C/či/e
tovariš
Stanovsko politično glasilo X t/. I/. — sekcije s a dravsko banovino v Ljubljani
== VfACA/n/1 n ril^nn ullrn	Uredniitvo in uprava: Ljubljanm, Franlilkamka ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem no sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
JT1C»CLIIU fJM iiUyU »1*1 tiai/CIU« = tffl rffa „ inozemstvo 80 din. Člani eekcije J. U. U. plaiajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovora, davek posebe. Polt. ček. rač. 11.153. Telefon 45-86
Pred letošnjimi občnimi zbori
Letošnji redni občni zbori naših sreskih učiteljskih društev se vršijo v okrnjeni obliki in točno po dnevnem redu, predvidenem v točkah a, c in č člena 39. pravil JUU. Toda čeprav je dnevni red tako zelo utesnjen, vendar niso letošnji občni zbori prav nič manj važni nego druga leta, nasprotno njihov pomen se še stopnjuje in to prav zaradi težkih časov v katerih živimo in zaradi okolnosti, v kakršnih se vršijo.
Članstvo naj na teh občnih zborih natančno premotri delo sreskih učiteljskih društev in v zvezi s tem tudi delo sekcije in vse organizacije. Opredelitev članstva do tega dela naj bo kažipot njemu samemu, kakor tudi delegatom, da bodo lahko zavzeli objektivno stališče do vseh vprašanj, ki zadevajo organizacijo in njeno delo. Letos je prilika za proučitev dela sekcije še toliko lepša, ker je kontinuiteta med občnimi zbori sreskih društev in sekcije neposredna in je tajniško poročilo, ki je bilo objavljeno v »Učiteljskem tovarišu« dne 27. junija t. 1. vsemu članstvu znano. Prav na osnovi tega poročila se bo članstvo laže opredelilo v svoji presoji, kajti iz njega bo lahko spoznalo, kako obsežen je delokrog dela sekcije in kako ogromno je delo, ki ga mora vršiti učiteljska organizacija. Spoznalo bo pa tudi strukturo današnje dobe, ki nalaga še posebno našemu udruženju mnoge težke dolžnosti in naloge.
Namen vsakega občnega zbora in prav tako tudi letošnjih je, pregledati in kritično premotriti gmotno stanje društva. Polaganje obračuna o denarnem prometu v preteklem letu je najboljša in tudi najprimernejša osnova za bodoči proračun. Seveda je to veljavno predvsem za normalne čase. Toda današnja doba stalno in nevarno naraščajoče draginje pa ne dopušča povsem jasnih pogledov v bodoče gmotno gospodarsko stanje posameznih društev. Proračuni se bodo sicer sprejemali, toda nihče ne more podati garancije, da bodo sredstva v dosedanji obliki zadoščala za poslovanje v dosedanjem obsegu. In vendar je prav postavljanje gmotnih temeljev prvi pogoj za delo tako v društvih kakor tudi v sekciji. V strašno slabih in nestalnih časih se nahajamo in prav zaradi stalnega porasta cen, ki ne dovoljuje jasnega pogleda v bodočnost, in zaradi zvišanja cen papirju in tisku so predvidene tudi v proračunu sekcije gotove okr-nitve, ki so z ozirom na vse omenjeno bile nujno potrebne. Te okrnitve bi moglo preprečiti edino povišanje članarine, toda prav zaradi naravnost obupne draginje, in s stalnim porastom cen nesorazmernih plač, ni mogoče misliti na to. Poudariti pa je potrebno, da je nadaljnje znižanje katere koli postavke povsem nemogoče, ako se hoče vzdržati dosedanji obseg dela.
Članstvo naj torej na občnih zborih svojih društev oceni delo sekcije sicer kritično, toda s polnim čutom odgovornosti. Z istim čutom odgovornosti naj prouči tudi bodoči proračun. Eno misel je treba imeti pred očmi, da čas od nas zahteva, da vzdržimo neokrnjeno delo kljub težkim časom.
Toda v okvir vprašanj, ki jih imajo reševati občni zbori spada tudi predlog dveh sreskih društev, ki se zavzemata za znižanje članarine. Čeprav dobro razumemo, kako težko je danes za vsak dinar, čeprav se zavedamo ogromnega nesorazmerja med našo plačo in dnevnimi cenami življenjskih potrebščin, vendar moramo naglasiti, da je v teh časih znižanje članarine nemogoče. Vsako delo za skupne interese nalaga žrtve tudi kolektivu, ki so mu namenjeni uspehi dela. In če primerjamo razne žrtve, ki jih tako delo terja od posameznikov, tedaj moramo ugotoviti, da so gmotne žrtve, ki so naložene vsemu članstvu, vendarle najmanjše in bi se v resnih in težkih časih najmanje smelo načenjati njihovo zmanjšanje. Za časa pretekle svetovne vojne, ko položaj za učiteljstvo ni bil boljši od današnjega, se niso pojavljali predlogi po znižanju članarine v učiteljskih društvih, in učiteljstvo ni sprejemalo sklepov, ki bi omajali gmotne temelje učiteljske organizacije. In prav to dejstvo je ohranilo moč združenega učiteljstva in postavilo solidno bazo poznejšemu razvoju našega udruženja.
Če bo članstvo reševalo — o čemer smo povsem prepričani — omenjena vprašanja tudi z zavestjo svoje lastne odgovornosti proti organizaciji, sebi in bodočim učiteljskim generacijam, bo s svojimi sklepi organizaciji lahko samo koristilo. Moč vsake organizacije se preizkuša v težkih časih prav tako, kakor se preizkuša prijateljstvo v nesreči. Prepričani smo, da bo učiteljstvo, ki je včlanjeno v JUU povsem pravilno razumelo težo današnjega časa in bo tudi s svojimi sklepi na letošnjih občnih zborih dokazalo svojo organizacijsko zrelost in sposobnost in s tem najbolj okrepilo učiteljsko organizacijo.
XX. GLAVNA SKUPSCINA
Jugoslovenskega učiteljskega udruženja
bo 21. in 22. oktobra 1940. v Novem Sadu
21. oktobra, začetek ob 9. uri dopoldne.
Dnevni red:
1.	Otvoritev 20. glavne skupščine JUU.
2.	Oddaja urejenih seznamov izvoljenih delegatov in ostalih polnopravnih članov glavne skupščine s polnomočjem za vsakega člana. (§§ 3. in 4. pravilnika za skupščine JUU).
3.	Predlog o volitvi skupščinskih zapisnikarjev (§ 2. pravilnika za skupščine JUU).
4.	Volitev verifikacijskega odbora skupščin (§ 5. pravilnika za skupščine JUU).
5.	Razprava o verifikacijskem poročilu.
6.	Volitev skupščinskih odborov in ove-rovateljev skupščinskega zapisnika po pravilniku za skupščine JUU (§§ 17. in 18.).
7.	Poročilo o delu glavnega odbora JUU v preteklem letu.
8.	Račun in proračun.
Popoldne, začetek ob 14. uri:
Dnevni red:
1.	Delo skupščinskih odborov.
2.	Skupščina lastnikov imovine bivšega poverjeništva Beograd v lokalu, v katerem bo
22. oktobra, začetek ob 8. uri dopoldne:
Dnevni red:
1.	Razprava o poročilu skupščinskih odborov.
2.	Volitev glavnega stanovskega častnega razsodišča (pravila člen 48.).
3.	Resolucija 20. glavne skupščine.
Popoldne ob 14. uri se delo nadaljuje, ko-ilkor ni bilo prej končano.
Opomba. Točnejši opis skupščinskega dela in ves ostali program je tiskan v prospektu sekcije za dunavsko banovino. Opozarjajo se vsi delegati, da mora vsakdo imeti s seboj člansko legitimacijo JUU.
Prijave za stanovanje naj se pošljejo sekciji JUU v Ljubljano. Stanovanje bo rezerviramo samo tistim, ki se bodo pravočasno prijavili. V prijavi je treba označiti, kakšno stanovanje kdo želi: skupno, hotelsko ali v privatnem stanovanju. Rezervirano stanovanje se bo moralo plačati ne glede na to, ali je prijavljenec prišel na skupščino ali ne.
glavna skupščina.
JUGOSLOVENSKO UČITELJSKO UDRUŽENJE
Milinko Lazič s. r.	Ivan Dimnik s. r.
tajnik.	predsednik.
Za zaščito otroka in družine
Slovensko učiteljstvo se je s to zadevo mnogo pečalo in naš »Učiteljski tovariš« je o zaščiti otroka in družine že precej pisal. Organizacija je razpravljala o problemu na svojih zborovanjih in sejah in opozarjala na stvar v govorih in resolucijah. Kdor se je zatopil v težko življenje podeželja zlasti v pasivnih pokrajinah, se mu je spričo pomanjkanja materialnih sredstev v marsikateri družini ter propadanja otrok stisnilo srce, da se je moral glasno vprašati: Ali bomo dopustili to životarjenje še naprej? Vse delovanje slovenskega učiteljstva je stremelo za izboljšanjem življenja najširših plasti naroda in ni slučaj, da je raziskovanje socialnih in gospodarskih razmer slovenskega malega človeka doživelo pri učiteljevem delu ponekod razmah, ki mora opazovalca samo razveseliti. A vsakdo lahko uvidi, da je to premalo. Prav lepo je zapisal za »Učit. tovariš« v št. 41. z dne 30. maja t. 1. v članku »Problem zaščite otrok« med drugim: »Zaščite otrok ne smemo smatrati za enostransko zadevo šole oziroma učiteljstva, temveč zadevo vse družbe, vse države.« In dalje: »Skrb vsakega javnega delavca bodi, stremeti za tem, da ustvarimo zdrav, odporen, krepak rod! Ni zadosti, da samo govorimo ali postavljamo »moderno« zakonodajo! Besede morajo postati meso! To pa bomo dosegli, če se bomo z ljubeznijo in fanatizmom lotili posla in če bo vsa družba znala čutiti in spoznati zlo, ki grozi tudi s te strani narodu, ga uničiti.« Članek konča z zahtevo: »Tega problema se moramo lotiti vsi brez pridržka in nikogar naj v slovenskem narodnem občestvu ne bo, ki si ne bi upal za to delo takoj zavihati rokave!«
Pobuda za pomoč otroku, zlasti v teh težkih časih, pa je prišla v zadnjem času naravnost iz ministrstva prosvete in moramo jo z velikim veseljem pozdraviti in se je okleniti!
