor odDada! (Po CeSkem. ) =.....J. ... "GLAS NARODA" — New York Thursday, December 18, 1 Dopisov brei Mdpisa In osebnosti ne prioMnie-mo. Doplal n četrtkovo Številko naj bodo ▼ najkasneje v sredo cjatrmj. T8TAMOTLJIN L 1411 ■ i r" n r ff Dopisi «> nnm vedno dobrodošli, ker tanlmajo ♦se nafte titatelje in se ž njimi nafti rojaki tako nsb oi med seboj pogovarjaj«. •■"*■- POMEN StOVfcNfcfcfc ŠOLE S. N. D. IN NJE BOŽICNICA JSloveinska šola Slov. Kar. do-ini prav nič sram. tega. Ravno jene mladine »slovenskih stari bey slovenskega jezika. Ta mladina naj bi bila v naseiu a-merii k o-slo venskem javnem' življenju kot posaioezni člani velike* verige, ki naj spaja starejšo generacijo z mlajšo; da bi se prhieili v toliko slovenskega jezika, da bi znali citati in razumeli ponnen, da bi znali po-ruibiti znanje iii zaklade, ki so konzervirani in nakopičeni v slovenrikili knjigah, revijah in drugih dokumentih; da bi znali te dii&Vm zaklade pravilno tolnsačiti v angleščini Ame-li kancem in drugim, takrat, ko pride prilika in potreba- za to. •Da bi se seznanili z našo zgodovino in znali povedati, kogar to zanima, kaj snu> Slovenci in odkod isino prišli. 'Slovenska šola je in bi morala biti podlaga vsemu drugemu prizadevanju .v našem javi* im živ I jim ju. Jako pevskim zborom, dramskim. skupinam, bratskim podpornim organizacijam in podrejenim društveni in v.-emhi drugemu našemu amcriškcHslovenskemu jav-nwifu gvban.ru. f'e bi se mladina naučila čitrti in pisati kovinsko, '/.n kar bi morali predvsem skrbeti stniiši, bi lahko že dolgo I> t naročali in čtali slovanske časopise in revije, ki nas družno kot eno veliko družino v velikem svetu in nas krepijo v duhu pravega anteri-kaniziiHi-, kar nam1 je drago. Koncem konca pa je tudi lepo za vsakega, ki liore veljati za izabražeuega, da zna š kakšen jezik poleg angleščine in tak jezik bi moral priti v poštev v našem slučr ju najprvo materin jttzik, jezik roditeljev, dedov ali pradedov. Jaz nikakor ne-vidim unit stno in ne vzroka, da bi tako hitro pozabili jezik svo-;u'ga lodu. ko ni vzrokov za to. < 1e je fledaj na obzorju v Evropi mračno, moramo mi tukaj v A-Jneriki. ki smo .še svobodni, skrbeti toliko bolj za ohranitev, razvoj in življenje našega rodu. Kdo ve, &4 kdaj ne pride preobrat na tak način, da bo £la naša ;uneriško-.-dovenska mladina nazaj v Evropo v slovenske kraje graditi domove in živelj. kar sedaij tako neusmiljeno uničuje sovražnik. Srečal sem že ljudi, ki pravijo, da ,bi bilo najbolje* da Slovenci kot nart-od čimpreje izginemo s površja, faer nimamo nobene bodočnosti itd. Vidita, to so male duše, so obupa n-«'i in ijaši sovražniki, ki mnogo več škodijo nafcšomfn skupnemu življenju, kot pa koristijo. Taki ljudje tudi ninogo škodijo našim bratskim: organizacijam in vsem dragim kulturnim u-stanovam. Zato nikar ue sledite takim zapeljivim sugestijam. Poglejte okrog sebe druge narodnostne skupine, kot na primer Angleže, Irce, Nemce, he itd., ko medsefooj še vedno gojijo tukaj