Poštnina plafana v gotovini LetO LV. V Uublianl. V nedellO, dne 18 decembra 1927. Št. 286. Posamezna itevilka 3 Oln Naročnina
Dnevno Itdala
zo državo SHS
meieCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
zo Inozemstvo
me-ecno 33 Din nedeljska Izdalo celole no v Jugo-•lavlfl SO Din, 7.a Inozemstvo' 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
l stolp petlt-vrsta mali oglasi po I 30 In 2 D.veCII oglasi nad 43 mm v.SIno po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. v uiedmlkrm delu vistica po 10 Din D Pn veCiem g nnroCilu popusl Izide ob 4 zjutraj rožen pondelinfl ln dneva po praznlKU
Uredništvo le v Kopllarfevl ulici ti. 6 III Rokopisi se ne vratalo. netranhlrana pisma se ne sprelemulo * Uredništva telelon St. 20S0. upravnltlva St. 2328
PoH/lčeu lisi sca slovenski narod
Uprava le vKopllur/evI ul.il. o / Cehovnl račun: C/ubllanu Sle v. 10.630 ln IO,34f za lnserate, Sara/evo SI. 7563, Laureb St. 1» »II, Prana tn 1»unal SI. 24.797
Proslava kraljevega rojstnega dne
v Be'gradu.
Votlo kričanie.
Demagoštvo je privilegij demokratsko-ra-dičevske koalicije, tako v Belgradu kakor pri oas doma. Ko so se zaznale prve poteze novega ljubljanskega oblastnega proračuna, je že zagnalo njihovo časopisje vik in krik, češ da hočejo klerikalci prebivalstvo odreti. Kaj ie na lem?
Novi proračun, kakor ga je predložil oblastni odbor, je znašal 60 milijonov dinarjev dohodkov in ravno toliko izdatkov. Finančni odsek, ki je zaključil včeraj svoje delo, ga je reduciral na 55 milijonov. Izdatki, ki so predvideni v tem proračunu, so deloma neizbežni, z ozirom na posle, ki jih je prenesla država na oblast, to so: bolnišnice, blaznica, dobrodelne ustanove itd., deloma so pa naravnost produktivni, kamor spada velika vsota za popravo cest, za povzdigo kmetijstva (10 milijonov!), za socialno skrbstvo, za šolstvo (za podpore za zidanje šol in za stavbo univerze sta predvidena dva milijona Din).
Jasno je, da je treba denarnih sredstev, če se hoče zopet nadaljevati plodonosno delo bivšega deželnega odbora in s tem dvigniti naše gospodarstvo. Oblasti je na razpolago 25 milijonov dinarjev iz državnega proračuna za posle, ki jih prevzame od države. Ostanek pa mora kriti z lastnimi dohodki in novimi davčnimi viri. Bodi ugotovljeno, da se na direktne davke ne bo naložil vinar doklade, z-vzemši akcijskih družb, ki so pa s proslulim § 82. fin. zakona za leto 1927.-28. dobile poseben privilegij, tako da naši cestni odbori niso smeli naložiti nanje več kakor 25% doklade. Večina davščin, ki se uvedejo, je prostovoljnih. Kdor ne bo hotel, mu jih tudi ne bo treba plačati. Tako taksa na javne plesne prireditve, ki so se silno razpasle in ki pri njih ljudje razsipajo denar kar na debelo. Prostovoljna je tudi taksa na obisk barov po 24. ori in kavaren po eni uri ponoči. Prostovoljna je tudi 100% doklada na trošarino na vino, ki znese pri domačih vinih 35 par, pri tujih 70 par od litra. Enako je z doklado na trošarino na žganje. Zganjepitje se je pri nas po vojni, ko je bilo že skoraj zginilo, silno razpaslo in njegove posledice za ljudsko zdravje so naravnost katastrofalne Ce prodajo samo v ljubljanski oblasti veletržci s špiritom na leto 80 vagonov (800.000 litrov) čistega špirita za izdelavo »jeruša« in drugih sličnih strupov, je to najtehtnejši dokaz, kako nujen je boj proti temu strupu, ki polni naše jetnišnice, bolnice m blaznice. Boj proti žganjepitju bi morale vse stranke brez demagoštva solidarno voditi. Tako pa vidimo, kako se seljaško-demokrat-ska koalicija igra z najnižjimi instinkti in ji je ljudsko zdravje deveta brigal
Davek na motorna vozila se bo gibal v skromnih mejah (1 milijon Din) in je upravičen, ker zlasti težki avtomobili silno kvarijo ceste, bo pa tudi avtomobilistom v korist, ker je izrecno določeno, da se bo stekal v fond za gradbo in popravo cest, iz katerega misli oblast, če bo to tehnično izvedljivo, že letos zgraditi cest za 20 milijonov dinarjev. Da se krije še ostali deficit, je predviden še davek na potrošnjo premoga, ki je tako nizko odmerjen, da ga posamezno gospodinjstvo ali podjetje ne bo skoraj nič občutilo. Vendar pa bo baš s tem davkom omogočeno, da bo oblast uvedla stanovanjsko akcijo zlasti tudi po industrijskih krajih.
Krilja za te nujne izdatke, če hočemo, da naša samouprava ne bo samo na papirju, ampak da bo res delala ljudstvu v korist, ni bilo mogoče najti drugače, kakor na ta način Letos spomladi so zahtevali nasprotniki, naj zahteva oblast bivše deželne doklade. Tc bi znesle pa komaj 12 milijonov dinarjev, dočim je sedaj država z uvedbo o prenosu poslov na samouprave, zagotovila dohodek 26 milijonov dinarjev. Prvotno se je mislilo, da bo država odstopila realne davke, zemljarino in hišni davek. Ker se pa baš sedaj dela na izenačenje davkov bi vsota, ki bi jo imela dobiti oblast, visela popolnoma v zraku, ker se pričakuje, da se bo zcmljarina znižala! kar ie nujno zlasti v Sloveniji, kjer je pretirana.
Finančni uspeh teh novih davkov je seveda deloma nesiguren. Ker ie gotovo, da bo konzum špirita padel z ozirom na višjo ceno. Bai to je pa nameravano z doklado na državno trošarino.
Tudi izdatki niso Je ustaljeni in je gotovo, da se bodo povečali, če oblast prevzame nekatere posle, ki jih ji država še ni izročili. Želeti bi bilo zlasti, da bi oblast prevzela tudi vodne zgradbe (osuševanje ljubljanskega barja, gradba vodovodov, regulacija manjSih vod.
r Bolgrad, 17. dec. (Tel. »Slov.«) V prestolnici se je danes na slovesen način proslavil rojstni'dan kralja Aleksandra. V vseh cerkvah so se vršile svečane službe božje. V ka-tcliški cerkvi se je vršila slovesna služba božja ob 9. Opravil jo je belgrajski nadškof dr. Rodič. Vlado je zastopal minister za socialno politiko dr. Gosar, dalje so bili navzočni pa-peškj nuncij msgr Ppllegrinetti, diplomati in zastopniki javnih oblasti.
Ob 11 se je vršila slovesna služba božja v saborni cerkvi, kjer se je zbral celokupni diplomatski zbor. Službo božjo je opravil patriarh, ki je imel na kralja sledeč nagovor:
»Gospodar in kralj!
Tudi letos proslavljamo Tvoj rojstni dan,
v Pariz, 17. dec. »Giornale d Italia« postavlja deset zahtev za sporazum s Francijo. V Parizu jih ostro odklanjajo, levičarski tisk pa jih odpravlja ironično. Sauerwe n izjavlja v »Matinu«, da bi se italijanska zahteva glede njenega prednostnega položaja v Sredozemskem morju lahko izpolnila, če bi imela samo geografičen pomen, politično pa bi se morala natančno precizirati. Listi izjavljajo, da so razgovori, dokler so se omejevali na splošnosti, potekali proti pričakovanju dobro, ko pa se je bilo dotakniti pol tičnih realitet, je tempo postal počasnejši. Hali anskj dopisnik lista »Information« poroča, da nj dvomiti o oficielnem značaju pogojev, ki jih stavlja »Giornale d Italia«. Pet od teh desetih zahtev je absolutno nesprejemljivih, namreč: zahtevamo posebne pravice za italijanske koloniste v Tunisu, v katerih vidijo italijanski poskus položiti roko na eno najbogatejših francoskih kolonij, dalje poprava meje v severni Afriki na korist Tripoli-sa. priznanje prednostnega položaja Italije na Balkanu, ukmjenje asilnega prava za italijanske politične begunce in odrekanje posebnega režima na korist Italijanov, naseljenih v Franciji. Tudi zahleva. da se Italiji prepusti mandat in kolonija kot naseljevalno ozemlje za prebitek ital janskepa prebivalstva, se odklanja, ker se tiče mednarodne politike. Samo v vprašanju itali.ianske soudeležbe v tangerski coni bi bila Francija morda pripravljena h koncesijam.
V Kantonu leže mrliči kar na cestah.
v Pariz, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Iz Šang-haja se poroča o žalostnem položaju v Kantonu. Nacionalistične vojaške oblasti razglašajo, da so našle na sovjetskem konzulatu top.ive, municijo in številno propagandno literaturo. Osebje konzulata je še zaprto. Število v Kantonu umorjenih komunistov se suče okrog dva tisoč. Včeraj so ustrelili pet ruskih agitatorjev in vozili njihova Irupla po ulicah, dočim fc pustili trupla drug,h komunistov ležati na ulicah kot ostrašilno sredstvo drugim. — »Lo-kalanzeiger« poroča iz Pekinga, da je bilo poleg omen.enih petih ruskih agitator,,ev obsojenih nadaljnjih 13 Rusov na smrt. Na morišče so jih peljali skozi razburjeno množico na vozovih. Nadalje poroča, da je bilo med nemiri razdejanih okrog tisoč hiš, katerih vrednost se ceni na 22 milijonov dolarjev. V Kantonu se še vedno nahajajo mrtva trupla na cestah. Scene opustošenja so nepopisne.
v London, 17. dcc. (Tel. »Slov.«) V Kan-tenu nadaljujejo nankinške čete svojo kazensko postopanje proti komunistom. Ustrelili so trdi večje število komunističnih žensk, in sicer
razna osuševalna dela) in pa uravnavo hudournikov. ki so deloma tudi po naši lastni krivdi zaradi pretiranega izsekavanja gozdov v zadnjih letih povzročila toliko škode. Dalje je pospeševanje obrti možno lc. ako sc vodi od tam, kjer so lokalne razmere bolj znane kakor pa v oddaljenem Belgradu. Vse to bo zopet stalo mnogo denarja.
Bodi tudi še povdarjeno, da gre tukaj za dajatve, ki ne bodo šle t Belgrad, ampak ostale doma. Če bo oblast gradila ceste, visoke stavbe, pomagala pri zgradbi hiS itd.,
ki je zapisan v knjigi Gospodov) kot blagoslov za našo domovino in vsakega državljana.
Tudi jaz Te radi tega pozdravljam v imenu svete naše cerkve, v imenu vseh naših pripadnikov kakor tudi ostalih naših sodržavljanov.
Pozdravljam Te, gospodar, in prosim Gospoda, da Ti naj podari um, dobro voljo in dobro srce v vseh trenutkih življenja, ki niso enaki, nekaj je mirnih, nekaj nemirnih.
Mi vsi imamo ra/log. da radostno pozdravljamo današnji dan, ker nam Gospod daje veliko milost, da smo se pod Tvojo vlado z.edi-nili in da v skupnosti živimo. Naj Ti je radi lega srečen rojstni dan, gospodar, da bi jih še mnogo dočakal. Naj Te spremlja blagoslov Gospodovi«
Mussolini pomiruie Albance z žitom.
v Rim, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Uradni ko-respondenčni biro »Štefani« razglaša: »Z ozirom na žalostne razmere, v katerih se nahaja piebivalstvo severne Albanije radi slabe žetve in raznih vpadov ter draginje, je sklenil Mussolini odposlati v okraj Skader večjo množino živil, katere naj italijanski Rdeči' križ brezplačno razdeli. Prva pošiljatev 300 ton je že odposlana iz luke Sv. Ivan Meduanski.«
Rim potrjuje, da pride tja grški minister, v Rim, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Kljub de-mantiju, v katerem je grško zunanje ministrstvo zanikalo vesti grških listov o odhodu zunanjega ministra v Rim, se tu ta vest potrjuje. Grški zunanji minister Mihalokopulos ima dospeti prihodnje dni v Rim, da naveže z italijansko vlado pogajanja v svrho sklenitve raz; sodiščne in varnostne pogodbe med Italijo in Grčijo.
Kaj je z novo palačo društva narodov, v Ženeva, 17. dec. V ponedeljek se sestane komisija petorice za novo zgradbo palače Društva narodov. Ta seja sc pričakuje z veliko napetostjo. Kakor se govori, je odločitev dejansko že toliko kot padla, in sicer kot žrtev še davno neizvršenega francosko-itali-janskega pomirjenja.
jc dal general povelje, da vojaki napadejo vse ženske in da brez nadaljnje preiskave ustrelijo vse one, ki so si dale ostriči lase. — Komandant komunističnih čet, ki so bile pregnane iz Kantona, napoveduje protiolenzivo proti kantonskim četam, ki so sedaj zasedle Kanton.
Briand reierira o Kitajski, v Pariz, 17. dec. (Tel. »Slov.«) V današnjem ministrskem svetu je poročal Briand o stanju zunanjih stvari. Posebno obširno je govoril o dogodkih na Kitajskem ter je sporočil kabinetu vse zadnje uradne brzojavke iz Kante na. Minister Saraud jc poročal o svojih prizadevanjih za pomoč oškodovancem vsled poplave v Alžiru.
Sovjete skrbi Kitajska.
v Moskva, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Dogodki na Kitajskem so povzročili močno vznemirjenje, dasi smatrajo politični krogi, da bo kitajska revolucija vseeno napredovala. Čičerin je v svoji noti, s katero odgovarja na ukinje-nje odnošajev, izjavil, da sovjetska vlada nikdar ni priznala tako zvane nacionalne vlade.
bodo vse to dela, pri katerih bo zaposlenih na stotine sedaj brezposelnih. In če se bo s smotreno akcijo — po vzgledu Avstrije, Češke in drugih držav — pomnožila naša kmetijska produkcija po množini in kakovosti, bo to uspeh, ki ga ne bo deležen samo kmet, ampak tudi obrtnik in trgovec, ker se bo povečala kupovna zmožnost širših ljudskih plastij.
Trezna razsodnost našega ljudstva bo ob produktivnem delu naše oblastne skupščine oblastnega odbora tem temeljiteje spoznala vso ničevost vpitja naših nasprotnikov.
Naš finančni minister dr. Markovič, ki se t finančnih zadevah naše države mudi v inozemstvu.
Sporazum med Prago in Vatikanom gotov!
v Rim, 17. dcc. (Tel. »Slov.«) Razgovori, ki so se v zadnjih mesecih vršili med Sv. Sto-lico in Češkoslovaško republiko v Rimu, so bili danes uspešno končani s parafiranjem mo-duša vivendi. Parafirala sta ga za Vatikan Borgognin Duca, za Češkoslovaško pa izredni pooblaščeni minister dr. Krofta. Pred enim tednom sta bili izmenjeni pojasnilni noti. Mo-dus vivendi bo stopil v veljavo na ta način, da se bo po obojestranski končni odobritvi objavil v enako glaseči se izmenjavi not med češkoslovaškim zunanjim ministrom in kar* dinalom državnim tajnikom.
0 podrobnosti modusa vivendi diskretno molčijo. Oficijelno se izjavljajo, da so s tem odstranjene med sv. Stolico in Češkoslovaško obstoječe težkoče, posebno tiste, ki so nastala pred približno dvema letoma Na ta način obnovljeni dobri odnošaji med Vatikanom in Češkoslovaško so bili potem dokumentirani i privatno avdijenco, ki jo je sv. Oče danes dovolil pooblaščenemu ministru dr. Krofti skupno z dr. Rostocilom.
Madjarski minister debatira z Vatikanom.
v Budimpešta, 17. dec. (Tel. »Slov ) Danes sc poroča uradno, da se je madjarski prosvetni minister grof Klebelsberg razgovarjal v Rimu s kardinalom državnim tajnikom Gasparijem in novim madjarskim primasom Szere-dyiem. V informiranih krogih vladne stranke se izjavlja, da se je grol Klebelsbcrg pritoževal v Vatikanu, ker je imenoval Szeredyia za ptimasa brez vprašanja madjarske vlade, in da jc stavil tudi predloge, da se ta »neprijazni« akt »popravi«. Cuje se, da se je grof Kle-helsberg tudi informiral o poliličnih namenih, ki jih je imela Sv. Stolica s tem imenovanjem. Szeredy je splošno znan kot radikalni legiti-mist, kakor se sploh benediktinski red, kateremu pripada, močno eksponira za Habsbur-žane.
Tudi Voldemarasa sprejemajo tisoči.
v Kovno, 17. dec. (Tel. »Slov «) Danes je iz Pariza djspel semkaj Voldemaras. Na kolodvoru ga ie pričakovala večtisočglava množica. Častniki so ga dvignili na ramena Li-tvanske vojaške oblasti nameravajo prired ti o priliki obletnice litvanskega vojaškega puča velike slovesnosti.
Sneženi zameti, r Bolgrad, 17. dec. (Tel. vSlov.«) Danes je
v Belgradu zapadel velik*sneg. Po poročilih iz notranjosti države so povsod vel ki snežni zameti, radj česar je promet nn mnogih progah zelo otežkočen. Vlaki prihajajo v Belgrad z velikimi zamudami.
Kuninniidi odpotuje v Zagreb, r Belgrad, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Prosvetni minisler dr. Kumnnudi bo prihodnji teden odpotoval v Zapreti, da bo pregledal delovanje tumošnjega vseučilišča.
Spremembe r alnSejski službi, r Belgrad, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Naš vo jni ataše v Parizu je določen, da vrši dolžnosti atašeja v Londonu. Poljska vlada je dala ngre-ment, da naš vojni alaše v Budimpešti izvršuje posle atašeja v VaršavL
Italijanski aoetit ni pojenjal.
Točke za sporazum so narastle že na deset. — Stara pesem o prvenstvu na Balkanu in Adriji. — Grški zunanji minister gre vendarle
v Rim.
(Telefonsko poročilo »Slovenčevega« dopisnika.)
Bratiauu pravi, tla izgredi niso bili senzacija.
v Bukarešt, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Parlamentarna skupina kmetske strnnke, ki je pod vodstvom dr. Lupa m ki spada k vladni koaliciji, je imela včeraj zvečer posvetovanje, da prouči dogodke v Velikem Varadinu in Kološu. Poslanci te stranke so izjavili dr. Lupu, da z ukrepi vlade niso zadovoljni in da zahtevajo najmanj demisijo Tartarcsca, če bi pa ta ne hotel odstopiti, so pozvali dr. Lupa, da se umakne iz vlade. Nato je imel danes Tarta-rescu razgovor z notranjim ministrom Duco. Parlamentarna skupina kmetske stranke, ki je bila dosedaj del vladne večine, se je sedaj konstituirala kot samostojna skupina. — Ministrski predsednik Vintila Bratianu je izjavil pred poslanci večine, da so izgredi v Kološu in v Velikem Varadinu vredni obžalovanja, ne smejo se pa noložiti v breme vladi, temveč jih je pripisati samo razmeram. Pokojni ministrski predsednik Joan Bratianu je že dovolil študentovski kongres in odredil vse za to potrebne ukrepe. Vintila Bratianu je še izjavil, da ne odobrava izgredov, da pa se mora obenem nastopiti proti pretirani kampanji inozemskih listov.
Z anglikanskim molitvenikom še ni pri kraju.
v London, 17. dec. (Tel. »Slov.«) V ponedeljek se sestanejo škofje, da se posvetujejo: 1. ali naj novi molitvenik stopi v veljavo tudi brez odobrenja parlamenta, 2. ali naj se iz njega odstranijo vse določbe o zadnji večerji* ki spominjajo na rimsko cerkev, in se molitve-
nik potem še enkrat predloži parlamentu, in ,	,	, ,	,
3. ali naj se sploh nič ne stori. Ce potrdijo prvo j v» °Pmc ^ kinematografske predstave: z „ . L! _______i___i____, _	oblastno davščino na nočni obisk javnih zaba-
Tedenstei pregled
Notranla politika.
Narodna skupščina je soglasno sprejela zakon o zrakoplovstvu. — V finančnem odboru je posl. Smodcj podal izjavo za neokrnjeno slovensko univerzo, — V davčnem odboru je posl. Pušenjak govoril proti obremenjevanju občin z davčnimi posli. — Minister za socijalno politiko dr. Gosar je dovolil mariborski mestni občini iz tostvarnega vladnega fonda za zgradbo delavskih stanovanj dva milijona dinarjev pod pogojem, da doda v isti namen občina sama istotoliko.
Ljubljanska oblastna skupščina se je 14. t. m. sešla na drugo zasedanje. Soglasno je sprejela predlog za izpopolnitev slovenske univerze in za zgradbo lastne vseučiliške palače. V ta namen je v oblastnem proračunu kot prvi prispevek določen znesek en milijon dinarjev. — Oblastni proračun za 1. 1928. znaša 60,438.575 Din stroškov in ravno toliko dohodkov. Stroški so v glavnem razdeljeni sledeče: splošna oblastna uprava 2,991 000 Din; deželna kultura 9,719.400; javna dela in deželno imetje 12,729.000; obrt in trgovina 925 tisoč; zdravstvo in socialno skrbstvo 28 mil. 874.175; prosveta 2,500.000; dolgovi 1,500.000; razni stroški in prorač. rezerva 1,200.000 OTn.
Za kritje teh stroškov določa državni proračun približno 25 milijonov dinarjev; ostalo se bo pokrilo z naslednjimi davščinami: 25 odstotno oblastno doklado k državnemu davku na dobiček družb, zavezanih javnemu polaganju računov, ki se odmerja po bilanci; s 50odstoLiim pribitkom na državno takso od
vprašanje, bi odgovoril parlament s takojšnjo ločitvijo države in cerkve. Sedanje stanje, v katerem k Rimu nagibajoči se duhovni postopajo samostojno, protestantski pa se držijo starega molitvenika, se ne more vzdržati dalje,
Lloyd George hoče voditi rudarje.
v London, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Lloyd George je izjavil v govoru pred rudarskimi delegati v Cardiffu, da je pripravljen voditi rudarje v boju za vzpostavitev sedemurnega | delavnika.
Kmalu bo završal volivni boj.
v London, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Vodja i konservativcev lord Salisbury je na nekem shodu napovedal, da je kmalu pričakovati no- , vih volitev.
Poincareju so proračun malo spremenili.
v Pariz, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Finančna komisija senata je imela danes popoldne še eno sejo, da čuje Poincarejevo poročilo. Prvo posvetovanje o proračunu v komisiji je končano že pred nekaterimi dnevi ter je danes bilo tudi razdeljeno poročilo poročevalca Che-rona. Komisija je na strani dohodkov zmanjšala proračun parlamenta za 63 milijonov, na drugi strani pa je pri izdatkih omejila kredite za 229 milijonov. Prebitek proračuna, ki je znašal po sklepu parlamenta 52 milijonov, se je s tem povišal na 218 milijonov.
Grki dobijo zgornjo zbornico.
v Atene, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Vlada je predložila parlamentu načrt zakona o ustanovitvi zgornje zbornice, ki naj ima 120 članov. Od teh naj bi jih narod izvolil direktno 90, stanovska zastopstva 20. parlament pa 10.
9 poslancev izročenih sodišču radi Macedonije.
v Atene. 17. dec. (Tel. >Slov.<) V nočni deji je parlament izročil sodišču izmed dese tih komunističnih poslancev devet, ki so ob
višč in okrepčevališč; z oblastno takso na javne plesne prireditve; z oblastno doklado k državni trošarini na opojne pijače; z oblastno takso na motorna vozila; z oblastno takso na produkcijo premoga.
Zunanta aolitika.
Vsa diplomacija je napeto pričakovala, ali bo morska kača z imenom irancosko-itali-janski spor in Briand-Mussolini ?e, se ne sesta-neta, prišla do kakega konca; vsaj takega kot poljsko-litovski spor, da je nezadovoljstvo sicer ostalo, a tudi sablja v nožnici. Italijanski
tisk je postavil konkretne zahteve: Francija mora priznati Italiji prednost na Balkanu in Adriji; Franci|a se naj odreče podpori Jugoslaviji; naj dovoli v Tunisu Italijanom nekako sovlado in naj spremeni protifašiitovsko politiko. Z drugimi besedami: Na) pusti vsem italijanskim aspiracijam svobodno pot. Sestanek Briand-Mussolini bi bil pod takimi pogoji naravno brezuspešen, ker nobeden od državnikov ne bi spremenil svojega stališča. Briand je zavzel taktiko čakanja, da se na italijanski strani ohladi vročina in da Italija sima spozna, da sebe precenjujejo in da tudi v Angliji nima take podpore, kot si domišliuje. Mesto Sestanka je došlo — do Mussolinijevega govora. Vse je dobro; tudi jugoslovansko-francoska pogodba; ravnovesje in miri Mussolini je res uradno govoril; a tudi v tej lastnosti je bil včasih bolj bojevit. Proti celotnemu evropskemu mišljenju tudi fašizem ne more z glavo skozi zid in ostalo je vse pri stareml Tudi novi razgovori z Madjari situacije ne morejo spremeniti.
Francoska diplomacija je pa na drugi strani neumorno na delu, da se na Balkanu odstrani oglje, ki bi ga mogel razpihavati fašizem Gre za končno odstranitev sporov z Bolgarijo in Grčijo. V tej zvezi se je mnogo govorilo o upravnih reformah v Macedoniji in modifikaciji naših zahtev do solunskega pristanišča.
Amerika gre neizprosno naprej; te dni je
bil sprejet predlog o gradnji novih bojnih ladij, ki je presenetil celo tiste, ki verujejo v mož Unije in ki so se že udali v usodo, da nad obubožano Evropo triumfirn dolarska Amerika.
Rusko-angleško nasprotstvo se je preje poostrilo kot omililo. Litvinov se je že v Ženevi pritoževal, da je Chamberlain mrzel kot led. Da se ni mogel stajati sedaj, ko so boljše-viki poskušali z novo revolucijo na Kitajskem in seveda propadli, je jasno. Amerika je pa tudi boljševikem dobro odgovorila; internirala je njihovo trgovsko delcgacijol
Neposredno ob meji države imamo zaznamovati: romunski nemiri so prenehali; bolgarska vlada je malo v krizi, ker ni dobila v Ženevi posojila; Grčijo preplavlja ameriiki dolar!
Kako je z oblast, davkom na avtomobile. - Neutemeljna de magogija SDS.
Koj ko je bil predložen oblastni proračun, ! je zagnal SDS tisk krik o uničevanju avtomo-; bdizma. Vse njegove tozadevne navedbe so pa prav demagoške in netočne Taksa se ne bo računala po konjskih silah, ampak po ameriškem načinu z ozirom na težo. Tako bo znašala za motorna kolesa, ki doslej niso nič pla-; čevala, 50—250 Din, za tovorne avtomobile 500—1500, za tovorne s polnogumijastimi kolesi (ti namreč bolj kvarijo ceste) dvakratni j znesek, za osebna vozove lažje 300—400 Din, I za največje luksuzne pa ca 1000 Din. Ta cbre-i menitev gotovo ni pretirana. Način izračunavanja in pobiranja takse bo določil oblastni odbor sporazumno z zastopniki avto- in molo-kluba. Vsi zunanji vozovi (brez razlike) bodo ] plačevali malenkostno takso 10 Din. Ce voz ; menja lastnika, se taksa plača samo enkrat ! letno. Poleg tega se bo taksa pobirala še v četrletnih obrokih in torej le ne bo tako, ka-I kor vpije SDSarski tisk.
