Naročnina mesečno	.^^flRi^^^.	anMMm^ ABAk.	^	^»BSBBHtehk. <-olt račun: Ljub-
1» Din. aa morem-	^ft	MSbk.	M*	j/m/T^Ijana it
atvo 40 Din — n«-	mgm	^mm	■ MUK mhIL m mam	^ id.^i za
deljsks izdaja ce-	MU ^^B	flH	# MpB% S	J§i§f Sarajevo 756J.
loletno % Din. sa	JHf B|MI	J^B M|	# JHH Jf |8ft2»	gl&jf Zagreb Stv. 39.011,
inozemstvo 120 Din	JHV	MHT fl^B	MRf ff '^aMHff	Praga-Dunaj 24.797
Uredniitve je T	JB^f	IMM^	JHBLmHH^	Uprava: Kopi ta r-
Kopitar jevi aL 6/01	jeva 6. telefon 2993
Telefoni srednlštvsi dnevna slnžba 205* — nočna 29H, 2994 In 205i	-	Izhaja vsak daa zjntraj, razea ponedeljka	in dneva po praznika
Zmaga pravice in mira
Ideja miru, toli potrebnega vsemn svetu, ai je priborila 11. t. m. v ženevi veliko zmago neprecenljivega pomena. Malokdo je slutil, kako za las blizu so bili te dni Evropa in z njo tndi ostali deli sveta vseuničujoči vojni. Sporazum, dosežen med državami, zastopanimi v svetu Zveze narodov, v zadevi teroristične akcije, katere žrtev je bilo dragoceno življenje našega pokojnega vladarja, je to nevarnost, kakor upamo, za dolgo dobo preprečil. Ob tej vesti so si oddahnili vsi narodi od Atlantika do Pacifika, ki so se zadnja dva meseca v neprestanem nervoznem strahu spraševali, kaj bo, če Jugoslavija in njeni prijatelji ne dobijo pravičnega zadoščenja za demonski zločin, ki ga je bila tuja roka naperila naravnost na našo narodno neodvisnost in državo.
Pravično zadoščenje za to, kar se je pred dvemi meseci na tako tragičen način odigralo v Marseilleu in nas oropalo krmarja zedimjene mlade Jugoslavije, je bilo nujna zahteva mednarodne morale, naše narodne državne eksistence in varnosti vse Evrope pred mednarodno organiziranim nelegalnim' terorjem, ki se je po boljševiški revoluciji, po njenem zgledu in v njenem duhu razširil po vsem svetu, da razruši obstoječo, na krščanski omiki zgrajeno družbo. Bil je ustanovitelj one države, ki jo danes v Ženevi zastopa gospod Litvinov, ki je ta teror proglasil kot načelo v boju zoper civilizacijo zapada, češ, naj poginejo tri četrtine človeštva v krvi in ognju, da bo le ostala četrtina komunistična. V tem duševnem ozračju, ki opravičuje v politični borbi vsako, tudi najnemoralnejše in najkrvavejše sredstvo, da se duhovi preplašijo in da se razširi splošno malodušje, je zrastel tudi marsejski zločin, dasi so njegovi razlogi bili drugega značaja nego so oni, ki navdihujejo rdeči teror, če bi ne bila naša država in z njo njeni zavezniki s tako neomajno odločnostjo postavili pred vrhovnim zastopstvom vseh kulturnih držav zahtevo, da se vsi neposredni in posredni, dejanski in moralni krivci marsejskega strahodejstva kaznujejo in taka ter podobna dejanja po mednarodnem sodelovanju, kolikor je to mogoče, za bodoče preprečijo — bi si bili mi sami nakopali krivdo, ne samo, da nismo znali braniti naše časti in političnega prestiža ter naše neodvisnosti, ampak tudi, da nismo storili onega, kar je nujno potrebno, dn se popolnoma ne sprostijo sile teme in kaosa, ki že poldrugo desetletje rovarijo zoper vse kulturne vrednote Evrope_, zoper mir vsega sveta in zoper njegove največje svetinje. Iz glasu našega zunanjega ministra v Ženevi je v teh usodepolnih dneh govoril tudi glas vesti vse Evrope in vsega človeštva sploh, ki noče, da bi našo človečansko omiko zagrnili valovi nacionalnega sovraštva, politične in razredne nestrpnosti ter barbarskega obračunavanja, če komu kaj ni prav in ne po njegovem okusu.
To spoznanje — da brez moralnega in pravnega zadoščenja ni mogoče ustvariti onega duševnega razpoloženja in stvarnega stanja, ki je potrebno, da se na njegovi podlagi zopet vpostavj resničen mir in da se ta mir še poglobi in utrdi — je premagalo v Ženevi tudi odpor onih, ki so ali iz političnega nasprotstva do Jugoslavije in njenih prijateljev želeli, da bi ostalo marsejsko grozodejstvo nerazčjščeno ali pa so menili, da jim mednarodni oziri do moraličnih krivcev te strašne afere ne dovoljujejo odločnega in nedvoumnega nastopa. Dejstvo, da so se tudi ti morali ukloniti stališču naše države in njenih zaveznikov, in da je obsodba terorja, kojega žrtev je bil naš veliki kralj, bila soglasna ter zahteva po zadoščenju, razčiščenju in onemogočanju nadaljnjih zločinov zoper našo varnost in varnost vsega sveta tako enodušno krepka — je najzgovornejši dokaz za moralično utemeljenost in politično pravilnost našega stališča, ki ga je
f. Jevtič s pomočjo gg. Beneša in Titulesca, ojih zasluga v tem oziru se sploh ne more zadostno naglašati in zadosti dostojno occniti, zastopal tako, da je s tem ugled naše države neizmerno zrastel. Z njim vred pa je prestala svoj ognjeni krst Mala zveza sploh, tako da se danes nobena alijanca v Evropi ne more ponašati s toliko notranjo solidarnostjo in povezanostjo kot je ta v prijateljskem sodelovanju z vsemi državami Balkana, ki so pred forumom vsega sveta v Ženevi nastopile kot prava velesila, ki se zaveda, da ima na svoji strani pravico in moralo ter moc in voljo, da ji pripomore do zmage. Pravičnost seveda zahteva, da v polni meri priznamo in se zahvalimo tudi za neprecenljivo pomoč, s katero sta nam stali na strani Francija im Anglija, ki sta vnovič dokazali, ne samo, kako odločivna je njihova vloga in moč v Evropi, ampak kako sta njuni demokraciji vselej na braniku, kadar je treba ščititi pravico, mir in moralne temelje naše družbe proti vsakemu nasilju, terorju in samovoljni kršitvi družabnega in meddržavnega mirn.
Povrniti pa se moramo k vlogi naše države in njenega predstavnika v Ženevi, ki je storil v teh tako kritičnih dneh toliko zn ohranitev miru, za moralni ugled vse ženevske ustanove in za veljavo Jugoslavije v zboru kulturnih narodov, da si je zaslužil priznanje vsega človeštva, drhtečega za svoj mir. G. Jevtič je pripomogel do zmage miru in načelu mirne mednarodne rešitve enega najhujših sporov po vojni tako, da ni v ničemer z neumestno popustljivostjo okrnil časti in ugleda naše države, ampak ga nasprotno le utrdil. Ves svet zdaj ve, da je Jugoslavija branik miru in da so njeni nasprotniki oni, ki ga motijo, in mi si smemo šteti v zaslugo, da je Zveza narodov uvidela potrebo, da se z mednarodno organizacijo in političnimi sankcijami to ro-varenje proti miru ne samo, v kolikor izhaja iz organiziranega terorja, ampak tudi iz vsake mir izpod kopu joče tendence, učinkovito prepreči. Našemu nasprotniku pa je dano možnost, da izpregleda in da lojalno sodeluje prj delu, da se iz mednarodne politike odstranijo vsn nepošteno, nelegalna in zahrbtna sredstva ter da se med narodi srednje Evrope, ki so med seboj prijatelji, začne iskre®« politično zbiiže-
Konec razprave o jugoslovanski pritožbi
Zveza narodov nam je dala prav
Svet ZN \e obsodil madjarske metode SSS^ tB&T&E
Besedilo sprejetega sporazuma
Na konen ponočne seje je svet Zveze narodov soglasno sprejel sledeči sklep na podlagi predloga francoskega zunanjega ministra Lavala in poročevalca angleškega zastopnika sir Anthony Edena.
Svet Zveze narodov, prepričan, da tolmači čuvstva vse Zveze narodov, enodušno obžaluje atentat, ki je zahteval življenji jugoslovanskega kralja Aleksandra I. in francoskega zunanjega ministra Louisa Barthou-ja, obsoja ta ogabni zločin in se pridružuje žalosti jugoslovanskega in francoskega naroda, ter zahteva, da se vsi, ki nosijo odgovornost, kaznujejo.
Svet Zveze narodov opozarja, da je vsaka država dolžna, da ne podpira in da ne trpi na svojem ozemlju nikakor« Vro ' ličnega delovanja, ki bi imelo politične ulje. Nobena država ne sine ničesar opustiti, kar bi preprečilo in onemogočilo delovanje take vrste, in je dolžnost vsake države tudi sodelovati v ta namen z vladami, ki bi to od nje zaprosile. Svet Zveze narodov ugotavlja, da je predvsem dolžnost članov Zveze narodov že z ozirom na njihove obveznosti, ki izvirajo iz pakta Zveze narodov, da spoštujejo nedotakljivost ozemelj in politično neodvisnost vseh ostalih članic.
V prizadevanju, da bi med vsemi članicami Zveze narodov vladali dobri odnošaji, od katerih zavisi mir,
v zaupanju, da članice Zveze narodov ne bodo ničesar storile, kar bi moglo mir spraviti v nevarnost,
ugotavljajoč, da itha.ia iz razprave, ki se je vodila pred svetom Zveze narodov, kakor tudi iz listin, ki so bile svetu predložene, posebno pa iz diplomatskega dopisovanja med jugoslovansko in madjarsko vlado od 1. 1931 do 1. 1934, da razna vprašanja, ki se nanašajo na delovanje terorisiov izven jugoslovanskega ozemlja, niso bila urejena v zadovoljnost jugoslovanske vlade.
ugotavljajoč nadalje na podlagi te razprave in na osnovi omenjenih listin, da so nekatere madjarske oblasti sokrive vsaj vsled nemarnosti v zvezi s pripravami za marsejski atentat,
ugotavljajoč slednjič, da ima madjarska vlada, v svesti si svoje polne mednarodne odgovornosti, dolžnost, da brez omahovanja izda ali povzroči vse potrebne kazni za vse one oblasti, katerih krivda bo dognana,
prepričan končno, da bo madjarska vlada storila to svojo dolžnost, in da bo svetu Zveze narodov sporočila odredbe, ki jih bo v ta namen izdala,
smatra svet Zveze narodov
da predpisi mednarodnega prava o pobijanju terorizma danes niso dovolj jasni in določeni, da bi mogli jamčiti za uspešno mednarodno sodelovanje v tem pogledu, in vsled tega določa, naj se sestavi odbor strokovnjakov, ki bo imel nalogo, da prouči to vprašanje, da se sestavi načrt za mednarodno pogodbo, s katero bo mogoče pobijati delovanja in zločine političnega terorizma.
V ta namen poziva svet Zveze narodov vlade Belgije, Anglije, Francije, Madjarske, Italije, Poljske, Romunske, Švice in Sovjetske Rusije, da vsaka izmed njih imenuje po enega člana v ta odbor in mu predloži v proučitev nasvete, ki jih je dala svetu Zveze narodov francoska vlada. Istočasno poziva tudi vse druge vlade, ki bi imele kakšne nasvete, da jih dostavijo glavnemu tajniku Sve.ze narodov, ki jih bo izročil imenovanemu odboru. Svet Zveze narodov pa poziva odbor, da mu predloži poročilo, da bo mogel na podlagi sklepa zbora Zveze narodov z dne 25. septembra 1931 takoj uvesti postopek, ki je potreben za sklenitev mednarodne pogodbe pod okriljem Zveze narodov.
Ko je udarjala ura polnoč .. •
Od našega posebnega poročevalca.
Ženeva, 11. decembra. (TG) Ko je udarjala ura na zvoniku reformacijske palače polnoč, so odmevali po sejni dvorani Zveze narodov zadnji glasovi zahval in čestitk, naslovljenih na Malo zvezo, na Madjarsko, na Lavala, Edena in Aloi-sija, ker so pokazali toliko dobre volje pri končni ureditvi spora, ki je zadnje ure že grozil, da se bo razvil v novo evropsko vojno. Jugoslavija in Madjarska nista samo sprejeli predloge poročevalca Edena, marveč sta tndi izrazili željo, da se bosta ponovno potrudili, da se izboljšajo mednarodni odnošaji v podonavski kotlini.
Tri dni ljute borbe
Tri dni je trajala ljuta borba za pravico, ki jo je zahtevala Jugoslavija, oprta na svoje zaveznice. Male zveze.
Na koncu drugega dne, v soboto 8. decembra, je bil položaj že obupen. Čutili smo, kakor da so se vse velesile med seboj že sporazumele, da omejijo spor na kolikor mogoče mali obseg in da nato pritisnejo na male države, da se zadovoljijo s kakšnim vodenim sklepom. Mala zveza ni mogla popustiti in je dala vedeti, da si bo poiskala sama zadoščenja, ako je svet Zveze narodov ne bo uslišal. Slišalo se je celo, da stojijo lokomotive za vlake že pripravljene, da odpeljejo delegacijo Male zveze iz Ženeve.
Preobrat
Francija pogumno posreduje
V nedeljo se je pokazal preobrat, ko je francoski zunanji minister posegel v razpravo ter podprt od angleikega delegata Edena prevzel inicija-tivo za rešitev spora. Vršila so se posvetovanja po vseh hotelih Ženeve. Neprestano so se sestajali delegati velesil, Francije, Anglije, Italije in Rusije, ter šli zopet iskati stikov z zastopniki
vanje, ki so ga dozdaj skušali preprečevati nesrečni režimi, ki ne morejo pozabiti nn preteklost.
Končno pa moramo izraziti veselje, da je
časih potrebni še take kri tike, vendarle pokazala, dn je življenja sposobna institucija. Ki ho
Zveza narodov, naj so posamezni njeni koraki kril '
, - »J« SP čedalje bolj mogla izpolnjevati svojo veliko nalogo, da mednarodno politiko usmeri v prav-cu pravice, miru in kulture. Ona predstavlja danes kolektivno vest vsega izobraženega sveta in njeno delo ni saino mednarodnega juridične-ga pomena v običajnem pomenu besede, ampak ima svoj globok vpliv tudi na notranje politično življenje in moralo narodov, ki so v njej zastopani. Z željo, da bi Zveza narodov tudi v bodoče ennko pa šc krepkeje ko dosedaj, nastopali) kot zašcitnica naše krščanske človečan-ske kulture proti vsakemu barbarizmu, zaključujemo tn komentar k zadevi, ki se je končala za našo državo tako častno, dn smo vsi nanjo koi njeni zvesti državljani pu pravici pos^uL
Male zveze in Madjarske. Proti večeru se je raznesla po poslopju Zveze narodov vest, da bo francoska vlada stavila nek posredovalni predlog in da se bodo velesile potrudile, da pridobijo zanj pristanek držav, ki so bile v sporu. Še tako velika radovednost časnikarjev ie bila brez uspeha, nikdo ni mogel dobiti besedila ali vsaj vsebine francoskega predloga.
V ponedeljek dopoldne so trajala zasebna posvetovanja dalje, in sicer s podvojeno silo. Stanovanje francoskega zunanjega ministra je bilo naravnost oblegano. Seja bi morala začeti dopoldne, toda vse države še niso pristale na francoski posredovalni predlog in seja je bila preložena na popoldne, da med tem velesile s svojim pritiskom omehčajo vse ovire. Ko se je seja ob 5 popoldne zares začela, je vladalo v dvorani nekako svečano razpoloženje in oni, ki so vajeni »ženevskega ozračja«, so takoj čutili, da se skriva v ozadju že sporazum in da je to, kar prihaja, le potreben razvoj, ki se mora prej ali pozneje končati s proglasitvijo sporazuma. Napetosti ni bilo nobene več. Delegati velesil so sedli bolj udobno v svoje naslanjače in se med seboj pomenkovali v najboljšem razpoloženju, dobro vedoč, da naj padejo v naslednji debati še tako ostre besede, na sporazumu, na katerega so takorekoč pristale že vse države, ničesar več ne bodo spremenile.
Enoten nastop velesil
Nikakor ni mogoče zanikavati dejstva, da so velesile nastopale složno in da so se za vsak korak preje sporazumele. Ko se je debata o jugoslovanski pritožbi začela, je povsem izgledalo, da se bodo tudi velesile razklale v dva tabora, Italija in Poljska z Madjari in revizionisti (s tajno podporo sicer ne-navzoče, a vendar v duhu prisotne Nemčije), Francija in Rusija pa z državami Male zveze in Balkanskega sporazuma, med tem ko bi Anglija ohranila vlogo nad vse vzvišenega gle-davca, ki se noče opredeliti, dokler mu ne narekajo izbero etični razlogi ali gospodarske
G. B. Jevtič
koristi. Toda to se ni zgodilo. Velesile so ostale skupaj, trdno skupaj in topot je zares prvič igral vodilno vlogo »direktorij velesil«, ki je bil nstanovljen v Mussolinijevem pakta štirih, sklenjenem maja meseca v Rimu.
Velesile so si dale nalogo, da vsaka v svojem okolišu pridiguje zmernost, da vsaka svari svoje male prijatelje in jih priganja k popustljivosti. Sir Anthony Eden se je včeraj celo izrazil napram časnikarjem, »da velesile ne bodo dovolile, da bi njihovo sodelovanje trpelo vsled tega spora, ki mora ostati omejen na tožitelje in na obtoženko.
Revizionizem vzgaja teroriste
Na drugi strani pa je postalo jasno, da tudi velesile ne morejo mimo upravičenih zahtev Jugoslavije, ki je skupno z Malo zvezo hotela in tudi morala udariti po terorizmu, ki je v danem primera istoveten z revizionistično politiko. Ko bi ne bilo držav, ki sistematično zagovarjajo revizionizem in pridigajo potrebo, naj se sedanje politične meje razderejo, bi tudi ne bilo teroristov, ki jih je ta revizionisiična politika zaslepila in pognala v zločinska delovanja. Svet Zveze narodov, tako se je glasila obtožba, če jo prestavimo v politično izrazoslovje, svet Zveze narodov mora obsoditi teroriste, zato pa mora v prvi vrsti obsoditi tudi revizionizem in tiste države, ki se z revizionizmom pečajo, kot da je njihovo poglavitno orodje zunanje politike. Mimo teže tega dokaza velesile niso mogle in je zasluga Francije, da tudi mimo niso šle.
Temelj sporazuma
Francoski zunanji minister je torej v trenutku, ko je prevzel inicijativo za posredovanje, spoznal, da morajo velesile tej zahtevi na vsak način ugoditi, da morajo obsoditi ne samo teroriste, marveč tudi revizionistično politiko, ki terorizem vzgaja. Italija bo morala požreti to grenčico, Anglija je takoj dala vedeti, da podpiše. Dostojanstvo Zveze narodov to zahteva, pravica, ki jo Jugoslavija zahteva, to narekuje, mir v Evropi to potrebuje.
Kakor hitro so si bile velesile na jasnem, da se ne pustijo razdvojiti in da morajo s terorizmom vred obsoditi tudi revizionistične pokrete in s tem Madjarsko, ki je njena voditeljica, se je vrnil v Ženevo optimizem in je bila dana podlaga za končno poravnavo spora. Jugoslavija in Mala zveza je v ponedeljek popoldne dala svoj pristanek na v tem duhu sestavljen sklep, na Madjarsko, ki se je še obotavljala, pa sta pritisnili Anglija in Italija, posebno še zato, ker je bil madjarski delegat v svojem govora nesramen in se je na nedopusten način in žaljivo vmešaval v jugoslovanske notranje prilike in je vsled tega izgubil domala vse simpatije. Ko se je seja začela, je tudi Madjarska že dala pristanek na posredovalni predlog, vesela, da je tako poceni izšla iz tega spora, v katerem je igrala nevarno igro za svoj obstoj.
Razhod po sporazumu
Debata, ki se je potem razvila (o kateri je ^Slovenec« že natančno poročal, op. ured.), je dala priliko vsem, da še enkrat med seboj obračunajo. Jugoslovanski zunanji minister je bil sijajen. Dostojanstveno je pokladal na mizo gomile novega gradiva, mimo in odločno je protestiral proti laž-njivim namigovanjem madjarskega delegata. Vsa dvorana je bila mirna, da smo slišali zamolklo tiktakanje ure, ko je v svečanih besedah nazval z nesramnostjo način, kako je madjarski delegat hotel poseči v notranje prilike jugoslovanske države ter z energijo, ko smo je malo doživeli v Ženevi, potisnil pordečelemn Madjaru v žep poduk, ki ga bo težko kdaj pozabiL D r. B e n e š je bil ves profesor, ki je s svojo priznano jasnostjo delil nauke na desno in na levo in bil ves srečen, da more še enkrat in še enkrat razviti svojo zdravo filozofijo o sožitju med narodi. Titulescu p« jc
bil novo razodetje. Titulescu je sploh največji živeči govornik. Velik, slok, ves ogenj in ves Romunija, obvladajoč francoščino, kot jo obvlada le malokateri Francoz, žuboreč duhovitosti, doma v vseh kotičkih mednarodnega prava, je Titulescu takorekoč plaval nad dvorano, ki je bila vsa pod njegovim čarom. Madjarski delegat ni vedet ali ga pobija, ali ga jemlje za resnega sli ga pomiluje, samo to je čutil, da ga je ta mož z vrtoglavo besedno igro vrgel s prostora, na katerega je sedel v svoji madjarski oholosti ter ga končno božajoče, kot nebogljenca priporočil svetu Zveze narodov, da ga pouči in vzgaja v duhu sodobne mednarodne kulture. Govoril je še Laval, lapidarno, svest si, da je on s svojo odločnostjo največ pripomogel k poravnavi; za njim sla govorila še Litvinov in Italijan Aloisi.
Sprava - zadoščenje
Sejo to morati preložiti na pol 12 ponoči, ker so hoteli končati. Samo pokrepčat to te iii delegati, da bodo pri polnočni seji dobre volje, ko s« bo razlegala beseda sprave po dvorani in ko bo Zveza narodov davila eno svojih največjih unag v vsem svojem obstoju.
Ob poldvanajstlh so se vrnili delegati v dvorano. Dobro razpoloženi, kot da bi prišli na kakšno premijero. Razblinilo se jc tesno ozračje prejšnjih dni v zadovoljnosti, ki j« žarela ■ obrazov vseh. Medcnobesedni Šps-njolcc Vasconcello, predsednik zasedanja na mestu dr. Beneša, je dihnil po dvorani, da
daje besedo poročevalcu Edenu, ki bo predložil sklep, * katerim Svst Zveze narodov zaključuje to hudourno zasedanje. Lepi Edsn m je z veliko sleganco rešil poverjene nn naloge. Noto glasovanje. Sprejeto, vse sprejeto. Sporazum. Vihra j« mimo, seja j« kon-
Kako slovesno je udarja' zvon nočne ure v dvorano, ko so se razlegali po njej zadnji glasovi čestitk o dobro končanem delu. Stiskanje rok, slovo. Saj se nekateri odpeljejo že zjutraj. Lokomotive, ki so se kadile že dva dni, bodo sedaj odpeljale svoja bremena, a • to razliko, da ne bodo vozile seboj strahu in sovraštva, ki je ostalo sedaj zakopano v arhivih Zveze narodov.
Zadnja seja PptZIlCmje g. JcVttCU
Ženeva, 11. dec. c. Po usodnih pogajanjih prstek!« noči, ki so privedla do srečnega zaključka, je zavladalo danes v krogih Zveze narodov zopet zelo dobro in optimistično razpoloženje. Z velikim zadovoljstvom se posebno sprejemajo vesti U vseh strani sveta, v katerih se povdarja, da pomeni njena rešitev spora med Madjarsko in Jugoslavijo ve-lik uspeh za Zvezo narodov in njeno politiko. Posebno pa se povdarja povsod, da je treba izreči popolno priznanje jugoslovanskemu zunanjemu ministru Jevtiču, ki jc največ pripomogel, da je bila resolucija soglasno sprejeta.
Popoldne se je Svet Zveze narodov sestal k ivoji zadnji seji. Tej seji je zopet predsedoval predsednik Zveze narodov, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Na dnevnem redu U seje je bilo copet vprašanja isvedbe plebiscita v Posaarjn. Bana Aloisi je sporočil članom Sveta Zvese narodov,
da jo dobil od Italije, Anglije, Holandije in Švedske pristanek na to, da pošljejo te države svoje čete za ojafienje policije v Posaarju. Nato je Svet Zveze narodov sprejel sklepno resolucijo k rimskemu sporazumu o plebiscitu v Posaarjn, nakar je dr. Benei zaključil izredno zasedanje Zveze narodov. Zvečer je dr. Beneš že odpotoval v Prago, dočim je Laval zapustil Ženevo že opoldne.
