Št 663.
V Ljubljani, nedelja dne 31. decembra 1911.
1 .. -r r? * ■ ■ ' ’■,<•*/. •r *	' :	*	’•
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeijab in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvn mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poit« celoletno K 20-—, polletno K 10 —, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30. :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvn. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratneiti oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamke. :	Telefon številka 303.	:
Po predseziji delegacije.
Pred sestankom avstro-ogrske delegacije na Dunaju smo že vnaprej konstatirali, da nima avstrijsko prebivalstvo pričakovati nič kaj posebnega, malo širokih in razvlečenih govorov, zaupnica voditeljem avstrijske politike in domovina je rešena.
Tako je v Avstriji prišlo že v navado, da se politična in za vso državo življenske važnosti vprašanja rešujejo na malenkosten način; zato pa ni prav nič čudnega, da je avstrijska javnost izgubila slednji interes za delovanje vseh parlamentarnih korporacij od deželnih zborov pa gori do delegacije.
Delegacija je kritizirala postopanje zunanjega in vojnega ministra, a pustila si je vedno odprta vsa vrata, da se lahko navdušuje za nove barke in kanone. Slovenski klerikalci so že znani militaristi, zato se pač nikdo ne čudi, da je njih Mader tako vneto in zaljubljeno govoril o veliki nevarnosti, ki preti naši državi od njene zveste zaveznice. — Ulogo plešočega derviša je prevzel duhovnik Korošec, ki je kakor kak srednje veliki vitez ali pa kak strateg z vso vnemo govoril o velikanski nevarnosti, ki preti državi od juga monarhije, ter prevzel ono isto ulogo, ki jo je igral do svojega odhoda Hoetzendorf.
Ako je Aehrenthal apostrofiral na prijateljske zveze, ki vežejo našo našo državo z Italijo, ako so bile te besede odkritosrčne in ako jih je smatrati kot rezultat diplomatskih entent med Aehrenthalom in Avarno, tedaj je bilo stališče vojaških eksponentov nekaj nečuvenega na eni strani podajati v spravo roko, na drugi pa izzivati Italijo na tako jasen način! Opozicija, ki ki jo igra v parlamentu Šušteršičev klub, postane na ta način popolnoma iluzorna, igrati se z besedami, glasovati proti vladi takrat, ko je vsakdo prpričan, da vlada ne potrebuje teh par glas(fr, ni še nikaka opozicija, to je le trenotna demonstracija, ki spominja vlado na stara prijateljstva in išče mostiča do starega razmerja.
Ako bi bilo Šušteršiču kaj do te navidezne opozicije, bil bi njega obračun z vlado tudi v delegacijah jako kratek. A kaka opozicja naj bode to ako nje govornik deli na vse strani komplimente, ter čaka samo zadostnega in hvaležnega pogleda od reprezentanta sistema in vlade. Seveda Korošec ni imel poguma — ker je imel od Šušteršiča natančne direktive — da bi nastopil proti eniisti vladi, ki proti nji na Dunaju rohni njega klub ob vsaki primerni ali neprimerni priliki.
Ako bi imel Šušteršič s svojimi utanimi kaj poguma, zavrgel bi vse one blesteče opozicijo-nalne fraze, ker pod njimi zakriva svoje strankarsko mišljenje, ter odločno vzkliknil:
Ti vladi ni enega vinarja, niti enega rekruta,
To bi bilo stališče, ki je popolnoma umljivo po besedah Šušteršiča in govornikov njegovega kluba!
Pa seveda popolnoma prav so imeli vsi oni, ki so trdili, da išče Šušteršič novih zvez, da hoče s svojo navidezno opozicijo preslepiti le javnost! Saj se danes na svetu nahajajo državniki in ministri, ki rabijo tudi opozicijo in si jo seveda puste plačevati, ko pa pride pravi trenotek postanejo iž volkov jagnjeta, ki svojemu prejšnjemu nasprotniku ližejo ponižno sol raz roke!
S pomilovanjem moramo zreti danes na te zastopnike slovenskega naroda, od veterajner-jev pa gori do visokih zlatoobšitih ovratnikov morajo vsi s spoštovanjem gledati na te zastopnike !
Italijanska javnost v Italiji je seveda kvi-tirala govor delegata Korošca tako, kakor je
zaslužil; javno mnenje v Italiji se nikdar ne bo sprijaznilo z Avstrijo, pa naj postanejo diplomatske zveze še ožje, sedaj pa pridejo še avstrijski delegaciji tako hujskajoči govori, kakor je bil ravno Koroščev. Taka politika seveda ne more na nikak način podpirati mirovnih stremljenj zunanjega ministra.
Prijazna je bila podoba katol. duhovnika, ki je metal naokoli z grožnjami in hujskanjem. Sama kri so lile njegove besede in koneč-ni refren vsakega stavka je bil: kanoni, barke in take človekoljubne naprave!
Vprašanje pa je koliko časa bo trajalo tako razmerje.	,
Italija vodi danes v Tripolitaniji boj za svoje kolonialne interese, ko si je na nekdanjem avstrijskem gospodarskem torišču ugotovila svojo premoč. — Naj se ta boj razvleče še tako, tako jfc priznalo Aehrenthalovo glasilo »Allge-meine Zeitung«, končal dobe gotovo s popolno zmago Italije, z izpqlnityijo vseh njenih zahtev!
Na ta način bo Italija dobila vse to, kar ši želi, za kar danes krvavi na afrikanskem bojišču, s svojim ugledom, ki si ga je zadobila s svojo kavalirsko gospodarsko politiko na Balkanu, je tam nje stališče tako zagotovljeno vin varno, da si nima od tam pričakovati nobenih ovir za nadaljevanje svojih intenčij.
Kaj pa nastane takrat, ako nastopi v Italiji v parlamentu mož, ki bo nastopil z enako vehemenco in enakim Ščuvanjem, kakor je to storil Korošec v avstrijski delegaciji!
Takrat se bo Italijo dolžilo nelojalnosti, a danes ne pomisli nikdo, da je bilo stališče av* strijske delegacije, ki je potrjevala Korošcu, ravno tako nelojalno in nasprotujoče vsakemu mednarodnemu taktu.
Bojna stranka, ki zadobiva v klerikalnih krogih vse reelnejša tla, ker išče in najde svojih simpatij na najvažnejših — žal neodgovornih — mestih, igra skrajno nevarno igro, ki se utegne že maščevati kruto nad onimi, ki mislijo na starih tradicijah in ukoreninjenem razpoloženju prebivalstva pridobiti na svojem ugledu.
Taka-pota pa vodijo naravnost v pogubo; in avstrijska politika je nastopila one tradicije, ki se jih je hotel otresti Aehrenthal, oni ki sedaj smešijo Aehrenthala radi njegove, avanturske politike na Balkanu, slede isti sedaj že z veliko večjo trmoglavostjo in to proti Italiji, kar je pa veliko nevarnejše.
Odgovornost naj pa nosijo oni, ki si žele kanonov in bark!
Iz slovenskih krajev.
Iz Šmarja pri Grosupljem. O volitvah v občini Šmarje-Sap ni »Slovenec« ničesar pisal, kljub temu, da je »zmagala« takozvana S. L. S. Zupanov sin in še mnogi drugi so namreč nepošteno trgali volilcem glasovnice rekoč: »Pokažite glasovnico, ker nimate napisanih pravih kandidatov:« Sedaj ko so naprednjaki vložili rekurz, so prišli na sled raznim sleparijam klerikalcem, ki morajo prav pridno hoditi na c. kr. dež. sodnijo v Ljubljani. Kakih 12 jih je bilo že poklicanih k preiskovalnemu sodniku. Upamo, da bodo volitve ovržene in potem bomo vrgli ob tla takozvano S. L. S. Pravica naj pride na dan!
Iz Sostrega. Dolgo smo spali in že zadnji čas je, da se prebudimo, kajti razmere kričijo že do neba. Učenci dr. Kreka in župnika Janeza Moleta pri Sv. Lenartu se vedno bolj odlikujejo po svoji oliki. Na dan Sv. Štefana so se klali tako, da je bilo groza. Enega so morali prepeljati v deželno bolnišnico, in le malo upanja je,
LISTEK.