Idealna diktatura, ki je ostala - sen.
v Monakovo, 17. dec. (Tel. »Slov.«) V od-' boru, ki je preiskoval dogodke pri Hitlerjevem j puču, poroča poslanec Hcigner o diktaturnih I načrtih Ludendorffa in Hitlerja: Iz zaplenjenih listin sledi, da so nameravali postavili državno
Veliko
skioptično predavanje
o Egiptu, Sinaju in Palestini bo
danes ob 5. uri popoldne ▼ veliki dvorani ..UNiONA"
Volneno blago
iu galanterijo priporoča po najnižjih cuunh Irgovlns
I. Podboj (nasproti cerkve sv. 1'etrn).
Ribje otfe
sveže norveško, dobite v drogerijl A. Kam: sinova, Zinovska ulica I.
SmuCmshe čeilie
ročno izdelane, točno po norveških pravilih nudi po
Din 390 -JOIKA
LjllDHana Po povzetju Din 20"— ve? Neugajajočo se zamenja ali vrne denar
dolženi, da so po naročilu Moskve delovali za diktaturo z Ludendorlfom na čelu in z gene
avtonomijo Macedonije in grške Tracije.
Tudi Madjari elek^rificirajo
železnice.
v Budimpešta, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Povsem na tihem je bila včeraj podpisana pogodba za ustanovitev velike madjarske elektrarne, katere glavna naloga bi bila ta, da preskrbi električno strujo za madjarski del železniške proge Budimpešta—Dunaj, ki naj se elektrificira, ler strujo za mesta, ki leže ob tej progi. Financiianje elektrarne, ki se postavi v Banhidi, se izvrši potom najetja posojila na Angleškem v višini 2,500.000 do 2 milijona 750.000 funtov, ki se mobilizira za 60 odst. v gotovini, za 40 odst. pa polom dobave strojev za elektrarno. Posojilo bo meseca januarja emitiral koncem Waldhal.
Dečji internat pogorel.
v London, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Danes je v Quebecu pogorel velik dečji internat. Mnogo dečkov je bilo ranjenih, ker požarna bramba ni mogla porabiti vodovoda, ki je zmrznil.
Potres t švabskih Alpah — brez Škode.
v Stuttgart, 17. dec. (Tel. »Slov.«) V Švabskih Alpah so čutili včeraj opoldne močen potresni sunek, kateremu so sledili trije »labejši. Ljudje co v strahu bežali iz hiš, vendar ni bilo nobene Škode
ralorn Lossovvom kot državnim ministrom. Tudi Hitler bi imel stopiti v vlado. Hoteli so zasesti vsa javna poslopja, redakcije listov in tiskarne. Kdor bi se upiral, bi imel biti takoj ustreljen. Seznam onih oseb, ki bi se imele odstraniti, je bil že pripravljen Nova uprava države pod diktaturo Ludendorffa in Hitlerja predstavlja krvoločen dokument. Za n'č manj, kakor štirideset, razmeroma brezpomembnih političnih pregreškov je bila določena smrtna kazen. Vsi moški in žensikc od 16. do 50. leta bi bili dolžni upravljati javno ljudsko službo. Vse zveze delodajalcev in delojemalcev so hoteli razpustiti, zapleniti vse premoženje Židov ter zapreti banke in borze. Odredbe diktature bi imele stopiti v veljavo prvi dan po revoluciji. Poročilo pravi dalje, da so se aktivni častniki brambe udeleževali pri izdaji orožja bojnim čelam.
Tudi Nemčija se oborofu^e.
v Berlin, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Gradbeni načrt vodstva mornarice se nanaša na čas 12 do 15 tet. V tem času se imajo poleg štirih majhnih križark, ki so se že začele graditi, in torpedovk, ki so tudi že v delu, zgraditi štiri oklopne ladje. Versaillska mirovna pogodba pa dovoljuje šest ladij po 10 000 ton, kakršne hočejo sedaj zgraditi. Po versaillski mirovni pogodbi pa je dovoljeno tako majhno stanje moštva, da se ne more graditi več kakor štiri do šest '»klopnih ladij.
Vprašanje zapiranja in odbiranja trgovin.
Kakor poročajo iz Belgrada, je izzvalo vprašanje zapiranja in odpiranja obratov in vprašanje delovnega časa v posameznih obratih zanimanje pri vseh delodajalcih v državi. Kakor smo že poročali, je minister za socialno politiko dr. Gosar za mesto Belgrad prenesel svojo kompetenco, ki mu je dana po zakonu o zaščiti delavcev na belgrajsko mestno upravo, dokler ne bo uveljavljena uredba, ki bo veljala za vso državo in ki se bo nanašala na vprašanje zapiranja in odpiranja obratov, kakor tudi na vprašanje delovnega časa. Dalje je minister za socialno politiko prenesel svojo kompetenco v tem vprašanju na vse velike župane v državi. V zvezi s tem se je vršila v upravi mesta Belgrada skupna konferenca delodajalskih in delavskih zbornic. Ta konferenca pa je bila odgodena na prošnjo delodajalskih delegatov, da bi ti mogli zavzeti svoje stališče v tem vprašanju. V obrtniški zbornici v Belgradu (tu imajo namreč obrtniki, trgovci in industrijci svoje ločene zbornice), so imeli delodajalski delegati konferenco, na kateri so izdelali načrt pravilnika, po katerem se bo zahtevalo od mestne uprave v Belgradu, da zavzame stališče delodajalcev, ki je v glavnem povdarjeno v stališču, da se delovni čas delavcev v podjetjih loči od vprašanja odpiranja in zapiranja obratov. Z druge strani pa delegati delavskih zbornic vztrajajo na tem, da se veže vprašanje odpiranja in zapiranja obratov z vprašanjem delovnega časa. Ker se bodo delodajalci tudi v ostalih pokrajinah postavili najbrže tudi na stališče belgrajskih delodajalcev, se utegne stvar razviti v večje vprašanje.
Zobozdravnik
Med. Univ, Dr. Ciril Cirman
se je preselil na MIkloiiicvo cesto St. 18. I. desno
tn ordlnirn od 10. — 12. dopoldne in od 2. — 6. popoldni,.
hatug^nejSi naKup
oblačil lastnega izdelka nudi fordlta JOS. ROJ1HH, L-ubltana
rolo aparare
in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerlja
A. Kane sinova
Ljubljiina. Židovska ul. L
Darha za Božič In Novo leto
po znižanih cenah: rokavice, nogavice, ftepnl robci, kravste, Imo damsko triko perilo, dišeča mila, torbice, čipke — pri
Dosip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomeniak
r
\n|nov>!|Mi moda
Poudre Mori Porlum
Bourioia - Pari«
Turšhe srečfoe iti Srcčftc italiian. rdečega Urila
kupuje
BanKa Peham d Ho., Ljubljana,
Miklošičeva cesta 20.
Oglejte si ravnokar došlo
božično zbirko
najnovejših knjig v knjigarni
lg. Kleinmayr & Fed. Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta.
V lokalu, v katerem ni »Slovenca", tudi ni mesta za našega človeka.
Zahtevajte „Slovenca" povsod.
Jugoslovanska knjigarna
v Liubljani
priporoča:
Radio. Osnovni pojmi o radiotehnikl s 214 slikami k besedilu. Spisal prof. Leop. Andrče. Broš, Din 60, vez. Diu 76.
Praktična perspektiva. Spisal ini arh. Rado Kre-gar Cena 43 Din.
Parni stroj in parna turbina. Knjiga zn strojnike In obrnlovodje. — Spisal inž. Gvidou Gulič. Vez 80 Din.
Parni kotel. Navodila kurjačem, posestnikom parnih kotlov in delovodjem. Spisal inž. U v idoii Oulie. Vez. 30 Din.
Ojačen beton. Učna knjiga za stavbne šole In za ntnvhne nhrtnike Spisal inž Jaroslav Foer-ster. Cena 12 Din.
Prepričajte se, da kupite najceneje
zimske suknje
dolge in kratke pri Fran Lukič, Stritarjeva 9.
Vse beži
pred bacili, temi zlocestiinl |io-vzročitelji vsake bolezni. Nevur-nost iireti našim dragim nu vseli straneh. Modra gospodinja se trudi, da obdrži ->voj doni v čistoči. — Lys"!orm vrši svojo dolžnost. — LysoWirni je tdiuo močno desinlekcijslio sredstvo prijetnega duha, ki ne maže.
Predmeti za vsakdanjo vpo-rabo naj se čistijo v rii/topini Lysoforma po.t. kadi. odtodue cevi. To Vain ukazuje ljubezen nasproti rodbini.
Navodila pri vsaki steklenici.
Dobiva se povsod.
SNAŽMOST ZIMI A V JE ŽIVLJENJE
»■m.t.
Albanija, majhna, a nevarna soseda
Jabolko ra?xlora Imenujejo politiki to deželico, kjer Adrija obliva Balkan. Imajo prav. Ze v slarem veku so se zanjo tepli Rimljani, v srednjem veku je bila deželica zdaj pod srbsko, zdaj pod bolgarsko, zdaj pod carigrajsko oblastjo. Osvobodilno gibanje v letih 1443 do 14(58 je združeno z glasovitim imenom Skan-derbega, a od 1479 so tu zopet Turški gospodarji. V 19. stoletju se vrše na novo poskusi s
samostojnostjo. 7. marca 1914 imamo tu komedijo z znanim princom Wiedc*in, ko je s tem Nemčija mislila, da je zavarovan njen interes ob Adriji. Toda princ Wied je le kratko dobo vladal; v letih 1916—18 so deželo zasedli Avstrijci, nato pa Italijani do leta 1920. Sedaj jo vlada Ahmed beg Zogu, ki so mu dali naslov »rešitelja domovine«.
Revolucije in upori so na dnevnem redu. Če bi šlo le za notranje gibanje, bi nas albanske razmere zanimale le kot kroniste. Toda Albanija razburja Balkan v zunanji politiki. Vanjo se je vsedla Itnli.a, sklenila z njo dve važni pogodbi, naselila tam svoje vojaštvo in pretvorila državico v svojo podružnico. Albanija naj ji služi za skakalno desko na Balkan in garancijo neomejenega gospodstva na Adriji; pri vsem tem še kot jabolko razdora v svoji pohlepnosti po Balkanu.
Čitateljem »Slovenca« bomo gotovo ustregli, če jim predočimo sliko naše nemirne sosede, njene voditelje, gospodarsko in politično moč. Prosvetnim, političnim tečajem in v/goji pa je s tem na razpolago dragocen pripomoček.
Kakšna ie slika A'baniie?
Majhna je ta dežela, 27.500 km'; prebivalcev ima okoli 800.000. Mesta niso velika, Korča šteje 25.500 prebivalcev, Skader 21 tisoč in 500, Tirana 14.400 itd., pristanišče Drač niti 5000. Albanija je večinoma gorata, rekli bi, gorati zahodni rob Balkanskega polotoka. Reke tečejo vzporedno, vsaka dolina je zase, zato se nikdar ni mogla razviti močna centralna vlada, in se tudi ne bo, če bo Albanija samostojna. Treba je višje sile. In ta sila bi morala naravne zaklade dvigniti, gozdarstvo urediti, zamočvirjene doline izsušiti in jih spremeniti v rodoviten svet, rudarstvo dvigniti — železo je v Albaniji, premog, baker, petrolej — prometna sredstva pomnožiti itd. Za vsakega mejaša bi bila taka Albanija dragocen dodatek. In lega njena: Za Italijo stopnja na Balkan za Jugoslavijo (in posebej za Južno Srbijo) izhod na morje, ln Otrant-ska cesta je tam spodaj.
V zadnjih dveh letih je bila Albanija precej mirna, in takoj so se pokazali začetki
Beg Libohova, albanski vojaški ataše v Rimu.
gospodarskega napredka. Za poznavalca Albanije je že tolkač kamnov ob cesti nekaj novega. Prvič po vojski popravljajo sedaj ceste in gradijo celo nove. Od avgusta 1926 se lahko pelješ od Korče do Drača sl;oz vso Albanijo. Sicer cesta še ni čisto izgrajena, a tukaj je. Tudi cesta od severa proti jugu. od Ska-dra do Valone je sedaj boljša. Nadaljnje cesle so v načrtu v gorskih pokrajinah, tri pota naj vežejo Skader z jugoslovansko mejo. Gradba cest naleli povsod na velike težkoče, albanski delavec je zelo priden a popolnoma manjka strokovno izvežbanega nadzorstvenega osobja
Albanija je dobila sedaj tudi svojo prvo železnico, 37 km dolgo enotirno in ozkotirno progo Drač—Tirana. Vozi 35 minut in bo pomenila za avtomobilni promet hudo konkurenco. Sedaj bodo začeli graditi progo Drač— Korča in progo Skader—Valona.
Od drugih javnih del je omembe vredno pravkar začeto osuševnnje obrežnih ravnin, tudi okolice Skadrskega jezera. Stavbna obrt se začenja polagoma dvigati. V Tirani gradijo nekaj javnih poslopij (vojašnic in ministrstev!: doslpj stanuje večina albanskih ura-
cijsklb vzrokov popustili v zadnjih letih 3 da
4 milijone zlatih frankov. V Skadru je najela pravkar neka francoska družba več posestev za dobo 20 let.
Albansko rokodelstvo je danes še prav tako preprosto kakor za časa Turkov pred 30 leti; posebno opaziš to pri kovačih. Nekoliko bolj moderni so čevljarji in krojači. Za inozemske delavce v Albaniji ni prostora, ker živi Albanec bolj skromno. Izhaja s 30 zlatimi centimi na dan in dobi za ta denar svoj koruzni kruh, ovčji sir in še malo rakije; drugega pa ne potrebuje.
Preidemo na industrijo in rudarstvo. Vsa javna dela finansira z italijanskim kapitalom ustanovljena »družba za gospodarski razvoj Albanije«, imenuje se »Svea«, Albanski vladi mora dobaviti ta družba glavnico v znesku 50 milijonov zl. frankov. Amortizacijski načrt se glasi, da bo morala odplačati za ta
Ilias beg Vrioni, albanski zunanji minister.
znesek Albanija tekom 40 let z obrestmi in amortizacijskimi kvotami 200 milijonov zlatih frankov. Italijanska skupina pa niti na to ne misli, da bi albanski vladi posodila lastno glavnico. Poskuša s pomočjo državne banke iztisniti najprvo iz Albancev njih denar, da ga da potem zopet Albaniji na razpolago. V Italiji ležeče zlato kritje za glavnico državne banke znaša samo eno tretjino tako da se v obilni meri lahko dela s papirnim denarjem. A od Albanca, ki je že po naravi nezaupen, kaj težko dobiš denar, posebno od kmeta ne. Samo trgovci v mestih delajo z bankovci. Javne blagajne morajo izmenjavo izvršiti. (Ni čudno, sicer bi bilo nezaupanje v papirni de-
Aliiueu /-ogli, predsednik albanske republike.
dov v privatnih hišah. Vsa stavbna dela v deželi vodi šest nemških inženerjev. Njih delo je zelo težko in trudapolno in ne dobi zmeraj primernega priznanja. Sedaj mislijo na vpeljavo električne luči v mestih. Koncesija v Draču je že oddana neki češki tvrdki za 120.000 zlatih frankov. Razpisnni sta pa koncesiji za Tirano in Skader vsaka 300.000 zlatih frankov.
Albansko kmetijstvo je nekaj časa sem podrejeno ogrskemu organizatorju Weiss-beckerju. Še do današnjega dne so delali na polju z najprimitivnejšim lesenim plu; j n, traktorjev ne poznajo. VVeissbecker je na državnih posestvih uredil več vzorčnih kmetij in drevesnic. Da se bo pa dalo kaj dobrega doseči, bi se morale prej agrarne razmere temeljilo modernizirati. V Albaniji vlada še zmeraj najstrožji fevdalizem. Kmetje morajo oddati 40% pičlega dohodka lastniku, 10% pa državi. Davki kmetov se brezobzirno pobirajo dočim se veleposestnikom iz protek-
Tirana, prestolica predsednika.
nar še večje.) Od skupne vsote 200 do 300 milijonov zlatih frankov, ki se efektivno v Albaniji nahajajo, je odtel lo doslej v Italijo potom državne banke okoli 50 milijonov.
Uvozna trgovina je ovirana po izredno visoki carini. Za 1 kg surovega masla znaša n. pr. uvozna carina 5 zlatih frankov. Pa tudi visoka carina pasivnosti albanske trgovine ni mogla zmanjšati, l ani je znašal izvoz. 12 miljonov zlatih frankov, uvoz 25 miljonov; pasivnost se je od 5 in pol miljonov zlatih frankov v letu 1925 dvignila lani na 13 miljonov. Trgovska bilanca je pa potvorjena v prilog Italiji; večina blaga na primer, ki gre v tranzitnem prometu iz Nemčiip v Albaniio nreko Italije, je zapisana pri Ilaliji. Da svojo trgovsko bilanco nekoliko olepšajo, so zapisali lani Albanci v uvoz tudi 42.411 kg gladilnikov in 8005 kg (natančno!) strojev za striženie las. V resnici pa ni v vsej Albaniji niti 300 gla-
aWUMiT—I I lil--Ti	---- I I H--i
Ugo Solo, italijanski zastuipnik v Albaniji.
dilnikov in tudi ne 300 strižnih strojev. Polovica vsega albanskega izvoza gre v Italijo; jajec in žita vsakega za 1,100.000 zl. frankov.
Gospodarski položaj Albanije je danes tak da moramo podjetju resno svariti pred investicijo večje glavnice. Obrestovanje je komaj tako kot v ostali Evropi, riziko pa neprimerno večji kakor kjerkoli drugje. Z uspehom delajo lahko samo Italijani, ker imajo politično zaslombo (čeprav prisiljeno).
Albanski denar.
Albanec pozna še od turških časov sem samo zlato valuto in papirnatega denarja ne mara, pa naj bo te ali one vrste. Ko je prišla nied vojsko avstrijska papirna krona v Albanijo so se je znali Albanci hitro znebiti in so lepo pospravili dvanajst milijonov srebrnih kron, ki so jih polagoma prineslo avstrijske čete tja dol. Na ta način se je zgodilo, da je postala avstrijska srebrna krona, ki je prišla doma v Avstriji popolnoma iz prometa, v Albaniji splošno plačilno sredstvo in da je kol tako ostala do današnjih dni. Njeno razmerje do nnpoleondorja (20 zlatih frankov je 45 : 1. to se pravi: 45 kron je 20 zlatih Frankov. Albanija ni imela do lela 1925 nobene orieielne vrednote; to leto je sprejela zlati frank, kar je isto kot švicarski frank. S lem je podano tudi razmerje krone do švicarskega franka.
Pod zaščito Zveze narodov je nastala na koncu leta 1925. Albansl a Narodna banka. Njen duševni povzročitelj je bil Holandec Hunger ki je že v juniju 1923 svetoval Zvezi narodov ustanovitev emisijske banke zn Albanijo. na podlagi skušenj, ki si jih je tam pridobil. Načrt je pa napravil Albert Janssen, ravnatelj Belgijske Narodne banke. Anglija in Francija sta pozitivno odklonili vsako soudeležbo. Albanija sama je udeležena pri Narodni bnnki z 49 odstotki, Italija s 25. Jugoslavija z 10, ostalo pride na Švico in Belgijo. Zveza narodov je na to poverila italijanski bančni skupini vodstvo banke. Glavni sedež je v Tirani sedež upravnega sveta je pa v Rimu. Delovanje banke se je pričelo 1. januarja 1926. Sredi marca 1926 se je končno izvršila emisija albanskega papir, denarja. Glasom pravil so izdali bankovce po 5, 20 in 100 zlatih frankov. Napis in označl a vrednosti sta v albanskem in italijanskem jeziku. Od zlalih novcev so nakovali doslej samo majhno število novcev po 100 frankov, s podobo predsednika. Navadno nosijo te novce ženske kot okrasek, in jih zato ni skoraj nič v prometu. Kovanje novcev po 20 frankov se je tudi že začelo. Za drobiž služi lek, iz niklja, s sliko Aleksandra Velikega: ima vrednost starega turškega pijastra — 20 centimov; 5 lokov je torej 1 zlati frank. V prometu so še novci po pol in četrt leka. torej po 10 in po 5 švicarskih centimov.
Doslej je vpeljan albanski papirni denar na borzah v Milanu in Trslu. Razen glavnega zavoda v Tirani je samo še ena podružnica v Draču; hočejo pa vpeljati podružnice v vseh večjih krajih Albanije. Dalje obstoji od leta 1925 naprej v Skadru Srbsko-albanska bani a, in v zadnjem času v Draču tudi podružnica Atenske banke. Z vladnim sklepom od 30. oktobra 19?6 se je odredila »udi ustanovitev Albanske nprnrne banke, s kapitalom 10 milijonov zlatih frankov.
Stari tič.
Paul Keller. — J. Pucelj.
Stari Tič je bil krčmar ob ogljarski cesti. V starem času je bila ogljarska cesta življenja polna pot; prihajali so vozovi globoko iz dežele gori, da bi dobili v gorovju oglja, in noben voznik ni pozabil pogasiti svoje žeje v samotno ležeči gostilni ob cesti. Novi- čas je prinesel železnice in velike državne ceste in stara deželna cesta je zasamevala. Z njo bi bila zasamevala tudi krčma, če bi krčmar, stari Tič, sam ne imel dovolj privlačne sile, da privabi goste iz okrog ležečih sel, ki pa ležijo vsa po pol do eno celo uro daleč. Za zaslužek staremu ni bilo; kmetija, ki jo je obdeloval, ga je bogato hranila; bilo mu je bolj za druščino in predvsem za vsakovrstne burke, ki jih je lahko igral svojim gostom.
Tn mož ni v vsein svojem življenju o ničemur bolj resno razmišljal kakor o burkastih šalah. Lahko bi mu rekli pesnik burk. Če je kot kmet korakal za svojim plugom, je bil njegov obrar. resen in zamišljen, in opazil si, kako so za ščitkom njegove kape delale mi-Bli. Tedaj je koval načrle, kako bi zaigral kako
burko najsibo Petru ali Pavlu, briču ali županu in ti načrti so bili pogosto zelo zapletene. resnično strategične naloge; zakaj bil je kot lisjak preveč poznan, da se ne bi bili pazili pred njim vsi kalini.
Stari Tič je bil v vojski z vso okolico. Bila pa je vesela vojska, in da bi kaj več dosegel kakor krohot, ni bilo staremu Tiču mar. Tič je ostal do svoje visoke starosti enfant ter-rible; in njegova mala ženica, ki je tiho, mič-110 in fino hodila zraven njega ni ves svoj živ dan prišla ven iz zmajevanja z glavo nad svojim možem.
Mnogo burk Tičevih je bilo čudovito otročjih. Nekoč — Tič je bil lakrat že šestdeset let star — se je ustavil pri njem pošten kroja-ček. Krojač je fino in prilično nosil za ušesa par novih čevljev, je postavil čevlje v kol in se vsedel k mizi. Pripovedoval je, da se jutri poroči in si je zato v mestu kupil te lepe čev-ljze iz jelenjega usnja. Njegova nevesla je iz boliSe družine, bo prinesia celo dve beli posteljni preohlekl s seboj v zakon. Medtem ko je krojač še čebrnjnl in se zabaval z malo gospo Tičevo, je šel Tič ven, prišel spet noter in si je dal. ne dn bi kaj zbodlo v oči opravka s poročnimi čevlji krojačevimi. Dva dni po-
zneje je zaupala mlada krojačeva žena v sosedni vasi svoji prijateljici jokaje, da se je v svojem možu strahovito prevarala. Dn je nečeden, da si ni niti pred svojo svatbo umil nog. Njene dragocene bele preobleke so popolnoma uničene. Kako nesrečna žena je.
Ko je Tič lo slišal, je rekel: »Dosti dobrih šal je na svetu; izmed vseh najlepše pa se dajo napraviti s sajami od borovine.« Pol škatlje jih je bil stresel krojaču v vsak čevelj.
Zvečer pa istega dne, ko je Tič gledal skozi svoje okno kakor lisjak iz svoje luknje, je zagledal od daleč sem prihajati krojača in takoj je slutil, da bo hud obračun. Mahoma je začel delovati stroj za burke v njegovi glavi, in ko je krojač pihajoč od jeze prišel, je bil Tič oborožen.
Pustil je, da je najprej počrnjeni zakonec dal duška svoji jezi in bolesti, potem je zmajal z glavo in rekel z milo resnobo:
»Ne vem, zakaj pridete ravno k meni. Vendar ni na svetu bolj ničvredne žlote kakor so čevljarski pobje in jaz bi stavil, da ste svoje čevlje kupili od čevljarja.«
Krojaču je vzšln nova luč.
»Seveda.« je kričal presenečen; »oni fa-lotje so nioruli biti. Eden se je smejal, ko sem
slučajno pripovedoval o belih preoble' ali. Na ne vzemite mi tega za hudo, gospod Tič!«
Gospod Tič je rekel velikodušno, ne, on ne vzame za hudo in je povabil krojača na zastonjsko pijačo. Ko je ta tako sedel in prisegal da gre jutri v mesto in pobije do smrti čevljarske pobe, pade njegov pogled na mizo zraven. Na mizi je ležala flavta. S flavtami ie pa čisto nekaj posebnega. Od sto ljudi, ki vidijo kje ležali tako okrogel, mehkoglasen instrument, jih pride devetindevetdesel v i>-kušnjavo. da bi enkrat zapiskali vanj Tako tudi krojač. Ko je Tič še pripovedoval, da je stvar na dražbi poceni dobil se je krojač že spravil nad flavto in vprašal hamljasto in radovedno:
>Kako pa se to naredi?«
Tič potisne sam krojaču flavto pred obraz, ga pouči, kako naj vse zaklopke naenkrat odpre in reče potem:
»No pihnite zdaj iz vseh moči tu zgoraj v trobilec!«
Krojač gre globoko po sapo in pihne. Tedaj zaraja oblak borovih saj okrog njega in ga izpremeni v zamorca.
Izven sebe od srda udare krojač s flavto
afeafc
Dnevne novico
KOLEDAR.
Nedelja 18. decembra, 4. adventna. Od dne 1. januarja je poteklo 250 dni, do 31. decembra je še 13 dni, Gracijan, Teotim, Bazilijan.
Ponedeljek 19. decembra: Vladimir, Ne-mezij, Favsta, Darij, Urban.
Dunajska vremenska napoved n 18. december: Manj oblačno, hud mraz.
* * *
■k Proslava kraljevega rojstnega dne. Včeraj je vsa naša država slavila rojstni dan svojega najvišjega poglavarja. Kakor vsako leto, sc je tudi letos proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v Sloveniji prav svečano. Tako v Ljubljani, kakor tudi v Mariboru, Celju in po vseh večjih krajih Slovenije so se vršile slovesne službe božje, katerim so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Na vseh javnih ter mnogih privatnih poslopjih so bile Izobešene zastave. Delo v vseh državnih uradih jo ta dan počivalo. Snoči je vojaška garnizija v Ljubljani v proslavo kraljevega rojstnega dne priredila po mestu obhod z godbo in bakljado. Sprevoda se je udeležilo številno občinstvo, ki je živahno manifestiralo svojo vdanost kralju in dinastiji.
•k Imenovanje. Za šefa davčnega okrajnega oblastva v Radovljici je imenovan g. Anion Leskovec, finančni tajnik v Mariboru.