Zelo veliko senzacijo pa je zbudila tukaj vest, da je Svet Zveze narodov nekako mimogrede ratificiral predlog tajništva Zveze narodov, s katerim se Imenuje za prvega namestnika glavnega tajnika pri Zvezi narodov dosedanji odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Parizu, svetnik Rosenberg. Dejstvo, da je Zveza narodov na tako važno mesto poklicala sovjetskega diplomata, je silno značilno. Saj je prišlo že ▼ navado, da je pri eventuelnem odstopa generalnega tajnika prišel na njegovo mesto njegov prvi namestnik.
Strašne sanje o vojni so mimo .. .
(Od našega posebnega poročevalca.)
Ženeva, 11. dee. TO. V dopoldanskih urah Je vladalo pri Zvezi narodov Be živahno življenje. Od vsepovsod pa slišimo le slavospeve na zadržanje veleBil, ki so 8 svojim enotnim nastopom baje ohranile mir v Evropi. Francoski zunanji minister je obljubil svojemu italijanskemu tovarišu v znak hvaležnosti, kot so se tukaj izražali, za pomirljivo zadržanje pri tej težki razpravi, da se bo kakor hitro mogoče odpeljal v Rim, da obišče šefa italijanske vlade. Zveza narodov, če smemo imenovati uradništvo te mednarodne ustanove, je danes vse ponosno, in se vzravnano sprehaja po Ženevi. Kaj bi ne po tako nepričakovani zmagi »ženevskega duha«. Globoko so se vsi oddahnili, ko se je zasedanje končalo tako srečno in ko so izginile vse nevarnosti, ki so kot težke sanje ležale nad vso Ženevo.
Vaš dopisnik se je razgovarjal z enim vodil-
nih delegatov, ki pa želi, da se njegovo ime ne imenuje, in ki mu je povedal »da gre sedaj Evropa v novo dobo, kjer bo lahko pozabila na strašne sanje o vojni nevarnosti. Zadnja leta je postajala nevarnost vojno vedno večja. Nedavno smo mislili, da se ji sploh ne bo mogoče ogniti. Francija se je izkazala za veliko voditeljico Evrope. Najprej je sprejela mirovno ponudbo Nemčije in pri ureditvi posaarskega plebiscita pokazala toliko miroljubnosti in uvidevnosti, da smo se vsi čudili. Sedaj je podvzela isto pomirjevalno politiko tudi v Podonavju, kjer je io vse vrelo in smo mislili, da bo vsak čas prekipelo Sedaj je mirno tako v Posaarjn kakor v Podonavju. Sonce je prodrlo oblake. Za deset let smo sedaj varni pred vsako vojno. Če bo Velika Britanija še nadalje tako svesto pomagala Franciji, kot je storila v Ženevi sedaj pri tej priliki, potem smo varni in mirni. Francija in Anglija (»služita danes priimek, da sta deljiteljici miru.. .<
Finančni zakon za 1935-36
Evropa razlaga pomen sporazuma:
Francija:
„Najlepši as peh slavi Mala zveza"
Pariz, 11. dec. b. Rešitev jugoslovan*ko-ma-djarskega spora je v tukajšnjih političnih krogih napravila silno globok vtis. Rešitev pa je prišla predvsem do izraza v sami javnosti, ne pa toliko v komentarjih tiska. Predvsem vlada splošno zadovoljstvo zaradi tega, ker se je s tako rešitvijo brez dvoma rešil tudi mir, obenem pa se je silno okrepila avtoriteta Zveze narodov. Tudi za Francijo je bil ta trenutek največjega pomena, ker rešitev madjarsko-jugoslovanske;«a spora ni onemogočila sporazuma med Italijo in Francijo in se tudi Jugoslaviji ni bilo treba odreči francoskega prijateljstva. Sodelovanje med velesilami sc je ponovno pokazala kot čista realnost, ki je premostila največje težkoče.
Dalje sc v irancoski javnosti fovdarjajo velike zasluge in uspeh francoskega zunanjega ministra Lavala, ki je na najboljši poti, da si pridobi ono avtoriteto, ki sta jo imela njegova velika predhodnika Briand in Louis Barthou. Lavalu jc v kratkem uspelo ne samo urediti spor med Jugoslavijo in Madjarsko, ki je resno ogrožal evropski mir, temveč je prebredel tudi vse nevarnosti, ki so bile v zvezi s saarskim plebiscitom, in kar je najvažnejše, da je navezal prijateljsko sodelovanje med Francijo in Rusijo, k čemur se je priključila še Češkoslovaška in kar vse ni naperjeno proti nobeni državi, kar je posebno važno in je treba tudi po-vdariti. Poleg vsega tega je irancoski zunanji mi-ntster Laval na najbolj posrečen način pustil odprto pot za sporazum med Francijo in Italijo, ki je nujno potreben. Razen tega so otvorjena vrata tudi za Italijansko-jugoslovanski sporazum. Tak sporazum se bo dosegel, če bo na obeh straneh količkaj dobre volje. Z ženevsko rešitvijo jugoslovan-sko-madjarskega spora so se odprla Lavalu vrata Rima in za nejgov obisk je že pripravil vse potrebno predsednik senatnega odbora za zunanje sadeve senator Berenguer.
V »Echo de Pariš« se bavi Pertinax s posledicami sporazuma in pravi: »Ker je jugoslovanska vlada dobila popolno zadoščenje, je sedaj njena dolžnost, da pomiri javno mnenje v lastni državi In da v bodoče prepreči izpade proti katerikoli državi, ki bi lahko zopet skalili ozračje. Zaradi lega skupnega diplomatskega nastopa so se zbolj-šali prav za prav že bratski odnosi med državami Male zveze, istočasno r« se je okrepilo tudi prijateljstvo med državami Male zveze, Turčijo in Rusijo. Najlepši uspeh slavijo vsekakor države Male zveze s Francijo in če se bo to prijateljstvo vzdržalo tako tudi v bodoče, potem ne bo težko obraniti veljavnih mirovnih pogodb.
Anglija:
„Velik uspeh Velike Britanije"
London, 11. dee. b. Vsi listi, pa tudi vladni, slavijo včerajšnji triurni v Ženevi. »Times« vidijo v rešitvi jugoslovansko-madjarskega spora velik uspeh Anglije. Anglija je lahko ponosna na svojo vlogo, ki jo je igrala v tem sporu v Ženevi. Njena avtoriteta se je najbolj potrdila s dvema velikima nspehoma ia sicer v rešitvi delikatnega saarskega problema in pa v rešitvi še delikntnejšega jngo-slnvansko-mailjarskrga spora. — »Dailv Telegraph« poudarja velik vpliv Anglije v Evropi, ki se vsak dan bolj stopnjuje, saj ho Anglija s svojim vplivom pripomoglo k temu, da bo avtoriteta Zveze narodov neomajna in da se bo ta mednarodna ustanova pretvorila v resnično in praktično sred-Itvo za oiiranitev miru v Evropi. — »Ce hi ne bilo Sveta Zveze narodov,« |>i5e danaSnj! jDa!!y Herald«, bi se bila vojna dokaj priblišala in hi hilo to dejstvo vznemirilo vso Evropo. Svet Zve ie narodov nos ie rešil te nevarnosti.« — Velika Bri-
tanija je lahko ponosna na svoje zasluge pri tej rešitvi. Cuvstvena sila nasprotnikov je pokazala V pravi luči spretnost Sveta Zveze narodov, ki je navzlic temu našel mirno rešitev. To je nov dokaz za ogromno vrednost skupnih nastopov pri reševanju mednarodnih sporov.
Italija:
»Najbolj častna rešitev*1
Rim, U. decembra, b. V zvezi z resolucijo Sveta Zveoe narodov, s katero se je rešil jugoelovaii-sko^madjarski spor, smatra ves fašistični tisk, da je to najčastnejša rešitev ter pri tem povdarja včerajšnjo manifestacijo italijanako-francoskega prija-bejjstiva v Rimu o priliki odkritja spomenika francoskega peenilka Chateaiiforianda, kakor tudi sporazum, ki se je dosegel v praskanjih saainakega plebiscita im kjer ima italijanska diplomacija veflilke zasluge.
Vse to olajšuje pogajanja med Italijo in Francijo. S temi tremi dogodki so odstranjene šc zadnje zapreke, ki so bile napoti k prijateljskemu franeo-sko-itidijanskemu sodelovanju. Zato se lahko pričakuje, da bo francoski zunanji minister Laval v najkrajšem času obiskal Rim, da uradno obišče šefa italijansko vlaile Mussolinija ter da položi temelj za Imdofe iskreno in plodonosno sodelovanje med obema latinskima državama, ki no bo velikega pomena samo za U dve državi, temveč bo koristno za splošen mir v Evropi.
Tudi fašistični tisk ugotavlja, da je s sprejeto rosolucijo v Ženevi dan« Jugoslaviji popolno zadoščenje, ne da bi pri tem žalili ča+t Madjarske. Čast Madjarske jo bila rešena že s tem, da je jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtie v svoji izjavi posebno povdaril, da jugoslovanska vlada ni nikdar misilla na to, da žali čast Madjarov. Svet Zveze narodov je dokazal, da ima zaupanje v Madjarsko, ker je madjarski vladi poveril nalogo, da najde krivce med madjarskiimi državnimi funkcionarji za radii tega, ker eo vzdrževali tesne zvene % emigranti, katerim je dajala Madjarska gostoljubnost, ki pa 90 vmešani v marsejski zločin.
Madjarska s
„Pravno popolnoma pravilno"
Budimpešta, ti. dee. b. Večina madjarskih listov je izšla še preje, predno je bila sprejeta ponoči resolucija Sveta Zveze narodov. Ze na prvi pogled se vidi, da so nekateri madjarski listi šele v poslednjem trenutku spravili v liste vest o doseženem sporazumu toda brez komentarjev.
Ze iz naslovov se vidi, da so Madjari v glavnem 1 rešitvijo zadovoljni, ker se ni kršila čast madjarskega naroda. Sklenjeni kompromis komentirajo samo »Pester Llovd«, »Pesti Naplo« in pa »Svgetv Lenszeg«. TI listi ugotavljajo, da je šla Madjarska v cilju, da ohrani mir v Evropi, do skrajnih meja ter da je pri tem žrtvovala narodno Past »Pester Llojd« pravi, da ho madjarski narod vzel rešitev jugoslovansko-madjarskega spora v Ženevi z zadovoljstvom na znanje. List »impatizlra z Zvezo narodov, ker je s svojim sklepom brez dvoma odpravila obstoječo vojno nevarnost. Madjarski narod se mora zavedati, da je njegova vlada v nsodepolni ln zgodovinski noči s treznim obnašanjem 'udi služila interesom velikih evropskih narodov. Saj končno vojna za Madjarsko no pomeni one nevarnosti, kakor z« druge države, kajti modjnr?ki narod ne n>ore izgubiti ničesar ▼eč. »Poster Naplo* podčrtava tudi prijateljstvo Italije in Poljske, ki sta v težkih trenutkih stali na njeni strani. Debata v Ženevi se je končnla pravno popolnoma pravilno. Madjarska vlada je s I svojim zmernim stališčem okrepila stara obstoječa prijateljstva in si pridobila tudi celo vrsto i novih prijateljev.
Belgrad, 11, decembra, m. Kakor smo že poročati, j« finančni minister v »atkoni tem rotku predložil narodni skupščini državni proračun Izdatkov in dohodkov za proračunsko leto 1935-86. Obenem io finančni minister predložil tudi finančni zakon, ki v bistvu ne prinaša posebnih novosti. Iz finančnega zakona povzemamo noliatere najvažnejše določbe;
Tako so po finančnem za.konu okrajni pomožni skladi oproščeni davkov in ostalih državnih dajatev v vsom svojem poslovanju. Neposredni davki na državna zemljišča in poslopja se za proračunsko leto 1986-36 ne bodo določali. Osnovni davek na dohodke od zemljišč bo za 1. 1905-36 znašal 10 odstotkov od katastrskega čistega dohodka. Na račun Izrednega doprinos« za to proračunsko leto bodo plačevali vsi »bvesanei nslužbenskega davka 1 odstotek onih brutto prejemkov, ki spadajo pod ta davek. Od plačevanja toga davka pa eo izvzeti slu-žinčad, najemniki, orožniki, graničarji iin vpokojen-ei, katerim ee pokojnina določa po odredbah zakonov, ki so bili veljavni pred uveljavi jen jem uradniškega zakotna z dne 31. julija 1923, zakona o državnem prometnem osebju orl 28. dktohra 1923 in zakona o iistrojstvu vojske iin inornarion z dne 9. avgusta 1923.
§ 17. finančnega zakona določa: Izvzetno od določb taksnega zakona se na račune, priznanicc in ostale dokumente, s katerimi naša zastopstva v inozemstvu izkazujejo svoje potroske, se nc bodo plačevale nlkako takse. Železniški material za proge in vozila, ki se nabavljajo t inozemstvu po kompenzacijskih pogodbah na račun monopolske racije, je istotako oproščen plačevanja carine in vseh carinskih stroškov.
Pravosodni minister ima pooblastilo, da se dosedanji znesek 1 Din, ki je določen po 51. 6 zakona o ureditvi duhovniškega stanu i* I. 1932, zviša na 6 Din. Nadaljnja določita v tem resoru tičejo župnijskih dajatev za prispevke v srbski pravoelavni oeirkveni fond.
Za prosvetno ministrstvo so določena sledeča pooblastila: Prosvetni minister se pooblašča, da sme s svojim odlokom izvršiti razporeditev kreditov, odobrenih za subvencije in podpore, kolikor ta razporeditev ni izvršena s proračunom samim, in do vsote 50.000 Din.
Cl. 21. finančnega zakona določa pooblastilo prosvetnemu ministru, da lahko v soglasju s finančnim ministrom sklene pri Drž. hipotekami banki posojilo v potrebnem znesku za zgraditev vseuči-(iške knjižnice v Ljubljani.
Izjemno od določil čl. 1 in 2 tr edbe št. 84.600 z dne 12. decembra 1931 se bodo okrajnim šolskim nadzornikom pavšalno izplačevali potni stroški in dnevnice za dva letna pregleda šol po § 117, točka 2 zakona o narodnih šolah. Pavšal za dva letna pregleda se bo odrejal po terenskih razmerah in Številu šol in oddelkov z odlokom prosvetnega ministra v mejah rednih kreditov. Ta kredit pa se ne more povečati.
Cl. 23 pravi: Tri državna osrednja narodna gledališča v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani imajo državno podporo za pokritje v državnem proračunu določenih osebnih izdatkov in za zagotovitev zgradb in inventarja, dočim vsi ostali izdatki, honorarji, režijski stroški in ostali materiialni izdatki spadajo v breme celokupnih dohodkov teh gledališč po specialnih proračunih, ki jih odobrava prosvetni minister v sporazumu s finančnim ministrom. Oblastna narodna gledališča v Skoplju, Sarajevu, Novem Sadu, Osijeku in Mariboru se vzdr-žavajo s svojimi dohodki in subvencijami, toda po proračunu, ki ga odobri prosvetni minister. To velja tudi za banovinska gledališča s tem, da njihove proračune izdatkov in dohodkov odobrava pristojni ban. Ta omenjena gledališča so oproščena takse iz tarifnega zakona, točka 99 a, 1.
Za notranje ministrstvo določa finančni zakon, cla se okrajni načelniki lahko izjemno od § 98 in 346 uradniškega zakona z dne 31. marca 1931 imenujejo tudi za druga zvanja ministrstva za notranje zadeve, v katerih izpolnjujejo predpisane pogoje, obdržujoč pri tem skupine, v katerih so bili. Ta odredba se nanaša tudi na prejšnje primere imenovanja, kolikor teh posameznih primerov še ni rešil s svojo razsodbo državni svet.
V čl. 30 se pooblašča finančni minister, da stavi vojnemu ministru na razpolago: 1. Obratni kapital 5 milijonov Din radi nabave in naprave kompletnih jahalnih potrebščin za rezervne častnike. Te potrebščine se bodo prodajale po cenah, kakor so stale državo. Ta kredit lahko vojni minister izkoristi po možnosti dva- do trikrat s tem, da se v teku tega proračunskega leta mora vrniti odnosno izročiti glavni državni blagajni.
Za gradbeno ministrstvo vsebuje finančni zakon pooblastilo, da gradbeni minister lahko v soglasju s finančnim ministrom sklene posojilo pri Drž. hipotekami banki v višini, ki je potrebna za dovršitev poslopja nove narodne skupiščine s tem, da se vsako leto vnese potrebni kredit v državni proračun za izplačevanje anuitet.
Za prometno ministrstvo določa med drugimi tudi pooblastilo, da lahko prometni minister v breme doseženega presežka železniških dohodkov izvrši povračilo 7% investicijskega posojila v znesku 500 milojonov Din, ki je bilo svojčas najeto za zgraditev železniške prog: Užice—Vardište, Go-spič—Knin, Gornji Milanovac—Ugrinovci, Topči-der—Mala Krsna—Požarevac, Murska Sobota— —Ljutomer—Ormož ter za trasiranje vseh prog v smislu odloka ministrskega »veta MS br. 1753-23 v znesku 40 milijonov Din.
Po § 51 finančnega zakona ie zopet pooblaKa ministrski svet, ds lahko izdaja uredbe s močjo zakona radi ureditve in olajšsnjs gospodarskih razmer v državi kakor tudi sploh radi pospeševanja gospodarske podjetnosti.
§ 53 določa med drugim: Kredit za vpokojitev vseh uradnikov in ostalih državnih uslužbencev civilnega reda vseh strok, ki je odobren v oddelku: pokojnine in invalidske podpore, se uporablja po odobritvi iinančnega ministra.
§ 59 določa: Osebni vpokojenci državnih in samoupravnih oblasti ne morejo biti zaposleni pri državi in državnih podjetjih. To se ne nanaša na vpo-kojene vseučiliške profesorje, ki kot priznani znanstveniki delajo na vseučiliščih v svojstvu honorarnih proiesorjev, kakor tudi ne na vpokojence-vojne invalide. Osebnim vpokojencem, državnim kakor samoupravnim, ki so zaposleni v banovinskih in občinskih službah ali njihovih podjetjih z zvanji, po katerih nimajo pravice do pokojnine, pripada, dokler so v tej službi, zmanjšana pokojnina z izjemo rodbinskih draginjskih doklad, in sicer: a) za eno četrtino vsem onim, katerih mesečni brutto dohodki radi te zaposlitve znašajo od 600 do 1499 Din, b) za eno trejino onim, katerih mesečni dohodki od teh zaposlite znašajo 1500 do 2499 Din, c) za polovico vsem onim, katerih mesečni brutto dohodki od teh zaposlitev znašajo od 2500 do 4999 Din.
Odredbe «>dstavka 2 tega paragrafa veljajo tudi za vise one državljane vpokojeiice. katerim je pokojnina odobrena po zakonih, ki so bili izdani pred 1. julijem 1923, če njihovi brutto mesečni pokojninski prejemki, ne računajoč draginjske doklade, znašajo več kot 2000 dinarjev. To velja tudi za vpokojence-vojne invalide, če so zaposleni pri državi ali pri samoupravi, katerih mesečni pokojninski prejemki, ne računajoč družinske draginjske doklade, znašajo več kot 2000 Din. Vpokojeincejn iz drugega odstavka tega paragrafa kakor tudi vpokojencem-vojnim invalidom, ki so zaposleni pri državi ali samoupravi, katerih meseSni brutto dohodki znašajo več kot 5000 Din, ne pripadajo prejemki.
Predsedniki in podpredsedniki občin, četudi nživajo kako nagrado za delo v občini, se izvzemajo od naredb tega paragrafa, ter državni vpokojenci v tem primeru prejemajo svojo pokojnino v celoti.
Privaitne osebe kakor budi organi, ki vrSi-jo službo javne varnosti, pa nimajo pravice do pokojnine, če se v izvrševanju te službe poškodujejo ter postanejo vsled tega nesposobni za go»i>odarsko delo itn če so v smislu zakona o neposrednih davkih siromašnega stanu, imajo pravico do invalidnine po invalidskem zakonu. Če pa pri izvrševanju službe nmro ali umro radi zadobljenih poškodb, dobijo pravico do invalidnine člani njihove družine po določbah invalidskega zakona. To se nanaša tndi na »lučaje, v katerih je bila pravica do Invalidnine ali stalne podpore določena z izvršenimi odločbami v času od 1. januarja 1921 do i. julija 1929, kakor tudi na slučaje od 4. julija 1929 do dneva, ko je stopil v veljavo invalidski zakon od 4. julija 1929, vendar pa brez pravice do povračila za čas od 1. aprila 1956. Odredba o posrtonku, podeljevanje invalidnin, trajanju itn izgubi pravice do invalidnin bo predpisati s posebno uredbo notranji minister v sporazum« s finančnim ministrom m ministrom za soc. politiko.
Revolucija v Lichtensteinu
Vaduz, 11. dec. TG. Nekateri inozemski listi so prinesli vest, da je v tej majhni kneževini, ki obsega okrog 90 kvadratnih kilometrov z 10.000 prebivalci, izbruhnila revolucija. Vlada je izdala danes poročilo, da so to vesti lažnive, ker gre samo za malenkostne demonstracije, ki so jih povzročili na ulicah glavnega mesta Vaduza srednješolci in šolarji osnovnih šol, okrog 160 po številu. Mladina je bila zbrana pred vladno palačo in vpila. Mladi demonstranti so predali tudi resolucijo, v kateri zahtevajo razpust deželnega zbora in novo ustavo na stanovski podlagi. Novo vlado naj sestavi kak mlajši princ iz obstoječ« dinastije. Demonstranti so predlagali princa Franca Jožefa. Vse skupaj je trajalo eno uro, nakar so mladino pregnali starejši prebivalci mesta, ki jim je to vpitje že presedalo, in »o spravili šolarje spet domov pod okrilje njihovih družin.
Socialne reforme v Italiji
Rim, 11. decembra. K. Vsled uvedbe 40 utrnegA tedenskega delavnika je v Milanu 5425 brezposelnih zopet našlo delo. Pravijo, da bo to število v enem mesecu poskočilo na 20.000. V Istri ibo uvedba 40 urnega delavnika prinesla dela okoH 800 brezposelnim. V Zadru je na ta način istotako velik del brezposelnih zopet nastavljen. Tudi povsod drugod v Italiji ee reducira delovnik, odpravlja se čez-urno in isredno delo in omejuje žensko delo.
Dunajska vremenska napoved: Mtlo toplo vreme, spremenljivo oblačnost. S severa razjasnitev.
Nemčija t
f,Grenko zdravilo za Madjare"
Berlin, 11. dec. TG. Vse nemško časopisje razpravlja o sklepu, s katerim je bil poravnan sfior med Malo zvezo ln Madjarsko v Ženevi. »Berliner Tageblatt« predvsem povdarja, da je »vet Zveze narodov zopet slovesno podčrtal člen 19 pakta Zveze narodov, na katerem so vse članice obvezane, da spoštujejo nedotakljivost ozemelj vsake neodvisne držav«, ki je članica Zveze narodov. To je gotovo grenko zdravilo za Madjare, ki ga morajo požreti, saj so onih 15 povojnih let, odkar so člani ZN ravno ta člen 9 svojo revizionistično politiko in propagando najbolj »ramotili. Mnogo težkih topov so izstrelili .sedaj pa morajo požreti tako kruto lekcijo. »Deutsche kAllgemeine Zei-lung« pa zavzema nepovoljno stališče do sklepa Zvezo narodov. SIcer povdarja, da je sporazum, ki je bil dosežen, vse hvale vreden, ker je ohranil mir, toda dosežen je bil le, tako pravi list, ker so vee velesile navalile na enega samega.
Laval prisolil eno Kanyi
Ženeva, 11. dec. c. Zelo veliko pokornost je vzbudila izjava zunanjega ministra Lovu ln, ki jo je po soji izrekel napram mti-djarskemu zunanjemu ministru Kanyi: »Vidite, tako jc Francija zvesta Jugoslaviji ln 1 svojim zaveznikom! Francosko prijateljstvo je trajno. Potrudite se še vi zanj in boste ' videli, kako zna Francija biti zvesta-«
Naznanjamo žalostno vest, da nam je nocoj umrl v Leonišču naš ljubljeni soprog, oče, strio, nečak, gospod
Stašič Širne
gostilničar
previden s tolažili sv. vere, v 42. letu starosti.
Pogreb blagopokojnflca bo v četrtek ob 16 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu.
Ljubljana, 11. decembra 1934.
žalujoči ostali.
Naše konzumno zadružništvo
Občni zbor L delavskega konsumnega društva v Ljubljani
Ljubljana, 11. decembra.