Nostradamus.
»Monseigneur, ime mi je Anzelm Pezenac, ponižen častnik kraljevske policije v Tourno-nu. Jaz vem za sredstvo, ki vas more rešiti...«
»Tvoja sreča je zagotovljena«, je zahropel princ. »Govori! Hiti, hiti!«
Vsi, duhovnik, subdiakon, ministrant, plemiči, sluge in zdravniki so obkolil tega moža, ki je trdil, da more oteti umirajočega princa; mojster Pčzenac pa je povzel brez strahu:
»Monseigneur, kar vam imam povedati, lahko izpriča naš častiti gospod župnik in vse tournonsko mesto. Pred nekaj meseci sem po ukazu častitega očeta Ignacija de Loyola, ki je bil tačas spotoma v Tournonu, aretiral nekega mladega moža, ki se nahaja še danes v tem gradu, zaprt v podzemeljski ječi. Zakaj niso postavili tega tujca pred sodišče, ne vem. Prečastiti Loyola je nemara pozabil nanj. No, to ni moja reč. Mislil sem si, ker ne dobim nobenega ukaza, kaj naj počnem s tem človekom, je najboljše, da ga obdržim v zaporu.«
;>Vra<ra, tak novejte že enkrat, kaj mislite!« je rekel eden izmed zdravnikov.
»Monseigneur je potrpežljivejši od vas, messire«, je dejal mojster Pčzenac mirnodušno. »A saj sem že pri stvari. Hotel sem namreč Povedati, zakaj je bil neznanec aretiran. V Tournonu smo imeli malo Huberto Chassagne, hčer vdove Chassagne. Ta deklica je bila že dve leti hroma. Tisoč ljudi je bilo navzočih, ko je tisti neznanec pristopil k hromi deklici ter ji dejal: Vstani in hodi!.... In mala Huberta je vstala in začela hoditi...«
»Potrjujem!« je dejal duhovnik resnobno.
Dauphin Franc je poslušal z gorečo naneto-stjo. Poslušal je uboeega uradnika, kakor da mu govori Bog sam s svojega trona... Zdravniki so se posmehovali in delali zaničljive obraze. Plemiči So molčali, polni praznoverne groze. Slišalo se je samo hropenje umirajočega princa. Pezenac je povzel:
»Štirinajst dni nato je štiriletnega otroka Coubeyrousovke popadla huda mrzlica, tako, da je prišel kljub vsem zeliščem in svečam trenotek, ko mu je bilo umreti. Coubeyrousovka je prišla k meni in me začela rotiti, da naj jo pustim v temnico k jetniku. Dovolil sem. Cou-beyrousovka je prišla in prinesla svojega sinčka v naročju. Neznanec je pogledal otroka. Nato je izvlekel iz svojega jopiča tucat belih kroglic ter ukazal Coubeyrousovki, naj da otroku vsako uro po eno. Zena ga je ubogala, in že drugi dan je odleglo malemu. Osem dni nato se je igral na trgu z drugimi otroci...« .
»Potrjujem!« je ponovil duhovnik.
Trepet je stresel navzoče. Princ se je zdel ves izpremenjen, kakor da je nada rešitve odrinila bližnjo smrt.
»Odtlej,« je nadaljeval mojster Pezenac, »smo odprli ječo, kolikorkrat je kdo obolel ali umiral v mestu in okolici tja do Privasa in Valence. Čarovnik je zdravil vse. Nekateri ga imajo za čarovnika, drugi samo za zdravnika, tretji, kakor naprimer mala Huberta, za angela, četrti, med njimi prečastiti Loyola, so trdili, da je demon, vtelešen v človeški podobi... Monseigneur, ali hočete govoriti s tem jetnikom?«
»Privedite ga k meni!« je zahropel princ. »Hitro, hitro, saj vidite, da umiram!«
Pet minut po tem ukazu so se plemenitaši v predsobi razmeknili z nemo grozo pred mladim možem, ki je hitel k Francu; njegov korak je bil trd in nagel, v globoko vpadlih očeh mu je
da bi okreval. Vodja čukov Josip Selan iz Če-snice je svojega tovariša Antona Zabjaka iz Sadine vasi tako zelo sunil z nožem, da mu je prizadejal več nevarnih ran. Prepir je nastal seyeda radi Marinarice Grum, v gostilni Martina Ovna pri Sv. Lenartu. Tudi v Sostrem so si skočili cuki v Jase in se prav po domače nakle-stiji, Res lepi sadovi čukarske izobrazbe. V prvi vrsti se moramo zahvaliti župn. Moletu. Dokler njega njbilo, je bil mir, ko je pa prišel je nastal sam prepir in klanje. Svetujemo župniku naj pobere kolikor mogoče hitro svoja šila in kopita in naj gre tja, odkoder je prišel. Žaloval ne bo nihče za njim.
DNEVNE VESTI.
Nesrečna klerikalna pustna maškarada v adventu ha Blokah. Po božjih in cerkvenih po* stavah je nam katolikom prepovedano v adventnem času vsako razveseljevanje, zlasti plese, saj. se pripravlja vesoljna zemlja na spomin rojstva Gospodovega. Nič ne bi rekli proti temu, ko.bi veljalo ta zapoved res za vse katolike; a ne samo za — »liberalce«! Čudno, kaj ne? In vendar resnično! Kar je seveda prepovedano »berzverskim liberalcem«, to ni »vernim« klerikalcem, ki jih ščiti škof ali še celo sam papeži Klerikalci smejo počenjati, kar se jim poljubi, oni smejo teptati božje in cerkvene postave, njim ni nič svetega, saj so vendar »katoličani«, ki jim je vse dovoljeno! Primeren dokaz svojega barbarstva in zakonolomstva so pokazali klrikalci na kvaterni petek 22. t. m. v Ravniku na Blokah. Tu so se zbrali vsi klerikalni bložki prvaki v gostilni prvega klerikalca Antona Turk, po domače pri »Milavcu« in priredili nekak »Hausball« ali boljše rečeno pustno maške-rado. Najprej so se vsi prav pošteno klerikalno napili, da so bili napol podivjani, potem so pa začeli svoj »bal«. Ker jim je pa primanjkovalo punc, so jih šli lovit po vasi! Dekleta so ravno nalivale pri vaškem vodnjaku vodo v škafe, ko prirede klerikalni možje in fantje nanje — napad! In hočešnočeš morala so iti v gostilno, kjer so počenjali z njimi prav po »katoliški morali«. Med temi klerikalnimi »vzor« možmi in fanti, je bil tudi sin deželnega poslanca Drobniča, ki se je obnašal prav po živinsko. Dobro misleči ljudje so se zgražali nad tem početjem in se Skrili, d£ ne bi videli božjega pohujšanja »vernih« klerikalcev. Ko so se prav po živinsko napili in naplesali so začeli »glihati« in »barantati« za svoje žene in dekleta. Tako sta »zgli-hala« klerikalna prvaka gostilničar Anton Turk iz Ravnika in njegov brat mizar Jurij Turk iz Nove vasi. Konec vseh koncev tega slavnostnega dneva pa je bil, da so se začeli klerikalni možički objemati in premetavati po gostilni ter tako kazati svojo korajžo, ki pa jih je pripeljala do nesrečnega konca. Mizar Jurij Turk in sin deželnega poslanca Drobniča sta se bila namreč preveč krepko spoprijela, pri čemur je Turk s tako močjo telebnil na tla, da si je zlomil nogo! Zdaj pa vprašamo slavno klerikalno gospodo, predvsem častito duhovščino kaj bo vendar rekla o tej nesrečni klerikalni maskera-di, in kaj bi rekla ko bi kaj enakega priredili »liberalci«, ki vedno pišete in pridigate o njih, kako da so brezverski; v resnici ima pa vsak najhujši liberalec več verskega čuta v sebi, in ve bolj ceniti verske in cerkvene postave, kot pa najvnetejši klerikalec, ki misli, da mu je vse odpuščeno — samo, da je klerikalec! Ljudje krščanski, zdaj lahko sprevidite, kake ljudi imate za svoje vodnike, ki jim niti božje postave niso več svete! Obrnite se s studom v srcu od njih
