Katollčk cerkven Ust«
Danica sjh-ii«. v*ak petek na ce!i poli, in po poŠti z* celo leto 4 gld. 60 kr., za pol lfta 2 gld. 40kr., ra^ttt-riM* J gld. 30 kr V tiakarnici ipreiomHra »h leto 4 gold., z*. pol leta 1 gold., ra četer* leta 1 gold.; ako n :» ne na ta dan praznik izide Danic* ___________dan poprei._
Tečaj XXVII.	V Ljubljani 6. listopada 1874.	List
Koledar za naslednji teden.
Listopad. — .November.
8.	Nedelja XXIV. po binkoštih. Evangelij: „Od dobrega semena in ljulike". (Mat. 13.) — Zahvalna nedeija za vse prejete dobrote. — »Ss. spri-čevavci štirje Kronani. Njih imena so bile dolgo časa neznane, pozneje pa so bile od Boga razodete; bili so namreč štirje bratje: Sever, Severijan, Karpofor in Viktorin. Pod cesarjem Dioklecijanom so bili z osvinj-čenimi biči do smerti tepeni, ker niso hotli malikom darovati. Njih trupla so bile psom veržene, psi pa se jih niso dotaknili; kristjani so jih pokopali blizo svetih peterih spričevavcev Klavdija, Nikostrata, Simforijana, Kastorija in Simplicijana, ki so bili pod ravno imenovanim cesarjem umorjeni, ker se niso dali po nobeni ceni primorati, da bi bili podobe malikov narejali; bili so namreč kamnoseki ali podobarji. Pred solčno podobo pripeljani, naj bi jo častili, so rekli: „Dela človeških rok ne bomo nikoli molili". Zato so bili s korobači pretepani, in po tem živi v svinčenih trugah zaperti v reko potopljeni. V Rimu je cerkev z imenom „cerkev štirih Kronanih", v kteri so njih in unih peterih spričevavcev trupla pokopane. Njih praznik se danes obhaja.
Vodilo. „Naše kratko terpljenje nam služi v večno veselje." — ,,Pravičnih duše so v roki Božji. Dasiravno pred ljudmi terpijo bolečine, je vender njih upanje polno neumerljivosti (srečne večnosti). Malo (časa) so stiskani, ali veliko dobrega jim bo došlo." (Modr. 3, 1. 4. 5.) —
Sv. Vile h ar d šk. spoz.; sv. G o de fr i d šk. spoz.; sv. Klar maš. spoz.
9.	Ponedeljek. Sv. Teodor, vojak sprič., je bil rojen na Jutrovem v deželi Hus, kjer je nekdaj sv. Job prebival. Mladeneč, vzet k vojakom, je šel z njimi v Amasejo, kjer so prezimovali. Cesar Maksimijan je dal povelje (306. 1.), da mora vsak kristjan bogovom darovati ali pa umreti. Mladeneč Teodor očitno spoznava svojo vero v Kristusa, in je zato poklican pred vojaško sodnijo, kjer svojo vero serčno in prav dobro zagovarja, malikovanje pa kot neumnost in bedarijo dokazuje. Vojaški viši poveljnik Brinka se čudi njegovi serčnosti, in mu da nekoliko dni odloga v premislek. Ta čas Teodor veliko moli, in se Bogu daruje; v njegovem sercu pa se vname toliko sovraštvo do malikov, da zažge tempelj boginje Cibele, ki so jo častili za mater vsih bogov. Teodor ne taji, da ga je on zažgal. Viši poveljnik ga zroči deželnemu poglavarju, da naj ga on kaznuje po vsi ostrosti postave. Sodnik zatoženemu obeta, da mu bo storjeno pregreho pregledal, ga v veliko čast povzdig-
nil, in ga višega Cibelinega duhovna zvolil. Teodor se tem obljubam posmehuje. Sodnik razdražen ga ukaže na tezo razpeti, in mu z železnimi grebeni meso tergati. Teodor mu reče: ,,Ce tudi moje telo na drobne kosce raztergaš, in me razmesariš, se svojemu Zveličarju ne bom odpovedal", liabeljni ga razmesarjajo, svetnik pa psalm poje, rekoč: „Hvalil bom Gospoda vsaki čas; njegova hvala bodi vedno v mojih ustih". (Ps. 33, 2.) Teodor, k smerti na germadi obsojen, v plamenu moli, Boga hvali, in zroči Kristusu svojo blago dušo 9. list. 1. 306. Evzebija, pobožna gospa, kupi njegovo truplo, in ga pokoplje na svojem vertu v mestu Evhaji. Ljudstvo je iz vsih krajev prihajalo na njegov grob. Sveti Gregorij iz Nise je v 4. stoletji imel na njegovem grobu slovesno pridigo in iz te pridige je posnet kratki popis njegovega življenja. Sv. Gregorij vpraša v tej pridigi: „Ateremu kralju ali velikašu na zemlji se skazuje taka čast, kakor temu ubogemu in prostemu vojaku V Boga-boječe ljudstvo! uči se iz tega, kako draga je pred obličjem Gospodovim smert njegovih svetih".
Vodilo. „Naj se tudi moje telo na drobne kosce razmesari, svojemu Zveličarju se ne bom nikoli odpovedal". Mnogi keršanski vojaki današnjih časov pa si ne upajo svetega križa očitno narediti, ker se boj6 posmehovanja svojih tovaršev. Res žalostni časi, pa še bolj nesrečni za take, ki se svoje vere sramujejo! —
Sv. Orest sprič.; sv. Aleksander sprič.; sv. Urzin šk. spoz.; sv. Agripin šk. spoz.
10. Torek. Sv. Andrej Avelin, spoz. iz reda teatincev, rojen v Kastronovu, mesticu na Neapolitan-skem, 1. 1521, je bil pri sv. kerstu imenovan Lancelot. Deček Lancelot je rad altarčeke narejal in pri njih po otročje maševal. Ko mladeneč čednega obraza in v šolah je bil mnogokrat od zapelivk zalezovan ; on pa jih je tudi s silo odpravljal in večkrat rekel: „Pred si bom oči izroval, kakor privolil v greh, ki Boga tako močno razžali". Po nasvetu svoje pobožne matere se v Neapelj umakne, pa tudi tam pred poželjivimi očmi ni imel miru. Pobožni mladeneč se z umikanjem in molitvijo oteva. Po doveršenih šolah je bil doktor deželskih in cerkvenih pravic. V svojem 26. letu je bil mašnik posvečen, in je pravde, toda le v cerkvenih zadevah, pred sodnijo zagovarjal. Ko nekega dne pred sodnijo pravično stvar zagovarja, mu iz naglosti majhna laž iz ust uide, domisli se pa besedi sv. pisma: „Usta, ki lažejo, umorč dušo", in te besede ga tako v serce speče jo, da neute-goroa zapusti to svojo nevarno službo. Napolitanski nadškof ga zvoli prestojnika nunskega samostana, da naj iz njega spravi vtepene razvade in napake. Gospod, deželskega stanu, ki je bil kriv teh napak, Lancelot* močno sovraži, in mu po življenji streže; toraj najme
tolovaja, ki Lancelota iz cerkve gredč trikrat z mečem
r glavi mahne, in mu nos preseka. Lancelot se umakne svojemu spovedniku in prijatlu, opatu Marijoni-u, v teatinski samostan, kjer se tako ozdravi, da ni bilo viditi nobene proge na njegovem obrazu. Lencelot z veseljem sprejet v teatinski red si sprosi ime „Andrej" v vedni spominj, da mora za Kristusom nositi križ, na kterem je tudi sv. Andrej za Jesusa umeri. Andrej v samostanu je bil mož vedne molitve, vsaka stvar ga je na Boga spomnila. Nadškof Pavel ga je imenoval „čudež molitve".
