Poiini urad M21 Celovec — Verlagspostamt Klagonturt Itheja v Celovcu — Ertchelnungcort Klagenlurt PoeameM) tzvod 1.S0 4il., mesečna naročnino S šilingov P. b. b. H Letnik XXV)). Ceiovec, petek, 2$. avgust 1972 Štev. 34 tH71) Koroški Siovenci poznamo koroško stvarnost if Reakcija slovenskih osrednjih organizacij na nezadovoljivi zakon o dvojezičnih topografskih označbah in napisih in zlasti na zoževal-na navodiia za izvedbo tega zakona, ki jih je sklenila zvezna vlada, je našla nepričakovano močan odmev v avstrijskem pa tudi v jugoslovanskem tisku, pa tudi v izjavah deželnih in zveznih politikov. Deželni glavar Sima je v svojem govoru v Labotu moral priznati stoletja dolgi obstoj dvojezičnosti na Koroškem, ki terja tudi javno priznanje, ker gre za obveznost iz državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Pač pa je potem smatral za potrebno, da je kar nekaj dni navrh opozarjal Slovence, da naj se ne pustijo voditi od iracionalnih emocij, marveč naj stvarno ocenijo svoj položaj. Ne samo .Kleine Zeitung" marveč tudi priznani strokovnjak za narodnostna vprašanja, na katerega sklicujejo tudi v motivnem poročilu k zakonu, dr. Theodor Veiter v tej zvezi govori o zamudah dveh in še več 10-letij, v katerih bi bilo potrebno prebivalstvo psihološko pripravljati na potrebne ukrepe, ki jih državna pogodba obvezno predpisuje, in za tako družbeno stvarnost, v kate-fi bi se manjšina lahko počutila enakopravna, ne pa da se sumi o njeni zvestobi do koroške domovine in avstrijske države. Če v tej zvezi omenjamo še izjave zveznega kanclerja dr. Kreiskega, da ne more biti vsaka vlada odgovorna za zamude preteklosti in da ima sicer veliko razumevanje za manjšinska vprašanja, da pa je realni politik in da je treba v politiki najti korajžo tudi do nepopolnega, v osta-tem pa da je nanj vedno spet delal vtis način, kako Korošci rešujejo probleme in končno najnovejšo pripravljenost za strokovne razgovore bi bila slika zaokrožena. Koroški Slovenci se dobro zavedamo stvarnosti in jo tudi poznamo. Na Koroškem je to ta, da v narodnostnih vprašanjih ne odloča vlada, marveč odločajo v teh Vprašanjih slej ko prej nacionalistični krogi, ki jim nikdar ni bilo za resnično reševanje tako imenovanega koroškega vprašanja niti za mirno sožitje v deželi, ker so za Svoj obstoj in za svojo legitimacijo Vedno potrebovati nacionalne razprtije. Saj je značilno, da so takoj, ko so se po državni pogodbi kot 9obe po dežju pojavile ena za dru-9o razne nacionalistične organizacije — Heimatdienst, Sudmarke, Abwehrkamp(erbund, Steirischer Hulturverband, Bund der Windi-schen itd. — takoj pričele gonje Proti dvojezični šoli, ki so jo uspele ledi odstraniti. Ko je kancler Klaus skušal rešiti odprta vprašanja slovenskega uradnega jezika in dvojezičnih topografskih označb in napisov in si v to svrho iskal pomoč Pri priznanemu strokovnjaku, so ta-^oj torpedirale ta poskus in prišle * znanim načrtom o ugotavljanju Manjšine po občinah, tn komaj se je stišalo o načrtu reševanja dvojezičnih topografskih označb in napi-^Ov, so takoj spet nastopile svoj bojni pohod in, kakor znano tudi b*Pot uspele, da je vlada več ali manj klonila. To je koroška stvarnost! Kdo se ne spominja bojevitega nastopa dr. Neumanna, ko so mladi progresivni avstrijski znanstveniki le rahlo poskušali z novimi pogledi na dogajanja leta 1920 pičiti v to sršeno gnezdo? Napovedani članek dr. Rudolfa Necka ni smel biti objavljen v Carinthiji, pač pa je bila objavljena polemika proti še neobjavljenim znanstvenim dognanjem. Res čudna objektivna znanost! Toda to je koroška stvarnost! Se vsi imamo pred očmi raport dr. Koschierja na tribuni dne 10. oktobra 1970, ko je javljal najviš-jemu predstavniku države mimohod strumnih vrst .domovini zvestih" Korošcev, katerih najglasnejši so nekaj časa poprej napovedali potrebo likvidacije koroških Slovencev, ker baje niso dovolj .domovini zvesti". In ta dr. Koschier zahteva pri pogajanjih glede dvojezičnih topografskih označb in napisov od vlade .trd jezik" — eine .harte Sprache". To je koroška stvarnost in kdor se tej stvarnosti ne ukloni, ni .domovini zvest"; temu grozijo smrt in da bodo celo njegovo truplo vrgli preko Karavank, da niti njegov grob ne bi onečaščal koroške zemlje. Tudi to je koroška stvarnost! Le-ta pa zahteva čimprej .pre- poved dejavnosti organizacij, ki merijo na to, da odvzemajo slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine", kakor je jasno zapisano v državni pogodbi. Brez dvoma drži, da so desetletja zamudili, da bi to nacionalistično miselnost odpravili in oba deželna naroda vzgojili k medsebojnemu spoštovanju in razumevanju. Če pomislimo — ne da bi ponovno omenjali nacionalističnih organizacij in 10. oktobra 1970 le na gonjo proti dvojezičnemu šolstvu in proti slovenskemu jeziku v cerkvi, če se spomnimo na članke .Btu-tige Grenze", če imamo pred očmi stalne nekvalificirane izpade v šte- vilnih .pismih bralcev" ali .pusto-vih" žolčnih puščic, če upoštevamo še potuhtanosti tako imenovane znanosti, ki je postala dekla politike, potem bi bilo krivično očitati to zamudo zgolj socialistični koroški deželni vladi, ki se je brez dvoma prizadevala, da bi izgladita vsaj najhujše valove. Tako sta bivši deželni glavar Wedenig in zlasti sedanji deželni glavar vedno spet govorila besedo strpnosti in medsebojnemu razumevanju in prvič v zgodovini vsaj poskušala reševati naša vprašanja n. pr. z odiokom o uporabi slovenskega uradnega jezika in z dodelitvijo subvencij tudi slovenskim kulturnim organizacijam in ustanovam. Avstrijska vlada