in jim recite: »Zdaj vas poznamo, bogokletniki«! ;i i
Iz Novega mesta. Klerikalne volilne sleparije v Prečini prinašajo vedno lepše stvari na dan. čim dalje bolj postaja jasno, da je bil ves volilen načrt že iz vsega početka zasnovan na sleparijah. Tudi drž. posl. Jarc in dež. poslanec Pegan sta zapletena v celo to volilno-sleparsko zadevo. Jarc je že pred volitvami delat za Vintarjevo stranko na ta način, da je hodil okrog volilcev ter jim obljublal vse mogoče in nemogoče deželne in državne podpore, ki jih bodo občani deležni le tedaj, da volijo Vintarja in vse tiste, ki jih bosta priporočala župnik in kaplan* Preskrbel jim je glasovnice v Ljubljani, tiskane in seveda sama imena, ki so se izvolila v prečinskem farovžu in potrdila pri deželnem odboru v Ljubljani. Razglas občinskih volitev se je izvršil nepravilno. Vintar je dal oklicati, da bodo čez 14 dni. volitve, kateri dan tega ni povedal. To je prepustil župniku, ki je dan pred volitvijo iz prižnice oznanil; da se vrše drugi dan volitve. To je bilo 'oficijelno;, Neoficijetao pa je župnik vporabil svojo bero v to, da je p^til raznašati glasovnice ter ljudem zabičal, da morajo voliti le te kandidate, ki so že tiskani na glasovnicah. Takole prišlo, da je imela Vintar jeva! stranka glasovnice že zdavno preje v rokah kot nasprotna1 stranka, ki jih je dobil 5e le zadnji dan pred volitvami. Kako Se je vršila vročitev glasovnic, pooblastil itd. se najlepše razvidi iz sledečega: Vseh volilcev je bilo nekaj čez tisoč. Občinski sluga, ki bi bil edini organ za raznašanje volilnih izkazil, je od 1014 izjkazil dobil le 90 za dostaviti strankam. Vse drugo sta prevzela župnik in kaplan, ter po njih določeni podrepniki. Zdaj je prišla tudi ta sleparija na dan, kakor se čuje, so te dni zaprli nekega Planinška, ki je na župnikov ukaz raznesel največ volilnih izkazil; temu bodo sledili tudi vsi drugi neopravičeni raznašalci. Volilna izkazila so se strankam izročila brez vsakega potrdila. Skratka, ves aparat teh občinskih volitev se je iz vsega početka vodil tako, da bi se tudi brez škandala vloma volilnega materijala, morale vse volitve vreči. Čuje se pa še o drugem škandalu, ki so ga klerikalci vprizorili po volitvah, ko so vlomili v sobo, kjer je bil shranjen zaboj z volilnimi akti. Domneva se namreč, da je nekdo (najbrže Vintar) med tem časom iz Ljubljane prinesel nove glasovnice s klerikalnimi kandidati in da se je v zaboj djalo toliko klerikalnih glasovnic one druge nasprotne stranke pa toliko uničilo, da bi bila zmaga na klerikalni strani; torej da so se pri volitvah oddane glasovnice, ki so bile prečrtane z imeni klerikalnih kandidatov ter nadomeščene z drugimi kandidati, čez teden dni po volitvah v primernem številu uničile, zato pa nadomestile z novimi, na katerih so bili sami klerikalni kandidati. Če -je to res, potem bosta klicana na odgovor deželna vlada, ozir. deželni odbor, ker so morali vedeti, da se teden dni po končanih volitvah ne izdajajo z uradnim pečatom opremljene volilne listine. Toliko pa je gotovo, da niti komisar sam ne more potrditi, jeli so tiste glasovnice, ki so jih našli po vlomu v volilni zaboj res vse tiste, ki so se oddale na dan volitve. Zato, da se to ugotovi, bode kot je »Jutro« že poročalo, najbrže potreba ne glede na to, da se bodo morale vršiti nove volitve, tudi zaslišati vse volilce, da vsak izpove, koga je kateri volil. Vse torej kaže, da zna ta sicer neznatna občina vsled teh sleparij postati kar se tiče volilnih sleparij, pravcati unikum v celi Avstriji. Rekli smo zgo-rej, da je imel tudi dr. Pegan pri tej aferi svoje prste vmes. Pripovedujejo namreč, da je bil dr. Pegan tisti, ki je ob času vloma prišel-obi-
gorel neznosen žar; njegova lica so bila bleda in votla, usta skrivljena v bridki gubi... Nostradamus je vstopil.
»Vsi navzoči naj odidejo!« je dejal.
Splošno obotavljanje. Toda princ je ukazal s pretečim pogledom svojih oči, naj ubogajo čarodeja — zdravitelja! Saj je prinesel njemu življenje! ... Soba se je izpraznila v par trenotkih; jetnik je stopil k vratom in jih zaprl. Nato je stopil k postelji. Telo mu je bilo strašno shujšalo in oslabelo v dolgem jetništvu; toda iz njegovih oči je sijal mogočen plamen, kakor da se je vse življenje telesa, srca in duše zbralo in osredotočilo v njegovem pogledu.
Nostradamus je stopil k postelji; k postelji, na kateri je umiral dauphin Franc, eden izmed obeh krvnikov Marije Croixmartove! Sklonil se je k umirajočemu in ga motril dolgo in potrpežljivo; zavihal mu je ustnice, dvignil mu trepalnice, ogledal mu robove nohtov. Franc je majal žalostno z glavo. Nič več se ni premagoval. Zdaj ni bil več ponosni dauphin, sin kralja francoskega... Bil je samo človek, ki ga je pehal dih smrti v ledeni, večni nič.
Na obrazu zagonetnega zdravnika je izginila radovednost in se umeknila odsevu sočutja... Sočutja!... Nostradamus, Renold, ta človek, ki se ga ni usmilila živa duša, je pozabil v tem trenotku, da nosi na svojih ramah vse človeško gorje, kakor je nosil Krist svoj križ. Nasmehnil se'je dobrohotno, prijel umirajočega za rokp in mu zamrmral:
»Poglejte me...«
Dauphin je ubogal.
»Zaupajte vame...«
»Zaunam,« je zahropel dauphin.
Nostradamus se je. sklonil še bliže k njemu. In izustil je čudne besede, ki jih je dauphin komaj razločil:
»To noč sem iz svoje celice zaklical nekomu, da je Kajn. Sreča je hotela, da pridem
o	pravem času. Pomirite se, monsigneur, in zahvalite se Bogu, da me je fanatičen menih pahnil v temnico. Gotovo je bila takšna volja višjih sil, kajti če bi me ne bilo tukaj, vas ne bi otelo nič na svetu ...«
»A zdaj?« je dahnil dauphin.
»Zdaj, ko sem tu — boste živeli!«
V	trenotku, ko je izrekel te besede, se je pokril Nostradamov obraz z nepopisno vedrostjo. In kakor hitro jih je bolnik začul, je izražalo njegovo lice le še brezmejno zaupanje. Gotovost, da ostane živ, ga je navdala s svojo gorko silo. Dvignil je oči k zdravitelju ter se mu nasmehnil z neskončno hvaležnostjo, z brezumno srečnostjo človeka, ki se vrača iz brezdna, iz katerega ni vrnitve za druge ljudi.
Nostradamus je izvlekel iz svojega jopiča majhno škatljico, odprl jo in ponudil princu belkasto krogljico. Franc jo je željno pogoltnil. Skoraj takoj nato je začutil, kako se mu vračajo moči in kako se vzdiguje iz naročja smrti.
»Otet sem!« je zamrmral goreče..