Bil je neutrudljiv in razumen spovednik; njegova spovednica je bila vedno oblegana od spovedencev; tudi jim je v serce vidil, ter jim povedal zamolčane grehe. Andrej je bil goreč misijonar. Razuzdano mesto Pija-Čenco je s pridigami, z zgledom in molitvijo k pokori nagnil. Vlačuge so se ali spreobernile in pokoro delale, ali pa so iz mesta izbežale. Gospe in gospodičine so svojo pohujšljivo obleko odvergle in se spodobno oblačile. Andrej ni bil še s tem zadovoljen, da je v vinogradu Gospodovem — v spovednici in na leči — neprenehoma delal, ampak je tudi pet debelih spodbudnih bukev in več tisučev pisem spisal. Bil je sovražnik svojega života, vsak dan se je do kervi bičal, zadnjih 18 let je v svoji sivi starosti le ob samem bobu živel, na teidi slamnici ležal in le 4 ure spal. Če je zaspanec še le zjutraj prišel, ko je bilo treba vstati, je sam sebi rekel: „Ker nisi hotel poprej spati, ko je bil čas zato, pa tudi zdaj ne boš spal; tedaj le po koucu!" Imel je tudi dar prerokovanja. Svojo smert je bil dve leti po prej napovedal. Od mertvouda vdarjen in previden s svetimi zakramenti je v Gospodu zaspal v 88. letu svoje starosti 10. listop. 1. 1608. Bog ga je bil že v njegovem življenji, po tem pa tudi po njegovi smerti z mnozimi čudeži poveličal.
Vodilo. „Pred si bom sam oči izroval, kakor v greh privolil/' — Tako so svetniki govorili, ker so spoznali zlobo smertnega greha, ki neskončno veličastvo Božje žali, in dušo v večno pogubljenje pahne. —
Ss. Trifon in Respicij spr.; sv. Nimfa dev. sprič.; sv. Just šk. spoz.
11. Sreda. Sv. Ma rt in Turonski spoz., je bil na Ogerskem v Sabariji (v Sobotici) okoli 1. 316, 317 od ajdovskih staršev rojen. Njegov oče je bil viši poveljnik cesarske armade. Po s novem rojstvu je bil na Laško v Pavijo prestavljen. Martinček hodi v vojaško šolo. V svojem 10. letu se pogostoma ukrade staršem ter skrivši hodi v zbirališa kristjanov in k službi Božji. Posebna milost Božja ga vleče k spoznanju pravega Boga; da se zapisati med nje, ki so se za sveti kerst podučevali. V svojem 15. I. mora iti po cesarskem povelji k vojakom, ker je bil vojaški sin; vversten je bil med konjike. Tudi med razberzdanimi vojaki je mladeneč ohranil čiatist in nedolžnost. Do tovaršev je bil priljuden in postrežljiv, do ubozih pa usmiljenega serca. Zimski čas ob hudem mrazu ga sreča napol nag siromak, in ga prosi milošnje. Ko mu Martin nima druzega dati, mu podeli polovico svojega plajša. Zvečer se mu prikaže Kristus s trumo angeljev, ogernjen s polovico njegovega plajša, ki jo je bil podelil siromaku, ter mu rečo: „Prav me poglej in spoznaj obleko, ki si jo bil siromaku dal." Po tem se oberne Kristus k angeljem, rekoč: ,,Martin katehumen (kerstaželjen, ali učenec za kerst) me je s to obleko ogernii". Martin spozn* v tem neskončno dobroto Božjo, in nemudoma se da kerstiti v svojem 18. letu. Po dosluženih letih v vojaškem stanu se Martin poda k svetemu Hilariju, škofu piktavienskemu. Škof berž s pozni blago dušo tega mladenča, ga sprejme med svoje klerike (bogoalovce), in mu podeli 4 manjše rede
(žegne). Poznejše se Martin z dovoljenjem škofovim in z obljubo, da se bo vernil, poda na Ogersko, da bi spreobernil svoje starše. Mati se spreoberne, oče ostane terdovraten. Nazaj grede Martin zatira arijansko krivo vero po Iliriji in po Laškem. Ko zopet pride na Francosko, ga primorajo, da se d& posvetiti za turonskega škofa. Martin škof malikovavce spreobrača z mnozimi čudeži, in zida velik samostan za 80 mnihov, v kterem dalj časa sveto živi.
V svoji sivi starosti popolnoma opeša, in prosi Boga, naj ga reši iz smertne ječe in k sebi vzame. Mnihi pa žalujejo in ga jokaje prosijo, naj še pri njih ostane. Sveti škof ves ginjen reče: „Če sem svoji čedi še potreben, se ne branim dela; zgodi se Božja volja". V njegovi bolezni bi ga bili njegovi učenci radi nekoliko na stran obemili, on pa jim reče: „Pustite me, naj rajše v nebesa kakor pa na zemljo gledam, da duša moja na svojem potu naravnost k Gospodu gre. V zadnjih trenutkih ga satan napade; sveti škof pa mu reče: Kaj tukaj stojiš, kervava pošast? V meni ne boš nič nagnjusnega našel. Ko to zgovori, izdihne čisto dušo 11. listop. 1. 400; angelji jo v nebesa spremljajo. Mnogo čudežev se je godilo. Njegov naslednik je na njegovem grobu zidal veličastno cerkev, kjer je bila sloveča božja pot. —
Sv. Martin je rekel: „Pustite me, naj rajše v nebesa kakor na zemljo gledam". — O da bi tudi mi rajše v nebesa kakor na zemljo se ozirali, po tem bi se tudi nad nami spolnovale besede sv. Ignacija: „0 kak6 se mi studi zemlja, če nebesa premišljujem!" —
Sv. Me na Egipčan, vojak sprič., v naši Škofiji se 14. listop. obhaja; ss. Valentin, Felicijan in Viktorin spr.; sv. Veran šk. spoz.
12. Četertek. Sv. Martin I, papež sprič., rojak toškanski na Laškem, je bil po smerti papeža Teodora enoglasno zvoljen papež 1. mal. serp. 1. 649. Tisti čas se je po Jutrovem razširjala kriva vera monotelitov, t. j., enovoljcev, ki so namreč terdili, da je Kristus imel le eno voljo, nasproti nauku katoliške cerkve, ki je vedno učila, da je imel Kristus dve volji, božjo in človeško, ker je imel tudi dve naturi, božjo in človeško. Za imenovano krivo vero je bil ves vnet cesar Konštan-cij, toraj je volil le take škofe, ki so bili krivi veri vdani. Papež, čuvaj čistega nauka katoliške cerkve, skliče jo 150 škofov memo opatov, druzih učenih duhovnov in dijakonov v cerkveni zbor v Rimu. zaveržejo krivi nauk enovoljcev, in izobčijo glavarje tega nauka, škofa Sergija, Pira in Pavla, patrijarba v Carigradu. To cesarja močno togoti, toraj pošlje enega svojih dvor-nikov, Olimpija, s poveljem, naj papeža umori, ali pa naj živega v Čarigrad pripelje. Olimpij se ne upa očitno lotiti papeža, ker ga vse ljudstvo močno ljubi; toraj zapove svojemu služabniku, naj za njim stoji, in papeža prebode tisti trenutek, ko ga bodo papež obhajali. Papež hudobnega hinavca Olimpija obhajajo, služabnik pa zdajci oslepi, in papeža pri tem svetem opravilu ne vidi. To Olimpija tako pretrese, da gre k papežu, jih klečč odpušenja prosi, in jim razodene cesarjeve hudobne naklepe. Namesto Olimpija pošlje cesar poglavarja Kaliopa s kerdelom vojakov v Rim, ter mu zapove, naj papeža Martina vjame in ga pošlje v Carigrad. Kaliop vjame po noči bolnega papeža (imeli so hudo skernino v nogah) v cerkvi sv. Janeza, in ga ukaže peljati v pripravljeno ladijo na reki Tiberi. Dvornik Pelur papeža spremlja, po cesarjevem povelji pa ga prav počasi pelje, vse primorske mesta obiskuje, zapertega papeža pa nikoli na suho ne spusti in jih terdo pesti, ker jih misli s tem omečiti, da se bojo cesarjevim poveljem radovoljno vdali. Papeža se na morji huda griža loti. V trčh mescih
se ladija pripelje k bregu Carigrada. Celi dan ga pustč v postelji na bregu derhali v posmehovanje. Zvečer ga nesejo v temno ječo. Cesar ga zroči podkupljenim sodnikom, ki ga na cesarskem dvorišu očitno vpričo zbranega ljudstva sodijo. Sveti Martin se mora na zvišenem prostoru stoje zagovarjati in svojo nedolžnost dokazovati; ker pa je bil tak6 oslabljen, da ni mogel sam stati, ga morata d\a rabeljna podpirati. Sv. Martin je pa govoril gluhim ušesom in oterpnjenim sercem. Sodnik mu poslednjič reče: „Ker si Boga zapustil, je Bog tudi tebe zapustil, in te dal nam v roke; smerti si vreden, ker si hotel cesarja in cesarstvo turkom izdati". Na njegov migljej mu rabeljrji slečejo papeške oblačila, in ga v sami pretergani srajci vklenjenega v ječo vlečejo. Vsemu ljudstvu se do solz smili, le terdoserčnemu cesarju ne, ki je skozi okno gledal, kaj in kak6 z njim počenjajo. Drugi dan cesar obiše patrijarha Pavla na smertni postelji ter mu pripoveduje, kako se je z Martinom godilo. Pavel se z grozo od njega v steno oberne, rekoč: „Kaj, ali tako se ravnd s pervim škofom vsega keršanstva? To množi moje pogubljenje!" Pavel prosi cesarja, naj stori konec njegovemu terpljenju; cesar pa ga ne usliši, 80 dni derži Martina v terdi ječi, po tem pa ga ukaže tirati v Kerzones, v pusto in divjo deželo, kjer so veči del terdoserčni malikovavci prebivali. Sv. Martin ves zapušeri terpi hudo lakoto. Bog ga pokliče k sebi IG. kim. G55. leta.