obsoja teroristično dejavnost ustašev Avstrijski ministrski svet je v torek razpravija) o jugosiovanski vtogi v zvezi z ustaško dejavnostjo v Avstriji, k) jo je jugosiovanski veieposianik v Avstriji, Mitja Vošnjak, konec minuiega tedna osebno predai avstrijskemu kancierju dr. Brunu Kretskemu. Rezultat seje je sicer samo kratek komunike, ki pravi, da bodo avstrijski varnostni organi takoj začeii preiskavo o aktivnosti terorističnih skupin v Avstriji, kot podiaga pa jim bo siužii dokazni materiai, naveden v jugo-siovanskem memorandumu. Boij pomembni kot sam komunike pa sta izjavi, ki sta ju v zvezi s pripravijenostjo Avstrije, da v prihodnje prepreči kakršno koii subverzivno dejavnost, ki bi btia naperjena proti Jugoslaviji, daia avstrijski zunanji minister Kirchschibger in avstrijski kancier dr. Kre)sky. skega ozemlja in čeprav so med tem. kot kaže, tudi v Zvezni republiki Nemčiji spoznali nujnost odločnejšega nastopanja proti teroristični dejavnosti ustašev — to vprašanje je tudi dominiralo med nedavnim obiskom zahodnonemškega notranjega ministra Hansa Genscherja v Jugoslaviji — pa je „Volkszeitung" iznašla povsem novo verzijo ustaškega terorističnega vpada v Jugoslavijo. Vpad bi naj po njenem pisanju organizirala jugoslovanska tajna služba sama in Zunanji minister Kirchschlager je oborožene in uniformirane ustaške s tem prisilila tuje vlade, da nastopi-predvsem poudaril, da Avstrija na- skupine pred vpadom v Jugoslavijo jo proti politično nevarni emigraciji, čelno obsoja vsako teroristično de- tedne dolgo zbirale v taboriščih na Brez dvoma zelo zanimiva ugoto-javnost in da bodo avstrijski varnost- Štajerskem in se tam urile v streljanju, vitev, ki ji bodo najbolj verjeli svojci ni organi nastopili proti pripravlja- Čeprav danes nihče ne dvomi več trinajstih pripadnikov jugoslovanske nju teroristične dejavnosti, ki bi bila v to, da je ustaška teroristična sku- milice in teritorialne obrambe, ki so naperjena proti katerikoli sosednji pina vdrla v Jugoslavijo z avstrij- padli v boju z ustaškimi teroristi, državi, z vsemi državnopravnimi sredtvi. Poudaril pa je tudi, da Avstrija slej ko prej želi dobre sosedske odnose z Jugoslavijo. Dr. Kreisky pa je v svoji izjavi .Karntner Tageszeitung" med drugim poudaril, da so navedbe v jugoslovanski vlogi o pripravljanju ustaške teroristične dejavnosti v Jugosiaviji takšne, da upravičujejo temeljito preiskavo in če bo potrebno tudi opozorilo določenim krogom, naj ne mislijo, da imajo v Avstriji možnosti za pripravljanje kakršnekoli subverzivne dejavnosti. Primer v Švedski je zelo jasno pokazal, kam lahko to pripelje. Vladni sklep, predvsem pa izjavi obeh najbolj odgovornih avstrijskih politikov dajejo upanje, da bo Avstrija končno le skušala preprečiti ustaško teroristično dejavnost z njenega ozemlja proti Jugoslaviji z vsemi zakonitimi sredstvi, teh pa je po izjavi zunanjega ministra Kircrt-schlagerja že v okviru sedanjih avstrijskih zakonov dovolj. Na drugi strani pa je tudi res, da so avstrijski varnostni organi začeli preiskavo v zvezi z obstojem ustaškega terorističnega središča v Salzburgu šele po jugoslovanski vlogi, čeprav so že prej obstajali podatki o tem, da je vsaj sedem članov teroristične skupine, ki je bila likvidirana v Jugoslaviji, pred vdorom v Jugoslavijo stalno prebivalo v Salzburgu. Jasno je, da so zaradi takšne .naglice" našli prazna stanovanja in nobenih sledov o orožju in drugem terorističnem materialu. Noben avstrijski varnostni organ pa tudi ni opazil, da so se Konferenca neuvrščenih v Georgetownu uspešno zakijučena Po šestdnevnem uspešnem razpravljanju se je v gvajanskem Ge-orgetownu končala četrta konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Iz sprejetih sklepov na tej konferenci se jasno zrcali enotna misel, da georgtovvnsko srečanje pomeni veliko prelomnico v gibanju neuvrščenih držav. To gibanje se spreminja v povsem določeno mednarodno sito, ki je znala uveljaviti svojo enakopravno navzočnost v doslej togi obliki svetovnega odločanja. Na tej pomembni konferenci so sprejeli več sklepov. Tako so sklenili, da bo četrto srečanje šetov neuvrščenih držav in vlad drugo leto verjetno v Atžiru. Nadalje so sklenili, da se bodo neuvrščene države z vsemi sredstvi prizadevate odpravljati agresijo in okupacijo tujih o-zemelj ter vse ostanke kolonializma in rasizma. Prav tako so na konferenci predlagali, da bi se zunanji ministri neuvrščenih držav od leta 1974 naprej sestajali zadnji teden vsakega septembra na sedežu Organizacije združenih narodov. Ministri bi se na ta način lahko lažje posvetovali in koordinirali akcije o vprašanjih, ki jih zanimajo. Glede Indokine pa so ministri izrazili solidarnost z bojem vietnamskega, kamboškega in laoškega ljudstva. V Georgetownu so ob priložnosti konference odkrili doprsne kipe prvim zagovornikom politike neuvrščanja Naserju, Nkrumahu, Nehruju in Titu. Konferenca neuvrščenih v Georgetownu je bila nadvse uspešna, saj je na le-tej doslej sodelovalo največ predstavnikov neuvrščenih držav. Kot znano, je bilo navzočih 59 članic, 12 opazovalk in 7 osvobodilnih gibanj. Takoj na začetku srečanja so v članstvo sprejeli tri nove države in sicer Bahrein, Oman in Združene arabske emirate, na koncu pa še vlado nacionalne enotnosti Kambodže ter začasno revolucionarno vlado Južnega Vietnama. To velja tudi za socialistično stranko Avstrije, ki je proti vsej koroški tradiciji sprejela na svojo listo zavednega koroškega Slovenca in ki je v zadnjem času razposlala med svoje obsežno članstvo posebno brošuro, v kateri