v Amen k i razne svoje tradicije in te javno kažejo ob vseih mogočih prilikah ostalim Amerikancein, p«, jih in stvari, kar vse ,-kiKpaj le bo ga t i Amfcrikp kot celoto, n*1 po da ji kje kaj škoduje. Mi hočemo biti dobri Amcvikanci in o*tali bomo tudi v ramici kti' ristni celoti, čimveč bomo zna(i in porabili vse dobre strani nosili prodnikov h gradnji celote. Slovenska šola Slov. Xar. d(j-ma na St. Clair Avenue s svojimi učttnei vprizori v nedeljo 21. dect*mlbru ob .1. uri popokliu* lepo igro "Šola v nebesih'', y treb dejanj ill, pod režijo učiteljice Mrs. Mary Ivanu sli. Poleg igre pa bodo podane tudi tičizn deklamacij;, petje itij. Zvečer pa bo ples, pri kat: rem igra Johnny Pecenov orkester, ki vsem zelo ugaja. Vstopnina je «amo 35 centov za iH>poldne in zvečer. HIMEN - H . BOZlCNfe MISLI ae nad šestdeset je že večkrat .Miss Ann Marie Oreliek, hčerka ugledne in spoštovane slovenske družine Mr, in Mrs. Valentine Oreliek Sr., irz Brook-h na, X. Y., so bo poročila v soboto, dne 27. decembra 1941 z Edwardom Fitzpatrick-om Minulo je Lt. na kar mi prišlo pred oči življenje v mla dosti, človeka. Kako smo pri-prosti ljudje živeli v miru zu- Iiaf po deželi, ko ni bilo lii-cakšnega časopisa nuni naimi. Edino, kar smo imeli, knjige Mohorjeve diužbe za starejše ljudi. Mladina pa "Kat ki žein". ki mj jt -bil tin v peti. Ozrimo se danes na splošno na CkoTi: ljudstvo .K* bolj civilizirano sedaj, kot je bilo n.ikdaj v na'si m ladosti. ljudeh, kak t smo bili v?i vpljni dan ,%rVd Boz'.'en: iz Chicago, 111. Poroka se vr-Popoldp po igri nastopi tudi Ui ob 10 dopoldne v cerkvi The Miklavž, ki bo n zdelil darila [Most Iloly Trinity na Montrose učencem slovenske mladinske [in Graham Avenues v Brook-šole in vsakomur drugemu, če lynu. bodo darila pravoča-sno dostav-}' Ženinu in nevesti kličem žo ljena v Dom in z naslovom, komu naj se jih odda. Ker bo Itotsuji Miklavž nastopil v novi obleki, najlepši. ki jo zmore Cleveland, ste vabljeni vd, dtb gotovo pridete na to predstavo, da ,ga vidite. To krasno Miklavževo opremo pa je omogočil Slovenski šol? nje dobrotnik Mr. Jolin Potokar,j lastnik Double Eagle Bottliu: Co., ki jo j. daroval Šoli. _ priporočamo društvom in posa- IH^Mjaim za nadaljnili f> mese-meznikom. upošteva jt. vedno ,kv za inoj priljubljeni ča.K>-n.i< govo tvrdko, kadar pidrebu- l,is- hrez katerega bi mi bilo jete kupiti s,kovico ali pivo.I 'ako dolgočasno. Kosegačlo-dobre pijače. poštene !vek -privadi,. ga njora imeti ker mož' VM>tmnskojvseeno kot vsakdanjo lnano.j Zato pa toplo priporočam vateri jra Aj nima-k tako želi, da nas vsaj. naš-ljubi Peter Zgaga spomni, da smo živeli v ljubi domovini onkraj morja, kate vnaprej, da bi ju Bog ohranil na .mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu v njunem lnxlooem zakonskem stanu. A. S. ZIMSKO RAZMIŠLJE-VAXJE. Xa naslovni strani "Glasa Naroda" vidim, da nii je na-'/AXXo' ročninc. potekla. Torej tukaj ke-cen c Ullr in podpira naše narodne in kul-j/,u n1, ' turni