Kakor je nekdaj čul sv. papež Martin I, in kakor so za njim culi vsi naslednji papeži, da se ni vrinila kaka kriva vera ali zmota v katoliško cerkev: tako čujejo tudi sedanji papež Pij IX, ker obsojujejo, zame-tujejo in pogubljajo vse krive vere, zmote in cerkvi škodljive, brezverne nauke, naredbe in postave; zato )ih pa tudi čertijo in preganjajo liberaluhi današnjih časov, kakor nekdaj sv. Martina. —
Ss. A vreli j in P u bi i j šk. sprič.; sv. Livin škof sprič.; sv. Rut šk. spoz.; sv. Nil opat.
13.	Petek. Sv. Didak spoz., brat iz kapucinskega reda, je bil domd na Spanjskem, in je perve leta svoje mladosti preživel pod pokoršino pobožnega duhovna v tihi samoti. Da bi se pa še tesneje z Bogom sklenil, je stopil v kapucinski samostan, kjer je kot redovni brat vse svoje dolžnosti natančno opravljal, in je bil vsira v zgled samostanske popolnosti. Dasiravno ni bil učen iz bukev, je vender z lučjo Božjo razsvetljen nebeške reči razkladal vsim v začudenje. Na kanarskih otocih je bil prednik svojih bratov, je veliko terpel, si mučeniško krono želel, in jih veliko z besedo in z zgledom k veri v Kristusa spreobernil. V Rimu je z oljem iz svetilnice, ki je gorela pred podobo Matere Božje, bolnike mazilil in jih s svetim križem čudovito ozdravljal. vSvoje pobožno življenje je sklenil v Komplutu na Spanjskem 12. liatop. 14(53. Njegovo nestrohnjeno truplo, iz kterega je puhtel prijeten duh, ni bilo več mescev pokopano, da se je vstrezalo pobožni želji obiskovavcev. Veliko čudežev je poterjevalo njegovo svetost.
Pobožnost je za vse koristna, ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja. Uri se tedaj v pobožnosti. (I. Tim. 4, 7. 8.) —
Ss. Valentin, Solotur in Viktor sprič.; sv. Nikolaj pap. spoz.; sv. Bricij šk. spoz., učenec sv. Martina škofa, glej popis njegovega življenja 14. listo-pada.
14.	S a bo ta. Sv. Brikcij, spoz., škof v Turonu na Francoskem, je bil z mladega učenec svetega Martina škofa. Pri takem svetem učeniku je mladeneč v pobožnosti in vednostih hitro rastel. Sveti Martin ga brez vsega pomislika mašnika posveti. Perve leta je Brikcij vse svoje duhovske dolžnosti s posebno goreč-
nostjo in natančnostjo opravljal. Polagoma pa je začel v svoji pervi gorečnosti omerzovati, ker je rad po veselicah hodil, med dobrovoljce zahajal, se neČimerno oblačil; bil je posvetnjak. Sveti Martin ga je večkrat opominjal in svaril, Brikcij pa za to ni nič maral, še prederznil se je djanje in nehanje svetega škofa očitno grajati, in ljudstvo zoper njpga šuntati. Sv. Martin voljno terpi in zanj moli. Satan Brikeija nadraži, da v svoji togoti nad škofa pride ga oštevat, malo je manjkalo, da ga ni celo udaril in gre v jezi spred njega. Sv. Martin še bolj goreče zanj moli. Brikcij se kmalo verne in sv. škofa kleče odpušenja prosi; zato pa še ni bil poboljšan, še bolj ga č-rni ter ga bebca ali norca imenuje. Sv. Martin gre k Brikciju, in mu reče: ,.Bog je mojo molitev uslišal, po moji smerti boš moj naslednik; toda pripravljaj svoje ramena, težke križe boš nosil". Brikcij se na glas nasmeja, rekoč: ,,Resnico sem govoril, ko sem te bebca imenoval, ker take reči kvasiš". Sv. Martin je resnico govoril; po njegovi smerti je bil Brikcij izvoljen škof v Turonu. Zdaj se Brikcij prebudi iz grešnega spanja, dela ostro pokoro; bil je škof po volji Božji, vreden naslednik sv. Martina. Okoli 30 let je Brikcij svojo skotijo z vso modrostjo in gorečnostjo v miru vladal. Zdaj pa se začne spolnovati druga po!o-viea Martinovega prerokovanja. Obrekoravci so škofu dobro ime vzeli, in akoravn • je škof z dvema čudežema očitno pred ljudstvom svojo nedolžnost skazal, so ga vender primorali škofijo zapustiti ter so zvolili druzega škofa — mašnika Justina. Brikcij se podi s pritožbo v Rim, za njim gre tudi Justin, ko pa le-ta na laško zemljo stopi, nanagloma umerje. V Turonu zvo-lijo druzega škofa — tujega duhovna Arraencija. Papež Sikst III presojujejo in preiskujejo Brikcijevo pritožbo, in zapovedo, Brikeija zopet vmestiti na njegov poprešnji sedež. Brikcij se verne, previden z apostoljskira listom, v Turon. Nekoliko ur hoda od Turona Brikcij prenočuje, in bilo mu je razodeto, da je Armenci j pred ta dan umeri, in naj hiti v Turon ter naj vzame v posest svojo škofijo. Ko pride v Turon, nesejo Armencija k pogrebu. Po pogrebu gre Brikcij v cerkev in prebere apostoljski list. Brikcij naslednjič vlada svojo škofijo s svojo popre-njo razsvetljeno gorečnostjo in pobožnost jo, in se nikoli ne pritoži zoper svoje obrekovavce, ker si misli, da so bile vse njemu storjene krivice pravična kazen Božja za to, kar se je nad sv. Martinom bil pregrešil. Ljudstvo ga še bolj spoštuje in ljubi, in še rajše uboga kakor poprej. Brikcij sklene svoje sp^korno življenje 13. list. 1. 447.
Tudi pobožen kristjan se kaj lahko zverže v po-svetnjaka, če molitev opuša in med spačeni svet zahaja; zatorej opominja Kristus: „Cujte in molite, da v skušnjavo ne padete*'. —
Ss. Klementin, Teodot in Filomen sprič.; sv. Veneranda dev. sprič.; sv. Jukund šk. spoz.
MjU&arska gora.
(Spisuje Val. Gasperšič.)