kaže svojo odprtost in razumevanje za problematiko koroških Slovencev in jo poskuša približati tudi širokemu krogu svojih pristašev. Prav tako drži, da se je zvezni kancler dr. Kreisky že kot zunanji minister zavzemal za rešitev vprašanja člena 7 in da se je s to problematiko spoprijel tudi kot zvezni kancler. Ne da bi tukaj podrobno ocenjevali vprašanja zavzetosti za tako politiko in zlasti uspešnosti te socialistične politike, pa smo iskreni dovolj, da jo priznamo, ker na drugi strani pri ostalih merodajnih strankah in političnih silah ne vidimo niti ne poskusa spremembe mentalitete, nasprotno slej ko prej doživljamo nacionalistično averzijo proti našemu ljudstvu in njegovim pravicam, kakor je to prišlo ponovno do izraza tudi pri zadnjem poskusu najminimalnejše rešitve vprašanja dvojezičnih topografskih označb in napisov. To so dejstva in to je tudi vzrok, zakaj Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ob raznih odločitvah podpira socialistično stranko, pri čemer pa se nikdar ni odrekla svojim nacionalnim zahtevam. Zato ne razumemo začudenja nekaterih ob našem jasnem in odločnem stališču do predmetnega zakona ko pa v nacionalnih vprašanjih še nikdar nismo komu na ljubo popustili, niti ni poskušal na nas — in to naj bo tudi poudarjeno — tozadevno kdorkoli vplivati, o čemer pričajo tudi nastopi podpredsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem poslanca Hanzija Ogrisa v deželnem zboru. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je samostojna, v najširšem smislu socialistično usmerjena organizacija, ki je od svoje ustanovitve pa vse do danes odločno in brez ozira na eventualne negativne posledice branila in zagovarjala nacionalne interese slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. To bo delala tudi v bodoče v iskreni skrbi za obstoj in nadaljnji razvoj našega ljudstva na Koroškem! Skrbi in težave okoti državnega proračuna 1973 Socialistična vlada sloji v teh lednih pred veliko preizkušnjo. To preizkušnjo predslav-Ija državni proračun 1973, katerega osnutek mora pripraviti do pričetka jesenskega zasedanja parlamenta, do katerega bo prišlo začetka oktobra. Svoja prva proračuna, onega za leto 1971 in tega za leto 1972 je socialistična vlada spravila brez večjih težav do uzakonjenja s strani parlamenta. V svojih osnovah se je obseg proračunskih izdatkov vsako leto zvišal za okroglo deset odstotkov, pri čemer je spričo naraščajoče gospodarske konjunkture vladi uspelo, da so dohodki proračuna presegli predvidene izdatke. Tako vlada ni le lahko držala proračunski deficit v mejah, marveč ga je s pospešenim odplačevanjem državnih dolgov še zmanjšala. S tem pa je med prebivalstvom izbila pomemben politični kapital, ker je dokazala, da tehniko državnega proračuna in državnega gospodarstva bolje obvlada kot jo je obvladala UVP, kateri so več kot 20 let pripadali finančni ministri. Proračun za leto 1973 ima vendar navzlic trajanju gospodarske konjunkture več negotovih izhodišč kot so jih imeli dosedanji proračuni. Finančni minister se bo moral odpovedati 2 milijardama šilingov dohodkov, zakar se bo zaradi znižanja carin v trgovini Danes teden so v Novi Gorici pričeli graditi hotel „Argonavti", ki bo v konceptu turizma tega novega mesta na Primorskem brez dvoma pomenil prelomnico, saj bo novi hotel pravi zabaviščni center. Hotel bodo dogradili v 18 mesecih, veljal pa bo 4,6 milijarde starih dinarjev. Hotel "Argonavti" bodo gradili na prostoru ob magistrali in bo Novi Gorici dal povsem nov videz, hkrati pa bo prava turistična aktrakcija. Objekt, čigar lastnik je Alpe-Adrija, je mini mesto, sodoben zabaviški Babilon, ki bo nudil razvedrilo gostom vseh ravni in slojev, skratka tu se bo lahko zabaval vsak od petičneža do navadnega zemljana. V hotelu bo 256 ležišč, 2100 restavracijskih sedežev v pokritih prostorih in na vrtu. V njem bo 15 različnih ambientov kot je bar, pivnica, bazen, kegljišče, diskoklub, restavracija, 6 specializiranih botiquov, razstavni prostori, ekspozitura Jugobanke, agencija Alpe-Adria in drugo. V Hotelu bo našlo zaposlitev okoli 220 oseb. Podjetje že zdaj šola 70 vajencev, ki bodo pridobili znanje po najzahtevnejših kriterijih sodobnega evropskega turizma. To število pa seveda še ne bo zadostovalo, zato bodo razpisali nove natečaje, da bodo pokrili vse potrebe. Vodilni kader hotela bodo sestavljali Goričani, ki so trenutno zaposleni drugje, ker doslej v svoji stroki doma niso našli ustrezne zaposlitve. Priprave za gradnjo hotela, ki bo sodil v z EGS v prihodnjem letu znižal državni dohodek iz carin. Nadalje se bo moral odpovedati dohodkom v višini 1,3 milijarde šilingov, ki jih bo morala po novem sporazumu o finančni izravnavi republika odstopiti zveznim deželam in občinam. Tretjič pa finančni minister še ne more imeti prave jasnosti, kako se bo z davčno reformo dejansko razvil donos davkov na blagovni pro-mef in na osebni dohodek. Teoretično sta gotovo oba zakona dobra, toda zaenkrat šen ni nobene jasnosti, v koliko bodo davkoplačevalci v prvem letu po ovinkih prikrajšali ministra za državne dohodke. V osnovi ima državni proračun za leto 1973 že postavljen svoj okvir. Z ozirom na potrebo obdržanja gospodarske stabilnosti in z ozirom na potrebo po ukrepih proti mednarodnim inflacionističnim tendencam izdatki ne bodo smeli biti višji od 137 milijard šilingov, njegov predviden deficit pa ne bo smel prekositi mejo 12,8 milijarde šilingov. Z ozirom na to bo morala vlada sila skrbno presoditi listo državnih izdatkov. Še posebno pa bo morala presoditi listo