ustanove, kjr* n«>re. lo tudi mi vsi dolžni nje- j čl o vel njega upoštevati, kadar nakujyu-jejjio take -stvari. ISlovenska šoTa ne bo imela spomladi nol>ene priredbe, ker je avditorij doma do polet.)a žc oddaji v najem drugim društvom in skupinam, zato naj i'a je sedaj žalostna, zdihuje in prosi pomoči pod jannom dveh krvolokov. Bog daj, da bi v-e to gorje kaj km udu minilo! Ter da skoraj zašije izza črnih ob- vsakdo pomaga pri letošnji l>o-,}afeov ]ep^0 SOIK>,-žičnici k skupiunm finančne-j ^orej 6 nr. secev'je poteklo, miu m moralnimi uspehu, ko-(knr ste lnoj dopis'objavili k<1° nioro- fekren« »Glasu Xaroda. pod naslov, V t is till časih je bil mar na Aemfji; danes pa so ljudje \ v, plamenu iv'vsem svetu. J^pc-niinjam se (>ožirriih prazj»ikr?v, ko m "nil v" službi pri tujih ^i za so čistile |)o soliah. fin in jaz sva v hh •vil pokladala živini krmo. Oče je pa pripra Rd druge dobrote, za .-'cjo no. Ko pa je prišla ooe, smo ž«* iiiK-lj tudi pri pni v', (iv jaslice v kotu nad mizo v sOy;uin novemu rojeneu. Pozneje so se v.-i va^/ani -kup;: j zbivali in smo b»ed]i po velik« n* -cne-gu daleč proti cerkv , da -mi; slišali org\jo in pet j.* ** T'ldno »*e godi, ko Zvcličar s> rod i i" Pojjolnoči >mo se ziM-d' mladina in oo gostilnah in drugod pri svojih znaneOi. Ob šestih zjutraj je bila zopet p^ta ^veta maša, ko so prišli v cerkev seveda stari dedje in stare ženl-e^. do so nekoliko pomolili novemu Rojeneu v ča-t. Po eerk-vensflil opravilu -o se podali proti domu in se očetje pogo- varjali o samih dogodkih. Mamice pa zopet o svojih hčera, kako in kaj bodo pred pustom. Ena p-n vi : " Ja, ja, r€fc je tako, ut-Ša Marička tudi zdihuje in JpVeirfišljuje, ali pride piavi ali ne." Tako so jnV'li vsi načrte, kaj bo doprineslo novo leto. ^Ila-dina pa smo se tudi zbirali k dopoldanski maši; napravili se v platnene hI: če in kamižoTe in škornje, pomazane z mastjo. Dekleta pa tudi po zimi so tai-i g»>«podjt-. (Ko pa smo prišli douiov. snio f-o zbrali vsi stari in mladi o-koli lmze. ki jo je gospodinja z dobrotami prejje obložila. Oče vstane, prične moliti in voščiti vsem vesele liožične praznike. Poprijel i smo vsaki za svojo leseno žlico in pričeli zopet! nositi dobro d$<čo julio, vsi eriki kdaj prišlo tako daleč- da bi devet ljudi jtdlo iz >cvart. 14S strani. * „ _ S Slikar*' C— $1.— KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU.. 111 strani Cena .50a MLEBARSTVO. Spisal Antes Pave« B slikami 108 strani. Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva •ploh. Cena .5Qc OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Tea... Knjiga je namenjena v prvi vrati aa stavbno, umetno ln strojno kljatavnUaratv* t*r lele-aoll varstvo. Cena $1_ OOK1BTJB AMERIKE, spisal a. M AJAR. Trije deli: 162, 141, 183 stranL Cena nrebko ves Foljnden ln natančen opis odkritja novega sveti. Spis se elta kakor zanimiva poveat tar le sestavljen po najbolJHl) virih. > Cena 60o ■ ■■* Jt » *-j. • ... - m -ii > • OLNI ČEBELAH. Spisal Frank Lakmayer. 