•k Božične počitnice. Iz pisarne velikega župana mariborske oblasti se javlja, da začno božične počitnice dne 24. decembra 1927 in tiajajo do vštetega 2. januarja 1928.
Ilimen. Poročil se je g. dr. med. Stanko Tavčar, zdravnik v Ljubljani, z gdčno Miro B i r o 11 a , hčerko industrijalca iz Zagorja ob Savi.
■k Zgodovinski dnovi. 17. dec ember: 1888 se jo rodil drugi sin kralja Petra, naš kralj Aleksander I. — 1778 se je rodil angleški kemik Humphry Davy. — 1809 se je rodil geolog Wolfgang Sartorius v. Walterhausen. — 1835 se je rodil naravoslovec Aleksander Agassiz.
—	1840 se je rodil skladatelj Hermann Gtttz.
—	1871 je umrl pisatelj H. Th. Tuckerman v Newyorku. — 1907 jo umrl fizik W. Thomson lnrd Kelvin. — 1904 je Katoliška tiskarna ustanovila lastno knjigoveznico. — 18. december: 1908 je umrl srbski pesnik E. Karabego-vič. — 16J0 se je rodil francoski lingvist Cb. Dufresne Du Cange. — 1911 je umrl v Zagrebu dr. Josip Frank. — 1766 se je rodil komponist K. M. v. Weber. — 1803 je umrl nemški pesnik J. O. v. Herder. — 1829 je umrl naravoslovec J. de Laniarche. — 1844 se je rodil nacionalni ekonom L. Brentano. — 19. december: 1741 je umrl raziskovalec severnopolar-nih krajev V. Bering. — 1790 se je rodil angleški raziskovalec polarnih krajev W. E. Zar-ry. — 1878 je umrl ameriški pisatelj B. Taylor v Berlinu. — 1892 se je otvorila lokalna železnica Poljčane—Konjice. — 1912 je bila najdaljša seja avstrijskega parlamenta, ki je trajala 50 ur. — 1825 se je rodil Anton Janežič.
—	1913 je umrl kardinal Rampola. — 1911 je postal dr. Sut Jat Sen podpredsednik kitajsko republike.
ir Elegantno in praktično darilo za božič
in novo leto je amerikansko Vaterinan's nalivno pero, katerega dobite pri tvrdki Iv. Bonač, Ljubljana.
* Važna iznajdba Slovenca. Ze zopet je bila nesreča na železniškem tiru med zatvor-nicama. Pri Debovi voz, sedi z vinom, konji, vse vbito. Lahko bi bile tudi človeške žrtve.
Praktična božična darila kupite nalceneje ter v veliki Izberi le pri tvrdki v
BELINAH & ViLEPEC
MESTNI T2G 13
ln sicer bluie, obleke, perilo, predpasnike itd. za odrasle In deco. Oglejte si razstavljene predmete v trgovini.
Pri Temu se je ponovno zgodila enaka nesreča. Pripelješ z vozom ali avtom na progo, pa se nenadoma zapro nad teboj zatvornice. Ne moreš ne napre j no nazaj, vjet si in vlak čez te. V našem uredništvu pa se je oglasil danes nekdo z iznajdbo, ki mora preprečiti enake nesreče, kakor amo se prepričali iz njegovega načrta. Priprava ne bo draga in je iznajdba na ponudbo domači državi prav poceni, Če ne bo doma zanimanja, Jo bo ponudil Inozemstvu.
•k Akcijski odbor za zgradbo Ljudskega doma r Novem mestu na razna vprašanja sporoča, da so bile objavljene izžrebane številke v Slovencu z dne 20, novembra in v Domoljubu dne 23. novembra. Dobitki se dobivajo samo še do 20. decembra proti potrdilu o vplačani srečki in predložitvi srečke.
^Ir Priznanje vojaško službene dobe. Zadnje razsodbo državnega sveta kažejo, da imajo pravico do priznanja vojaške službene dobe po odbitku kadrskega službovanja vsi tistj državni uslužbenci, kateri so biii dne 1. septembra 1923 prevedeni na novi zakou o državnih madnikih in uslužbencih. Državni nameščenci, kateri imajo te pogoje, a se jim niso priznala vojaška leta, naj čim prej vlože novo pn.šnjo, kateri naj pridenejo potrdilo vojaške oblasti, v katerem polku so služili. To pa zavoljo odbitka kadrskega roka, ki je trajal pri domobrancih 2 leti, v redni armadi 3 le'a, pri mornarici pa 4 leta.
* Ljubitelje fotografičnih zbirk razveselite za Božič in Novo leto z albumi za slike. Od najpriprostejše do najfinejše kakovosti lastnega izdelka dobite pri Iv. Bonač, Ljubljana.
kc Osebne novice s pošto. Za načelnika odseka pri ravnateljstvu je imenovan tajnik dr. Bogdan Kurbus, Maks Rems pri ravnateljstvu je prideljen tehničnemu odseku v isti kategoriji in skupini. — Premeščeni so: Marija Pakiževa iz Kočevja v Mursko Soboto, Tončka črnjačeva iz Vidma pri Krškem v Podčetrtek, Elza Hrovalova z ljubljanske kolodvorske pošte na ljubljansko glavno pošto, Marija Mede-nova iz Loža v Cerknico, Anica Kurentova iz Slatiiie-Radenci v Celje, Angela Klemenčlčeva i Viča na Ljubljano 3, Ljudmila Tomaž nova Iz Mozirja na ljubljansko glavno pošlo, Ela Šotlova iz Laškega v Hrastnik, Amalija Nego-vetičeva iz Brežic v Zgornjo Sv. Kungoto, Vida Kušarjeva z Jesenic-Fužin na ljubljansko gl. pošto; St. Antončič iz Skoplja v Maribor, Jožica Bižalova iz Starega trga pri Rakeku v Gornji Logatec, Karla Fliskova iz Trbovelj v Zagorje ob Savi; zvaničnlk Rauch Iz Semiča na ljubljansko glavno pošto in V. Borštnar iz Ljubljane na Jesenice na Gorenjskem. — Poroki: K. Arko na ravnateljstvu se je poročil z Anko Gelzetovo in pogodbena pošta rica Pavla Vi-rantova na Turjaku s H. Peterlinom.
iAr Napredovanje v vojski. Na dan svojega rojstnega dne je kralj podpisal veliki vojni ukaz, v katerem so med drugimi častniki napredovali ludi sledeči: v pehoti je napredoval v čin podpolkovnika major Friderik Kren, v čin majorja kapetani Ivan Vrkljan in Jurij Kušič; v s a n i t e t s k i stroki v čin sanitetnega podpolkovnika major dr. Andrej Arnšek; v m c r n a r 1 c i v čin kapelana fregate kapelan korvete Vladimir Pfeifer, v čin kapetana I. razreda kapelan II. razreda Vilko Hren, Vladimir Vodopivec, Anton Vrtovšek, Alojzij Rot, Ivan Oblak, Andrej Kvaternik, Iv. Sernec, Josip Dežman. Vladimir Jaklič, Avgust Pretnar, Stanislav Kajfež, Fran Hribar, Vekoslav Adamič. V čin topniškega kapetana I. razreda kapetan II. razreda Stanislav Serd, v čin kapetana II. razreda poročnik Janko Potočnik; v zrakoplovstvu v čin kapetana I. razreda kapetan II. razreda Ivan Konjar, v čin kapetana II. razreda poročnik Anton Kervin, Franc Pire, Adolf Tudor, v čin poročnika podporočnik Stanko K veder. V top-niš>ko-tehnični stroki v čin kapetnna I. ra/ireda kapetan II. razreda Ivan Kos, Anton Einicher,
Ivan Mihlč, Hinko Peček, Metod Mohor, Ljudevit Višnecki, Mihael Fuchs, Rihard Anzel, Anton Mazalik, Franc Sedej, Franc Zmaher; v sodni stroki v čin sodnega kapetana I. r. kapetan II. razreda Tomislav Tome, v čin kapetana II. razreda poročnik Štefan Koprivšek, Mirko Mavrič, Vekoslav Brešič; v veterinarski stroki v čin kapelana I. razreda kapetan II. razreda Marijan Ferjančič; v godbe n i stroki v čin kapelnika I. razreda kapelnik II. razreda Dragotln 9mid; v mornarici v čin poročnika bojnega broda I. raz-teda poročnik II. razreda Kari Levičnik, Leon Zaharija, Franc Vrabec, Zdenko Papež, v čin mornariškega tehničnega kapelana II. razreda poročnik Bernard šusteršič, Ludvik Vrišer, Anton Ribič, v čin mornariško-tehničnega poročnika podporočnik Ivan Varljen, Josip Piš-n aht, Adolf ČiZmek, v čin upravnega poročnika ekonomske stroke podporočnik Matko Mahar, Filip Krpan, Anton Šparovec, v čin tehničnega poslovodje I. razreda poslovodja II. razreda Ivan Majce, Dragolin Neuwirth, v čin tehničnega poslovodje II. razreda poslovod-jr, IIT. razreda Ignac j Štlglic, v čin tehničnega poslovodje III. razreda poslovodja IV. razreda Vekoslav Jereb, v čin upravnega kapetana I. razreda kapetan II. razreda Ljudevit Gružič, v čin rezervnega podpolkovnika major Janko Traven.
ir Pariški pisemski papir v mapah in kasetah, podložno mape, garniture za pisalne mize, spominske knjige, dnevniki, bronzovi predmeti itd., so najlepša darila za božič. — Zmerne cene! — Ir. Ronač, Ljubljana.
* Iz Metlike v Kočevje v 4 mesecih in 15 dneh. Te dni je prejel neki gospod v Kočevju dopisnico, ki je romala iz Metlike 4 mesece in 15 dni.
ir Ivančkov sveti večer (Hermann-Bradač) je vzorna mladinska povest, ki jo toplo priporočamo staršem, da jo oskrbe svojim dora-ščajočim otrokom za božič. — Obenem opozarjamo knjižnice in posamezne čilatelje in ljubitelje lepe knjige na Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih izpod peresa dr. Sfeleta; to je bogato ilustrirana knjiga o slovenski umetnost' od njenih začetkov do danes. — Nova založba v Ljubljani.
•Ar Župni uradi Iavantinske škofije 1 Vsi župni uradi, ki so od podpisane ZSV prejeli pesem »Mir vam bodl< ter še Iste niso ne plačali ne vrnili, se prosijo, da bi isto plačali osmih dneh po položnici, ki so jo prejeli, topni uradi pa, ki so pesem plačali dobijo šo lahko več izvodov po 6 Din izvod, ako jih naroče. Zupni uradi se prosijo, da naši želji in prošnji ugodijo. — ZSV Šmartno ob Paki.
ir Težke razmere nas silijo, da se v dneh pred božičem obračamo na javnost z vročo prošnjo, da se po možnosti spomni slepih in upošteva naš bedni življenski položaj ter nam priskoči na pomoč s kakršnim koli darom. — Za vsak najmanjši dar smo Iz srca hvaležni. — Milodare sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana Wolfova 12.
ir Smrtna nesreča v premogovniku v Kočevju. V četrtek se je zgodila na glavnem šah-tu kočevskega premogovnika težka nesreča. Elektrik Franc Levstek je zvečer okrog pol 6 padel v 65 metrov globok rov in se popolnoma razbil. Nesrečo so šele potem pojasnil', ko so potegnili truplo kvišku. Levstek je hotel v rov. da bi še neke stvari popravil pri električni napeljavi. Ko je prišel v prostor pred šah-tom z namero, da se odpelje v rov, ni prižgal elektrike, ker si je bil svest, da bo kljub temu pravilno vstopil v dvigalo. Okrog dvigala je bila ograja z vrati. Te je odprl in nič hudega sluteč stopil naprej; ker pa je bilo tedaj dvigalo na tisti strani v jami, je lorej padel direktno v jamo, ki je tam 64 metrov globoka. Domneva se tudi po ožganih rokah, da se je bil še oprijel med padcem vrvi. Rudarji v rovu so slišali padec in pritekli takoj na mesto nesreče. Tam je ležal Levstek s polomljenimi udi, prežganimi rokami in okrvavljeno in prebito glavo. Pokojnik je slovel kot izvrslen elektrik, bil je star okrog 40 let in je služboval že 20 let
DANES
KRALJICA SUŽNJEV
Ob 3.. S., 7. In pol 9. url ORIiSNr KINO — GLINCE- VIC
v rudniku. Zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Nesreča je vzbudila po vsem rudniku iu. v Kočevju splošno sočuvstvuvauje.
ir Osebne vesti. Za stalnega arhivarja ljubljanskega škofijskega ordinanjata je imenovan g. Josip Jagodic, za stalnega arhivarja mariborskega OTdinarijata pa g. Anton Karo.
ir »Slovenec« se ustavi s prihodnjo torkovo številko. Prizadeti, ki imate v rokah opomine, poravnajte takoj naročnino, da vam list tudi nadalje redno dohaja.
~k Umrl je v Dobrepolju pri Brezjah posestnik g. Andrej Knafelj, star 74 let, brat pokojnega p. Avrelija in stric p. Ignacija Knaflja. Bil je splošno priljubljen. Pokopali so ga na Brezjah.
* Požar v Sodražici. V čelrtek zvečer ob osmih je začelo goreti v strugami Jožefa Obr-starja v Sodražici. Gasilno društvo iz trga je z vso naglico razpostavilo 3 brizgalne in s tem ogenj omejilo, da se ni razširil na ostale objekte. Med tem so prišli še sosednji gasilci. Z neumorno pridnostjo so ogtnj udušili, da je ostala hiša, strojnica in veliko skladišče, v katerem je polno lesa.
•k V Avstriji je bil »bit Jugoslovan radi onega šilinga. Pri St. Johannu na Tirolskem sc našli mrtvega Štefana Zunca, doma iz Jugoslavije, ki je peš potoval po vsej Evropi. V zvezi s tem zločinom sta bila aretirana dva mladeniča. Pri enem od njiju so našli polni list na Zunčevo ime, dasi je bilo njemu ime Mehanek ter je doma iz Češkoslovaške. Meha-nek, komaj 20 let star mladenič, je priznal, da jo ubil Žunca radi tega, ker je ta imel pri sebi en šil ng denarja, on pa je bil lačeu.
•k Smrtna obsodba prod kotorsko poroto. Pred porotnim sodiščem v Kotoru se je v petek morala zagovarjati kmetica Mara Nikolje-vič radi umora svojega sorodnika Marka Niko-ljeviča. Ta slučaj je zelo karakterističen za razmere, v katerih žive ljudje v Boki Kotor-ski. Mara je bila dolgo sprta z Markovo rodbino radj neke dediščine in je prišlo vmes pogosto do burnih prepirov ter je vsaka od obeh rodbin gledala, kako bi izkoristila sleherno priliko, da druga drugo vznemirja. Tako je imel Marko lanske božične praznike priliko za obrekovanje Mare radi nekega malenkostnega dogodka ter je svoje obrekovanje raz-nesel po vsej okolici. Ker je odpotoval kmalu nalo v Vojvodino, se je mogla Mara maščevati nad njim šele meseca septembra lega leta. Počakala ga je 16. septembra v zasedi in izstrelila nanj pet strelov Iz revolverja. Marko je bil na mestu mrtev. Marn je pri/.pala jvoje dejanje v celoti, poizkušala pa =e je branili s s'lobranom, češ, da jo je Marko napadel. Vendar so jo porotniki z 10 proti 2 glasovoma spoznali krivo umora, nakar jo je senal obsodil na smrt na vešalih.
■k Od mraza in gladu umrl. Gozdar Kosfa Antonovič jo le dni pregledoval svoj gozdni revir na Gost 1 j planini blizu Travnika. Na nekem gozdnem obronku jo naletel na zmrznjeno truplo, ki je imelo grozno zunanjost. Mrtvec je bil oblečen v strgano obleko, ni pa imel čevljev. Na lice mesta je prišla komisija, ki je ugotovila, da je nesrečnik umrl od gladu in mraza. Njegove identitete še niso ugolovilL
•k Pozimi se jo nevarno kopati. 18 letni kmetski mladenič Mihajlo Klaič iz vasi Maji-
izvirne francoske postil je
»VAtDA«
proti
prehladu, glavobolu, grlobolu.
Prodajajo vse lekarne in drouerije.
BES
sa-
po mizi in — komaj zmožen govorjenja — piha:
»Petelina ti postavim na streho, kanaljak
In je zunaj. —
Tisio noč je pogorel Tičev slabo zavarovan skedenj zunaj na polju. On pa ni nič ovadil. Enkrat samo, ko je videl krojača, je zmajal z glavo in rekel otožno:
»Ta človek nima nobenega humorja v sebi!« —■ —
Tak je bil stari Tiči Komaj če je bil kdo v vsem okolišu, da bi mu ne bil kdaj pona-gajal. Večkrat ni povsem gladko izteklo kakor v priliki, ki smo jo slišali; dvakrat je bil celo tožen, in so ga obložili z milo kaznijo, enkrat zaradi dejanskega razžalenja in oškodovanja no trgovini, ker je bil nekemu potujočemu »umetniku«. ki se je bil pri njem ustavil ln pri mizi zaspal, z ovčjimi škarjami sramotno odstrigel krasne dolge lase: drugič zaradi grobe samopašnosti ker je v mestnem in okrožnem listu anonsiral »ljudsko, zelo raz-očarujočo, veselico« in jih je s tem veliko priklical, na »praznik« pa je na svoja vežna vrata nabil lepak, ki je nosil Lapis: »Tičt.a go^slna ostane zaradi slabe volje posestnika danes zaprta!«
Tedaj je bil tudi eden med množico, ki >nl imel nič humorja v sebi«, In ga je naznanil. Obravnava je bila zelo smešna. Ljudje so se trgali za prostore v poslušavnici kakor pri kakem senzacionalnem procesu. Zat"ienec je s samo napol prikritim režanjem svoje dejanje skesano priznal in sodnik gn je obložil — tudi s samo napol prikritim režanjem — z globo
30 mark. Tič bi bil r.a veselje, ki ga je imel, ko je gledal skozi strešno okence doli na gruče ljudi, ki so stali pred njegovimi zaklenjenimi vrati, rad plačal 800 mark, in je slavil sodnika, da je pravičen in poceni »noč. —
Ena edina je bila, s katero Tič ni nikdar uganjal burk — to je bila njegova mala, tiha žena. Ta je imela za kmetico fino naturo in je imela krotak obraz ki se je zdelo, da vedno prosi odpuščanja za burke svojega moža. Tič je ljubil svojo ženo nad vso na svetu. V tej globoki, srčni ljubezni je tudi koreninila ne-venljiva roža njegove mladostno svežo prešer-nosti. Večkrat, če se je kaj malega kujala, jo je prijel okrog nežnega pasu in jo zavrtel v plesu. Zraven je pel s tihim, nežnim glasom: Prisrčkana pod stroho trt, poslušaj mojo pesmico —« In tedaj ga je srečno pogledala. Zakaj med zvoki tega starega valčka ga je spoznala, ki je bil tednj najzalšl ln najveselejšj dečko.
Ko Je bil Tič star 68 let je ponesrečil. V sosednji vasi je skrivaj prislonil lestvo na kovačevo hišo in je svojemu staremu prijatelju t desko zakril dimnik, da je bila kovačnica polna dima. Ko pa je plozal s strehe, je Tiču izpodletelo, in si je zlomil nogo in roko. Od tedaj je delal svoje burke le še na ravni zemlji. —
Starega TlČn so vsi ljudje okolice, s prnv malimi izjemami, prnv zelo ljubili. NI bilo bolj ustrežljivega, za pomoč pripravljenega moža kot on, in njegove šale, k) jih s modro pravičnostjo nikdar nI koncentriral samo na cuo daritvcuo jagnjc, ampak jih je pustil, da
so šle po vrsti okrog, so mu prinašale poleg Irenutnega srda posameznih potegnjenih vedno škodoželjno pohvalo stoterih.
Ko je bila tedaj prišla štirideseta obletnica njegove poroke, so sklenili nekateri njegovi prijatelji, da ga bodo obdarovali. Dolgo so gruntali, kako bi napravili, da bi bilo prav veselo In dobro in so končno prišli na lepo misel.
Bilo je globoko v noči med drugo in tretjo uro. Tedaj se je bližalo samotno ležečemu Ti-čeventu domovju deset ntož. Dva izmed njih sta nesla velik zagrnjen zavoj. Ko so prišli na dvorišče, je eden izmed mož potolažil psa s kostjo, ki jo je bil prinesel s seboj; potem so se splazili vsi k spalnici Tičevi. ki je bila v prilličju, so razvili zavoj in so postavili na široko oknovo polico spalnice nov gramofon. Pol minute pozneje je zadonela koračnica. Možjo so se smejali in so ploskali z rokami.
Tedaj se je zastor odmaknil, okno se je odprlo, in glava Tičeva se je prikazala. Mesec mu jo svetil v obraz; bil je zelo bled.
»Olroci,« je rekel z do smrti žalostnim glasom, »ne lelajte danes nobenih šal — žena ml je umrla.«
Čutili so, da resnico govori, in vsi so se globoko prestrašili Zvečer, ko se je poslovilo solnce, je bila naenkrat po čislo kratki slabosti zaspala.
Slari Tič je trudno naslonil glavo na oknovo »leno. Edoii od mož je potožil da pridejo ravno zdaj v tako nepravi čas s svojo dobrohotno šalo, toda Tič je odgovoril:
»Če bi mati živela, bi bilo lo zelo lepo veselje.«
Polem je pogledal na gramofon in vprašal:
»Imate morda tudi »Prisrčkano pod streho trt« na listi stvari?«
Rekli so, da, da so to nalašč posebej naročili, ker je njegova najljubša pesmica. Tedaj je stari Tič silil, da lo morajo zaigrati.
Zaigrali so jo. Tedaj je šel stari Tič proč od okna je šel v temni kot k mrtvaški postelji svoje preljube, prišel pa jo brž nazaj in rekel možem zunaj:
»Otroci, malo se je nasmehnila; vesela vas je!«
Ko pa je bil to izrekel, je stari šaljivec bridko zajokal.
Zahtevajte
tc *H-OCWRC pfcic4rltt^
JKKOLJ
« DVEMA SAJUEHA

oo na/
rovac pri Jajcu v Bosni, se je šel kljub hude-mu mrazu kopat v reko Pl.vo, ki je ravno te dni zelo narasla. V vodi ga je prijel krč, njegovo truplo pa so našli kasneje precej daleč 0d mesta, kjer se je kopal.
*	Za sina umrla. V neki subotiški gostilni so igrali cigani. Mlinar Miloš Santič, ki je bil močno pijan je naročal godbo, plačal pa nič. Prišlo je radi tega do prepira, med katerim je Santič z nožem napadel cigana Antala Mucsija. V tem hipu se je vrgla med oba 60 letna Mucsijeva mati, katero je zadel nož v srce. Zgrudila se je na mestu mrtva. Morilec je pobegnil, a so ga drugi dan. aretirali. Pravi, da se ničesar ne spominja, ker je bil popolnoma pijan.
ir Otrok paifel v kotel Pri konjeniškem kapctanu P. Stankoviču v Vršcu so se pripravljali na klanje prešiča. Napolnili so kotel z vodo. Slučaj je hotel, da se je kapetanov 6 letni sinček Aleksander približal h kotlu, ko nikogar ni bilo zraven. Ne ve se, na kak način je otrok padel v kotel. Takoj prihiteli zdravniki otroku niso mogli več pomagati. Bil je že mrtev.
~k Modna zapestna ura na svilenem traku
je prekrasno božično darilo. F. Čuden, Prešernova nlca 1. Ljubljana.	9957
~k Učitelji in duhovniki! Vaši sadovnjaki morajo biti vzor ostalim. UporabLajte Arborin, ki ga proizvaja tvrdka Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10.
*	Nov način pranja. Namoči perilo, pa ga 20 nfnut kuhaj v raztopini »Radiona«, potem i/peri in osuši. — Pranje ni več težko delo, temveč zabava.
*	Pozor krojači, šiviljo, nešivilje, dame za samouporabo! če se hočete dobro naučiti krojiti in modelirati, to je vre'ati obleko po vsaki meri in podobi in spomladi že delati po modernem kroju, obiščite pouk krojen!a in modeliranja, ki se prične po Novem letu. Preskrbe se službe. Ker so prostori vedno zasedeni, se javile čimprej. Revnešim honorar znižan. — Specialen pouk za pletilje (štrike-rice). Zasebno krojilo učilišče Ljubljana, Stari trg 19. Tel. 2497. Važno za krojače je, da se bo pri tem tečaju učilo krojiti tudj čep ce (kape).	10.063
•ir Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne j-Franz-Josef^-grenčice. Predstoniki vseučili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Joselz-vodo, ker se lahko zavživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	8823
~k čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanil jen sladkor? Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.
ir Čudovite uspehe dosežete z liker esenci ii poznane tovarne Neuber, ki so pripravljeni za domačo izdelavo najfnejših likeHev ter najboljšega ruma. Dobite jih samo v drogeriji Kane, Ljubljana, Židovska ul. 1.
OBI AH1.A TVUDKR I MAČEK
Ljubljana Aleksandrova )2 «o nnjbnljSn in nnjeenejia.
•k Za zimo priporočamo nepremočljive Karo čevlje Maribor, Koroška re.*ta 19
•k Za božične praznike sc priporoča spcciial-na trgovina za živila .laš i Lesjak. Maribor, X. oktobra ulica 2 Prvovrstno blago — solidne ceno — točna postrežba. Posebno se opozarja na bogato izbiro obeskov za božično drevo.
•k Za Božič in Novo loto ima fthlačilniea ra Slovenijo, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7 v svoji veliki zalogi različnega manufakturnega blaga najprimernejša darila. Državni nameščenci dobijo blago na obroke po najnižjih cenah in brez vsakih 3troškov, le proti predložitvi legitimacije.
•k Gostilničarji, poiort Čo hočete točiti dobro I vino, obrnite se na Osrednjo štajersko zadrugo v Mariboru, Meljska cesta 10, ki ima v zalogi veliko | množino starega in novega vina svojih članov vino- ; gradnikov iz Slovenskih goric, Ljutomerskega oko- ' liša ln Haloz. Prepričajte se osebno v njeni zu- | družni kleti.
*	Apetit-testenine in dvojno sladno kavo zahtevajte v vsaki trgovini.
*	Oblek« kemično čisti, barva m plisira tovarna Jos Iteich. Ljubljana.	|
»Pneumokol« dr. Friedricha 11
se jemlje s popolnim uspehom pri bronhitisu, R prehladu, mučnem kašlju in dušljivem kašlju, hripi in njenih nevanih posledicah, posebno pri tuberkuloznih procesih; je prijetnega okusa, dviga tek, okrepljuje in daje telesu izgubljeno moč. »Pneumokol« priporočajo svetovne kapacitete ip sc dobiva v vseh lekarnah steklenica po Din 37.50, ali ga naročite naravnost iz Laboratorija »Pneumokol« dr. Friedrich, Bičko. — Po pošti najmanj 3 steklenice franko Din 112.50 po povzetju. 8717
Vadi Ariš na egiptovsko-palestinski meji. Tu pelje železnica iz Egipta v Palestino. — Slika na desni: Na strehi sinajskega samostana, stolp cerkve sv. Katarine ob vznožju
Stnaja.
Opozarjamo, da se bo vršilo predavanje »Po potu Izraelccv iz Egipta po Sinajskem polotoku v Palestino« danes ob 5 popoldne v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani.
Narod ču';!
100.000 slovenskih otrok se potaplja v morju tujine.
100.000 slovenskih otrok nima slovenskih
šol.
