Štev. 67.
O Ljubljani, g petek, dne 23. marca 1906.
Leto xxxiu.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26"-za pol leta „ „ 13'
za četrt leta za en mesec „
6-50 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20- — ,, 10— 5— » 1'70
za pol leta
P
za Četrt leta za en mesec
Za poSilj. na dom 20 H na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
|nserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo 1* v Kopitarjevih ulicah {t. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (J p r a v n i S k e g a telefona Stev. 188.
Drosod in pri nos.
Nekaj) črtic o delovanju društev za pospeševanje prometa s tujci.
Na Kranjskem se je lansko leto ustanovila deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. Zaradi tega ne bo odveč, ako podam nekoliko črtic o delovanju sličnih društev drugod, da morebiti mero-dajni faktorji to delovanje uvažujejo in tudi pri nas upeljejo.
Dne 5. marca t. I. so zborovali v Bolcanu interesenti za promet s tujci. Zborovanje je sklical c. k r. o k r a j n i g 1 a v a r s sledečim dnevnim redom:
1.	Vzroki eventualnega zvišanja ali zmanjšanja frekvence tujcev v posameznih krajih.
2.	Ustanovitev novih zdravilišč, otvoritev novih toplic i. t. d.
3.	Zgradba važnih večjih hotelov, vil za tujce, penzij, alpskih koč, naprava novih promenad in nasadov.
4.	Naprava vodovodov, vpeljava električne razsvetljave.
5.	Zboljšanja na prometnem polju. Otvoritev novih železnic, cestnih železnic, želez-ničnih zvez, vpeljava luksus-vlakov, naprava novih cest, mostov, potov, vpeljava periodičnih transportov oseo, določitev tarifov za fijakarje, promet z avtomobili in biciklji i. t. d.
b. Napredek na polju poštne, brzojavne in telefonske uprave.
7.	Delovanje raznih za promet s tujci važnih alpskih in olepševalnih društev, zaznamovanje potov, zimski šport, deželna zveza za promet s tujci. Izid konference v železniškem ministerstvu na Dunaju zaradi prometa s tujci meseca junija 1905.
8.	Gledališke in koncertne zadeve, kakor tudi slavnostne naprave z ozirom na promet tujcev.
9.	Vodniki za turiste.
10.	Promet tujcev pospešujoče novosti na polju časnikarstva in literature, kartografije, pojasnovalnih uradov, reklame, prometne in hotelske knjige na Tirolskem.
11.	Stanje deloma ali popolnoma na promet s tujci navezane obrti in industrije, kakor tudi vpliv tujskega prometa na gospodarske razmere vobče.
L'. Zelje in navodila v povzdigo tujskega prometa.
Ta sestanek se ie sklical vsled naredbe c. kr. namestništva v Inomostu po inicijativi dunajske vlade, da se naj skličejo vsako leto v onih okrajih Tirolske, kjer je živahen promet tujcev shodi interesentov tega prometa, na katerih naj bi se vršil razgovor o dotičnih aktuelnih vprašanjih. Zbrali so se torej dne 5. marca v Bolcanu najodličnejši zastopniki pod vodstvom c. kr. okrajnega glavarja grofa Ceschi-ja. Prišli so tudi dvorni svetnik Trnka, načelnik poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Inomostu, deželni poslanci, predsednik deželne zveze, tajniki obrtne in trgovinske zbornice, zastopniki južne in drugih železnic i. t. d.