163 strani. Cena $!._ ZDRAVILNA ŽELI6ČA. «2 stkani. Cena 25c - "r ' X*. -t- 216 W. 18th Street Naročite pri: Publishlng IšT .C** i' ,?'9V<"-,'» .'L' ■'' -i. ' • New York, N.Y. Ml sorodnikov. Rojen je bil v Marii£i vabi, fara Kj ka na D.o-lenj&fcc-m, kjer zapušča brata Franka 'fn sestro Franci in več drugih sorodnikov. Jtne t3. dec. je nrnrl v Cleveland State bolnišnici Anton Zaigorc v starosti 46 k t. Pokojnik je prišel v Ameriko pred 30 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agues, roj. Sodja, in tri sinove: Sta^leva. Franka, in Mhttkewa, tri hč -re: Lillian, Anno. por. Hatton in Agnes, por. Krivec, in brata Johna, v stari domovini pa tri sestre ter dva brata. iSreui hibi je podlegla dobro •znana rojakinja in pionirka Mrs. Mary Pi ženi. rpj. Bo^tjan-čič, stara 6S let. Doma. je bila iz Meniske vasi. Toplice pri Novem mestu, Odkoder je prišla v Cle»veland pred " 50 leti Tukaj zapušča žalujočega soproga Josephs, ki se nahaja že več časa bolan v bblnisnici/. 3 sinove. Antona. Johna in Michael a, m tri hčere: 5Iary Be-nevol. Anna, stayer in Frances, brata Franka, ki živi v Gjen-coe, O., več vnnkinj in dragih sorodnikov. Za srčno hibo je umrl Anton Ponikvar, 3tar $0 let. Doma je bil iz Velikega Vasovnika, f^-ra Rob, odkoder je prišel v Cleveland pred 38 leti. Zadnjiih 31 Jert je bil zaposlen pri Lam-son & Sessions. Tnlcaj žapru-SČa žalujočo soprogo Anno, roj. Bečaj. tri sinove: Antona Johna in TjOuasa in tri hčere: Afnna Story,o Frances in Elizabeth. Ono 15 deceiribra' 'i? umrl i v Emergency bolncaiici rojak rojak Andrej Oberstapj v stairo-sti €9 let; - ZA PO^nAiRJA, Josip Schneller, žiipan v Ca-lnmet, !Mich:, in lastnik groee-rijske prodajalne in mestifoe. rjo bil imenovan za tamlcaj^rge--ga^pa^tarfa. čeprav je CaM-mtat draga .najstarejša slovenska. naselbina v Arrt^riki. je to pivi slovenski poštar tulfttj. Schneller je. bil rojen v Ameriki. ■ Njegov oce se je priselil iz olcolice Črnomlja v ' Beli Krajini. "O L AS NARODA" — New fork Thursday, December 18, I94f OSPOD iz KONOPIŠTA Napisal: L WINDER. — 151—== • • ▼ B T ANOTLJ1N L. 1 S t S Kenya—kraljestvo večne --pomladi-- Vojna; vihra ni prizanesla uiti eni na joudovi tejših dežel sveta, kjer še niialo ne veljajo -običajne predstave o Afriki. Ce govorimo o črnem delu sveta, si mislimo navadno najprej silno vročino. V Kenyji pa ni mogoče govoriti o vročini. Na farmah ležečih toeno na Ekvatorju, je tako hladno, da* mo-najo ljudje vsak vwer zakuriti peči, če nočejo zjutraj prezebati. Od maja do oktobra je v tej deželi tako mrzlo, da lahko človek ves dan nosi topel -ffledamo tri z večnim snegom pokrite gorske orjake, ki čuvajo to d želo. kakor mogočni duhovi. To ko Kil ima d žaro. Kenya in Elgon. l>omačini vidijo v njih bogove. Evropci ediimo, v«al: čas pridejo naša dekleta, in potem se od prav i n»o, na solnoe, v gozdove, v*aik s svojim dekletom za podpazdubo.'