Kdor koli ima torej čut za opazovanje svoje okolice, ne bo mogel mimo žalostne resnice, da je naša družina — tu je mišljena seveda družina spodnjega milijona — prav slabo zaščitena. V nekaterih družinah imajo kope otrok; toda kakšni so ti otroci? Pomanjkanje, alkoholizem, zanemarjenje — to so njih najbolj rani spremljevalci! Družino tepe v mnogih, premnogih primerih duševna in telesna revščina! Draginja, ki je z ironičnim nasmehom zavalovila preko naše domovine (prosim: moka 9 din, mast 30 din itd.), je problem revščine še poudarila. Mezde so ostale iste, cene pa so se povišale za 100 do 500 % in več, medtem ko se ljudem, zlasti otrokom, trebuhi niso zmanjšali. Z rastjo mladega človeka raste tudi njegov želodec! Mi vemo, da ta želodec že v normalnih razmerah ni dobil dosti vase; ne, ker ni hotel, temveč ker ni imel! Ob vseskozi skromnem življenju našega gospodarsko povprečnega in podpovprečnega človeka je ta misel, da otroci stradajo, prav za prav grozna, če se vanjo do dna zatopimo. Zaščita družine je torej eden najvažnejših vprašanj celotnega našega javnega udejstvovanja in je potrebno, kot smo poudarili, da se ne zanimajo zanjo samo učitelji, temveč vsi tisti, ki imajo priliko in moč,
praktično prožiti pomoč. Francija je baje zato propadla, ker je imela jalovo družino. Zato se sedanja vazalna francoska vlada trudi na vse kriplje, kako doseči reformo družine. Mi, hvala Bogu, nimamo jalove, pač pa lačno družino! To je zdrav pojav. Zdravo pa ni, ne
znati te lačne družine nasititi! Zaenkrat se bomo kajpak opravičili, da je krivda za to lakoto v današnjem tako zvanem krivičnem družabnem redu, ki je nagrmadil v eno roko vse, drugod pa ustvaril pomanjkanje. Ker pade v takih okoliščinah največje breme — kot smo že nakazali — na otroka, moramo gledati, da v razmerah, ki se pač ne dado kar takole spremeniti, vsaj s privatno iniciativo, močno podprto z delom oblasti, zaščitimo otroka tako, da bi ga očuvali pred gladom v njegovi najvažnejši rasti ter mu ustvarili znosnejše življenje in pogoje takega zdravja, kakršno je za vsak narodov napredek potrebno!
Leta in leta so se krajevni činitelji marsikje trudili, nuditi otrokom tekom šolanja kak prigrizek. Na marsikateri šoli je učiteljstvo z velikimi žrtvami zbralo sredstva za kruh in mleko v pomoč potrebnim šolskim otrokom in je vsaj takole skušalo odpomoči velikemu zlu pomanjkanja v najhujših lačnih mescih. Očito pa je bilo, da je zgolj privatna iniciativa za akcijo v širšem smislu premalo. Treba je dela, ki bo ležalo na močnejših ramah in ki bo zmožno izdatnejših sredstev. Tu je poklicana k delu celokupna družba, kakor je organizirana v državi, banovini, občini. Odločba sedanjega g. prosvetnega ministra, da naj se po možnosti na vsaki šoli osnuje dijaška (šolska) kuhinja, je zlata vredna! Do realizacije pa najbrže še ne bo prišla takoj — čeprav bomo v prihodnje šele imeli priliko videti, kake važnosti bi bila! — ker ni sredstev. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da zadevo vsa slovenska javnost temeljito raz-motri, družba pa ustvari sklad, iz katerega bi se črpala sredstva za prehrano otrok. Zdajle jeseni bi bilo treba nakupiti blaga ter ga nakopičiti za čase, ki se jih bojimo. Ako bodo morali tisti, ki so s pomočjo tega tkzv. krivičnega družabnega reda prišli do kapita-lov, nekoliko globlje seči v blagajno, naj nikogar ne plaši: ko gre za mladino, našo bodočnost, ne smemo poznati nobenega obzira; določen del premoženja naj slehrni bogateč prispeva za sklad za prehrano šolskih otrok brezpogojno, oživotvoriti pa je treba zadevo takoj!	A. P.
Naš gmotni položaj
Sedanji položaj uradnika in sploh malega človeka bodisi v mestih, trgih ali vaseh, brez razlike draginjskih razredov, je zaradi neupravičenega in naglega porasta draginje in nastopa nesocialne špekulacije obupen in nevzdržen. Časi so zelo resni, saj smo obdani od držav, ki so v vojnem stanju, tako, da zna vsaka popustljivost in malomarnost pri zatiranju draginje in špekulacije imeti krute in nepremostljive posledice za vse stanove, to je za ves narod kakor tudi za državo.
Cene življenjskim potrebščinam je treba enkrat za vselej dokončno maksimirati in urediti, seveda v okviru kupne možnosti vseh stanov, na pravični, socialni in ekonomski višini. Tega važnega življenjskega vprašanja ne smemo reševati polovičarsko, ampak totalno in z vseh vidikov. Pri tem ne smemo pozabljati, da mora funkcionirati tudi preskrba vsega naroda z dovoljno kvantiteto vseh življenjskih potrebščin: kakor tudi obleke in obutve. Nuditi se mora vsem stanovom kupna možnost, to se pravi dati se jim mora primeren in socialno pravičen eksistenčni minimum.
Poudaril sem izrecno, da vsem slojem, ne pa nuditi samo enemu stanu, dočim je drugi, tretji itd. pahnjen v bedo in pomanjkanje.
Brezdvomno se je pri nas v zadnjem času zelo mnogo storilo za kmetski stan, ki je danes ko't producent na trdnih nogah. Saj je skoraj 90 % vseh kmetijskih pridelkov in proizvodov dobilo močne, čvrste cene, ki so brezdvomno veliko plačilo za trud pri delu.
Temu je sledila upravičena zahteva vseh ostalih slojev po izboljšanju gmotnega položaja, da se s tem uravna razlika med stvarno vrednostjo maksimiranih življenjskih artiklov in kupno možnostjo konsumenta.
Razna podjetja so, kakor smo čitali po časopisih, povišala mezde svojemu delavstvu in nameščenstvu, kar je povzročilo še podražitev raznih industrijskih za življenje potrebnih izdelkov.
Nastaja občutna draginja, ki je zajela vse najvažnejše življenjske potrebščine in razumljivo je, da išče vsa naša javnost nekako merilo za obseg draginje zlasti spričo potrebe, da se mezde in plače prilagodijo najvišjim življenjskim stroškom. Saj so se cene dvignile za 40 do 150 % in še več.
In kakšen je danes gmotni položaj uradnika?
Sicer je dobil neko izredno draginjsko doklado, ki znaša 8 do 10 %. Kaj to pomaga, če pa so se stvarni življenjski povprečni izdatki dvignili za celih 50 %.
Uradništvo molče in strpljivo prenaša vse tegobe in z resolucijami in dokazi opozarja vse merodajne na obupen položaj, v katerem se nahaja na tisoče in tisoče urad-
nikov, ki jih prištevamo med inteligentne poklice.
Da dokažemo, da je uradnik danes najslabše plačan kljub temu, da mora 8, 9 in celo 12 in še več let prebiti v temnih učilnicah, preden ga spoznajo za sposobnega za ta ali oni poklic in predno dobi spričevalo o sposobnosti, naj dokažejo sledeči podatki:
Uradniške plače se gibljejo od X. skupine do V. skupine od 1005 din do 3500 din.
Sedaj pa poglejmo plače raznih delavcev, ki so ravno v mezdnem gibanju.
Nekvalificirani delavci (torej oni, ki so končali samo ljudsko šolo in nimajo nikake kvalifikacije) zahtevajo na uro 6 din. Dnevno pri 8 urnem delu = 6 din X 8 = 48 din. 25 dnevno delo v mescu da skupno 1180 din, kar ustreza IX. uradniški skupini.
Kvalificirani delavci zahtevajo 8 din (po eni verziji celo 9) na uro.
Dnevno pri 8 urnem delu = 8 din X 8 = 64 din. 25 dnevno delo v mescu da 1600 din, kar ustreza^II. uradniški skupini.
Prav ta dva primera jasno kažeta, kake velike razlike so med posameznimi plačami in kakšen je položaj državnega uradništva.
Državno uradništvo je torej popolnoma upravičeno, da zahteva izboljšanje svojega gmotnega položaja z ozirom na to, ker so se življenjske potrebščine silno podražile, in z ozirom na to, ker rabi uradnik poleg običajne dnevne hrane tudi neko duševno hrano, če se hoče prištevati ali če ga prištevajo med inteligente.
Ravno zaradi navedenih stvarnih in točnih argumentov vse uradništvo upravičeno pričakuje, da se bo njegov materialni položaj izboljšal in da ne bo imelo vloge pastorka med drugimi stanovi.	V-ar.
Vsebina:
Pred letošnjimi občnimi zbori.
XX. glavna skupščina JUU.
Za zaščito otroka in družine.
Naš gmotni položaj.
Potovanje naših tovarišev iz Črne gore po Jugoslaviji.
Pogreb slovenske učiteljice Franje Koneč-nikove.
f Konečnik Franja.
Šolski radio.
LISTEK: Sem sanjal, da sem umrl. — Učitelj Borštnik študira.
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ: Čudite se!
Iz listov. — Koncert Trboveljskega slavčka v Mariboru. — Mladinska matica. — Učiteljski pravnik. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Potovanje naših tovarišev
iz Črne gore po Jugoslaviji
Večkrat je že bila na naših skupščinah naglašena potreba pravice učiteljstva do enkratne brezplačne vožnje po državi, ki naj bi se dovoljevala učiteljstvu med počitnicami. Ta naglašena potreba je bila tudi že večkrat sprejeta kot sklep naše banovinske in tudi glavne skupščine ter sporočena na odločujoča mesta. Toda s to svojo zahtevo doslej nismo uspeli. Pretekli teden smo pa imeli priliko ugotoviti, da se je to naše stremljenje vendarle upoštevalo, kajti 40 našim tovarišem in tovarišicam iz mesta in sreza Peč v Črni gori je bilo odobreno 20 dnevno brezplačno potovanje po Jugoslaviji. Naglasiti je treba ob tej priliki razveseljivo dejstvo, da sta tako prosvetna oblast kakor tudi železniška uprava s tem konkretnim primerom pokazali polno razumevanje za neštetokrat naglašeno načelo, da učitelj najlaže poučuje zemljepis tistih krajev, ki jih sam dobro pozna.