tistih izdatkov, ki bodo morali imeti absolutno prednost. Ta presoja bo tem težja, ker se je vlada medtem že obvezala, da bo zvišala dohodke državnih uslužbencev, da bo povečala izdatke za varstvo človekovega visoko B-kategorijo, so trajale skoraj tri leta ter so v njih sodelovale vse občinske ustanove. Za izvedbo tega velikega načrta pa je bilo treba zainteresirati tudi finančne ustanove na najvišjih ravneh. Pobudo za gradnjo tega hotela so seveda proučili s stališča frekvence gostov in tako ugotovili, da število turistov, ki prihajajo v okviru maloobmejnega prometa ter s potnimi listi povsem opravičuje gradnjo takega objekta, ki leži takorekoč na sredi poti med Beogradom, Dunajem in zapadnimi mesti v Italiji. V novem objektu bo vnešenih nekaj sodobnih novosti za rekreacijo, ki je povezana s kulturo. Osrednja zgradba bo grajena v obliki stopnic, strešna konstrukcija hotela in vrta bo za Jugoslavijo zanimiva novost. Plavalni bazen bo pozimi pokrit, poleti pa odprt proti rekreacijskemu središču zgradbe, v katerem se bodo nudila vrsta možnosti sprostitve in razvedrila. Strokovnjaki, ki so pri načrtovanju imeli glavno besedo, so mnenja, da bo hotel, ki je delo najmlajše generacije slovenskih arhitektov, v povprečju — kar se tiče sodobne arhitekture — daleČ nad evropskim nivojem. Nova zgradba ne bo pomenila le prelomnico turizma v mestu Nova Gorica, marveč za turizem na Primorskem sploh. S tem v zvezi je predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi Šimac dejal, da je bilo treba veliko napora, da je v Novi Gorici prišlo do tako velike investicije. okolja in za zdravstvo ter da bo pospešila investicijsko dejavnost železnic. Istočasno je na področju gradnje cest in na področju visokega šolstva objavila dolgoročne načrte, ki zahtevajo več javnih sredstev kot je bilo doslej v te namene pripravljenih. K vsemu temu se pridružuje še obsežna problematika pospeševanja gospodarstva v pogojih neomejene trgovine brez carin z de-setorico Evropske skupnosti. Že 1. oktobra tekočnega leta bodo po bruseljskem sporazumu carine znižane za 30 odstotkov, tekom šestih let pa bodo docela odpravljene, medtem ko bo menjava večine blaga neomejena. S tem ne bo le naraščala konkurenca inozemskega blaga na avstrijskem trgu, marveč mora domače kmetijstvo in industrija, pa tudi tercialni sektor gospodarstva na mednarodnem trgu računati z naraščanjem konkurence. Prav slednje pa ima lahko za avstrijsko gospodarstvo, ki je tako močno orientirano na izvoz, neprijetne posledice. Opozicijski stranki sta zadnje tedne posvetili pozornost akcijam, ki lahko diskreditirajo sedanjo vlado. To velja zlasti za UVP. Medtem ko brutalno biča sleherno podražitev, postavlja iz kataloga svojih zahtev v ospredje tiste, ki najdejo med prebivalstvom največ dopadenja, za katerih realizacijo pa zaenkrat skoraj ni finančnega krifja. Istočasno pa podtalno po poti zasebnih podjetnikov in kapitalističnih družb rovari proti vladi z poizkusi navijanja cen, ki jih ni mogoče kontrolirati. V zadnjih tednih je UVP svoja prizadevanja v tej smeri osredotočila na enotni irpenovalec: sedaj ko se pred socialistično vlado vrstijo prvi resnejši problemi gospodarskega značaja, jo je treba diskreditirati, kajti s tem se UVP nudi možnost za boljša izhodišča k parlamentarnim volitvam 1975. V takih okoliščinah letos političnih poletnih počitnic skoraj ni občutiti. Vsaka politična grupacija brusi svoj meč za jesensko bitko, ki se bo pravzaprav pričela že 12. septembra s sklepanjem o ratifikaciji sporazuma o postopni liberalizaciji trgovine med EGS in Avstrijo. UVP je že 22. julija v parlamentu deponirala vrsto zahtev gospodarskega značaja, ki jih mora vlada izpolniti, drugače ni pripravljena za ratifikacijo sporazuma. Ker pa je za slednjo potrebna dvotretjinska večina v parlamentu, bodo morali socialisti na nje pristati, čeprav bi se s tem izdatki proračuna povečali. Po vsem tem izgleda, da bo letošnja politična jesen na Dunaju bolj vroča kot so bili najtoptejši dnevi poletja. Ali bo socialistom uspelo, da bodo v tej bitki preprečili vžig političnega dinamita, ki ga podtika UVP, je zaenkrat odprto vprašanje. Če jim to uspe, potem bodo UVP zadali večji udarec, kot ga jim hoče le-ta s svojimi zahtevami zadati. (bi) perici gradijc TUD! SEJEM V WELSU V ZNAMENJU SPECIALIZACIJE Čeprav se je sejem v Welsu razvil iz ljudske veselice, danes za avstrijsko gospodarstvo, predvsem kmetijstvo pomeni faktor, katerega si ne moremo več odmisliti. Kajti na skupno 156 tisoč kvadratnih metrih razstavne površine, od tega 47.000 kvadratnih metrov pokritih prostorov, bo razstavljalo skupno 2106 podjetij od tega 1504 avstrijskih, ostalih 602 podjetij pa pride iz inozemstva. Sejem v Welsu bo v dneh med 1. in 10. septembrom 1972. G značaju tega že tradicionalnega sejma sta za koroški tisk pred nedavnim župan iz Welsa Leopold Spitzer in direktor sejma dr. Franz Prummer priredila v Celovcu tiskovno konferenco ter prisotne novinarje seznanila o podrobnostih te velike gospodarske in ljudsko zabavne prireditve v Wetsu. Tako sta med drugim poudarila, da so se tokrat odločili za špe-cializacijo sejma in zaradi tega odklonili številna podjetja, ki na tem sejmu želijo raz- stavljati. Tudi prireditelji sejma v Welsu so namreč spoznati, da je bodočnost sejemskih prireditev prav v špeciatizaciji le-teh in da le v taki obliki lahko še pridobivajo na pomenu. Tako bodo največ pozornosti posvečene avstrijskemu sejmu pekarske stroke, ki jo tokrat prirejajo že četrtič po vrsti, tretjemu avstrijskemu strokovnemu sejmu