Iz dotičnega poročila c. kr. okr. glavarstva posnamemo v kratkem sledeče točke: Leta 1904 je bilo v Bolcanu46.324 tujcev; ti so ostali tam 214.869 dni. Z zadovoljnostjo konstatira, da sta nastala dva nova hotela, cgradile nove ceste in šetališča. Omenja razširjenje kolodvora, raznih na novo zgrajenih železnic. Kako je razvit pomen prometa tujcev v deželi, omenja, da ie prišla de-putacija kmečkih posestnikov iz .1 e n c z i j e, ki je prosila, da bi se tudi v to vas zgradila zvezna železnica; torej se že bavijo steni vprašanjem in upati je, da se v kratkem železnica prične graditi. Napravili so se to leto poštni in brzojavni uradi, a ti še ne zadostujejo. Dr. Christomenos povdarja velikansko važnost modernih hotelov za povzdigo prometa tujcev. (Kako pa pri nas? Komaj se je napravil v Ljubljani moderni hotel, se že najdejo gotovi ljudje, ki napadajo to podjetie. Ali ni bilo vsakemu prosto napraviti hotel? Kai poreče k temu naša deželna zveza?) Mogoče so sedaj družbe z omejenim poroštvom, toraj je ložje dobiti denar. Dr. Kofler omenja zboljšania žeiezničnih zvez, in načrta vlade za izdatno razširjanje cest. Omenja, da deželna zveza izda v kratkem vodnik za avtomobile, poprej se pa mora določiti po katerih cestah se smejo sploh voziti. Povdarjalo se je tudi, da je premalo telefonskih zvez v deželi. Dvorni svetnik Truka razvija v daljšem govoru, kaj se je vse v zadnjih letih za zboljšanje poštnih -brzojavnih in telefonskih razmer na Tirolskem zgodilo. Živahna debata se
ie razvila o načinu reklame. L. 1905 izdala je deželna zveza 200.000 eksemplarov reklamnih brošuric in poleg tega še ilustrovanega vodnika po Tirolskem. Posestniki hotelov naj bi se združili in podpirali reklamo. V političnem j okraju Bocenskem je 131 hotelov, ki so odprti skozi celo leto in imajo 2663 postelj. Deloma odprtih je 91 z 2709 posteljami. Odkar ie deželna zveza zistematično uredila reklamo, sosebno glede plakatov in inseratov, se je promet tujcev izdatno zvišal.
Deželna zveza je imela leta 1904 doli o d k o v 30.309 kron. Doneske so doprina-šali trgovinske in obrtniške zbornice, država in južna železnica, prodaja reklamnih knjižic, podpore raznih potovalnih pisarn itd. I z-datki so pa znašali 40.964 kron.
Zakaj podajemo to poročilo?
Hotel sem pokazati, kako drugod podpirajo povsod vsako delovanje za zvišanje prometa tujcev. A pri nas so ljudje, ki komaj čakajo. da bi podirali, če kdo zida. Ne bodimo vsaj v važnem narodno-gospodarskem vprašanju tako malenkostni! Združimo se k skupnemu delu'
Veliki narodi, ki nas nadkriljujejo daleč po številu in kulturi, se boje medsebojnega narodno - gospodarskega boja. Kaj šele mi maloštevilni narod, ki smo le kaplja v velikem svetovnem narodno - gospodarskem razvoju! Zadnji čas je, da se prične pri nas drugi kurz, drugače nas opravičeno uvrste sosedi med — inferiorne! Kdor neče pomagati pri skupnem delu, naj vsaj ne ovira z neosnovanimi napadi onih, ki požrtvovalno na tem polju delujejo.
Dr. V Gregorič.
Debata o volivni reformi
v državnem zboru.
Dunaj, 22. sušca.
(Deseti dan.)
Razprava postaja že dolgočasna, ker posamezni govorniki večinoma že ponavljajo, kar so »pro« in »contra« navajali drugi pred-govorniki. Danes so imeli do Ebenhocha vsi govorniki le malo poslušalcev. Celo glasni Wolf jih jc privabil komaj deset. Razprava pa sc vleče nenavadno dolgo iz dveh razlogov. Predmet razprave ie tako važen, da ima tudi najmanjša stranka vso pravico označiti svoie
stališče. Drugi razlog pa ie prepir med »divjaki«. Teh jc 32 v zbornici in zahtevajo kar štiri zastopnike v odseku. Khibovi načelniki so jim prepustili tri mandate,dva Vsenemcem, enega nemškim agrarcem. Dan na dan se vrše pogajanja, pa brez uspeha. Iu tako je mogoče, da zbornica šele v torek voli odsek, ki se bode bavil z volilno reformo.