100.000 slovenskih otrok se mora mučiti z italijansko ali nemško nl;ecedo!
Tega vnebovpijočega zločina nad slovenskim otrokom naj se slovenski narod spomni zdaj o božiču, prazniku nebeškega otroka.
Slovenski starši! slovenski duhovniki, slovenski učitelji, priredite v vsaki vasi
kratko božičnico za Slovensko Stražo.
Imejte usmiljenje z ubogo deco na Primorskem in na Koroškem!
Danes tam ni več slovenskih razredov, slovenskih knjig, slovenskega berila.
Slovenska Straža.
Ciutolfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Danes imata dnevno in nočno službo: Po-hinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. — Jutri imata nočno službo-. Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
♦ * «
O Promocija. Na institutu za politično ekonomske in komercijalne znanosti v Genovi je promoviral 14. t. m. za doktorja g. Mi'an V o n č i n a.
O Smrtna nesreča za topničarsko vojašnico. Nenavadna, toda težka smrtna nesreča se je pripetila včeraj pri zgradbi nove mestne stanovanjske vile za topničarsko vojašnico in katere žrtev je postal 23 letni delavec Edvard Colja. Ob zadnjem snegu in mrazu so se napravile pri vili dolge ledene sveče, ko pa je ! včeraj posijalo solnce ,so se pričele tc sveče
Ljubljansko gledališče
DRAMA Začetek nh S rvefer
Nedelja, 18. decembra ob 15. uri: SNEGULČICA. Izven. — Ob 20. uri: HAMLET. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven, ponedeljek. 10. decembra: Zaprto. Torek, 20. decembra: DVA BREGOVA. Red D.
OPERA. Začetek ah pol s zvečer
Nedelja. 18. decembra ob 15. uri: BA.IADERA, opereta. Na korist Združenja gledaliških igralcev. Izven. Ponedeljek, 19 decembra: ZALJUBLJEN V TRI
ORANŽE. Red C. Torek, 20. decembra: TRUBADUR. Red B.
Mariborsko gledališče
Nedelja. 18 decembra ob 15. uri: MODN\ REVI-JA _ Ob 20. uri: TAKRAT V STARIH ČASIH.
Ponedeljek, 19. decembra: Zaprto. Torek, 20. decembra ob 20. uri: KAR HOCETh. Ab C. Kuponi.
Ljubljanski Ljudski oder
V nedeljo dne 18. dec. ob pol osmih zvečer vprizori Ljudski odur za božični čas prav primerno krasno božično žaloigro »Zmaga ljuheini« v dveh delih.
;Prireditve in društvene vesii
Ljubljana. Po«elska zveza priredi dne 18. decembra zvečer ob osmih v Rokodelskem domu božičnico s srečolovom Dekleta pridite v velikem Številu k
tej prireditvi. Na sporedu je tudi lep bo/ični govor, božično petje itd. Srt čolov bo tak, da bo vsaka številka nekaj zadela.
Izredna seja odbora Leonove družbe je v ponedeljek dne 19. t. m. ob 18. uri v posvetovalnici KTD. Sklepalo se bo o resoluciji proti okrnitvi univerze.
Radio-kJub Ljubljana. Polnitev akumulatorjev se vrši odslej staino In bhko prinesejo člani vs'k din svo:e akumulatorje v klubov lok 1 na velesejmu. Ob koncu poslovnega leta prosimo čl 'nstvo, da izvoli poravnati zaostalo članarino. Člani dnbe v klubu tudi najnovejšo knjigo Radio«- prof. An-drčea s 20% popustom.
Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima izredno sejo prihodnji torek, to je 20. t. m. ob 4 popoldne.
Maribor.
Panes je božičnica Kršč. Stenske zveze ob pol sedmih zvečer v Nirodnem domu. Ker je prireditev dobrodelna, se pričakuje prav številen obisk.
Predajanje o Akademiji znanosti in umetnosti in o Narodni Bateriji priredi Narodna galerija dne 21. decembri ob 18. uri v mariborskem Narodnem gledališču. Kot govornika nastopita gospoda dr. br^gotin Lončar, predsednik Slovenske Malice, ter msgr. Viktor Steskn, predsednik Umet-nostno-zgodovinskega društva Pri predavanju, ki bo prirejeno s skioptičnimi slikami, se bodo pobirali le piostovoljni prispevki.
Enodnevni izobraževalni tečaj za dekliške zveze priredi centrala D. Z. v Mariboru v ponedeljek dne 19. t. m. v dvorani Gospodarske banke na Aleksandrovi cesti.
Ljudska univerza. V ponedeljek 19. dec. ob 8 zvečer je z'dnje predavanje pred Novim letom in sicer zaključi g. zdravst. referent dr. Jurečko svoje veleinteresnntno izvajanje u duševno bolnih z ozirom na njih odgovornost In kriminalnost. — V Studencih (deška šola) predava v torek ob pol 8 zvečer g. dr. Marin o črvih — škodljivcih ilove-| Skega zdravja pri otrocih in odraslih.
taliti. Stavbni vodja je ukaza! Colji, naj te sveče odstrani z lesenim drogom. Colja je splezal na streho, toda mesto lesenega, jc vzel s seboj železni drog in pričel klestiti po ledenih svečah. Slučajno pa je zamahnil z njim tudi po žici električne napeljave za provizorično razsvetljavo stanovanja ter presekal žico. Tok | 220 voltov je dobil stik z železnim drogom, nakar je Colja, omamljen po elektriki, strmoglavil s strehe in nezavesten obležal. Poklicana jc bila takoj rešilna postaja. Reševalci so poizkušali spraviti Coljo k življenju najprej z umetnim dihanjem, ko pa to ni nič zaleglo, so odhiteli z rešilnim avtomobilom po mestnega fizika dr. Rusa. Toda bilo je že prepozno, Colja je bil mrtev. Na lice mesta je prišla pozneje policijska komisija, ki je ugotovila vzrok smrti in odredila prevoz trupla v mrtvašnico \ Sv. Krištofu. Colja je doma iz okolice Brežic in nima razen enega strica v Ljubljani nobenih sorodnikov.
© Malčki, spomnite svoje mamice na pravljično popoldne, ki se vrši danes ob 4 v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5. Bo zelo zanimivo in zabavno.
O Otvoritev drsališča. Športno drsališče SK Ilirije ob Celovški cesti pod Cekinovim j gradom sc bo danes ob 9 otvorilo.
Prepričajte se
da dob te najpr mernejša božična darila za dame gosi ode in otroke po znnfno znižani ceni, v modni trgovini P. Šterk nasl.
MILOŠ KARNSČNIK
L ubrana. Stari trg št. 18
Otvoritvena slavnost. Kat. izobraževalno društvo v Krčevini ima danes otvoritveno predstavo novega društvenega odra. Razen igre >Svojeg'nva Minka« so tudi deklam,icije in govor na sporedu. Sodeluje godba kat. Omlndine. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ostali kraji.
Jožica Pevski odsek Kat. prosvetnega društva vprizori danes ob 3 popoldne Fin/g rjevo štiridejanko Naša krit. Vstopnice se dobe pri tov. Tercelju v Društvenem domu.
Zagorje. Kat prosv. društvo vprizori 18. dec. ob pol štirih v Zadružnem domu igro: »Na odru življenja.«
Orel
Duhovniški tečaj se vrši 27., 28. in 29. decembra t. 1. Gospode dni ovinke prosimo, da pošljejo svoje prijave najkesneje do '-'0. dec. Navedejo naj, če reflektirajo na hrano in stanovanje. Vprašanja. ki se bodo obr vnaval.a, so jako važna. Zato ptičakujemo, da se bodo gospodje vabilu v čim obilnejšem številu odzvali. — Predsedstvo O. P.
Sifon sra ca 60 54 36 Satist komtvne 2flii 163112 Spalne sra!ce 180160
Modrflnl jopiči, nogavice, rokavice, ročno torbice. Rn«li velikega prometa po celi Jugoslaviji cene nižje kakor drugje.
VELETRGOVINA
R. STERMECKI, CELJE.
Nn* dciinr našemu tiROVuu.
imguiammsiiii
V o*reš'*i icbi
naj ho monjka Nivea-crema. H uit in dt)brnl>it otroku itn v velikem obtegu odvisna od negoranja telesa. Letih 10 hladilni> in lo-liiiitno na neino olroiko koio učiukuje
Nivea-crema
iiimmmmiEm
O F. Slamič, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6, nudi za praznike svežo štajersko perutnino, divjačino, meso pitanih volov, tele-tino-prašičevino. Fino praško šunko in priznano najboljše — dnevno sveže — mesne izdelke po najnižjih cenah. Za trgovce in odjemalce en gros posebne cene. V sredo 21. t. m. v novootvorjenem lokalu brezplačna pokušnja hrenovk. P. n odjemalci so vljudno vabljeni! Dobra postrežba! Telefon št. 2973.
© Božična razstava nudi veliko izbiro krasnih daril pri tvrdki P. Magdič, I nadstr. Oglejte si tudi cene v izložbenih oknih.
0 Oglejte si Krasno izbiro bluz in otroikili oblačil. — Kristofič-llučar, Stari trg 9.
0 Najbolj uvaževana božična darilo kupite najugodnejše v ostankih ženskega in moSkega volnenega blaga za obleke in drugo po polovični ceni, samo pri A Potokar, Vodnikov trg
O Vsakovrstne trpežne čevlje, snežne čevlje, galoše kupite najboljše pri A. Gorše. Stori trg 15.
DANES RAZSTAVA
pri tvrdki FR. KHA.M
LJUBLJANA :: Miklošičeva cesta št. 8.
,Dečva" oo ..Vesni" \z I. 1921,
Dečva. iz vzorcev nusi,i mami' pinzcia, lepa in prijetna je pred nami. Je lo praktična in cena letna obleka iz pralne tkanine, ki se je vsaka izmed nas lahko posluži, pa naj bo za dom ali delo za izlet ali letovišče Vsepovsod naj se prikazuje brhka in zala Dečva«.
Mesto in vas sta bila doslej preplavljena z nemškim »dirndlom Dovolj mednarodnega imamo, a »Dečva pa je vsa in samo naša, katero prinesemo za prihodnjo pomlad svežo, pomlajeno in praktično, stvorjeno iz samo lastnega narodnega blagovnega vzorca. Žena, de le in dekletce — pripravljajte »Dečvi« prijazen sprejem.
btar VsbfiF
SOMIŠLJENIKI!
Danes jc v vaših rokah usoda Maribora.
I Ali ste žc storili svojo dolžnost? Ali ste že volili? Za slučaj, da še nisle, prosimo vas da ne odlagate! Potem pa še stopite k svojim znancem in prijateljem ter jih privedite na volišče. Bodimo danes delavni.
Vse, kar se vam zdi primerno javite v naše agilacijske pisarne, ki so: Za 1 okraj Koroška c. 1. Za 2 in 3. okraj Zadružno-go-spodarska banka. Za 4. okraj gostilna Voh. Za 5 okraj kavarna Vollgruber v Frankopanovi ulici.
Popoldne pridite v pisarne, če vas bi ev. kaj potrebovali za agitacijo! Naj zmaga p, val
* . * *
□	Izid volitev bo objavljen zvečer takoj, ko se bo izvedelo za končne številke, na deski »Slovenca«, Koaoška cesta 1.
□	Volitev župana in svetovalcev v Krčc-vini. Pri zadnjih občinskih volitvah v Krčc-vini je dobila: SLS 7 odbornikov, radikali 5 in socijalni demokrati 5. V četrtek se j? vršila volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil izvoljen naš pristaš g. Alojzij Pcklar, kovaški mojster Pri županski volitvi so oddali socijalni demokratje prazne listke in tudi radikali niso nastopili za SLS kandidata Za prvega svetovalca je bil izvoljen za radikale tovarnar Rudolf Wc!le, drugi in tretji svetovalec sta iz vrst SLS in sicer kavarnar Alojzij Lešnik in posestnik Princi Josip, četrti svetovalec pripada socijalistom in ta jc železničar Andrej Maihen.
H Volitev župana in svetovMccv v Po-brežju pri Mariboru. Občina Pobrežjc je imela
samo eno kompromisno listo in ni bilo volitev. V petek sc je vršila na Pobrežju volitev župana in svetovalcev. Za župana ie bil enoglasno izvoljen dosedanji župan g. Kari Str-žina, strojni stavec Cirilove tiskarne Med šestimi svetovalci, so 4 socijalni demokrati, eden od SLS in sicer stavbeni mojster g. Jakob Sonnenvvald :n eden od SDS.
□ Okrožni agrarni urad v Mariboru se je preselil dne 15. decembra 1927 iz Stross-majerjeve ulice v palačo »Pokojninskega zavoda« na Kralja Pet*a trgu, dr. Vrstovškcva ul. št. 6. II. nadstropje. Stranke se sprejemajo samo vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne.
Celje
Občinski proračun. Tako polagoma sc začenja »Nova doba« zaletavati v predlog celjskega mestnega proračuna za 1. 1928. Zadnjič je prinesla malo duhovit dovtip o vzpe-njači na Lisce, ki ga v svoji zadnji številki popravlja, du bi svet vedel, da čitajo ta »lajb-žurnal« celjskih demokratov celo tam doli v Sevnici. Sedaj fantazira nekaj o zaščiti tistih, ki pijejo vino in pivo in »suho konstatira pre-inlerestantno dejstvo«, da ima mesto koncem 1. 1927. 172.000 Din primanjkljaja. Je resnično preinteresanlno, če »Nova doba« hvali občinsko gospodarstvo, ki ima suficit in polno ne-kritih potreb. Tekom proračunske debate bomo povedali še marsikaj, kar se demokratom ne bo zdelo interesanino.
0 Klerikalne korifeje, pravi »Jutro«, so govorile v Celju na svoječasnem protestnem shodu zoper okrnjenje slovenske univerze. Gg. Rebek, prof. Mastnak, dr, Šavnik in Komavli, gospoda tedaj ki je tvorila na tem shodu večino govornikov, se naj »Jutru« sami zahvalijo, če jih je transferiralo med »klerikalne korifeje«. Mi pa smatramo pod svojo častjo govoriti z »Jutrom« o naši ljubezni do slovenske univerze, z onim »Jutrom«, ki za slovensko univerzo v letih njenega rojstva ni imelo 'ako sladkih besed kot danes, ko upa z njimi loviti oolitične kaline.
Dopisi
Trbovlje
7ČX ZakI [Učni izpit. Somaritanski tečaj Rdečepa križi ima v nedeljo 18 decembra zaključni izpit. Ob 12. uri je slikanje vseh navzočih pred šolskim poslopjem. Popoldne ob 4. uri je v dvorani rudniške restavracije sestanek vseh absolventov tečaja in diplomiranje sama ritmov.
Božičnim otroškepn vrtca. Prijatelje naših malčkov obveščamo, dn se vrši božičnica otroškega vrtca danes, v nedeljo ob 3. uri popoldne v Delavskem domu. Program je zanimiv. tor°i n.a svidenje.
tz TPD proti socialnim gospodarskim napravam. Proti občinskemu proračunu za leto 192S. je TPD vložila protest in sicer radi kopalnice, klavnice, socialnega urada itd. Ali hoče sama te potrebne stvari naoraviti. pritožba ne pove.
Hrastnik
Uradni dnevi sodni je. Na splošno željo občinstvu, da bi sodnijn poiskala za nradova-nje prostore izven aostilne, si dovolimo opozoriti trboveljsko občino in sodnijo v Laškem, da hi se odnomoglo tej zahtevi na ta način, da se dajo sodniji prostori zu nrudovanje v občinski hiši, kjer sta dve sobi namenoma rezervirani in zato primerni. Gostilniški prostori navniaio ljudi satno k zapravljanju.
Zidava nove šole. Tukajšnji krnjni šolski svet pričakuje, da bo oblastni šolski odbor v kratkem razpisal ogled in razgovor zp izdelavo načrta šole, ker se želi spomladi pričeti z delom.
Zagorje ob Savi
Gerentski sosvet je imel sejo dre 12. t. m. Odobril je brez sprememb proiačun, kakor ga je predložil g. gerent. Treba je opozoriti, da je tudi za brezposelne v proračunu postavka 50.000 Din Določili so »članski odbor, ki naj izpelje regulacijo Kotredežce pod vasjo Selo: konenovoljnvno je bil storjen sklep, da se izvrši preDotrebni prizidek k zagorski šoli. Prošnji prebivalcev v Bevškem, da se tja napelje vodovod iz Trbovelj ni bilo mogoče ustreči, ker trboveljska občina tega ne dovoli, češ da še za Trbovlje primanjkuje vod«.
Kamnik
V zadnji občinski seji je odbor obravnaval dohodke novega proračuna. Večinn je bila mnenja, da mora predvsem ščititi malega človeka in kolikor mogoče tudi hišne posestnike, ki so v povojnem času morali ulrpeti marsikaj. Bil je njen princip, da naj bodo viri dohodkov predvsem taki. ki so kolikor toliko prostovoljni. Zato se je predvsem znižala doklada na hišno najmarino in bo znašala samo polovico dosedanje, to je 50%. Malenkostno so se zato zvišale takse nn klavnici, dalje prnv malo tržne in sejmske. Občinske doklode na vse drutre davke razen hišne nnjmnrino znašajo 100%. Sklenilo se je vpeljati takso na obisk eostiln oo deseti uri ponoči Ker povzro-ia vodovod mnogo stroškov in je potreben korenitega popravila, se določi tnala taks« na vodovodne pipe, kar je povsem v redu, kajti
Električne inštalacije
(tudi v mestu Ljubljani). Popravila strojev in aparatov prevzema tovarna Vojrovlč & Cie., Glince, pri Ljubljani. Teleion 2013. Proračuni brezplačno.
Poti tovarniškimi cenami
prodajam za Božič Iffnoj PPVlfP 'n s'ccr: priznano izvrstne 'Ul/OI liCvIjC fjne moške box po 265 Din; moške lakaste po 295 Din; ženske ševro 165 Din, lakaste po 225 Din, luksuzne od 295—325 Din, obrobij, s kožuh. 295 Din.
PR0D4JA-LNA THE IDEAL - ČEVLJEV,
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 28.
za vodovod naj prispevajo predvsem tisti, ki
pa rabijo Prvotni predlop lakse na avtomobile je bil umaknjen. Doklada na žganje se določi na 5 Din, na druge alkoholne pijače ostane dosedanja. — Daljša debata se je razvila glede elektrike in gospodarstva pri razsvetljavi pod staro večine in zdaj pod novo. Nova občina je p»ka/ala, da ima smisel za varovanje najvitalnejših interesov občanov, da stremi vsled nizkih doklad po rnzvoju industrije in je posebno dohodke otl takse na nočni obisk gostiln namenilo oskrbi reveže*. — Koncem seje je zastopnik demokratske manjšine prosil. nnj večina v časopisju ne napada brez po vodu manjšine, ki da je posebno v proračunski debati pokazala mnogo smisla za skupno delo. Res moramo ugotoviti, da so bili gospodje od demokratske manjšine št kar neknm pridni v tej debati, da so sodelovali in mnogo predlagali, toda na koncu so pa vsi razen enega glasovali proti prornčunu. No, pa to je pač stvar njihovega okusa Konštatiramo samo, da je sedanjo, večina s svojim dosedanjim delom pokazala, da je kos svoji nalogi, čeprav jo demokratska manjšina vedno živela v mislih, dn samo ona zra pospodnriti. Je pa samo lepo in prav, če ves odbor dela po vseh močeh za interes občine in njenih prebivalcev. Tu pa pozdravlja večina vsakega sodelavca!
Ponravek. Zrdnje »Slovenčevo« poročilo o naklonilih občinskega svetn raznim kulturnim nstanovum moramo ponraviti v toliko, da je odbor votircal zo Narodno Galerijo 2000 in nt> samo 1000 Din.
Kranj
Vladajoči stranki na rotovžu dela preglavice pritožba tukajšnjih gostilničarjev proti proračunu ozir. kritju, ki je bile — kakor smo poročali — namenjeno tako. da pa nosijo samo pivci in gostilničarji, drugih pa ne doleti čast prispevati v sklid za novo šolsko poslopje. Najhuje nri tej pritožbi je pa to. da pri njej niso udeležni snmo klerikalci, ampak pristaši vladajoče stranke. To je hudo, dn oni mislijo vendar enkrat tudi snini ter se odločijo tako, kakor ni prav temu ali onemu izmed trospode.
Agitacija za Kino v Narodnem domu je zares intenzivne. Ne samo, da so postavili na vseh koncih in voslih reklamne deske s kričečimi plakati (plakat o »Inkviziciji« ie n. pr. krvavo rdeč — hu, ampak tista predstava jc označena kot »mladini neprimerna«, to pn je res) temveč so tam eno nedeljo delili letake iz cerkvo prihajajočim verniko n, tako je tistih mož skrb za narodovo prosveto.
V Ljudskem domu se vrše tehnične priprave za kino v tamošnji dvorani. Ampak eden mestnih oblastnikov je dejal oblastno: »Klerikalci žc nikoli ne bodo imeli kina v Ljudskem domu. Zato ga seveda res ne bodo imeli1 Kakom!
Precej časa je bil mir pred pijančevanjem in ponočevanjem v našem mestu, a zadnje čase se spet pojavljajo v zgodnjih jutranjih urah pugnjoče se in tuleče postave, navadno v sine-ri od Narodnega doma sem. Seveda se ga niso nalezle tam, kaj še, nmnnk kje snod?.[ pod mestom, pa nesejo ti podjetni ljudje kljub klancu kazat svojo opico pred Narodni dom! Tako je! — Zadnji teden pa se je zgodil v jutranjih urah nadvse žalosten incident, uprizotili so pa znani ponočnjaki. Niti mnlo ne bomo namignili. ker nočemo osramotiti neprizadetih in še manj neprizadete Le to upotovimo, da veste gotovi gospodje, da nam je znana t^ pfera, ki se radi izpotiknte ob znatno manjših nferuh, če so udeležni ljudje, ki niso vaši. Prosimo pa nje, kateri imajo oblast, da solijo krivce nepristransko in po zasluženju, da bo enkrat že mir pred njimi! Pn tudi to prosimo: energično zahtevajte, da se drži policijska ura vsepovsod in vedno. Če ne gre z lepa, pa z grda, a red in mir naj bo!
Tržič
Cesta Slap-Lom bo postala iz občinske deželna. I'o posredovanju našega oblastnega poslanca g Janeza Majeršiča je postal to predlog oblastnega odbora. S prevedbo te ceste so pri vseh volitvah zadnjih let begali tržiški liberalci Lomljune. Zdaj bo pač lahko vsakdo uver-jen, na kateri strani so te obljube in na kateri dela!
Avtobus je pričel te dni voziti iz Tržiča v Ljubljano. Nabavil ga je p. tovarnar Alfonz Mallv. Iz Tržiča odhaja ob 7. uri zjutraj, iz Ljubljane nazaj pa okrog pol t. ure. Vožnja traja dobro uro. Podjetje bo gotovo uspevnlo, ker imaio zlasti tržiški čevljarji vedno živahen promet z Ljubljano in odhaja jutranji vlak jako zgodaj, dopoldanski pa malo pozno za ugodno vrnitev. Ta avto bo pač prevažal tudi številne športnike k sv. Ani tn morda bi bilo prav, dn pride vsaj gotove dni tudi k večernemu vlaku na kolodvor.
Kino-npnrat si je nabavila tudi naša meščanska šola. Prav je, da izrabi tudi šola moderne pripomočke za ponazorovanje šolske tvarine. Ne zdi se nam pa prav, da Lo odslej ena važnih nalop učencev te šole moralo biti skrb za udeležbo pri trikratnem pred tavlja-nju vsakega filma. Za prvo predstavljanje so prišli otroci celo iz oddaljene okolice zastonj, ker se je aparat že pri začetku pokvaril. Drugo predstavljanje se pn vrši danes in včeraj. Na vrsti je, menda prav prvovrstni kulturni film — »Pat in Pataehon na rivieri«!
Naš Dom je bil v nedeljo premajhen, da bi mogel sprejeti vse obiskovalce krasne Grill-parzerjeve žalotgre »Ljubezni in morja valovi«, zato bo to lepo delo danes zvečer ponovljeno. Opozarjamo na to tudi okolico.
Čatež oh Savi. Dne II. t. m. je predaval pri nas o abstinenci g. dr. Fedor Mihič, zdravnik iz higienskega zuvoda v Zagrebu. Udeležba jc bila obilna in je ljudstvo z zanimanjem ' sledilo temeljitemu predavanju. Naslednji dan 12. t. m. je imel g. dr Mihič predavanja nu vseh šolah v Brežicah in v Čatežu. Ustanovili
so se abstinenčni krožki, ki obetalo dober na-
šolski pouk prekinjen radi škrlntinke.
predek. — V Čatežu je sednj
Križe pri Tržiču. Zorlnji dopis v »Jutru«, datirun z dne 8. flecembin t. m. v Belgradu, naj slu Ž! javnosti v pojasnilo glede fijakarske obrti. Tisti mladi mož nisem podpisani, marveč e. Pičli 1 i n iz K rižev. Ni res, da se mu je
spomladi poželelo po fijnknriji. Res na je, da
dbor skle-ir. dovolil
Glede pisem naj se p. Pičil lin ne tnko ne
je že lansko leto tukajšnji občinskLon
pni o tej zadevi in obema odobril Mrir. dovolil.
-------- --1 " * ru»..ti_ __ fUjp .-i-
Zanimivo poročilo mons. D'Herbignyja o orientalskih cerkvah.
vednegn kr i dobro ve, dn mu je neki poročnik na njegovo prošnjo pisni v piiporo^ilo v Belgrad /a hitreHo rešitev njopove. prite.zbe. Resnica pu je, tla sem jaz dobil lo koncesijo, g. Pičli li n pn ne, med drugim znto. kov ni naš državljan. Križe, dne 16. decembra 1927. — Jožef Župun, Križe št. 6.
Te dni se je vrSila v Rimu zanimiva konferenca, na kateri je predsednik papeškega orientalskega instituta škof D' Herbigny pred zelo odličnim občinstvom predaval o svojih obiskih pri različnih glavarjih orientalskih, od Rima ločenih cerkva.
Velehradski kongres.
Najprej je omenil velehradski kongres, naglašajoč, kako ga je veselilo, da je tam srečal monsg. Petra Aziz Hoba, ki je doma iz Mosula in biva v Aleksandriji, kjer fungira kot patriarhov vikar za Kaldejce, ki so se izselili v Egipt. Omenil je šaljivo, kako je na kolodvoru neka nioravska kmetica razlagala svojim tovarišicam, da so vsi duhovniki, ki so prišli v Velebrad z brado Srbi in da so prišli na Velehrad, da se zedinijo s katoliško cerkvijo.
Pri romunskem patriarhu.
Izredno zanimiv je bil obisk D' Herbigny-ja v Romuniji. Skupaj z bukareškim katoliškim nadškofom msgr. Cisarjem je obiskal glavarja romunske pravoslavne cerkve M i -rona C h r i s t e a, ki je obenem predsednik gerentskega sveta. Patriarh je predsednika orientalskega instituta z vprav izbrano ljubeznivostjo sprejel ter se z njim zelo dolgo razgovarjal. Najprej je obžaloval mizerno stanje svoje duhovščine, od katere je večina brez vsakega znanja, brez pobožnosti in pogostokrat tudi brez vsake vere. Tega so krive protestantske univerze v Nemčiji, ki jih višja plast duhovščine poseča. On se zdaj bavi z mislijo da bi čim več klerikov pošiljal na Francosko. Že zdaj jih nekaj študira na univerzi v Strassbourgu, kjer lahko obiskujejo tako protestantovske kakor katoliške kurze. On bi zelo želel, da bi mogle katoliške bogoslovne fakultete podeliti njegovim klerikom doktorske diplome, ker sicer je študij zastonj.