Naši črnogorski tovariši so pred kratkim naredili po iniciativi svojega nadzornika tov. Velička Jovanoviea in v sporazumu s sreskim učiteljskim društvom pod predsedstvom tov. Rade Kastratoviča prav z gornjim načelom utemeljeno prošnjo tako na prosvetno ministrstvo za dopust kakor tudi na generalno direkcijo državnih železnic za brezplačno vožnjo. Obe navedeni oblasti sta upoštevali utemeljitve v prošnji in je prosvetno ministrstvo dovolilo 20 dnevni dopust, a generalna direkcija državnih železnic je dala brezplačno na razpolago dva vagona II. razreda, ki služita izletnikom na njihovem potovanju tudi kot prenočišče.
Priznati je treba, da so to brezdvomno zelo ugodni pogoji za spoznavanje naše širne in lepe domovine. In prav ta konkretni primer naj služi v bodoče za dokaz, da se je, čeprav živimo v zelo težkih časih, vendarle upoštevala potreba, da učiteljstvo spozna vso domovino, in zato je bilo to brezplačno potovanje dovoljeno našim tovarišem iz Črne gore.
Ze 16. septembra se je odpravila pod vodstvom omenjenih dveh tovarišev skupina 40 učiteljic in učiteljev na pot. Na tem potova-
nju so si ogledali Kragujevac, Beograd, Novi Sad, Subotico, Borovo, Vukovar, Osijek, Be-lje in Čakovec, od koder so se odpeljali v Maribor. Tam so jih sprejeli in pozdravili člani našega sreskega društva. Razkazali so jim tudi znamenitosti mesta. Na poti po Sloveniji so se ustavili tudi v Celju. V Ljubljano so prispeli v četrtek popoldne. Ogledali so si Učiteljsko tiskarno in prostore sekcije JUU, Nato so si ogledali tudi nekaj ljubljanskih spomenikov. Drugi dan so šli na bežigrajsko poskusno šolo, a ves ostali del dneva so posvetili ogledovanju ljubljanskih znamenitosti. Bili so v muzeju, na Gradu, v Narodni galeriji i. dr. Ker so vsi ljubljanski tovariši zaposleni v šoli, sta jih vodila na tem potu upokojena tovariša Vinko Gregorič in Alojzij Potočnik.
Zvečer sta jim priredili sekcija JUU in ljubljansko učiteljsko društvo večerjo v hotelu Bellevue. V imenu sekcije JUU in tudi v imenu ljubljanskega učiteljstva jih je pozdravil in jim želel dobrodošlico predsednik sekcije tov. Metod Kumelj. Za pozdrave in tudi za gostoljubnost se je zahvalil vodja skupine tov. Veličko Jovanovič. Po tej, sicer skromni večerji, se je razvil prav prijeten to-variški večer. Naši tovariši in tovarišice iz Črne gore so z velikim navdušenjem pripovedovali o krasotah Slovenije, hvalili lepo obdelana polja in lepoto mest, zlasti Ljubljane. Vse, kar so videli, jim je nad vse ugajalo. Ta, res prisrčni in tovariški večer je dokazal, da bi se prav s takimi skupinskimi brezplačnimi potovanji po državi učiteljstvo tudi med seboj bolje seznanilo in spoznalo, kar vse bi bilo le v korist šole in prosvete.
V soboto 28. t. m. so se naši gosti odpeljali na Bled, kamor jih je spremljal tov. Gregorič. Ker so že bili v Sloveniji, so hoteli videti tudi ta najlepši kraj naše domovine. Zvečer so se vrnili v Ljubljano, a v nedeljo zjutraj so nadaljevali pot proti Sušaku in Splitu, od koder se vrnejo v Zagreb in odpotujejo preko Beograda, Niša in Skoplja, polni najlepših vtisov, nazaj v Peč.
Pogreb slovenske učiteljice Franje Konečnikove
Slovenj Gradec, 18. sept. 1940.
V zadnjem hipu, — da govorim resnico: eno in pol ure pred pogrebom tovarišice Fra-nje Konečnikove smo zvedeli, da se bo tudi naša slovenjgraška deca priključila užaloščenim svojcem blage pokojnice in jo pospremila na njeni poslednji zemski poti.
Je bila pač učiteljica, pripadnica stanu, o katerem se govori premnogokrat, prevečkrat, ko se mu hoče lahkomiselno kratiti njegov ugled, in premalokrat, — ko bi bilo treba ne hvaliti, ampak le priznati življenjsko delo učitelja... in počastiti njegov spomin ...!
Razen njenih bližnjih sorodnikov ni tu nikdo vedel, da je pokojna tovarišica prišla v slovenjgraško bolnišnico iskat ljubega zdravja. Sicer je bila tukajšnja domačinka, a je vso svojo mladost posvetila slovenski deci selniški in kobanski tam onstran Pohorja in Drave in se je tako šele pred dvema letoma poslovila od svojih malčkov in se vrnila uživat svoj mir pod okrilje priproste in skromne slovenske kmetske hiše v Trobljah, ki jo je tudi darovala selniškim šolarčkom.
Le prav redko je prihajala v pol ure oddaljeno slovenjgraško mestece po opravkih in so jo poznali tukaj menda edino njeni bivši
sošolci in sošolke, s katerimi jc prav rada obujala daljnje spomine. Razigrane in puhle družbe ni imela in ni iskala, rada je hodila sama!
Njen korak, četudi ženski, je bil odločen in samozavesten. In kadar sem jo videl, -sem na njej občudoval ta njen svojski korak, ki se zelo razlikuje od stopicanja plašljivca, ko-racanja verižnika, narejene strumne hoje hinavca, zastajoče hoje slabotneža in »salonskega koraka« domišljavca.
Je razumljivo! Njeno 38 letno delo v učni sobi naše podeželske ljudske šole, ki ne do-naša cekinov in svetnega blagra, ampak ne redko hude krivice, ki jih današnji čas, četudi se jih polagoma zave, nič rad ne popravlja, vse to ni modeliralo le njene notranjosti, ampak je tudi nujno ustvarilo njen ponosni korak, ki edini sme nositi v življenjskih bojih prekaljeno dušo!!
Sicer pa je ljubi Bog človeško truplo tako modro ustvaril, da rana, ki mu jo je zadal so-»človek«, ne rabi pomoči tistega sočloveka, da zaceli, da se zopet zapre... In take rane se na našo srečo sicer počasi, a sigurno celijo ... Če ne bi bilo tako, bi bilo Jobovo »zemljišče«
že davno premajhno ... ! (Jedro gornje misli sem povzel po nagrobnem govoru odposlanca selniških tovarišev, občine, otrok in staršev.)
Na nas učiteljih se pač že od nekdaj uresničuje Župančičev stih o življenjski ko-vačnici......in jeklo poje ... !
... in zemlja jemlje, kar je njenega ...
Sveta zaščitnica Mislinjske doline — Ur-šlja gleda v svojem podnožju zevajoč grob, poleg pa vence, rože, duhovnika, ki priporoča tovarišico božjemu plačilu, Igručo žalujočih pokojničinih ožjih sorodnikov, ki pije iz grenke kupe ločitve ..., globoko presunjene zastopnike hvaležnih Selničanov, maloštevilne, a tužne njene znanke iz mladih let ter vse naše slovenjgraške šolarčke, ki se pod vodstvom svojih učiteljev in učiteljic klanjajo pokojni učiteljici oziroma tovarišici.
V kratkih, a prisrčnih besedah se poslavlja od rajnke gospod župnik starotrški Štefan Horvat, ki jo slavi kot vzgojiteljico — veliko dobrotnico naroda, kateremu je bilo njeno delo posvečeno.
Potem stopi k odprti jami skromen, a slovesno resen gospod — morda naslednik bla-gopokojnice na njenem bivšem službenem mestu oziroma njen dolgoletni stanovski tovariš?
Kratko omenja življenjsko pot umrle učiteljice in poveličuje njeno plodonosno delo, njeno požrtvovalnost in vedno pripravljenost, pomagati pomoči potrebnim. Spominja se razočaranj, ki so skoraj redno dodobra zastopana v culi poklicne usode slovenskega učitelja, učiteljice, a tudi njene čudovite in fanatične ljubezni, ki je vezala dolgoletno vzgojiteljico z njenimi malčki. Njena predanost vzvišenemu poklicu se ni zmanjševala, ampak nasprotno stopnjevala skozi vseh 38 zim, pomladi, poletij ... Zato je in bo še dolgo uživala tudi tja prelco groba vdano hvaležnost vseh Selničanov ...
Redkokatero oko je suho...
Rož ji odposlanec sončne Selnice ne prinaša, teh ji je nasula na gomilo v obilni meri njena rojstva vas..., pa se govornik skloni in odvija drhteča roka... in srca so slutila, da je bilo še premalo solz...
»Prinesel sem ti — blaga učiteljica — žemljice tam izpod kobanskih vrhov, žemljice naših sončnih seliških polj... tiste žemljice, ki si jo ljubila najsi je bila voljna, rahla, mehka ali trda, gručava, težka... da boš spala svoj dolgi sen v njej ... tako želijo hvaležni Selničanje!«
Lepšega priznanja učitelj dobiti ne more!
Naša srca se krčijo v stopnjujoči se ganjenosti, v očeh nas skelijo solze.
In. je žalni govornik odmotal zavitek in izvlekel prvo polno pest...
»... To, prvo, ti pošiljajo potrti selniški otroci.. ., ... to, drugo — hvaležni starši tvojih bivših varovancev ..., ... to — tvoji tovariši s selniške šole ..., ... to — občinski odbor.......to — krajevni šolski odbor...,
... to — tvoji selniški prijatelji in znanci... ... to — selniške organizacije Rdečega križa, Jadranske straže ..., ... to — ...« govorniku ni bilo mogoče dalje govoriti... bolečina mu je stisnila grlo, a njegova roka je še in še zajemala ... ne iz dragocene žare, iz bele papirnate vrečice... in trosila na skromno, belo pobarvano rakev selniško žemljico...
Dragi in spoštovani izumitelj »izkoreni-njencev«! Škoda, da nisi bil navzoč...!!!
Povem vam, da sem zadnjič čutil tako bolečino v srcu pa solze v očih pred šestimi leti, ko sem kot »otrok« kakor skozi meglo gledal krsto in odprto gomilo svoje matere ...
Bil sem že na mnogih »lepih« pogrebih, ko smo pokopavali daleč naokrog znanega in omiljenega človekoljuba, a toliko in takih solz, porojenih ne v očeh, ampak v srcih, naša Uršija ne vidi zlepa!