Danes dopoldne ob 10.15 je začel evoje delo parlament naših konzumnih zadružnikov: Prvo delavsko konzumino društvo je Imelo svoj občni zbor! Ta danes največja in najstarejša konzumna organizacija na Slovenskem s tem dnem stopa v 40. leto svojega trdega, a blagoslovljenega delovanja. Zato so tudi razprave na tem občnem zboru vredne vsega premisleka in pozornosti od strani javnosti.
Načelnik dr. Andrej Gosar je v uvodu pozdravil navzočne delegate poslovalnic ter ugotovil, da so se skoraj vsi udeležili občnega zbora. Nato je v pretehtanih besedah spregovoril o marsejskem zlo-činu, ki ni bil le napad na vzvišeno osebo kralja Aleksandra, ampak predvsem napad na našo državo. Nato je omenjal, da je pretekla poslovna doba bila težka, kar so čutile vse gospodarske organizacije.
O delovanju konsumnega društva
Za njim je ravnatelj g. Alojzij Kocmur podal obširno poročilo načelstva, iz katerega moremo povzeti le nekaj kratkih podatkov:
Lansko leto je zadruga štela 11.572 članov, v teku leta so nanovo pristopili 603, Vkljub temu pa je letos v bilanci Izkazanih le 8138 članov. Odbor je namreč črtal 4037 članov, ker ne izvršujejo več svojih zadružnih dolžnosti, alii so morda pomrli itd. Zato je tudii število delegatov padlo od 100 na 66.
Nato priporoča delegatom, da bi bili v ožjem stiku s člani in imeli ž njimi zadružne sestanke. Krizo, ki Vlada v svetu, zdravijo na različne načine. Mi se držimo načela, da je treba varčevati. Danes je prva skrb vsakega gospodarstva, da si zagotovi potrebno gotovino. Zato si je zadruga prizadevala, da se dvigne njena gotovina, pade pa promet na kredit. Kadar bomo imeli na razpolago dovolj sred-
stev, bo treba midliti na zidavo osrednjega skladišča.
Poslovalnice so po večini — dasi pičlo — bile rentabilne. To se je vzdržalo z vsem naporom. Po mnogih prodajalnah je le en uslužbenec, ki ee zato ne more ganiti iz prodajalne. Vendar bi nove moči zvišale režijo in s tem usbvarile zgubo. Drugi delajo z vajenci, ko se izuči, ga odpuste. Nam pa se to ne zdi prav. V tem oziru je hvalevreden trud Delavske zbornice, da tudi vajenec dobi določeno plačo. Teh načel smo se mi vedno držali in našim praktikantinjam dajali takoj prvi mesec primerno odškodnino.
Nato razpravlja o izplačevanju 3% popusta ku-pujočim članom. V zvezi s tem bi se dalo morda izvesti zavarovanje vseh članov za slučaj smrti. Toda to je stvar bodočnosti.
Govoreč o gospodarskem vplivu brezposelnosti je govornik sprožil to-le misel: Jesti, oblačiti se io živeti morajo tudi brezposelni. Ali bi ne bilo pametno, ,ko bi si sredstva za to raje prislužili, ko pa priberačili. Zato bi bil potreben poseben fond za javna dela. Ta fond bi moral biti pod nadzorstvom tistih, ki so vanj plačevali in bi moral dajati javne obračune.
Ko stojimo sredi boja in čutimo pritisk trenja, vidimo pri nekaterih priprave, da hi se zadružništvo podredilo nezadruznim ciljem. Zato je naša naloga, braniti svobodo zadružnega gibanja. Naše zadružništvo sme imeti le en namen: z združenimi močmi pomagati manj premožnim konzumentom.
Zato moremo tudi mi postaviti svojo zahtevo, da se za vsako deželo ustanovi posebna zadružna zbornica. Sicer pa moramo gledati, da vsaka občina dobi svoj konzum. V zvezi s tem bo treba skrbeti za koncentracijo zadružništva brez vsakega pritiska od zunaj in brez omejevanja svobode. Srbi zadru-garji so izdali geslo: »Ako delamo za neodvisnost zadrug, bomo dosegli neodvisnost zadružnikov.« To
Do 20%
vel svetlobe
naj bo tudli naše geslo! — Lepem« ln izčrpnemu poročilu je sledilo živahno odobravanje.
Predsednik nadzorstva J. Gostinfar je nato predlagal, naj se računski zaključek sprejme. V uvodu v svoje poročilo je omenjal, da je zadruga bila ustanovljena leta 1885., da pa je Slovensko katoliško delavsko društvo že jeseni leta 1894. sklenilo, da 6e konzum ustanovi.
Volitve
Pri volitvah načelstva in nadzorstva so l>ati izvoljeni stari člani, le namesto g. Lazarja, ki Je prosil, da bi se vzel njegov odstop na znanje, je bil izvoljen g. Avg. Novak. G. Lazarju pa 6e je izrekla iskrena zahvala za dolgoletno im požrtvovalno delo.
Razprava
Pri slučajnostih je občni zbor pozdravil v imenu Zadružne zveze dr. Basaj in zadrugi čestital k njenemu uspehu v tej veliki krizi, kateri še ne vidimo konca. Mnogokje so se pokazali neuspehi, ker vodstvo ni bilo na mestu. Ta zadruga pa je lepo uspevala in postala najboljša konzum,na organizacija v Sloveniji. Za te uspehe pa se ima zahvaliti le požrtvovalnosti. V proslavo 40 letnice želi zadrugi, da bi dobila svoje osrednje skladišče in Zadružni dom v Ljubljani!
Po dolgi obravnavi tekočih zadev eo bili končno sprejeti še sklepi, da načelstvo pri Zadružni zvezi pokrene gibanje za Zadružno zbornico. Dalje se je načelstvo pooblastilo, da pripravi vse potrebno za dostojno proslavitev 40 letnice. Konično ee je ravnatelju Kocinurju in vsem uslužbencem soglasno izrekla zahvala občnega zbora za vestno in požrtvovalno delo.
Ob pol 2 popoldne so se zadrugarji ubrali k skupnemu obedu.
Kokainska aiera pred sodiščem
Ljubljana, 11. decembra. |
Ljubljana ima danes na sodišču svojo posebno senzacijo. Pired tri sodnike so prišli razpečevalci ponarejenega kokaina. Lani januarja so se pojavili lino etikirani zavitki kokaina v praških nn steklenice s kokainovo tekočino. Etikete neke nemške tvrdke v Darmstaditu, ki razpošilja to mamilo in strup z mrtvaško glavo, so bile ponarejene v Ljubljani. Delavnico ponarejenega kokaina je vodil Janez Sitar, ki je lani spomladi umrl. Namesto pravega kokaina je bila v zapečatene zavitke vsuta eodabikarbona, pomešana s fino kuhinjsko soljo, ali pa fižolova in koruzna moka.
Ustanovili sta se dve, drugače samostojno nastopajoči skupini razpečevalcev, ki so lovili svoje klijemte po Ljubljani in na zapadni meji, kajti tihotapstvo kokaina je bujno cvetelo tako na zapadu kakor tudi na Gorenjskem. Po kokainu je bilo veliko povpraševanje. Zato sta obe skupini imeli mnogo posla in naročnikov. Nekateri kupci kokaina so bili oškodovani za težke jurje. Celotno škodo cenijo na 100.000 Din. Družba je nastopala z največjim cinizmom.
Že 23. maja letos se je pred malim kazenskim senatom vršila prva razprava proti Torkarjevi skupini. Bila je preložena, ker eo prišla na dan nova razkritja. Sledile eo aretacije prav elegantnih gospodov.	_	^
Danes ee je ob 8.30 začela druga razprava. Državni tožilec dr. Felaher je obtožil kar 22 ljudi, ki so zapleteni v to nečedno afero posredno ali neposredno. V prvi vrati eo razpečevalci obtoženi zlo-činstva goljulije, narejanja lažnih listin in nekateri zaradi krivega pričevanja.
Zelo obširna obtožba, ki sestoji iz dveh Ob&ea-nih obtožnic, podaja podrobno sliko, kako so se vršile sleparije. Citanje obtožnice je trajalo do 10.30. Obtoženoi so jo pazljivo in mirno poslušali. Osem odvetnikov si je komaj priborilo svoj sedež. Za Obtožence so morali prinesti iz drugih sob klopi.
Zasliševanje obtožencev
Glavni obtoženec Rudolf Torkar je imel velik im živahen zagovor. Vse se je točno naučil. Na vsako malenkost se je mož spominjal. Mladi, 25 letni človek je bil najprej policijski detektiv, nato trgovski potnik in naposled tihotapec. »Povejte nam, Torkar, kako se je stvar vršila. Ste krivi?« Torkar slovesno: »Deloma se čutim krivega. Gospodje sodniki, bom strogo stvaren!« Najprej ee je seznanil e trgovcem Malijem Josipom na Seničnem pri Golniku. Pozneje z železničarjevo ženo Katarino Zav.r-fianovo. Od njiju je dobival kokain, ki ga je prodajal svojim klijentom. Posestnika Jakoba Kranjca, doma iz Cerknice, je osleparil za 25.000 Din. Trgoval je tudi s tujo valuto. Njega samega so osleparili, ker je bil prepričan, da je kupoval pravi kokain. Ko je bil na jasnem, je skušal doseči sporazum. Drugi oškodovanec Jurak je dal za kokain 12.000 Din. Tretji je bil Ivan Seljak. Ta mu je plačal za kokain 12.400 Din.
»Zakaj ete ga hoteli goljufati?« — »Ga sploh nisem goljufal.« — »Ali niste vedeli, da je kokain ponarejen?« — »Seveda sem. Obvezal sem se mu, da vrnem denar. Napravili smo potrdilo, da ostane kupčija v veljavi osem dni. Ker Seljak blaga ni prinesel nazaj, eem smatral, da je stvar v redu. Nisem torej sleparil.« — »To so vaši pojmi o poštenosti. Ali ste porabili denar?« — »Poprej ne, preden ni preteklo osem dni.«
Obtoženi Torkar je nato prav na dolgo in široko opisoval svoje posle z Ljubljančanom Pavlom Kovačem, katerega je za dobavo kokaina osleparil za 23.000 Din. Prav Pavel Kovač pa je bil on,i, ki je nato goljufijo prijavil policiji, odnosno sodišču ter so po dolgih preiskavah prišle vse lopovščine na dan. »Kovača prav za prav nisem hotel goljufati, ker ee mi je smilil Sem se skesal, pa je bilo pre-
po<7,no! <
Po kratkem zaslišanju obtoeenke Antonije Ber-•etove, zaročenke Torkarjeve, ki je obtožena le krivega pričevanja, ie sledilo živahno zasliševanje obtožen ke Katarine Završanove. Predsednik: »Kako •e zagovarjate? Priznate krivdo?« — »Ne priznani! Mislila sem, da je pravi kokain. Kar je Torkar povedal, je polovica prava laž, še več ko laž. Vse Dom povedala.« Završanova je nato pripovedovala, kako je posredovala za kokain Maliiu in Torkar tu. Imela je glavno posredovalno vlogo. Na posredovanje nekega dalmatinskega krošnjarja se je seznanila z 32 letnim trgovskim slugo Francetom Per-metom, ki ji je dobavljal kokainske zavitke. Mali j,i je pozneje dejal: »Alii pravo blago ali denar?« Prijela je Permeta, ta je odvrinil: »To ni moja stvar! Ne morem vrniti, kar je Sitar ttmrl.« Pred-
sednik: »Saj ste morali vedeti, da ni pravo blago.« — »Nisem vedela, ko pa je Sitar dejal, da je pravo.« Torkarju je prodala kokaina za 22.500 Din. — »Kaj veste o Seljaku?« — »Nič ne vem.« — »Kaj veste o Kovaču?« — »Gospodje! Niti toliko ne vem, kolikor je za mojim nohtom črnega.« Zatrjevala je še enkrat, da je bila prepričana o pravem kokainu. Predsednik: »Na vesti imate precej tihotapstev!« — »Ne. Kaj takega naredi samo nesreča. Mati se mora potegovati za otroke.«
Posredovalec Franc Perme je zatrjeval: »Ne priznam krivde!« Poznal je pokojnega Sitarja. Ta mu je dajal kokain, ki ga je spravljal naprej v denar. »Ste vedeli, da gre za kokain?« — »Seveda sem!« —- »Ni vam Sitar govoril o prašku za glavobol?« _ »Pravil je. Bil sem prepričan, da je kokain pravi prašek za glavobol.« Vsega je imel od Sitarja 700 Din dobička. Zelo mu je žal, da ni vsega prej povedal.
Še drugi obtoženci eo bili na dopoldanski obravnavi zaslišani. Tako Franc Završan, ki je imel stike s Torkarjem in je tudi posredoval. Pravi, da ni vedel, da gre za kokain. Kovaču je res dal za 17.000 Din kokaina. K temu ga je nagovoril Torkar, ki je dejal: »Ta je velik stiSkač. Jaz sem njegov prijatelj.« Njegova sestra Ana je kratko povedala, kako je prišla v to afero. Oba izjavljata, da nista kriva.
Popoldanska razprava
Ob 13 prekinjena razprava se je nadaljevala ob 16. Predsednik je v glavnem zasliševal obdolžence, ki so obtoženi krivega pričevanja v preiskavi, odnosno, ki so nevede zabredli v družbo razpečevalcev ponarejeneg:a kokaina ter jili podpirali, ne da bi imeli iz tega kak materijahii dobiček.
Mali Josip, trgovec na Golniku, je izjavil, da se ne čuti krivega. Pripovedoval je, kako se je seznanil z Završanovo in s Torkarjem.
Na vrsto je prišla nato druga skupina razpečevalcev, katerim je kot žrtev padel v roke neki čevljar iz Rožne doline. Opeharili so ga najprej za 14.000 Din, pozneje pa še dvakrat po 3400 Din. V to afero so zapleteni lekarniški asistent brez posla Maks Ha-merlitz z Bleda, bivši drogist v Ljubljani Ivan Kotar, Lovro Sitar, samski kontorist brez službe v Ljubljani, in še nekateri po-magačL	.
Lovro Sitar je prav drastično opisoval, kako je nosil kokain čevljarju v Rožno dolino. Ta je kokain v praških vsul v kozarec vode. Delal je ž njim »probe kot alkimist«.
Zaslišanje obtožencev je trajalo pozno v noč, nakar se je razprava prekinila ter se ho jutri nadaljevala. Zaslišanih bo 20 pric, sodba bo najbrž objavljena pozno v noč ali pa v četrtek.
Nova planinska postojanka na Pohorju
Maribor, 9. decembra.
Kakor je nedeljski »Slovenec« že poročal, so si postavili agilni slovenjgraški smučarji na Kremžar-jevem vrhu svoj lasten dom, katerega slovesna otvoritev je bila včeraj.
K pomembnemu planinskemu slavju se je zbralo okrog 250 ljudi. Ob 11 je po kratkem nagovoru starotrški župnik g. Horvat, 6am navdušen smučar, daroval na prostem pred domom sv. mašo. Takoj nato je spregovoril pozdravni govor zastopnik SPD iz Slovenjgradoa, g. dr. Makso Pohar, ki je pozdravil predvsem zastopnika bana, g. okrajnega načelnika dr. Frana Krašovca, zastopnike sosednjih podružnic SPD ter navzoče planince.
G. župnik Horvat je izročil nato zastopniku SPD krasen križ, ki ga je daroval za kočo slovenjgraški župnik g. Sofelič. Nato je izrekel pozdrav še zastopnik SPD Maribor. Sledil je otvoritveni govor okrajnega načelnika, ki ga je ob vhodu v kočo sprejel na staroslovanski gostoljubni način s kruhom in soljo tajnik SPD in tajnik zimskosportnega odseka g. Miloš Tome, ki ima največ zaslug za postavitev koče.
Zastopnik SPD g. dr. Makso Pohar se je zahvalil okrajnemu načelniku za Otvoritev in g. župniku za blagoslovitev; obenem je izročil krasni diplomi dvema najagilnejšima članoma zimskosportnega odseka, gospej Delci Brencetovi in g. Potočniku Juriju, ki sta ves svoj prosti čas posvetila delu pri postavitvi koče.
Po oficielnem delu se je razvila neprisiljena domača zabava, ki je potekla v izredno dobrem razpoloženju. K temu je zlasti pripomoglo toplo solnce, ki je oblivalo vrhove s svojimi žarki, dočim je bilo nižavje zavito v megleno morje.
Edinstvena odlika novootvorjenega planinskega doma je dejstvo, da leži v sredi najideailnejših smulških terenov. Koča sama je samo proti severu zavarovana z majhnim gozdičem, dočim se takoj za njim odpirajo krasna smučišča: nobena pohorska postojanka se ne more ponašati s takimi tereni, kakor novootvorjeni dom na Krenižarjevom vrhu.
Dom je pristopen od vseh strani: iz Slovcnij-gradca je pičlo poldrugo uro hoda, pot je nekoliko strma; iz Tr.bonj je največ dve uri, pot je izredno položna in vodi mimo znanega »Pvaninskega Kreu-ha«; iz Vuzenice je prav tako okrog dve uri: iz Teizla trifetrt ure in od Ribniške koče (Seniorjev dom) okrog dve uri in pol. Pozimi se na smučkah te časovne razlike seveda izredno zmanjšajo. Nekaj svojevrstnega bo smuk od nove koče v Slovenj-gradec. Dobri smučarji obvladajo to pot, ki vodi izključno po sanrih odprtih smučiščih, v desetih mj-niitah, v pol uri pa presmuča pot tudi naiislabši smučar. Na par mestih bo treba izsekati nekaj grmovja. pa bo nastala naša edina, odlična proga za smuk na Pohorju.
S postavitvijo te koče. ki je trajen spomenik
za manj denarja
TUNGSRAM
nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalumenih
D
agilnosti mlade slovenjgraSke smučarske generacije, je zopet prodrlo v ospredje vprašanje, ali ne bo kazalo prestaviti cilj »Orožnovega teka po Pohorju« iz Vuzenice v Slovenjgradec. Od Vuzeniškega sedla, odkoder krenejo »Orožnovi tekači« proti Vuzenioi, kamor je še okrog poldrugo uro, je nova koča oddaljena dobre četrt ure; od koče do Slovenjgradca pa bo rabil povprečen smučar četrt ure do dvajset minut. Proga bo poleg tega tudi v zadnjem delu vodila po najlepših smučiščih in bo smučarjem prihranjena pot po blatni Vuzeniški grabi. Poleg tega bo dosežen tudi obojni cilj »Orožnovega teka«: da se pasira vse javne planinske postojanke vsega Pohorja in da se presmuča celotno Pohorje.
Pri tej priliki ne smemo prezreti okofaosti, ki je začela zopet zavirati nadaljni razmah smučanja, to je težkoče pri polovičnih vožnjah. V soboto zjutraj so mariborski turisti vsi prepadeni zvedeli, da je treba na vsako objavo, s katero se hoče doseči polovična vožnja, prilepiti posebno 20 dinarsko znamko. Pri manjših skupinah to sploh onemogoča posluževainje ugodnosti popusta na železnicah, prav tako tudi pri večjih skupinah na krajše proge. Tako se je v soboto zjutraj zgodilo, da je skupina iz nejevolje in ogorčenja opustila izlet na Kremžar-jev vrh. Bito bi nujno potrebno, da centrala SPD, oziroma Zveza planinskih društev takoj stori primerne ukrepe, da se ta nova uredba v interesu napredka turizma in zimskega športa takoj ukine.
Pregled kabla od Črnuč do Ljubljane
Ljubljana, 11. decembra.
Prejšnji teden so Kranjske deželne elektrarne in ljubljanska mestna elektrarna dovršile vsa dela za polaganje kabla od Črnuč do Ljubljane, ki bo omogočil ljubljanski elektrarni prejemati velenjsko elektriko. Obenem pa je bila Črnuška transformatorska centrala ojacena na napetost 60.000 voltov, ki je potrebna, da se omogoči dovod velenjBke elektrike v Ljubljano.
Včeraj in danes je pregledovala posebna komisija strokovnjakov ves položeni kabel. Na kablu se je res pojavila občutna napaka, ki jo bo treba popraviti, kar bo trajalo nekaj dni. Kabel je namreč nekje presekan. Najtežje pa je ugotoviti točno mesto, kje je kabel presekan. Ako bo v kratkem napaka ugotovljena, prične morda še ta teden oddajati črnuška postaja tok ljubljanski, ljubljanska elektrarna pa vzporedno črnuški centrali. Tok bo tekel namreč vzporedno, dn ee kabel temeljito preizkusi in da se tudi praktično pokaže, v kakšni obliki in meri moreta elektrarni druga drugo izpopolnjevati.
Sprva Velenje ne bo zalagalo Ljubljane z vso elektriko, kolikor jo ta potrebuje, tudi izivzemši ti-
Rehtor rajhenburške bazilike - 60 letnik
Tiho in skromno v duhovni obnovi svoje župnije obhaja danes g. svetnik Jožel Tratnik 60 letnico rojstva. Že 1. septembra letošnjega leta je poteklo 19 let, kar uspešno deluje med nami kot župnik — duhovnik po božji volju Že kot kaplan rajhen-burški je požrtvovalno deloval ob strani gospoda kanonika Cerarja — graditelja prekrasne Marijine bazilike v Rajhen-burgu. — Ko je postal župnik, je nadaljeval in izpopolnjeval notranjščino cerkve, dokler ni zaključil s krono — prekrasne — ogromne orgle in električna razsvetljava. V njegovi vnemi za službo božjo pričajo tudi cerkvene organizacije. Njegov trud na gospodarskem in socialnem jx>lju bo pa vsem Rajnenburžanom in širši okolici, še poznim rodovom v najlepšem spominu in v blagoslov. S silno vnemo in potrpežljivostjo sprejema vedno romarje Marijine bazilike ter se raduje z njimi pred prestolom Milosti. Za njegovo veliko duhovno delo na cerkvenem jx>lju ga je imenoval pokojni lavan-tinski vladika za duhovnega in konzistorijalnega svetnika. Mi hvaležni župljani pa ga globoko spoštujemo in kličemo k Bogu: Ohrani ga Gospiod še na mnoga leta nam v tolažbo, Mariji Lurški pa v čast
Avtomobilska nesreča
Braslovče, 9. dec.
Letošnje leto je prineslo Savinjski dolini mnogo raznih nesreč, ki so zahtevale smrtne žrtve. Danes dopoldne pa bi skoraj zahtevala avtomobilska nesreča novo smrtno žrtev. Okrog pol desetih se je peljal s kolesom k sv. maši iz Letuša v Braslovče Vinko Škrjanc, brat uglednega posestnika »Laha« iz Letuša. Med Letušem i.n Malimi Braslovčami ga je dohitel avto, ki je zadel v pedal Škrjančevega kolesa, potegnil kolo nase in ga končno vrgel s kolesarjem vred na velik kup gramoza. Silen padec je zadal kolesarju težke rane, tako da so ljudje, ki so se zbrali okrog kraja nesreče, mislili, da bo takoj izdihnil. Ponesrečenca je peljal avto s strtim kolesom vred k »Lahu« v Le-tuš, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Zdravnik je ugotovil, da se mu je zlomila ključnica, zelo nevarna je tudi rana na glavi, seveda ima tndi več drugih lažjih ran, vendar je upanje, da bo ostal pri življenju.
Tatinski obisk v župnijskem hlevu
Šmarje ta, 10. decembra.
Ni ga berača, ne postopača in brezposelnega, ki ee ne bi gotovo v župnišču oglasil za pjodporo ali hrano in na večer priporočil za prenočišče, in to dan za dnem. Nocojšnjo noč pa je neki tak element brez dovoljenja Obiskal farovški hlev in ukradel hlapcu dvojno nedeljsko obleko, tri srajce, nov klobuk, urno verižico in vezalke iz čevljev. Zupniko-vemu bratu pa tudi nedeljsko obleko, dva p>ara čevljev, hlače in klobuk. Oba fanta eta vsak v enem koncu hleva spala spanje pravičnega, tat pa, ki ni bil nihče drug kot postopač, ki je prejšnji večer prenočeval v hlevu in si teren dobro ogledal, je nemoteno v vrečo tlačil in tako oba posla pripravi.' ob vso obleko.