»Ne še,« je dejal Nostradamus in se nasmehnil. »Zavžili ste le mogočen ekstrakt, ki ima nalogo, oživiti v vas pojemajoče življenje in vam ga podaljšati za nekaj ur.«
»A potem!« je vztrepetal princ, izkušaje se dvigniti. »Kaj bo potem, ko mine teh par ur?«
»Ne bojte se! Saj sem vam rekel, da ostanete živi. Teh par ur je več kot dovolj, da vam pripravim./..«
»Da pripravite —?«
»Seveda,« je rekel Nostradamus z mrklim glasom. »Potrebno je da veste: pripraviti vam moram protistrup!«
»Piotistrup!« zatuli dauphin. »Torej sem...<
»Zastrupljen!...«
skat svojega prijatelja Vintarja, ta je ž njim popival v gostilni pri Štemburju tisti dan, ko je komisar Golja Vintarja povabil k štetju glasovnic. Baje je bil dr. Pegan tisti, ki je Vin-Vintarju rekel naj ne hodi tja in da mu je dr. Pegan diktiral Dismo na komisarja Golja, v katerem se Vintar opravičuje, da mu radi neodložljivega opravka ni mogoče se odzvati uradnemu vabilu. Bržkone pa bosta Jarc in Pegan vedela tudi za druge skrivnosti Vintarjevih volilnih »načrtov«. Te dni sta kolovratila po Novem mestu in okolici. Klerikalci so ju poklicali na pomoč, ker so mislili, da se bo preiskovalni sodnik pred njima ustrašil in izpustil tiče iz kletke vun. Pa iz te moke pa vsaj doslej še ni bilo nič kruha. Kot zadnjo pomoč so si klerikalci izbrali prošta dr. Elberta. Kakor prošt sicer prav rad pomaga, v tem slučaju mislimo, si bo pač dobro premislil, si pustiti svoj vpliv zamazati z nečedno zadevo, kakor je ravno ta. Storilcu, ki je vlomil v sobo, kjer so bili spravljeni volilni akti, so baje že na sledu. Pri tem je sokrivih tudi nekaj drugih uplivnih oseb.
Nemški burši v Ljubljani. Po Ljubljani zopet straše burši v nemških čepicah, da bi izzvali prepire in pretepe. Kakor ob cvetličnem
dnevu, hočejo   okacijami nastopiti tudi ob
čitalničnih slavnostih, ko se zbero naši akademiki v Ljubljani; Pozivamo tedaj policijo in predvsem svetnika Lauterja, da prepove vsako demonstracijo s tujimi conleurji.
Žrebanje ljubljanskih srečk. V prostorih mestne blagajnice vrši se dne 2. januarja 1912 47. žrebane ljubljanskih srečk. Žrebanje se prične ob desetih dopoldne. Izžrebalo se bode 800 srečk z glavnim dobitkom 50.000 kron. Zaradi žrebanja bo omenjenega dne mestna blagajnica za promet s strankami zaprta.
Zimski šport. Za smučarje in sankače v Ljubljani, ki nameravajo obiskovati športišča na Gorenjskem odredilo je c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, da vozi na progi Lubljana-Jesenice-Bled-Bohinj športni kupe ob nedeljah in praznikih in sicer bode ta športni kupe priklopljen pri vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 6. uri 48 min. zjutraj proti Jesenicam. Za nazaj iz Bohinjske Bistrice in Bleda bode športni kupe pri vlaku, ki vozi ob 5. uri popoldne in ob 7. urn 34 min. zvečer iz Bohinjske Bistrice. V ta športni kupe ima športnik pravico dati svoje orodje (sanke, ski) ne da bi plačal zato posebne pristojbine, kupeji bodo posebno zaznamovani s tem, da bodo imeli napis »športni kupe«. Kakor se vidi iz navedenega, podpira ravnateljstvo državne železnice hvalevredno športno akcijo na Gorenjskem.
List »Pester Medizinische Presse« piše »Pri živčnih boleznih in težkomiselnosti, ki so nastale vsled motenja v spodnjem delu telesa, se z vporabo naravne Franc Jožef-ove grenčice dosežejo prav presenetljivi uspehi. — Splošno se predpisuje pri otrocih 1 do 2 žlici, pri odrd-slih pol do tričetrt kozarca »Franc Jožef-ove« vode.
Vlom v gostilno »pri Novem svetu«. Včeraj ponoči so vlomili doslej neznani vlomilci v gostilno »pri Novem svetu«. Ko je prišla zjutraj natakarica, je našla vsa vrata gostilne odklenjena. V sobi pa je manjkalo treh nabiralnikov: z »Sokola I.«, za »Narodni sklad« in za »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Te tri nabiralnike so našli domači na kegljišču, kamor so jih vlomilci ponoči odnesli in jih tam z dletom odprli. Iz nabiralnikov so pobrali ves denar, ki ga je bilo precej, kajti nabiralniki'sp bili polni in bi se morali ravno o novem letu izprazniti. Druge škode vlomilci niso napravili.
Roparski umor. Iz Steyra se poroča: Dne 28. decembra so našli v neki gostilni zjutraj v postelji ubitega krošnjarja Agnischa iz kočevske okolice. Roparski morilec je krošnjarja zvezal in mu nato z nočno nosodo razbil J»lavo* Mrtvec je moral ležati v postelji vbit že kakih deset dni. Po roparskem morilcu ni nobenega sledu.
Cestni napad vojakov. Ko sta šla v ponde-ljek po noči neki tapetniški pomočnik in neki tiskarski učenec domu, sta jih na Radeckega cesti napadla neki infanterist in neki narednik
—	oba seveda od 27. pešpolka. Korporal je pomočnika dvakrat sunil z bajonetom v tilnik in
■ , ••	---8 B » «
< —  	•    ■ -   —
Krvava lisa.
Ruski spisal M. Arcibašev. — Prevel Anton Melik.
(Konec.)
A noge so ga bolele, v glavi se mu je vrtilo brezglasno in belkasta megla se je dvigala s tal in obkrožala njegovo glavo. In stiskajoč k pr-•som košček papirja, z obrazom mokrim od solz, je Anisimov zaspal.
Bledi dan se je plazil previdno m zvedavo -v sobo in strmel v bledi, v enem samem dnevu do kosti upadli človeški obraz, na katerem so otrpnile solze in bolesten, trpek izraz.
V.
Ustrelili so ga ob osmi uri zjutraj.
Poslednje podobe njegovih sanj so se v trenutku zlile z resničnostjo: sanjalo se mu je, da se plazi po nekakšnem strašno ozkem podzemnem rovu, plazi se po trebuhu in s silnim naporom, in čim dlje se pomakne, tem ožji postaja rov in on se plazi tem teže in teze. A vendar se plazi dalje in ve, da se ne sme ustaviti. Odvzad se sesiplje zemlja z vsakim korakom, in on čuti, da je tam že gluha; črna stena Plazi se dalje in čuvstvo nedoumljive, bližajoče se neizogibne groze ga vedno silneje in silneje davi v prsih. Že diha z največjo težavo, ze hoče 'zakričati na vso moč, da bi s krikom razsul, razpršil to neznosno grozo, — nenadoma pa ugleda pred seboj za sezeni razdalje, ploščato sivo glavo z nepremičnimi, drobnimi zelenkastimi očmi, a za njo dolgo spolzko telo, na katerem odseva slaba podzemna svetloba, *lo je klopotača!« mu kriči nekdo v ušesa z nedosežno grozo, in on čuti natančno, kako se mu lasje tiho gibljejo na glavi. S krčevitim naporom se zažene nazaj. Zadaj pa je že rahla, a nepro-dirna stena. Z grozo se zaganja vanjo, razriva jo z nogami, razkopava in tolče. Prst pa je
ga udaril z bajonetom tudi po glavi. Učenec pa je zadobil z bajonetom težke poškodbe na vratu. Kmalu je prišel po poti neki narednik in je ranjenca spravil v vojašnico, kjer so ju obvezali. V vojašnici so zaprli več sumljivih vojakov.
Trpinčenje živali. V četrtek popoldne je gnal hlapec Franc Pravst konja po Trnovem in ga je brez vzroka tako pretepaval z bičem, da so se ljudje zgražali. — Isti dan je peljal posestnikov sin Jernej Črne po Sv. Petra cesti tele na vozu. Živinče je bilo na nogah tako trdo zvezano, da so se napravile krvave podplutbe. — Proti obema se je vložila ovadba.