Glede gregorijanskega koledarja, ki se je vpeljal v Romuniji, pravi, da so težave bile velikanske. Mnogi menihi so dolžili patriarha zaradi tega herezije. Obžaloval je tudi dn je pravoslavna duhovščina vsled oženienosti preveč okupirana z materijalnimi stvarmi. Ko mu je D' Herbigny odgovoril, da tudi kaloliška cerkev duhovnikom orientalskega obreda ne ualaga celibata, je patriarh odgovoril: »2e res, toda vaši duhovniki imajo bolj solidno ascetično izobrazbo.«:
Patriarh je izjavil, da se pravoslavna cerkev v Romuniji nahaja sedaj v toliko boljšem položaju, ker ima od zedinjenja dalje svojo
avtonomijo ter je tako od države precej neodvisna. Moral se je pa cele štiri dni boriti z brezverskimi poslanci, pa so se komaj udali. Končno je rajni Bratianu odločil za avtono-mijo.
Pohvalil pa je patriarh romunske kmete. Posebno katoliški kmetje s Transsilvanije so občudovanja vredni radi svojrga duha organizacije, izobrazbe, nravnosti, smisla za skupnost ter zaradi pobožnosti in kulture svoje duhovščine.
Pravoslavni častilec Srca Jezusovega.
Potem je msgr. D' Herbigny obiskal v Carigradu grškega patriarha Vasilija III. Tudi !a mu je potožil strahovito napredovanje brez-verstva. Enako ljubeznivo ga je sprejel armenski pravoslavni gregorijanski patriarh Mesroblmroyan. Najbolj ginljiv pa je bil obisk pri pravoslavnem patriarhu melhitskein Gregorju IV. Ta se je izkazal kot velik časlilec Srca Jezusovega. Glede unije je dejal: »Ta stvar se zdi težka in naravnost nemogoča ljudem. Toda Kristus je vsegamogočen in če bodo ljudje poskusili Ga sebi približati, bo tudi On ljudi od vseh strani privlekel k svojemu srcu. Ce bi kristjani bili bolj verujoči in bolj ljubili našega Gospoda in če bi se njihova vera in ljubezeu združili z aktivno vednostjo, bi Njegovo Srce našlo pot, kako zbližati in ze-diniti najbolj oddaljene brate.«
Ta patriarh je tožil, da ima celo med svojimi Škofi take, ki so člani framasonerije.
Nepoboljšljiv Grk.
Popolnoma negaliven pa je bil obisfc msgr. D' Herbignyja pri grškem patriarhu \ Aleksandriji Meletiju Metaxakisu. Ta patriarh je velik nasprotnik Rima in pristaš stockholm-ske in lausannske konference, ki propagirata unijo vseh protestantovskih in pravoslavnih cerkva. Kakšne predsodke imajo nekateri pra-voslavci še danes proti katoliški cerkvi se razvidi iz tega, ker je Meletij očita! sv. Stolici, da je v sporazumu s sovjeti in da je ščuvala Turke proli Grkom! Dejal ie celo, da mu je ljubše, da pošilja grške otroke v francoske laične Šole nego če bi jih pošiljal v francoske redov-niške, češ da ateizem Grkom manj škoduje nego katoliške šole!
Se razume, da je to predavanje vzbudilo jako veliko zanimanje in da je bil msgr. D' Herbigny od poslušalcev prisrčno aklami-ran.
Očividec o koncu „Prindpess@ Mafafde".
14. t. m. je prispel v Zagreb g. I. P , ki je pred tremi leti odšel v Južno Ameriko. Ob svojem povratku sc je g. I. P, vozi! s parobro-dom »Monle Olivia«, ki pripada neki nemški parobrodnt družbi iz Hamburga. Ker se je parnik »Monte Olivia« nahajal za časa katastrofe italijanskega transoceanika »Princi-pessa Mafalda« na isti liniji, je g. 1. P. »sine ira et studio« pripovedoval popolno resnico, kako se je nesreča zgodila in kako grozen prizor je videl drugega dne zarana na mestu, kjer je morje za vedno požrlo italijanski brod.
Na krovu »Monte Olivia«.
»Ko smo zapustili Rio de Janeiro«, je pripovedoval g. I. P., »je plula naša ladja v ravni liniji evropskih vod. Bilo je ravno v času, ko se je pričelo mračiti in se je na ladji vse pripravljalo na večerjo, ko je radio-telegrafist ves razburjen hitel na poveljniški most, kjer
Globoko *n«žanp cene
Damske plašče, najmoder., s kožuhovino, od 400 Di.i dalje, kakor tudi dekliške plašče od dveh let naprej, nudi F. in I. GORIČAR, Sv. Petra c. 29.
Oglejte si razstavo v izložbi!
je v nekaj besedah javil strašno vest, katera se je doslovno glasila:
«
»Principessa Mafalda« tone — hitro na pomoč! ;
V radiolelegramu je bilo točno naznačeno tudi mesto nesreče in poveljnik je takoj spremenil smer pota, ukazujoč, da se izrabi vsa kapaciteta strojev. Na krovu jc vedelo sprva za to nesrečo italijanskega painika samo par ljudi, in ker je bil prekrasen večer, se je vse nahajalo na krovu. V malih salonih so se igrale karte, medtem ko je parnikova godba koncer-tirala na velikem platou. Vendar se je vesl hitro kot blisk razširila po vsem krovu in vse potnike je objela panika. Vsi so hiteli k radio-telegrafski postaji na ladji, katera pa je bila hermetsko zaprta in v kateri sc je delalo s polno paro. Od tega trenutka dalje so drveli in se križali celo noč radiogrami na anteni, ki je razpeta med dvema jamboroma. Gost dim iz treh dimnikov je govoril o naporu, s katerim so delali stroji skoro obupno, da bi rešili nedolžne ljudi in nesrečneže iz italijanskega parnika.
Alice Wright:
Ce kdo nima telefona.
»Prav gotovo nimam nič proli temu, ako prideta tvoj predstojnik in njegova žena jutri na večerjo,« je dejala Angelika, »le to jc nerodno, ker nimamo kuharicc ali hišne.«
»Hm, zares nerodno,« sem pripomnil k temu neljubemu sporočilu, -Vsekakor pa bo nekdo moral biti v kuhinji, ako hočemo napraviti dostojno večerjo petih jedil. Kaj naj napraviva?«
/>Jo žc imam,« jc nenadoma bušknila Angelika, kot jc to že njena navada, »jo že imam. Med večerjo bo zvonec večkrat zapel in pod pretvezo, da moraš k telefonu, boš vsakokrat stopil v kuhinjo ter pogledal, kako jc s kuho.«
»Izvrstna misel,« sem dejal, »samo ako bi imeli telefon.«
»A kaj, to ni nobena ovira,« pravi nato Angelika, »pod mizo na hodniku postaviva budilko ter uravnava na gotov čas in vsakokrat, ko boš šel k »telefonu«, uro zopet primerno premakneš.«
Pripravila sva vse potrebno ter uravnala tako, da se je zdelo, da bo trik brez dvoma dobro uspel. Ko smo drugi dan sedli k večerji, je bilo vse v redu in niti najmanjše stvari ni manjkalo. Moj stari predstojnik in njegova soproga sta bila dobro razpoložena in popolnoma sem bil uverjen, da mi bo ta večerja prinesla že dolgo zaželjeno povišanje plače.
Ko šc nismo juhe popolnoma posrebali, se na hodniku oglasi zvonec, natanko ob času, kot sem si to želel. Oprostil sem se, češ, telefon me kliče, ter odhitel v kuhinjo. Ribe so
se cvrle, puding je bil že lepo rmen, skratka, bilo je vse v redu. Zopet sem nastavil budilko ter odšel v jedilnico.
»Ah ta telefon,« sem pripomnil napram svojemu šefu, »nc rečem, zelo prikladna naprava, vendar dostikrat človeka spravi v ne-voljo, posebno, ako nima časa.«
Stari mi je vljudno pritrdil.
»Jones, ali je kuharica že gotova z ribami?« je vprašala Angelika obrnivša se k meni. Ko sem prikimal, jc dejala napram soprogi mojega šefa: »Gotovo nam boste oprostili, da moramo jedila sami prinašati na mizo. Pa saj veste, kakšni so posli dandanes, na noben način nisem mogla pripraviti kuharicc do tega, da bi nosila na mizo, nak, jc dejala, tega pa že ne. Kaj hočeš, ako sem bolela, da ne ostanem brez kuharicc, sem morala molčati ter tc sama napravim. Hišna nas je pa pred kratkim zapustila, druge pa šc nisem mogla dobiti.«
Ko smo bili pri ribah, je zvonec zopet zapel. Seveda treba je bilo pogledati, da se pečenka ne prismodi. »Napačna številka,« sem naznanil, ko sem se vrnil v sobo. »Oprostita, da nadlegujem s tem, da moram vedno ven in notri, toda saj veste, kaj je telefon.«
»Nikar mi nc pravite, nikar,- jc dejal moj šef, »imam skušnje in neštetokrat sem se žc jezil nad tem vražjim telefonom.«
Celoten arun;-..nan sc nama je posrečil, nič ni prišlo vmes, kar bi ne smelo. Zvonec je od časa do časa klical, dokler nismo sedeli pri kavi. Toda, le preresničen je pregovor, nc hvali dneva p-cd večerom. Kajti, nenadoma sc soproga mojega šefa oglasi: »Bernard, ali si
wRaduje se življenje nam, saj Radion pere sam!"
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
Strašni radiotelegrami.
Večer se je vedno bolj bližal, radiogrami pa so postajali vedno slrašnejši. »Mi tonemo, rešite naše duše!...«, je javljala »Pincipessa Mafalda-<.
»Vzdržite in bodite hrabri. Prihajamo s polno paro v pomoč!...«, so odgovarjale vse ladje, ki so se nahajale v njeni bližini.
Končno je okrog 7. ure zvečer javil francoski parnik »Formosa«, da je prvi prispel na pomoč in da rešuje potnike Toda njegova pomoč, četudi je bila zelo velika, je bila z razmerjem velikega števila potnikov majhna. Iskal je novo pomoč.
Vsi potniki na naši ladji so bili globoko pretreseni. Ženske so padale v nezavest, medtem ko so moški odhajali v kabine in tavali po krovu. Ta strah na naši ladji je bil povsem neopravičen, toda ne nerazumljiv. Čas večerje je že potekel, a samo redki potniki so se nahajali v salonih, kjer jim je bila servirana večerja. Otroci, ki niso ničesar vedeli, so odšli počivat, medtem ko so potniki ostali na krovu, obkrožajoč radiotelegrafsko postajo in čakajoč na nove vesti.
Naš parnik je medtem hitel s polno paro brodolomcem in parniku, ki se je potapljal, nasproti.
Višek panike.
Ob 9. uri zvečer, ko smo bili še dve uri oddaljeni od mesta, kjer se je dogodila nesreča, je dospel novi radiogram, Po svoji vsebini je bil najstrašnejši. Radiogram, katerega je odposlala neka ladja, ki se je nahajala v bližini, se je glasil:
»Matalia se je ob 9. uri potopila. Poskušajte rešiti brodolomce!«
Ne morejo se opisati prizori, ko se je za to vest zvedelo na krovu. Ljudje so se obna-
ttlefoniral moji materi, da pride k nam ter ostane teden dni pri nas?«
»O, sveta nebesa,« je dejal stari, »čisto pozabil sem. Takoj ko prideva domov, bom popravil, kar sem opustil, da takoj.«
»Ne, ne,« je nadaljevala njegova žena, »takoj jo pokliči in obvesti. Gospod Jones bo gotovo tako prijazen ter ti za par trenutkov prepustil telefon.«
Ali si morete predstavljati, koliko stopinj vročine sem imel sedajle? Srce mi je vpadlo, vendar sem se še skušal rešiti s tem, da scui hinavsko pripomnil: »Saj ni tako nujno, to še lahko pozneje napravite, ko nam je tako udobno tu pri kavi in smodkah,« v srcu pa sem seveda upal, da bo pozneje pozabil. Toda zli duh, namreč njegova žena, ni odnehala, vstra-jala je na tem, da nemudoma obvesti mater.
»Kje pa imate tega zlomka?« je vprašal šef, »do nocoj niti vedel nisem, da imate v stanovanju tudi telefon, Jones. Nc vem kaj bi dal, da ga nimate, mar mislile, da mi je lahko vabiti svojo taščo kar za cel teden v hišo?«
»O, kaj pa je to,« sem jeknil prestrašen, »telefon je izginil, nekdo ga je moral ukrasti!«
»Ukrasti? Neumnost!« je dejal predstojnik, »pod mizo je padel.« Sklonil se je k tlom ter privlekel na dan corpus delieti, budilko, katera je v tem trenutku pričela veselo zvoniti. NI mi preostajalo drugega, kot da sem Stfu povedal celo stvar in okoliščine, kako je do tega priSlo. »Ali mi morete odpustiti, gospod predstojnik?« Solze so mu stopile v oči, tako olajšanega se je čutil, solze veselja.
»Odpustiti vam, odpustili, pravite?« je javkal jokaje, »saj ste me vendar rešili moje tašče!« Vrnil se je v jedilnico ter povedal ženi, da je številka njeno matere zasedena.
Tako vseeno upam, da mi bo prihodnji mesec plača povišana.
šali, kot da bi zgubili pamet, in so pričeli drveti proti kabinam. Dolgo časa so se trudili kapitan in oficirji, da so umirili potnike. Noč je posta:ala vedno bolj globoka in naša ladja je drvela z ogromno hitrostjo proti mestu nesreče.
V svetlobi reflektorjev.
Okrog polnoči smo dosegli mesto, kjer je doživela »Principessa Mafalda^ strašno katastrofo. Noč je bila temna in radi tega se je stavilo v pokret deset reflektorjev. Morska gladina je bila nekoliko razgibana in je lahno valovila. Samo štirje mali čolni so pluli v noč, nošeni po valovih. Reflektorji so z naše ladje metali močne svetlobne trakove na te male krhke priče velike tragedije, v katerih pa ni bilo žive duše.
Čolni, obkroženi od morskih psov.
Ko pa se je zdanilo, smo videli grozen prizor, katerega ne bomo nikoli pozabili. Na površini so samo štirje prazni čolni, okoli katerih se je zbirala tolpa morskih psov, kateri so skakali eden preko dragega, skakajoč tudi preko čolnov, da bi videli, če je kaj v njih. Z ladje so ustrelili v to maso iz strojnih pušk in videlo se je, kako ie morje zakrvavelo od krvi teh morskih pošasti. Toda razbežale so samo za nekaj časa, da se ponovno še z večjo silo vržejo na plen.
V razjarjenosti so pričeli morski psi grizti
čolne in v zelo kratkem času jc bil eden od njih popolnoma razbit, medtem ko so njegove kose valjali morski psi po čeljustih. Ko smo ..reiskali vso okolico in se zadržali na mestu nesreče več ur, je naša ladja krenila dalje, prepuščajoč male čolne svoji usodi.,.
Priznati moram, da smo bili vsi začudeni nad onimi malimi čolni, katere smo videli na površini morja in katere sem fotografiral. Dotični čolni so bili namreč taki, da predstavljajo' pravo ironijo, ko se trdi, da služijo za reševanje. Na našem parniku ie imel vsak čoln motorni pogon in je predstavljal solidno delo, dočim ono niso bili čolni, ampak male, krhke lesene lupine ..
Zahvala junakom.
Kasneje smo nadaljevali svojo pot in smo srečali parnik »Formoso«, kateri je prvi pri-hitel na pomoč in rešil največje število bro-rolomcev. Sirene so z naše ladje pozdravile francoske junake in nemška zastava se je visoko dvignila na prvem jamboru, da pokaže spoštovanje in priznanje junakom, ki so pluli pod francosko zastavo. To so storili Nemci, kateri so se prvi zahvalili kot stari mornarji Francozom, ker so bili kot ljudje in mornarji na svojem mestu. In od vsega je ostal samo tužen spomin na morske pse, kateri so fatalnega dne imeli največjo, strašno gostijo, trgajoč ljudi, žene in otroke ...
MIlionaril puščavniki.
»Ničesar nisem storil, da bi bil to premoženje zaslužil. To je več kot pa človek potrebuje. • S temi besedami je Charles Gar-land odklonil dedščino četrt miljona funtov (skoraj sedemdeset miljonov dinarjev), ki mu jo je nedavno zapustil njegov oče ter šel na deželo vzel v najem farmo in 'am bolj zadovoljno živel kot v luksusu velemestne palače. —
John Vanderbilt, član ene izmed najbogatejših rodbin na svetu, že dolgo vrsto let prebiva v zapuščeni baiti na vrhuncu gore Witck Head v Pennsilvaniji. Daleč proč od sveta si ta miljonarski puščavnik sam kuha, pere v potoku, goji vrt z zelenjavo, peče sam svoj kruh ter jedilno shrambo polni s tem, kar sem na lovu ustreli.
Na malem skalnatem otoku v bližini Connecticuta prebiva sin nekega milijonarja iz Torringtoua. Je popolnoma izolirr.n od ostalega sveta ter živi v skrajni revščini. — Prod tridesetimi leti je obrnil družbi hrbet, si postavil leseno bajto ter plačuje državi kot najemnino za otok po en funt na leto (275 dinarjev). Nihče ne pride do njega, kakor tudi on nikogar ne obišče. Od svoje »palače« se oddalji le takrat, kadar gre na ribji lov in kadar mu k večjemu enkrat nn leto. pripeljejo potrebščin, kakršnih na otoku nima.
Pred par leti je znani ruski multimiljo-nar M. Solodovnikov umrl na Francoskem v dvonadstropni gozdni koči, v kateri je imel staro, razpadajočo opravo. Dvajset let je nosil eno in isto obleko in jo sam krpal, tako da
končno ni bilo od samih krp poznati, katero blago je bilo prvotno na suknji. Nikoli ni prižgal luči in celo v najhujši zimi je raje sedel pri mrzli peči, ako si ni sam napravil zadosti drv. Kajti za uslugo ni maral prositi nikogar. ker ni maral z nikomur priti v dotiko.
Angleški plemič Sir Dclven. kateri bi imel lahko letnih 30.000 funtov rente na leto (nad osem miljonov dinarjev), živi v podstrešni sobi neke razpadajoče londonske hiše. Nikdar ne prestopi praga in edina njegova zabava je, da iz ilustriranih časopisov izrezuje slike ter jih po stenah svoje sobice na-leplja.
Pred več leti je bil eden izmed najbolj znanih miljonarjev v Parizu Pavel Colasson. Prireditve v njegovi palači so bile prvovrstne in vgs takratni bogati svet se .je shajal pri njem. Cela Evropa je govorila o njem. Na višku svojega sijaja pa pa je zadela nezgoda, katera je napravila konec vsemu njegovemu prejšnjemu razkošnemu življenju. Pri neki neki lraskeradi je namreč njegov nečak, katerega je ljubil čez vse, zgorel. S tem je Colasson obračunal s svetom. — »Ves denar je bil namenjen njemu « je dejal, »sedaj, ko ga ni več, tudi jaz ne vem več, kaj bi z denarjem.« Celih sedemindvajset let, do smrti, je živel v saniolni sobici svoje palače v Rue Ga-lilčc, kjer mu je stregel star služabnik. Užival je izključeno samo kruh in jajca ter nikomur pustil v svojo bližino, kakor tudi sam ni nikdar nikamor šel.
Cudm opomini.
Neki oče v severni Franciji ie sanjal o svojem sinu. da je ležal jb neki r ki mrtev. Tri tedne nato je sin v resnici izginil in vse iskanje je bilo zaman. Oče se je nato spomnil sanj, naznanil to policiji in označil mesto, ki ga je videl v sanjah. V resnici je sin ležal mrtev prav na onem mestu. Taki predopo-mini v sanjah niso redki.
Slavna plesalka Jsadora Duncan je bila nekoč na obisku pri prijateljici Mnie. Destv. Pri odhodu jo je ta svarila, naj ne hodi od nje, ker sluti, dn se ii bo nekaj pripetilo na ulici. Duncan se ji je posinehovala ter odšla — v smrt.
Lord Grenfell, znani angleški arheolog in egiptolog, je v Bagdadu nekoč naletel na domačina, ki ni preje odnehal, da je lordu »srečo« prerokoval. Ker pa se je lord prerokovanjem le posmehoval, je bil fant užaljen ter mu rekel, naj vsaj pusti, da mu na dlan zariše krog. Ta je v lo privolil in ko je Arabec potegnil črn rog na roki lorda, mu je velel, naj pogleda. In lord je v tem krogu videl sliko prijatelja, kateri je ležal na postelji mrtev, z obruzom proli steni. Prizor je nalo izginil. Ko se je lord po neknj mesecih vrnil na Angleško, je obiskal dotlčnega prijatelja, katerega je našel ležati na postelji na-
tančno tako, kakor ga je videl na oni sliki v Bagdadu. Bil sicer še ni mrtev, toda čei tri dni je pa res umrl.
Domači tlakomeri.
Ali morete napovedati zjutraj, kakšno bo vreme v teku dneva? Da, mogoče je in sicer brez dragih barometrov. Vsako povprečno gospodinjstvo je prava vremenska opazovalnica. V hiši imamo toliko vremenskih nazuanilcev, da bi vsakdo lahko vedel, ali naj vzame seboj dežnik ali pa suknjo, ko odhaja od doma. Barometer številka 1. Ali imate mačko pri hiši? Da. Mačke so zelo občutljive napram vremenskim spremembam ter so neprestano »umivajoč, kadar se bliža deževje. Opazujte torej muco. — Mogoče citate že pri zajtrku »Slovenca«. Jutranji časopis je lahko vremenski prerok, ako pazite na to. Ako se namreč pri listanju zelo rad natrga, potem vedite, da dež ni daleč.
—	Pri obedu vam mogoče reče sosed, da mu podaste solnico. Storite tako, loda prej poglejte na sol. Ako je vlažna, poiščite dežnik! — Mogoče da uosite rokavice. Ako jih le g težavo spravite na roko, bodo v najkrajšem času sledile težke padavine. Atmosfera deluje na rokavice ter jih začasno skrči, pa naj si bodo iz usnja ali pa glace. — Včasih, ko se sprehajate, se brez pravega vzroka pretrga trak na čevlju. Hitite domu, sicer boste mokri! Ako pa se utrga trak — to se pravi, ako ni obrabljen
—	zjutraj, ko se obuvate, vzemite dežni plašč seboj, kajli preden se dan nagne, bo deževalo, četudi je jutro lepo. Ako to še ue zadostuje, opazujte svojo palico, ki stoji v kolu. Ako je površina vlažna in lepljiva, z gotovostjo pričakujte plohe.
Lloyd Georgejeve.
Lloyd George, bivši angleški ministrski predsednik, je sijajen govornik, pri čemer se seveda ne plaši tudi demagogije.
Ko je nekega dne imel v veliki londonski dvorani političen govor, prileti skozi okno debel kos opeke in pade baš pred njega. Lloyd George oslane miren in reče samo:
»To je edini argument, k; ga imajo nasprotniki proti meni.c
Na drugem shodu poskuša nekdo z galerije narediti zmešnjavo in kriči v dvorano: »Podgane! Podgane!« — »Dajte temu Kitajcu njegovo najljubšo jed,« odvrne Lloyd George in smeh je na njegovi strani.
Ko se je bila borba za irsko samostojnost, je nekoč izjavil Lloyd George: »Jaz sem za avtonomijo Irske, a tudi Anglije, Škotske, Wa-lesa.c — »In za avtonomijo pekla!« zakliče nekdo iz publike. »Prav tako,« odvrne hladnokrvno Lloyd George. »Vsak se mora potego.
vati za svojo domovino.«
•
Angleži izdajo na leto okoli 1100,000.000 funtov (nad osemdeset miljard dinarjev) za alkohol. Pa naj še kdo reče, da smo Slovenci pijanci!
•
Angleži imajo mikroskop, s katerim je mogoče predmet povečati nič manj kol dva-najst miijonkrat. Uporabljajo ga za preiska-vanje bakterij.
*
Največji pajk na svetu sc nahaja v Sumatri. Život ima 23 cm dolg, noge se mu pa razprostro celih 43 cm.
•
Organisti angleških kaledral so zelo slabo plačani (v angleškem smislu seveda). Plače se sučejo med 210 do 430 funtov na leto. t. j. od 57.750 do 118.250 dinarjev. Naši organisti bi bili srečni, ako bi imeli eno desetino
plače kot jo imajo njih angleški tovariši.
»
Najhitrejša reka na svetu je Sutlej \ In. diji. Izvira 15.000 čevljev visoko v gorovju ter na daljavo 180 milj pade 12.0000 čevljev.
Gospodarstvo
Železniška zveza Slovenije z morjem.
Takoj po prevratu jc postalo za nas vprašanje zveze Slovenije z morjem. Izgubili smo Trst, leta 1920. pa šc Reko in preostal nam je Sušak, poleg njega pa oddaljenejši Split. Zato so sc kmalu začeli pojavljati načrti za to zvezo, pri katerih jc bil glavni cilj zvezati Slovenijo po najbližji poti s Sušakom. Za izhodišče smo morali vzeti ali Kočevje ali pa Črnomelj, večina načrtov pa jc šla iz Kočevja oziroma tudi iz Ribnice. Težišče vsega problema pa jc tvorila reka Kolpa, ki teče skoro do Vinicc po globoki dolini. Ce smo sc hoteli izogniti zelo visokemu in tudi primerno dolgemu mostu, ki bi bil zelo drag, se je proga nujno podaljševala za serpentine, ki bi vodiic z vrha doline k reki in zopet na drugi strani gor. Najbliži-in najnaravnejše jc kazalo zvezati Koče postajo Brod—Moravicc ali Delnicc. Toda mu je nasprotovala zelo globoka dolina Kolo« (300—400 m). Morali bi graditi ali zelo dolg in visok most ali pa žclcznico speljati z vrha doline k reki in zopet navzgor, kar bi progo zelo podaljšalo; oboje pa bi stalo mnogo denarja.
Toda to še ni bilo vse: teren, skozi katerega bi morala iti ta proga, ni bil sposoben zu lo progo: od Cabra do Vrbovskega so karbonski škriljevci, ki so, kakor znano, slab teren za gradbo proge. Gradba proge po takem ozemlju, zlasti pa tuneli bi zahtevali ogromno delo in denar.
Navsezadnje pa nikakor nc smemo pozabiti mogoče najvažnejšega momenta: bližino meja. Zato jc eden najnovejših projektov, ki je šel iz Ribnice nad planoto k Dclnicam, moral izpasti iz upoštevanja.
Žc leta 1922. jc bila v zakonu o Blairo-vem posojilu uzakonjena proga Kočevje—Vr-bovsko, toda iskanje novih možnosti in zagovarjanje dotedanjih projektov se je nadaljevalo in se vleklo do letos.
V oktobru letos pa sc je vprašanje tc zveze ponovno rešilo tako, da sc ima graditi proga Kočevje—Vrbovsko, seveda ne lako kakor je bilo prvotno zamišljeno. Po novem jc prekoračila Kolpo (most) nekoliko nižje ter sc je tudi dolžina projektiranega tunela zmanjšala za polovico (na 2500 m).