Kamnik
Kamniški dom je zopet kulturno žarišče Kamnika in okolice. Zdaj ga je vzelo v tjajem Cecili-jansko društvo, ki je najstarejše kulturno društvo v Kamniku in deluje nepretrgoma že 150 let. Svojo kulturno nalogo bo izpolnjevalo tudi s tem, da bo nudilo našemu meščanstvu in okoličanom pouka in razvedrila z zanimivimi skioptičnimi predavanji, ki bodo vsak drugi četrtek v mesecu. Otvoritveno predavanje bo ta četrtek ob 20. Z lepimi skioptičnimi slikami nam bo predočil Palestino, njene kraje in običaje dr. Srečko Zainjen, ki je bil dve leti v Sveti deželi na študijskem potovanju.
sto, ki jo že dobavlja Ljubljani Čeenjeva elektrarna v Tacnu. Nekaj časa bo obratovala, čeprav » skrčenem obsegu, ljubljanska elektrarna še dalje Le počasi bo velenjska elektrika p>opolnoima nadomestila vso ljubljansko. V primeru potrebe pa bo ljubljanska elektrarna vedmo v stanu obnoviti svoj obrat in zalagati z rezervo električnega toka lini i velenjsko električno omrežje. Torej bosta Ljubljana in Velenje v enakem razmerju pomagali druga drugi, kakor delata sedaj vzajemno Zmvršnica in Velenje in t njimi tudi druge manjše elektrarne.
Ljubljanske vesti t
Starinska grafika na razstavi jaslic
Na razstavo jaslic v umetnostnem paviljonu je
poslal tudi naš znani poznavalec in marljivi zbiratelj stare grafike g. tajnik Pavel Winter večje število leso- in bakrorezov ter malih podobic. Listi izvirajo iz XVI., XVII. in XVIII. stoletja, imajo za predmet Božični misterij in so v instruktivne svrhe dobro izbrani. Posebno pozornost vzbuja veliki lesorez Rojstva Gospodovega Nikolaja Bol-drinija, enega najbolj znamenitih italijanskih grafikov iz Tizianovega kroga. Nadvse lepa sta lista Holandeca Hermana Swanevelt, ki ljubko predstavljata beg sv. Družine v Egipt. Na prvi pogled vidimo le razgibano heroično pokrajino in šele pri podrobnem ogledu opazimo počivajočo sveto Družino. Isto velja pri listu monogramista iz XVII. stoletja, pri katerem polaga umetnik glavno pažnjo na antično arhitekturo, dočim vidimo nekako dodatno pod lokom v miniaturni obliki Marijo z Detetom ter sv. Jožefa. Dekorativno učinkuje veliki Me^zotinto list »Modri iz jutrove dežele« svojedobno popularne delavnice nabožne grafike Heiss v Augsburgu. Prikupljivo se nam predstavi Holandec Kornelij Cort & svojimi bakrorezi po Tadeju Zuccari. Isto velja za živahno gru-pacijo pastirjev na GalleLovem bakrorezu »Rodil
© Najiskrenejšn zahvala vsem cenjenim tvrdkam in posameznikom, ki so s svojo da-režljivostjo pripomogli, da je podpisano društvo moglo za sv. Miklavža razveseliti nad 100 otrok z obleko, obutvijo, živežem in slaščicami. Bog plačaj. — Slovensko krščansko žensko društvo.
0 Smučanje v mestnih nasadih tn gozdih
prepovedano. Smučarji s svojo brezobzirno vožnjo ipo potih in preko nasadov mladega drevja resno ogrožajo šetalce m mlade rastlinice. Radi tegn je mestno poglavarstvo otl redilo za Cekinovim gradom pod brezami prostor, kjer edino se smejo smučajri in sankači dričati. Drugod, pa najsi bode v nasadili ali v gozdu, je smučanje (>ovsod strogo prepovedano. Svetujemo smučarjem, da se v lastnem interesu razven na dovoljenem travniku ne smučajo na nasadih.
0 Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča članstvu, da stopi v veljavo nova naredba o odpiranju trgovinskih obratov v četrtek, dne 13. t. m. Po čl. 1. smejo biti odprte trgovinske obratovalnice v okolišu uprave policije poleti od 7.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure; pozimi od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Ker se v Ljubljani odpirajo trgovine običajno ob 8. uri zjutraj, apelira uprava združenja na članstvo, da tudi v bodoče odpira svoje obratovalnice ob 8. uri. V ostalem pa se mora članstvo držati obstoječih določil. 17. december se letos ne bo proslavil, zato bodo ta dan trgovine odprte. Uprava.
0 Peki odpravili nočno delo. Predsnoč-njiim je imela zadruga ljubljanskih pekovskih mojstrov članski sestanek pri »Mraku« na Rimski cesti, kjer so obravnavali stališče zadruge k novi uredbi banske uprave, ki v soglasju z obrtnim zakonom odpravlja nočno delo v pekarnah. Kakor znano, so se pekovski pomočniki za odpravo nočnega dela že dolgo borili. Sedaj so tudi mojstri, ki so bili zbrani skoraj nolnoštevilno, sklenili, da se pripravljalna dela, za katera je potreben navadno samo en delavec, prično ob 1 ponoči, skupno delo pa šele ob 4 zjutraj, kruh pa se sme razpečevati šele ob 6 zjutraj. Mojstri pa eo tudi izrazili dvom, ali se bo to posrečilo vzdržati, češ, da je ravno zjutraj veliko povpraševali je po 'drobnem pecivu (zemljah, kifeljčkih, kra-fjevkah, slanjencih itd.), to pa zahteva največ priprav. Zaenkrat bodo pa mojstri le izvajali naredbo, dasi bodo večji pekovski obrati skušali doseči omiljenje naredbe, medtem, ko so mali mojstri povsem zadovoljni z njo.
0 Brivnice ob nedeljah zaprte. Jutri stopi v veljavo nova banovinska uredba o obratnem času. S to naredbo morajo tudi brivci ukiniti nedeljsko delo. Kakor znano, so zadnje tedne morali brivci, radi ali neradi, imeti tudi ob nedeljah dopoldne odprte brivnice. Po novi naredbi pa morajo biti brivnice ob nedeljah zaprte ves dan. Zadinjo nedeljo je bilo poslednjič, da »o bile brivnice diolpoldme še odprte.
0 Avtobnsno podjetje, ki vzdržuje promet s pokopališčem pri Sv. Križu, pozivamo, da vozi voz tudi ob slabem vremenu redno in točno. Sicer bomo poskrbeli za konkurenco, ki bi bila že davno potrebna na tej progi. Za danes saimo toliko. Če bo pa trel>a. povemo prihodnjič še kaj več. — Obiskovalci pokopališča.	, „
0 Zadnja gradbena dela. Gradbena sezona tedaj meseca decembra kar naglo umira. Do-
Mariborske vesti:
Slika občinskega gospodarstva
se vam je odrešenik«. Tudi ostali listi so zelo zanimivi ter dokaj poučni za razvoj in manire bakroreza. Iz male grafike je zanimiv spominek iz XVIII. stoletja, ki ga je podaril krstni boter otroku pri krstu, in pa izredno diskretno in virtuozno izpeljani miniaturni akvarel na pergamentu Sveti Trije kralji Prihodnje leto imamo v Ljubljani vse-državni evharistični kongres, ki bo privedel v naše mesto množine visoke duhovščine in ljudske inteligence. Prav pozdraviti in silno hvaležna bi bila misel, če bi se gosp. tajnik Winter hotel odločiti napraviti nam pri tej priliki obsežno razstavo religiozne grafike iz svoje nadvse bogate grafične zbirke, pri čemer seveda ne bi smele izostati slovenske in tuje svetniške in božjepotne podobice. Njegova razstava te vrste cerkvene umetnosti lanskega leta nam ostane v prijetnem spominu. Zavedamo se, da bi sicer pomenila taka večja razstava za gosp. Wintra ogromen trud, a pri njegovem znanju in izredni ljubezni do te panoge grafike ne dvomimo, da bi se dragevolje žrtvoval in nam pokazal v resnici nekaj lepega in velezanimivega, seveda če mu gredo pri tem merodajni faktorji na roko.
vršnjejo se zadnja tlela, ki so se pričela to poletje, novih stavbnih prijav pa skoraj ni. Le trgovec Lubše Ivan, s Karlovške 30, je pričel graditi na Dolenjski cesti, že blizu Peruzzi-jeve poti, visokopritično hišo z garažo. Pek Karel Šugmar iz Vevč pa je pred kratkim kupil hišo od Rudolfa Moreta v Kladezni ulici, ter namerava tam adaptirati prostore v pekarno.
0 Kličite telefon 34-21 za nujna elektro-popravila, podjetje Havliček Fran, Sv. Petra c. 5.
0 Surov napad. V nedeljo je neki moški s tako surovostjo sunil v trebuh 33-letno po-strežnico Marijo Celestino z Zaloške ceste 13, tla je reva dobila hude notranje poškodbe ter krvavečo rano. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico.
Radovedna Ljubljana
Ljubljančani so ua moč radovedni — tako radovedni, da pravijo že podeželski ljudje svojim radovednežem »ljubljanski firbec«. Svoj »firbec« pase Ljubljančan povsod, kjer kaj vidi, še večkrat pa tam, kjer se nič ne vidi. Ce se hudomušnež vstavi sredi mosta in gleda v Ljubljanico, se nabere takoj okoli njega gruča ljudi in vsi gledajo v Ljubljanico, kjer nič ne vidijo razun umazane vode...
Tudi skozi plotove radi gledajo fantje Ljubljančani, posebno na športnih igriščih. Zlobni jeziki pravijo, da so tudi pri kopališčih leseni plotovi prav na gosto prevrtani — ampak to bo bržkone zaradi solnca in zraka, ne iz »firbca«.
Ljubljanski »firbec« dela veliko preglavice že navadnim ljudem, še več pa gospodom na magistratu in v Kazini. Tam mora biti vse »uradno — tajno«; je pa vse tako »tajno«, da ljubljanski firbec že zdavnaj raznese vse tajnosti po celem mestu, še predno gospodje predsedniki svoje seje otvarjajo. Ljubljanski firbec namreč nima samo oči, da skozi zid vidi, kjer je luknja skozi, ampak ima tudi ušesa, da sliši celo človeške misli.
Tako je ljubljanski firbec natanko slišal, kdo ho bodoči — no, recimo, cestni pometač, kdo bo prižigal po mestu svetilke na plin, kar jih je še, in kdo bo to in to in to. Vsega tega si pa ljubljanski firbec ne izmišljuje, ampak samo pridno hodi gledat na plot, za katerim se skrivajo visoki, recimo, cilindri, pa že vse vidi in vse vč... Ko pa pove, kar ve, se prav potuhnjeno zasmeje, češ: mar mislite, da boste nas? Kaj pa, če bi ini vas?
Šmarje pri Ljubljani
Zadnji čas je bilo pri nas precej prosvetnih prireditev. 1. decembra je bila po cerkveni slovesnosti pred šolo vsajena Petrova lipa, potem pa se je vršila lepa šolska slovesnost v Prosvetnem domu ob obilni udeležbi. 2. decembra je bila lepo obiskana izseljenska akademija z igro »Begunka«, katero je priredilo tuk. Prosvetno društvo. — 5. decembra zvečer je priredil tuk. Rdeči križ Miklavžev večer v Prosvetnem domu; z dobrim uspehom se je končalo tudi to. — Tukajšnje Gasilno društvo je sklenilo ustanoviti svoj lastni pogrebni zavod, ki naj ob ugodni priliki čimprej zaživi. — Za misijonarja (misijonskega brata) za južno Afriko se je odločil Jože Božja s Podgorice, p. d. Ambrožev Jože. ter je v ta namen vstopil v semenišče v Ellwa.ngen-Jngst na Wiirtem-berškem v Nemčiji; to so misijonarji presv. Srca Jezusovega, katerih vrhovni predstojnik je sedaj Slovenec p. Jožef Mnsar.
O bilanca Mest. n ili podjetij smo kratko že poročali. Ker upravljajo Mestna podjetja skoro celotno premoženje mariborske mestne občine, riajn nudi bilanca zanimivo sliko komunalnega gospodarstva, ki se očiituje tako v pregledu celote kakor posameznih podjetij in obratov. Letni obračun za leto 1933 se je zakasnil za skoro celo leto, ker med tem čusam še ni bila dovršena organizacija Mestnih podjetij. Manjkali so skraja poslovni prostori, predvsem pa osebje za uspešno izvedbo tako obsežne računske operacije, kot je obračun. Izvršiti se je moral namreč podroben popis in ocena vseh obratov, nepremičnin in premičnin, da se je ustvarila podlaga za izdelavo bilance. Oceno vseh proizvajalnih sredstev ter zgradb iu zemljišč so izvršile posebne strokovne komisije. Cena proizvajalnih sredstev se je določila ol) prvenstvenem upoštevanju namena, kateremu služijo, zemljišč (gozdov, njiv, vrtov, pašnikov) po domnevnem donosu, stanovanjskih zgradb po prometni, javnih in obratnih poslopij pa po stavbeni vrednosti, gramoznic z vrednostjo bodočih stavbišč ter pokopališč po donosni vrednosti.
Tako se je uigotovilo premoženjsko stanje Mestnih podjetij s 31. decembrom 1933 v iznosu Din 84,268.098.29. Imovino pa tvorijo: Premoženjska uprava (stanovanjsku, javna poslopja, posestva in stavbišča) Din 39.267.000 stanovanjska poslopja Din 22,759.000, javna 12,790.000, stavbišča 3,529.000). Nepremičnine obraitov 13,064.000 (obratna poslopja in zemljišča 8,362.000, Mariborski otok 3,800.000). Vodovodno omrežje 9,730.000, plinovodno omrežje 9,730.000, elektrovodno omrežje 3,308.000, stroji
□	Žrtev ljubezni d obližnjega. Včeraj so imeli v samostanu čč. šolskih sester v Mariboru težko slovo. Poslavljale so se štiri mlade sestre, ki so
odpotovale v Južno Ameriko, v San Lorenzo v Argentini, kjer ima mariborska matična hiša svojo postojanko. Sestre Agripina, Ana, Immaculata in Osana bodo prišle v postojanko, ležečo v popolni divjini, kjer vršijo slovenske redovnice iz Maribora misijonsko poslanstvo. Od svoje domovine so se poslovile za vedno, ker se ne povrne nobena več domov. Potovanje je drago in povrnitev bi zahtevala preveč stroškov.
□	Beethoven, Gallus, Mokranjac. Ti trije komponisti svetovnega slovesa bodo izpolnili program koncerta Glasbene Matice 17. decembra. Beethovnovo simfonijo »Eroico«, v kateri je skladatelj proslavil boj za svobodo, je izbrala Glasbena Matica v počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra. Jakob Petelin-Lallus je eden največjih naših rojakov. Njegova moteta »Glej, kako umira pravični« je ena najglobljih del svetovne duhovne glasbe. Mokraijnčevo »Opelo« je ciklus žalnih pesmi cerkvenega značaja, pisane na staro-slovensko besedilo. Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnik in Hoferju.
□	Obiščite razstavo »Brazde«. Mariborski umetniki so nas s svojo letošnjo razstavo prijetno presenetili. Vsak, ki je razstavo obiskal, je navdušen za lepoto in zanimivost razstavljenih slik in skulptur. Razstava je odprta do 23. decembra. Ljubiteljem slik se nudi ugodna priložnost, da si oskrbi jo najlepša božjčna darila na razstavi.
□	llsoden požar radi eksplozije svetilke.
V	Trničah, občina Rača, so imeli velik požar, ki je uničil dvema sosedoma imetje. Ogenj je povzročil nesrečen slučaj. Posestnik Sprinčnik Fric je šel zvečer krmit živino. Svetil si je pri tem s petrolejko. Kar je svetilka eksplodirala in goreča tekočina se je razlila po suhem senu.
V	trenutku je bil hlev v plamenih, da je posestnik še jeava utegnil odvezati živino. S hleva je ogenj preskočil no gospodarsko poslopje in hišo ter upepelil vse do tal. Prav tako se je vnel 10 metrov oddaljen skedenj soseda Alojza Gselmana. Zgorel je skedenj, kolarnica, parna. Oba posestnika trpita okoli 100.000 Din škode, zavarovana sta pa za mnogo manj.
□	Konec proge št. 5. Na mestnih podjetjih so sklenili, da še tekom tega tedna ukinejo promet na avtobusni progi št. 5. radi preslabe frenkvence. Zanimivo je, da so poprej prebivalci koroškega predmestja zahtevali tako avtobusno zvezo z mestnim središčem, sedaj pa je baš oni, ki so si poprej najbolj prizadevali, niso uporabljali. Ali ni stvarne potrebe za progo ali pa je bila napačno izpeljana? Zaenkrat si bodo oddahnili stanovalci in trgovci v Gosposki ulici. Pa ne za dolgo, ker se na Mestnih podjetjih bavijo resno z načrtom izpeljati progo št. 1. skozi Gosposko ulico.
□	Vse narobe... December nam prinaša cvetje. Na vrtu g. Glančnika na Fali se je razcvetel velik grm japonske češnje, da kar žari, kakor v maju. V Mariboru v parku cvete rumeni nagnoj, pri
1,431.000, naprave 2,229.000, aparati 2,884.000, oprava 287.000, orodje 110.000, motorna vozila 1,823.000 (otl tega avtobusi 1,009.000), vprežna vozila 128.000, bicikli 10.000, konji 6000, pnevmatika 305.000, pisarniške potrebščine 141.000, zaloga 1,932.000, dolžniki 3,915.000, poštno ček. račun <000, blagajna 441.000, vrednostni papirji 63.000 Din. V postavki: dolžniki »o na prvem mestu zaostanki na električnem toku z 1,179.000, na vodni nakladi za 916.000, za eleklriške instalacije in inaterijal 639.000. Na najemninah je 265.000 Din zaostankov.
Amortizacijskih posojil je vknjiženih na premoženju MP 46,710.000, najeta so pa pri 14 denarnih zavodih. Na prvem mestu je Mestna hranilnica mariborska z 19,000.000, na drugem Mestna hrunilnica v Kranju s 6 in na tretjem Pokojninski zavod s 5 milijoni. Stroški znašajo v obračunu 18,240.000; od tega tvorijo najvišjo postavko plače in služnine z 2,972.000, na drugem mestu pa bencin z 1,054.000 Din. Dohodkov je bilo 17,867.000, od tega največ za električni tok (3,901.000), potem najemnine stanovanjskih hiš (2,170.000) itd. Prebitek izkazujejo 4 mestna podjetja in sicer plinarna (56.000), elektropodjetje (1,146.000), klavnica 1547.000) in prodajalna MP. Zanimivo je, da je plinarna sedaj že drugo leto aktivna, kar je v glavnem zasluga vodstva, ki je organiziralo skupno nabar vo plinovnega premoga za vse jugoslovanska plinarne. Primanjkljaji izkazujejo: vodovod, gradbena uprava, premoženjska uprava, avtobusni promet (364.000), kopališče, Mariborski otok (390.000) in pogrebni zavod. Skupno je primanjkljaja 373.235.21 Din.
Vurbergu imajo hrib, ves pokrit z rumenim cvetjem trobentic. V uredništvo smo dobili ie polno pošiljk pomladnega cvetja.
□	Sečnja božičnih drevesc. Banska uprava zopet opozarja, da je sekanje igličastib drevesc v mladih nasadih prepovedano. Za božična drevesca se smejo sekati samo v prebiralni sečnji drevesca, ki prihajajo v poštev za čiščenje in redčenje gozda. Kdor prevaža ali prodaja božična drevesca, se mora izkazati z izvornim potrdilom občine, v kateri so bila drevesca posekana.
□	Gospod sodnik, nikoli več! Zanimiva razprava je bila včeraj pred malim senatom. Na zatožni klopi dve mladi, elegantni dami v kožuhih. Takozvana boljša družiba. Po sredi pa jo bila neka zagonetka z odvzetim plaščem, ki so jo sodniki razvozljali ter prisodili mlajši Vinki De S. 300 Din ali 3 dni, pa le pogojno na 2 leti, njeno sestro Irko G. pa so oprostili. Bilo je mnogo joka in stoka pri obsojeni, ko jo je g. predsednik očetovsko opozarjal na nevarnosti življenja. »Goapod sodnik, nikoli več I« je bila potem zaobljuba ...
□	Ljubezniv mož... Prod okrožnim sodnikom na zatožni klopi mož zrelih let, 52 letni posestnik in slikar Franc Muhič iz Ključarov-cev. Za njim, na klopi za priče, njegova boljša polovica, znatno mlajša ženica. Predmet obtožbe: težka telesna poškodba. Dne 5. oktobra je mož ženi Katarini poveznil na glavo lonec, v katerem je bilo dva in pol litra vrelega mleka. Žena je zadolbila hude opekline po glavi, obrazu in ostalem telesu. Obtoženec pripoveduje, da sita se z ženo sprla pred večerjo. Očital ji je nezvestobo v tako izbranih izrazih, da mu je žena odvrnila, da ga gre tožit. Moža je to pogrelo, zgrabil je lonec z vrelim mlekom in nesreča je bila tu. Izvedenci so ugotovili, da so bile opekline nevarne, I. in II. stopnje. Mož prizna. Pravi, da je dejanje izvršil v jezi ia iz žalosti, ker mu žena ni zvesta. Med razpravo pride do sporazuma med ženo in možem. Žena končno izjavi, da možu odpušča dejanje, nn kar sledi sodba, ki je radi odpuščanja mila: 15 strogega zapora, ki ga je pa mož prestal že s preiskovalnim zaporom. Spravljena in pomirjena sta se oba zakonca odstranila iz razpravne dvorane.
□	Milo za drago. Nekateri mariborski vrtnarji in kmetje iz mariborske okolice so zaprosili v nekaterih mestih v Savski banovini, tako v Ča-kovcu in Varaždinu, da bi smel prodajati na ta-mošnjih trgih proizvode svojih vrtnarij in polj. Pa so jih vsa tamošnja mesta zavrnila, češ, da imajo dovolj proizvodov na trgu iz lastnega območja in ne rabijo druge konkurence. Tržni odsek mariborske občine se sedaj bavi z načrtom, da ukine prodajo na trgu vsem prodajalcem iz okolice Čakovca in Varaždina, ki vozijo na trg svoje proizvode kar na tovornih avtomobilih.
— Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi.
Kulturni obzornik
Slikar Ivan Woff
Ob 50 letnici njegove smrti.
Deželni muzej, sedaj Narodni muzej v Ljubljani je bil dograjen leta 1884. Treba ga je bilo še okrasiti Deželni odbor je to delo poveril slikarju Ivanu Wotfu. Slikar je bil tega naročila zelo vesel, čeprav se tedaj ni dobro počutil. Da bi se zaradi odra domenil, se je z izvoščekom odpeljal k stavbeniku Treotu. Ko pride izvošček do hiše, ustavi voz, odpre vrata in naide slikarja mrtvega. V vozu ga je zadela kap. Bilo je 12. decembra 1884, torej prav pred 50 leti.
Ivan Wdlf je bil rojen leta 1825 v Leskovcu pri Krškem. Leta 1836—39 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker za uk ni imel veselja, pač pa za risanje, se je posvetil sobnemu slikarstvu pri mojstru Burji v Ljubljani, kjer je našel dobrega druga Ivana Borovskega, s katerim sta ostala prijatelja do smrti. Iz Ljubljane je pozneje odšel v Line, odtod pa leta 1845 potrjen k vojakom. Bival je nekaj časa v Kaniži na Ogrskem, potem pa v Ankoni in Benetkah v Italiji. Leta 1848 se je udeležil vojne; leta 1849 je postal nadporočnik, a je še isto leto dal slovo vojaštvu in vstopil v Benetkah v službo tovarne bronastih izdelkov podjetnika Hasselquista kot risar; v prostem času pa je zahajal ns akademijo in se uril v risanju in slikanju. Tu se je seznanil z znamenitima slikarjema Canonom in Anselmom Feuerbachom.
Ko s« je leta 1858 povrnil v Ljubljano, se je poročil. V tisti dobi jc živel v Šent Vidu nad Ljubljano podobar Matej Tome, ki je imel vedno dosti dela. Povabil je Wolfa k sebi, mu dal sta-
novanje v svoji hiši in ga oskrboval z delom. Tome je izdeloval oltarje, slike mu je pa oskrboval Wolf. To skupno delo je bilo obema koristno; oba sta imela dosti dela in zaslužka.
Leta 1864 je pa udarila nesreče strela v to mirno hišo. Wolfov sinček se je oparil in umrl. Od tedaj Wolf ni bil več vesel. Iskal je samoto. Preselil se je v Ljubljano in stanoval v Medjatovi hiši na Dunajski cesti.
Zaradi zveze s Tomcem je postal Wolf izključno cerkven slikar. Slikal je freske in oljne slike. Njegovih del je veliko število, saj je slikal 30 let. Med njegovimi freskami omenimo le nekatere; v Trbovljah 1860—1863, v Velikih Laščah 1861/2, v Stražišču pri Kranju in pročelje v Šmar-tinu pri Kranju 1865, na Vrhniki 1867, Poslednja sodba na zakristijski steni pri Sv. Jakobu v Ljubljani 1868 in ozadje velikega oltarja iste cerkve 1869, v Vipavi 1876/77, na frančiškanski cerkvi v Ljubljani: Angeli se klanjajo sv. Rešnjemu Telesu 1882, v Zagorju 1884, dalje v Ribnici, v cerkvi sv. Jerneja v Spodnji Šiški.