mesnih izdelkov in seveda tudi kmetijski razstavi, ki takorekoč nosi naslov celotne razstave in bo pravtako špecializirana. Posvečena je ogledu plemenske živine raznih pasem iz vseh zveznih dežel. Interesenti bodo lahko videli konje, krave, svinje in še druge živali, s katerimi so avstrijski živinorejci v zadnjih letih dosegli največ uspeha. Posebno pozornost so prireditelji posvetili razstavi pohištva, ki bo pod naslovom .Stanovanjska kultura 72" združevala vse faktorje sodobne ureditve stanovanj. Letošnji sejem v Welsu bo tudi letos velik ljudski praznik, ki bo privabi) stotisoče ljudi in to ne samo iz vse Avstrije, ampak tudi iz drugih držav v Evropi. Med stalne obiskovalce tega sejma pa sodijo celo turisti iz severne Afrike. Skratka, sejem v Welsu pridobiva vedno več pomena in ugleda tudi v inozemstvu in, kot že zapisano, v avstrijskem gospodarstvu oziroma okviru avstrijskih sejmov, doprinaša svoj delež k razvoju in napredku gospodarstva. Sejem bo odprl zvezni prezident Franz Jonas. Sejem v Welsu letos sovpada s časom letnih olimpijskih iger v sosednjem Munchnu. Kljub temu so prireditelji glede obiska optimistični in so zato tudi poskrbeli, da obiskovalci, ki bodo prišli na sejem, ne bodo prikrajšani, kaj se trenutno dogaja v olimpijskem štadionu. V razstavišču bodo namreč namestili 50 barvnih televizijskih sprejemnikov, potom katerih bodo obiskovalci lahko hkrati .gledali* tudi v Munchen in zasledovali olimpijska športna dogajanja. LJUBLJANA — Pred nedavnim so jugoslovanski planinci startali četrto himalajsko odpravo. Tokrat hočejo premagati prvi osemtisočak Makalu. Vse tri tuje odprave, ki so že dosegle Makalu, so ga napadle spomladi. Jugoslovanska odprava je prva, ki se ga bo lotila v jesenskem času. Vodja odprave je najbolj preizkušeni himalajec Aleš Kunaver, spremlja ga pa še 10 izkušenih alpinistov. Tokrat spremljajo odpravo tudi trije znanstveniki: botanik dr. Tone Wraber, geograf dr. Jurij Kunaver in ornitolog dr. Janez Gregori. Gora Makalu je s svojimi 8475 metri peta najvišja gora na svetu. SEUL — V monsunskem deževju v južni Koreji je zaradi povodnji in zemeljskih plazov izgubilo 375 ljudi življenje, 410 ljudi je ranjenih, 81 oseb pa je pogrešanih. Razen tega je še 250.000 ljudi izgubilo svoje domovanje. Takšnih poplav sploh še ne pomnijo. V severnem predmestju Seula je zemeljski plaz podkopal pod seboj 13 hiš. Največ zemeljskih plazov je bilo v okolici Seula. ASHABAD — Pred nedavnim so v sovjetski južni Turkmeniji v osrednji Aziji začeli graditi prekop, ki bo dolg 950 kilometrov. Ta prekop bo vodil preko puščavskega ozemlja proti zahodu k Kaspijskemu jezeru in bo namakal več desettisoč hektarjev zemlje, kar bo ogromnega gospodarskega pomena za tiste kraje. PERTH — Minuli teden je neka družina iz Avstralije emigrirala v Sovjetsko zvezo. Avstralec Doohan po poklicu varilec je z ženo in tremi otroki in vnukom odpotoval s sovjetsko ladjo v Leningrad, kjer dobi delo in primerno stanovanje. Na vprašanje zakaj je zapustil Avstralijo, je odgovoril, da nima nič proti Avstraliji, vendar pa misli, da mu bo šlo v Sovjetski zvezi boljše. PLYMOUTH — Znani britanski pomorščak Francis Chichester, ki je leta 1967 z majhno ladjo na vesla obkrožil svet, je hudo obolel in je moral v bolnišnico v Ply* mouth. Chichester, ki je po povratku s svoje poti okoli sveta prejel plemiški naslov, je moral pred mesecem dni zapustiti uradnt položaj uradnega opazovalca tekme jaht preko Atlantika, ker so ugotovili, da ima tumor na hrbtenici. DUBROVNIK — V hudi nesreči na gradbišču predora v Konavljah pri Dubrovniku je izgubilo 12 delavcev življenje. Delavci so razširjali predor, ki odvaja vodo iz konavskega polja v morje. Zaradi obilnega deževja sta rečici Ljuta in Konavočica prestopili bregove in vdrli v predor, v katerem je delalo 12 delavcev. Voda je pridrla tako hitro, da se delavci niso veČ mogli umakniti. Voda je v trenutku zalila vseh 12 delavcev. Šele naslednji dan, ko je voda nekoliko upadla, so reševalci našli 11 trupel. PHILADELPHIA — Ameriški zunanji mi* nister William Rogers je na tiskovni konferenci v Philadelphiji izrazil mnenje, da bo še letos pred koncem leta s pogajanj' končana vietnamska vojna. Trenutno so za severni Vietnam zelo ugodni pogoji za rešitev konflikta. Razen tega sta tudi Sovjetska zveza in LR Kitajska mnenja, da se vietnamsko vojno lahko konča s pogajanji- RIM — Takoj ko je izraelsko letalo El-Ala vzletelo z rimskega letališča, je prišlo v njem do eksplozije, ki k sreči ni imelo večjih posledic. Piloti so letalo še srečno vrnili na rimsko letališče. Eksplozijo jc povzročil gramofon, v katerem je bila vgra* jena tempirana bomba. Gramofon sta imel' dve mladi Angležinji, poklonila pa sta 8^ jima dva Arabca. V ponedeljek se je rimski policiji posrečilo aretirati oba Arabca; ki sta osumljena, da sta povzročila eksplozijo. PULJ — Preteklo soboto so v morju spojili obe polovici ladje velikanke "Bergc Adria". Spajanje oziroma varjenje se pričelo pretekli petek zvečer. Pri tem specialnem delu je sodelovalo kar 45 varilce^' To je že druga ladja z 225.000 tonami nosilnosti, ki so jo v Pulju spojili v mori"-Ladja velikanka je dolga 304 metre, splovili pa jo bodo še v mesecu decembru. NIKOZIJA — V ponedeljek je v neke'" intervjuju ministrski predsednik Makario^ izjavil, da je pristaš združitve Cipra ^ Grčijo. Rekel je, da je to želja ciprskih kov ter dodal, da je iz različnih vzroko ta želja neuresničljiva. Če bi prišlo do zve% med Ciprom in Grčijo, bi postal del otok turški, kar bi lahko povzročilo, da bi