1 Vr »ver pnee.
Dant«.
VI.
Spomenika na Predilu, kteri nam izgled serčnosti in svobode v svoji podobi pred oči stavi, brez sočutja ne moremo ogledovati. Vidimo namreč na le-tein mo-numentu vojaške orodja in podobo leva, simbolične živali visokodušno9ti, ki se tako žalostno derži in milo joka,
da mu milovanja ne moremo odreči. Ta podoba leva je
*
umotvor laškega umetnika Kanova-ta, kterega so papež Pij VII tako častili, da so mu skerb svoje palače izročili, ko so bili od Napolena I v Fontenebleau na Francoskem zaperti. Vidili smo na Dunaju v cerkvi oo. Av-guštinarjev na grobu nadvojvodinje Kristine (hčere cesarice Marije Terezije) marbelnatega Kanovovega leva, o kterem je znano, da neki fantiček je mater v svojem dunajskem narečji prašal: „Want der Li»weV" (Se lev tudi joka?) To je nedolžno vprašanje nedolžnega človeka, ki je na grobu videl marblasti kip jokajoče sestre rajne nadvodinje. Kdor koli je stal v cerkvi „Frari" v Benedkah, in občudoval spominke na grobu Kanova-ta, kterega si je mojster sam postavil, je vidil podobo leva, rečenim levom kot kaplica kaplici podobnega.
Na verh Predila smo dospeli, poslovimo se z domovino, in v eni uri smo v Hajbeljnu na Koroškem. Vas Rajbelj in dolina je obdana z visokimi gorami in znana pjd imenom Koroška Sibirija, kjer devet mescev sneg leži, in se druge tri mesce boruje mlado leto s starim. Ko po klancu gremo doli, ob levici sredi viso-cih sterinin vidimo Kajbeljsko jezero, ktero se nam tako temotno in skrivnostno zdi, da se spomnimo stare prazne pravljice, da je Mati Božja tod potovala, prenočišča iskala, in ko ga ni dobila, dala celo mesto pogrezniti in utopiti. V zvezi s tisto pripovedko je menda, kar nam je kerčmar v Hajbeljnu hotel razložiti, da namreč Marija „Lusari" se zavoljo tega tako zove, „weil die Mutter Gottes hier luschiren thut".
Slovenski bralci pa menijo, da je Lušari pre-naredba besede „visava" (Višanje). Že mnogo sto lči vas Rajbelj dobiček vleče iz svinčene rude, ktero dobiva večidel iz bližnjega Konigsberg-a ali kraljeve gore. Pravi se Kiinigsberg zato, ker je kralj Albojin, pravi nastopnik Atilov, na verhu tega visokega hriba stal ter razgledoval friulsko (furlansko) deželo, ko je svoje Lon-gobarde iz Panonije na Laško peljal, kteri so tudi v 7. stoletju proti papežu rogovilili.
Od Raj bel j na poleg potoka Rajbelj, kteri izvira iz Rajbeljskega jezera, pridemo do križa, kjer vidimo stezo, ki pelje na Lušarsko goro. Znano nam je, ko smo že poprej po tisti stezi hodili, da je sterma, in da derži čez tisuč studencev. Zarad tega v po cesti doli gremo, in v eni uri smo v „Terbižu". Štiri ceste, ki peljejo iz Laškega, Koroškega, Kranjskega in Primorskega čez Predil, po kterem smo mi potovali, se v tistem tergu družijo. Pa ne samo cest, tudi potokov Bredišče je v Terbižu. Znan nam je Rajbeljski potok »Kaltuasser", drugi ieče od Žabnice proti laški meji, tretji od Kranjske gore in sicer iz jezerov na visokem Manhardu (govorili smo že, da unkraj Manharda vodo-pad ali slap v Sočo dere). Z združenimi močmi tečejo tisti potoki v Žilo (Gaji), in raermrajo, kakor bi ho tli reči: hitro, hitro, da poprej v morje dospemo in mir dosežemo, kakor piše Dante od reke Pada: Discende per aver pace.
Hekoliko besed zoper pijančevanje.
(Dalje.)
4. Dokler pa vseh teh pripomočkov zoper pijančevanje nimamo, pa tudi vsak za-se nikar r6k križem ne deržimo. Posebno do tebe se obernem, dragi slovenski mladeneč, ki si prebral te verstice, spoznaj, koliko hudo je pijančevanje in varuj se ga! Varuj se ga, pravim, zakaj to je zvit sovražnik, kteri se ti zdi morda nenevaren, ker se še čutiš dosti močnega se mu zoper-ataviti; a če ne bodeš pazil, zabredel boš nevedoč kdaj
v navado, ki je železna srajca, ktera se ne more z lepo sleči. Naj ti bode v prostem času dobra knjiga ljubša kakor kerčma, bistra voda dražja nego žganje, pa bodeš zdrav, vesel in srečen.
Važne dolžnosti imajo v tem obziru posebno tudi starši. Oni pri otrocih lahko veliko dobrega store, pa tudi pri svoji nemarnosti lahko se več pregreše. V pervi mladosti se otrokom že zarad zdravja ne sme dajati nobena močna pijača, naj manj pa žganje. To bi bilo silno škodljivo. In vendar so marsikteri neusmiljeni starši, ki vlivajo take pijače v otroke, ki se še pestu-jejo. V kerčme naj se otroci, tudi kedar so že veči, brez potrebe nikdar ne jemljejo, da se tega ne privadijo in jih ne začne mikati, da bi šli večkrat Pred vsem pa bi starši sami otrokom ne smeli dajati slabega izgleda, zakaj znan in resničen je pregovor, da jabelko ne pade daleč od drevesa. A kako marsikteri starši ravnajo? Pred nekoliko leti sem bival dalj časa v precej samotni vasi R. Sosedov najstarejši sinček, kakih 5 let star, prav zgovoren otročaj, prihajal je časih k meni, ker sem v prostem času rad imel otroke krog sebe. Nekega dne pride, in tako ponosno, da sem mislil, kdo ve, s čim se mi bo danes pohvalil, se postavi pred-me pa pravi: „Gospod, jaz sem bil pa včeraj pij in!!" — „Kaj si pa piP, pravim, „da si bil pijan?" — „1 kaj, žganje".
„Kdo ti je dal žganja?" — „Ata so mc peljali v oštarijo (kerčmo); to sem bil junak, pa ata so bili tudi pijani." Nesrečni deček, sem si mislil, pač škoda zate, da imaš tacega očeta! — Starodavni Spartanci so z žganjem opijanili svoje sužnje, zato da so jih kazali svojim sinovom, naj bi se tem pristudilo pijančevanje, ko so videli, kako žalostne nasledke ima pijauost. In pri nas se kaj tacega more zgoditi!
(Konec nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Zagorja Ob Savi, 28. oktobra. Dneva 25. in 26. oktober sta bila za našo faro zopet ča9 velicega veselja, ker so milost, knez in škof pervi dan novo cerkev posvetili, drugi dan pa zakrament sv. birme tu delili. V saboto popoldne smo šli prevzvisenega nadpastirja na železuiško postajo čakat, kjer se je zbralo polno ljudstva, postavilo več jezdicev in rudarska banda k slovesnemu sprejemu. Komaj vlak priderdrd, intonira rudarska godba prelepo papeževo himno, spremljevaje ve-licega gosta v Zagorje, in med tem časom so možnarji pokali, zvonovi zvonili, ježci na berzih konjih veselo z banderi v rokah vihrali. Pridši do cerkve radovalo se je oko nad krasnimi venci, ki so na 45 mlajih razpeti v zraku se zibali. Zvečer je rudarska godba mil. knezu škofu pred prenovljeno duhovsko hišo svirala, in v tem trenutku zagrome zopet možnarji, in na daljnih gorah svitati in plamteti so pričeli veličastni kresovi, od kterih posebno čarovno razsvitljena se je cerkev na Sveti planini vidila. 25. na vse zgodaj z velikim zvonom dan zazvoni in rudarska godba, postavljena v stolpu, veselo zaigra: ,,Ko dan se zaznava"; Papeževo himno, in „To je dan Gospodov!" Med mnogim spremstvom v. č. gospodov duhovnov se je pričela o 1 „9 slovesnost posve-čevanja nove cerkve, in ko je bilo to dokončano, stopijo mil. škof v polnem ornatu na lečo in oznanujejo v krepki besedi faranom Božjo besedo. Potem je bila velika peta sv. maša, in naslednjič navadni obed. Popoldne so v. č. g. dekan iz Moravč med polnim spremstvom duhovstva peli Matere Božje litanije, ktere, od-pevane od vsega ljudstva, so se prelepo odmevale v
krasni cerkvi. 26. so mil. škof zakrament sv. birme delili, da je bilo zopet mnogo ljudstva zbranega, kaže veliko število birmancev, čez 1300 otrok. Zvečer, ko so se mil. škof odpeljevali, so bile vse hiše po Zagorji razsvitljene in marsikomu je nastalo tesno pri sercu, kajti dneva svečanosti sta bila pač prehitro pretekla. Mi Zagorjani se pa premilostljivemu knezoškofu še enkrat serčno zahvalimo za ves trud v teh dveh dneh, obetamo spolnovati to, kar so nam v cerkvi govorili in konečno zakličemo: Bog jih živi še mnogo let!