Udržal.
Prvi današnji govornik je bil češki agra-lec Udržal, ki je zagovarjal načelo splošne in enake volilne pravice. Ni pa zadovoljen z vladnim načrtom, ker daje Nemcem prednost.
VVoli.
Tudi ta se ne ustavlja splošni in enaki volilni pravici. Graja pa vladni načrt, ker dobe Slovani sami večino v zbornici. Zato bi morali mandate razdeliti samo po kulturi, da Nemci dobe večino.Uboga kultura, kako jo ubijajo! \Volf dalje zahteva, da se Galicija loči od Avstrije in dovoli ista avtonomija, kakor jo ima hrvaška kraljevina na Ogrskem. Vendar pa Wolf Poljakom ne dovoli popolne samostojnosti. Wolfu pa ie gotovo znano, da tudi Hrvatje pošiljajo svoje poslance v ogrski državni zbor. Torej bi tudi Galicija morala še vedno imeti svoie zastopnike v avstrijskem parlamentu. Pritrjujemo pa Wolfu, da jc dr. Barenrcither s svojim predlogom — naj namreč poseben odsek izven parlamenta izdela volilno reformo hotel le /avleči vso stvar. Wolf naznani, da vloži poseben predlog glede Galicije, ko bode v zbornici rešena obrtna novela.
Dr. Opydo
jc demokrat v poljskem klubu in kot tak jc zagovornik splošne in enake volilne pravice. Kot Poljak pa zahteva za Galicijo več mandatov. Pritrjevali so mu le nekateri Poljaki. To kaže, da se Poljaki še vedno niso sprijaznili z volilno reformo.
Peschka
je nemški agrarcc, zagovornik splošne, a ne-prijatelj enake volilne pravice. Kot. Nemec pa zahteva več nemških mandatov. V tem vprašanju ie z ostalimi Nemci na levici ene misli.
Dr. Baxa
kot češki radikalec zahteva splošno in enako volilno pravico, češko pravo, premembo ustave itd. V nadaljnem govoru je ponavljal že znane pritožbe češkega naroda.
l)r. Ebenhoch.
Za Baxo je zbornica soglasno sklenila, naj se razprava konča in govorita le še glavna
LISTEK.
Dobrota je sirota ...
(Šaljiva črtica . . . Spisal J. Nabrok.)
(Konec.)
III.
Naslednjega jutra je »skočil« gospod Pi-gnar v svoj že precej ponošeni frak in je naznanil strankam veliko novico. Ta velika novica je vse močno razburila.
Ljudje, ki so stanovali ob enem in istem hodniku in se niso poprej nikdar pozdravljali, bližajo se drug drugemu.
»Dobro jutro, ali že veste?«
»Da, čudno je to!«
»Reci raje: nezaslišno.«
»Gospodar mi je znižal stanarino za tretjino.«
»Za tretjino, ni res? Ravno tako, kakor meni.«
»Čudno, čudno!«
»To mora biti pomota.«
Dasiravno je hišnik vsem zatrjeval, da je to, kar jim je povedal, gola istina, so bili vendar tudi taki med njimi, ki so z glavo majali in niso hoteli verjeti.
Tem jc odgovoril doktor v najvludnejši obliki in potrdil besede hišnikove... Sedaj, ko ni bilo nobenega dvoma več so pa začeli ljudje sumničiti.
»Zakaj nam jc znižal stanarino?«
»Zakaj? — Vrag vedi.«
»Na vsak način mora imeti vzroke zato. Toda kakšne?«
Ali je mogoče, da bi pameten človek, ki ima pet zdravih čutov, naredil tako budalost, da bi denar takorekoč proč metal?«
»Gotovo ne.«
»Nekaj tiči za tem.«
»Toda kaj?«
Od pritličja do podstrešja ugibali so vsi, da bi rešili čudovito uganjko, toda nikakor se jim ni hotelo posrečiti. Konečno se je vseh polastil nekak nemir, kakor, da bi jim pretila velika, skrivnostna nesreča.