Sedaj teče proga, ki sc bo gradila, takole: Izhod je v Kočevju, odkoder teče po Kočevski dolini: postaje Mozelj, Rajndol, Knežja Lipa, potem gre po tunelu (1260 m) skozi sedlo v poljansko dolino. Do tunela so največji vzponi
13	^Ioo, krivine 300 m. Od tunela se spušča z največjim strmcem 23 %>o v poljansko dolino: postaje Čeplje, Stari trg, Radenci; nato se spusti v dolino Kolpe, katero pri >.Špehariji« prekorači (most, visok 20 m). Vzpon je tu 18 %o. Nato gre na desni strani Kolpe skozi Severin dc Malega Jadrča, kjer zavije na zapad, potem je postaja Nadvučnik, gre ob Lujizini cesti ter pri Kamcnskem vstopi v 2500 m dolg tunel, katerega zapusti malo sevcrnejc od Vrbov-skega ter sc priključi na žc obstoječo progo Zagreb—Sušak. Omeniti jc, da ta tunel pada (14°/oo). Pri priključku naj bi bila postaja Vr-bovsko-sever. Sicer pa sc vse to zelo dobro vidi na izvrstni karti g. ing. Klodiča v današnjem Ilustrovancm Slovcncu«, katero karto naj ima vsak pri branju v roki!
Celokupna dolžina proge je ca 57—58 km in so gradbeni stroški proračunjeni na 250 milijonov Din. Proga naj bi bila glavna proga druge vrste.
Lažje bo potem še zvezati Črnomelj s to progo, treba je zgraditi po ugodnem terenu le še 26 km, stroški bi znašali 80 milijonov Din. Pri vseh računih so upoštevane tudi tirnice.
Po sedanji zvezi se vozimo iz Ljubljane skozi Karlovec na Sušak (330 km) 11 ur in
14	minut, skozi Kočevje bi sc pa pripeljali po 224 km z brzovlakom v 6 urah.
Kakor doznavamo, bo v najkrajšem času razpisana licitacija za izdelavo natančnih projektov in, kakor se računa, sc bo začelo z gradbo v letu 1929., gradba pa bi trajala 2 in pol do 3 lela. Zato je potrebno, da se vse delo pospeši, za Slovenijo je ta proga življenjskega pomena in ne gre, da bi se druge manj važne proge gradile prej. Zato moramo delati na tem, da čimprej dobimo zvezo z morjem.
Tržna poročila.
Ljubljana, 17. decembra 1927.
Les: Drva: Vkljub nastopivši ostrejši zimi ni narastlo povpraševanje za gorivo drvo, kaj šele cena, katera se nahaja skoro vedno na isti točki (22—23 Din za 100 kg franko meja), kar je pripisati nadprodukciji lega blaga, ki iz\ira povečini še od lanske produkcije bukovih pragov. — Pragovi: Letos moramo konstatirati, da v tem blagu ni prišlo do skoro nobenih večjih zaključkov v Sloveniji. — Bukovi pragovi do sedaj niso prišli v poštev. ker so se italijanske železnice odbčile nacionalizirali bukove pragove in sicer več:noma iz gozdov v obmejnih krajih od Postojne do Jordanov. Kar se tiče hrastovih pragov, je bilo in ie še precej povpraševanja, toda do pravili zaključkov ne pride. Kakor se čuje, bodo lici-
tacijski posli v Rimu defiuitivno končani selo 20. I. m., iz česar sledi, da so se vsi dosedanji nakupi izvršili v glavnem iz špekulacijske strani, kajti do prejemanja že sklenjenih hrastovih pragov sploh še prišlo ni. — Bu ko vinu: Lahko računamo, da bo tbukovina v doglednem času našo glavno izvozno blago, seveda, ako jo bomo po želji konsumeuta obdelali. Sušak in Reka sla stalna odjemalca /.a bukove plohe, posebno parjene, estrorobe, očeljene, od 27, 88, 50, 60, 70, 80. 90, 100 mm debeline, od 2 metra dolžine naprej (od 10 do 10 cm stopnjevaje) s 15 odst. kratico robe od 1—1.90 m, od 14 cm širine naprel, ler se plačuje: za la, parjene 1000—1100. nepar-jene 850—000 Din, za lla, parjene 800—900, ne-parjene 800—800 Din, za m3 franko vagon Sušak pristanišče. — Testoni imajo posebno srečo ter je cena takorekoč v stalnem naraščanju. Plačujejo se od 450—500 Din za kub'čni meter franko vagon nakladalna postaja. Največ jih je pokupila Faginea bodisi direktno ali indirektno. — Tudi bukova metlišča 27 X 27 mm, 1 ni dolžine se iščejo, katerih cena je cca 700—750 Din za kub. meter franko meja. — Trami: V splošnem sezija , mrtva, ter se pripravlja že sedaj za spomladansko | sezijo in sicer povečini samo tramiči 3-3, 3-4, 4-4 ! za Vojvodinjo ter Sušak. — H r a s t o v i n a : 1 Podnice niso več tako iskane, ker se jih hoče nadomestiti z inecesnovimi. Ob tej priliki z veseljem konstatiramo, da so se nekatere naše parno žage obrnilo za hrastove hlode na Hrvaško in Slavonijo, ter producirajo tudi kvalitativno prvovrstno •slavonsko hrastovino v Sloveniji.
2ito. Položaj svetovnega trga pšenice je pravzaprav uejasen. Chicago javlja znižane notacije zaradi konkurence z izvozom iz Argentinije. Kakor javljajo ameriški listi, so kanadski farmerji s poslovnimi rezultati svojega žitnega poola, o katerem smo že večkrat pisali, zelo nezadovoljni in pričakovati je zato manipulacij poola v korist dviga cen. Velike množine argentinskega žita pa bodo prišle na trg šele v januarju. Tudi položaj svetovnega trga rži je nejasen in od strokovno strani se priporoča opreznost pri uakupu. Na našem domačem trgu je nekoliko nazadovala pšenica. ki stane 305 baška postaja, na podlagi vesti o bnissi v Chicagu. izgledov, kako se bo razvijala cena pšenice, daues ui mogrče označiti. Izvoza pšenice ui. Koruza je 15 decembra abnormalno padla. Sk'epov, ki so bili disponibel do 15. decembra pariteta Indjija. ni bilo mogoče popolnoma realizirati in tega dne zjutraj se je ponujala koruza po 197.5 pariteta Indjija, kar da v Ljubljani 282.5; pozneje pa se je okrepila na 237.5 Ljubljana. Teudcnr.it za oves je zelo čvrsta: povpraševanje je majhno, še manj pa je blaga na trgu. Ječtneu je brez interesa. Rž jo neizpremenjena.
Mast, Ceue se drže slalno in tendenca je neizpremenjena. Prodajna cena za mast je v veletrgovini 24.50—25 Din za kg.
Riž. Cene riža so ostale napram prejšnjemu tednu ueizpremenjene: 130 lir fko meja.
Sladkor. Na domačem trgu v ceni pri nor-uwilni kupčiji ni izprememb.
Kava. Zaradi nazadujoče tendence cen na sve-tovuih tržiščih je braziljanski valorizacijski komite odtegnil tržišču večje količine, kar je povzročilo stalnost cen
Bombaž. Na svetovnem tržišču so cene kolikor toliko stalne, vendar izgledi za bombažno industrijo v naslednjih letih glede cene niso dobri, ker se je v Ameriki zopet pojavil znani škodljivec bombažne rastline.
Jajcu. Iz inozemstva prihajajo vosti o nazadovanju ceu. Za Božič so uamreč nakupi že izvršeni, za posle v naprej se pa nikdo noče 'spuščati. Zadnje tedne prihaja k nam nekoliko več blaga na trg, za kar se plačuje po komadu 1.40 do 1.50 Din.
Mleko. Kljub temu, da so prazniki pred durmi, ni o pomanjkanju mleka v primeri s prejšnjimi leti nobenega govora. Mlekarne moraio šc večje množine mleka predelovati v maslo in sire. Vsled tega pa tudi cene nimajo č^ste tendenco, ampak je pričakovati po Novem letu uov padec cen. Na trgu so sicer skušali okoliški mlekarji in mlekarice dvigniti cene za 0.25 Din pri litru, a videli so takoj neuspeh in so ceno po dveh dneh zopet znižali. Cene mleku v prodajalnah na drobno 2.50 Din, prosto na trgu 2 do 2.50 Din.
Maslo. Občuti se. da mestno prebivalstvo ne razpolaga z denarjem ter varčuje tudi pri kuhinji. Druga leta je bilo za božične praznike veliko povpraševanje po maslu, česar letos ni. V nasprotju s prejšnjimi leti pa je letošnjo jesen povpraševanje po maslu iz Italije, kamor maslo v resnici že izvažajo Osrednje mlekarne v Ljubljani. Kakovost slovenskega masla popolnoma zadovoljuje Italijane, le da je cena masla v Italiji, kjer notira v Milanu Lit 13 50 za kg, uinogo prenizka. Ako bi mogle naše mlekarne producirati maslo po ceni 35 Din za kg, bi se ga dalo izvažati tudi v Nemčijo. toda tu bi prišle v poštev le cele vagon-ke pešiljke, ker ie sicer komadni prevoz v Nemčijo mnogo predrag.
Sir. Na tržišču pa vlada skoraj popolno mrtvilo, kar je za sedanji letui čas razumljivo. Za bodečo sezijo, ki bo komaj nastopila z začetkom februarja, pa bo vplivalo slabo to, da so zaloge sira za domači konzum mnogo prevelike, vsled tega je in bo ponudba mnogo večja in v nobeni primeri s povpraševanjem, kar pa bo imelo posledico ponovni padec cen sira.
* * *
Nova tvornira sladkorja v Soirborju. V letu I
1928.	bodo začeli graditi novo sladkorno tovorno v Somborju, ki bo zsčela delati že v kampanji 1928-
1929.	Tvornico gradi delniška družba, kateri pripadajo veleposestniki iz okolice mesta.
Carinslia konferema t Opatiji. Pred nedavnim se je vršila v Op-tiji konferenca o poenostavljenju carinskih formalitot v tranzitnem prometu. Konference se je udeležil tudi zastopnik naše države. Konferenca jo sklenila, da se odpravi izdajanje posebnih dokumentov za vsak posamezni prevoz in da se bo carinska kontrola poenostavila.
Projekt zakona za pospeševanje živinoreje. Iz Belgrada poročajo, da jc kmetijsko ministrstvo izdelalo pro;ekt /,-kona o pospeševanju živinoreje. Po'eg ustanove 10 oblastnih nadzornikov bodo skr- 1 beli za pouk živinorejcev posebni odbori v oblasteh in okrajih kot posvetovalna in pomožna ustanova. V živinski kataster sc vsake leto tnora vpisati vsa živina.
Novosti t steklarski industriji. Pred nedav- , nim se je vršilo v Berlinu zborovanje stekhrsko-tehnične družbe, na katerem je bilo podanih več
Srednii devizni tefai na \ vb\K borzi cd 1?.. XH. do 16 X>l. 1927.
Dne	Berlin	Curih	dumui	London |	Ne\vyork	Pari/	Praga	Trsi
12.	13.56	10.950	8.01	z77.il)	56.69		I68.J9	3t)7.f>b
13.	13.56	i0.°555	8.01	277.10	56.72		168.37	308
14.	13.565	10.95«	8.01	277.12	56.70	—	I6-.35	308
it		i0.9m 7	s.nt	«,77.211	<sfi 7!	22-1.25	(t-8 40	308.-'5
16.	13.375	10.96	8.01	277.20	50-72		168.40	—
zanimivih referatov, iz katerih je posneti, da stojimo pred ogromnim povečanjem mašinelne produkcijo stekla za okna. Dosedaj se je delalo z roko in mašineino, v najnovejšem času se je posrečilo rešiti že 50 let star problem tako, da se vzame steklena plošča direktno kot Strok trak iz topilnice. Podroben tehnični opis lega ue spada nu to mesto. Približno tri četrtine ploščatega stekla odpade na steklo za okna. Stroj na nov način daje 20.000 do 25.000 kvadr. metrov na mesec. Hladilne peči popolnoma odpadejo in tudi je potrebno manj delavnih meči. Glede preizkušanja steklu se nam tudi obeta v kratkem, da se bomo lahko pri vsakem trgovcu s steklom prepričali, če ni kvaliteti škodovala notranja napetost stekla: kakor pri čevljih, kjer preizkušamo sposobnost in oprijemljivost nog z rentgenovimi žarki.
Mednarodni sejem v Bruslju. V Brusi Iu se vrši IX. trgovinski in mednarodni sejem od 12. do 25. aprila 1928. Uprava sejma ima naslov: vPa-lais de I' habitation pare du einquantenairc. •
H o rs a
Dne 17. decembra 1927.
Ta teden beleži statistika na ljubljanski borzi rekorden promet: 21.9 milijona Din napram 19, 12.3, ozir. 17.7 v prejšnjih tednih. Privatnega blaga je bilo le malo na trgu: v devizah 1'alija, Pariz, deloma London, dosti je bilo Prage, vendar v drugi polovici tedna, poleg tega mnego Newvorka, za katerega ui dosti interesa, več za London.
Kakor so tečaji deviz v začetku tedna bili nižji v skladu r nazadovanjem iz prejčniega tedna, so se ta teden proti koncu učvrstili: tako Berlin od 13.58 na 13 575, Curih od 10.956 na 10.90, Lon-dou od 277.10 na 277.20, Ne\vvork od 56.69 na 56.72; Praga pa je bila v ponedeljek po 168.39, do srede je padla na 168.35, potem pa se je učvrstila na 168 10. Med vsemi devizami je edino Dunaj ostal neizpremenjen: 8.01. Trst pa je bil cel tedni nekoliko čvrslejši: v ponedeljek je bil srednji kurz 307. 56, v torek in sredo 308, v četrtek pa 30S.25, dočim v petek ni prišlo do zaključka.
Na efektnem tržišču je v Ljubljani šešir narastel od 104 den. nn 120 den., Ruše pa so popustile od 275—290 na 265—280; Strojne so bile zaključene po 70, Liublj. kred. se je učvrstil i od 132 na 133 den. brez blaga. V Zagrebu in Belgradu so drž. papirji tendirali čvrsteje: zlasti je v začetku znradi špekulacije gotove skupine iz B«lgnda poskočila, pozneje pa neznatno popustila. Ni Du-naiu je Trboveljska v sredi tedna oshbih in je v petek zaključila tedeji po kurzu 58.4. Kranjska ind. pa, ki je bih v ponedeljek in torek zaključena po 47, je popustila v četrtek ua 15.25.
Za blago glej -.Tržna poročila«-! * * «
Naše borze radi drtavneea praznika niso poslovile. Ker so bile zaprte tudi b«n?.c, ni bilo tudi prostega prometa ue.
DENAR.
Curih. (Zaključni tečaji.) Berlin 123.725, Ho-1,indija 209.40, Ne\vyork 517.825. London 25.2812, Pariz 203825, Milan 28.105, Praga 15.34, Budimpešti 90.66, Bukarešt 3.20, Belgrad 9.1225, Sofi-a 3.735, Varšava 58.10, Dunaj 73.05, Bruselj 72.45, Kodajii 138.95. Stoekholm 139.85.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47, Kodanj 189.80, London 34.55, Mihu 38 38, Ne\vvork 707.90, Pariz 27.86, Varšava 79.37. Valute: dolarji 706.80. dinar 12.38. češkoslovaška krona 20.955.
Prava. Devize: Lira 183.25, Belgrad 59.48, Pariz 132.85, Lcndon 164.75, Nesvvork 33.70875.
Dinar: NewyorU 176.25. Berlin 7.375, Loudon 277.10.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Dunaj. Ptidon.-savska-jadran. 83, Hipo 6.90, Alpine 42.45, Leykam 10.75. Trbovlje 58.40, Kranj, industr. 48, Ruše 35, Slavonija 1.40.
BLAGO
Budimpešta (terminska bo-zi). Tendenci čvrstejša. Pšenica mireč 31.73, 31.74, zaklj. 31.78— 31.80. i?-ij 32.14, 32.20, zaklj 32.16- 32.18, rž marec 30.86, z kij. 30.88-30.90, koruza maj 25.84, 25.90, zaklj. 25.80-25.8-1.
Stavbišča naorodaU
Na Mir ju ob regulirani Gradsščici je še 24 lepih parcel naprodaj, v izmeri 670 do 12£0 m', po 16 do 18 Din m'-'. Parce'acijski načrt je gotov, zato izbira prav nu;na. Kljub bližine kopališča Kolezije ni bil ta prostor ob lanski poplavi pod vodo, -Spomladi se bo mnotfo zidalo in bodo cene Gotovo poskočile. Porabite sedaj prilikol — Nnshv prodajalca se poizve v upravi lista pod št, 9858.
S porini /ecfeia
žvižga. Kdo? Dr. Peltzer. Na koga? Na nemško 'ali'<ia(Ief?ko zvezo. Z~kaj? Ker mu ne dovoli starla v Ameriki. Pravi, da bo vseeno slartal; par tednov se bo pripravljal, potem se bo pi začelo. Do obmpiade bo že nazaj prišel. Amerikanci bodo poslali na Olimpi-do 120 atletov, eksped^Ha v Amsterdam jih bo shh okoli 25 milijonov Din.
Skakalnica v St. Moritzu je dogotovijena. tri-bunske naprave so stale 230.000 švir. frankov Skakalnico na Holmenkolu so pa popravili in bodo omogočeni odslej skoki do 54 metrov, doshj 40 m.
—	Norveški drsavec Evensen jc v izbomi formi; poskusil se je na neobičajni razdalji lOOfl ni in je dosegel hpi čas 1:33.3: ?00 m je predrsal Ohlsrn v 45i2, 5000 m pa v 8:49.6.
Povsod po Evropi so sedaj snežne razmere prav ugodne. Včasih pa kdo tud■ sneg umetno napravi. T"ko n. pr. zadniič na Ogrskem.
Klub Sabaria je povibil dunajskega Slovnna na gostovanje, pa ie v zndnjem trenutku odpovedal in je brzo'avil na Dunaj, naj Slovan domn ostine; rekel je, da so in Ogrskem veliki snežni z;-m "ti. Slovan je brzojavko prepozno dobil, je prišel igrat in ni videl niti en milimeter s"ega- zmagal te 3:1. — O no"oiretu smo pisali tudi 11. t. m.
—	Sparta je v Carigradu znrg-la 8:1 in 6: 1. — Slavija bo igrala o praznikih v Fiirthu, Zurlc'*u, Torino in Mihno. — Na novegi leta dan se bodo v Genovi poskusili Švicarji in" Italijani. — Angleška nogometna zveza je definilivno sklenila, di ne gre v Amsterdam. Zadnjič so bili Angleži nn olimpiadi leti 19°0. v Antverpu: premagali so iih Norvežani. Klub Everlo inn s°d • i 26 točk, Cardiff 23, N'o\v Cnstle in Leicrsler po 22.
Nn Španskem i ma Espmol 18 točk, Barcelona 16, Europa 16: vsi drugi klubi nič ne pomenilo, so samo za Stafažo. — 50 0°0 e'edaleev je g'eddo zm-go Arsenala n"d Nr\v Cistle 4:1. pri desetih ameriških b'<seb.illtekniab je bilo pi navzočih 1,615.000 gledalcev, pri vsaki igri torej povprečno
160000 (enkrat 335.000). — Belgijska nogometna zveza je dala zavarovati vse svoje člane proti nezgodam; v slučaju popolne nezmožnosti za delo bo dobil igralec 50.000 frankov. Stroški zavarovanja so preračuujeni na pol milijona frankov na leto, krili jili bodo z dohodki tekem za belgijski pokal, kolikor bo pač mogoče.
Vrstno žrebanje za Davisov pokal se bo vršilo 3. februarja. Amerikanci bodo morali igrati letos v Evropi; Tilden ima zelo obsežen načrt: francoska prvenstva, \Vimblodon, Davisov pokal.
Žoga se vrti, kolo tudi. Po šestdnevnem vrte-uju je zmagala v Ne\vyo'rku kolesarska dvojica Spencer in Winter, v Milanu pa Girardengo in Binda.	' '
Od kolesa do avtomobila ni daleč. V Ameriki ne morejo razumeti, da jim je vzel Segrave s 1000 KS Sunbeamoni svetovni rekord; hočejo mu ga vzeti iu so zgradili avto z 1200 Ks. — Iz Madrida v Valencio bode zgradili 320 km dolgo avtomobilno cesto, stroški so preračuujeni na 1600 milijonov dinarjev. Bomo o tem ?e posebej pisili.
\Villiams zopet rekordira, spet je letel 515 km na uro.
Njegova rojakinja, 13letna Eleanor Hoden iz Ne\vyorka, je plavala 100 yardov prosto v 1:07.4, na hrbtu v 1:17.2, njena klubska tovarišica 161etna Kate Ames pa 1(1(1 .v prosto celo v 1:05.4. Nemka H. Schrader je preplavala 200 m prsno v 3:15.6, nov svetovni rekord; pa- ne bodo priznali, ker niso bili izpolnjeni vsi predpisi. — Gleitzejeva in Hudsouova sta se spravili, sta si pol ili roko iu se poljubili, sta poskusili preplavati Gibraltarško ožino in sta si spel lahko podali roko: poskus se ni posrečil ne eni ne drugi. — •-Četrtek* se imenuje majhen otoček v morski cesti med Avstralijo in Novo Gvinejo; tam je vzklilo novo plavalno čudo, mhdi Saratialis; 50 y je preplaval v 22 sek., 100 y v 56. Kar na bitrico ga bodo trenirali in ga bodo poslali v Amsterdam.
Stol je pripravno orožje; a če ga zagrabi bokser in obdeluje z njim nevšečue mu sodnike, je to grdo. Zato takega bokser ja za vse življenje diskvalificirajo, in se je tako zgodilo ogrskemu bokserju Csiszarju. — Novi svetovni prvak pol-težke teže je Loughran; v 15-rundnem boju je premagal Toma S1atteryja po točkah. — Phil Scott se je rehabilitiral; v 10-rundncm boju je tik pred zaključkom 10. ruude položil Munna z k. o. na tla. Sedaj mu bodo naklonili še druge boje. De Kuh je po točkah premagal Belgijca Humbecka v 10 run-dah, Diener Breitenstraeteria v 5. rundi z k. o., Mickey Walker sedem kg težjega Berlenbicha v 10 rundnh po točkah, prav bilko. Berlenbich, ki ga je zadnjič zdelal ,!aek Delaney v 6. rundi k. o., pravi, da ue bo v» č boksal. Tako pravi vsak, če se mu sreča ne smehlja več.
Prav tako v Ameriki je v prosti rnkoborbi položil Joe Stecher Giovannija R.icevicha v pol uri na široka njegova pleča; v grškorimski roko-borbi je pa izborni Finec liulhancu premigal uekdaj prvovrstnega S'egfrieda. Novi časi prihajajo in nov rod z njimi.
PROGRAMI:
Zagreb 310 Breslau 315 8. Barcelona 344.8, Praga 348.9. Leipzig 365 8. Schenecladv 379 5, Stu:tgarl 379.7. toulouse 392. Hamburg 894 7, Frankfurt 428 6. Brno 4412. Itim 450. Pariš 458, Oslo 4615. Langenberg 468 8. Berlin 483 9. Dunaj 517.2, Miinchen 535 7, Budapest 555 6, Varšava 1111
Nedelja, 18. decembra.
Zagreb: 20.35 komorna glasba (violina, klavir). — Breslau: 2015 Božični oratorv (Bach), za zbor, soli in orkester. — lJarceloiu: 1830 preuos iz opere. — Praga- 10 proslava lOletn 'ustanovitve češke armade (himne, govor min dr Beneša, glasbene točke), 18 arija Leoncre iz ^Fidelio« (Beethoven), Agate iz »Freisciiutza« (\Veber) in Elvire iz >Ernani« (Verdi), 19.15 preuos iz bratislavskega gledališča: ;,Pla5čr in »Gianni Schichic (Puccini) — Stuttgart: 15 30 lai ka ghsba, 19 15 A'tisi s potovanja po Jugosluviji, predava Buggeln, 20 Božične skladbe. Orgelski koral in zbor: Oče naš. — (Bach) — Sion govori, Gospod me je zapustil (Hammersc mied). peteroglasno — Ljubi Gospod Bog (Schiitz) za orgle in 2 glasova — Orgelski koral in zbor O lrešenik peg'nov prihija (Hasler) — Zbor: Et incarnalus t st (Josouin des Pržs) — Orgle: ln dulce jubilo (Bach) - Troglas-ne božične pesmi — Org. koral ui zbor: Veselite se, ljubi kristjani (Bnch) — vOdprite vrata« — Zbor in instrumenti: Glejte, kolika ljubezen (Bach). — Tonlouse: 20.45 koncert. — Brno: 19.15 Cigan baron, opereta (StrauB). — Rim: 20.45 Ma-gia (Pio di Pictro) opera v 1 dejanju in II Ven-trglio (Cuscina), opereta v treh dejanjih. — Pariš: 14.30 in 22 koncert. — Langenberg: 20.15 koncert (B-ch): Simfonija b-dur — M Hu.vdn. Simfonija c-dur — Mozart: Koncert za fhvto in harfo — J. Uaydn: Božična simfonija). — Dunaj: 15.30 >Zidar in ključavničar«, kom. opera v lrei< dej. (Auber),
20	-»Hnns Huckebeint, burka v treh dej. — Berlin:
21	>Kristusovo rojstvo«, oralorij za soli, mešan in otroški zbor. — Miinchen: 20 koncert Odlomki iz popularnih skladb.
Ponedeljek, 19. decombra.
Zagreb: 20.35 klavirski večer. — Praga: 21.30 koncert (Saint-Saens: Preludij, op. 60 — Franck: Panis angelicus, Le muriage des rose«, Ariji Rut iz ontoiija :>Ruk — Bizet: Uspavanka), 22.20 rcproducirana gl sba. — Stuttgart: 16.15 lahka glasba. 18 15 R. Tschorn predava: Smučanje in dtsinje, 20 >Lov za srrgo«, potovanje okoli sveta v 12 prizorih, 111. večer: Neapel, 21.15 koncert. Locatelli: Konceri za 10 gl sen gcd. orkester — Grabner: Pet pesmi za komorni zbor — Mozart: Klavirski koncert b-dur — Bach: Koncert 5, g-dur.
—	Toulouse: 17.30 Deveta simfonija (Beethoven) 3. del. — Rim: 20(0 vokalni in instrumentalni koncert. — Pariš: 22 koncert (Saint Sr.ens, Puccini, Mozart, Verdi). — Berlin: 19.30 prenos iz opere: j.Poljube (Smetana), ljudska opera v dveh dej., 22"0 lahka g! sba. — Miimlien: 20 koncert radio-orkestra. — V ar ava: 20.S0 koncert.
Torek, 21 decembra.
Za"reb: 18 la ka glasba. — Pra?a: 2010 norveška glasbo, 22.20 prenos iz Narod. doma. — Stuttgart: 16.15 popoid. koncert, 20 »Deklica iz Na-varec, (Massenet), lirična epizoda v dveh delih. 21.15 vesel večer. — Tonlouse: 20.45 koncert (Wa-gner: uvertura k Fauslu — Bnlioz uvertura k »Karneval v Rimu.' — Rezniček: uvertura k j|)on-na Dhn»' — Čaikovskij: Suita za orkester g-dur).
—	Pariš: 22 slavnosten večer (Bizelova in Pucci-nijeva dela). — Berlin: 20.30 simf. koncert (Beethoven: 1. simfonija c-dur — Bruckner: 6. simfo-n*ja, a-dur) — Dtnaj: 16.15 prp. koncert 20.05 Dunajski večer. — Miinrhcn: 21.15 komorna glasba. — Budapest: 20 koncert, 22.15 ciganska godba.