Junak z nožem. Dne 27. t. m. je nastal v neki gostilni v Gor. Planini med kočarjem Ivanom Poljšakom in med fantoma Francem Poženelom in Alojzem Marinškom iz Planine zaradi neke malenkosti prepir, ki pa ni imel nobenih posledic. Ko je pa Poljšak zapustil gostilnico, sta mu oba fanta sledila. Poljšak je na cesti napadel Poženela z nožem in ga je zabodel štirikrat v prsa. Marinšek je hotel svojemu tovarišu pomagati toda tudi njega je Poljšak napadel in z nožem nevarno ranil. Oba fanta so prepeljali v bolnišnico v Postojni, junaka z nožem pa v zapor.
Samomor Ljubljančanke na Reki. Iz Reke se je ljubljanski policiji brzojavilo, da se je tam te dni zastrupila 24 letna blagajničarka Marija Gradišarjeva iz Ljubljane. Vzroki: nesrečna ljubezen.
Med kavnimi pridatki zavzema brez dvoma prvo mesto Kolinska kavna primes. Ta kavni pridatek daje kavi najboljše lastnosti, namreč izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo. Zato se je slovenskim gospodinjam v kratkem času zelo priljubila in se je že povsod razširila. Poleg tega je Kolinska kavna primes tudi pristno domače blago, in to je tudi važen vzrok, da slovenske gospodinje kupujejo samo Kolinsko kavno primes.
Silvestrov večer Šišenskega Sokola vrši se zvečer ob 8. uri v salonu pri Kankertu. Vz-pored je obsežen in zabaven. Naj nihče ne zamudi posetiti te prireditve.
Telovadno društvo Sokol v Borovnici priredi danes 31. decembra zabaven Silvestrov večer. Vrši se v salonu g. Ant. Drašlerja v Borovnici. Spored: Komični prizori, kupleti, govor. O polnoči alegorija. Po polnoči ples.
Silvestrov večer priredi pobružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mostah danes 31. decembra 1911 v gostilniških in kavarniških prostorih gosp. Ant. Gričarja Novi Vodmat št. 15. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 vinarjev.
Od poslavljajočega se leta poslovile so se Družbi v korist sledeče tvrdke: Tovarnar I. Pilnaček v Kraljevem Gradcu je poslal od prodanega toaletnegt mila, stearinskih in glicerin-skih sveč K 300, trgovina A. & E. Skaberne od prodanega platna 200 K, Kolinska tovarna od prodane kavine primesi zppet lepo vsoto 900 K. Kakor nas zanima prospeh družbe sv. Cirila in Metoda, tako pozdravljamo z veseljem njene pospeševalce. Na odhodnici značaja Smigovca, občinskega tajnika bivšega narodno naprednega občinskega zastopa radovljiškega zbrani rodoljubi so položili na altar domovine v roke družbi sv. Cirila in Metoda 17 K z dostavkom: dal nam bog mnogo takih značajev in prihod-njost je naša. Hvala! Obrambni kamen št. 987 so okupirali tržaški slovenski srednješolci. Živio!
Vstopnice za čitalnični jubilejni ples se dobivajo od 1. januarja naprej v trafiki g. Sešar-kove v Šelnburgovi ulici.
Slavčeva velika maškarada se vrši na pustno nedeljo 18. februarja in sicer v tako velikem obsegu kakor dosedaj še nobena slavčevih maškarad. Natančneje bodebo svoječasno po-.ročali.
Slavčeve plesne vaje se vrše v nedeljo od 2. do 6. in na novega leta dan od 3. do 7. in sicer kakor običajno v veliki dvorani Narodnega doma. Pri teh in pri prihodnjih vajah se bode plesala »Češka narodna četvorka«, katera se bode plesala tudi na veliki slavčevi maškaradi. Vse one, kateri se zanimajo za to četvorko in za druge moderne plese opozarjamo, da se v
mnogobrojnem številu udeležujejo vseh nada-ljnih plesnih vaj.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg štev. 5. — Ljubljana.
Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Nizke cene, solidna postrežba.
»Ideal«. V torek, sredo in četrtek: »Lov na polenovke na krovu velike ladje.« (Krasen naravni posnetek.) — »Kralj Henrik IV. in og-Ijar«. (Historična anekdota. Kolorirano.) — »Gospe Bliimelove ljubosemje«. (Zelo komično.)
—	»Maks se duelira«. (Komična slika.) — Slednjič kransi varijetetni filen »Sestri Amalija in Eleonora«. — Zvečer: »Ena izmed mnogih«. (Velika senzacija sezone, iz življenja kupče-valca z dekleti, v treh dejanjih.) — V soboto: »Celica št. 13«. (Senzacijonalni umetniški filen.)
Književnost in umetnost.
Fr. S. Finžgar: Naša kri. Ljudska igra v štirih dejanjih. Župnik Fr. S. Finžgar je napisal za »Divjim lovcem« novo ljusko dramo »Naša kri«, ki je zajeta zopet iz slovenske polpreteklosti. Spomini na dobo 1. 1813., ko je umirala Napoleonova Ilirija ter so se Francozi morali umikati zmagovitemu avstrijskemu orožju, ti spomini še žive med Slovenci, zlasti pa med našimi kmeti. Župnik Finžgar je podal v svoji novi drami »Naša kri« veledramatske prizore iz te dobe, ko so Slovenci še imeli francoske mere, ki pa so bili v svoji duši slovenski, avstrijski ideji neomajno zvesti župani, ko so po slovenskih vaseh ležali Še francoski, bataljoni ter so jih slovenski kmetje neprestano napadali iz zasede. Med kmeti je vladalo le sovraštvo proti tujcem, dasi so se Francozi pošteno trudili pridobiti slovensko ljubezen. Slovenska kri ne trpi med sabo tujca, čeprav je morda koristen, napreden in dobrohoten. Francozi so prinesli Slovencem narodno svobodo, šole, politično enakopravnost, zgradili so marsikaj lepega in koristnega, a Slovenci — zlasti kmetje — si v svoji konservativnosti niso želeli francoske vlade. V sredini Finžgarjeve drame stojita francoski kapitan in slovensko dekle, hči župana — mera. Kapitan ljubi Slovenko, a njeno srce nemara tu£ca, ker je zvesto svojemu kmetiškemu fantu. Žrtvovala bi se v rešitev svoje rodne vasice, a reši jo zmaga generala Belottija pod Ljubelom. V igri pa je še cela vrsta originalnih slovenskih tipov, ki jih pozna Finžgar, živeč vedno le med narodom, tipov, ki naj ilustrirajo mišljenje in čuvstvovanje slovenskih kmetov v dobi, ko je zapadala zvezda Napoleonovega ilirskega kraljestva. Drama »Naša kri« obeta postti nova pridobitev slovenskega izvirnega repertoirja. Glavne vloge igrajo gg. Verovšek, Nučič in gdč. A. Wintrova.
Nekoliko gledališke statistike. Do 31. decembra je bilo v sezoni 1909/10 skupaj 64, v sezoni 1910/11 takisto 64 in v sezoni 1911/12 skupaj 78 predstav. V prvoirnenovani sezoni smo imeli tekom treh m,esecev opere »Lohengrin«, »Butterfly«, »Nižina«, »Hofmannove pripovedke« in »Lepa Vida«, ter operete »Dolarska princesa«, »Umetniška kri«, »Man’zelle Ni-touche«, »Logarjeva Krista« in »Valčkov čar«.
V	drugoimenovani sezoni smo slišali opere »Dalibor«, »Tannhiiuser« in »Janko in Metka« ter operete »Knežna«, »Grof Luksemburški«, »Dolarska princesa« in »Jesenski manever«. V tre-tjeimenovani sezoni pa smo čuli opere »Rigo-leto«, »Prodana nevesta«, »Ksenija« in »Suzanina tajnost« ter »Carmen« in operete »Sramežljiva Suzana«, »Cigan baron«, »Ples v operi« in »Gfof Luksemburški«. V sezoni 1909/10 je bilo torej v prvih treh mesecih 5 raznih oper in 5 raznih operet; v sezoni 1910/11 je bilo oper
3 in operet 4^v sezoni 1911/12 pa 4 vsevečerne opere in 4 operete. Različnih dram pa smo imeli predlani 19, lani 18 in letos 23. Opernih in operetnih predstav je bilo predlani v prvih treh mesecih 38, lani 33 in letos 34. Te številke kažejo torej, da so si zadnje tri sezone pač precej enake v raznovrsti repertoirja, a da je v letošnjih 3 mesecih doseženo najvišje število opernih in operetnih predstav ter navišje število različnih dramskih iger. Ker stoji tudi umetnost opernih predstav letos gotovo najvišje, odkar imamo slovensko opero, ni vzroka biti »laudatores temporis acti«. Ako pa vemo, da imamo letos manjši personal kot lani in predlani, a vidimo, da smo s tem personalom, ki ima deloma posla - —^h treh dramatičnih strokah, dosegli največje število predstav, t. j. 78, ne moremo reči, da se ne dela marljivo.