Iz Železnikov. Že v svojem 40., in zopet v zadnjem (43.) listu si, spoštovana „Danica", omenila na kratko posvečevanje tukajšne nove farne cerkve. Menim, da tudi še pričujočemu spisu toliko rajše mali prostorček dovolila boš, ker služiš slovenskemu narodu že mnogo let s tem, da sprejemaš rada take in enake spise v svoje liste, tako rekoč kot hvalevredna zgodovinska knjiga, v kateri bere sedanji rod, in bodo razvidili iz nje tudi še pozni nasledniki razne, zlasti cerkvene zadeve popisujoče dogodbe naših časov in dni.
Posebno tri dogodbe: posvečevanje novih cerkva, delitev zakramenta sv. birme, in obhajanje nove maše so vselej za dotični kraj in cele okolice ne le dokaz javne verske izpovesti, ampak tudi dan naj večjega veselja, pravi splošni praznik, katerega se raduje skoraj brez razločka vse počez, visoko in nizko, staro in mlado. Tudi naš terg se je napovedanih slovesnost že dolgo poprej veselil: in kolikor bolj se je približaval določeni čas, toliko bolj marljivo je delalo mnogo mnogo rok za okinčanje cerkve in terga. Ni se gledalo na stroške, ampak na to, koliko lepšej bi se dala kaka reč ozali-eati. V saboto, 17. oktobra, popoldan okoli 4. bilo je za prihod našega premilostnega gospoda kneza in škofa Jernej-a že vse pripravljeno. Ob spodnjem vhodu v terg stal je prislonjen ob dva velikanska, z venci ozališana mlaja prav lep in velik slavolok (nalašno delo Poljanskega slikarja Štef. Šubic-a). Ob straneh vihrale ste dve narodski zastavi; verli slavolokov pa je bil olepšan s škofovimi znamnji ter s pozdravom:
POZDRAVLJENJE! BOŽJI MIR! BODI TEBI, VIKŠ' PASTIR.
Po obeh straneh ceste skoz spodnje Železnike napravljen je bil drevored iz 162 večjih in manjših mlajev, mnogi so bili okinčani z zastavami, vsi pa sklenjeni z olepšavami iz raznobarvnega papirja. Razun šestero lepo ozališanih zelenih vencev, ki so bili po primernih daljavah prepeti čez cesto, ste poleg doljne fužine stale ob straneh ceste visoki piramid«, vsaka olepšana s tremi vihrajočimi zastavami: s papeževo, cesarsko in narodno (kazaje s tem vresničenje staroslovenskega reka: „vse za vero, cesarja, domovino"). Nekoliko dalje naprej gori napravljen je bil zopet velik prezal (zidanemu enak) slavolok, okinčan z visečimi venci, na sprednji strani z napisom:
Z RADOSTJO SPREJETEMU KNEZOŠKOFU JERNEJU:
na zadnji pa:
ZVESTEMU NADPASTIRJU, ZVESTO VDANE OVČICE.
Kot krona temu slavoloku bil je umetno zmalani, kake 3 čevlje visoki škofijski gerb; ravno nad njim se je ponosno majala papeževa, ob straneh pa dve narodni zastavi. Poleg zadnjih hiš stal je zopet drugi, tudi prav lčp slavolok, ozališan z znamnji škofovske časti (z mitro, križem in palico), ter s transparentnim napisom: VSA FARA ŽELEZNIŠKA SE DANES RADUJE, KER JI VIKŠI PASTIR NOVO CERKEV POSVEČUJE;
zadej pa:
HVALA.
Od tlej pokazal se je razgled proti srednjim Železnikom in na novo farno cerkev.
V vsem skupaj dvigalo je okrog cerkve in po srednjih Železnikih osemdeset mlajev proti nebu svoje zelene verhove, in marsikaka domača zastava na njihovih šibkih vejičnih kronah svedočila je o pravem narodov-nem čutju tukajšnih stanovnikov. Celo v zgornjih Železnikih, akoravno one ta pot nisr pričakovale časti od milostljivega gosp. nadpastirja obiskane biti, sta bila oba vhoda z mlaji obdana in z venci preprežena, in sicer iz namena, ker so tudi letod imeli dohajati in odhajati mladi verski vojščaki, t. j. birmanci, naj bi tudi oni ne bili brez odlikovanja.
Prihod milostljivega gosp. knezo-škofa imela je po navadi tudi ta pot v pervi versti počastiti šolska mladina s svojo zastavo, ter množica birmancev. Razver steni so bili toraj od pervega slavoloka pri vhodu v terg otročaji po obeh straneh ceste. N. pr. po dva metra narazen deržalo ie 14 otrok v rokah male narodne zastavice, drugi vmes pa zelene vejice; — bil je to tedaj nekaki živ venec, pripravljen v požirav milostiji-vega gospoda nadpastirja. Od šolske mladine naprej stalo je obilno druzega občinstva. Proti petčm naznanil nam je strel z bližnje višine, da željno pričakovani po-svečevalec nove cerkve se bližajo našemu tergu. Zdajci zadonijo pri obeh cerkvah dobroubrani zvonovi, harmo-niškemu soglasju pa pridruževalo je 58 možnarjev svoje gromovite glasove, da je bobneče odmevalo po obilnih dolinah naše okolice. Ko se gesp. knezoškot pripeljejo, so koj pri pervili hišah stopili iz voza, in šli med ne-prenehanim zvonenjem in streljanjem, ter od obilne množice spremljevani peš skoz spodnje Železnike. Pridše na glavni terg pred » erkvijo pričakovala jih je poleg neštevilne množice vv. čč. duhovščina v roketih in s cerkvenimi zastavami; ob šotoru pa je stalo v vojaškem redu 14 uniformiranih Idrijskih rudokopskih bandistov pozdravljaje jih z veršečo glasbo. Milo3tjivi gosp. nad-pastir podali so se koj v novo cerkev, kamor ljudstvo za zdaj še ni smelo. Zapustivši cerkev šli so med zvonenjem in strelom v farovž, kmali zatim pa so prenesli, pospremljevani od sedmerih gg. duhovnikov, v slovesnem sprevodu svetinje v šotor, in opravili so pred taistimi duhovske molitve. Zvečer so bile bližnje hiše ob cerkvi in tudi vsi transparentni napisi razsvitljeni; med večerjo je godba svirala pred farovžem; pozneje pa se je prepevalo pred šotorjem, kjer so bile razpostavljene svetinje na altarju, z rudečiini lučicami ozališanim, in molilo se je na glas in natihoma, menda celo noč.
(Konec prih.)