Ko smo odhajali z božje njivice, nam je bilo, kakor da smo pozabili pobožati tisto belo krsto, tako pobožati, kakor »... mati spečega otroka, kakor sin svojo mrtvo mater ...«, kakor Ivan Cankar svoj dom ...
Ponosni smo na tebe —•. draga naša bivša tovarišica — žal šele sedaj, ker te prej nismo poznali!
Res velike in dobre ljudi, ki niso živeli zastonj, vedno šele smrt odkrije ... Slava Ti!
In veste, dragi tovariši (-ice), kdo je bil žalni govornik? Odgovor naj vam prav tiho zaupam: Žal — in hvala Bogu — ne učitelj, ki mu učitelj tudi še na tem mestu izreka iskreno in prav globoko zahvalo!
Tako je legla v jamo skromna slovenska učiteljica Franja Konečnikova, pripadnica stanu »izkoreninjencev« ... !
Pa se mi zdi, da je gospod Oton prav nam na ljubo in v tolažbo vzel svinčnik in zapisal:
»Jaz sem globokih korenin, vem, da sem svoje zemlje sin ...«, pa še naslov je ukrojil na milimeter točno po naši meri:
»Nekomu, ki mi je odrekel domovino« ...
Kogar hoče Usoda pošteno udariti, komur je izredno naklonjena, tega pošlje na čudovito in blaženo pot slovenskega učitelja...!!!
Da, v gornjem stavku ni niti najmanjšega protislovja ... ! !	R. I.
?
Konečnik Franja
Mati priroda nudi zreli sad, saj že težko pričakuje dobe dolgega počitka. V času zorenja je sel pravice peljal dušo upokojene učiteljice Konečnik Francke, peljal v neskončno življenje. Neumorna in tiha delavka je našla svoj počitek. Luč sveta je zagledala pod temnimi gozdovi Pohorja 1. 1879. v bližini Slove-njega Gradca. Kmetska gruda ji je bila zibelka in nje zaveden rod je odločil njo, da posveti vse svoje življenjske sile svojemu narodu. Po dokončanem šolanju na ljubljanskem učiteljišču je nastopila prvo službeno mesto 1898. pri Št. Janžu na Vinski gori. Od 1. 1902. do 1936., ko je vstopila v zasluženi pokcj, je službovala v obmejni kobanski Selnici ob Dravi. Vse njeno delo in prosti čas sta bila posvečena naši meji, graditvi jeza, da ne udarijo tuje vode na domačo zemljo. Ne samo v šoli, povsod, kjer je bilo treba odločno poprijeti delo, je bila vedno na razpolago. Vršila je malo in nevidno delo, ki ne žanje nobene slave, a je vendar najtrdnejše v zgradbi našega narodnega doma. Naša Francka je preživela svoj pokoj v Selnici, le umret je odšla v svoj rodni okoliš Slovenj Gradec. Na zadnji poti so jo spremljali Selničani in slo-venjegraška deca. Ob odprti jami qi qe povedal besede v slovo domačin Selničan gosp. Zunko Josip, ki ji je donesel tudi obmejno kobansko prst, da ji bo večni sen sladkejši. Počiva pod Veliko Kopo, ki gleda njen grob in ljubo Selnico, ona bo šepetala Tebi, da rod na meji vrši tvoje delo naprej!
SoIsM rcrcflo
—r Torek 8. oktobra 1940. ob 14,15. Kako smo zaključili šolsko leto v Črni Reki; g. Miroslav Demšar.
Petek 11. oktobra 1940. ob 11. uri: Razvoj slovenske glasbe; g. Stanko Prek. Razpored:
1.	Kaj je glasba in kakšno vrednost ima.
2.	Vzgojni moment dobre glasbe.
3.	Pradomovina slovenske pesmi.
4.	Posvetna in cerkvena glasba od Trubarja do danes. Vmes primeri na ploščah.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 6. oktobra ob 17. uri: Gospodarska navodila in tržna poročila.
Josip Ribičič:
Sem sanjal, da sem umrl
Včeraj me je zazibal sen v kaj čudne sanje. Sanjalo se mi je, da sem umrl. V hipu sem se znašel v nebesih pred božjim prestolom. Kako sem mogel preleteti tako hitro vso dolgo pot, to je skrivnost, katere ne bomo bbičajni zemljani nikoli ne znanstveno, ne drugače razjasnili. Morda sem zato tako hitro prifrčal v nebesa, ker sem ležal na Žalah v tisti kapelici, ki ima obliko kanonske krogle. Pa je končno ta dirka skozi ozračje in stratosfero postranska stvar. Glavno je, da se je zgodilo, česar nismo pričakovali ne jaz, ne moji prijatelji, najmanj pa moji neprijatelji. Prišel sem v nebesa in stal, spokorni grešnik, pred božjim obličjem, kakor stoji obtoženec pred najvišjim sodiščem. Ob božjem piestolu je stal sv. Peter, nebeški državni pravnik in zagovornik obenem. Ponižno sključen sem čakal, da mi začno naštevati, kaj vse sem zakrivil. A je izgledalo, da sta tudi ona dva čakala, zakaj Peter se je nestrpno premikal in končno zagodrnjal:
»Kaj čakaš? Kar povej po vrsti vse, kar imaš na vesti. Tiste male grehe pa kar izpusti, samo tiste najhujše, recimo iz zadnjih dveh let, bomo nekoliko pretipali z vseh strani.«
»Kaj bi našteval, ko pa ste vsevedni tu gori,« se branim v tihem upanju, da bodo kaj pozabili.
»Vsevedni smo že«, odgovori Peter. »In tvoje grehe poznamo vse od prvega do zadnjega. A gre za to, da jih sam našteješ. po tem bomo spoznali, katerih grehov se zavedaš in katerih se ne. Če se greha zavedaš, pomeni, da si hote grešil. In resnično, povem ti, večji je mali greh, ki se ga zavedaš, kakor veliki, ki se ga ne zavedaš. Pojm greha je
relativen, moj dragi, kakor je vse relativno na svetu!«
»No, prav!« se vdam, sežem v suknjič in privlečem na dan šop ,Naših rodov'. »Tu so moji največji grehi.«
»To so tvoji grehi?« se začudi Peter in vprašujoče pogleda najprej Boga, potem pa zapiči svoje ostre oči vame. »Če se misliš pri nas tudi igrati s svojim jezikom, kakor si se na zemlji, potem ti kar vnaprej povem, da boš slabo odrezal! Če so oni tam doli to mirno prenašali, je to njihova zadeva, mi tega ne bomo! Pognali te bomo čez prag, da boš zletel v vice ali pekel hitreje, kot si prifrčal sem gor.«
Peter bi bil še robantil in jaz bi se bil še tresel, da ni gospod Bog dvignil roke in velel: »Naj govori!«
Globoko sem se oddahnil in pokazal prvo številko lanskega ,Našega roda':
»Glejte, tu so se začeli moji grehi lanskega leta.«
Peter mi vzame knjižico, jo ogleduje z vseh strani in vpraša:
»Pa kaj je na tem pogrešnega? Opice, ki skačejo po vejah! Ali zato, ker so nage?«
»Ne, ker so nage, ampak ker so opice! Ko je list izšel, je završelo po vsej dolini šentflorjanski: ,Glejte ga, grešnika, natveziti nam hoče, da so te opice naši prapraprapred-niki...'«
»Pa kdo so tisti, ki so širili to vest po dolini šentflorjanski?« vpraša Peter.
»Moji in .Našega rodu' sodniki,« dem in pokažem naslednji zvezek. »To je drugi moj lanski največji greh. Troje otrok predstavlja jaslice. Deklica predstavlja Marijo z Jezuščkom v naročju, ostala dva pa sta angel in pastir.«
Peter mi iztrga list iz rok in si ogleduje otroško sliko jaslic. Resni obraz se mu razjasni.
»Kako prisrčno,« se obrne proti prestolu. »Glej, Gospod, koliko prisrčne vdanosti in pobožnosti je v obrazu otroka, ki predstavlja Marijo!«
Nenadoma pa se Petrov obraz zresni. Strogo me pogleda in njegov glas je kakor grom, ko izpregovori:
»Resnično, resnično je pregrešna tvoja duša, če vidi v tej lepi in pobožni sliki greh!«
»Saj ni moja duša tako gledala!« se zvijam. »To so ugotovili moji in .Našega rodu' sodniki. Pravijo, da bi otrok, ki predstavlja Marijo, ne smel kazati hlačk. Da je to profa-nacija jaslic. Pa da sem Marijo nalašč tako oblekel. V resnici pa je bila Marijina slika nagrajena na neki mednarodni razstavi.«
»No, te tvoje šentflorjanske sodnike si bomo o priliki natančneje ogledali«, godrnja Peter. »Kar dalje govori.«
»Tu je moj tretji greh v lanskem letu!« pokažem naslednji zvezek ,Našega roda'. — »Deklica na gugalnici. To bi ne bilo nič hudega. Ali dekle kaže naga bedra!«
»Hm!« namrši Peter obrvi, vzame list v svoje roke in si ogleduje sliko. »Hm, nekoliko sem daljnoviden postal, pa ne vidim dobro. Koliko let je staro dekle na gugalnici?«
»Štiri leta ji je bilo takrat!«
»Pa kako si prišel na to, da je greh, če kaže otrok naga bedra?« sili vame Peter.
»Tako so ugotovili moji in .Našega rodu' sodniki.«
»Hm,« se zamisli Peter in zmiguje z glavo. Potem pa vpraša:
»Koliko pa so stari ti sodniki? Nad petdeset?«
»Nad in pod!«
»Hm«, zamrmra Peter. »Zaradi onih, ki so nad petdeset, se ne čudim. V tej dobi gledajo ljudje z grešnimi očmi na mladoletne. A oni pod petdeset — to je pa čudno! Ali so morda bolni?«
»Mislim, da so zdravi!«
»Joj, joj«, se praska Peter po pleši. »No, pa kar nadaljuj!«
»Tu pa je prvi moj letošnji greh!« pokažem na sliko letošnje prve številke .Našega roda'.
»To pa je tisti Levstik, orjunaš in liberalec in rusofil. Ta ni dobro zapisan pri nas. Alaha je začel častiti v zadnjem času. Ampak o tem se bomo že z njim zmenili. Da bi pa ne smel v tvoj list, tega ne razumem. Ali je tako velik grešnik tudi drugače?«
»Napisal je mnogo lepega in olajšal s tem marsikomu ure bridkosti in trpljenja.«
»Pa zakaj misliš, da je ta slika tvoj greh?«
»Tako so ugotovili moji in ,Našega rodu' sodniki!« odgovorim. »Oni že vedo, zakaj!«
»Hm, le nadaljuj!« veli Peter.