T**f čija zasedla celoten otok. DUNAJ — Ob koncu meseca junija I bilo v Avstriji zaposlenih 2,5 milijona ^ lojemalcev. Tako se je število delojefa^ cev v zadnjih dvajsetih letih povečalo ^ 536.000 oseb ali 27 odstotkov. Število P[fj bivalcev v Avstriji pa je v istem obdoo) naraslo samo za 7,6 odstotka. ZSO in NskS zvezni in koroški dežeini viadi Ma koordinacijski seji ZSO in NskS v petek, dne 18. avgusta ietos sta obe politični osrednji organizaciji koroških Siovencev skieniii, da v zvezi z navodiii o izvedbi zakona o dvojezičnih označbah in napisih poteg drugih ukrepov nasiovita na zvezni urad zveznega kancierja posebno vtogo, koroški dežeini viadi pa kopijo te vioge s prošnjo, da popravi v viogi navedene napake in pomanjkijivosti siovenskih krajevnih imen v seznamu 205 vasi v 36 občinah in to zahtevo po ustreznem ukrepanju o teh popravkih obvesti tudi občine, ki pridejo v po-žtev. Viogi objavijamo v ceioti. Pismo dežeini viadi V prilogi Vam pošiljamo v vednost kopijo svoje vloge z dne 21. 8. 1972, ki smo jo v zvezi z navodili za izvedbo zveznega zakona z dne 6. 7. 1972, BGB1. Nr. 270/72, naslovili na gospoda zveznega kanclerja. Z ozirom na to, da ta navodila predvidevajo, da je v dvomljivih primerih o udomačenih slovenskih o-značbah ali o načinu njihove pisave treba iskati sporazum z uradom koroške deželne vlade, opozarjamo po- Die beiden unterzeichneten Zen-tratorganisationen der Karntner Slo-wenen haben bereits anlaf)lich des Kontaktgespraches am 6. April 1972 und dann noch besonders in der Eingabe vom 22.6.1972 erklart, dat) sie zur Regelung der Frage der .Bezeichnungen und Autschrit-ten topographischer Natur" (Art. 7, Abs. 3 des Staatsvertrages vom 15. Mai 1955) wie sie im Bundesgesetz vom 6.7.1972, BGBl. Nr. 270/72, zum Ausdruck kommt, nicht ihre sebej na pomanjkljivosti in napake, ki so navedene pod točko 3.) omenjene vloge in ki se nanašajo na slovenske oblike krajevnih imen, kakor so označene v izvedbenim navodilom priloženemu seznamu 205 vasi v 36 občinah. Hkrati Vas prosimo za primerne ukrepe, da se slovenska krajevna imena v predmetnem seznamu v smislu naših razlaganj popravijo in o teh popravkih obvestijo s primernimi navodili občine, ki pridejo v poštev. Zustimmung erteilen konnen. Sie haben jedoch die vorgesehene Regelung als elnen Schritt vorwarts und als Beginn der Regelung dieser Frage anerkannt. Sie waren dabei der CJberzeugung, dat; die Bundes-regierung bei der Durchtuhrung die-ses Bundesgesetzes, das die mini-matste Losung darstellt, grof)zijgig und tiberal vorgehen wird. Beim Studium der Durchtuhrungs-richtlinien, die die Bundesregierung in ihrer Sitzung vom 24. Juli 1972 beschlossen hat, mussen wir jedoch mit Enttauschung (eststellen, dal) da-mit nicht nur unsere Vorschlage in der Stellungnahme vom 22.6.1972 nicht berucksichtigt wurden, sondern dat; diese im Gegenteil scheinbar sogar als Grundlage dienten, um die denkbar minimale gesetzliche Regelung uberhaupt ad absurdum zu (uhren. 1.) Schon bei der Detinition des Begriftes .topographische Bezeichnungen und Autschritten" begnugt sich die Bundesregierung unter Be-rutung aut den .Groben Duden", Fremdworterbuch, 2. Autlage, 1966, mit der etymo!ogischen Interpreta-tion des Begrittes .topographisch", obwohl es gerade in der Rechts-tehre mehrere Interpretationsarten wie die logische, teleologische, ge-netische, historische und a. m. gibt. Unserer Meinung nach genugt im gegenstandlichen Falle die rein ety-mologisch und grammatikalisch — wort!iche Austegung des Begrittes .topographisch" nicht, sondern muf) dabei jedentalts die genetische und teleologische Austegung zur An-wendung kommen, um teststellen zu konnen, was die Verfasser und Un-terzeichner des Staatsvertrages vom 15. Mai 1955 unter den ^Bezeichnungen und Autschritten topographischer Natur" verstanden wissen wol)ten. Die restriktive Interpreta-tion, wie sie in den gegenstandli-chen Richtlinien zum Ausdruck kommt, .dat) diese Bezeichnungen und Autschritten einen unmittelba-ren und ausschlieljlichen Zusammen-hang mit den ortlichen Gegeben-heiten haben mussen und nur da-zu dienen, diese Gegebenheiten ersichtlich zu machen, andererseits aber Bezeichnungen und Autschritten, in denen geographische Momente nur nebenbei eine Rolle spie-len, ohne Zwei(e) nicht unter den erwahnten Begritt tallen", ent-spricht unserer Meinung nach kei-neswegs dem im Art. 7 Abs. 3 des Staatsvertrages vom 15.5. 1955 zum Ausdruck gebrachten objektiven Willen der Vertragsvertasser und Unterzeichner des Staatsvertrages vom 15.5. 1955. Wir sehen uns da-her gezwungen, uns um eine auto-ritative und authentische Interpre-tation der Bestimmungen des Artikel 7 des Staatsvertrages und ins-besondere seines 3. Absatzes im Sinne des Art. 35 des osterreichi-schen Staatsvertrages zu bemuhen. 