Freske je slikal poleti, pozimi pa slike na platno z oljnimi barvami. Leta 1862 je dogotovil sliko sv. Lenarta za Sostro in veliko sliko 6vete Uršule za Dobrepolje, lela 1865 Marijino vnebovzetje za Zali log, leta 1867 več slik za Sv. Jurij pod Kumom, za Staro Loko in Rako, leta 1873 za Ribnico kraljico sv. rožnega venca in sv. Janeza Ev. in 1874 M. B, za šmarnice, leta 1875 za Pre-dvor sliko sv. Petra in križe v pot, leta 1878 in 1879 več slik za Sušo pri Zalem logu, leta 1880 sv. Petra in Pavla za Zagorje ob Savi. Za Šmarje je naslikal Marijino rojstvo, kamenjanje sv. Štefana in sv. Kozma in Damijana.
Wolf pa ni bil le dober slikar, ampak tudi izreden učitelj, ki je znal svoje učence navdušiti za umetnost. Hvaležno so se ga spominjali: Miroslav Tome, Janez in Jurij Šuhic. Simon Otfrin. Anton Aibe; marsikaj so od njega pridobili tudi
P. Aleksander Roblek, Anton Jebačin in njegov zvesti prijatelj Ivan Borovsky.
Slikarska doba na Slovenskem od leta 1860 do 1900 se zaradi velikega vpliva Wolfovega lahko imenuje Wolfova doba.	V, Steska.
Vombergarjevn »Vrnitev« v Kranju. Joža Vomibergar je imel pred leti z »Votlo« veliko srečo, moralno kakor gmotno. Ker se mu je to pot obneslo, si je dejal: Saj gre! Res, z vso sapo se je polotil dela in spisal kmečko tiramo »Vrnite v«, pri kateri pa je imel bolj nesrečno roko — obvisel je v povprečnosti in zelenem znčetništvu. Poznanje odra mu je tu na moč tuje. Cela ploha za lindo neverjetnih in nedognanih nastopov in prizorov. Zapletck po nepotrebnem medel in raztegnjen, le ne vem, kaj iuinta opraviti s celoto istorija o poroki in poročna pesem; konec po je odrsko popolnoma nemogoč. — Jezik mu je klen. Zaključne scene v vsakem dejanju pa so neverjetno močne in hudo efektne; tu se pokaže vsa Vombergarjeva izfaizna darovitost. Marsikaj v Vombergarjevi »Vrnitvi« me pa spominja na Rostandovo »Vest«. Ob krutkem: prenagljenost irt prva slava sta mu na moč škodovali. Za podeželske odre pa je »Vrnitev«, po krepkih črtah, zelo pripravna, posebno pa za božični čas. V takšni obliki jo je vprizorila Jug. strokovna zveza v Kranju.
Ven in ven znova Občudujemo idealizem naših mladih fantov in deklet do tega prosvetnega tlela in venomer znova se čudimo porastu in vzniku igranja teh mladih igravcev. Otl predstave do predstave raste kvišku. Kar jc ustvaril Mirko Cegnar z Jankovo vlogo, je že veliko nnd povprečnostjo; tako dovršenega igranja že dobrih par let sem nismo videli na tem odru. Pretresljiva in močna v svojih izbruhih jc bila brdka gospodinja na Zapiuzu
— Olga Zavrlova, ki je dala parkrat v svoji tihi in globoki žalosti navreti solzam. Ob njej stu rasla v svoji tugi in sk rib i za Zaiplaz gospodar Peter — Martin Benedik in zelo nadarjena Mala Sodja, od katere še veliko pričakujemo. Vse preostale manjše vloge od Lenarta mimo Anžka do Francke so bile pogodene in dobro podane.
Zaključni sceni prvega in tretjega dejanja (ki je bilo povsem spremenjeno) ostaneta v svoji občutenosti in lepoti nepozabni. Tu je bilo opaziti celo nadih simbolike — ob kateri se je nasplob prav nalahko razpletala vsa ta sve-lonočna prigoda.
Kajpak imajo ti mladi igravci v Peitru Malcu skrbnega in paznegu učitelja in mentorja.
»RaAiotehnik.« Z majltiino zakasnitvijo je izšla četrta, lo je deeembenska številka >Radiotehnika«, ki je po evoj i vsebini zelo pestra. Na uvodnem mestu prinaša: Razvoj mehanike elektronov (Ivo Pir-kovic). Prav za prav samo začetek razvoja do Lo-rentaove in Einsteinove teorije. Nadaljevat se bo v januarski številki. Inž. Šlebinger nadaljuje zanimivo teorijo cevi s katodnim žarkom — instrumenta za vsa merjenja. Lahko dostopna izvajanja pona-»oruje s številnimi skicami in diagrami. Revija prinaša opis in navodila za izgradlbo detektorskega spirata in modernega dvocevnega aparatu za priključek na omrežje, kar bo amaterju-prakriku zelo dobrodošlo. Teorijo elektronk (z zaščitno mrežo) obravnava poseben članek. Omeniti je še opis visokofrekvenčnega oscilatorja. Posebej moramo opozoriti na rubriko »nn kratkih valovih« (vaje jugoslovanskih amaterjev na 80 m pasu), ki pr.naša vpog'ed v deiovanje naših domaČih amaterjev pred dvema letoma. Da je naše amaterstva v zastoju, je iskati vzroka tudi v dejstvu, da vprašanje amaterske oddaje na kratkem valu ni zakonito rešeno, —t »Rauioieiiuikt ae naroča v Knafljcvi aiiai 18. III.
Meteor nad planinami
in nad Mariborom
L f o b 1 j a a a, 11. decembra.
Potniki, ki »o bili med prazniki na izletu na Planici, pripovedujejo o redkem prirodnem pojavu, ki so ga tam doživeli Nekako ob pol 7 zvečer, ko je bil že popoln mrak, se je nebo naenkrat razsvetlilo. Nekateri so opazili na nebu veliko plam-teio kroglo, ki se je razletela, oziroma vodoravno razširila, drugi pa so videli samo svetel vodoraven pas, ki se je polagoma krčil, dokler ni izginil. Prikazen je razsvetlila okolico z lučjo, podobno dnevni Kakšne pol minute je bilo vse obžarjeno z belo lučjo. Prikazen je bila nekako v smeri proti Beljaku. Za umetno raketo tu nedvomno ne more iti, najbrže gre za meteor izredne velikosti in hitrosti, ki pa je najbrže zgorel že v zraku.
Maribor, 11. decembra.
Včeraj smo poročali o čudovitem naravnem pojavu. Nad Kamnioo pri Mariboru so videli pri belem dnevu velik meteor. Danes pa se je oglasilo v našem uredništvu več oseb, ki potrjujejo opazovanje tega pojava ter zagotavljajo, da je meteor celo padel v bližini Kamnlce na zemljo. Ravnatelj mestne plinarne g. inž. Tomšič je bil v nedeljo na
Kaj pravite?
Moderno dobo imenujemo »dobo tehnike Tehnika pa pravi, da ima nalogo človeku in živalim olajšali njihovo mehanično delo in ga nadomestiti $ stroji.
Ali je tehnika glede ljudi dosegla tvoj namen, je dvomljivo. Kapitalisti so s tehniko prav zadovoljni, brezposelni reveži pa nekoliko manj.
Nikakor pa ni dosegla tehnika svojega namena glede Hvali in te nobena žival ne bo ostala več iiva, ena bo živela večno: uradni »širneU.
rSimeU je za urade neobhodno potreben, kdo pa naj si za vsak uradni slučaj ali primer, ki so ti podobni kakor jajce jajcu, ugiba in piše vedno sveže rešitve, dokler leže po mizah in predalih tiare rešitve ali »šimeljnUP
Zgodi se pa včasih, da se tudi pohlevni uradni »HmeU nekoliko splaši. Te dni te je tplašil nekje okoli Lilije in zgodovino tvojega divjanja je pustil tapisano v spomin poznim rodovom na koščku pa-pirja.
Na tem papirju beremo, da neki posestnik izza preteklega leta ni ostal državi in občini nič dolžan »n letos do 15. novembra ludi nič. Ta mesec pa — tako je zapisal »šimel-t 7. decembra — dolguje gospod posestnik tole:
Državni davek ......	4 Din
Avtonomne doklad« ...	S Din
6% zamudne obresti ...	7 Din
Eksekucijslci tlroški . . .	23.75 Din
Skupaj	42.75 Din
Zraven je pa napisal ie to-le: »Če do 15. decembra ne bi bil poravnan e plačilo dospeli znesek, velja ta opozoritvena položnica ta izvršen opomin, in 8 dni pozneje te uvede rubež. Stroški opomina znašajo 1%, rubeža 2% od zaostanka, v vsakem primeru pa najmanj 10 Din.* Kaj pravile g. urednik: ali ni lo imeniten galop ali eelo »ventre-A-iarre, s kakoršnega se je spustil uradni Hmel, ne da bi bil našel kje kakšen eaostanek?
Nemški otroci so nekdaj peli za svojo zabavo: »... und et ertcheinl am iceisten llimmel Feuer rol ein blauer SchimmelU Kakšne barve mora biti le la naš »iimel«, da fe tako razbrzdan in korajžen?
Koledar
Sreda, 12. decembra: Aleksander, mučenec; Dionizija.
Novi grobovi
•f- V Mariboru je v nedeljo, 9. decembra zvečer Bog poklical v večnost svojo zvesto 72 letno služabnico Elizabeto Junger, roj. Šntigoc. Služila je nad 20 let kot vdova na pristavi ptujskih proštov. Pred tremi leti je s svojo hčerko Roziko prevzela gospodinjstvo v ptujski proštiji. Pred 14 dnevi se je z bivšim ptujskim proštom dr. Žagarjem preselila v Maribor. Bila je vedno delavna, ponižna, skromna in pobožna služabnica, ki se je že več let z vsakdanjim sv. obhajilom pripravljala za večnost. Tudi zadnji dan se je še okrepčala s sv. popotnico. Pokopali so jo v torek popoldne na Magda-lenskem pokopališču v Mariboru. Bog ji bodi za vsa njena dobra dela bogat plačniki
■f V Žvirčah pri Hinjah je v nedeljo, dne 9. decembra po uiukapolnem trpljenju umrl posestnik g. Blatnik Jožo!. Bil je zelo ugleden in visoko naobražen mož, občinski odbornik občine Hinje in blagajnik krajevnega šolskega odbora v Žvirčah. Z njim je izgubila občina Hinje preudarnega svetovalca, šola v Žvirčah pa umnega in skrbnega odbornika. Odšel je v večnost iskat plačila k Vsemogočnemu za svoja dobra in pravična dela In za njim žalujejo poleg njegovih svojcev in prijateljev vsi, ki so ga ljubili in spoštovali in ga bodo težko pogrešali v svojih vrstah. Pokopali so ga v torek dopoldne na domačem pokopališču. Naj mu bo Vsemogočni plačnik za njegova dela, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje I
•f- V Mengšu je umrla g. Frančiška Kvas iz Trzina. Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožaljel
Osebne vesti
=z Izpit za mornariškega poročnika je napravil g. Vladimir Trop, sin hotelirja v Laškem. Česti-tainol
Ostale vesti
—	Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani sklicuje v smislu družbenih pravil in sklepa družbinega odbora svoj redni občni »bor, ki bo dnnes v sredo, dne 12. decembra 1934 ob 5 popoldne v Delavski zbornici v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 22 a. Na ta občni zbor se vabijo vsi člani Družbe sv. Rafaela in vsi dobrotniki in prijatelji izseljencev. — Predsednik.
—	Poziv. Od razprave »Prof. dr. Knrol Olasert je še ostalo nekaj ponatisov, ki jih brezplačno pošljem tistim ki so rajnega tržaškega profesorja poznali in cenili ali se sicer zanj zanimajo. — Prof. Anton Dolar, Maribor.
—	Železniškim upokojencem v vednosti Podaljšanje rumenih legitimacij za leto 1935 je v teku. Vsak upokojenec naj odda legitimacije svoji najbližji postaji kakor vsako leto. V Ljubljani na glavnem gorenjskem m dolenjskem kuluuvoiu v
Pohorju. Ob tričetrt na šttri popoldne je opazil sij padajočega meteora, ki se je izgubil nad Dravo. Hip uato je sledil močan pok, kakor da bi ustrelil s topom. Istočasno se je v Kamilici vršil pogreb posestnika Heu-a. Ko so odhajali pogrebei od hiše, ki leži tik Drave, jih je silovito prestrašil ognjeni sij, ki se je pojavil nad njihovimi glavami, kakor da bi padala ognjena krogla z neba. Siju je sledil strahovit strel. Praznoverne je naravni pojav navdal s hudo bojaznijo ter so se začele širiti takoj najrazličnejše domneve, samo na meteor ni nihče mislil. Še danes se po Kamilici govori o tem čudnem pojavu, j Neki delavec, ki je bil takrat na cesti pod i Kamnioo, pripoveduje: »Opazil sem sij na 1 nebu, kakor ila je švignila strelo. Culo se je močno sikanje, kakor vihar, v hipu se je svetla točka skoro nad mojo glavo razdelila na tri žareče iskre, vso okolico je oblila vijoličasta svetloba in že je odmeval močan pok. Zdelo se mi je, da »o padle iskre na Dolinškovo posestvo.« Tako delavec, ki je bil očividec. Mogoče je meteor v re.sn.ici padel na tla v Dolinškovi drevesnici. Bilo bi zanimivo, če bi se javili še drugi očividci.
računski pisarni najkasneje do 16. t m. Priložiti je potrebno sledeče: Za otroke nad 18 let starosti je potrebno predložiti: za dijake šolska potrdila, za hčerke, katere so v službi in ne zaslužijo več kot Din 200 mesečno, potrdilo delodajalca in bolniške blagajne, hčerke brez službe, da so brez imetja in v oskrbi starišev. Na vseh potrdilih je potrebna sledeča klavzula: Takse prosto no čl. 6 zakona o taksah v zvezi §§ 102—105 zakona o državnem prometnem osobju. Obenem je potrebno oddati stare vložke in znesek Din 1 za novi vložek. Vsak naj vzame s seboj tudi penzijski dekret. Kdor bo pa svojo legitimacijo v tem letu še rabil, lahko isto odda po novem letu. — Društvo železniških upokojencev za drav. ban. v Ljubljani.
Ni potrebno, da Vam nikotin Škoduje, toda i>o opazite le najmanjšo posledico nikotina, »o> ate pili
RADENSKO!
._	krči krvne Sile, po-
nilKOUn veča llak krvi, moti srce, pospešuje sklerozo, draži živce.
RADENSKA manjša tlak krvj) krepi srce preprečuje razvoj sk'eroze in miri živce. A»o ste nagnjeni k sklerczi (50 letniki 1) in pušite. ie za Vas nikotin škodljiv in morate brezpogojno
P"1	RADENSKO!
—	Zopet požar v kočevski okolici. V teku dobrih 14 dni je na kočevskem že tretjič gorelo. V vseh treh slučajih so bili skednji žrtve požigal-ske roke. To pot je ponoči okrog 10 začel v Mlaki pri Kočevju goreti skedenj posestnika Koniga Franca, ki je doma v Gorenjem. Požar je opazil, neki vasovalec, ki je b*ž obvestil bližnje sosede. Zasilni znak za gasilce sta kmalu dali tudi obe kočevski tkalnici, ki sta s svojimi turobno pre-sekanimi znaki zbudili skoro vse mesto. Gasilci so brž pohiteli z motorko v Mlako, vendar niso mogli ničesar rešiti, pač pa so bližnje s slamo krite hiše obvarovali nesreče. Konigov skedenj je bil velik. V njem je imel sena kakih 2.500 kg sam, sosed Poje Jožef pa 5.000 kg, dalje stelje in deščic za pokrivanje, kar je vse z veliko silo gorelo. Tudi Verderber Franc je imel notri spravljeno steljo. Vsi trije so oškodovani za kakih 8.COO Din. Zavarovan je bil samo Kčnig. Ogenj je bil očividno podtaknjen Ljudje so radi tega zelo vznemirjeni.
—	Tatovi oplenili trgovuio. Iz Slovenskih Konjic poročajo: Mirno vas Tepanje je v nedeljo zjutraj presnetila vest, da so v noči od sobote na nedeljo vlomilci oplenili trgovino priljubljenega trgovca Jakoba Lamuta. Način tat-tine je silno drzen in kaže, da so bili na delu zelo spretni vlomilci. V trgovino so prišli tako, da so sneli z oken šipe. Nato so skozi okno odnašali kos za kosom, predmet za predmetom, dokler niso odnesli vsega, kar je bilo količkaj vrodino. škodo cenijo na 14.000 Din. Denarja vlomilci niso dobili, ker je prejšnji večer po-slovodkinja vso gotovino odnesla s seboj. Konjiški orožniki so šli takoj, ko so zvedeli za vlom, na delo. Sumijo več oseb domačinov, da so v zvezi z vlomom. Z nesrečo priljubljenega trgovca sočustvuje vsa vas.
— Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode. bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josei« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef« vode.
—	Nesreča pri nogometu. V ljubljansko bolnišnico so v nedeljo zvečer pripeljali 20-let-nega delavca j>ri Dukieu Franca Kralja, iz l/ik pri Trbovljah. Kralj se je kot gledalec udeležil v nedeljo neke nogometne tekme, pri tem pa ga je soigralec sunil med igro s čevljem v glavo ter mu prebil lobanjo. Kraljevo stanje je resno.
—	Vlomna tatvina v kočevski rudniški delavnici V teku preteklega tedna so opazili v takozvani bogerski delavnici rudni'a TPD v Kočevju, da je zmanjkalo razno orodje, med drugim več plošč, razno merilno orodje v skupni vrednosti okrog 3.500 Din, in pa velik gonilni jermen, vreden okrog 2.200 Din. Tatvina se je izvršila tako, da so storilci ponoči na delavnici odtrgali več desk in se splazili noter ter si nabrali raznega orodja. Del ukradenega orodja je bil najden pri storilcih v bližnji okolici, med tem ko za gonilnim jermenom ni nobenega sledu.
—	Požar v novomeški okolici. Iz Novega mesta poročajo: V nedeljo okrog 6 zj. je tuljenje sirene na magistrat nem stolpu vrglo no-vomeščane s postelj. S svojim dvakratnim za-teglim tuljenjem je naslajala požar v bližini mesta. Gorelo je v vasi Krka, pol ure od mesta, pri posest. Moharjn. Zgorel jc velik skedenj. Uničen je tudi vea krompir, ki je bil v kleti pod skednjem. Istotako tudi repa in drugi pridelki. Na kraj nesreče je prihitelo novomeško gasilno društvo. Gasilci so napeljali vodo iz kakih 100 m oddaljene Krke ter pogasili ogorke. To jc v 14 dneh že darugi požar v okolici
Dlabetlforlem
pomaga zraven insulina in dijete pitje
ROGAŠKE SUME
Skofia Loka
,D0NAT" vrelca
Vprašajte Vašega zdravnika!
Novega mesta, ki je bil po vtem videzu podtaknjen.
—	Jugoslovanska knjigarna priporoča eerkve-nim zborom sledeče božične pesmi: Adamič K., Dun žari o polnoči. 12 božičnih pesmi za mešani zbor, solo in orgle. 24 Din. Adamič K., Božični preludiji. 11 Din. Cadež V., Rajske alruue zado-nitel Dvajset slarejših božičnih pesmi za mešani zbor. 20 Din. Lavtižar J., Osem božičnih pesmi za mešani zbor. 12 Din. Jobst A., Sv. Trije Kralji, za mešani zbor. 5 Din. Premrl St., Božične skrivnosti. 16 samospevov za bariton in klavir. 25 Din. Premrl St., p. H. Hugolin Sattnor, Dve božičnici. Dvo-glasna ženska zbora s klavirjem. 10 Din. Premrl St., »Lo spic in »0 ve lesene jaslice«. Božične pesmi za mešani zbor. 3 Din. Premrl St., Slava Bogu ua višavi. Deset božičnih pesmi za mešani zbor in orgle, part. 24 Din. Sattner p. II„ Boiifni-ce. 6 božičnih pesmi za mešani zbor z orglami. Part. 20 Din. Ulasovi po 4 Din. Sichorl Jos., Pa-stirci ii spanja. 16 božičnih pesmi raznih skladateljev za mešani zbor. Part. 36 Din, glasovi po 6 dinarjev. Sicherl J.-Premrl St., Pridite molit Jezusa. 17 božičnih pesmi (Riharjevi, Cvekovi, Vavk-novi in drugi napevi). Za mešani zbor. Part. 30 dinarjev, glasovi po 6 Din. Sfok Breda, V zvezdicah žari nebo! 11 božičnih pesmi za mešani zbor. 20 Din. Železnik M., Kristus rojen je. 10 božičnih pesmi za mešani zbor in orgle. 15 Din.
—	Po pol leta so snežke nenadomestljive. 2« zgodaj pomladi Vas varujejo prehlada. Vaša garderoba bo ponovno obogatela, če nosite Wimpaising snežke.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno^ da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi sečnt kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Kaj pomenja podatek v mednarodnih deka-lumenih? Znanstvena raziskovanja v fabrikacijski tehniki žarnic streme že dalje časa za tem, da se doseže kar najgospodarnejša razsvetljava na ta način, da se na eni strani poveča svetlobna množina, a na drugi strani pa zmanjša poraba učinka. Nove Tungsram D žarnice pomenjajo v tem pogledu znaten napredek, kajti g pomočjo nove konstrukcije, nitke, ki je zvita v dvojni vijačnici, se je posrečilo povečati svetlobno množino do 20%. Da bi se i tem dosežena večja gospodarnost že vnaprej jasno spoznala, so žarnice po njihovi svetlobni množini označene z mednarodnimi dekalu-meni in ne kakor doslej po porabi učinka v wattih. Pojavlja se tako v našem življenju nov pojem — dekalumen — ki bo v kratkem ravnotako znan, kakor na primer konjska sila ali meter. »Lumen« je merilo za svetlobno množino, ki jo daje moderna žarnica. Ker pa je ta enota zelo majhna, se uporablja v praksi enota, ki je enaka njeni desetkratni vrednosti: dekalumen. Doslej je bila na žarnicah navedena samo poraba učin< a v vvattih. To pa ni zadostovalo za presojanje kakovosti žarnice. Poleg porabe učinka je treba vedeti predvsem tudi svetlobno množino, ki jo žarnica oddaja, kajti kakovost žarnice je odvisna od ugodnega razmerja teh dveh faktorjev. Kdor kupuje žarnico, mora vedeti ne samo, kolik učinek porabi, temveč tudi, koliko svetlobe oddaja za ta učinek. To je sedaj že vnaprej na vpogled pri Tungsram D žarnicah z novim podatkom v mednarodnih dekalu-menih in s podatkom v vsrattih. Žarnice, ki nimajo podatkov v dekalumenih, hočejo prikriti svojo majhno svetlobno množino in ni izključeno, da v razmerju s porabljenim učinkom oddajajo le polovično svetlobno množino.
—	Utvin gospodinjski koledar ia leto 1935, XV. letnik je izšel. Poleg praktično urejenega gospodinjskega troškovnika prinaša nedeljske jedilnike za celo leto, več drugih jedilnikov, večernih in postnih, ter mnogo kuharskih receptov za dobro in ceneno hrano. Nadalje je v koledarju več gospodinjskih sestavkov in nasvetov ler obširno poročilo o snovanju in gibanju v ženskem svetu v minulem letu. Gospodinjski koledar, ki ga je uredila, kakor vse dosedanje letnike, Utva, se naroča v Ljubljani, Mirje 27. Razprodajajo ga pa tudi vse knjigarne dravske banovine. Cena za izvod 20 Din, po pošti 22 Din.
—	Motnjo v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice.
Tudi v našem mestu, ki jo znano po svo-
ji cehovski zgodovini, so obrtniki proslavili teden na praznik, 8. decembra dopoldne z lepo uspelim zborovanjem v osnovni šoli. Udeležba od strani obrtnikov in rokodelskega stanu je bila zelo lopa. Zastopane so bile razne javne korporacije In uradi po svojih predstavil i ki h, ki so v svojih daljših ali krajših govorih poudarjali važnosti in visoko strokovno delo domačih obrtnikov, ki za tujim blagom nič ne zaostaja. 1 .epa pa jo bila misel, da naj bo obrtnik tudi točen v času, danem za izdelavo, in zmeren v cenah, pa tudi tujim tvrdkam naj se trdo stopi na prste! Tudi reklame naj se zanje v listih no sprejemajo. Vse pa je Izzvenelo: »Svoji k svojim, kupujte domače blu«o!« Dal Bog:, da bi bilo tako!