Pa privlečem na dan še zadnji svoj greh: drugo letošnjo številko .Našega roda'.
»To je moj zadnji greh,« pravim in pomolim zvezek Petru. Ta si ogleda sliko in obraz se mu razjasni.
»Pa to je služabnik božji, dobričina Me-ško! Zakaj naj bi bila ta slika tega vernega služabnika božjega — greh?«
»Zato,« skesano sklonim glavo, »zato, ker je napisal nekaj strašnega. Le odpri, Peter, zvezek, pa boš videl. V spominu ,Sveča' opisuje, kako se je v mladosti trikrat zlagal. Pomisli, dekan je in tajni svétnik Njegove Svetosti, pa pove, da se je že kot otrok lagal. Kdor bo to prečital, si bo mislil: ,Če je smel ta, zakaj bi jaz ne smel?' Vidiš, to ni vzgojno!«
Peter vzame očala, si jih natakne in prečita od prve do zadnje besede. Potem me pogleda iznad očal:
»Poslušaj, ti grešnik! Povej po pravici: ali nas vlečeš, ali govoriš resno? Kdo ti je natvezil, da bi Meško tega ne smel povedati?«
»Moji in .Našega rodu' sodniki«, odgovorim in čakam sodbe.
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ
Čudite se!
Čudite se, ko to citate! Dogaja se pri nas v Sloveniji, 40 km od Ljubljane!
Tudi jaz sem učitelj pripravnik. V sedanji službeni kraj sem prišel šele pred dobrim pol letom. Z veseljem sem prišel v novi kraj, ker mi v prejšnjem ni bilo postlano preveč rožnato. Toda kakšno zaročaranje! Sprejem je bil vse prej kakor prijazen. Nekega nedeljskega popoldneva sva bila z ženo na izpre-hodu. Iz cerkve se vračajoči šoli odrasli mladeniči so se nama spakovali in prepevali neke izzivalne pesmi. Imel sem dovolj in danes si želim odtod. Prav nič se sedaj ne čudim tovarišem — mojim prednikom na šoli —, da niso mogli dolgo vzdržati v kraju. Vsak je gledal, da se je preselil čimprej drugam.
Vedno bolj sem prepričan, da bi učitelji v našem kraju prvi pomrli od lakote in pomanjkanja, če bi prišlo pri nas tako daleč. V sedanji draginji dobimo le za drag denar najpotrebnejša živila in še tedaj prodajalec misli, da nam je blago dal zastonj in nam napravil izredno uslugo. Žena se huduje, ker ne more dobiti jajc. Kako vesela sva, če kje iz-takneva drobceno jajce po dinarju. V ilustracijo pa naj povem, da ljudje raje nosijo jajca v 20 km oddaljeni trg, kjer jih prodajajo 12 komadov za »kovača«. Popolnoma enako je s ostalimi potrebščinami.
Ljudstvo je do šole sovražno razpoloženo. Mislim, da bi ljudem izpolnili željo, če bi šolo kar zaprli. Ko prileze učenec do tretjega razreda, pravijo, da zna dovolj. Stalno opažamo isto sliko: učenci radi hodijo v šolo, izjeme so redke, starši pa jih pri tem ovirajo. Ni redko, ko nam manjka četrtina in š| več otrok. Z višjimi oddelki se vse stopnjuje. Kakih osem šolarjev se mi letos sploh še ni javilo v šolo. Dva pismena opomina nista nič zalegla.
Izvenšolsko delo je pri nas monopolizi-rano in učiteljem skoraj onemogočeno. Učiteljevo delo in šolske prireditve so bojkotirane.
Od kod vse to? Zakaj?
Odgovor je lahek. Lokalni faktorji šole ne marajo in je pri njenem delu ne podpirajo. Hočejo nje popolno podreditev. O sodelovanju pri delu nočejo slišati. Če je le mogoče, je treba delo šole ovirati.
Sicer pa, kako je mogoče pričakovati kaj dobrega od kraj. šol. odbora, ki kljub proračunski postavki 2000 din ni dal niti dinarja svojim otrokom za samoučila. Naša šola je zanemarjena, primanjkuje ji vsega. Šolski plot je v sramoto šoli in kraju. Naša stanovanja so vlažna in slaba.
Sredi vinskih goric se s skrbjo negujejo štiri gostilne. To je naša edina krajevna znamenitost. Vse ostalo je mrtvo. Gospodarskega napredka ni, nasprotno, okoliške vasi gredo počasi ena za drugo na boben. Radi bi ljudstvu pomagali. Toda to je naščuvano proti našemu delu.
In zdaj se še čudite, ker si želim čimprej stran od tod?
Zavidali smo tovarišem laškega sreza, ko so dobili nadzornika po srcu in želji. Zdaj smo tudi mi tako srečni! V začetku septembra smo imeli po dve, tri in več šol skupne konference, na katerih nam je tov. nadzornik dajal potrebne napotke in nasvete iz lastne prakse. Lahko smo svobodno iznašali svoje težnje in želje brez vsakih ozirov, kar bo gotovo ugodno vplivalo na naše delo. Zato je upati tudi na zboljšanje razmer.
Tov. nadzorniku smo hvaležni za njegovo skrb!
W. R.
Is listov
PREMESTITVE V PROSVETNI SLUŽBI KONČANE
Premestitve so v prosvetnem ministrstvu končnoveljavno zaključene. Po tem takem so zaman vse prošnje in vloge, kolikor se tičejo premestitev in jih v ministrstvu sploh ne bodo obravnavali. (Iz kabineta prosvetnega ministrstva.)
—1 Nov zakonski učni načrt za ljudsko-šolsko učiteljstvo v Julijski Krajini. Ministrski svet je pri svoji zadnji seji odobril zakonski načrt, ki določa ugodnosti za učiteljski zbor, za nadzornike in voditelje na ljudskih šolah v pokrajinah Julijske Krajine. Z novim zakonom se hoče zboljšati sestava učiteljskega zbora v obmejnih predelih in ga napraviti sposobnega za izvajanje posebnih nalog, ki so mu naložene; novi zakon naj v prvi vrsti olajša pritok izbranih, zlasti moških učnih moči v naznačene pokrajine in naj omogoči njihovo nastavitev v notranjosti omenjenih pokrajin. Glavne ugodnosti, ki jih določa zakon, so: a) kdor bo določeno dobo služboval v obmejnih pokrajinah, bo imel prednost pri izbiri službenega mesta, ko bo prosil za premestitev; b) službovanje v obmejnih krajih se bo zvišalo za eno tretjino pri štetju službenih let in pri določitvi pokojnine. — »Domoljub« 25. septembra.
—1 Nad 70.000 slovenskih šolarjev nima dovolj hrane je naslov članka v »Slovencu« z dne 29. sept., iz katerega posnemamo sledeče ugotovitve: V šolskem letu 1938./1939. smo imeli v Sloveniji 112 šolskih kuhinj. Od teh jih je bilo 38 takih, ki so dajale otrokom
mmBmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Peter me gleda, zmiguje z glavo, Bog Oče pa reče:
»Peter, poglej, kdo in kaj so tisti sodniki!«
Peter zabrunda: »Že grem« in oddrsa nekam proč. Medtem pa iztegne Bog Oče roko in vsi zvezki »Našega roda« mu kar sami od-lete naproti. Odpira Bog zvezek za zvezkom, ogleduje vsebino, prečita tu pa tam kako stran, ne reče pa nič. Ko se je Peter vrnil, je ravno obrnil zadnjo stran.
»Nisem jih našel v naši kartoteki!« reče Peter. »Pri nas jih nimamo v evidenci. Najbrž jih imajo zabeležene v vicah ali peklu!«
»Tako, tako!« se zamisli gospod Bog. Nato pa mi vrne zvezke »Našega roda« rekoč:
»Na, vrni se na zemljo. Pa nič ne maraj! Hodi svojo pot! Naj rečejo sodniki, kar hočejo. Kar pojdi!«
»Kako naj grem, gospod Bog, ko pa sem umrl?«
»Saj nisi, kar idi!«
Ko sem se zbudil, sem bil res živ. Vstal sem in sklenil, da bom ostal živ čim dlje časa mogoče, ne ravno iz ljubezni do življenja v teh časih, pač pa zaradi čednostnih sodnikov doline šentflorjanske.
Miha Jagnje:
Učitelj Borštnik študira
Učitelj France Borštnik je bil sposoben človek, govoril je resno in napol svečano, nikoli ni zavijal besed in jim dajal še kakega posebnega namena. Hodil je pokonci in po sredi ceste, kozjih steza in blata se je ogibal, nikoli ni bil opravljen preveč po modi, pa tudi ne prestarinsko. Bil je ravnodušen do vseh novih misli, ki so plašile svet, mirno je poslušal in bral vsakovrstne stvari, potem pa je skomiznil, češ če bo treba kaj ukreniti,
samo malico, 12 takih, ki so dajale otrokom poleg zajtrka tudi malico in večerjo, 43 je bilo takih, ki so dajale otrokom samo obed, 19 pa takih, ki so dajale otrokom zajtrk in obed. V sezoni (pozno jeseni in pozimi) so te kuhinje obratovale povprečno po 4 mesce in 17 dni. Obratovalnih dni je bilo na kuhinjo povprečno 95 .V navedeni sezoni so izdajale te kuhinje povprečno dnevno 1272 zajtrkov (deloma mleko, deloma kruh in deloma čaj), dalje 4147 obedov (deloma eno-lončne jedi), 2143 malic (kruh, mleko, čaj) in 191 večerij (enoobročne jedi). Dnevno je bilo izdanih torej 7753 obrokov hrane in sicer 5253 otrokom. Če pomnožimo vse obroke s številom obratovalnih dni, je bilo v navedeni sezoni izdanih 736.535 obrokov. — Odkar obstoje te kuhinje, so imele stroškov s prehrano otrok 1,830.587 din. Porabilo pa se je 345.198 1 mleka, 3200 kg sladkorja 167.824 kg krompirja, 143.542 kg kruha, 6030 kg sadja, 9937 kg mesa in 94.780 kg drugih živil (sočivja, zabele, zelenjave itd.). Te kuhinje so podpirale z denarjem deloma banska uprava, deloma občine in razna društva ter zasebniki. Zasebniki predvsem z naturalijami. — Po podatkih posebne tozadevne ankete Pedagoške centrale je bilo pri nas 1. 1936. takih šolskih otrok, ki so brez zajtrka 4707, takih ki so brez toplega obeda 11.511, ki so brez obeda sploh 2778, ki so brez večerje 3995, ki ne dobe redno mleka 32.044 in ki so daljšo dobo brez kruha 15.606. Če te številke sedaj pomnožimo, ne s 95 dnevi, ampak z 270 dnevi, kolikor časa traja povprečno šolski pouk, bi bilo treba imeti 1,300.000 obrokov zajtrka, 3,100.000 o-
bodo itak ukazali in je vsako prezgodnje napenjanje in početje tvegana in povrh še nezdrava stvar. Zato je bilo Borštnikovo zdravje v redu, nikoli ni lazil okrog zdravnikov in zdravnic. Kadar so ga klicali k delu, je prišel, če so ukazali, je izvršil vse, sam od sebe se pa ni nikjer ponujal. Volil je vedno po volji naroda in njegovih voditeljev, ni bil proglašen za bavbava in tudi francoskega poraza ni zakrivil. Sedel je v svojem Zakotju že nekaj let in zrak se mu je zdel dober in zdrav, tudi hrana je bila primerna in soba zračna. Prešle so pomladi, prešle so jeseni, napredoval je iz skupine v skupino, tiho in neopazno in točno je vedel, kdaj bo v peti in kdaj bo upokojen.