Razne vesti.
* Roparski napad. V neko vilo v Monte Carlu so vlomili trije roparji, zvezali tamkaj stanujočo igralko Liman in ji ukradli razne dragocenosti v vrednosti pol milijona kron. Policija je aretirala tri Italijane, katere je sumila zločina in v resnici našla pri njih še večino u-kradenega blaga.
* Fini državni pravdnik. Iz Pariza se poroča: Generalni državni pravdnik francoske republike Terrot de Valette bo v kratkem prestavljen v Alžir. Ker bi pa zelo rad ostal v Parizu, se obrnil na državnega poslanca Oecaldi s prošnjo, naj vpliva tozadevno pri vladi. Kmalu nato je prejel Oecaldi od državnega pravdni-ka v pismu 1000 frankov. To je Occaldija silno presenetilo in razburilo in razburilo in je Terrot de Valette takoj naznanil radi podkupljevanja.
* Mati in štirji otroci zgoreli. Pri požaru v Kapplu v Švici je na božični večer zgorela v neki hiši tudi neka mati s štirimi otroci.
* Slepar aretiran na poroki. Iz Rumunske-ga je pobegnil pred kratkim v Kronstadt na Sedmograško neki 27 letni mesar, za katerim je bila izdana radi raznih sleparij tiralica. Ko je prišel v Kronstadt je pod tujim imenom poročal rumunskim listom, da se je ponesrečil in umrl. Rumunske oblasti so zato ustavile preganjanje. Med tem pa so dobile obvestilo, da mesar še živi in da se je zaročil z napačnim imenom s hčerko nekega trgovca in da se ima vršiti v nedeljo že poroka. Ko je prišel mesar k poroki, sta ga takoj aretirala dva stražnika. Oče neveste je bil o nedolžnosti ženina tako prepričan, da je dovolil cerkveno poroko, nakar so poročenca odvedli v zapor.
* Velikanski v dobitek. V Monte Carlu je znani španski tronski pretendent Don Jaime bourbonski priigral v novozgrajeni igralnici velikansko svoto denarja. Don Jaime je prišel iz Cannesa v Monte Carlo s 40.000 franki, pri igri je dobil nad 400.000 frankov. Ko se je včeraj vrnil iz San Rema, je rekel smehljaje: »Sedaj imam vsaj za nekaj časa mir.«
* Lindequist na Tirolskem. Bivši nemški kolonialni minister Landequist, ki je kakor znano demisijoniral radi maroške afere, si je kupil sedaj na južnem Tirolskem malo posestvo, na katerem hočl preživeti v miru zadnja leta svo-
* Smrt pred božičnim drevescem. Iz Ara-da se poroča: 15 letni sin uradnika Alberta Fi-gusa je v nedeljo ustrelil svojo 12 letno sestro Ireno. Med tem ko so starši v sobi okraševali božično drevo, so se otroci igrali v predsobi. Fant je vzel s stene lovsko puško in v šali nameril na svojo sestro, da bi jo ustrašil. K nesreči, je bila puška nabasana. Kroglja je zadela deklico naravnost v srce. Nesrečnica je bila na mestu mrtva.
* Prijatelja radi stave usmrtil. V neki gostilni v Gumpendorfu sta sedela na božični večer 21 letni mizarski pomočnik Tomaž Kalovski in 18 letni mizarski pomočnik Anton Lanik v
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 600.000 kron. Stanje hranilnih vlog 10 alOjonov krom. Obrestuje hranilne vloge pe čistih 4 */«•(, brez »dfetika rentnega štrk*.
M
rahla, a gosta, in brez mej, brez konca je. On se trudi, da bi se zaril vanjo, da bi je ne videl, in zapre oči, tedaj pa že zasliši lahen, tajinstven žvižg in vidi, jasno vidi skozi zaprte veke, da ploščata glava z zelenkastimi očmi že ne leži več, temveč se plazi počasi, počasi k njemu po zemlji, in za njo se ostudno vleče dolgo, gladko-spolzko, sivo telo. V strašnem, poslednjem obupu odpre oči...
Pred njim je stal visok, suh častnik v sivem plašču in mu gledal naravnost v oči s sivimi, mrzlimi zenicami.
»No, vstanite ... gospod A ... nisimov. Prosim!«
Anisimov se je hitro dvignil s komolcem in se zazrl z ostrimi očmi častniku v obraz. Potem se je mahoma skremžil in je vstal z resnim, skrbnim izrazom v obrazu.
»Ali je mar že čas?« je vprašal hlastno.
Častnik se je zasmejal spačeno.
»N-da...«
Anisimov se je skremžil še bolj in je pričel iskati svojo čepico. Ni je bilo na divanu in tudi na mizi ne. Anisimov je brez premisleka in hlastno iskal po sobi in bilo mu je mučno in zelo nerodno, da zadržuje. Roke so mu trepetale in oči so mu begale nemirno semintja.
»No, ali boste kmalu?« je vprašal srdito častnik.
»Takoj... tu je čepica...«
»Je vseeno, tudi brez čepice greste lahko!« je pripomnil častnik nestrpno.
Anisimov se mu je zopet hitro ozrl v oči, in nato povesil pogled.
»Da, pravzaprav je vseeno ...« je izprego-voril hitro v stran, kakor sam zase. Zavladal je kratek molk, častniku so nenadoma ustnice znatno zadrgetale.
Anisimov je tiho dvignil oči in srečal nenavaden pogled, v katerem je bilo nekaj izgubljenega in nerazumevajočega. Toda obraz čast-
nika se je hipoma ostro spremenil.
»No! ...« je vzkriknil kratko in zelo grobo, in ostro pokazal z glavo proti durim.
Anisimov se je zdrznil, stresel se krčevito po vsem telesu in stopil naprej.
Ko so ga pripeljali na peron, in se je gruča častnikov in vojakov molče zazrla vanj, je Anisimov zopet vzdrgetal in se pomračil nenavadno. Ves je bil videti bolan in izmučen, obraz je bil siv, oči upadle in lasje so štrleli na vse strani.
Isti častnik, ki ga je bil zbudil, je rekel nekaj in iz vrst vojakov je stopilo dvanajst ljudi in se postavilo za Anisimova. Tedaj se je Anisimov izgubljeno nasmehnil, dvignil oči, in se ozrl naokrog ter rekel hripavo in nerazločno:
»Gospod častnik...«
Častnik se je počasi okrenil.
»Kaj pa je?«
»Jaz ne vem...« je spregovoril s težavo Anisimov, in se nasmihal mukopolno in čudno zmerno. »Morda, nemara je vendarle mogoče, pismo...«
Jeden izmed častnikov, ki so stali v gruči, debel človek s črnimi brki, je odgovoril čmerno:
»Prav... ali zdaj že...«
»Jaz sem že napisal...«
»A... No, torej kaj?«
»Ali se sme poslati... na adreso?« ...
»Poslati?... Da... Ivanov, vzemi...« je odgovoril debeli častnik kratko in nejevoljno, in njegov kratki vrat se je zalil s krvjo.
Iz vrst je stopil poddesetnik s kozavim obrazom in debelimi brki. Anisimov je segel z roko na prsa in izvlekel umazano, zmečkano pismo.
»Prosim...« je zaprosil tiho.
In ko so ga odpeljali proč, je dolgo in žalostno pogledal na ta košček belega papirja, katerega je poddesetnik Ivanov skrbno vtikal v notranji žeD svojega sivega plašča.
Odvedli so ga na majhno pokopališče, ki je
\
ležalo pol vrste od postaje. Tam je bilo prazno in tiho; beli grički grobov so se dvigali nad gladino snega in krivi, povešeni križi so črneli nad njimi. Tenke in žalostne so stale ob robu breze s tenkimi, lepimi vejami.