Skupna zaprisega vseh rezervnih oficirjev iz kranjskega Ln radovljiškega okraja je bila v nedeljo dopoldne ob 10 v loški vojašnici. Nj. Vel. kralju Pat vi H ■ • vezan ee zaprisegel g. mestni župnik Podbev-sek. Vsem zaprisežeucem so ouuirji iuk. polka prijazno postlegli z zakuisko. — Pri-
Celie
hodnjo nedeljo pa bo zaprisega rez. moštvu Po svetu so najrazličnejše afere. Tudi 1 Loki so zelo slikovite: zaenkrat cvete tako zvona cementna in ovsova afera. Morda bo vendarle kuj zrostlo!
DRAMA — Začetek ob 20
Sreda, 12. decembra: ffatertoo. Red Sreda. Četrtek, IS. decembra: M igo. dekl ti i Montparnasa. B. Petek, 14. decembra: Zalujufi os tali. Red A. Sobota, 15 decembru: Matiček se leni. Premljer«. Izven. Nedelja, 16. decembra ob 14: OrlU. Iavea. — Ob 20: Waterloo. laven.
OPERA — Začetek ob 20
Sreda, Ui. decembra: So. Anion, vseh zaljubljenih patron. Iled A.
Četrtek, U. decembra: Bottmannovo pripovedk*. Bed Četrtek.
Petek. U. decembra ob 18: Bovaničina. DijaSka predstava po znižanih cenah od U Din navzdol. Sobota, IS. decembra: Izgubljeni oalček. Red 0. Nedelja, 1«. decembra ob IS: Od bajke do bajko. Balet. Isveu. — Ob 20: Traviata. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 12. decembra ob 20: Urli. grof Celjski. Red B. Četrtek, IS. decembra ob 20: Konflikt. Bed O. Znižane sune.
Petek, 14. decembra: Zaprto.
Sobota. 13. decembra ob 29: Žalujoči ostali. Bed A.
JSastnanila
Uabliana
I Na JntrUnjem prometnem večeru e Balecljanskem mladinskem dum« bo preduval urednik g. dr. I/Oj/,e Kuhar o svojem poletu z avijouom .Generalfuldiuar-rcIihII von Hladenburs« H Zcmuna v Nemrijo ln nazaj. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale Številne skiop-i tiftne slike. Vatop prost.
1 Mladinska zveza Juiroatovanskc tlrokovnc zveze v LJubljani vprizori v Boboio, 15. decembra v dvorani I Delavska zbornice Pelrovkevo drnmo v treh dejanjih: I tOuiet. To Je drama iz kmečkega življenja, kjer pUa-1 telj poudarja ljubezen do roilue Krude, ki vele tud) du&c, ki ua njej prebivujo. Cene nedežem: 8, 6, 4 Din, ulojlšOa 2 Din. t* red prodaja vstopnic v tnjnifitvu Juuo-siovuiiKke strokovne z v ev.c, Miklošičeva cesla ti. I, od 8 do 12 in od 14 do IX K obilni udeležbi vabi odbor.
t Pevski zbar Glasbene Matice. V felrteJi, 13. do-| ceuibru ob 2u sesiunek ln vaja vsoku zbora. Vabljeni I vsi dosedanji člani zboru. Zadržani naj se pismeno U-[ javijo, da bodo sodelovali pri izvodld nadaljnjega pnv
Srama. Turucjski zbor uuj vrne vos notni material dbor.
1 Kino Kndeljevo bo predvajal drevi ob 20 film ft krasnim Španskim petjem nCnrmenclta« (VV. Bastor, Couchitn MouteneKro). Cene znižane.
I Načno nlvlbn i maja lekarne! mr. Ustar, Sel en-bnrROva T; dr. Kmet, Tyrševa 41. in mr. Trnkoozj ded-Mestni trg i.
Celie
e Koncert Schubcrtnvth knmpnrlrlf. Jutri, v fle-trtek, ob pol 9 zve. er bo v kiuo-dvoruui hotela Sko-berne koncert Schuberlovili kompozicij. Koncert priredi MoAk« pevsko društvo t spomin iiokojnega društvenega predsednika Avgusta Pacchiaffa, ki ju, kako' znano, imirl letos poleti tragične smrti v Trstu.
Maribor
m Akademska konffregadja ima drevi ob 8 običajni sestanek.
m LJiid*ka univerza v Studencih Ima jntrl, v četrtek, predavanje o sadnem drevju in Škodljivcih. Predava okraj Sol. nadzornik Mo nik.
m Licitacija ua tuknJSnJi carinarnici bo Jutri, v četrtek, ob 10 dopoldne. Prodajalo se bo razno zaplenjeno blago.
m Hedui obtni zbor Slovenskega lenskega druHtva v Mariboru se vrfti v sredo, dne 12. decembra ob 20 v prosUirih I.Judske nniverze. Ob tej priliki predava ga prof. Milica Schaup-OslrovSka: «0 miru«. Vabljene veo člunicc.
& Novi grobovi. V celjski bolnišnici so umrli Korže Josip, 46 let, železniški premikač s Ponikve; Oplotnik Martin, 2 leti, sin posestnika iz Grajske vasi; Pečar Ivan, 70 let, občinski revež iz Škofje vasi; na Lavi št. 10. je umrla Okorn Marija, 72 let, posestnica in vdova po mestnem uslužbencu, mati zidarskega mojstra g. Alberta Okorna. N. vv m. p.
0 Občinska seja okoliške občine. V petek, dne 14. t. m. bo ob 6 zvečer v občinski posvetovalnici na Bregu redna seja celjske okoliške občine.
& Davčni odbor za mesto Celje za odmero pri-dobnine bo začel poslovati v petek, dne 14. t. m.
0- Za božičnico revne mladine. Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju so za božičnico še darovali: celjska okoliška občina 2400 Din in Celjska posojilnica 500 Din. Odbor izreka dobrotnikoma najprisrčnejšo zahvalo.
0 Za revno šolsko mladino na okoliški deški Soli. Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju je naklonila okoliški deški šoli 3250 Din za božičnico. šolsko upravitel stvo izreka za ta velikodušen dar veliki dobrotnici iskreno zahvalo.
& Vodovod na Dobravo) Stanovalci ob cesti na Dobravo že nekaj let pričakujejo obljubljeni vodovod. Ker se naprava istega do danes še ni izvršila, se ponovno obračamo na merodajno mesto s prošnjo, da bi iz obljube nastala končno resnica. Brez obširne obrazložitve lahko mirno trdimo, da je prebivalstvu na Dobravi pitna voda ie iz higi-jenskih ozirov neobhodno potrebna.
0 »Nova doba« nam je v zadnji številki posvetila zaradi našega članka o združitvi celjskih občin celo prvo stran. Nas zelo veseli, da nas v Zvezni tiskarni tako zelo spoštujejo, in jim obljubljamo, da bodo dobili primeren odgovor.
LJUDSKA UNIVERZA
V LJUBLJANI
Dnnes predavala v tiVaJn r\a5a drJava« g. pror. Znln/.nik: \aie gore ter g. prof. dr. Kropjvnlk: Zaietki iu tinhnjpli in.
Naše ftiiaštva
Redni cerkveni sestanek Imata obe akademski Von-
grcgaciji. Kongrogacija Kraljice aiKK<tolov drevi ob 19.45 v prostorih jezuitskega samostana, Zriiijsliegn cesta 8; kongreguclja Marijinega Ovnanenja p« drevi ob 20.15 v hišni kapelici oo. frančiškanov. Ker je to zadnji sestanek pred božičem, vabiva vse tovariše, da se ga poluoštevilno udeleže. Novinci vabljeni! — Prefekla.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Sreda, 12. decembra: 12.15 Vokalni koncert Ade I Sari na pfoAčah 12.50 Poročila 1.100 Narodnoobrambni , dan 13.10 Cas, baletna godba nn ploš ah 1K 0« PloSee po ; željah 1S.20 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) 18 "i0 Plošče i Ki željah 19 10 Vzgoja sokolskega narnSčaJa (dr. M. Kovači«) 19.;«) Nacionalna ura: Prota Matija Nenn lovič (univ. prof. VI. DJorovič) im 00 Vokalni solistični kon-1 ccrt Julija Betteln 20.40 feln solo (Zlatkn Najžerl 21.:0 1 Slovenski vokalni kvintet poje Bloveaske narodne 22.00 i Cas, poro&la 22.15 Radijski orkester.
Drugi programi i
1	8HEDA. 12. decembra. Belgrad: 19.10 Ir, Trnviate
| 20.00 Ljubljana — Zagreb: 20.110 Ljubljana — Dunaj: I 17.05 Koncert del Aleks. Burgstallerja 19.'.'0 Mandolini-i stični koncert 20 ihi Ant. Wlldgan» In glasba 22.55 Espe-I rnnlski večer 2H.30 Orkestralni končen — Hadimpehtat \ 17..10 Clgnnska glasba 19 15 Operno arije 20.15 Zabavna glasba 22.25 Plofl e 23.II0 Salonska glasba — Milan-Trst: \ 17.10 Komorna glasba 20.45 Igra, nato plesna glasim — | Rim-Hari: 17.10 Komorna glnsbn 20.15 Preno* opere — Praga: 19 30 Italijanske pesmi in arije 110 Orkestralnl koncert — lariara: 19.00 Vokalni koncert vrtno Plof-e 210(1 Choplnova klavirska glasba 22.15 Plesna glnsbn — Ilerlin: 21.10 Zabavni koncert — KSnigsbera: 19 .KI PloSče 21.10 Webrov koncert — Hamburg: 19.00 Iz severne Nemčije 21.10 (Jodbn na pihala — 1'ratHiavn: I9.no Komorna glasim ?! 10 Brueklierjov koncert — Lin tku- 19 90 Groteska 2100 Simfonični orneMer — A 61 h: 19 IKI Kabaret 21.00 Koračnice in valčki — Frank/uit: 18 50 Zabavna glasba 21.10 Smejoči se radio - Slullgarl: 1* Ju (la lontne malenkosti 21.00 Ra MJski oriceter — Mnvaknva: 19.00 Solistični koncert 21.10 Veseli In resni ravtrovorl z g las Ivi — Curih: '20.'.D niarn«M dialekt '.M .KI lin lljsk! orkivsler — /Strasuburn: 19.45 Radijski orkester 21,1.1 Pot enodatank.
Celo nogo podaljšajo - amerlšhig™?™se»eda
Heil Pilsndshil
Poljski železničarji, ki morajo prevzemati na obmejnih postajah nemške vlake, so se začudili, ko so jih pozdravljali Nemci 7. besedami: »Heil Pilsudski!« Nemci so pojasnili na njih vprašanje, da jc predpisan ta pozdrav iz Berlina. Poljaki 90 to sporočili v Varšavo, toda niso marali odgovarjati: »Heil Hitler!«.
»Aha, izginiti si hotel, kaj?« »Niti ae mislim na ta; vadim se le * ksilofonu.«
Arabski zdravnik Rhazes je že v 9. stoletju napisal knjigo o ošpicah.
Število rdečih krvnih tolesc znaša pri odraslem 25—30 bilijona*.
Zahvalni dan za dobro letino (Thanksgiving-Day) v Ameriki obhajajo namesto 7. molitvijo s sprevodom, v katerem so letos vodili »živalski balone.
»Popular Science Monthly< iz New-Yorka poroča o čudovitem uspehu ameriških kirurgov. Ljudje, ki radi raznih bolezni ali raznih nesreč hodijo okrog s skrajšano nogo, se bodo poslej lahko pomagali. Postali bodo zopet povsem normalni Ameriškim kirurgom se je namreč posrečilo krajšo nogo podaljšati, tako da je bila njena dolžina povsem enaka drugi.
To se je posrečilo znamenitemu ameriškemu ortopedu. Neki newyorški kirurg je namreč izumil pripravo, s pomočjo katere je mogoče podaljšati nogo. Operacija je seveda silno težavna in zahteva nenavadno spretnost. Kolikor je znano, so takšne operacije izvedli doslej samo v ortopedični bolnišnici v New-Yorku. Operacija sama ne pomaga, potrebno je tudi delo narave. Brez narave kirurg sam ne more podaljšati kosti. On jo lahko samo prežaga. Narava mora nato preskrbeti za kostno tkivo, Iti podaljša nogo.
Že prerez kosti same zahteva nenavadno spretnost kirurga. Navadno prežagajo medno kost in golenico v spodnjem stegnu, včasih pa
tudi v zgornjem, ako je treba nogo posebno podaljšati.
Prav na debelo bomo opisali openracijo; podrobnosti so pač umljive samo zdravmikom. Nekako 7.5 cm nad gležnjem zarežejo več centimetrov dolg vrez na ko6t. V času operacije je seveda bolnik pod narkozo. Nato prerežejo mečno kost poševno. Skozi golenico potegnejo štiri koščke žice. Dva kosa gresta skozi kost v bližini kolena, drugi prebode kost blizu gležnja Ln četrti gre skozi kost in peto. Golenico nato prerežejo.
Še ko je bolnik pod narkozo, spravijo nogo v posebno pripravo, ki ima tri ročice. Ob te ročice zvežejo žice, ki molijo iz noge. Nato za-šijejo glavno rano (prerez) in nesejo bolnika na posteljo. Rana se mora ozdraviti od 5—6 dni. Potem šele 6e začne natezanje. Zato je potrebna posebna priprava z vijaki. Prerezane kosti vleče zdravnik polagoma narazen. To mora seveda delati silno previdno. Vsak dam sme povleči kosti narazen kvečjemu za 1.5 mm; v nasprotnem primeru se operacija ne posreči.
Bolniki pripovedujejo, da pri tem natezanju ne trpijo.
Ko je kirurg svoje delo opravil, nastopi narava. Zdravniki so že davno ugotovila, da kosti same iz sebe proizvajajo novo kostno tkivo. Tako narava sama s tem tkivom izpolni kratko vrzel, ki je nastala med obema deloma pre-žagane kosti. Na ta način je mogoče ustvariti v enem mesecu za 5 cm tkiva in tako podaljšati nogo prav za toliko. Ko je bila noga podaljšana do zažedjene dolžine, odstranijo posebno pripravo. Nogo postavijo v mavec, v katerem mora ostati toliko časa, dokler roentgenološka preiskava ne pokaže, da je novo kostno tkivo dovolj močno. Nato potegnejo žice iz kosti. Pri tem niti ni treba, da bi postavili bolnika zopet pod narkozo. Operacija in rekonvalescentna doba trajata skupno kakih 6 tednov.
Doslej so takšno operacijo izvedli na bolnikih, ki so jim pokvarile ude razne bolezni. Prav talko ni nikakega dvoma, da se bo toliko bolj posrečilo izvesti operacijo na zdravih ljudeh, ki so si nogo pokvaril pri kaki nesreči.
Hiša strahov
V Saragossi na Španskem je že več tednov vladal velik strah. V neki hiši je namreč kar naenkrat začelo strašiti. Prebivalci so slišali glasne tožeče glasove in vsakovrstno zmešano govorjenje, kar jim je vsako noč pregnalo spanec. Poslej so vsa/k dan in vsako noč slišali ta strašni glas. Dva človeka, kri sta stanovala v tej hiši, sta se tako prestrašila, da sta od strahu umrla. Ker strah le nii nehal rogoviliti, 90 se začeli prebivalci seliti iz hiše strahov.
Sedaj je posegla vmes policija, ki je strah 'kmalu našla. Prijeli ©o naiureč 16-lel.no služkinjo Paskvalo, kri je duševno precej zmedena. Deklica se ni zavedala, kaj dela, ln tuda ni vedela, da ima dar »govoriti iz trebuha«, vsled Časar je ponoči tako govorila in s tem dajala od sebe tiste strašne glasove, ki so oelo mesto ©pravil: pokoncu. 0 tem sedaj piše vse svetovno časopisje, uboga reva pa bo poslej sedela v norišnici, kamor so jo že oddali.
Sesf bolgarskih komunistov obsojenih na smrt
■ Te dni je 'bila izvršena smrtna kazen nad šestimi bolgarskimi komunisti, ki so bili obsojeni na smrt Obsodilo jih je vojaško sodišče. Obtoženi so bili, da so med armado ustanavljali komunistične celice. Med obsojenci je pet vojakov. Kakor rečeno, so bili vsi ustreljeni.
Sovjetsku pošta je izdala spominske zmunke, ki naj bi Ruse spominjale na tragični polet v stratosfero 30. jan. 1934, ko so letalci Vasenko, Usikim in Fedosenko dosegli višino 22.000 m in se nato ubili. Izdane so bile 3 serije, in sicer nosi vsaka sliko enega izmed treh letalcev.
Da mi ostaneš zdrav
Otrok, ki še niso stari dve leti, ne nosi iiz hiše, ako je zunaj temperatura pod ničlo. Otroke od 2 do 6 let lahko neseš na prosto, ako je temperatura 2 do 4 stopinje Celzija pod ničlo. Na otroka pazi posebno pri kopanju, ker je pri tem velika nevarnost, da se prehladi.
Ne čita j med hojo in vožnjo. Zdravniki so ugotovili, da pri tem oči trpijo, ker se ti knjiga v rokah trese. Tudi čitanje na vlaku ni posebno priporočljivo, še posebno tistim ne, ki nimajo dobrih oči.
Ne razvadi svojega ušesa s tem, da ga neprestano mašiš s pavolo. Uho se pomehikuži. Včasih pa je to vendar priporočljivo, ako ima kdo radi prestane ušesne bolezni občutljiva ušesa. Pavola namreč prepreči nabiranje prahu in drugih nečistih snovi v ušesu. Če ti je uho občutljivo, glej, da ti ne pride med kopanjem voda v njega.
Slike izpod morja v radijskem aparatu
Dr. Hartman v Nevv Yorku, najboljši raziskovalec oceanskega življenja, ki je dosegal na svojih potovanjih do 700 m globine, je ogradil »robota-potapljača«. Aparat je opremljen z močnim elektrovodom, ki razsveti oceansko temo. Čian opazi raziskovalec v aparatu nekaj zanimivega, že sproži filmsko kamero, ki takoj brezžično oddaja posnete slike naprej. Vsi lastniki radio aparatov za sprejem slik (televizorjev) v Zedinjenih državab lahko gledajo te prizore, posnete v oceanski globini.
Snimki, katere je omogočil največji daljnogled zvezdarne v San Frančišku, so ugotovili na soncu novo velikansko pego. Mora biti vsaj dvakrat večja od naše zemlje. Na sliki je videti samo klokotajoče žrelo, ki je polno nekakšne kaše. Znanost še niti ne domneva o njenih sestavnih delih. Vodstvo zvezdarne smatra sedanjo pego za znani! k o novega maksimuma, ki se bo uveljavil v popolnem obsegu okoli leta 1940. V tem času bo trpela zemlja pod vplivam novih solnčnih madežev za magnetnimi viharji in oibčutnimi vremenskimi neprilikami. Naraslo bo število srčnih napak in sl. Pisatelj Herbert
Wells je prepričan, da se bo pričela leta 1940 tudi nova svetovna vojna. Kakor znano, se VVells rad bavi z napovedmi. Med drugim je napovedal v romanu »Vojna v zraku« boj Nemčije z Ameriko za svetovno oblast. V tem boju nastopijo Zeppelini. V ostalem \Vells ne mara, da bi ga imeli za preroka. On izraža samo svoje prepričanje na podlagi domneve, da so vplivali sončni madeži tudi na mednarodne dogodke leta 1914. Wel'ls sicer ne ve, ali se bosta spopadli Evropa z Azijo, ali Azija z Ameriko. Sedanje politično stanje ne kaže nobene neizogibne vojne nevarnosti za katerokoli posamezno državo.
Srčnih bolečin ne bo več
Zopet je šlo v svet ime slavnega ruskega zdravnika. Profesor Smirnov, ki je specialist za srčne l>olezni, je izumil unnetno srce, ki vam ga kar postavi namesto bolnega, ako ga je treba operirati. Ta priprava je iz gumija. Umetno srce prečisti in popravi ter ga postavi zopet na nega zdravnika dovolj. Med tem časom bolno srče prečisti in popravi ter ga postavi zopet na mesto. Bolnik mora nato počivati več tednov. Ako se količkaj premakne, ali razburi, zaigra svoje življenje. Prof. Smirnov trdi, da so se mu doslej operacije povečinoma posrečile. Tako so mu na primer prinesli v bolnišnico delavca, ki je imel hude srčne krče. Pet minut mu je delovalo umetno srce; med tem časom je zdravnik srce prečistiL Danes je delavec zidrav in dela zopet v tovarni.
čudne reči, toda zdravniška veda je že teko napredovala, da se nam to poročilo zdi verjetno.
*
Z Dunaj« poročajo, da »o zdTavniki v nedeljo e srčnim šivom rešili življenje 32-letnemti šoferju Otonu Mareiku. Prišel je v gostilno v Galitzky Strasse i® se tam spri z ženo. Nenadoma je zapustil gostilno, pozneje so ga našli na cesti s prebodetum srcem. Nož si je potisnil naravnost v srce in sicer v desno srčno zaklopko. Prišel je avtomobil reševalne postaje. Odpravili so ga naglo v bolnišnico, kjer ga je zdravnik takoj operiral in mu zašil srce. Dovajali so mu naglo kri drugih in ga ohranili pri življenju.
Blati albanskega kralja, Sadijo, je v DraJu umrla za pljučnico.
Domišljija in resnica
V newyorško policijsko šolo je stopil med poukom neki gospod, nekaj sporočil ravnatelju in se takoj odstranil. Čim so se zaprla vrata, je ravnatelj naročil slušateljem, naj popišejo zunanjost tega moža. V odgovori,h so morali navesti, ali je imel temen ali svetel površnik, trd ali mehak klobuk, kakšne barve je bila njegova palica in v kateri roki jo je držal? Presikovalne oblasti in tudi psihologi so ponovno preizkušali na ta način topnost podatkov, navedenih po pričah. Newyorski odgovori so posebno zanimivi. Izmed 42 gojencev policijske šole je odgovorilo 17, da je držal obiskovalec palico v levici, dočim je 22 gojencev videlo palico v desnici. Trije sploh niso vedeli, v kateri roki je držal palico. Zato pa je vseh 4G gojencev odgovorilo, da je bila palica t cm,ne barve. V resnici Obiskovalec sploh ni imel palice! Tndi v tem primeru je bila po vprašanju podžgana domišljija silncj.ša kakor spomin.
V	samoti sta iskata srečo
Prizor z otoka Gala-pagos. Zdravnik dr. Rit-ter se je odpovedal velemestnemu življenju.
V	družbi Dore Koerwi-nove je šel iskat srečo na otoke Galapagos. Ne vemo, ali sta bila Ritter in njegova družica tam srečna. Na vsak način se je ta robi n zon ada končala nesrečno, saj je dr. Rit-terja te dni zadela sončarica.
Sončna pega naznanja vojno L 1940
Pogreb sovjetskega oblastnika
V četrtek so pokopali v Moskvi znanega Kirova, ki je postal žrtev atentata. Med pogrebom je bilo silno mraz, saj je toplomer kazal 14 stopinj pod ničlo. V sredo do polnoči je bilo truplo izpostavljeno v dvorani rdeče palače. Ljudje so prihajali iz Moskve in iz bližnjih krajev, da se poslovijo od komunističnega voditelja. Zadnji je prišel Stalin v spremstvu svojih najožjih sodelavcev. Poljubil je svojega tovarišu na čelo. Za njim je prišla še vdova Marija Lvovna. Ponoči so nato telo vpepelili, nakar so v četrtek zopet izpostavili pepel v dvorani. Popoldne je bil pogreb, in sicer prav slo-
vesno. Na Rdečem trgu se je zbrala poleg delavstva tudi vojska. Utb t so Stalin in tovariši nesli žaro s pepelom na nosilnicah in to skozi vojaški špalir. Ustavili so se pred Leninovim mavzolejem. Kakor rečeno, je bilo strašno mraz. Kljtub temu so Molotov, Kaganovič in Jenukidsen govorili skupno nad poldrugo uro in slavili pokojnika. Nato so vzidali žaro.
Naša slika nam kaže trenutek, ko peljejo Kirovo truplo na lafeti čez Sverdlovov trg. Za krsto vidimo Stalina (št. 1), Vorošilova (2), Molotova in Kaninina.
Gospodarstvo
Pred plenarno sejo zbornice
Zasedanja zborničnih odsekov
Trgovski odsek
V torek dopoldne je bila pod predsedstvom načelnika g. Elsbacherja iz Laškega seja trgovskega odseka Zbornice za TOI v LJubljani.