Potem je prišla ta preklicana draginja. Ob koncu mesca se je vzdramil, nekako začuden je pregledal listnico in ugotovil praznoto. Pomencal si je oči in se ozrl okoli sebe. Odrinil je od sebe račune in se zamislil, če ni pri vsem kaka nepravilnost. Potem se je ujezil in slabe volje je stopil na cesto.
»Kaj pa je z vami, gospod Borštnik?« je dejal kmet Oblanček.
»Ta nepravilnost! Pomislite, kar na celem so se cene dvignile in jaz nisem bil prav nič pripravljen na to. In zdaj naj gledam!«
»Da, da,« je kimal kmet, »dvignile so se in nekako zmešalo se je vse skupaj. Ne vem, kako bo.«
»Krompir ste podražili in drva, tega ste vi krivi.«
»Moko kupujem kot vi, od kod naj vzamem zanjo denar?«
»Kdo je pa kriv?«
»Tega ne vem, vem pa, da mi kmetje poslednji. Če hočejo drugi živeti, imamo pravico tudi mi. In tudi dolžnost.«
»To bom moral vsekakor preštudirati«, je dejal gospod Borštnik.
Sedel je h knjigam in čez teden dni mu je bila glava polna novih misli o cenah in kapitalu in o prometu in vsem podobnem. Sedel
brokov kosila, 1,100.000 obrokov večerij. Skupno bi bilo potrebnih za najnujnejšo silo 5,500.000 obrolcov hrane. V enem letu pa, kakor smo videli, je bilo izdanih le 730.000 obrokov. Dosedanje kuhinje so nudile torej pomoč komaj vsakemu osmemu res potrebnemu otroku.
—1 »V slovenske hiše rodovinske kronike« je naslov članku v »Slovencu« od 29. IX., ki se zavzema za vodenje družinskih kronik. To delo naj bi vršil dom. Tudi glede šole pravi, naj bi gojila v večji meri osebno in družinsko zgodovino. In predlaga sledeče: Vsako leto naj učitelj družinsko zgodovino ponovi in utrjuje s šolsko mladino, a tudi izpopolnjuje jo naj, ker čim večji je otrok, tem bolj je razvit in tem bolj si bo vse zapomnil; svojim staršem bo stavil razna vprašanja ter vzbudil tudi pri njih zanimanje za prednike. Šolski otrok naj si vse to napiše, dom pa naj izboljšuje vso zgodovino vse družine.
—1 Boj proti draginji je naslovni članek v «Trgovskem listu« z dne 29. sept. V tem članku čitamo prav zanimive sledeče predloge za pobijanje draginje. Mi bi se na primer zavezali, da izvozimo določeno količino lesa po nizkih cenah samo, če dobimo določeno količino bombažne preje tudi po nizki ceni. Med ceno lesa in bombažne preje bi se moral dogovoriti trgovinsko-politični junktim. To je na vsak način boljši način kakor pa uvedba izvoznih taks za pocenitev važnih uvoznih predmetov, ker bi mogla tujina smatrati takšne takse kot izvozne omejitve. — Nadaljnja pocenitev bi se mogla doseči tudi s pribitkom cene za luksuzno blago. Posamezne tovarne bi morale ustanoviti interne fonde za pocenitev
Koncert Trboveljskega slavčka v Mariboru
Trboveljski slavček, ki si je v svojem desetletnem delu pridobil svetovno priznanje, priredi v Mariboru v proslavo svojega jubileja koncert izbranih skladb iz najnovejšega repertoarja. Koncert bo otvoril z duhovno glasbo, ki jo je na staroslovensko besedilo uglasbil Ivan Grbec, spremljavo pa priredil prof. Matija Tome. Sledila bo recitatorna Adamičeva »Pesem beračev«, romantična Mirkova »Jutranji zvon« in Lajovčeva zadnja priredba »Veseli koledniki«.
Koncert bodo zaključile: za jubilej »Slav-čkom« uglasbena »Gorole zelna« Dobri Hri-
je pozno v noči pri petrolejki in majal z glavo.
»Tu vendar nikjer točno ne pove, da bi morala cena prav zato zrasti. Vojna ni vzrok. Blokada ni vzrok.«
Tehtal je še nekaj dni, nato se je odločil.
»Tako stvar je treba videti na licu mesta.«
Vzel je palico in pot pod noge in se ustavil pri prvem kmetu.
»Tako in tako, odločil sem se, da vidim, kako živite in kaj je s ceno, kako ste pridelali in kaj ste prodali.«
Kmet je zmajal z glavo in ravnodušno razližil:
»Kot druga leta, gospod, samo letos so neke druge številke, več je prišlo v žep in več šlo iz nječa. Ravnotežje se pa ni nič spremenilo. Ogrinc pod bregom prodaja svojo robo, jaz pa krompir in drva. Če dvignem jaz ceno za pol dinarja, jo Ogrinc za celega, če pritisnem jaz za cel dinar navzgor, gre on za dva. Zmeraj je vražje za nas, kadar cena raste, počasni smo, počasni.«
»Pa bi več pridelali, poskusili živeti od same zemlje. To je tako zvana avtarkija, veste, zdaj je povsod moderna.«
»Učena stvar«, je pljunil kmet po tleh. »Ni živine, ni gnoja, ni pridelka. In še zmeraj moram kupovati. Kdo pa je prav za prav kmet? Kričijo, da nas je šestdeset odstotkov. Polovica od teh šestdesetih odstotkov kupuje kruh in pridela komaj za zimo, spomladi pa strada.«
»Torej je premalo zemlje«, je uganil Borštnik.
Kmet je skomignil z rameni.
»Ni pa ni, kdo se bo še otepal s tem!«
Učitelj Borštnik si je pa pomel roke in se veselil, da je našel pravo pot. Kakopa, kaj naj bo drugega, kakor agrarna reforma! Potem bo več zemlje in cena se bo znižala, ker bo tudi več pridelka.
blaga, iz katerih bi se plačevali dodatki za pocenitev ljudskega blaga. — V vseh blagovnih skupinah bi se torej morali izdelovati ceneni ljudski predmeti in uradi bi morali čim strožje nadzirati njih ceno. Začetek je bil storjen z ljudskim kruhom. Ravno tako važna pa je proizvodnja ljudskega barhenta, flanele, ljudskega blaga za moške in ženske obleke, da navedemo samo nekaj primerov iz tekstilne stroke. — Pocenitev važnih uvoznih predmetov za 20 do 25 % bi se torej mogla doseči z naslednjimi ukrepi: 1. Dovolil bi se draginj-ski pribitek pri uvozu surovin in polfabrika-tov. 2. Pri sklepanju trgovinskim pogodb bi se določile uvozne cene blaga. 3. Za luksuzno blago bi se zvišala cena, da se s tem pribitkom doseže pocenitev ljudskega blaga. — Učinkovitost teh ukrepov bi bila zagotovljena, ker bi veljali le za državno ozemlje in bi se omejevali na območje državne suverenitete. — Moglo bi se ugovarjati, da bi se mogel na ta način uvoz otežkočiti. To pa v današnjih razmerah ne bi bila prav nobena nesreča. Blago, ki ga danes izvažamo, se v tujini prav nujno potrebuje. To blago se bo zato moglo- izvažati še nadalje. A tudi če bi izvoz nazadoval, bi to ne bila nobena nesreča. Itak prodajamo danes v tujino več, kakor bi pa smeli. Podražitev cen za one proizvode, ki se popolnoma ali deloma proizvajajo v državi, je samo posledica našega čezmernega izvoza. Ne izvoz, temveč uvoz je v vojnih časih važnejše vprašanje. — Končno pa bi se moglo poceniti blago tudi z državnimi prispevki za pocenitev uvoznega blaga. Del državnih dohodkov bi mogli brez škode uporabiti v ta namen. V tem primeru bi splošnost nosila stroške za pocenitev blaga v korist revnejših slojev. Tudi posojilo bi se moglo v ta namen skleniti.
stova (bolgarski Adamič), M. Krejčija lirična »Ukolebavka« (dvojni kanon), Otokarja Šing češki ples »Babka«, slovaški »Vrtena« in ha-naški »Šateček« ter nazadnje Tomčevo »Kolo«.
Rezika Koritnikova, iz šole mojstra Bet-teta, bo zapela nekaj koloraturnih spevov iz operne literature; spremljal jo bo na klavirju operni kapelnik dr. Danilo Švara.
Koncert se bo vršil v soboto 5. oktobra ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Opozarjamo na to prireditev vse tovariše in tovariši-ce, ki jim je omogočeno posetiti koncert naše rudarske mladine in se seznaniti tudi z drugo slovansko mladinsko literaturo.
Nekaj dni je veroval misli in z ognjem prebiral knjige. Seveda, saj že številke povedo. Potem se je ustavil. Nezaupljivo je bral še enkrat in še enkrat. Vzel je svinčnik in začel računati. Nezadovoljen je vrgel vse skupaj po mizi. Ljudje so pač ljudje, ni jih mogoče spraviti s sveta. Vsi ne morejo imeti zemlje.