It Tirolskega. (Slovesno kronanje nase ljube Gosp/ presv. Serca 25. vinot.) Z velikim veseljem sem bral v „Danici", da ginljivo slovesno kronanje podobe Matere Božje je tudi v Ljubljani in po deželi Marijne ča-stivce močno gnalo se v duhu po primernih opravilih te slovesnosti vdeleževati. Ker je bila želja razodeta, naj bi se slovesnost kronanja bolj natanko popisala, na) Vam pošljem priložene liste verlih ,,Tirolskih glasov" (Tir. Stimmen), da morete iz njih saj glavno reč sprejeti za bolj natanko popisanje.
Nekaj mescev je, kar bivam v Briksnu, kamor so me višji poslali, da v tukajšnem konviktu, v kterem so zgolj italijanski mladenči, učim nemščino in francozčino; podal sem se tudi v Inomost k velikanski slovesnosti. Spomin na to svečanost bo pač slehernemu ostal neiz-brisljiv. —
Tako nam piše naš čast. rojak gosp. Jož. Kos, S. J. iz Briksna 31. vinot. Velikanska slovesnost je
popisana v 3 listih omenjenega časnika, ki smo zanj čast. gosp. pošiljavcu prav posebno hvaležni, in »Danica" bode glavne reči posnela iz njega za slovenske čitatelje.
Pervi oddelek obsega velikanske priprave, olepševanje mesta in velike množice ljudstva, ki so dohajale ie v saboto. Ne le samo celi Insbruk, ampak tudi oko-ličini prebivalci so si v čast šteli pripomoči k povišanju slovesnosti, ki se je pripravljala na čast preblaženi Devici v imenu Njih Svetosti Pija IX.
Ni moč popisati vse oprave in preimenitnega olep-šanja mesta, ne le koder je imela procesija iti, ampak tudi po druzih oddelkih ni bilo skorej viditi hiše, da bi ne bilo kako bandero z nje vihralo. V notranjem mestu se je posebno skazovala Servitovska cerkev, kteri
1'e slovesnost pred vsimi drugimi veljala, ker v tej cer-:vi je imenitna Marijna pod .ba, kteri je bila odmenjena predraga krona. Stebri ob stenah so bili obdani z le-imi rudečimi ogrinjali. Ovojki iz zelenja so viseli s ora in z oken, prek svetiša je bilo iz belih in rudečih cvetic spleteno ime „Marija" in od njega navzdol so viseli rožnati venci. Nad vhodom v Marijno kapelo je bil na rudeči podlagi napis: „Naša ljuba Gospa presv. Serca, za nas Boga prosi", — vse čerke so bile iz vert-nic. Sploh cerkev odznotraj in odzunaj, samostan, vse je bilo v cvetličji, v zelenji, v raznih okinoanjib, v na-
f»isih, kronogratikih, n. pr.: Der kathoLUChe GLaVbe st eWlg TIroLs RVhM. (Katoliška vera je Tirolska čast na veke.) Vnter Delnen MaeChtlgen SChVtz ILIehen WIr aLLe. (Pod Tvojo mogočno pomoč vsi pribežimo.) Dle FraV VoM aLLerhelLIgsten Herzen besChVetze Vns aLLezelt. (Gospa nsjsv. Serca brani nas vsaki čas.) Pri tretjem kronogratiku je namesto besede ,,Herzen" (ki ne šteje nobene kronografične čerke) bilo lepo namalano serce, ki je bilo kaj prijetno postavljeno ravno v sredo pisave.
Da molčimo o druzih hišah ob Servitovišu, ki so bile vse ozaljšane, naj omenimo tirolske deželske hiše (stanovske zbornice), na ktere krovu se je ponosno vila deželna zastava in ob čelu zastave tirolska, avstri-janska, parska, papeževa. Neznansko lepo je bil opravljen pomoljnik (balkon;, s kterega je imel kardinal papežev blagoslov podeliti. Velike bele ogrinjala, obilno z zlatom vezene, so okraje pokrivale, v sredi je bil ponosni tirolski ore'. Enako je bil ozališan vhodj ki derži na pomolje, ob desni in levi na altani je stala gosta rida cvetlic v posodah itd.
Popisovan je nadalje raznoteri lišp po ulicah in cestah, koder je šel obhod. Posebnega spomina vreden je bil pred cerkvijo sv. Janeza celi altar. narejen iz samih sirovih cvetlic, ki so obdajale podobo Matere Božje vedne pomočnice. Uršulinski samostan je v mnogoterih olepšavah po oknih imel napise Marijnih raznih „responzorij". „Speciosa tacta es. Gaude Maria Virgo" itd. Bistroumna je biia druga podoba, obdana z mnogimi napisi, ki je pred oči stavila, kako Marija svoj plajš razširja nad Kristusovo Cerkev ter jo brani pred strelami, ki se odspodej na njo degajo. Okna osebnih hiš so bile napolnjene s podobami, postavami, cvetlicami, obdajane z venci in ovojki iz zelenja itd. Solnce olepšav tako rekoč je bila jezuitovska cerkev, v kteri se je imelo kronanje doveršiti. Posebno je bil častitljiv veliki altar z mnogo stotinami sveč, z venci itd. Izmed nešte-vilnih druzih reči bodi omenjeno, da cerkvene stene so bile več čevljev na visoko obdjane z rudečimi obgri-njali s širokimi zlatimi obrobci. Tudi unkraj reke Ina so bile skor vse poslopja olepšane. Ljudje, ki jih je bilo zmeraj bolj na gosto, se niso mogli načuditi, ki so
hodili po mestu in vidili vse v novi podobi. „Kako prelepo, kako častitljivo je to!" Taki glasi so se slišali.
(Konec nasl.)
Poglavitne čednosti dobrega otroka.*)
Ljubezen do katoliške Cerkve.
Presrečni ste, draji otroci, da ste v katoliški Cerkvi rojeni in izrejeni. Zato morate pa tudi sveto Cerkev ljubiti, kakor svojo preljubo in skerbno mater. Kdor ni zvest otrok svoje sv. Cerkve, ne more zveličan biti. Tudi nikakor ni dosti, da bi bili sv. Cerkvi le samo v eni ali drugi reči pokorni, temuč vse nauke morate sprejeti, vse zapovedi spolnovati. Hudo tistemu, ki dela razloček med naukom m zapovedmi, Jter le to veruje in spolnuje, kar je po njegovi volji. Ce kdo le en nauk zaverže, je krivoverec. Ona vas vodi k pravi sreči na zemlji in k zveličanju un3tran groba. Po nji, po posred-stvu sv. Cerkve, po spolnovanji njenih naukov in po prejemanji njenih zakramentov so bili svetniki tako sveti, tako popolni in srečni. Po nji se bote tudi vi vdeležili vsih nebeških zakladov in darov. Dandanašnji, da se Bogu smiluj, Cerkev mnogi sovražniki hudo preganjajo in stiskajo. Zato, ljubi otroci, je vaša sveta dolžnost goreče moliti, da bi Bog svojo Cerkev v hudih stiskah obvaroval in dneve nadlog prikrajšal. Molite zlasti za našega svetega Očeta papeža Pija IX, da bi jih Bog v njih terpljenji podpiral in tolažil. Ne opustite nobenega dne, da bi v ta namen goreče saj nekoliko ne molili. Dobro je, postavim, vsak dan očenaš moliti na čast Kristusu na križu za papeža in Cerkev.
Morate pa tudi vselej prav bogoljubni in bogabo-ječi biti in s tira kazati, da ste pravi otroci te svete Cerkve. Prav zvesto spolnujte Božje in cerkvene zapovedi, tako bote vi lepota sv. Cerkve, njena čast, in vas ne bodo spreobernjeni ajdje osramotili. O tih nam misijonar naslednje piše:
„Spreobernjenci v Tonkinu neizrečeno pobožno in nedolžno žive. Nič me ni tako s»»rčno ganilo, kakor ko sem videl, da je v tem kraljestvu toliko angelov kolikor kristjanov; da jih kerstna gnnda s tistim duhom na-polnuje, kakor se je kazal pri aposteljnih in mučencih perve Cerkve. Ljubezen do njih vere jih navdaja z globokim spoštovanjem do vsih, tudi do naj nižih cerkvenih opravil, ktere imajo dotiko z vero. Nikoli jim nisem pokazal podobe Križanega, da bi jih ne bil vidil jokati. Po petnajstjini deleč pridejo, da so pri spovedi ali pri sv. maši. Če so le osem ali devet ur jflaleč od cerkve, maše o praznikih nikoli ne zamude. Že prejšnji večer pridejo in drugi dan po popoldanji Božji službi se ver-nejo domu. V cerkvi klečijo tako mirno in spoštljivo, da jih nisem mogel opazovati brez solza.