2.) Durch die Richtlinien, dat) namlich ,die topographischen Bezeichnungen und Autschritten" nur aut die Orte beschrankt bleiben, die jewei!s im Geltungsbereich des Bundesgesetzes liegen, nicht aber auf)erha!b dieser Orte, selbst wenn es sich um Hinweistateln, die diese Orte betretten, handelt, und dat) die Bezeichnungen und Autschritten aut Dienststellen und derglei-chen, in denen der Typus der Dienststelle samt einer ortlichen Spezitikation angegeben wird, kei-ne topographischen Bezeichnungen und Autschritten sind, werden so-wohl der ortliche als auch sachliche Geltungsbereich des gegenstandlichen Gesetzes derart ausgehohlt, dal) damit das Gesetz praktisch sei-nen Sinn und Zweck verloren hat. Wenn die Bezirkshauptmannschat-ten als die in 1. Instanz tur die Voll-ziehung des gegenstandlichen Gesetzes zustandigen Verwaltungs-behorden in ihren Weisungen an die Gemeinden bzw. Burgermeister unter Berutung aut die Richlinien der Bundesregierung noch zusatzlich er-suchen, nur jene Ortstateln auszu-wechseln oder ausvvechseln zu las-sen, die in den genannten Ort-schaften von den Gebietskorper-schatten mit nur deutscher Bezeich-nung bereits angebracht wurden und derzeit noch angebracht sind, wahrend zweisprachige topographische Bezeichnungen und Autschritten selbst in den im Gesetz genannten Orten nicht angebracht werden mussen, wenn bisher keine solche angebracht wurden, so ist diese gesetzliche Regelung praktisch bedeutungslos, weit bekannt- lich die meisten kleinen Orte keine Autschritten haben und mancher-orts sogar solche bisher vorhande-ne, nur in deutscher Sprache ver-taf)te Autschritten in letzter Zeit uber Nacht entternt wurden. Jedentalts bedeuten somit unter den gegebenen Verhaltnissen die von der Bundesregierung in der Sitzung vom 24. Juli 1972 beschlos-senen Richtlinien nicht die Durchtuhrung des Bundesgesetzes vom 6.7.1972, sondern seine vollstan-dige Aushohlung. 3.) Das Bundesgesetz vom 6.7. 1972, BGBl. Nr. 270/72, bestimmt ausdrijcklich, dat) als slowenische Namen die .ortsublichen" Bezeichnungen zu verwenden sind. Diese Bestimmung kann unserer Meinung nach wohl nur so verstanden wer-den, dat) die sprachwissenscha(t-lich — fundierten ortsublichen slo-wenischen Namen, wie sie in der slowenischen wissenschattlichen Literatur und Presse ublicherweise verwendet werden, herangezogen werden sollen, nicht aber Dialekt-tormen und sprachwissenschaftlich nicht haltbare Mif)(ormen. Wir haben daher noch vor Be-schlut)tassung die Bundesregierung mit dem Telegramm vom 23. 7.1972 aut das von uns am 25. 5. 1961 dem damaligen Bundesminister (ur aus-wartige Angelegenheiten Dr. Bruno Kreisky und dem damaligen Lan-deshauptmann von Karnten Ferdinand Wedenig vvunschgemaf) uber-mittelte Verzeichnis der doppel-sprachigen Ortsbezeichnungen (ur die Bezirke Karntens mit sloweni-scher und gemischter Bevolkerung, wie sie in der s!owenischen Schritt-sprache allgemein gebrauchlich sind, autmerksam gemacht und sie ersucht, dieses als Grundlage (ur die slovvenischen Ortsnamen zu neh-men. Wir wundern uns daher umso-mehr, dal) das Bundeskanzleramt nun ein Verzeichnis der 205 Ort-schatten aus 36 Gemeinden mit (Nada)]evanje na S. !trani) TONE SVETINA 137 .Kar se tiče idej tega moža in seveda tudi vseh drugih, ki jih presojam, vztrajam pri enostavnem vprašanju: od kod 'zvira in čemu služi neka misel, kakšno korist ali škodo prinaša in predvsem komu. Ni odveč pristaviti, kdaj in kako. Morda tudi, za kakšno ceno. Če pogledava stremljenja tega moža skozi to prizmo, nam je seveda manj škodljiv kot koristen, vendar je in ostane predvsem Rus. Za nas je Zanimiv samo toliko časa, dokler ne zmagamo. V našem načrtu ni, da bi mu vrnili izgubljena polja in njegove muži-ke, Se manj pa čast in oblast. Torej je njegovo prizadevanje jalovo, reševanje bedne eksistence s slepilom. Čeprav js morda nekaj res, kar govori, je idejno zmeden, star in Zaostal." Wol( je preslišal pripombo o Rusu, zato je dejal: .To je zelo dobra in uporabljiva analiza. Zapomnil si ts bom in jo uporabljal v praksi." Prižgal je cigaro in puhnit oblak dima. Von Gratt je bit kot vzvišen teoretik nove-9a reda počaščen in je nadatjevat: .Ati veste, kaj je združito strankarsko razceptjeni in Pravdarski nemški narod in ga ztito v monotitno sito, ki kljubuje vsemu svetu? Enostaven, vsakomur razumtjiv in za ši-*ske množice sprejemljiv nauk o večvrednosti nemškega naroda, katerega podlaga je rasna teorija. Vi ste vojak, poticist in mislec, na žatost pa v tej smeri Pfemato izobražen, da spričo medlosti vsakdanje prakse ne bi padli v krizo. Ker tudi meni ugajate, ne samo moji ženi," je s poudarkom dejal von Gratt, .vam bom povedat: obtožujejo vas, da ste se pijani v družbi višjih izraziti, da je rasna teorija neumnost in stepito. Tudi ženska družba, v katero statno zahajate, kaže, da ste tisto, kar ste govoriti, mistiti resno." Wotf je pridržat dih in srce mu je začeto hitreje utripati. Ne da bi odmaknil pogled od gladine jezera, ki se je motno tesketato v žarkih zahajajočega sonca, je odvrnil: ,To so klevete. Morda sem bit pijan in so me dražiti z ženskami, s katerimi me veže postovni odnos, pa sem jim zabrusit nekaj, kar ni ničemur podobno ..." .Vzemimo na primer, da je res, kar govore," je vztrajat von Gratt. .To dokazuje, da ne razumete nekih stvari in da raso opredeljujete preveč enostavno. Duša pomeni raso, gledano od znotraj. Vse, kar je v rasi dobrega, je nespremenljivo, spreminjajo se samo oblike. Enemu bogu, junaku ali rasi vdihnjena vrednost je večna, tako v dobrem kot v slabem. Jaz obožujem starogermanske mite. Ena oblika Odina je umrla, toda Odin, večni odsvit prašit nordijskega človeka, živi dandanes prav tako, kakor je živel pred tisočletji. Dejstvo je, da smo Nemci bili in smo najbolj kulturna, najbolj ustvarjalna in najbotj zapostavljena, bojevita rasa tega sveta," je pribil von Gratt ponosno vzravnan in dvignil glavo, kot bi po dvoboju zadal z mečem zadnji udarec nasprotniku. .Res je, da smo v zadnjih stoletjih povzročili že nekaj uničujočih vojn, res pa je tudi, da nismo v nobeni zmagali. Čeprav nič ne dam na mite in bogove, se mi dozdeva, da so na strani naših nasprotnikov." Von Gratt se je razočaran obrnit k majorju: .Prav nič se ne čudim, da vas preganjajo, tdejno ste zmedeni, nujno potrebni potitičnega