* — Nihče^e ni menil zanj. — "In stavil bi. je be-sedičil kar naprej, "da 'bom prvi, ki pride vrsta. name. Jaz v rž. m prvo bombo. Kdo stavi? i Jaz stavim' deset kron. Kdor pogine, i«temlu ni treha plakati, niti če bi dobil. Velja T" "Pojilinto," je rekel Princip in vstal. »Segel je slaščičarju v roko. "Hvala za pogoščenje. Kava je bila izvrstna." Pri vratih je tiho dejal: "V«i hkratu ne moremo oditi. V presledkih. Vsak naj odide sam in naj gre do poli desetih na izpre-iiod. O pol desetih, ali nekoliko kasneje, kadar se bo pač postavljal spali r, naj stopi na svoje mesto. Ob desnih se pripelje nadvojvoda. Kdor bo imel neugoden p nostor, saj ne verno naprej, kako bo. 114: naj ne stori ničesar, to je glavno. L.e kdor bo imel ugoden prostor, naj wtrelja ali vrže bom|bo. Samo. kdor 1k> zanesljivo videl, da ne more zgrešiti. Kklor bi slabo meril, bo pokvaril vse." Odšel je. Nekaj minut za njim so &li ostali. Slaščičar ;e pospravil skodelice, obrisal mizo in odprl vrata slaščičarne stežaj. Pražnje oblečeni ljudje so začenjali oživljati ulice. Most o se je prebujalo. . V hotelu "Bosna" v kopališču Uidži je bilo ob tem času ze kaj živahno. Eno izmed pob so bili izpremenili v domačo Kapelico. Višji dvornik je javil prestolonasledniku, da duhovnik čaka. Franc Ferdinand je šel po Zofijo; poljubila sta se. pokrižala drug drugega in se, spremljana od častnikov, za pod-pazduho odvedla v domačo kapelico. Duhovnik je maševal. „ Zatopljena v pobOžnosi sta klečala Frane Ferdinand in Zofijapred oltarjem. 1 Pa maši ji je rel>el: # "0u d no- Zofija, med molitvijo som se venomer motil. To se nu drugače nikoli ne dogaja." Nasmehnil se je: "Danes je namreč spominski dan." Zofija je dejala: "Vem. Frnnci. Tudi jaz sem takoj, ko sem se zbudila, pomislila nr. to, da je danes 28. junij." i današnji dan pred štirinajstimi Jeti! l aksnega dne človek ne poznbi!" OQ .Zof'.Ja r,fkla: hi le že današnji dan srečno minil. — -H. junij 1900 naju ni «toril nesrečnih. Mene rt?*." "Tudi mene ne, ! ji je hitro ^egel v besedo. "A prav ta »lah mi je prišlo na misel kako je Golucdiovwki s svojim podlhn poudarkom bral odpovedno listino, wfl, tisto mesto: Odpovem se za zdaj in za vse čase - ob, kako ves blažen je bil pri teh oesedali ! Najraje bi ga b?I oklofutal." ' : Zofija ga je pobožala po komokni: "Nikar več ne misli na to, Franci. Saj se je vse tako lepo obrnilo. Ni se nama »bilo trdba kesati." |4 Ne, teog ve, tega se nisem nikoli kesal." "Hvala ti, Franci, to je lepo, da tako praviš. Zdaj pa ne misli ve« na odpoved in na Goluoho^kega. Danes'imava neka.].tako lepega na sporedu; odpeljeva se domov, k obrokom. \ torejc bo delal Maks ustno izkušnjo, to morava bičati " » "Da. tega <=e že veselim. Zofija. Pismeno je imenitno prebil, torej se pae tudi pri ustni ne bo zatajil." Tr "4Prj Vl^m je imel lepo nalogo, je-li? 