»Mogoče ima novi gospodar kaj na vesti, šepetali so si nekateri. »To bi bilo strašno.«
Ali jc pa hiša tako slaba, da se bo podrla.«
Cisto lahko, toda stara ni ravno.«
»To jc resnica. Toda zidovje so morali pa le podreti, ko so lansko leto kopali kanal.«
Drugi so bili že večkrat slišali, kako strahovito je pokalo ostrešje ... Nekdo je pa celo trdil, da hoče gospodar najbrže sam zažgati hišo, da bi dobil visoko zavarovalnino.
V tretjem nadstropju je stanovala stara vdova, kojo so večkrat obiskovali njeni sorodniki in prijatelji. Tem je vselej postregla z dobrini Ijutomerčanom, ki ga je imela v kleti v steklenicah. Pri tej dobri ženski je sukala
kuhalnico mlada Gorenjka, ki je imela — kakor vse mlade kuharice lepega »ženina.«
Nekega večera, ko vdove slučajno ni bilo doma, obišče rdečelično Gorenjko njen »ženin«, ki je bil skoraj vedno žejen. In da bi revež ne umrl od žeje, kajti tudi ta večer ga je zelo »žgečkalo« po goltancu, gre usmiljena nevesta v klet po vino. In tedaj zagrabila jc že bila za steklenico, zašumi nekaj za njo, kakor bi kdo tri vreče orehov stresel, ona se obrne ... oj groza! Strašna prikazen, zaVita v veliko belo rjuho stoji pred njo!.
Dekletu pade luč na tla, lasje stopijo po koncu in stojijo, kakor ježu bodice, na pol mrtva se privleče k svojemu ženinu nazaj, ki je zahvalil potem Boga, da je luč padla na tla, ne pa steklenica.
Kaj ie videla nesrečna kuharica?
Rotila se je, prisegla bi tisočkrat, da se ji je prikazal stari lastnik hiše, kakor jc bil živ in mrtev in ji zažugal s pestjo. Vsi posli v hiši so se od groze in strahu prekri-žavali . . . Zvečer pa ni bilo mogoče nikogar spraviti več v klet . i .
IV.
Tako so sčasoma prešli ljudje od premišljevanja do sumničenja, od teh do nemira in konečno do bojazni.
Stranka v prvem nadstropju, trgovec Fi-guius, ki je imel precej napolnjeno mošnjo in
dosti vrednostnih papirjev, odpove prvi stanovanje.
Pignar naznani to hišnemu gospodarju.
»Naj ga vzame »levcrca«, de ta smeje »prebil bom tudi brez njega«.
Toda že drugi dan odpove profesor Se-linšek v drugem nadstropju. Temu vzgledu sledi vdova v tretjem nadstropju in magi-stratni uradnik Gričnik.
In tako nastane splošen beg. Predno je minil teden, odpovedale so že vse stranke stanovanje.
Ženske so imele že tak strah, da niso mogle nič spati.
Kuharice in dekle hotele so ubežati »kajti
v tej hiši ni več obstanka«.
Gospod Pignar je hodil, kakor kak polomljen strah okoli. Gospodična Julika je melanholično pobešala svojo ziatolaso glavico in njena mati je večkrat črez dan obupno vila roki in vzdihovala.
Na prednji strani hiše, pri vratih bil je prilepljen velik list, na katerem je stalo črno na belem, da se oddado v tej hiši stanovanja . . . Gospod Pignar ie imel dela črez glavo, vedno je letal po stopnicah goriindol ter si brisal potno čelo.