Hodili niso dolgo. Anisimov je stopal sam sredi vojakov. Šel je tako pokorno, kakor da ga drži nekdo, ki je močnejši od njega, krepko za ramo in ga vede; v njem ni bilo sile, da bi se ustavljal, niti toliko ne, da bi mislil, kam ga peljejo. Niti volje, niti jasnega, zdravega razuma ni bilo več v njem. Gledal je naokrog z jasnimi očmi, ki so videle vse in opazile vsako malenkost, v glavi se mu je porajala misel, da vse to ni tako strašno, da je treba le obdržati voljo nad samim seboj in popolno zavest v vsakem najmanjšem delcu trenutka, — in tako ne bo niti groze niti bolečin in vse se bo končalo jednostavno in lahko.
»Ustrele me in usmrte... to je tudi vse. Kaj je to ... tako strašnega? Vse je zelo jeano-stavno in navadno...«	..	,
Bilo pa je mučno zlasti to, da se niKaKor ni dalo vsega videti in zaznati. , rnal®n." kost: rdečkasti škorenj vojaka, ki je . ei.spr?<?aJ’ modrina na zasneženem horizontu, tocKa, ki je črnela daleč tam sredi belega polja, vrabci, ki so zleteli s ceste in obsuli črn grm,lki se je zamajal na vse strani, bela svetloba, škripanje snega pod nogami, — vse to je natanko in razločno rezalo v oči, ni pa vzbudilo nikakršnih misli, in v možganih je bilo prazno, kakor da je že izgubljena in uničena glavna občna vez, brez katere je vse ostalo brezpomembno, malenkostno in mrtvo... Anisimov je povesil glavo in pričel gledati pod noge, na stopinje gumijastih galoš častnikovih, in jih ogledoval tako pazljivo, kakor da zavisi od tega vse. Dvignil je vo šele tedaj, ko so ga pustili samega.
*	Bilo je puščobno in mrzlo. In vrste sivin vojakov, častnikov in naravnost vanj namer-
Zahvala.
^tlAli^^A.TATAT^TATA¥AyATA^
Preostale izvode romana
Ob priliki bridke izgube naše nepozabne matere
Ane Vanossi roj. Smuk
se iskreno zahvaljujemo prečastiti duhovščini za tolažbo in obiske v bolezni
I.	slov. pevskemu društvu »Lira* za ganljive žalostinke, darovateljem lepih vencev in cenj. kamniškemu občinstvu za tako številno spremstvo k zadnjemu počitku.
V	Kamniku, 29. decembra 1911.
Žalujoči ostali.
ZEN A“ I
ki se dobro obrestuje, pripravna za prodajalno in vinsko trgovino, se zaradi družinskih razmer proda. — Poizve se v koncesijonirani pisarni
Peter Mateliča
Ljubljana, Škofja ulica št. 10.
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v „Jutru", prodaja uprav-ništvo , Jutra “ mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin. izvod.
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira.
Najcenejša
1	'V*	"V
božična
Celo noč \odprto
6 kosov finih platnenih rjuh brez šiva
150/200 cm velike K 15-— 150/220 „	„	„ 18-—
30 m finih ostankov „ 18-— Vsakovrstni vzorci najboljšega platna za domačo uporabo in nevestne opreme gratis in franko.
Tkalnica bratov KREJCAR,
Dobruška 305, Češko.
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
Celo noč odprto
TTAUaIi	poučuje temeljito	igranje	na
U 01X611	c,tre- P" Pr'dni vaji uspeh	za-
«1	gotovljen. Več se	poizve	na
Cojzovi cesti št.	9, pritličje, desno	P	745
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega „Nar. divadla*
Sprejme se takoj
knjigovodja
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založ' niku V. M. Zalarju v Ljubljani.
TT' v za slabo-lip krvne in i-<L	prebolele
le zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kul najbolje sredstvo 5 kg franko K 4*50
Br. Novakovič, Ljubljana.
ali knjigovodklnja, ki mora biti obenem kore spondent, pod ugodnimi pogoji. Le starejši, po polnoma zmožni, samostojni reflektanti, naj bla govolijo poslati ponudbe na: Savinsko rastlinsko destilacijo v Žalec pri Celju.	P	73£
se odda takoj v najem.
Matija Šafarič
Radeče pri Zidanem
mostu. P 740
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Meto
dove šolske družbe!
Vsem cenjenim odjemalcem, naročnikom in dobrotnikom želi srečno in veselo
—novo leto
ter se v nadalje priporoča
knjigoveznica A. Feldstein
Radeckega cesta št. 12.
Zahtevajte novi veliki
jubilejni cenik : s koledarjem;:
o najnovejših urah, zlatnini in srebrnini, ki se vsakomur franko in brezplačno dopošlje.
Uveljavile so se mnoge znatno znižane cene.
Za naročitev cenika
zadostuje dopisnica.
lithion vsebujoča, iz skale izvirajoča naravna mineralna voda. Vsled oglenčeve kisline in prijetnega okusa je najboljša osvežujoča in užitna pijača. — Glavno zastopstvo za Kranjsko:
Franc Schantel, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Zaloga pri I. ljubljanski javni založni tvrdki
KRISPBR-TOMAŽIČ
družbi z omejeno zavezo	II	P170
Ivan Mohorič
krojač, Sv. Petra cesta št. 6. se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. — V zalogi vedno različno blago.	P	58
Trbovelski premog!
Radi inventure prodajam
ta teden do novega leta blago s cele zaloge
pod vsako ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
v kosih in kockah, zadnji najboljše in najcenejše kurivo za štedilnike in peči, kakor tudi
nudi po dnevnih cenah v hišo postavljeno
IVANA TREO
Cesta na Rudolfovo železnico štev. 10. Telefon štev. 277.	P	715
Kavarna »CENTRAL*
sv. Petra nasip Štev. 37.
danes in vsak dan
slovečega tamburaškega zbora „Javor“ iz Zagreba, obstoječega iz 4 dam in 2 gospodov.
Bogati spored sestoji iz narodnih slovanskih po-pevov in taitiburaških glasbenih umotvorov. Posebnost: .Krasni ženski«, četverospev, ki je povsod vzbujal navdušeno priznanje.
ZZZZZ Kavarna vso noč odprta. ------------------------
Začetek ob 8. url zvečer.	Vstop	prost.
K obilni udeležbi vabi z velespoštovanjem P 675	Štefan	Miholič,	kavarnar.
večji družbi. Pri tej priliki je nekdo predlagal stavo, če zamore kdo pojesti naenkrat 15 safalad. Kalovski je izjavil, da je tega zmožen, čemur pa je Lanik oporekal. Radi tega sta stavila za 25 1 piva. Kalovski je med splošno pozornostjo nato takoj pričel obdelavati safalade. Ena za drugo je izginila v njegov želodec in ko-nečno je poyedel tudi zadnjo. Lanik je stavo izgubil in bi moral plačati zato 25 1 piva. Ker pa tega ni hotel storiti, je nastal prepir, ki se je razširil pozneje tudi na cesto. Pri tej priliki je Lanik s tako silo sunil svojega prijatelja z bodalom, da je obležal na mestu mrtev. Lanika so še isto noč aretirali in odvedli v zapor.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Dobro in zdravilno
je sicer navadno ribje olje samo zase na vsak način, vendar ga večina ljudi, in sicer tako otroci kakor odrasli, zaradi vonja in okusa kratkomalo ne more zauživati. Sco-ttovo emulzijo ribjega olja, v kateri so lastnosti in vrednosti ribjega olja s pridatki še izboljšane, pa nasprotno večina ljudi brez zadržka prav rada uživa in tudi ob daljši rabi dobro prenaša. to™Mmko°ri‘ Trikrat na dan delj časa redno bičem), zna-ali rana	kom Scottov«
procedure.
Scottova emulzija
izpremeni bledolične otroke, ki nimajo nobenega pravega teka, v živahno, veselo deco.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka .Scott*, vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh.	3
Cena originalni steklenici 2 K 50. Dobi se v vseh lekarnah.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev.	znesek	50	vinarjev. Pis-
menim vpraSaujeui je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri tnalih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji insereutl v zn»mk»li. Zsihljnček tnalih oglasov ob 6. nri zvečer.
Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča trgovina v prometnem kraju. Natančneje se poizve na Poljanski cesti št. 3.
Trgovski sotrudnik vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika želi službe. Naslov pove: »Prva anončna pisarna.«_____________812—3
Stanovanje s 3 sobami se išče za februarjev termin. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«.______________________________813—3
Prodajalka specerijske stroke išče službo za takoj. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.
Trgovski pomočnik mešane stoke išče službo v Ljubljani, ali okolici. Cenjene ponudbe pod: A. B., Ljubljana, poštno ležeče. 817—2
Prostor za malo gostilno v Ljubljani se
išče. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. ________________________________________  818—3
Pohištvo za ženine in neveste prodaja po jako ugodnih cenah Simon Praprotnik, Jenkova ulica št. 7., Ljubljana.	819—7
združeni Čevljarji
V	LJUBLJANI, Wo!fova ulica št. 14 priporočajo slavnemu občinstvu svojo
veliko zalogo vsakovrstnih obuval, usnja in drugih’ čevljarskih potrebščin.
Naročila po meri in popravila se izvršujejo točno.	P	733
jene puške niso spremenile ničesar na ti puščob-nosti in mrazu.
Anisimov je pogledal na vojake. Vsi so gledali naravnost vanj nad dolgimi cevmi, in on je pričel naenkrat gledati samo to vrsto raznobarvnih, preplašenih in nerazumljivih oči. Vse ostalo je izginilo, in to kratko sekundo med poveljem in salvo je Anisimov pomislil s trenutno jasnostjo in razločnostjo:
»Njim ni treba mene ufiijati in meni ni potrebno umirati... Vsem je strašno, da me ubijejo ta hip, a ubijejo me vendarle... To vsled tega, ker nimam take besede, s katero bi jim mogel pokazati vso žalostno grozoto tega...«
Tisoč ognjenih besed je bliskoma zabrodilo po njegovih možganih; v neverjetnem naporu, da bi povedal nekaj, se je Anisimov nagnil naprej in krčevito odprl usta.
Videl je še hipni bledi ogenj, a salve že ni slišal, samo začutil je, kako je dvignil roke in udaril z obrazom ob trdi sneg in razumel še, da je vse končano in da se je zgodilo nekaj popolnoma in za vedno nepremenljivega.
Tresk puškinih strelov se je razjeknil z lahnim trepetom po polju. Tenke breze so vztrepetale, in vrana, ki je sedela daleč tam na križu, je razprostrla peruti, zletela kvišku in se spustila nato, kakor da pada, nizko nad snegom proč od ljudi.
Vojaki so povesili puške, skrivili posinjele ustnice in brezmiselno strmeli na truplo, dokler ni prenehalo lahno trepetanje na koncu levega škornja. Kri se je hitro vlivala na beli sneg in se na njem raztekala v brezlično, rožnobarvno liso. Vojaki so odvlekli truplo Anisimova v jarek in ga tam zakopali.
Krvavo liso so zametali s snegom, toda kmalu se je zopet pokazala skozi sneg. Dolga zima jo je zametla s snegom; spomladi pa, ko se je sneg tajal, se je porjavela lisa zopet pojavila.
I	oda ne za dolgo, zakaj pod radostnimi žarki gorkega solnca se je stajala s snegom vred in prešla v rahlo, živo zemljo.
!$m
■M&1:®1
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
, Poitao-hraalinieal račnn itiev. 113.059.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
[(jablana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvrSuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda.
Pri nakupu
sukna in manufakturnega blaga
Mična povest v lični obliki, ki ae sme manjkati v nobeni knjižnici. Stane samo 80 b in se dobi v vseh večjih knjigarnah.
Zastopstvo:
Gabriel Brinšek, Ljubljana
Bleiweisova cesta 16.
nttoijera z motnim pritiskom in za surovo olje od 16 PH naprej; 4 do 5 vin. pri mojih pctrolinskih motorjih in jp< trotinskih lokomobi-;•*!) dalje 2—1« HP tudi stoječe motorje
Tvoraka motorjev
vaeb vrat za urade, drn-itva, trgovce itd.
Anton Černe
graver ta izdelovatelj kavčukovih Stampilij.
Ljubljana, sani trgu. m.
Ceniki frnke.
Ugo4M pletu™ mit
Fabrikat prve vrste. Najcenejši obrat. P 605
Zaradi povečanja podjetja se prodasta
Goriva: benzin, benzol, sirovo olje, sesalni plin, svetilni plin i.t. d.
Prodanih čez 106.000.
Motorji na sirovo olje,
sistem Diesel.
Najcenejše gorivo.
23a.lvte-wa.jte cenlJc ite-v. 65©3.
Modni salon
Ivana Schiller
Sv. Petra cesta št. 31 p. 569 priporoča
klobuke v vseh izvršitvah.
 ........   '	Vsa	..
popravila točno in ceno!!
Žalni klobuki vedno v zalogi. Čez opoldan odprto.
in sicer: 1. 150—170 HP s preciznim zaklopnim krmilom, patent .Hartung".
2.	50—70 HP tudi z zaklopnim krmilom, patent .Hartung*. Oba s kondenzacijo in v popolnoma dobrem stanu, Naprodaj so tudi različne transmisije, ležači, jermenice itd. Stroji so na ogled v ljubljanski predilnici, kjer se dobe tudi pojasnfla.	p	666
ALFONZ « BREZNIK
Antimonska rudniška družba „Trojana“,
pošta Medija Izlake pri Zagorju ob Savi iina na prodaj franko postaja Zagorje: 1) vezani .jarem (Bundgatter), narejen pri tvrdki Tčnnies v Ljubljani, za 2000 K, 2) parni kotel in stroj za 25 konjskih sil, konstrukcija tvrdke Jeffeke na Dunaju, 2a 4000 K. P 639
c. kr. izvedenec In učitelj Glasbene Matice.
Največja In najstarejša trgovina In Izposojevalnica klavirjev In harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in muzlkallj.
Ljubljana, Kongresni trg 15
(aaeusproti n.~unske eeikve.)
prvovrsten instrument z resnično pismen? 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Izposojevalnina najnižja. Popravila in uglaše vanje vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, tatov, rogovi in strune po tovarniških cenah — Ves dan odprto!
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V	LJUBI/ANI Sodnijska ulica St. 3 — Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje
VOLNO
za Športne obleke, čepice itd. v veliki izberi priporoča
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg št 7. Največja iaioga ženskih ročnih del.
Specialna trgovina
finih ročnih del
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana,
::= cvetlični salon = Ljubljana, Pod Trančo št 2,
V Ljubljani, Židovska ulica itev. S.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
Sprejem savarevaajs čiaveVtegn taljenja pa najra—avmneJMfc h—Ma>-cijah pod take agodniml pogaU, ko
Zavaruj« poslopja te prsmiCnia* psM polarnim ikoda« f Mjniijib saaafc Zavaruj« proti isfcrint, «uMtJa ogkd« ln efcaaskU^ploit.
Škod« ccnjuje uM In aajkHk»lM|* Uživa aajboijil Omm, kadet pasta#
Dovoljuj« Ib ilMtop doMflu tadstm podpore v aawi»» in oMnokartrtm Osman«
s=r.r vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačan« odškodnine la kapital ije K
Po velikosti druga vzajemna marovalnica aaše drtave i vseskozi slovansko - narodi« »prav«.
 	  Vsa	pojasnila	daje:	■
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulid 8t 12.
 —.......... ''	"	Pisarna	so	v	lastni	bantai	UH.
Roman iz rimske zgodovine. Spisal M. Zevaco. Velike osmerka, strani 492.
. Cena brošuri K 3 50.
Lahko in prijetno pisan roman iz Časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fascinujoči zanimivosti pripovedovanja“ le malo vrstnikov v svetovni literaturi. Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ra-gastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: papeža Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Lukrecije. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično-burnih zgodovinskih povesti. — Dobiva se v knjigarni
L. SCHVVENTNER
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3.
daasdaj h gl jc iapteiafc K a,40frf»»—