pouka. Poteg tega pomanjktjivo poznate zgodovino, kajti v Evropi so v zad- njih tristo letih povzročiti vse vojne Angleži. Ne čudim se, da vas ne vzamejo v stranko. Zdaj pravijo, da ste (anatičen nasprotnik Cerkve in sploh vseh religij. Z rasno teorijo smo dati našim industrijskim množicam novo vero ter z njo smiset žrtvovanja in vizijo nebes na zemlji. Vi ne poznate ljudi. Vi samo zapirate in iščete sovražnike države. Za vas to ni problem, ker imate preveč moči in premato odgovornosti. Ne iščete vzrokov in se ne zmenite za posledice. Odkrito vam povem, da bi se brez idejne trdnosti in tiste vere, na katero vi pljujete — med nama rečeno — naša edinost podrla, država razsula in moč naroda usahnila. Vas drži pokonci vojna sreča, brezobzirnost v akciji in zvitost, s katero naglo izrabljate nasprotja, kar pa je mnogo premalo za človeka prihodnosti." V Wo!(u, ki je prenesel, da ga je likal general, se je nabiral odpor do inteligentne taktike, s katero je vrtat vanj von Gratt. Kolikor bolj je uživat, če je to sam počenjal z ljudmi, toliko manj mu je prijalo, da bi ga slačili drugi, zlasti po činu nižji od njega. Čeprav bi se bil najraje ugriznil v jezik, je v njem prekipelo, da je kar naravnost udaril nazaj: .Kaj pa drži vas pokonci, dragi moj, če vas lahko vprašam kar naravnost?" To je dejal Wott tako jedko, kot bi polili solno kislino po živem tkivu. Von Gratt se je ustavil in ga nekam osuplo pogledat. WoK pa je nadaljeval napad: .Vas, ki bedite nad tistimi, ki bede nad državo, vas, ki opredeljujete ljudi že po namenu, ne glede na dejanja? No, kaj vas drži pokonci?" je viknil izzivalno, in ko ni dobil odgovora, je von Gratfa zaničljivo zatrknil: .Besede! Največkrat prazne. Mene pa dejanja!" Von Gratt je prebledel in zajecljal: .Hočete reči, da sem ..." SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO . BiLKA" V BtLČOVSU vabi na C PROSLAVO HJ-LETN!CE USTANOV!TVE v nedetjo 3. septembra 1972, s pričetkom ob 14.30 uri pr) Mik-tavžu v Bitčovsu. Na sporedu bo: # jubiiejna svečanost # srečanje okoiiških pevskih zborov # zobava s piesom K števitnt udetežbi vabi Odbor Sele-Kot — izlet prosvetašev Dne 15. Avgusta 1972 je naše Slovensko prosvetno društvo .Košuta" za svoje člane in prijatelje organiziralo že težko pričakovani izlet v občino Škofja Loka. Zgodaj zjutraj smo se zbrali pred gostilno .Pri Žagi", od kjer smo se odpeljali z avtobusom podjetja Sienčnik. Bilo nas je 32. Pot nas je najprej vodila na Brezje, nato pa v Škofjo Loko. Pred hotelom .Turist" so nas sprejeli podpredsednik občinske skupščine Škofja Loka Lojze Malovrh, predsednik OK SZ DL Tone Rakovec in tajnik Lojze Rajgel. Po kratkem odmoru in okrepčilu smo odpotovali proti Poljanski dolini. Podpredsednik Malovrh nam je spotoma opisoval zanimivosti krajev te lepe doline. Od glavne ceste smo zavili proti Hotavljam in presenečeni smo bili, ko smo zagledali slavolok z napisom .Dobrodošli". Skoraj nismo mogli verjeti, da je to veljalo nam, a videli smo, da nam je ta prisrčen sprejem pripravilo krajevno-kulturno društvo. Ob kamniti mizi pod košato lipo so nas v narodnih nošah sprejeli o starem slovanskem običaju — s ruhom, soljo in medico. Nato nas je s svojo pesmijo pozdravil še otroški zborček, ki je ob spremljavi kitare in harmonike ubrano zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. Pogostili so nas z dobro malico in pijačo in skoraj bi pozabili, da imamo še precej na programu. Bolj ko se je bližal čas slovesa, bolj je postajalo živahno in navsezadnje smo se ob zvokih harmonike zavrteli kar po travi. Ker je bilo preveč luštno, sta se harmoni-kaš in kitaristka z nami odpeljala v Žiri. Pred tovarno čevljev Alpina nas je pričakal direktor Izidor Rejc, ki nam je opisal razvoj in delovanje tovarne, nakar smo si tovarno tudi ogledali. In spet smo bili dobro pogoščeni, ob dobri kapljici je zadonela naša pesem in odmevala po planini Goropek, kjer so nam priredili kosilo. Ko smo se že odpravljali domov, sta prišla predsednik občine Škofja Loka Tone Polajnar in bivši predsednik Zdravko Krvina z ženo. Z njima pa še društveniki iz Hotavelj. In spet se je vse pričelo znova. Pesem je sledila pesmi, a prišel je čas slovesa, predsednik SPD .Košuta" Jurij Mak se je v imenu društva oz. izletnikov zahvalil vsem, ki so nam nudili toliko lepega. Ko smo zapuščali Škofjo Loko, se je že večerilo. Da pa kljub temu ne bi bili prezgodaj — in dinarjev smo tudi še imeli — smo se ustavili v Podljubelju. Dobre volje in v prisrčnem razpoloženju smo okoli polnoči bili spet .Pri Žagi". Vsi udeleženci so rekli: .Lepo je bilo, pa še več takih izletov." Dobremu šoferju, mlademu Sienč-niku velja naša prisrčna zahvala, ker nas je tako varno vozil in se vrhu tega še dobro vživel v našo veselo družbo. ! Z L ET NA STORŽ!Č Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane In prijatelje na izlet na Storžič (H 31 metrovj jugovzhodno od Tržiča. Zbirališče v nedeljo 27. avgusta ob 6. url zjutraj na jugoslovanski strani obmejnega prehoda na Ljubelju. Od tam se bomo preko Tržiča peljal) skozi slikovito Lomsko dolino prav do planinske postojanke .Dom pod Storžičem" v 1052 metrov višine. Od Doma je še tri ure hoda na vrh Storžiča, s katerega je čudovit razgied v julijske in Kamniške Alpe ter na Gorenjsko ravan in druge dele Ljubljanske kotline. Storžič spada tudi v družbo vrhov .Poti prijateljstva". S planinskimi pozdravi! Odbor BRALCEV - TRiBUNA BRALCEV - TRtBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA Bt! Die „amthentische" Verhunzung tmserer siowenischem Ortsnamem TTMt