Vsako jutro opravljajo pol ure jutranjo molitev, ktere nikoli ne opuste. Veči del pri nji premišljujejo kako skrivnost, in občutijo vse sladkosti, ki jih Bog daje okušati čistim dušam. Nič me bolj ne gine, kakor skerbljivost, s ktero se pripravljajo za spoved in obhajilo. Do tega zakramenta imajo ljubezen in češenje, ktero sem sto- in stokrati občudoval. Prejšnji dan se vselej postijo in opravljajo prostovoljne spokorne dela. Spovedujejo se med tolikimi solzami, kakor bi bili kdo ve kolike pregrehe doprinašali. In reči smem, da sem pri njih spovedi komaj imel na kaj odvezo dajati. Spo-
*) Lansko leto j'e bila „Danica" prinesla nektere »čednosti dobrega otroka", naj nasledovajo še nektere.
znal sem, da to ni prihajalo od tod, kakor bi hudega ne spoznali, ampak od velikega strahu Božjega."
(Dalje prih.)
Razgled po svetu♦
Nemško. Razvpiti Kullmann, ki je bil na Bizmarka vstrelil, je obsojen na 14 let v ječo. Preiskovali, zagovarjali, tožili, sodili so ga sami liberalci in gotovo si vse prizadeli, da bi opravičili krivičenje Bizmarkovo, ki je bil raztrobil, da Kullmann je le orodje ultramon-tancev. Za koliko časa tedaj pa bode obsojen Bizmark ali tisti, ki so katoličanstvo po nedolžno natolcevali?
Iz Parskega naznanujejo, da tako imenovano „alt-katoliško" sleparstvo v svojem lastnem gnjezdu poginuje. V malo kapelo v Monakovem, ki so jo bili katoličanom ugrabili, ne prihaja še po štiri kope osebic več. Profesor Huber se je nedavno v včlikem zboru v Freiburgu košatil, da sedanje versko gibanje preseže še Lutrovo v 16. stoletju, zdaj pa sam pravi, da ta burkarija je dospela na konec.
— Undan popisani kavs med Bizmarkom in Ar-nimom se dalje snuje. Bizmark je bil dal svojega nasprotnika zapreti, in to je lahko storil zato, ker ima zdaj policaje on v svojih rokah; ko bi jih imel Arnim, bi morebiti tudi on vzrok našel, Bizmarka zapreti. Ter-kala sta se precej hudo, ker je kancler Arnima krivičil, da se zoper njega „zarotuje" (konapirira).
Med tem je pa amerikanski časnik novojorški „Herald" razglasil dopisovanje poslednjega časa med Arnimom in Bizmarkom in dokazuje, da so bile izmak-njene pisma vradnega pomena, s številkami vverstene, „numerirane", da njih izmikavec je podveržen kaznovalni postavi. „Herald" je potegnil z Arnimom, poče-njanje zoper Arnima imenuje znamnje bolezni v nemški deržavi, in praša: ali je bilo potreba, modro, dopušeno tako sloveč vriš delati zarad pogrešenih pol popirja? Za Bizmarka je bilo najberže treba, ker ga vest peče in straši, da se bo pred svetom osmodil, ako Arnimu pride muha v glavo, da pisma svetu naznani. Toda še huje se je on morebiti opekel s svojim počenjanjem zoper Arnima. Najberže pa je Bizmarka tudi ta reč prestrašila, ker vidi veliko sočutje pri občinstvu za Arnima; toraj ni čudo, da so zapertega Arnima proti po-ročnini 100,000 tolarjev in s pogojo, da ne sme iz dežele, zopet izpustili. Zdravniki so poterdili, da bi bilo nevarno za Arnimovo zdravje (morebiti tudi za Bizmarka), ako bi bil še delj zapert. Pa je zopet neznansko slabo spričevanje za bizmarkovski „humanizem", ako zdravniki poterdijo, da je tolika nevarnost za zdravje jetni-kovo v ječi, in ga Bizmark izpusti iz ječe le po položeni kavciji 100,000 terdnjakov! Kaj pravite k tej ,,omiki", Bizmarkovi malikovavci?
Listek za raznotero robo in blago.
Spoznanje Božje.
Sokolu sivemu v viš&v stermini, Ki ljubi, išče zgolj bivanje čedno, Podobno Božje znanje je, ki vedno Uči, da dom naš v solzni ni dolini.
Brez njega tavamo le v gosti tmini; Z njim gledamo že večno Luč, še predno,
Spon rešeni telesnih, neposredno V naročju smo Očetu srečni sini.
O blagor mu, kdor strasti zle strahuje, Namen si svoj le na višavi snuje, Moči Bogu daruje v volji sveti,
Se v misli, v delu išče zanj le vneti, Pri rugah zlobneže v, pri njih psovanji Časti le išče v Božjem spoznovanji.
Resnicoljub.
Iz Ljubljane. Drobtinice s popotvanja preČast. o. Sa~ lezija Volčiča. (Dalje.) Braševo (Kronstadt), pervo obertnijsko in tergovsko mesto na Sedmograškem, okraj Saksoncev, ima blizo 40.0*JO prebivavcev, med temi samo kakih 8000 katoličanov. Mesto je od treh strani obdano z gorami in ima prav neprijazno lego v kotlu, ki ne more nikomur všeč biti. Po večem so prebivalci nezedinjeni greki in luterani. Lepa in prostorna katoliška farna cerkev je bila pred jezuitovska. Veliko lepši in veličastnejši je še stara škofijska cerkev, nekdaj katoliška, zdaj lutranski tempelj; zidana je v gotiškem zlogu. Cerkev in lepotičje, stolpi in vse je iz kamna, čisto černo, znotraj pobeljeno s černimi ridami ob obokih treh velikih čolnov.
To mesto ima tri gimnazije, katoliško, luteransko in romunsko. Hiše so nizke in starinske, pa vendar čedne. V sredi mesta na prostornem glavnem tergu stoji čisto na samem mestna hiša s krasnim stolpom, na kte-rem je mestna ura. Mesto je v neposrednji dotiki s čisto bližnjo Vlaško (Valahijo) po kupčijskih zadevah.
(Dalje sledi.)
t Dr Leon Vončina. — Sošolcev 24 ljubljanske, in še 7 iz druzih škofij (če tudi niso bili prav vsi pričujoči) je 4. avgusta Jetos v Stari loki veselo obhajalo 251etnico svojega mašništva, in ravno 3 mesce pozneje, 4. novembra, je že eden izmed njih poklican v večnost, gotove na videz eden naj čverstejših izmed njih, namreč: Dr. Leon Vončina, profesor cerkvenega prava in cerkvene zgodovine, knezoškofijskega konzistorija in cerkvene sodnije svetnik, vstanovnik in predsednik katoliškega rokodelskega društva in ud več domoljubnih društev. Umeri je preteklo sredo zjutraj po sedmih. Komaj teden poprej ga je bila bolezen na možganih položila in kmaii mu zavednost uzela, ktera se mu ni več povernila. Rojen je bil ranjki v kraji Novi na Primorskem, od staršev iz Kranjskega, 7. aprila 1826, mašnik posvečen 31. jul. 1849. Kdor koli ga je poznal, dobro ve, koga in koliko smo z njim zgubili. Pokopan je bil prav častitljivo v četertek, 5. t. m., ob štirih popoldne.
DeVs! sit In paCe LoCVs Vonzhlna, In Slon, aMICI nostrl, sit. P. B.
Naža Gospa preST. Serca, kakor vse kaže, dobi v Šenklavški cerkvi svojo podružnico. Prečastitljive opravila v Inomostu in njih posnemanje v Ljubljani je vse vnelo za to prelepo molitveno bratovšino.