»Vzamete lahko stanovanje, katero se vam dopade«, dejal je ljudem, ki jih je privabil list pri vratih; »cela hiša bo prazna; vse stranke so odpovedale stanovanje . . . Zakaj?
govornika dr. Ebenhoch in grof Stiirgkh. Danes je še govoril dr. Fbenboch, ki je znan kot j spreten govornik in eden onih nemških konservativcev, ki zagovarjajo ravnopravnost avstrijskih narodov v smislu oktoberskega diploma. Malone vsi navzoči poslanci se zbero okoli Ebenhocha. Najbližje so Vsenemci Schonerer, Iro, Stein, Malik, dr. Schalk in Kasper, ki vedno kriče ter kličejo vmes. Dr. i Fbonhoch naglaša, da ima težavno nalogo, pobftnti razne pomisleke in ugovore proti splošni in enaki volini pravici. Naloga jc tem težja, ker nekateri njegovi ožji somišljeniki zagovarjajo pluralni zistem. Vlada pa bi igrala vlogo ptiča noja, ki v nevarnosti vtika glavo v grm, ko bi se ustavljala toku, duhu, zahtevi časa. Na videz je vlada nedosledna, a ravno-tako bi se morala nedoslednost očitati Bis-mareku, ki je bil največji državnik v minolem stoletju, a večkrat izpreminjal svoja načela. (Vsenemci kriče.)
Nasprotniki pravijo, da je splošna in enaka volilna pravica skok v temo. (Dr. Schalk: Na nemško posest!) Ne, to je le skok med ljudstvo.ki naj dobi enake politične pravice. (Živahno pritrjevanje.) Dalje trdijo, da bodo hlapci in delavci v večini proti posestnikom. Na kmetih gotovo ne. V mestih in industrijskih krajih pa je treba organizovati tudi krščanske delavce, ki gotovo niso prekucniti in sovražniki kmetom. Sicer pa ni lepo in pravično, delati vedno toliko razliko med bogatimi in reveži, med gospodarji in hlapci. Delavci proizvajajo blago,katero trgovci izvažajo v tuje dežele. Delavci so velik konsu-ment.ki plačuje indirektne davke. Tudi za parlament ni nevarnost, ako odpravimo ku-rije. Pravi ljudski parlament bode imel več smisla in srca za ljudstvo in državo. In če bode novi ljudski parlament skrbel tudi za najnižje sloje prebivalstva, ni se nam treba bati socialnih demokratov. Veleposestniki in plemenitaši pa se še vedno morejo vrniti v parlament, ako sc ponižajo do ljudstva in mu v dejanju pomagajo v boju za obstanek, (tovornik toplo zagovarja širšo avtonomijo dežel. Volilna pravica na podlagi stanovskih zadrug ie lepa misel, a v Avstriji danes neiz-vršljiva, ker nimamo popolne stanovske organizacije. Tudi državna ustava se mora sploh predrugačiti, in sicer po načelih oktoberskega diploma. (Schonerer kliče: Kaj pa slovanska večina v zbornici!) Nemci imajo toliko kulturne moči, da se jim ni treba bati za obstanek v Avstriji. Dva ali trije mandati tudi ne bodo rešili nemškega naroda, ako ne kulturna in gospodarska sila. (Živahno odobravanje.) Biirenreither je vedno govoril o ustavi. Zakaj pa nemški ustavoverci niso izvršili ravno-pravnosti, ki jo jamči S 19. vsem narodom! (Živahno odobravanje.) Ustavoverci so torej največ krivi, da smo zagazili v državno krizo. Tudi trodržavna zveza ni v nevarnosti, ker take zveze se ne sklepalo iz narodne simpatije, marveč iz državnih ozirov. Torej: Ustvarimo nov volilni red po načelu splošne in enake volilne pravice. To zahteva duh časa. Kolo časa gre z n a m i , ako sami dajemo kolesu pravec. Kolo se vrti poleg nas, ako roke križem držimo. Kolo časa gre čez nas, ako se mu ustavljamo! (Živahno odobravanje; govorniku čestitajo osobito mnogi Slovani.)
Jutri govori glavni protigovornik grof Stilrgkh, Zanimiv je bil današnji konec seje. Poslanec Stein predlaga, naj se premeni dnevni red. Za ta predlog so vstali vsi protiv-uiki volilne reforme: Poliaki, češki agrarci, veleposestniki in Vsenemci. Ostali pa so s Stciiiom v manjšini s 95 glasovi proti 113.
pravzaprav nihče ne ve; toda čudne reči se gode pri nas, zelo čudne . . . Pomislite, gospod je znižal stanarino, znatno znižal!«
No, in ljudje so res pomislili, ko so slišali hišnika tako govoriti.