»To bi mi moral razložiti kdo bolj učenih in imenitnejših, kakor sem jaz. Pojdem k nekomu in se mu razodenem, mučijo me dvomi, naj me potolaži.«
Šel je k enemu izmed imenitnikov. Ta je sedel v naslonjaču in prebiral časopis v opoldanskem miru. Pogledal ga je iznad naočnikov ter zmajal z glavo:
»Pa saj draginja ni nič posebnega. Inte-ligent ste in poznate zgodovino. Draginja, lakota in podobne stvari, to so naravni pojavi. Koliko je že bilo lakot in kolikokrat je že bila draginja. Pa svet še zmeraj živi in sonce ni ugasnilo in dežuje tudi še zmerai in otroci se rodijo, pomlad, poletje, jesen in zima, vse se vrsti drugo za drugim, kakor bi ne duo nič hudega. Da, da, svetovni red se ne poruši kar tako, le verjemite.«
In zleknil se je v naslonjač in bral dalje.
France Borštnik pa študira. Zakotje je postalo nenadoma silno širok svet, kjer se pretakajo vse ceste, ki jih doslej ni poznal. Mehka pokrajina je dobila ostrejše poteze, ljudje so nehali govoriti v krepkih primerih kar tako iz navade in zaradi slikovitega jezika, iz kratkih besed žge resnica, bajte v bregovih so izgubile idilično nadihnjenje in lepoto.
France Borštnik je spoznal kozje steze in blato. Pokončna postava se je nekoliko ukrivila, omahovala je z brega na breg in oči so dobile čuden sijaj. Zakotje se ziblje, pasti noče. Tudi France Borštnik noče pasti. Hodi z velikimi koraki, dohiteti hoče, kar je v dolgih letih zamudil.
MlaMnsUa matica
—mm Upokojen tovariš, ki ne želi biti imenovan, je naročil letošnji letnik »Našega roda« za obmejno šolo v K. Ko se mu tem potom zahvaljujemo, izražamo tudi željo, da bi našel več posnemovalcev.
—mm Oceno o zadnjih publikacijah Mladinske matice je objavil tudi »Večernik«. Pred oceno je prinesel (15. VII.) kratko informativno notico, kjer govori o pisateljih in ilustratorjih ter navaja kratko vsebino posameznih knjig, obseg in naklado. Iz daljše ocene, obljavljene 4. septembra, posnemamo sledeče vrstice:
Današnja doba je z vsemi svojimi bolezenskimi simptomi zelo neprikladna in nasprotna kakršnemu koli kulturnemu prizadevanju. Ovire se pojavljajo v vseh mogočih oblikah in često so nepremagljive. Tako se naša kulturna aktivnost in razgibanost počasi zastavlja, tu ali tam pa popolnoma zamre. — Nekatere založbe —■ pravi kritik dalje — so se podale v »zimsko spanje«, dokler se vojne prilike na evropski politični pozornici ne poležejo ter razmere zopet urede. Druge jim bodo najbrž pod silo razmer sledile. Le najpod-
jetnejše bodo vztrajale na svojih kulturnih postojankah še naprej ter se kljub vsemu poizkušale zadržati na začrtanih smernicah in programih. Med temi poslednjimi bo vsekakor tudi Mladinska matica, ki predstavlja kvan-titetno in kvalitetno vodilno založnico slovenskega beletrističnega čtiva za ljudskošolsko mladino. — Delo Mladinske matice je zelo obsežno. Poleg »Našega roda« je letos obdarila svoje naročnike s tremi mladinskimi knjigami. To so Josipa Ribičiča »Upornice«, Ar-nošta Adamiča »Ljudje v viharju« ter Pavla Kunaverja »Zakladi sveta«. Vse tri knjige so izbrane na podlagi knjižnega natečaja s prav posebno skrbnim preudarkom ter s stremljenjem, vzbuditi v mladini poleg smisla za lepo in koristno knjigo tudi resnično potrebo in zavest važnosti dela, narodnega čustvovanja in znanja. V nadaljnjem) prinaša ocenjevalec krajšo vsebino posameznih knjig. O »Upornicah« pravi, da so dar nadvse plodnega mladinskega pisatelja in urednika Josipa Ribičiča. Knjižico je bogato ilustrirala Trčko-va ter s svojimi slikami dopolnila tekst. Knjižica je namenjena najmlajšim šolarčkom ter

1
v slikoviti povestiei nazorno prikazuje življenje v čebelnjaku. O Adamičevi knjigi »Ljudje v viharju« piše, da so v njej na zanimiv in zabaven način opisani zadnji dnevi svetovne vojne na Primorskem. Slovenski vojaki, ki so se morali pod nasilnimi tujerodnimi oficirji boriti na strani Avstrije, so začeli čutiti, da se »nekaj dogaja«. Od začetka plašni, so postajali vedno bolj junaški in odločni v svojih zahtevah po miru, pravici, svobodi in narodni neodvisnosti. Tudi ta knjiga je ilustrirana ter jo bodo naši dečki z veseljem prebirali. O Kunaverjevi poučni reportaži »Zakladi sveta« pravi kritik, da je koristno delo, kjer avtor na prav preprost, nazoren in prijeten način popisuje dobrine, iz katerih se preko nešteto rok ustvarjajo obče koristne in za sodobno civilizirano življenje neobhodne potrebščine. Mladina mu bo sledila v daljne kraje ter se tako mimogrede in na zanimiv način seznanila s posebnostmi in prirodnimi zakladi teh delov sveta. Ocena se zaključuje dobesedno takole: Mladinska matica je tako uspešno za-vršila letošnje poslanstvo. Prepričani smo, da nas bo v novem letu presenetila z novimi kvalitetnimi mladinskimi knjigami.
—mm Druga številka »Našega roda« se je razposlala vsem, ki so pravočasno poravnali naročnino, že 30. septembra.
—mm Prvi trije zvezki »Cicibanove knjižnice« so pošli. Opozarjamo učiteljstvo, ki poučuje v prvih razredih, da se pripravlja po-natisk najboljših sestavkov iz prvega in tretjega zvezka. Nov zvezek, ki bo izšel v kratkem, bo stal din 1,50.
—mm Siromašne šole, kjer nimajo učenci knjig, si lahko pomagajo s posameznimi številkami nekompletnih letnikov »Našega roda«, ki jih daje v ta namen Mladinska matica po 25 par. Izrabite priliko!
—mm Naročniki »Našega roda«, ki niso poravnali zadnjega lanskega obroka, izgubijo pravico do knjig, če ne poravnajo zaostale naročnine do konca oktobra. Opozarjamo ponovno na to naše poverjenike.
Učiteljski pravnik:
—§ Meščanskošolski učitelj. Na Vaše vprašanje Vam sporočamo, da je ta rubrika na razpolago le članom JUU!
—§ Izredna doklada za otroke. K notici, objavljeni v »Učit. tovarišu1« z dne 19. septembra, pripominjamo, da je treba navesti v prošnji za nakazilo izredne doklade čl. 3. uredbe o izrednih dokladah M. s. št. 1017 z dne 26. julija 1940., da oče N. N. (poklic) ne prejema te izredne doklade. Prošnji je priključiti krstni list za otroke do 16 let, za one nad 16 do 23 let starosti pa še potrdilo šole, da se redno šolajo. Prošnjo je nasloviti na finančni oddelek kralj. ban. uprave na računovodstvo za prosveto in jo poslati po uradni poti.
To v znanje vsem prizadetim, ki prosijo za navodila.
Stanovslca organizacija JUU
Iss društev
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO NOVO MESTO bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto dne 12. oktobra t. 1. ob 9. uri na ljudski šoli v Novem mestu. Vse zaostankarje na članarini pozivamo, da čimprej urede to svojo obveznost. Iskreno vabimo k pristopu vse nevčlanjene tovariše in tovarišice v našem srezu.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo v soboto 12. oktobra 1940. ob 9. uri v Ljubljani v dvorani restavracije na glavnem kolodvoru (pri g. Cirilu Majcnu). Dnevni red: 1. občni zbor (poročila odbornikov § 39. abc.) itd., 2. slučajnosti. — Vabimo k udeležbi vse članstvo, prav tako tudi vse one tovariše in tovarišice, ki žele na novo pristopiti v stanovsko organizacijo. Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO CELJE bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto dne 12. oktobra t. 1. s pričetkom ob 9. uri dop. na mestni dekliški ljudski šoli v Celju z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. poročila funkcionarjev o delu v društvu in organizaciji, 3. poročilo nadzornega odbora in sklepanje o razrešnici, 4. volitev delegatov za banovinsko in glavno skupščino JUU za 1939. 1940. in 1940./41., 5. volitev društvenega častnega razsodišča, 6. volitev poverjenikov Mladinske matice in Učit. samopomoči, 7. proračun za 1940./41., 8. predlogi in slučajnosti. — Društvena knjižnica bo poslovala. Na račun tistih izposojevalcev, ki knjig po več mescih tudi tokrat ne bodo vrnili, se bodo nabavile nove knjige. Zaostanki na članarini naj se poravnajo do 5. t. m., da bo mogoče račune zaključiti. — Udeležba na zborovanju naj se pravočasno javi upraviteljstvu oz. sreskemu načelstvu. — K polnoštevilni udeležbi tovari-ško iskreno vabi	uprava.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA — ZAH. DEL bo imelo svoj občni zbor 12. oktobra v mali dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Začetek ob 9. uri. Člane nadzornega odbora prosimo, naj bodo na mestu pol ure pred pričetkom, da pregledajo knjige. — Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Tajniško poročilo za poslovno leto 1939./40. 3. Blagajniško poročilo: a) obračun za 1. 1939./40., b) proračun za leto 1940./41. 4. Delegati za banovinsko in državno skupščino. 5. Volitve razsodišča. 6. Slučajnosti. — Upravitelje prosimo, naj pravočasno poročajo na srez, kdo se bo občnega zbora udeležil.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOF-JA LOKA bo zborovalo v soboto dne 12. oktobra s pričetkom ob osmih v prostorih državne deške ljudske šole v Škof ji Loki. Dnevni red: Poročila predsednika, tajnika, blagajnika, preglednikov računov, poverjenika za Učiteljsko tiskarno, poverjenice za Učiteljsko samopomoč; proračun, volitve delegatov, razsodišča. Tovariše in tovarišice vabimo k polnoštevilni udeležbi. Privedite s seboj tudi novince! Tovariško pozdravljamo! — Vse člane, ki so na zaostankih na članarini, nujno in neodložljivo vabimo, da svoje članske prispevke urede. Sresko društvo mora svoje obveznosti v redu izvrševati, prav taka pa je tudi dolžnost članov do društva. Tovarištvo
za tovarištvo! Prosimo in želimo! Cim prej. tem bolje! — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA — VZHODNI DEL bo imelo redni občni zbor v soboto dne 12 oktobra ob 9. uri v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. a) Poročilo tajnice, b) poročilo blagajničarke, c) poročilo nadzornega odbora. 3. Proračun za leto 1940./41. 4;Vo-litve delegatov za banov, in drž. skupščino. 5. Slučajnosti. — Nadzorni odbor se sestane pol ure pred občnim zborom. Pričakujemo in prosimo, da se članstvo po dolgem premoru polnoštevilno udeleži občnega zbora.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU vabi vse svoje članstvo na redni letni občni zbor, ki bo v soboto dne 12. oktobra t. 1. ob 9. uri v ljudski šoli v Kočevju. Dnevni red: 1. Poročila funkcionarjev upravnega in nadzornega odbora. 2. Proračun za 1. 1940./41. 3. Volitve delegatov za drž. in banov, skupščino. 4. Volitve društvenega razsodišča.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo imelo svoj redni letni občni zbor v sredo dne 9. oktobra 1940. ob pol deseti uri dopoldne na deški ljudski šoli v Studencih pri Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev delegatov za banovinsko in državno skupščino. 4. Obravnavanje sekcij skega računa in proračuna. 5. Društveni proračun in članarina. 6. Volitev društvenega razsodišča. — Pozivamo vse člane, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA vabi na svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil v šolskem poslopju na Jesenicah v soboto, 12. oktobra t. 1. ob pol 11. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Pregled dela uprave v preteklem letu in raz-rešnica. 2. Volitev članov in namestnikov v upravni in nadzorni odbor svojega področja kakor tudi ostalih članov po društvenih pravilih. 3. Pregled in odobritev proračuna svojega območja. — Zveze vlakov so ugodne, zato je vsakemu članu dana prilika, da se občnega zbora sigurno udeleži. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 12. oktobra 1940. ob 10. uri v Rogaški Slatini. Poleg običajnih točk občnega zbora je na dnevnem redu volitev delegatov za skupščini in volitev članov razsodišča. Polnoštevilna udeležba je častna dolžnost vseh.	Uprava.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LOGATEC vabi vse svoje članstvo k rednemu letnemu občnemu zboru, ki se bo vršil v soboto, 12. oktobra ob pol 9. uri dopoldne v ljudski šoli na Rakeku s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) nadzornega odbora. 2. Proračun sres. učit. društva za 1940./41. 3. Proračun in obračun sekcije JUU za dravsko banovino. 4. Volitev enega člana v upravni in enega v nadzorni odbor. 5. Volitev delegatov za banov, in glavno skupščino za tekoče in bodoče leto. 6. Slučajnosti.	Odbor.