Osem Sto goldinarjev je ministerstvo kmetijstva dalo središnemu odboru kmetijske družbe na Kranjskem, da naj jih oberne v podporo vinstvenih družb, pri napravi in vzderžanji šolskih vertov in drevesnic. Odbori vinstvenih družb, krajni sveti ljudskih šol in pa županstva, ki želijo kaj podpore, se morajo zadnji čas do 30. listo-pada (nov.) s potrebnimi dokazi in izkazi oglasiti pri centralnem odboru kmetijske družbe v Ljubljani.
Jožef Rozman ... Častni korar Lavantinske stolne cerkve, dekan in nadžupnik Konjiški. Spisal in založil
Ivan Skuhala, kaplan Konjiški 1874. -— Ta knjižica z 61 stranmi, v kteri je življenjepis dekana Rozmana, po nekoliko, kakor ga je Rozman eam popisal posebno bistro in mično, ta knjižica je res vredna, da jo vsak Slovenec prebere, posebno pa mladina in duhovni pastirji.
Iz Idrije, 4. nov. — Nj. Velič. dobrotni cesar Ferdinand so za nove zvonove pii farni cerkvi v Idriji darovali 400 gold. Veliko veselje in hvaležnost je ta vesela novica obudila v Idriji.
? Florencu je 27. okt. nagle smerti umeri ondotni vikši škof Joahim Limberti, rojen v Pratu 15. jul. 1821, posvečen za škofa 3. avg. 1857.
Tista čislana „edina Italija" je leta 1874 imela 30,273.133 lir več stroškov kakor pa prihodkov. Lansko leto so bili stroški mem dohodkov le za 19,626.887 lir veči. Tako gre od leta do leta, in ljudje liberalnega kopita vedo kaj mogočno o laškem novem blagru govoriti !
Laška omika in blagor. Liberalci o mnozih prilikah radi hvalisajo „svobodno Italijo". Nič pa ni bolj lažnji-vega, kakor to ime. Kmali bo že majhen „lexicon" imen različnih potepuhov, kteri v „blaženi" Italiji svobodo in ljudi more in koljejo, odkar se s svobodo bahajo. V Raveni ravno ima sodnija opraviti z derhalijo kacih 20 hudodelcev, ki se imenujejo „accoltelatori", to je, klavci, ker so celo mesto strahovali in že kar pri belem dnevu očitno ljudi iskati, da so jih klali. Skor vsi ti klavci so garibaldovci, tedaj junaki od naših svobodušnih Časnikov preslavljane laške svobode, ki so bili zlasti v bojih zoper papeža. Enako derhal 41 potepuhov so zasačili v (Jeseni; v Florencu in drugod pa so tudi zapirali dokaj rudečkarjev in enacih malopridnežev, ki z vsakterimi hudodelstvi kujejo hvalisano ,,svobodo" naših časov. Podobne novice donašajo časniki iz Sicilije, Kalabrije, Sardinije itd. Posebno razširjeni so tako imenovani briganti, roparji in tolovaji, ki zlasti prežč na bogate in imenitne ljudi, ki jih vjamejo ter se morajo z velikimi zneski denarja odkupiti iz njih rok.
Dnblinski vikši Škof kardinal Pavel Kullen, bivši sam gojenec v rimski Propagandi, je v pastirskem listu do škofov omenil stanu katoliške Cerkve na Nemškem in po druzih deržavab, in protestira zoper to, da je tako imenovana laška vlada pograbila premoženje rimske Propagande. Učeni nadškof to nesramno počenjanje imenuje cerkveni rop, kteri osramotuje civilizacijo (oliko) in kvari deželske (materielne) koristi na Irskem. Premoženje te velike naprave je namreč iz darov vesoljnega sveti.
Teč spodobnosti pod Torkom! Laške katoliške (??) vradnije so dopušale neko Goveanovo igro, v ktero pre-derznost vpleta samega Boga in Zveličerja J. Kr. Lejte, kar keršanske vlade do|mšajo, je prepovedala turška vlada v Aleksandriji v Egiptu.
Mskriee ignaeifan&ke
za vse dni v letu.
16. Pregrešna neČimernost in castilakomnost se rodi iz nevednosti in slepe ljubezni samega sebe. (S. Ignat. vitae
1. IV. c. 4.)
Splošno hudo na svetu je častilakcmnost, ktera je od pervih staršev, po Božji slavi lakomnih, prišla do nas. Ako tej strasti še kaki prilizovalec s prigovarjanjem tako rekoč roko v podporo poda, mili Bog, kako visoko tedaj vzkipi!
Kdor preveč o sebi misli, je lahkoveren, in ne verjame samo tega, kar je (res), ampak tudi to, kar ni, ako je le njemu v prid izrečeno.
Nesrečni pač ti lovci nečimernosti! oni hrepene, da bi se za to imeli in čislali, kar niso. Radi so namreč goljufani, in v svojih zmotah veselja poskakujejo. Kolika je to slepota, ki jo dela dim časti!
Globokeje v se poglej, kdo si; in da to sprevidiš, premišljuj Boga. Zakaj v tisti meri se bo kerčila časti-lakomnost, v kteri bo rastlo v tebi spoznanje Božje. O Gospod, da bi vender spoznal sebe, da bi vender spoznal Tebe!
Na pokopališu.
Sem v dan ,,vsih Svetih" šetal med grobovi, Povsod berlele luči so goreče; Ljubezni plam keršanske, neveneče, Tam mislim si, so to dokazi novi.
In glej! iz grobov mi done glasovi: Ti, ki zdaj zdrav, vesel si blišne sreče,
V	naj krajši dobi ležeš med nas speče, — Življenja že iztekajo ti dnovi!
O blagor tebi, če od tam se ločil
V	Gospodu bos, — naj tudi ti gomila Ne nosi nikdar venca, ne svetila;
Bo dušo tvojo v večno luč izročil
V	nebeškem dvoru, v sredi svetih zborov Pri Jezusu, kjer smertnih ni prizorov.
R a d o s 1 a v.
MJuhorske spremembe.
V Ljubljanski Škofiji; Č. g. Germ Jan., fajmošter v Dragotuši, je dobil Škocijansko faro pri Dobravi; dragotuška je razpisana 3. nov. — Umeri je 4. t. m. č. g. dr. Leon Vončina, profesor v bogoslovji i. t. d.
JUoOrotni darovi*
Za Dolence s točo poškodovane: Iz Mavčič 1 gld. 20 kr. — Z Berda 6 gl. — Iz Zapog 2 gl. Vse po gg. fajm. — J Kaj žar 50 kr.
Za verhniške pogorelce: Iz Mavčič 1 gl. 20 kr. — Z Berda 2 gl. 5 kr. — Iz Zapog 1 gl. Vse po gg. fajm. — J. Kajžar 50 kr.
Za sv. Očeta: Vodstvo šole v —h na Gorenjskem
1	gl. sr. s prošnjo, naj bi sprosili sv. Oče ondotni šolski mladini, in tudi onim, ki se bodo v nastopljenem šolskem letu z njenim podukom ukvarjali, Božjo pomoč in darove sv. Duha. — Neimenovan 1 gl. sr. v imenu naše ljube Gospe presv. Serca s prošnjo, da bi mu sv. Oče sprosili srečo in blagoslov Božji pri časnih delih in opravilih. — Neimenovan 1 gold. v imenu naše ljube Gospe presv. Serca s prošnjo, da bi sv. Oče sprosili njegovim rajnim: očetu, materi, sestri, sorodnikom in dobrotnikom, pa tudi vsem dušam v vicah večni mir in pokoj. — Iz Kamnika po g. d. K. 8 gl. — G. A. K. iz št. Ruperta 3 gl., proseč za blagoslov farmanov.
Za afrikanski misijon: Neimenovan iz Kobarida
2	gl. — lz Slavine 5 gl. — L. Velkaverh 1 gl. sr. _Za Bosno: Neimenovan iz Kobarida 3 gl.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovl dediči v Ljubljani.