'Rožni vrt v Konopistu Ivaj vre je neki napisal! Gotovo rau je prav < edno uspelo." H Zofija si je potegnila z roko po čelu; ta gib roke je bil poln strahu in nervoznosti, in Franc Ferdinand je vedel, da mu hoče s tem vedrim razgovorom samo prikriti svoje pravo duševno stanje. "Cuj, Zofija," je rekel, "tako razburjena si. Glej, to je vendair nesmUal. IPotiorek izrtično zatrjuje, da ni nevarnosti. In pred včerajšnjim — saj si videla, sredi najbolj goste gneče sva bila, daleč na okrog ni bilo nobenega varstva in nič nama ni zgodilo. Pozdravljali so najn s pravim navdušenjem. Ob dvanajstih bo vse pri kraju, pa se odpe- Ji^a domov." • razni okisi kovin v zemlji Oklenila se je njegovih ramen: "Da. bojun se — že vse ženi iz globine ZiinUje. Vse te mesece — saj veš — tako hudo se bojim." rastline zmernega pasu v Ke- "lo nic ne pomaga," je rekel, brane« ubrati njeno'nvji svojo življenjsko energi-Mruno, 'to je treba opravili, y,ato je mnogo pametneje, da ®e!jo pomnože in to kaoe v raz-elovek ne boji, an*>ak misli, da se ne more nič zgoditi. Za-jličnih pojavih. Na gorah ra- lo nevarna kača je kobra. Ta je pa raoširjena. po vsej Keny ji in večkrat ogrtrža tudi bivališča belokožcev. Vsako najmanjšo luknioo v kolibi je treba skrbno zamašiti, če hoče človek varen biti pred strupenimi kačami. Pa ne samo dela narave, temveč tudi dela človeških rok «o v Kenyji nekaj posebnega. Po tem divjem lajn teče železnica ki je pravo eudo sv-eta. Začenja se na obali Indijskega o-eeana na puščavskem pesku in speljana je skozi pravljično po krajino, preko ogromnih skal in pragozdov do kraljestva večnega ledu. Kakor lahko v Evropi skozi okna vagonov o-pazujemo div.ie zajce in jato prepklŠenih jerebic, tako vidijo potniki kenvjske železnide črede pasočih se slonov, antilop in drugih divjih -živali. Ta železnica nudi tudi edinstveno priliko prepotovati v nekaj urah vse pasove sveta. Začenja se v Mom basu v pu ščavi, kjer vlada «traši>a» vročina ter vodi skozi .-ubtropični pas v hladnejše fcraje, stepe in gozdove, ter dalje preko globokih gorskih sotesk, visoko gori v gore, kjdr postaja zrak že redkejši. Konča se pri je- ži palica že 110 kg, tretji cUk 120 itd., torej težo, zavoljo katere bi se prvi dan v trenutku prelomila. Mrtvo železo* &e je tedaj "treniralo" kakor si kakšen športnik trenira mišice. Ko so palico po teh poskusih po dolgem prerezali in mi-broskopično preiskali, «o odkrili pojav, ki ima precej a ličnosti z ojačenkni mjšicanu po športnem treningu. Na kraju, kjer je teža najbolj ucinkov^a in kjer je želtKni palici najbolj pretila nevarnost, da se prelo-nti, so ugotovili neko odebeli-tev. Mrtva kovinska masa se je bila tedaj proti temu kri'ju dobeetidno pretakala, da ga je odebelila in ojačila. To je reakcija, ki govori veekako o nekakšnem življenju v kovini. Opazimo jo v isti obliki ob vsaki priliki tudi pri živih bitjih, na primer pri drevesih, ki smo jih ranili in se na tem mestu odebelijo, kakor se odebeli na prelomnici človečka kost, ki se je zlomila in spet zacelila. Brazgotine po. ranah na koži tudi ni-o nič drugega nego isti uojav. . ja T To j<"!zero namaka vso o-jz?ru Liinturu. Nekai ur zado-groumo dolino. Izobilje vodeu stuje potniku, da vidi vse vrste vegetacije. Okrog peščenih kotlin Momlbi-sa ra.