Tudi za učiteljstvo je
Zadruga državnih uslužbencev
za nabavo potrebščin v Ljubljani, (Nabavljalna zadruga) Vodnikov trg št. 5
Stanovska dolžnost vsega zavednega ačiteljstva bi morala biti, da se včlani v to zadrugo in da kupuje v njej vse svoje potrebščine. Deleži po din 100 —, vpisnina din 5 —. Blago prvovrstno, postrežba točna, cene konkurenčne, ob koncu leta ristorno. — Vpišite se takoj! — Telefon št. 44-21
= JUU — SRESKO DRUŠTVO BREŽICE bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 12. oktobra 1940. ob pol 10. uri v ljudski šoli v Brežicah. Dnevni red bo objavljen v vabilih na posamezne šole.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KRŠKO
bo imelo svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto dne 12. oktobra t.
1.	v šolski risalnici v Krškem. Začetek ob 10. uri dopoldne. K prav obilni udeležbi vabi
odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUTOMER bo imelo svoj redni občni zbor v soboto dne 12. oktobra v šoli v Križevcih pri Ljutomeru po nastopnem dnevnem redu: 1. Otvoritev občnega zbora ob pol 9. uri dop.
2.	Odobritev zadnjega zapisnika. 3. Poročilo o delovanju odbora a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika. 4. Poročilo nadzornega odbora in predlog o razrešnici. 5. Poročila odsekov. 6. Proračun za prihodnje poslovno leto. 7. Navodila delegatom glede a) računa, b) proračuna sekcije. — Ker so od vseh strani jako ugodne zveze v Križevce, pričakuje pol-noštevilne udeležbe	odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI bo imelo 12. oktobra 1940. ob 9. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti občni zbor. Ker od mesca maja ni bilo zborovanja, upamo, da bo udeležba na občnem zboru nad vse pričakovanje velika. Tovarišice in tovariši, poravnajte članarino za preteklo leto in nakažite članarino tudi za semca september in oktober t. 1. Na predvečer 11. oktobra ima upravni odbor ob 15. (3. uri pop.) Soboti, poleg trgovine Bata. Borba za zbolj-sejo v poslopju drž. ljudske šole v Murski šanje naših gmotnih in pravnih zadev je dolžnost celokupnega učiteljstva. Kot celota bomo tudi pri zahtevah, ki jih stalno tolmači naše vodstvo na merodajnih mestih, nekaj dosegli. Bodimo složni.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KAM
NIK bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 12. oktobra 1940. ob 9. uri v poslopju ljudske šole v Domžalah. Dnevni red: 1. Poročilo društvenih funkcionarjev. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Določitev članarine za leto 1940./41. 4. Volitev delegatov za banovinsko in glavno skupščino za leto 1940. in 1941. 5. Volitev razsodišča. — Članstvo se naproša, da se udeleži skupščine polnoštevilno in da prijavi pravočasno svojo udeležbo šolskemu upraviteljstvu in sreskemu načelstvu.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ bo imelo občni zbor dne 12. oktobra ob pol 10. uri v ljudski šoli v Šoštanju. Polnoštevilna udeležba — dolžnost vseh.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V SLOVENJEM GRADCU bo imelo občni zbor v soboto dne 12. oktobra ob 9. uri v ljudski šoli v Slovenjem Gradcu. Dnevni red: 1. Poročila društvenih funkcionarjev o delovanju v poslovnem letu 1939./40. 2. Obračun in proračun društva in sekcije. 3. Volitev delegatov za banovinsko in glavno skupščino za leto 1940. in 1941. 4. Volitev v stanovsko razsodišče.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO bo imelo svoj redni občni zbor 12. oktobra ob pol 9. uri v telovadnici šole na Grabnu. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev in nadzornega odbora, volitve delegatov in častnega razsodišča. Vabimo vse člane, da se tega občnega zbora sigurno udeležijo.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V DOL. LENDAVI priredi občni zbor v soboto dne 12. oktobra ob 9. uri v Črenšovcih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika o delu društva in sekcije. 2. Poročilo tajnice.
3.	Poročilo blagajničarke. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Volitev nadzornega odbora in delegatov za banovinsko in državno skupščino. 6. Volitve razsodišča. — Udeležba za vse člane strogo obvezna. — Odborova seja se bo vršila dne 10. oktobra ob 4. uri v Čen-šovcih. Pridite vsi!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ
bo imelo občni zbor v soboto 12. oktobra t. 1. v Mladiki v Ptuju s pričetkom ob 9. uri in s sledečim dnevnim redom: 1. a) poročilo predsednika, b) poročilo tajnika, blagajnika, knjiž-
ničarke in nadzornega odbora, c) poročilo — predlog nadzornega odbora. 2. Poročilo o delu sekcije JUU v Ljubljani. 3. Obračun sekcije za leto 1939./40. 4. Proračun sekcije za leto 1940./41. 5. Proračun društva za leto 1940. in 1941. 6. Volitve delgatov za banovinsko in za glavno skupščino. — Tovariši, delamo račun in delamo proračun, težki so časi, še težji danes proračuni, zato pridite polnoštevilno, da dobro utemeljimo naše delo za bodoče čase in tako tudi stanovsko zavest. Naj brez tehtnega vzroka nikdo ne manjka! — Pred zborovanjem ob 8. uri je pri Zupančiču kratka seja uprave in nadzorstva. Odborniki, vsi točno!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO bo imelo redni letni občni zbor dne 12. t. m. z začetkom ob pol 10. uri na Zidanem mostu. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Tajniško poročilo, obračun za leto 1939./40. in proračun za leto 1940./41. ter poročilo revizorjev. 3. Volitev delegatov za ban. in glavno skupščino. 4. Volitev častnega stan. razsodišča. — Prosimo, da poravnate članarino! Občni zbor se prične ob pol 10. uri in bo končan do odhoda opoldanskega vlaka, zato točno in polnoštevilno.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ
bo imelo občni zbor v soboto 12. oktobra t. 1. ob 9. uri v dekliški ljudski šoli v Kranju. — Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Poročila: tajnika, blagajnika in nadzornega odbora ter poročilo o proračunu in obračunu sekcije. 3. Volitev častnega razsodišča. 4. Volitev delegatov za banovinsko in glavno skupščino za leta 1939./40., 1940./41. — Stanovska solidarnost je zlasti v današnjih časih nad vse potrebna, zato vsi, tudi do sedaj nevčla-njeni, 12. t. m. na zborovanje. Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART v Slov. gor. bo imelo svoj občni zbor dne 14. oktobra 1940. na drž. ljudski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. gor. z začetkom ob 10. uri ter s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila o delu društva in sekcije v poslovnem letu 1939./40. ter proračunu za 1940./41. 2. Volitev delegata za banovinsko in glavno skupščino. 3 Volitev članov v stanovsko razsodišče. — Ker v teh resnih časih ne moremo računati s tem, da bomo lahko redno zborovali, je zato tem bolj potrebno za vsakega člana, da pokaže krepko stanovsko zavest in pride.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ORMOŽ bo imelo svoj redni občni zbor v soboto dne 12. oktobra 1940. ob 9. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila funkcionarjev. 2. Proračun za prihodnje leto. 3. Delo in proračun sekcije. — Dokažite stanovsko zavest s polnoštevilno udeležbo.	Odbor.
volnenega blaga za plašče, kostume in obleke
Ji. rf £. Skaberne
Ljubljana
ZAMENJAM UČNO MESTO
v Slov. goricah. Visoko organizirana šola ob avtobusni progi. Pogoj: srez Ptuj, Maribor, Slov. Bistrica ali šola ob železnici. Ponudbe pod »Menjam takoj«.
FR. P. ZAJEC
izprašan optik in urar LJUBLJANA
sedaj Stritarjeva ulica 6, pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna očala, daljnogledi, barometri, toplomeri, hygro-metri itd. — Velika izbira ur, zlatnine in srebrnine.
Ceniki brezplačno.
Kvalitetna optika.
V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njenih podružnicah v Mariboru in Celju dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom, knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo.
Mestna hranilnica





/>>v ^ \\ ^ - °
c
vtN



ljubljanska