Uvodoma se je g. predsednik v lepih besedah spomnil blagopok. kralja Aleksandra L Zedinitelja, nato pa prežel na dnevni red. Poročilo o zborničnih akcijah s posebnim ozirom na trgovstvo je podal tajnik g. dr. Pless. Sprejet je bil tudi zbornični proračun tako, kot ga je predložil finančni odsek zbornice, ki je o tem razpravljal pretekli mesec. Sledila je razprava o reviziji zborničnih taks po nalogu banske uprave. Takse so bile večinoma znižane. Obsežna debata se je razvila zozi-rom na zahtevo kompetentnih mest, da se znižajo inkorporacijske pristojbine za združenja. Združenja so zbornico opozorila, da če pride do tega znižanja, ne bodo mogla več izpolnjevati svojih nalog v zadostni meri, ker bo težko vzdrževati uradno poslovanje na višini, nemogoče pa bo dajati podpore v socialne svrhe ali pa obrtnim nadaljevalnim šolam. V ivezi s tem je bila tudi debata o predlogih za ureditev administrativnega poslovanja združenj. Sprejet je bil pravilnik za podeljevanje urtanov iz podpornega sklada viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Sledila je razprava o raznih pravilnikih k zakonu o obrtih, n. pr. glede sejmov itd. Glede uvedbe starostnega zavarovanja je bilo podano poročilo o zadnjem predlogu, ki je bil izdelan v Belgradu in predložen nedavni konferenci v Belgradu. Sklenilo se je opozoriti merodajne faktorje, da naj bi se pred uvel javi je-njem tega zavarovanja zaslišala združenja za njih mnenje.
Obrtni odsek
Seja obrtnega odseka pod predsedstvom g. Rebeka je bila v torek dopoldne In popoldne. Na
Kliring z Nemčijo
Nekaj časa je izgledalo, ko da se stanje v našem kliringu z Nemčijo izboljšuje, toda nainwejše poročilo Narodne banke za 8. december beleži ponoven dvig našega salda. Znašal je 192.5 milij. Dm je bil ta dan izplačan aviso št. 2.181 z dne 21. septembra. Po zadnjem izkazu za 30. november je bil izplačan aviso št. 2.062 z dne 18. septembra. Po sedanjem stanju je težko pričakovati skorajšnjega izboljšanja, ker se naš izvoz v Nemčijo ni dosti zmanjšal Gibanje salda v nemškem kliringu nam kaže tale tabela:
Dne 28. septembra
»	20. oktobra » 6. novembra
»	17. novembra
»	24 novembra
»	30. novembra » 8. decembra
126.0 milijonov Din
160.0	»	»
180.0	»	»
176.0	»	»
171.6	»	»
175.7	»	» 192.5	»	»
Sanacija naših kreditnih razmer
V okvirju Ljudske univerze v Ljubljani je predaval v ponedeljek, 10. t. m., o organizaciji denarnega in kreditnega trga v Jugoslaviji in njega sanaciji gl. tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič. V svojem izčrpnem predavanju je orisal strukturo našega denarstva, ki ie zelo različna od one v drugih, posebno vzhodnih pokrajinah države. Ravno radi te različne strukture se je izkazalo, da ne gre važnih vprašanj reševati po enem samem kopitu. Tudi kmečka zaščita je potrebna za razne kraje odn. razmere v državi raznih oblik. V na-daljnih svojih izvajanjih ee je dotaknil tudi kreditne politike Narodne banke, katero je podvrgel kritiki zlasti za delovanje banke v letu 1931, ko bi se z njeno res aktivno pomočjo dala kriza prebroditi drugače. Njegovo predavanje je izzvenelo t predlog, da naj Narodna banka da denarnim zavodom v obliki novih reskontnih kreditov na razpolago potrebni znesek, ki bi služili za plačilo malih vlagateljev, katerih vloge ne presegajo 10.000 Din. Teh vlagateljev je na stotisoče, vendar znašajo njih vloge v celoti samo okoli 866 milj. dinarjev. Ce bi se to doseglo, potem bi vse vpra-ganje znatno izgubilo na ostrini, ker bi bili zadovoljeni baš socialno najbolj potrebni. Končno tudi ta Svota ni prevelika, da ne bi bila zmogljiva.
Zmanjšanje števila borz v Nemčiji
Med zadnjimi gospodarskimi zakoni v Nemčiji
6 izšel tudi zakon o novi ureditvi nemških borz. oslej je obstojalo v Nemčiji 21 borz, ki so pa deloma prav majhne z malim prometom. Ukinejo se po novem zakonu borze v Kčnigsbergu, Magdeburgu, Stettinu in Zwickavu. Združijo pa se tele borze v večje enote, ki dobe drugačne nazive: 1. bavarska borza združuje avgsburško in monakov-sko v Monakovem; 2. hanzeatska borza v Hamburgu združuje borze v Hamburgu, Bremnu in Ltl-hecku; 3. saška borza v Lipskem združuje borze v Chemnitzu, Draždanih in Lipskem; 4. rensko-vestfalska borza v Dtisseldorfu združuje dosedanje borze v Kolnu, Dtisseldorfu in Essenu in 5. rensko-mainška borza v Frankfurtu, ki združuje dosedanje borze v Frankfurtu in Mannheimu. Ostanejo pa poleg teh borz še borze v Berlinu, Vratislavi, Hannovru in Stuttgartu. Tudi niso z novo uredbo prizadete blagovne borze.
Prvi občni zbor za 1934. V Službenih novinah objavlja Banka Zlatibor, d. d. v Belgradu poziv na glavno skupščino delničarjev dne 3. februarja v Belgradu, kjer se bo razpravljalo o bilanci za 1934.
jasenica, d. d. v Belgradu. Na zadnjem občnem zboru je družba sklenila v svrho kritja izgub do 31. decembra 1933 znižati delniško glavnico od 10 na 5 milijonov Din. Znižanje se bo izvedlo na ta način, da se prežigosa nominalna vrednost delnice od 10.000 Din na 5000 Din in sicer do 15. januarja. Istočasno je bilo sklenjeno, da se glavnica zopet zviša od 5 na 17 milijonov Din z izdajo 2400 novih prvenstvenih delnic s 5000 nomiuala. Upravni odbor je zaenkrat sklenil, da se vplača letos 3 milijone Din, ostanek pa se plača do konca leta 1933. Na podlagi tega se vrši dne 31. decembra 1934 vpis 600 prvenstvenih delnic po 5000 Din nom.
Znižanje diskonta v Romuniji. Letos je romunska narodna banka 5. aprila znižala svojo eskontno obrestno mero od 7 na 6%, pretekli teden pa je obrestno mero ponovno znižala za 1% in sicer na 5%, tako da jc v Romuniji, kjer so tudi razmere lia denarnem trgu nepovoljne, mžia oflciekia obrestna mora kot pri nas.
tej seji Je bflo podano poročilo o poslovanju zbornice, njenih akcijah za obrtništvo, o reviziji zborničnih taks ter o proračunu za 1935. O akciji zbornice v davčnih zadevah je poročal g. Žagar. Sprejet je bil pravilnik o podeljevanju podpor iz zborničnega sklada za onemogle obrtnike. Sledila le razprava o izvedbi ministrskega razpisa glede občevanja združenj z oblastmi in glede znižanja in-korporacijskih pristojbin, kjer bi slednje pomenilo za mnoga združenja preveliko povečanje doklad, če hočejo vzdrževati svoje poslovanje na višini. Sprejet jo bil na znanje sporazum z okrožnimi odbori glede mojstrskih izpitov, kjer se bodo pritegnili h komisijam tudi obrtniki iz dotičnib krajev. Končno je bilo sprejeto poročilo o poslovanju Zborničnega urada za pospeševanje obrti
Industrijski odsek
V torek popoldne se je vršila seja industrijskega odseka pod predsedstvom g. Dragotina Hribarja. Predvsem je zbornični industrijski odsek obravnaval proračun zbornice za leto 1935 in zbornično doklado za 1935 ter vprašanje revizije zborničnih taks. Nadalje je razpravljal o izjavi, ki jo je zbornica dala glede predloga o minimalnih mezdah, v tej izjavi se zbornica zavzema za enotno ureditev tega vprašanja za vso državo. Obširno se je pečala z odklonitvami odobrenj za že obstoječa tekstilno-industrijska podjetja. Pri razpravi o davčni preobremenitvi šumskega gospodarstva se je z več primeri pokazalo, kako jemljejo posebno visoke samoupravne doklade konkurenčno možnost našemu lesu in pritiskajo cene navzdol. Pri razpravi o načrtu uvedbe starostnega zavarovanja in zavarovanja za onemoglost se je pokazalo stališče proti nameravani centralizaciji in so bile odklonjene nekatere nesmiselne določbe najnovejšega projekta. Sledila so poročila gg. zborničnih svetnikov o gospodarskem položaju v Sloveniji.
Spod
Borza
Dne U. decembra 1934.
Denar
V	današnjem prometu so narasli vsi tečaji razen Curiha.
V	zasebnem kliringu je na ljubljanski borzi avstrijski šiling ostal neizpremenjen 8.10—8.20, na zagrebški je pa popustil na 8.08—8.18. Grški boni v Zagrebu 28.65—29.35, v Belgradu 28.60—29.30. Angleški funt je nekoliko popustil in je notiral na zagrebški borzi 228.39—229.99, na belgrajski pa 227.61—229.21. Španska pezeta v Zagrebu 5.70 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2315.40—2326.76. Berlin 1372.36—1383.16. Bruselj 799.68-803.62. Curih 1108.35—1113.85. London 169.36—170.96. Newyork 3397.16—3425.42. Pariz 225.71—226.83. Praga 143.01 do 143.87. Trst 291.74—294.14.
Curih. Pariz 20.365. London 15.3175. Newyork 309.125. Bruselj 72.15. Milan 26.375. Madrid 42.175. Amsterdam 208.875. Berlin 124. Dunaj 73.20 (57.25) ; Stockholm 78.80. Oslo 76.80. Kopenhagen 68.25. Praga 12.91. Varšava 58.15. Atene 2.93. Carigrad 2.50. Bukarešta 3.05. Buenos Aires 0.7675.
Vrednostni papirji
Tendenca je postala živahnejša, kar se je poznalo tudi v dviganju tečajev. Posebno znatno se je okrepila vojna škoda. Toda promet ni oživel in je bil slab. Na zagrebški borzi je bilo zaključenih samo 300 kom. vojne škode.
Ljubljana. 7% inv. pos. 69—70, agrarji 40—41, vojna škoda 330—339, begi. obv. 54—56, 8% Bler. pos. 62—64, 7% Bler. pos. 54.50—55.50, 1% pos. DHB 64-66.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 69.50 deti. agrarji 40.50 den., vojna škoda 338—340 (336), 12. 337—340, 6% begi. obv. 55 den., 8% Bler. pos. 62 do 63, 1% Bler. pos. 54.50—55, 7% pos. DHB 62 do 63. Delnice: Narodna banka 4800—5000. Priv. agr. banka 220-223 (220). Osj. sladk. tov. 120 bi. Union 50 den. Trboveljska 101—108 (60 po 100).
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 70—71, agrarji 41-41.50, v. škoda 336.50-337.50 (338.50), 12. 336.50-337.50 (339, 337), 6% begi. obv. 56-56.50 (56.50), 12. 56.25—56.75 (56.70), S% Bler. pos. 62.50—64 (63), 7% Bler. pos. 55—55.50 (55.50), 7% pos. DHB 63—65.50 (64.50). Delnice: Narodna banka 5000 bi. Priv. agr. banka 223.50 den. (221).
Žitni trs
Položaj za pšenico je postal nekoliko prijaznejši. Slejkoprej kupujejo blago vojaške komisije po ceni do 110, ravnotako pa znaša tudi drugače nakupna cena pšenice v Vojvodini 108—110. Ponudba je zelo slaba, ker kmetje ne prihajajo dosti na trg. Tudi koruza je postala nekoliko čvrstejša, ker je zanjo znatno povpraševanje za izvoz v Avstrijo. Času primerno suha koruza stane par. In-djija 62.50, umetno sušena Tovarnik pa 70. Za termine trenutno nihče ne daje blaga. Moka je ostala neizpremenjena v ceni: 195—200. Za črne moke je znatno povpraševanje iz Bosne in Hercegovine m se je tudi razlika med 2 in 5 zmanjšala otl prejšnjih 20 na 15 Din za 100 kg.
Ptuj
Proslava Brezmadežne, ki jo je priredila Dekliška Marijino družba pri oo. minoritili v nedeljo, dne 9. t. m. v mestnem gledališču, je nadvse pričakovanje dobro uspela. Gledfilišče jc bilo napolnjeno do zadnjega kotička in je moralo več ljudi oditi, ker niso našli prostora. Kar se pa tiče sporeda, so bilo vse točke nn višku. Posebno je ugajal igrokaz »Madona v gozdu« ter slavnostni govor profesorice Stupce i/ Maribora. Pevci in igralci, kakor tudi slavnostna govornica, so želi splošno odobravanje in priznanje.
Otvoritev Slomškovega doma pri Sv. Marku pri Ptuju se ie vršila v soboto R. t. m. ob velikem številu domačega in okoliškega ljudstva. Domači župnik g. Grobler je imel pri tem prav lep in pomemben govor. Dvorana v novi zgradbi je zelo prostorna in bo- služila za prireditve, zborovanja in slično. Pri otvoritvi so bili navzoči razni gospodje iz Ptuja, med ka-
terimi smo opazili tudi g. prošta Grcifa, vpo-kojenega profesorja g. Kolariča in gvardijana minoritskega samostana g. pntra Mirita.
Zaprisega vseh vojaških obveznikov bo v I
nedeljo, 16. t. m. ob 10 v vojašnici kralja Petra. Obvezniki sc opozarjajo, naj bodo točno ob določenem času na mestu in sicer že ob 9.30, ker sc bo še prod prisego izvršilo i/.klicevanje. Vsak obveznik, ki sc ne bi odzval, bo nnjstrož- I je kaznovan ter bo moral n» la»tne. stroške v Maribor k urisegi.	'
O ljubljanski enajstorici
Centerior državne reprezentanca, Mola Marjanovih o igri naše enajstorice. Po tekmi sem obiskal Mošo Marjanoviča, slavnega internacionalen in dušo državnega teama v hotelu Štrukelj. Našel sem ga, ko je po kopeli ležal sam v sobi in počival.
»Čital sem v Vašem podlistku v »Politiki«, da Vam Vaša popularnost preseda in prav tako neprestani intervievvi?«
»Ni tako hudo. To me nervira samo neposredno po tekmi, ko sem še utrujen in razburjen.«
»Kaj mislite o igri ljubljanske reprezentance? Ali je rezultat realen?«
»Vaše moštvo je igralo zelo dobro. Tega nisem pričakoval, da bomo naleteli na tako uigrano in požrtvovalno enajstorico. Rezultat je realen, da se nismo trudili in stavljali v nevarnost, to veste. Starec bi drugi gol lahko branil.«
»In tretjega tudi, menim!«
»Nemogoče na tak način, kot je on to poizkušal Telo ne more tako hitro zakriti žogi pot v gol, z rokami pa je tako žogo neposredno loviti nemogoče. Strele, ki so od golmana oddaljeni ca 1 m, mora golman v vsakem slučaju odbiti z nogo!«
»Kateri igralci ljubljanske enajstorice io Vam ugajali in kaj sodite o igri Vašega moštva?«
»Ugajal mi je predvsem Slamič, izboren je tudi branilski par. O nas samih po nalogu zveznega kapetana ne smem dajati izjav. Pripominjam le, da smo dobili naredbo, naj med igro pazimo in te ne izpostavljamo. Vendar, ko smo videli, da tako lahko ne bo šlo, smo se potrudili in zabili tri gole.«
»Kaj mislite o igrišču?«
»Izborno! Vendar sem med tekmo imel vtis, da Je nekoliko prekratko. Če je to res, ne vem. — Da, v igri Vašega moštva bi pripomnil, da ima napad to napako, da se v svoji ofenzivi proti dolu pusti zanesti od zaleta, tako, da v onem poletu zmanjka smiselnih potez in zanje ni časa. Napad naj igra hitro, a ko pride do gola, naj ne izgublja žog v svojem zaletu, temveč naj prične igrati smiselno, z določenim ciljem! Pomanjkanje pregleda pred golom nasprotnika je huda napaka.«
»Kako dolgo ostanete tu in kako se počutite?«
»Počutim se dobro. Tu ostanemo do srede, nato potujemo v Pariz.«
Zahvalil sem se in se poslovil od prijaznega športnika, čigar topli in simpatični glas mi je še dolgo zvenel v ušesih.
Občni zbor Jugoslov. lahkoatletshe zveze
Zagreb, 8. decembra 1934.
Tukaj ne 1» vrfll danes redni letni občni zbor JLZ. Od včlanjenih 19 klubov je poslalo svoje delegate 17 klubov. Zastopan je bil pa tudi Se nevčlanjeni nilaili slovenski klub SK Korotan. Predsednik Zveze g. Veliko Ugpinlč je točno ob 4 popoldne otvoril občni zbor. Pozval je vse navzoče, da s trikratnim vzklikom »Slava« poč-asta velikega kralja Aleksandra I. Zedinitelju. Ravnotako so nato delegati vzkliknili z gromkim »Živijo« novemu kratjn Petru II. Ob prilika Stufetnegn teka v Oplenoe so položili vsi klnbi tudi prisego novemu vladarju. Nato so bile odposlane pozdravne brzojavke kraljevskemu domu, predsedniku aporlnib zvez g. Hadžiju tn min. za vzgojo naroda g. dr. Angjelino-vtftu. Predsednik se Je nato te zahvalil vsemu upravnemu odboru ln vsein klnbom za pouioč ln sodelovanje o priliki V. Balkanskih iger ter Jim v znak priznanja razdelil diplome, ki jih Je JLZ v ta namen Izdala.
Nato je povzel besedo zastopnik ministra za telesno vzgojo naroda gen. K nožev ič ter se zahvalil za njeno UBpeSno delo za jugoslovanski šport.
Veritlkaoijski odbor Je odobril 16 pover.llnic.
Nato Je bil izglasovan suspenz kaiznl g. Dobrimi in g. Danilu Sanclnu ter črtan te seznama klubov ISSlv Maribor, ker ni priredil nobenega lastnega tokmo-vanja. Tajnikovo poročilo Je pokazalo veliko delo, ki ga je JLZ letos opravila. Predvsem je tnkaj omeniti priprave za Balkanske igre v Zagrebu, Saiuplonat Evrope v Turinu in zveza z mednarodnimi federacijami. Pa tndi delo v notranji organizaodji je balo toliko kot doslej So nobeno leto.
Tehnično poročilo je pokazalo velik napredek jugoslovanske lahke atlotlke. Vsi klubi so priredili 7!) tekmovanj. Cr»ss-oountry prvenstvo »t Je osvojila SK Ilirija pred Maratonom (Maribor). Prvenstvo mufttev pa ASK Primorje pred SK Ilirijo, torej predvsem slovenski klubi. Na Balkanskih igrah Je nastopilo 90 atletov, ki bo vsi častno zastopali državne barve. Vsega Je bilo letos postavljenih 11 novih državnih rekordov ln eo bili tudi zboljšnni rezultati v hoji nn 25 km In v maratonskem toku. Postavljeni so bili Se Štirje rekordi! v Inozemstva, toda, ker 8e niso prispela potrdila do-tlžnih zvez. Se niso mogli biti potrjeni. Vodila se je tudi lista petdesetoriee, ki pa radi nedostatkov ne more veljati za ofielelno. Po tej listi Je najboljši klnb v državi Haik (Zagreb), drugi pa ASK Primorje, I.Jub-lJana. Sledijo Concordia. Zagreb in Ilirija. Ljubljana.
Blagajnikovo poročilo Je Izkazalo poldrugi milijon prometa. Balkanske igre so sicer defloltne, kar pa se bo skuSnlo pokriti i« dragih sredstev. Sklenjeno Je bilo, da se bo odslej vodilo dvojno knjigovodstvo ra«ll preglednosti. V ta namen Je bil izvoljen poseben odbor trojice veflčakov. Nato Je bil dan celokupni upravi ab-solutorij s pohvalo. Prt volitvah ja bil Izvoljen sledeči novi upravni odbor: predsednik: Veliko Ugrialč, podpredsednika: gen. Kneževlč In Orund, tajnika: FVančIč ln Scbwar», blagajnik: Kobn, tehnični referent: Dobrin. Odborniki: za Zagreb: Munz, Novak, ing Lončar, Jakopič, Slvora, Marino ml., Marian st., Znjtmiiič, arh. Korbar; za Ljubljano: Sancin Savo, MeguSar, Luiu; »a Maribor: Bergant, dr. Jettmar; za Belgrad: Vlasen-ko, Radovanovlč, Jovanovlč, Petrovič; za Pančevo: Fi scher Lco; za Snbotlco: VaJkovl«. Revizorji: Fischer. Lokar. Po »prejetju proračuna, ki Jo navoznn predvsem na podporo ministrstva, so MU sprejeti predlogi: Vso akte na viSJe Instunoe morajo poAlljati klubi ureko Zveze. Pri tekmovanjih za prehodne pokale mora prireditelj IzdaM vsakokratnim planiranim posebne diplomo. Prvenstvo mest r cros*conntryjn se bo odslej ocenjevalo po dosožerelh zmagah ln oe več po točkah. Tekmovati mora vsak klnb v vseh treh kategorijah, t. J. se-niorjl, ln JnnionJI B tn C. Jnnlorjl B tekmujejo v skuti in a h po trijo, kar Šteje za eno.
Za državno prvenstvo v cro8soountryjn se po-oča mofitvo od 4 na (i moi ln 2 rezervi. Poedlncev sme star. tati samo 8 od 1 kluba. VrSI se na prostem na progi 1« km. Za drlHvno prvenstvo moAtev so določijo novi minimumi |>o novi finski tabeli (475 točk). Driavno prvenstvo poedlncev r.s 19.V1 se vr&i: I. del: maratonski tek in balkanska Štafeta v LJubljani, meW. »kokrt In Štafeta 4 krat po 400 m v Pančevu Hojn ti km In desetoboj v Zngrehu. II. del: v I.Jnhllntvi na igri*Mi ASK Primorja tri testne pred Balkanijado. S., 9. In ln junij so rezorvira ASK Prlmorjn za proslavo 15 letnice
Crossoountry prvenstvo so vrSI 1. aprila v Coljn.
Končno Je bilo sklonjeno, dn se vertfiVacijska taksa zniža od 10 nn 5 Din, nnknr Je predsednik g. Vollko ITgrtnič zaktJuMl usuell občni zbor. ki je trajni dalač ilai oolnoi
Službene objave odbora GZSP
PROGKAM ZIMSKOSPORTNIH PRIREDITEV
GZ8P ZA SKZO.NO 1034/16
16. decembra v ltutečali uiedklubska skakalna, priredi SK Uuuice-fiuuica. — Ml. uuceuibiu v Lonuuii lnod-klubsku kombinirana, priredi SK Ltuuc. — 1. jauuuija 1DJ5 ua Uledu meduurodua »kanaiiiu, priredi Triglav. — 1. jauuarju nu Jezerskem uiiilklubH..a v toku uu 1« km, priredi SK Jezersko. — S. jauuarju klubski dan, obvo/.eu za vsu čluue UZS1\ — 7. ali K. januarja na Uledu uieduurouuu skukuIiiu za PUiliiisov pouul, priredi Siv Triglav. — 12. in Ul. januarju v Lo.«cuh prvi del tekmovanju za prveiulvo UZS1M lek na lfc km in skoki. — 211. januarja klubski mladinski dau UKSP. — 20. jauuarju pri Sv. Krilu mul Jesenicami suuMiSko prvenstvo 11Z8P, v Uvodbi ASK Uorenjcu. — al. juuii-urju uu Uožui uiudklubnku v mu u i. u. priredi TSk S,vula, Jusuiuce. — £!. do 27. januarju državno in vneslovnusko prvenstvo JZSZ uu llledu. — 2. februarju v Skolji Uiki uiedklubska v teku nu IS km, priredi Siv Soru. — 2. februarja v l.eseuli uimlkluUttku uku»ulnH, priredi SK Lus-ce. — 2. febiuuiju v Ua;e,uii uiedklubska v smuku in slalomu, priredi SK Hutm'e-1'lauiuu. — 5. februarja ua Je.seu.icuh (v primeru iicuKiuluib snežnih rii/uioi) mladinski dan UZSP. — 3. iebruurja ua Pustom rovtu v bližini sedlu Ko.ua uiedklubska v smuku, priredi SK Bratstvo. — 3. februarju pri S\ Križu nad Jesenicami mudklubska sankuAka, priredi TSK Skulu, Jesenice. — 10. februarja uu Črnem vrlin nad Jcseuicauki slalom, priredi ASK Gorenjec. — 10. februarja v Skolji l,oki uiedklubska v smuku, priredi SK Soru. — 17. februarja v Mojsiruui uiedklulMku Stuletua uu Sest krut 4 km in uiedklubska skakalna, priredi SK Dovje-Mojstruiia. — 17. februarja ua Uožci medklubska slalom, priredi TK Skala, Jesenice. — 24. februurja pri Sv. Križu uad Jesenicami drugI del in zuključck tekmovanja za prvenstvo GZSP, v Izvedbi TK Skale, Jesenice. — 3. nmrca na Pustem rovtu medklubski slalom, priredi SK Bratstvo. — 3. marcu v Ilutečab medklubsku v teku ua 18 km, priredi SK Rateče. — 10. umrcu ua Mužaklji uiedklubska slalom, priredi SK Dovje-Mojstrana. — 1(1. murca nu Pustem rovtu medklubski lov ua lisico, priredi SK Uralutvo. — 26. in 26. jauuarju nu Bledu mednarodni hovkey turnir, priredi SK Triglav. — 2. in 3. februarja ua Kovcab smuk in slulom za prveustvo LZSP. — Od 17. do 19. uiurea ua Pokljuki lek ln skoki za prvenstvo LZSP. — 3. februarju ua Sljemeuu tek in skoki ia prveustvo ZZSP. — 10. februarja ua OStron slalom u prvenstvo ZZSP.