ICIECJ potrebščine
* ^^ v nafvedl izbir! stalno v zalogi pri FRANC BAR. Ljubljana, Cankarjevo notar. 5 Telei. 407
Srptlu, 21. decembra.
Zagreli: 10.110 prenos z Dunuja, - Leipzig: 20.115 Odlomki i/, liio. 1 <-in j h oper. — Sliilluurt- -l0 »iinlonični koncert. Itach: Puslorale k boži«. ornlo-riju — Hudi: Odpri srce, iz orulurljn. — Bach: Adaj>io iz klavir, koncerta d-innl — Brahms: IV Milil za alt, bruč iu klavir — Von NValtersliauseu: llo/ičn« glaslia za komorni orkesler. — Toulmise: 17.30 Leonom, uvertura (Beethoven), 20.45 koncert. — Hamburg: l!J.2o prenos iz gledaliftfn: Trubadur (Verdi), operu v »tirih delili. — Brno: 20 vočerni koncert (na sporedu: Smetana, Dvohik, Itd.). — Kitu: 21 prenos iz glodailšia. — OhIo: 20 feSkoslovaSki večer (predavanje, nato koncert Čo-Bkih skladb). — Berlin: 20.30 Božično razpoloženje. — Dunaj: 10.30 Božični oratorij (Bach) za soli, zbor In orkester. — Mlimhen: 20 »Hetm-»Tuiiden«, božična komedija v šestih slikah. — liudapesl: 10 preuus iz opere. — VarSuva: 18.15 ln 20.30 koncert.
Četrtek, 22 .decembra.
Zagreb: 19.30 prenos iz Prage. — Barcelona: 22.10 prenos iz opore. — l'raj;a: 19.80 simfoničen koncert. Dvohik: Tragična uvertura; Serenuda op. 44 d-inol; Scherzo, op. 00 — Cajkovskij: Simfonija e-mol, op. 5. — Leipzig: 20.15 koueerl (pester spored). — Stultgait: 20 Božični koncert. Adam: Uvertura k »Nurnburške lutke« — StrauB: »Lnsta-vice iz Avstrije« — llumperdinck: Fantazija iz opere »Hansel und Grelci« — Kildel: V<»8ul Bo-lič, potpourri — Bnyer: Potpourrl iz »Lutkovo vilu« — VValdteufel: Drsalec, valček. — Kfluip-fert: Švnbska rapsodija. — Tonlonsc: 20.45 koncert. Produkcija Wagnerjevih del. — Hamburg: 20 Božična proslava za otroke (na sporedu lahki in priljubljeni nnpevi). — Frankfurt: 19.30 prenos Iz opere: »Operni ples« (lleuberger). opereta v 3 dej. — Rim: 20.40 instrumentalni in vokalni koncert. — Pariš: 22 Tannhiiuser (\V;>gner), opera.
—	Berlin: 21 Božično razpoloženje. Bach: Gl.isba pastirjev iz božič, oriitorija — Melodije zn mešan ibor iz »Musica sacrac (Zdaj pojlo in veseli bodite; Vesel |e dan; Odprite vrala) — Concerlo jrosso šl. 8. božič, koncert za selovijoline, čelo in godal orkesler (Corelli) — Stare božične pesmi: Angelci in pastirci; Veseli se, zemlja in nebo; Hvalimo vsi Boga — llumperdinck: predigra k ► Dornroselien« — Otroške igre, m da orkestralna suita (Bizet). — Dunaj: 19.30 zborovski koncert (na sporedu Schuberl, Bruckner itd.). — Miin-clit-n: 19.30 Hanice pot v nebesa, opera v 2 dej. (Gracner), 22 Stari božični napevi, Eccard: Visoko z neba prihajam — Bach: O, Jezušček sladki
—	Eccard: 0. veselje nnd veselje — Priltoriua: In uatall Domini — Priitontus: Mladika iz kore-oiue Jesejeve — Tiehl: IIvalj>n bodi Bog.
Petek. 23. decembra.
Zagreb: 20.35 vesel večer. — Barrolona: 22.30 Odlomki iz cerkvene skladbe: Betlehemskl pastirčki. — Praga: 19 prenos iz gledališča: Cosl lan tulte (Mozart). — Leipzig: 20.15 Božični oratorij od Bacha. — Stullgarl: 16.15 lahka ghsba, 20 Iz Schillerjevlh del: Kabale in ljubezen, drama. — Touluuse: 17.30 Sonata v a-duru, 3. del (Beethoven), 20.45 »llči gospe AgnU, komična opera (Lceocij). — Hamburg: 21.20 koncerl. Zimski motivi. — Brno: 1915 prenos iz gled.: Hansel tn Grelel (llumperdinck), opera. — ltim: 20.40 lahka glasba. — Berlin: 20.30 Božične skladbe: Jutri, otroci, bo nekaj — Otroci, pridite — Mladika
So pognala — Prelepo je božično drevo — O, mili fcz.ua — Ljubi Jožef — Slajše ne zvone zvonovi — Sveta noč, blažena noč — O, vesela, o, blažena. — lliimlien: 20.05 koncert. Pester spored. — Var-lava: 20.15 koncert varšavske filharmonijo.
■ fi'"	Sobota, 24. decembra.
.'{."; Zagreb: 18.30 S veli večer. A. Guilmanl: Po-»ridlguvaiije (orgle) — Saiul-Snans: Ad igio (orgle) i— Dr. Ilitllg govori: O Božiču — Gigout: Obhajilo (orgle) — Guilmant: Canlilene pustorale, 19. Fanfara 120 glasbenikov izvaja slarohrvatske bo-lične korale, 19. 30 Starolirvalske božične pesmi, poje zbor O. p. J., 20.30 in 22 božične pesini za tvarlet in orkester, 24 prenos poluočnice iz cerkve Iv. Marka. — Breslau: 20 Božične pesmi. — Leipzig: 20.15 božične skladbe iz zbirke »Jezus v Flan-driji«. — Sluilgari: 20 Sveli večer: Auber: Uver-iura k »Jezero vil« (orkesler) — Frank: Božična pesem; line Jezusovo — D. von Llliencron: Legende o Miklavžu — Cornehus: Iz božičnih pesnil
—	Hodel: Vesel Božič, potpourri — Mladika je pognala; Sveta noč, blažena noč; Odrešenik v zibelki i— Eichendorf: Beg svete družine — VVolf: Sv. Trije kralji — lluniperdinck: Božič — Storui: llo-tični večer — Schneider: O, božje dete. — Cor-Delius: Iz božič, pesmi — llumperdinck: Predigra k »lliinsel und Grelni« — K.eklos: Angel — Bo-liSua uspavanka; Marija na gori; Vesela, blažena 6oč. — Tonlouse: 20.15 koncert. — Hamburg: 20 kBožič osumljencu« za vse liste, kl bodo ta večer brez družbe. — Frankliirt: 20.45 »Pastirska legenda«, opera v 1 dej. — Brnu: 17 Češke božične pesmi, 18 cerkvena glasba (božične pesmi). — ltim: 20.45 »Odrešenikovo rojšlvo«, oratorij v 2 dej. (Perosi), za soli, zbor in orkesler. — Berlin:
19.30 Božični odmevi — Doma — S stolpa. — Iftvcntrv: 23.15 j Božična fantazija«« (J. Overton).
—	Dunaj: 20.30 lložičua glasba: Sveta noč. blažena poč — VVagner: Predigra k »Lohengrinc — Etrauss: Predigra k baletu »Aschcnbrodel« —A GoriialziU: Mesečina — Kodel: Vesel Božič, fantazija — Schuberl: Ave Marin; Moment musical — Koruzak: Pravljica — Jessel: Parada svinčenih vojakov — Oiicg: Solveaigova pesem — Strauss: Au der scliOnen blaueu Douau, valček. — lluda-pest: 17 Božične pesmi, poje operni zbor.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l'50 Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas 3 aH H Din. Oglasi nnd devet vrstic se rarunajo više. Za odgovor znamkol — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjuaio.

Deklica
Izurjen vrtnar
oženjen, brez otrok, lISe mesta ali vzame v naivni vrt v Ljubliani ali v bližini. Naslov pove uprava lista pod številko 9733.
KDO NUDI
401ctn. trgovcu kakršnokoli službo proti »Malhnl plači«, da se preživi? — Nastop po volji. Naslov v upr. lista pod it. 9998.
za vse, ki zna tudi kuhati, ter SOBARICA — se sprejmeta Potrebna so dobra spričevala. • i Milica Pulio, Zemun, Trg Nikole Pašiča 2. 9995
Deklica
D*" k otrokom
za Beograd, k dveletni deklici, se išče za januar. - Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na HERZL, Beograd, Kralja Petra 6.
POMOČNIKA
kl jc dalj časa služboval
Trgovski poslovodja!
Samostojni vodja podruž- P" Peči parne pekarne, niče, star 30 let, sam., z sprejmem. Nastop po Bo-dobrlmi sprifev. in več- 1	Prednost imajo taki,
letno trg. dobo," želi pre-' ki so ie delovali v C.rad-meniti službo s 15. lebr. I C' nli na Dunaju. Plača 1928. Ponudbe na upravo pod: Kavcija 10.000 9907.
Posojil, uradnik
samosloj. moč, bc. — Naslov »Slovenca« pod št. 9969.
išče služ-v upravi
dobra, mesto stalno Ponudbe na »Public''as-< d. d., Zngreb, rundii,;č»va 11, pod: »ZA. 14562«.
Agilne potnike
in krajevne zastopnike za dober in brezkonkurenčen Trgovski pomočnik J predmet, iščem. — Pism. dobra moč, star 30 let, ponudbe upravi »Slov.« sam., iščem prosto mesto pod »Proviti|a »t 10047«. v trgov, z meš. blagom j	... Irur,
ali manufaktur. oddelku,	VAJE.INL.1
ali kot skladiščnik na de- i za avtotapetniško ln la-žell ali v mestu za 15. fe- kirarsko obrt sc takoj bruar 1928. Ponudbe na sprejmejo. - Leopold Šu-upravo »Slovenca« rodi steršič, Ljubljana, Dunaj-
»Marljivost 10.000 ?908«.
ska cesta 41.
10058
Sprejme se dobra
ŽENSKA MOČ
ki je zmožna poučevati veze-le na šival, stroju. -»TRIBUNA« - Ljubljana,
10093
zmožen kavcije, z večletno prakso, želi namestitve Karlovska cesta 4. pri kmetijski zadrugi ali v trgovini z mešanim blagom. - Ponudbe z navedbo pogojev in plače sprejema podružnica »SLOVENCA« v Celju.
Kovaški pomočnik
išče mesta. Naslov pove uprava lista pod št. 10068.
PRODAJAT K A
meš. stroke, s koncesijo, išče mesta. Naslov pove uprava lista pod St. 10081.
Proste s/užt>e
ZASTOPNIKE
in ZASTOPNICE
za razprodalo srefk oa obroke. iSče B inina poslovalnica BEZJAK v Marlboro. . 5512
Krajevne zastopnike
potrebujemo za vso državo za prodajo dežnih plaSčev privatnikom proti visoki proviziji. Re-(lektiramo na one. kateri so v tem deloma izvež-bani. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod St 9981.
Zastopnike
za prodajo vrednostnih papirjev, iščemo — Ponudbe na > PUBLICITAS« Beograd Kralja Milana 8, pod: »Sigurna zarada«.
DRUŽAENICO
(financerko) samostojno,
Veletrgovina »peccrij. In
kolonijalnega blaga ter deželnih pridelkov i S če za takoj vpeljanega
proviz. potnika.
Ponudbe pod: Kolonijale it. 10397 upravi »Slov.
MED,
V NAJEM ODDAM
več prostorov, na dvorišču ležečih primernih za magneine oz. za pisarne, s 1. februarjem 19J8. — Poizve se v Frančiškanski ulici 8, I. nadstropie.
Pisarniško sobo
visokem pritličiu odda takoi Pokojninski ?avnd Liubliani, Gledališka 8
Sobe za pisarne
ali slično oddam. Majstrova 14.
GOSTILNA
In mesarija "•C
v večjem kraju na Spod. Štajerskem, se odda v najem • Nalančncjie sc poizve v pivovarr.i Union v Ljubljani. 10018
ŠIVALNI STROJ In
Topludar ceno prodani. Naslov upravi: il. 10056.
ujdov, deloma tudi cvvlliči.i. izborno zdravilo zop^r prelilajenje, piod.ija kilo-tfram r" 25.— dinarjev AL. TRINK, I.lnharlov« ulica 12. Liubllana.
100 hI vina"
naprodaj
belo in rdeče. Cena 6 do 7 Din. Irunko postaja Brežice,
janko križanec
DOBOVA.
Trbov. premog
suha drva
L POGAČNIK
Bohoričeva 5. Telil. 2059
Wertheim - blagajno
ognjevarno, velikosti St. 3, skoraj novo kop rno stiskalnico in sal. gramofon na stojalu, z igraln ploščami, se ceno proda. Naslov se i/ve v uprav) »Slovenca« pod St. 10011.
Harmoniko
Lubasovo, šlirivrstno, poceni proda »Posredovalec«, Ljubljana, Sv. Petra cesla 18	10083
Lep lokal
se odda za delavnico na dvorišču n* Sv. Petra cc-sti it. 61, Ljubljana.
VsHkovrnltio
Zlato hUDUtC
po tiaivišjih renah Oerne, juvelir, Liubli»n>
Wolinv^ 'ilira
SREBRNE KkONE
kupi F- Čuden,
l.nihtian*. I'r«£nrmiv» 1
»Organizator« -Knjigovodstvof
do 70 % prihranka na £asu — dnevna bilanca Terminske kartoteke. — Strokovno lamišliene kartoteke za vse vrste obratov - »ORGANIZATOR., Ljublj. VII, KamniSka 20.
Opremi] sobo
čedno, oddam. Cena nizka. V bližini glavne pošte. Naslov v upravi lista pod Številko 10051.
Sostanovalka
se išče k boljši družini. Naslov pove uprava lista pod številko 10053.
fliiik sc sPrc'me na
Uljcilv stanovanje. — Gosposka ul. 6, 1. nadstr.
Stanovanja
Brusni les
žagan, 1 in 2 metra kupujem na vago. Plačilo akreditiv. - MANGART, poštni predal 43, Ljublj.
Rabljeno" d v okolo
(Freilaul), se takoj kupi. Ponudbe z opisom in ceno na upravo »Slovenca« pod šifro: Torpedo 9944.
"umetne zobe"
(čeljusti), kupim. - Pišite takoj na upravo »Slov.« pod »Umetnost 10059«.
Vsakovrstne vreče
kupuje stalno »JUTA«, Maribor, Aleksandrova 35
KUPIJO se okrogle, železne, 3 do 4 m dolge
stopnice
Ljubljana, Karlovska c. 4.
Košute, srne,
75llf*P 'n ^ru>!0 divja-CUfLC £jno kupuje
v vsaki mnoiini po najvišjih cenah Frarc SLA-MIČ - Ljubljana, Gosposvetska c. 6. - Tel. 2973.
Nova lina 7irriO zn t'va .	. fclllld modro-
ca, kg 50 Din, naprodaj, in nov bnkren KOTFL za štedilnik ler slelaža
za knjige. - Naslov pove
Koles - sani
prodam. - Ant. Rožmanc, Vrhnika 134.	100-18
Ročna dela
prodam za nizko c.*no. -Naslov v upravi St. 10069.
Dve spalnici
(trd les) svetlo politlr., solidno izdelani, ceno naprodaj. - ANDLOVIC, Domobranska cesta 23.
Žimnice
modroce. poilehnf mref«, te let posl, lir Izloiljivc), nlunianc divant in drug« tapiliniki t<dilk< dobil«
».Krnel« pn KLDOLFU RADOVANU. lapelnika, c k o* Irl II 1 IpuUI M,»lin C» domal
Do 100 Din dnevno
morete z lahkoto zaslužiti. Zu pojasnila priložite 3 Din v znamkah na upravo lista pod: »Dihodki zajamčeni« St. 9966.
Pri oboleiiiu grla iu ustne dupline
pripu rut'-«
Angina«
speo al tiibleie
lekarna bahovec
UUoUANA. Koiigrtsn> ug.
MLEKO
kravje, pristno, dobile dnevno poceni v viniča-riii MARIBOR, Vinarska ulica št. 24 a. 10037
BOŽIČNA DARILA
brez denaria dobite pri zlatarju H. STUMPF. Mu-ribor, KoroSka cesta 8,
ako prinesete v zamenjavo staro zlato srebro ali kovani denar. Pri takojšnjem plačilu jako znižane cene.
Po globoko znižani ceni
prodaja zaradi opustitve trgovine — vse
manulakturno blago
moško in žensko perilo, otroške oblekce itd. »MAKO«, družba z o. z. v Ljubljani, Dunajska c. 36 — zraven Jotfo-avto.
Posredovalnica za službe
se priporoča vsem ceni interesentom t zagotovilom nmbohSe postrežbe Elizabeta Lorber, Maribor, Velrinjska ulica S.
Najlepša
drva
Cebin, Vfolfova ul. 1/2

čevlje
1. VARDIAN
SIsaK 53. lir v.
I
Priporoča svoje najboljše
Tamburice
C"nl»c
l Si.epiišin
lagieb lurm iv«53
prlrcroc. niiggli« KmDuri«, pir-lllur«,' il.unt, ol. K >■« notrek^lM W rti liaiblM
Odlltoiii n. pirtlid Ironko. raiiliH
•sveže uMjIiucjše. norveško
ribje olje
iz lekarne dr. (3. Pirroli-jt v L.iubOaiii se priporoča, 1 ledini, slahotniin o^ebain.
Volna - bombaž
r» ilrtnno pleteni« In rofna dela. dobil« po nainižiih cenah pri
PKELOCU LJUBLJANA, Stari l>« 12 - Židovska 4.
POZOR! POZOR I
Vsakovrstne ure, zlatnino dobile ceno popravljano z jamstvom ter v najkrajšem času. - D. MARINKO, urar,' Ljubljana, Florijanska ulica 31.
Najboljše in
najcenejše dobile pri JANKO KOS, čevliar, Ljubljana, Tržaška cesla. »Slan in dom«.
prenav i iu. Im > .n osvo ?.n u- kri. izluiliftn. siiiiki preliiivo slitiutno -lulo van ie frevoH in v/.pinl l>tllu apullt. ~ 1 pilUOI
Oiii -ir- - Criporu^a
l.ckarna Italiuvre LI11I1I.I111111 Kdiiifirsm Irjr
lnl2dne cene pri -iniftiiMa- ia u»zic.
Mnnnee, ne r.Hitiiiilile mroilne prilll;e, ilo si ogle ilnt, vrti kn .7,liiri> vH.ikovrsinili ol roški h vozičkov iliralnih votirkuv stotli-, bnlenilerlev, malih tivo-kok-M ln trielliljev. Sivninlli »trojHV in ilvokoles. 1'oMi-lini oililolek zn ponriivo ilvokole«, inouirjrv, ai vh ii i h strojev, olrošklli vnuCkuv Itd rmiijll ran ie z otfii [um Kolesu si' sliran 'Ujajo luili proko 7.1 in«. Ornki frunko.
.IPIDI1NA" t ll.L tovarna dvokoles olroškib vozičkov, l/nhliana. K»r'nr«kii 4.
,.—	Enosobno, Zelena jama
iščem za dobičkanosno 450 [)in . Dvosubno, pri uprava lista pod St. 1000D podjetje. - Ponudbe pod j gtari šjsenski cerkvi, 700 »Avtcpromet« upr lista. j);n . Eno:obno, Podrož-nik, 400 Din. - Dvosobno, pri Tržaški cesti, lepo, balkon, 7^0 Din. - Enosobno, Glince. 300 Din. »Posredovalec«, Sv. Pelra cesta 18 (pod stanovanja).
Ročni koučegi za pofouanie
damske in šolske torbice, listnice, denarnice, tobačnice,
nahrbtniki, gamaše i. t. d. i. t. d. Opreme in prit kline za konje, dežne ponjave za konje in vozove, ovratniki in nagobčniki za pse, gonilni jermeni iz najboljšega usnja, kakor Iudi šivalni in vezalni jermeni.
IVAN KRAVOS, MARIBOR
Aleksandrova cesta 13	Telelon 207
Kupujemo staro lito železo
v vsaki mnotlnl Ponudoe i navedbo najnlžle cene na STROJNE TOVARNE IN LIVARNE, O. D. — L3UBL3ANA.
Na hrano
in stanovanie sc sprejme 2 starejši gospodični ali 2 gospoda z novim letom. - Naslov v upravi lisla pod it. 9970.
Mizarska stiskalnica
2.20 m dolga (Furnirpres-se|, dobro ohranjena, se proda. Istotam sc sprejme v trnjno delo izvci-ban pleskar za pohištvo i. dr. - Strojno mizarstvo Andrc| Kregar, Šent Vid nad Ljubljano. 10027
Šivalni stroj »Singer«
dobro ohranjen, prodani poceni. Krčevina 1S4 nad Tremi ribniki, Maribor.
Prodam antik-sobo
(Merrenzimnier). Naslov v upravi lista pod: 10041.
Kompl.Tpalnica
lino izdelana, nova z ja-
vorjevim furnirjem — se takoj telo poceni proda. Ponudbe na okr. sodišče v Tržiču do 20. t. m. pod opr. itev. E 304,27.
Prodam kožuh
dobro ohranjen, dolg, za srednje veliko osebo, in nudbe poslati na upravo i POVRŠNIK. Vprašali pri Usta pod iifro: Tovarno, upravi lisla po: 10054.
Kišo ali vilo
kupim v Ljubljani. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro: »Udobnost«.
~~Novo hišo
10 minut od postaje D. M. v Polju, prodam. Naslov v upravi pod Stev. 10057.
Marnše tov. posloufe
v Sloveniji, kupim. - Po-
K. Granitz
krznarija v Mariboru, Gosposka ulica Stev. 7.
Najvefia zaloga finih in naiceiiciših KOŽ za kožuhe Vsa v kr/narsko stroko spadajoča dela se izvršuieio promptno in po nainižjih cenah - Kupuje vsakovrstne kože div|in živali, kakor: dihurjev, lisic, kun itd po najvišjih dnevnih cenah.
Nalboljil si alnl str |l so
Ilirija"
\ndoiii"S!ni doti tn v«e pulrrbAf-ine za fiivulnu stroju. Gonernlno ».astnpMvo Ein. F srlior. Zagreb
SlllttlKM.ll lil. .vlit ZiiMi'vh ilt, iioiiiiiIImiI
MASLO
kuhano, najfinejše in najcencjie v
Mlekarni KRIŠTOF Sv. Petra cesta it. 60

A V
V


v V ^ o"
Kdor je priden
lahko zasluži letno 35 000 Din Samostojno, lepo delo. — Pišite na upravo »Slovenca« v MARIBOR pod Silro: »NOVO« in priložite 20 Din za navodila in vzorce. 10036
Vaš soprog dela
za Vas! Mislile Vi nanj! Dajte mu piti KAVO »HAG«, ki je prava kava brez strupenega kofeina!
Opekarski akordant
prevzem« izdelavo zidne in strešne opeke (Strang-lalz) j vsemi gonilnimi in izdelov. stroji ter vsa popravila istih. Islolum se izve tudi za naknp opekarne s stroj, obratom, po zelo ugodni ceni • Cenj. ponudbe je nasloviti pod »Strokovnjak« nn nnonč. družbo Aloma Compunv, Ljubljana.	c.8o9
Loncu«' tropine
in drne* krmil«
muli najeeot-jn
V VOLH. UIIDLJAIMA
Resljeva cesla 24,
volelrirovinu »li» m intev-»klti ititnlkov
Mesarji!
Stenska dvigala za klavnice, niesoreznice, kloba-sarice, sekire - mesarice, nože, bruse, ostrila za nože, stiskalnice za o-cvirke nudi najceneje FR. STUPICA, žeteznina — Ljubljana.	9808
Suha cepljena, 1 m dolga
bukova drva
postavljena v hišo 500 D seženj. Pri več|em odjemu popust.
I. TIČAR - Maribor,
Jezdarska ulica Stev. 13.
ELEKTRO - LUX
čistilni aparati za prah, najlepše božično darilo za vsako inteligentno in varčno gospodinjo. - Zastopstvo, Ljubljana, Še-Icnhurgova 7(11. (Jadran, Pod. banka.) Uradne ure od 17 do 18 ure. 9997
Najboljše šiv. stroje,
grumotone, kolesa in dele kupite najceneje pri tvrd. PLEVEL V PRESKI pri Medvodah. Šivalni stroji do 2000 Din ccm jši kot drugje. 10 letno jamstvo in popravilo na domu. • Pouk v vezenju brezptač. Prodajo se tudi na obroke. Zahtevajte ponudbe.
I
fkMP/^ etiketo
SITAR & SVETEK Ljubljana
'etr»
ANGORA MAČKA
temnorujavo - progasta, t belim gobcem in nogami, jc bila 16 dec. odnesena iz. gostilne Koulny, Dunajska c. 71. Lepo nagrado dobi iziledilelj. (Na nepojasnjen način je Iudi pred letom izginil istotam enak maček.) 100o4
ETOILE" Gor£lc® (sei*n f« naiboliša, dobi se u useh delikatesnih in sozcerH. traouinah
Popolnoma varno naloiite svoj denar v
Yzajemni posojilnici
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestuiejo
najugodnejše.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Otvoril sem
na Dunajski cesti štev. 7
špecerijsko trgovino
Točna postrežba. — Sveže blago.
Solidne cene. Speeijaliteta: pšenična moka.
Priporočam se
Simon Jurčič.
Gramofone in gramofonshe plošče
največje in svetovno sloveče tovarne z znamko
„HIS MASTEH' S VOICE"
dobite samo v specijalni trgovini
A. RASBERGER. LJUBLJANA
Tavčarjeva ulici štev. 5. Kotosalna Ivornlška zaloga.
Carino, Saljap n, Kurz, Jeriiza, Ruffo, Battistlm, Tauber i. dr. sloveči pevci pojo snmo na naših ploščah in aparatih. 300 aparatov in 10 000 plošč vedno v za ogi.
Samo kvalitetno blago! - Vsak aparat umotvor1
Oddaiamo tudi cenejše izdelke znamk Odeon Polj- ihon. Cohimbia, Uoinokord. itd. — /.aiipljivim otebam o ajsamo plačilo z daljšimi obroki. — Za vsak aparat jamčimo 2 leti.
Vsa popravila izvršimo v lastni delavnici strokovno ceno in pod jamstvom.
Pozor!
rt
Od danes naprei nabavite za
Božična darila"
Pozor!
vsakovrstnega modnega in manutakturnega blaga po zelo znižanih cenah v trgovini
Ihl $ Kiihar, prei Kari Soss
Maribor, Aleksandrova cesta 9.
mestni tesarski mojster
Tel. 379.
Ivan Zakotnik
Ljubljana, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarska del« kakor moderne lesene stavbe, ostrešja hiš. vile. tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla stopnjice ledenice, paviljoni verande, lesene ograje itd.	Gradba lesenih mostov. iezov. mlinov
PAHNA 2AGA	TOVARNA FURNIRJA
umi—— iniMiaaiiiiiBWiiwiii iiiiii iiii i iimihi ■ i mi iiiiih

r-4
M
0
1
D
5
i s
o
jq
ca
E
o
.n a
T5 O
9 «
a
6
X
Si *"
8 i
t
Em 9
4> "O
g. 5
B
~ a a —
._ o
KJ >
« n
b c
O 3
■o
a
o
S
V b*
o*
OD O
E
b CL
m
a
a
C.