-te suha stepna trava, malo višje se začenja divja tropska flora, poten! slede subtropični zdravi Najčudovitejša je pa v Keny- p a gozdovi, dalje flora severne ji zemlja sama. Vsa dežela je vulkansVjega izvora in nol>e-neo bili tudi trije gorski orjaki v nedavni geološki dobi strnšni vulkani, ki «o preplavili doline z lavo. Zato je v zemlji nvnogo rastlinstvu koristnih mineralij in soli. Zato je zendja tako ču- Evrope in slednjič? samo še i-glaAic.i. . Ob železnici je nastalo več sto farni in mnogo zamorskih naselbin. Mak vozi štirikrat v tednu in vsaka vožnja je za prebivalstvo dogodek. Vedno se sibero domačini na kolodvo-ru in potrpežljivo čakajo da - >— ----------• " •" fjvw. i/Luyi * u i a t\ ujv u a dovito rodovitna. Praktično se prisopiha gorica lokomotiva. da v taki zemlji gojiti vr;e. Toda evropska drevesa se kn(alu izčrpajo, ker prehitro rasto. Nekaj dni zadostuje- da požene drevesce popke, da razcvete in da sadje dozori. Trikrat v letu obrodi sadno die v je. Saj ne prinaša samo pozdravov daljnega belega sveta, temveč tudi delo in kruh. Šele železnica je pripomogla temu rajskem« kraju k velikemu gt^po-darskenru in kulturnemu napredku. Kenvja ima v? lik o voženimi evropskimi in an*e rISkimi je prineslo bogate u-spehe. Toda tudi ta raj ima svoje senčne strani. To velja zlasti za zapsdni del dežele blizu je- nesiva se na Boga! In ra*em tega tudi res ni moči"niisl7tl,!ste v višini 3000 m "še bur^na »»naju Pot lore k vlačil v Sarajevo, če bi imel le najmanjši trava. Zato ni čuda, da r^de sum. ' t'r lv',. . | farmarji v gorah zivmo, ki se Otožno je pokimala: ; Že pi-av, Franci. A nekaj te pro-'odlikuje po mesu in mleku. s»im. otopi z menoj';še enkrat v domačo kapelico. Pri zgod- .Križanj? afriških pas^m z u- nji niasi si se motil v molitvi; i>om«liva zdaj či-sto samn. ^ -----' ' n¥e bo pomnilo. Podprlo bo mojo samozavest." Sla sta še etnkrat v kapelico in dolgo molče molila. Franc Ferdinand je pozabljal vse, zatopljen v oltarno sliko svete l>evtt..e. / levo roko se je tipal za dbesek. ki ga je nosil pod rajco, za miniaturno sliko svete Device, fc jo je nosil kot talisman. Zofija je neslišno gibala z ustnicami. "Oh da bi mogla vse do odhoda tako kl.čati in moliti'" m je mis), «. "Kako rada bi si preklečala kolena do kr^i kako sladka bi bila bolečina ranjenih kolen! Pomagaj sveta Devica, pomagaj, sladki Jezus, v*ruj naju, Bog vsemogočni na ta današnji dan, boeli nama milostljiv!" ^ ' Na bregu Miljacke. p.» Aippelovem nabrežju, s„ ^ sprehajali potniki. Hodili <0 drug mimo diug g* kakor tu£i ki niso drug dragega nikoli videli, in svarili drug drugega oenu. kadar se je pokazal kale detektiv. Princip je ugoto vil: vsi so bih na mestu, mdi šestna.istletniki, Uičevi učenci Sam ni vedel, al« naj bo tega vesel ali naj , ^^ je tudi dijaka Mehn^edbaSič«, ntosliniana, ki'je bil t pr^ r^n -ie ne— "Jaa se post&viai k LatinskenJu mostu." ' >lums orožje?" j? šepnil Princip " Da," je šepnil Mehmedbašič. Nato se je odstranil. {Nadaljevanje prihod nji 5.) Večkrat se pripeti, da je na. bodočnost. Zaenkrat u.tripljo enem drevesu istočasno cvetje, vse gospodarsko življenje o-in zrelo #iadje. Tak tempo pa krog te edine prekrasne žielfR-drevje zmernega pasu ne pre-lnice In okrog redkih uporabnih iHf?e in se kmalu izčrpa. Naj-!cest. Ce se bo posrečilo agra-bolj trpežne so še marelice, ki diti 3? stranske železniške prose tu pa tam «klimatizirajo.| ge, ki bi križale dež?§o od se-Drugo dre v ji? se posuši v dveh i vera proti jugu. bi po«tala letih. i Kenvja prava žitnica Afrike. Podobno je z ovropskimi cvetlicami. Rajsto izredno hit-1 "ŽIVLJENJE" V MRTVIH ro in dobe naravnost. pravlič- iSNOVEH Jie barve. V Ken v ji je mogoče v. , gojiti tudi na^e nageljčke, ki . J)aostiv meje med zivalskmi. dobe večkrat skoiaj črno bar-,m/««tl^kun svetom ni, tem- vo. Barvo cvetlic pa odločajo veV' da> prolia;,axl. sv .... ....... Moški zbori OSKAR DEV: BarCica; OJ, moj iocel lov; Kam al, tantje, dm v va* po]-demo ............••...•.••.Ji OSKAR DEV: •Srečno, ljnbca moja: Ko ptiči-ca na tuje gre; Soči; MoJ o&a ma konjička dva; Doblv eem pl-; Slovo; Je vplhnlia loč .49 eUJL ADAMIČ: Modra devojka (belrkranj-ka.. U V bo noč pri potocl ...........Jt9 Jorjeva ......................JU Hodi Mleka dom o; Kaj drugega hočem; Zdrarlca ........11 VASILIJ MIRK In A. OROBMINO: Vetrlč; P« gradlal ..........M UR. VOLARlč: Rotmarln; JOS. PAVOiC: Potrkan ples ......JI IZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: AaMrlftka alaveoafca Ura, (HaUaar) Jt Orlovske himne (Vodepivee) _____ M Slavonski afterdt, Ti meftanifc la asaMiUi sborov (Kari Adami«) .1« Trije aaeSani zbori (Gtaabena Mati") ---------------------------------- J« V pepelnital noči. kaatata u aale. ibor In •Theater. (Satiner).... M Mladini, peaml za mladina a klavirje« (E. Adamič) .................... M D v« peaml, (Prriotee) ta moHd ■bor In aala........................... .*f Xaii blmal^offbuma herald odmevi. ( zrezek, aiftl ). D. M Jt ZA TAM BURI CE: NA GORENJSKEM ,TE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zloži] Mar ko Bajuk...............78 Slovenske narodne pesmi za tamba-raikl zbor (Bajuk) ________ .7» Bom Sel na planinec, (Bajok). ZA CITRE: Poduk za eitre. — « iveckl — (Boteljakl) ______________________ ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Roratnlra — Jf IM narodnih pesmi ra moftkl In mešani zbor. Emil Adami* ____1.— FANTJE NA VASI. t8 narodnih aa moftkl »bor. Ciril preitelj.. M Naročilo poSjlta aa: « 99 Glas Naroda tic WEST IStfc STREET NEW YORK. N. t. V Chiaholm. Minn., je nedavno umrla Mrs. Leopoldina Zevnik, doma od Črnomlja v Beli Krajini. — Kmalu -za njo pa je preminila Anna Gotiše, V Ohicagu. Ul., je dne 7. decembra umrla Mrs. Margaret Judnič, stara 53 let in rojena v Bognječi vasi pri Trebeljmem na Dolenjskem. N'jtjn mož John loma iz Sodražice pri Ribnici. Judnjč je brat Martina Judni-t. 'ča iz jWaukeejgaoia.