Od 28. decembra 195« do 8. januarja 1935 bo tečaj OZSP v siuuSkem teku, skokih, smuka iu slalomu; kraj in čas Im) pravočasno objavljen. — Od 15 dccenibra da. IJe in skozi vso zimo priredi SK Uatečo-Planiea pod vodstvom sinuSkega učitelja Juvana in Žerjava več t» čajev za že izvežbnne smučarje, za začetnike in mladino. — SK Dovje-Mojstrana priredi od 23. do 31. d»-cembra trening (ečaj za člane nn Mužuklji. — Od 25.de-oembru do t. Januarja priredi SK Mojstrana tečaja, la sicer za začetnike in /a že izvežliane smučarje. — TK Skala, Jesenice, priredi v primeru, ako se bo priglasilo zadostno Slevllo smučarjev večdnevni tečaj pod vodstvom znanega sinuSkega učitelja Cirila Pračka tečaj v slalomu in smuku na Hožci.
Novodograjeni smučarski dom SK Bratotva na Ptt-atem rovtu bo otvorjeu 23. decembra ob tl. Dom bo ■talno oskrbovan in razpolaga 7. 20 posteljami Dalje bo stalno o«krlH»van smučarski dom TK Skale na Rožol, kateri razpolaga z nad 00 ležišči, in koča SK Triglava nu Grajski planini, kakor bo tudi stalno oskrbovan dom ASK Gorenjca nn Rožcl, kateri razpolaga z 20 le-11961. Koča SK Dovje-Mojslrane ns Možakljl bo oskrbovana samo ob sobotah, nedeljah in dnevih pred prazniki. V kranjskogorski okolici bodo oskrbovane Erjnvčevn koča nn VrSičn ln koča na Gozdu.
Ker Jo SK Jezersko Izpolnil vse pogoje za sprejem v redno članstvo, se Imenovani predlaga JZSZ v sprejem v članstvo. — SK Sorn v SkofJI I,okl se obva. Sča, da bo predlagana v redno članstvo JZSZ, ko zadosti vsem finančnim obveznostim.
Iz seznama zveznih sodnikov se črtajo: Podlipoe Ivo, Ravhekar Gnstel, Prislov Janko, Jan Jakob, Krnl-ner Rnpert, Jan Ivan. Jagodic Stanko, vsi glnisom Poslovnika OZSP za sodnike, § 1.1. — Vzame se na znanje ostnvka Slavka Smoleja |n se imenovanega glasom sklopa STO črta iz ser/nntna 7,ve7.nlh sodnikov. — Na znanje se vzamejo sledeči odbori: SK Triulnv Bled: predsednik Matko Plčar, tnjnlk In*. Janez Knndu: SK Jezersko: predsednik Offner Frnnlo. tajnik Grabnar Venčeslav: SK Lesce: predsednik SufiterSlč Slnvko, tajnik Torkar Jnnko; SK Bratstvo: predsednik Božič Lojze. tajnik I. Plnkovic Jože: TK Skala. Jesenice: predsednik Mlhn fV>p, tn.lnlk Drago Korenini. — I/ seznama članov OZSP se črtn Solioislio druSIvo Jesenice ter se o lem obvesti JZ^Z. — TK Sksla. Jesenice, se obveza, da bodo vsi v verlfikncljo predlagani člnnl verificirani, knkor hitro predloži Imenovani klub tozadevna zdrav ni&ka potrdila.
Obtnl ibor SK Ilirije. Redni občni zbor se vri) drevi ob 20 v dvorani Okrožnega urada zn zavarovanje delavcev. Dnevni rod obsega poročila uiprnvnega odbora ter sekcijskih načelstev 7,n poslovno leto 1M3 34, volitve ter sklepanje o predlogih nprnvnopa odbora Zn redno članstvo udeležim na občnem zboru obvezna.
SK SIouiih. Danes zvečer ob 7 se vrSi v telovadnici nn Ledini strogo obvezen trening za vse verificirane Igralce. K treningu se So posebej pozivajo gg. Sinkulo, Uhan. Stojkovlč in Vidio.
Predavanje Zdi avti eeno-vzgojnega ndsrka LNP. V četrlek, IS. t. m. ob 20 ho Zdravstveno.vzgo.ini odsek nadaljeval s ciklusom svojih predavanj N'11 programu Je 7*lrnvniSko pre-'nvnnie mostnega zdravnika g dr. Ahčina o srcu po možnosti s skloptl^nlmi slikami In tolmnčonje nogometnih pravil. Z odrom nn koristnost ln važnost tegn predavanin se pričnknje od aktivnih športnikov vseh panog poinoitevilna udeležba. K predavanji!. ki se bo vrSilo v dvornni Okrofnegn nrnda v Ljubljani imn vsakdo prost vstop bre/. oaira, če je člar kakega športnega kluba ali ne.
Telovadne tekme na prihodnji olimpijadi. Načelnik nemSkih telovadcev g. Martin Seliueider J« bU poobln&čun, da sestav) orodne vaje za telovadne tekme na olmpljsldh igrah v Berlina leta 19.1S. Kakor pora-čajo lz Nemčije, Je omenjeni načelnik vaje ie sestavil ln so Jih njegovi telovadci o priliki nastopov v po-»narskeui ozemlju že preizkusili. Vaje so lažje ln krajSe od lctoSnjih za svetovno prveustvo v Budimpešti. Vaj« bodo prejeli vsi narodi tekom prihodnjih dni.
Francoska reprezentanca, ki nastopi v nedeljo proti uaSi reprezentanci, ki smo Jo videli preteklo nedeljo v LJubljani, bo tako-le sestavljena: Thei>ot, Ana-tol, Mattler, Gabrillarguos, Verriest, Lletaer, Keller. Curtois, Nioolas, Rlo, Langillder.
Trbovlje
Slovesno znprisegunje vseh vojaških zavezancev naše občine bo prih. nedeljo, 16. t. m. z j ut raj ob 8 na sokolskem telovadišču.
Smrt kosi. Zadnji teden je imela smrt obilo žetev in w,el« skoro samo starejše ljudi. Uinrla je vzorna krščanska mati Jcsih Ana, žena pa/.nika, stara 67 let. Na hitro je tudi umrla Klaiič.nik Marija, vdova po rudarju, 64 let; Potočnik Amalija, 71 let; šporn Ivana, 65 let; Vidmar Cecilija, 70 let; Brgloz Marija, bi let. V 70. letu je tudi umrl Podlogar Ulrih, vnet član nposlolsitva mož, jetik« pa je vzela 24 letnega brezposelnega Franca Petauer. Nuj jim sveti večna luč, preostalim pa naše iskrc.no sožalje!
Zanimivo prireditev KA bo prihodnjo nedeljo v Društvenem domu. Božičnj obredi in narodni običaji v skioptičnih slikali, zraven po adventne in božične pesmi.
9 lise za volana v različnih gubah čpecielni entel oblek, volan, šalov Itd.
— predllskanle. Velenje monogramov, zaves, perila. Nivsdr« lil entel Tloiko« i« tipk. - Hitro. Ilao ia porrnil
Maleh $ MiheS, Liub iann (poie, koi.u struw,io
Potrebščine za čevljarje
kakor razne podloge In flanele, rto-člce, vse vrste planln&ar]tv in čevljar-skih iebljev, klel, čevljarsko smolo in vosek, polituro ta podplate, prajo od navadne do najfinejše, Čevljarsko orodja itd.
najugodneje samo
pri tvrdki
Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (za vodo)
Na veliko
Na malo
Mali oglasi
PROTI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA STAREJŠIH OSEB
Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo. da si masirate telo s preparatom »Alga« zvečer, predno greste spat. in zjutrai. predno vstanete. Telo Vam bo zvečer po masaži lahko, imeli boste globoko spanje, v katerem se boste odpočili in okrepUL Zjutrai po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko boste vstali, bodo Vaši udje gibki, ho|a lahka kakor v prerojenem telesu, počutili »e boste sveže, zdrave tn močne. •Alga« se dob« povsod. Steklenica Mg- Din. ^
f JEDILNO ORODJE
novi vzorci težko posrebreni — 100 gramov srebrne plasti.
Jedilno orodje
iz Nickelkroma »Nicro«,
_ ki ne rjavi,
ter jedilno orodje iz čiste »ALPAKE«
v Ljubljani pri tvrdkah:
11 Avg. Agnola*) Franc Golob Julij Klein

Franc Kollmann Ant. Krisper Alojz Pauschin
Ivan Samec*) F. M. Schmitt Scbneider
& Verovšek*) Fr. Stopica H. Suttner *)
Z *) zaznamovane tvrdke razpečavajo tudi jedilno orodje v težko posrebreni kv liteti. Ostali juvelirii in umrji v Liubl ani pa nimajo jedilnega orodja znamke »Berndorf«.
Velikega
pomena
za pravilno nego nog je —
SETA. vložek
Denar
Posojila
vložne knjižice Slovenska banka. Ijana Krekov trg
daje Liub-10
Davčne zadeve
pritožbe, prošnje, informacije daje: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Miklošičeva 7-II.	(d)
Posestva
Enostanovanjska hiša
nova, v bližini Celja poceni naprodaj. Naslov pove podružnica »Slovenca« Celje.	(p)
Stanovanja
Večje stanovanje
primerno za obrtnika, v »redmi mesta, oddam s 1. februarjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 13846.	(5)
Hiša
novozgrajena, visokopri-tlična, z dvema krasnima stanovanjema - naprodaj.
hiši je vodovod, elektrika ter angleška stranišča. Dalje je naprodaj več stavbnih parcel. Poizve se pri I. Oražem Moste pri Ljubljani, (p
kTTlItiBBI
MIMSSr^""
Parterno skladišče
svetlo in suho, 80—100 m', na prometnem kraju, tudi dvoriščno, se išče za takoj ali 1. februar. Po možnosti s priključenimi pisarniškimi prostori z eno ali dvema sobama. -»Ukod«, d. d., Ljubljana, Tyrševa ul. 31. Telefon št. 32-49.	(m)

Sprejmem otroka
v zanesljivo oskrbo na deželi. Plačilo po dogovoru. — Ponudbe upravi »Slovenca« št. 13993. (r]
1
Pohištvo
I
Spalnice
orehove korenine, hrasto ve in šperane, od 2000 D dalje, prodaja mizarstvo Josip Goljar, Gosposvetska 13.	(š)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Liubliana, Ilirska nlics 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Površnike,
usnjene suknjiče, obleke itd. kupite najcenejše pri A. Presker, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Rabljen štedilnik
srednje velik — kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Železen« 13997. (k)
FILATELIJA
Ali smo cenejši!
Naše preproge vseh vrst tekači, tkanine za pohiStvo atore, itd. Vas bodo priprl, Cale, da imamo boljšo kvaliteto za oilio oeno.
„CIMM"
Pasaža nebotičnika
Modna trgovina
za gospode, v centru me sta, pod ugodnimi pogoji naprodaj Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zasigu-rana bodočnost« št. 13992
mmTn
Klavirfi!
Planini t
Kupujte na obroke
od Din 400*—
prve svetovne fabrikate: Bosenriorfer. Steinway, Porster. Petrol, Holzl. Stingl original, ki so
nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učite!) Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta 7. Velikanska zaloga vseh glasbenih Inštrumentov ln strun
Ilustrirani cenik
znamk za leto 1935 je dotiskan. Vsebuje cene za vsako poedino znamko za Jugoslavijo, Srbijo, Bosno in Črno goro in še okrog 500 raznih držav v paketih. Slovensko izdanje naših znamk je zelo obširno obdelano. Cena 10 Din. Izidor Steiner, Zagreb — Masarykova 15, poštni čekovni račun 35.216. (1)
Za Božič
se Vam nudi zaradi izpraznitve zaloge zelo ugoden nakup raznih aluminijastih igrač, orodija za otroke itd. — pri tvrdki Stanko Florjančič, želez-nina, Resljeva cesta št. 3 (vhod skozi dvorišče). V račun se vzamejo tudi hranilne knjižice Kmetske ter Ljudske posojilnice v Ljubljani Trgovci znaten popust. — Ne zamudite ugodne prilike!
Radi velike zaloge
damskih plaščev
Vam nudimo vseh vrst plašče po zelo znižanih cenah. Oglejte si cene, I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38.	H)
Suhe deske
za mizarje, orehove, hra stove, bukove, črešnjeve, javorjeve, jesenove in brestove - nudimo po zmerni ceni.
Bukove frize
ob 5 do 8 c/m široke, od 30 do 50 c/m dolge, 50 m8.
Hrastove letve
27 x 27 m/m, 27 i 40 m/m 27 x 50 m/m, dolge 1 do 2 metra.
Odpadke od žage
bukove in hrastove, suhe, povezane v snope, po 10 par kg — nudi
»Zora«, črnomelf.
Kupimo
Telefon 3934
PREMOG — DR VA KARB OPAKETE
SLOVSA
Kolezijska ulica 19
cvicck
originalni dobite v
Centralni vinarni v Liubliani
Krožno nihalno žago
dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zaga« št. 13963.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Zajamč. sveža jajca
zaboj 720 komadov 430 Din — razpošilja franko vsaka železniška postaja G. Drechsler, Tuzla. (1)
PERNICE
izgotovljene — velikost 180*115, iz puhastega perja 220. 300 in 340 Din. Ia puh pa 450, 550 Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri:
RUDOLF SEVER
Marijin trg 2, Ljubljana
Čebelni med
trčen, najfinejši, netto 100 kg 1000 Din, posoda 50 Din — pošljem po povzetju postaja Borovo. Franjo Koler, čebelar, Borovo, Srem.	(1)
Vsemogočnemu je dopadlo poklicati k Sebi našo dobro hčerko, sestro, svakinjo in teto
Frančiška Kvas
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v	četrtek, dne
13. decembra ob 10 dopoldne iz Zavetišča sv.	Vincencija v Mengšu na ondotno farno pokopališče.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in	blag spomin.
Trzin, dne 12. decembra 1934,
Žalujoči ostali

Nič več prepiha ne vetra
Zagreb - Gajeva 20, tel 55-66
Ljubljana - Zrnec Franjo, Cankarjevo nabrežje 5
ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom izgube naše dobre mame in stare mame
Antonije Berglez
se tem potom vsem prav lepo zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo čč. duhovščini, g. zdravniku dr. Jenšterle, čč. sestram, prost. gas. četi rudnika, društvu upokojencev »Samopomoč«, sosedom in vsem darovalcem vencev, dalje vsem in vsakemu posebej, ki so jo v tako častnem številu spremili na zadnji poti, ter vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali. Bog plačaj I
Trbovlje, dne 10. decembra 1934.
Žalujoči ostalL


Zakai si je bogat človek izbral to dekle
Strojepiska pripoveduie svoj roman
Gospa B... is je nedavno poročila s »inom nekega zelo bogatega ind-ustrijca. V razgovoru je dejala: »Vprašujete me, zakaj si js moj mož baš mene izbral. Bilo ie takole. Nameščena sem bila kot strojepiska » uradu njegovega očeta. Nisem si mogla privoščiti razkošnih oblek, kakor vse druge mladenke, t katerimi se je oo družil, vedno pa sem posvečala veliko pažnjo svoji polti. Moj mož mi je sam priznal, da je v prvi vrsti zbudila njegovo pozornost moja čudovito lepa polt. Uporabljam redno hranilo za kožo Tokalon, belo po dnevi, rožnato pa za noč. Res je čudovito, kakšno izpremembo napravijo ti preparati pri vsaki osebi že » nekaj dneh. Nikdar nočem uporabljati kake druge kreme.«
Krema Tokalon. hranilo za kožo, bele barve (ne mastna) vsebuje čisto oljčno olie in svežo smetano. Te sestavine prodro globoko v znojnice in odstranjujejo vso nesnago, do katere nikdar ne more niti milo niti voda. Zajedalci, razširjene znojnice in vsi nedostatki polti naglo izginejo. Koža postane sveža, svetla in gladka.
Da se rešite gub. uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo z Biocelom (rožnate barve) — presenetljivim izumom dr. Stej-skala, profesorja dunajskega vseučilišča.
KUBANY-JEV MATE ČAJ
tiram ler KrepCa živce m mišice, runpe-Suje prebavo, dela apetit, regulira delo-* vanje si ca In ledvic. Kd irga redno pije, se mu ni bati ne glhta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalni r zavojih po oln iS'—, aH pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mtltvoj Leustek, LJubljana, Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15'—, Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga rednol
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna žena, mati, stara mati, sestra, teta, gospa
Agata Tomšič
soproga zvaničnika drž. žeL v pok.
dne 11, decembra ob 3 zjutraj, po dolgem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno umrla.
Pogreb bo v četrtek, dne 13. decembra 1934 ob Vi 3 iz mrtvašnice sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči:
Tomaž, soprog; France, Lojze, sinova;
Vera, hčerka — in ostalo sorodstvo.
Tekma okrog sveta
15
Zaklicala je vozaču nekaj besed, nato je vsto-a, Gordan, ki je bil medtem že odprl vrata, za njo, in že je voz oddrdraL
»Zakaj ei niste izbrali modri avto? Saj je eden stal v vrsti,« je vprašal Gordan.
»Toda stal je v sredi vrste, im gotovo bi bilo zbudilo pozornost, če bi ga bali poklicali. Morda bi bili tudi drugi vozači ugovarjali in prišlo bi bilo do prerekanja. Temu se je bilo treba za vsako ceno ogniti, ker naše posebne avto-barve ne smerno spraviti v nevarnost osumljen ja. Voaaeu sem naročila, naj naju pelje do jaroslavskega kolodvora. Na tej poti pridemo mimo mnogih avto-postajališč. Glejte na svoji strani, jaz pa bom gledala na svoji. Kakor hitro ugledate naš taksi na čelu reda, ustaviva Ln prestopiva.«
Voz je krenil okrog ogla v doleo. ravno, toda prav tako malo obljudeno ulico. Na koncu te ulice je deklica prežeče pogledala skoizi okence v tadmji steni.
»Misli m, da naju zasledujejo I« je vzkliknila, j,Tam prav ztdaj vidim drug avto. Kmalu bova videla, ali brzi za nama.«
Oordon je vzel iz svojega telovnika zlatnik za «W5et šilingov ter ga je izročil svoji spranvljevavki.
»Dajte to vozaču iin mu recite, naj vodi hitreje.«
Branila ee je.
»Bog ne daj — angleški denar! Moža bodo iz-/»raševali, ako se nama posreči zapustiti voz, predem naju dohitijo, in angleški denar bi naju izdal, da sva midva tisti osebi, ki ju iščejo. Vse dotlej pa bodo vendarle v dvomu.«
Iz svoje ročne torbice, katero je bila vzela
poleg večje torbe s seboj, je vzela nekaj srebrnih rubljev ter jih skozi komunikacijsko okence Jala vozaču z nujnim opominom, kar je imelo za posledico, da je le-ta pospešil hitrost.
Zdaj je krmil avto na trg, ki obdaja Zveli-čarjevo cerkev, brzel mimo nje v smeri Kitaj-go-roda, kitajskega predmestja, v katerem 6eveda ranem imena ni ničesar kitajskega.
Zopet je deklica .pogledala skozri okence v ozadju.
»Zasledujejo naju z največjo hitrostjo,« je vzkliknila.
Nekaj minut pozneje je dospel avto na R.leči trg. Ime nima nobenega političnega priokusa, ker ga nosi trg že precej časa. Besede »rdeč« imia v ruščini tudi pomen »lep«.
Motal ee je, iskaje zavetja, 6koizii množico avtomobilov ta kočij pred Višjimi trgovskimi vrstami, ki s svojimi 1200 trgovinami spadajo med največje i,n najlepše blagovne postojanke Evrope. Skozii okno sta ugledala begunca Leminov mavzolej, ki je bil, kakor vselej, obkrožien od goste množice ljudstva. Pet velikih črk na slemeniu svojevrstne les'me stavbe, ki 6e dviga nad Leninovim grobom, razodeva pomen tega kraja.
»Tu je moder avto!« je nenadoma vzkliknil Gordon in je že dviginil roko za tajno zmamanje tik ob oknu, ne da bi bil počakal navodila svoje 6premljevavke. Modri avto je voail v isti smeri kakor oni sami po velikem trgu.
Znamenje je bilo opaženo in spoznano, zakaj voza? se je odzval s protiznamenjem.
Množica ljudstva, ki ju je tukaj precej zakrivala pred zasledujoči™ avtomobilom, je nudila sijajno priložnost za neopažen prestop; deklica je dala vozaču še nekaj rubljev im mu ukazala, naj hitro j vozi dalje, nato sta se izmuznila iz avtomobila ter
pristopila k drugemu avtu, prerivaje ee skozri množico.
Ko bi Gordon ne bil tako zatopljen z vsako svojo mislijo v problem bega, bi bil med tistimi, ki so tu stali v dolgi vrsti in čakali, da jih pustijo v notranjost mavaoleja, nedvomno opazil osebnost, ki jo je poznal in malone pohodil, ko sd je s svojo to-varišico krčil pot skozi gnečo.
Oseba — prav za prav je bila samo oseb i ca — ki je tu stala ob strani visoko raščenega gospoda in čakala, ga je pa zato tem bodje opazila. Ko ji je pogled obvisel na dami v njegovem spremstvu, je z izrazom presenečenja, v katerega se je pomešalo tudii nekoliko nejevolje, privihala svoje lepe obrvi.
To nepričakovano srečanje jo je hudo zadelo, zakaj nenadoma je postala molčeča, čeprav je bila še pravkar zelo živahno govorila z gospodom zraven sebe. Ona, lepa angleška detektivka Ethel Hurst.
Da bi njeno molčanje ne zbudilo preveliko pozornost, se je začela ozirati po množici, ki ee je gnetla okrog nje. Le-ta je zares nudila takšmo podobo, da je njeno pozornost nehote privlačevala.
Mavzolej leži sredi ograjenega nasada. Ob vratih, ki jih stražijo rdeči vojaki, je Čakala množica. Tvorila je kačo, ki je segala daleč preko nasada in se zunaj na trgu razpuščala v zmedi vsevprek se potiskajočih ljudi.
Množica je olstajala v večjem številu iz radovednežev kot iz oboževavcev. Tu so bili kmetje iiz notranjosti dežele, nekateri z otroki v naročju, ki so hoteli videti velikega moža Rusije v njegovi stekleni vrsti, da bi ta pogled iiz zgodnje mladosti ohranili za vse bodoče življenje, Tartari, Geor-gijci, Laponci, turk os lanski nomadi v svojih dolgih kaftamih in nenavadnih krni omili kučmah, društva
in šolski razredi s svojimi učitelji iz bližnje ta daljnje okolice.
Da, bilo je več radovednosti kot oboževanja, a tudi tega je bilo nedvomno, in to je bilo v svojstvenem nasprotju e pogledi neizbrisnega sovraštva v očeh drugih, ki ®o hodili čeiz trg in plaho pogledovali proti mavzoleju.
Tu notri torej leži mrtvec v svoji stekleni krsti, mumificiran ta na neki način 'kemično pripravljen tako, da bi človek dejal, da spi. Majhen mož, oblečen v kaki-bluzo, skoraj plešast, onih malo las rusih, glava mu počiva na majhnem zglavju, roke so mu prekrižane preko telesa ...
VI.
V KATAKOMBAH.
Gordon ta njegova tovarišica sta vstopila v modri avto. Ali eta s tem ušla preganjavcera, »e bo pozneje izkazalo.
Voz se je prebil skozi množico, krenil najprej proti Kremilju, a od tam je zavoziil proti zapadnimu delu mesta. Nikakor ni kazalo voziti Skozi Kremel, kjer je nešteto uradov in oblasti, ker tam kar mrgoli straž im kontrolnih uradmJKov.
»Kaan se zdaj peljeva?« je vprašal Gordon svojo tovarišico.
»To morava prepustiti vozaču,« je bil njen odgovor. »On ve, da naju zasledujejo in da naju mora spraviti na varno, vseeno kako in kam.«
50% si prihranite
če se poslužujete nakupa v
Trpinovem bazarju
Maribor, Vetrinjska ulica 15