M 12
a o,
S
vn
•a
u «
>
«2 i
»ca	~
«	CI5
>	X
O	o
X	X
Si t!
•uat
tm
CQ
božična in Novoleten darila
se brez dvoma najbolje kupi
»PRI NIZKI CENI« -m:
Ignac Zarili
UnMiana, Sv. Petra c. 3 in 11
Velika izbera volnen, jopic, puloverjev, bluz, raznega ptrila, nogavic, rokavic, kravat itd , priporoča
8»o »redno ni/hm cenan »National"
registrirna blagajna
le dobro ohranjena se kupi. Ponudbe z navedbo ceue in opisa pod nNational" št. ^toi na upravo tega lista.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani bolezni in smrti naše zlate mamice in soproge, gospe
Tinke Bebr
soproge načelnika kurilnice
izrekamo tem potom svojo najlskrenejšo zahvalo. — Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Matku, žel. zdravniku za njegovo požrtvovalnost ob času bolezni, čč. duhovščini za zadnje spremstvo, železni-čarski godbi iz Zidanega mosta in uradniškemu pevskemu društvu za njih turobne žalostinke. - Nadalje velja naša iskrena hvaležnost vsem darovalcem cvetja in sploh vsem, ki so prihiteli, da spremijo drago ranjko na njeni zadnji poti. Vsem skupaj: Bog plačaj!
Zidani most, 17. decembra 1927.
Žalujoči ostali.
		3
		a
NOVO!

Neobhodno potrebna vsahemu trgovcu In industrijalcu
je druga izdaja
Adresaria Kralevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
za industrijo, obrt, trgovino in poljedelstvo.
Rnvnohor lisio! -- temeljilo na noto predelano!
Nudi vsakemu iateresentu tisoč možnosti pri dobivanju novih zvez. Uspeh ligurtn Naklada
Jugoslavenskega RUDOLF MOSSE D. D.
Beograd. Terazl|e broj 2«.
Naznanilo in zahvala.
Vsemogočni je poklical k sebi iz iskrenega objema obilne družini našega srčnoljubljenega, dragega soproga, očeta, gospoda
Jakoba Stare
v nedeljo 11. dec. t. 1,, po dolgi, muče-niški bolezni, previdenega s tolažili sv, vere. — K večnemu počitku smo ga z neizmerno potrtostjo spremili 13. dec. na Pobreško pokopališče v Mariboru. -Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob tej bridki in nenadomestljivi izgubi se ob tej priliki globoko zahvaljujemo vsem in vsakemu. Posehno zahvalo izrekamo čč, oo. frančiškanom, župniku Veterianu in pp. Cirilu ter Hia-cintu za blažilno zadnjo tolažbo. - Gledališki upravi in udruženiu igralccv za darovane krasne vence in ostalo cvetje, ter gg. profesorjem iz realke za udeležbo. Iskreno kličemo vsem ostalim dobrotnim darovalcem in tolažilcem ter obilnim udeležencem, znancem in prijateljem — srčni Bog plučail
Maribor, dne 17. decembra 1927.
Žalujoča družina.
Božična darila
kakor
žepne robce, jedilne garniture, preproge itd.
priporoča tvrdka
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Mestni trg štev. 10.
Pn nabavi novih poslovnih knjig Vam postrežem z brezplačnim proračunom:
ANTON JANEŽIČ
knjigoveznica, črtalnica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov
Ljubljana, Florjanska udca št. 14
Denar naložite najboljše in najvarnejše pri
Spodnještaierski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z%
Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°l0 na trimesečno odpoved S°/0
Kupim
stalno vsako množino kostanjevega
taninskega lesa smrck°^
skorje, ccle
in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sede od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo, FRANC OSET - Sv. Peter v Savinjski dol.
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR V DUPLJAH naznanja tužno vest, da je Vsemogočni danes poklical gospoda
Lucijana Oria
šolskega upravitelja
po dolgoletnem bolehanju v boljše življenje.
Pogreb bo v ponedeljek dne 19. decembra 1927 ob pol 10, uri v Krizah na Gorenjskem.
Duplje, dne 17. decembra 1927.
KRAJEVNI ODBOR.
			
	:!-t.i'-'• i	• • i-	ji* "r ■'
t
Božja volja je nenadoma pretrgala nit življenja našemu predragemu soprogu, očetu itd., gospodu
Antonu Legat
(p. d. Mazovec) posestniku na Selu
ki je umrl 17. decembra, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v dobi 63 let.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek ob 10. uri iz hiše žalosti na larno pokopališče Breznica.
Selo pri Žerovnici, dne 17. decembra 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
Naša ljubljena mama
Marjeta Babnik
roj. Ježek
nas je danes po daljši bolezni zapustila.
Pogreb se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 15. uri 30 min. iz Zg. Šiške št. 32 v Dravlje.
Spominjajte se naše matere v molitvi.
Z g. Šiška, dne 16. decembra 1927.
MARJETA, JAKOB, FRANC, VALENTIN, J02EF, ANTON, ANA, IVANKA in ALOJZIJ, otroci.
Trajno m koristno
darilo za Božič in Novo leto je
šivalni stroj
Grltzner In Adier
v rajnih opremah. Za božič 10 "/„poouitn.
Tudi na obroke. Dobite le pri
losiii Pele iiicu
Liubl|ana
blizu Prešernovega spuin. ob vodi. Oglejte si razstavo, l>roz obveznosti do nakupa.
i *
k;' •
Klobuke, kape, perilo, kravate, obleke, tevlje, zimske suknje itd. Velika izbira po najsolidnejših cenah pri
Jakob Lah, Maribor
samo Glavni irg št. 2.
Kralj angieSha parobrodna ttnlta
m\M li/lll LINE
za JUŽ^O AMERIKO
Drazlllto - Uruduni) - Arpentfni|o ln KUDO Cn.LC PERU.
Informacijo sr tiobp brezplačno nrl zastopniku:
LJUBLJANA 14010tlvorsKa ulico 26
Itosfantev taninshi les
kupuje stalno
Ernest Marine« Celfe
Zrlnskepa ulica Stev. A
Pouk v kroinem risanju
in prikrojevanju damskih oblek daje redno - za
dom in poklic — edino strokovno izpraSana učiteljica in lastnica modnega salona
ROZA MEDVED, Ljubljana, Mestni trg 24
(naspr, rotovža). Uspeh pouka zajamčen. Učenkam z dežele se preskrbi slan. in hrana po zmer. ceni. - Istotam sc izdelujejo vsakovrstni kroji po meri.
Grgovina z antihviieiomi
Bjubljana, čv: 0V,ra ces a 24
(nasproti hotela Tratnik) Prodaja in nakup.
Uprava veleposestev grofa Josipa Herbersteina v Ptuju
proda iz letošnjega etata:
1.	v revirju Vurberg pri Ptuju:
ca. 350 m3 bukovih blodov, ca. 300 m11 brestovih hlodov, ca. 60 m1 hrast, hlodov.
2.	v revirju Hrastovec pri Sv. Lenartu:
ca. 80 m" bukovih hledov, in sicer la, Iia od
2 m dolžine in 25 cm srednvga premera navzgor.
Ogled lesa na licu mesla jc interesentom dovoljen — Ponudbe jc vposlati najkasne|e do 30. decembra t. 1. na gornjo upravo z navedbo najvišjih cen loko gozd ali pa franko nakladalna postaja, katera je za bukovino pod 1. Ptuj, za brestov in hrustov les pod t. Maribor ali Račie-Fram in za bukovino god 2. Maribor ali pa Petnica pri Mariboru.
PRESELITEVI
Cenei.*0 boi nrl
RAZPRODAJAH
e dob* usakitorsinii monuiokiurno blago samo m 7AP//V MARIBOR, Umom trg *ieu. ti
Svetovno /.nane
Prave
Original
Lutz-ove peči
iz ISludenz-a iti emaiUtabllce z napisom
ima v zalogi samo ing. Mat«, Ouselj, iLju-al.a/ia-Šlika,
Ifirneievu f»st* li - hli«u slarp cerkve na dvoriSču nod Celovško neslo štev "iS
Prvovrstna
dalmatinshs vina
čez ulico 1 Din ceneje — toči od 20. t. m naprej GOSTILNA »PRI ŠTEFANU«.
Važno za krojače! Izšla ie nova velika
Knjiga kro]a§tva
za samouke v prikroievaniu. Tretja prenovljen« izdala v slovenskem eziku • Dobi se pri
A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7
Zahievaite oni* knjige
Sol sv. Roha za noge
(R?
Vsi k Miklavžu!
Za božične praznike vsi k Miklavžu
v trgovino M. Cernak in drug na Vod-
oikoveui trgu v Ljubljani, kjer dotii vsaka gospodinja za tiužične praznike po breskoukureiiSniii cenah: nove rozine, i>roi<ike, cvebe, pristni irčanl med, orehova jedrca, mandlje lešnike, vauilijo, tige, orehe, clroiiul. araricine, najfinejšo banaško moko za pecivo m kruh. suho in namočeno polenovko, vse visle kornpotov, uiarmelado. čokolado. konjak, rum. likerje, čaj ler vse drugo špecerijsko blago na drobno iu debelo. — Gospodična kuharica ima vrHelie do življenia, od kur kupuje vse špecerijsko blago samo pri M>klavžu, ker samo s leni zadovoljuje svojo gospodinjo. Zato: Vsi k MiMlavfcUt
Vsi R Miklavžu!
Slavnemu občinstvu ulju-dno naznanjam, da sem svojo
tapetniško delavnico
preselil iz Poljanske c. 15
n a _S_TARI TRG ŠT. 6
kjer bom nadalje izvrševal svojo tapetniško obrt.
Cenj . občinstvu se nadalje priporočam za blagohotna naročila
Franc Sajovic tapetnik in dekorater
Dub/e-štofe, velurie, kamgarne,
češke in angleške kvalitete kupite zanesljivo dobro m no konku renčnih cenah prt tvrdhi
I. PREAC
Maribor Glavni trg 13.
„Spectrum" d. d.
Inž. Konista, Cubsky in Krstič
tvornica ogleda1, in brušenega stekla Ljubljana VII
MedvedovH ulica Jh, telelon 343 Zagreb. Keograd. Osi ek. Središnjica : ZAGREB Zrcalno steklo, porlalno oteklo mnSiiisko »teklo 5—ti mm. ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah kakoi ludi brušene prozorne šipe izbočene plošče, vsteklevauje
o med Fina navadna ogledala ***********************************************'
Otrdela kola.
Zmrzllna. "SB -	** Potenje rok
Oteklina. NčVJj^*	,n
Utrujenost J^^O^ hpahnoujo. Poškodbe in pekoče nogo.
ozdravijo noge.
Ako raztopimo malo množino sob sv Koka za nog« i topli vodi. dobimo vodo, ki ie nasičena t oksige-ioni. ki čudovito dobro učinkuie n« buločo uogo io ustav bolečine, ki so se poiavile vsled iišfmijs evl .ev Ozdravi naiboll zastarele ozebline. iiezuottuO
rbečico. ki ,o povzroča ozeblina, in vsako runo li« no»i Pri daljšem niiinaknnlu postnneio kuria očesa n trda koža lako mehka da se itioreio odstraniti rez noža au britve Prav gotovo ie da sol sv liolt« /.n no«»' popolnoma uredi naiboli zaneilianeno noga taki. celo novi cev Iji poslane io udobni, kakor bi Ih nosili že več let. Lahko poljubno hodile io več ur stojite na enem mesiu. ue da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Koka soli za noge stane Din 16'—-Dobiva se v vsaki lekarni in drogcriii.
Jnleresantno broJuro 0 uspešnem
zdravljenju, tolčnih kamnov
Salama
zimska kakor milanska la. novo blago, popolnoma zrelo, kakor tudi razne italijanske sperialiiete, kot Mortadella ž la Bolcgra, Mortadella cylindra, Ka-čalori, Osokolo, Lvonska salama, Jeger salama — dalje ŠUNKF & la Praga, suho meso, slanina in čista domrča svinfska mast se razpošilja po poŠti in železnici. — Cenik poSljem na zahtevo brezplačno.
MILIVOJ P U T N IK
tvornica salam, suhomesnega blaga in masti, BELA CRKVA, BANAT.
PISALNI STROJI
SE JE
PRESELIL NA
MLSTKI TRG
Vam. pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku PngaU VuŠehndsUa tr
Piiife akoj. = f illinniiinmiTinTTiTTitnmnmrTf .
Klavirji in planini
prvih svetovnih tvrdk, po znatno znižanih ceuuh vedno v zalogi. Oddajam ludi na obroke.
M. KOPAŠ, CELJE.
Vsa popravila in uglaševanje slrokovninško.
Zahvalim
se Herceg-Bosni, splošni zav. družbi, podružnici v Ljubljani, ki mi je hi.ro in zelo kulantno izplačala odškodnino za v novembru zgoreli skedenj in gospodarsko poslopje.
Stročja vas, v decembru 1927.
PUCONJA MATIJA.
Najstarejša tovarna
pohištva
1.1. Naglas v Ljubljani,
Turjaški trg štev. (j
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimoic. zol loleljev i. t. d. po zelo nizkih wnah.
Sir H. Rider Ilaggard:	i5
Kieopatra, egiptovska kraljica.
»Bedak!« sem mu prestrigel besedo, »bedak! Nazivlješ ga velikim, ampak kako more biti moški v resnici velik, ki nima moči, da bi zoprval ženskim zvijačam? Ta Cezar, na čegar besedi je ves svet visel! Cezar, na čegar dihljaj je štirideset legij korakalo na pot in izpremenilo usodo celili narodov! Mrzli, dalekovidni Cezar, ta junak — ta Cezar je padel kot zrel sad zvijačnemu dekletu v naročaj! Ej, iz preproste gline je bil ta rimski Cezar! Kakšno revšek
Sepa pa me je pogledal in zmajal z glavo. »Ne bodi prenagljen, Harmakis, in ne govori s tako ponosnim glasom. Ali ne veš, da je v vsakem železnem oklepu sklep ali gib, in gorje njemu, ki ga nosi, če najde meč ta sklep! Ženska je pri vsej svoji slabot-nosti vendarle najmočnejša sila na svetu. Ona je krmilo vseh stvari, ki so človeške; prihaja v mnogih oblikah in potrka na mnoga vrata; hitra je in potrpežljiva in njena strast ni tako nevodljiva kakor strast moškega, marveč je kakor miren konj, ki ga lahko vodiš kamor hočeš in moreš vajeti nategniti ali popustiti, kakor pač nanese prilika. Ona ima oči stotnika in trdna mora biti ona trdnjava srca, kjer ne najde prostora za ugodno priliko. Ali ti kri v mladosti močno polje? Ona jo bo prekosila in tudi njeni poljubi se ne bodo utrudili. Ali si nagnjen k častihlepju? Ona ti bo odprla tvoje notranje srce in ti pokazala pota, ki vodijo do slave. AH si izmučen in utrujen? Ona ima tolažbo v svojih prsih. Ali si padel? Ona te more vzdigniti, premamiti tvoje čute in pozlatiti poraz z zmagoslavjem. Da, Harmakis, take reči lahko stori, kajti narava se vedno bori na njeni strani; in v lem ko jih stori, lahko vara in ustvari tajni konec, pri katerem ti nisi udeležen. Tako vlada ženska svet. Za njo se vršijo vojske; za njo trošijo moški svojo moč, da si nabirajo korist; za njo delajo dobro in slabo in streme po veličini, da bi našli
pozabljenje. Ona pa še vedno sedi podobna onile Sfingi tam in se smehlja. Noben moški še ni nikoli uganil vse zagonetke njenega nasmeha, ni doznal vseh skrivnosti njenega srca. Ne zasmehuj, ne varaj se, Harmakis! V resnici mora biti velik tisti, ki more kljubovati moči ženske, ki je, ovijajoč se okoli njega kakor nevidni zrak, pogosto najbolj močna takrat, kedar čuti najmanj opazijo.«
Na ves glas sem se zasmejal. »Resnobno govoriš, stric Sepa,« sem rekel, človek bi skoraj mislil, da nisi prišel nepoškodovan skozi ta siloviti ogenj iz-kušnjave. No, kar se mene tiče, jaz se ne bojim ženske in njenih zvijač. Ničesar ne vem o njih in tudi nočem nikdar vedeli. Še vedno pa sem teh misli, da je bil ta Cezar bedak. l)a bi jaz bil na onem mestu, kjer je bil Cezar, bi dal tisli sveženj preprog zvaliti po stopnicah palače v pristaniško blato, da bi oliladil vso prešernost.«
::>Nikar, nehaj vendar!« je zavpil stric glasno. »Zlo je tako govoriti; bogovi naj odvrnejo slabo znamenje in naj ti ohranijo to mrzlo moč, s katero se ponašaš. Ej, človek, tj ne veš — ti v tvoji moči in lepoti, ki je nima para, pri moči tvojega znanja in sladkosti svojega jezika — ti ne veš! Svet, med katerim se moraš krelati, ni svetišče kakor je svetišče božanske Izide. No, pa — mogoče je tako. Moli, da se led tvojega srca nikdar ne staja, potem bos velik in srečen in Egipt bo osvobojen. Sedaj pa naj zopet povzamem svojo zgodbo — tukaj vidiš, Harmakis, ženska hoče imeti gvoje mesto ceio v tako resnobni zgodbi. Ko se je Kleopntrin brat Plo'emej iznebil Cezarja, se je obrnil izdajsko zoper njega. Nato sta Cezar in Mitridat napadla taborišče Ptolemeja, ki je pobegnil čez reko. Njegov čoln pa so potopili begunci, ki so pritiskali nanj in tak je bil bedni konec tega Ptolemeja.
Ko je bila vojna končana in mu ie ona med tem porodila sina Cczariona, je Cezar določil mlajšega Ptolemeja, da naj vlada skupaj s Kleopatro in je njen mož po imenu, sam pa se je podal v Rim, kumor je
<s	=
c	-
c	3
— ?	""
i,	*
vzel seboj lepo kraljičino Arsinoo, da bi vkovana v ! _
verige stopala v njegovem zmagoslavnem sprevodu. I ^Iti^: Ampak velikega Cezarja ni več. Umrl je kakor je bil j živel, v krvi in prav kraljevsko. Kraljica Kieopatra : pa je sloprav pred kratkim, ako se sme zaupati mojim obvestilom, s strupom umorila svojega brata in moža Ptolemeja in vzela svojega otroka Cezarijona, da ji bo drug na prestolu, katerega drži s pomočjo rimskih legij in pa, kakor se govori, s pomočjo mladega Seksla Pompeja, ki je nasledoval Cezarju v njeni ljubezni. Ampak po vsej deželi vre in se kuha zoper njo, Harmakis. V vsakem mestu govore otroci Khema o osvoboditelju, ki ima priti — in to si ti, Harmakis. č'as je malodane zrel. Ura je blizu. Pojdi nazaj v Abulis in spoznaj poslednje skrivnosti bogov in se snidi z onimi, ki bodo vodili izbruh viharja. Polern pa delaj, Harmakis, delaj, pravim, in udari na Khem in osvobodi deželo Rimljanov in Grkov ter zasedi svoje mesto na prestolu tvojih božanskih očetov in bodi kralj. V ta namen si bii rojen, knez!«
(v	-
N B T
S g |
° 3 "S
I _ n
'J.	—i
?	o
13
5	>
X	Sm4
3 - o
o	>
Peto poglavje.
Harmakis sc vrne v Abutis. — Praznovanje misterij. — Pesem Izide. — Amcnemhetovo svarilo.
Drugi dan sem objel strica Sepa in s koprnečim
srcem odšel iz Anuja proti Abulisu. Da povem na kratko, vrnil sem se srečno tja; odsoten sem bil pet let in en mesec in sedaj nisem bil več dečak ampak dorastel mož z glavo, dobro založeno s človeškim znanjem in starodavno egipčansko modrostjo. Zopet sem videl nekdanje kraje in poznane obraze, dasi jih je nekoliko malo manjkalo, ker so bili odšli k Ozirisu. Ko sem jezdil preko polja in se približal zidovju, ki ograja tempelj, so mi prišli naproti duhovni in drugi ljudje, da bi mo pozdravili; med njimi je bila ludi stara Atua, kateri je čas vrezal na čeio samo nekoliko novih gub. drugače pa je bila prav taka, kakor pred petimi leti, ko je zagnala sandalo za menoj.
ES o ^
KI	fe
i. Z S
I P
T &
<n 2,
— S t n
i	&
K	Ja
-c	i
j.	o
5' — E 9
9	a °
3	o
n	* I *
ž	i Sš
—	o
rt < ®
za _ as
Bi
I -
cr
' e 3
— 5- D
c s:
S ^
N«
i i" 3 f a
B '
— 'S — S' 2-
c-.. i* t* «
N 3 t —
> tž 2 3
P £
cr n
- r
ORliSMMLISE
BARVE, MATRICE (KOŽE), VOSCEN PAPIR, ZA GESTETNER-CYKLOSTlL, SPECIJALNI PAPiR ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOBI VEDNO IN NAJCENEJE PRI LUD. BHRHfill, LJU&LJRiftj& ^LENBURGOVA UL. 8/1. TELEFON st. 2990
ea e ea ea
Po celoltinem delu Vašim domačim MCno obdarovanje!
V dragih časih
Ne odlašajte z nakupom na zadnji dani Zadnje dni je velik naval.
SEDAJ še lahko mirno izbirate.
SEDAJ Vam prodajalec lahko v miru svetuje.
SEDAJ IMATE VEČJO IZBIRO.
praktična darila:
Orcpe de Chine
brokati
kitajska svila
žameti gladki, desinirani in pralni
svilene rute in šerpe
angleško blago vseh vrst in kvalitet
preproge in seastori
namizne garniture
Odeje šivane in volnene
J. GROBELNIK-LJUBLJ ANA
..^■lo^ioiKHmiatafaigB lajgaaeaBBaiaaBiBiiaEBaigibafeiiaBEaBEaaBBBiEg. 000000001200
Citraši!

^


£ &
i* $ ^ & #


/
Najusodnejši nakup koledarjev za 1.1928
Vam nudi
tiskarna „S!oveniia"
LJUBLJANA
Wolfova nlica št. 1.
Ker je zaloga omejena, poslužite se te prilike ie pred Novim letom. Izdelki so prvovrstni in pred-njačijo uvoženemu tozadevnemu blagu. — Ccne:
Pisarniški (beležni) koledar . . .	Din	9—10.—
Blok utrgalni koledar, brez stene .	Din	4.50 Blok utrgalni koledar z lepo slov.
sliko okr. steno (pripr. za trgovce)	Din	7.—
Stenski koledar . .......Din 5.—
Žepni notes koledar.......Din	5—6.—
Mali koledarček .......Din 4—5.—
V reklamne svrhe tiskani koledarji na kartonu 11 X TA cm 1000 kom. 500 Din, 500 kora. 300 Din.
r
Ljuflsha posojilnica
v Celtn
registrovsna zadruga z neomejeno zavezo
Canharleva ulica si. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri ia je denar pri njei najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svoiim premoženjem.
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni in invalidni davek platulc posojilnica.
Hranilne vloge nad Din 52.000.000*-
RADIO* akumulatorske BATERIJE po _ __ _ konkurenčnih cenah izdeluje A V 1 O "	in popravlja
Vatra"
MARIBOR, Stross-mayerieva ul ca 3
I
DOL
V*
obvezo io spregledajte vendar enkrat, da je samo Vas dobiček, ako še danes kupite dopisnico za 50 par in pišete takoj po vzorce od sukna in kamearna za moške obleke razne volne za damske obleke, belega in pisanega platna, cefirja. barbenta. flanele in sploh vse manufakture na veletrgovino R. Sler-mecKI. Celic $1. 18. kjer le izbira velikanska, kvaliteta izborna in cene čudovito nUke. Naročila čez 500 Din poštnine prosto.

jabolka in čebulo dobite najceneje pri
Gospodarski zvezi v Ljubl ani.
Na popolnejši STOE WER
šivalni stroil
it sivlle. Kroiate In fev-llare tet ta »ab dom Preden ti nabav. Uro. ogie-U si to izrednon ori tvrdki
L. BARAGA
<„ubl oni)
Selenburgovi- ulici it. 6/1. Srtzpiaten pouk 151, anu.
tbuiod stev 9h0
99
SIDOL"
najbolje sredstvo za čiščenje vseh kovin, čisti tudi okna in zrcala. Da ne boste oškodovani. pazite pri nakupu v lastnem interesu na ime
99
99
SIDOL
d*
ter najodločnejše odklanjajte raznovrstne manj vredne ponarejene znamke.
SIDOL"
se dobi v vsaki trgovini.
Telefon: Halo! - Kdo tu?
Dvanajsti zvezek »Slov. narodnih pesmi za citre
in petje«. — Kakšne pesmi so? — »Pogled v nedolžno oko«, »Volga«, »Doberdob« itd. — Dobro! Pošljite zvezek s povzetjeml — Ne takol Povzetje je drago! Pošljite torej prej denar, in potem ni ni-kakih sitnostil — Sitnežl Koliko stane zadnji zvezek? — 20 Din, pa dobite še seznam vst-h zvezkov in pesmi za citre. — Pošljem takoj! — Naslov?
Ivan Kiferle, Ljubljana,
Gosposka ulica 9.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnlca in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-kontl, štrac, journa-lov 1.1 d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, bJagamiške bloke /. t. d.
Kje se najbolje kupi, je brez dvoma znaoCft
»Pri nizki ceni«
Ivanka šfrahcll
škofja Loka. Nunska ulica 96.
Za moške in ženske obleke sukno, hlačevina, kamrik, celir, barhent, flanela, robci, nogavice, kravate, srajce, spodnje hlače, izgotovljcne inoške obleke, štolaste in cajgastc hlače, ženski in otroški predpasniki, otroške oblekce, itd.
POLEG NIZKE CENE ŠE 10% POPUST I
Bog Vsemogočni je poklical mojo nenadomestljivo, nepozabno soprogo ozir. našo zlato mamico, sestro in svakinjo, gospo
FranCISko Nfillcr
soprogo posestnika in vinskega trgovca
danes ob 13 v boljše življenje.
Pogreb blagopokojnice bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 3 popoldne na župno pokopališče v Domžalah.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Domžalah. Nepozabno priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in molitev.
Stob pri Domžalah, 17. decembra 1927.
ANTON MOLLER ml., soprog. ZVONKO, VLADKO, JANKO, DRAGO, sinovi. — ANICA, MINKA, MAJDKA, hčere. — Vsi ostali sorodniki.
.. vvrt ^vii:-'- ..j il	:
Oehtroichnltno podfeife
Karol FlortanCit
v Cellu. canstaneva cesta 2
(poleg davčnega urada).
Inštalacije električnih naprav za luč
in pogon, telefonov, zvoncev radio-aparatov. Poprava elektromotorjev in vsakovrstnih električnih naprav. V zalogi: lestenci, svetilke likalniki, motorji števci žarnice itd in ves elektromaterijal Točna postrežba! Nizke cene' Proračuni brezplačno!
Imporf - Ehsport
svežega južnega sadja
na malo in veliko. Točna postrežba, najnižje dnevne cene.
T. Cutič, Ljubljana, JJJ^f
Zadružna gospodarska banka d.d.
Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO TelPton ?t.2057,2470 n 2979
Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000--, -vloge nad Din 250,000.000 -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoii. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V«"/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Za JugoilovADik« tiskarno v Ljubljaaii Kutl C«&
Izdajatelj: dt. tf._ Kujg»ec,
Uredniki Ffanc TerseaUvi