»Ne, v to hišo pa že ne grem!« »Bog varuj, začarana hiša!«
Matevž Pignar je ostal sam s svoio družino v celem poslopju . . . (iospa in gospica .Itilika niste mogli skoro nobeno noč zatisniti očes. Kako pa tudi, ko ste baie slišali, kako grozovito je ropotalo po hodnikih, kako so se odpirala vrata, kako je hreščalo nekaj pri drvarnicah in ie bobnelo v kleteh »kakor bi tisoč čarovnic plesalo svoj divji ples«? Ženski ste bili tako preplašeni, da ste vsaki dan, ko se je pomračilo, stisnili k svojemu dobremu »ateju«, - ki v teh resnih časih pač ni smel več iskati razvedrila v bližnji destilaciji in se ga držali, kakor se drži utopljenec suhe veje.
Konečno pa tudi g. Matevž Pignar ni mogel spati . . .
In tedaj sklene nekega jutra nekaj posebnega. Obleče svoj stari frak, se napije »hudičevega olja«, stopi pogumo pred svojega gospodarja, mu izroči ključe in »nič več sc nista videla na svetu«: izginil ie s svojo ženo in »lepo Juliko«, kakor kafra.
Gospod doktor Jernej Zavodnik je prodal hišo svojemu prijatelju in odira sedaj svoje kli-jente, da je strah. Mož je menda spoznal, da ^»dobrota je sirota«.
Notranji politični položaj.
»Narodni Listy« poročajo z Dunaja, da grof Potočki ni dosegel sporazumljenja med poljskim kolom iu Gautschem. Proti (iautschu deluje baje (loluchouski pri najvišjih krogih v smislu veleposestnikov v poljskem kolu. Poljsko kolo je baje voljno glasovati za splošno volivno pravico le pod pogojem, da Gautsch odstopi. »N. Fr. Pr.« sodi o teh poročilih, da so sicer vredna upoštevanja, a da se jim nc srne preveč verovati, ker se je Go-luchoNvski sam trudil, da je Gautsch imenovan za ministerskega predsednika. »N. W. Tagbl.« pa sodi, da ni izključen Gautschev padec, če ga zahteva poljsko kolo in druge stranke s pogojem, da glasujejo potem za splošno volivno pravico.
Brambeni odsek je razpravljal včeraj o Malikovem nujnem predlogu glede kapclnika Feixa. Malik je umaknil svoj predlog, ko je izjavil minister za dež. brambo Schonaich, da bo naznanil izid kazenskega postopanja proti Pel xu.
Ustavovemo veleposestvo je sklenilo, da odpošlje v odsek za volivno preosnovo poslance Baerenreiterja, grofa Stiirgha in dr. Grabmayrja.
Poljsko kolo je sklenilo, da odpošlje v odsek za volivno preosnovo poslance Dzie-duszyckega, Abrahamovicza, Bobrzynskega, Glabinskega, Byka, Pastorja iu Starzynskega. Poslanec Marunovvicz je predlagal nato, naj se dovoli volivna pravica tudi ženskam, in sicer naj bi volile omožene ženske po svojih možeh, neomožene pa osebno ali pa po pooblaščencih. O predlogu bo razpravljal odsek za volivno preosnovo.
Kongrua.
Pododsek za kongruo je včeraj rešil zakonski načrt o kongrui. Po jako živahni razpravi so določili sledeče besedilo 111. člena: Zvišanje minimalnih dohodkov po I. obrazcu navedenega zakona za pomožne duhovnike in ekspozite, nadalje zvišanje pokojnin po U. obrazcu navedenega zakona in zvišanje plač za provizorje izpraznjenih duhovnij s stalnimi dohodki (nadarbina) v zttiislu § 10. zakona se z vrši s 1. januarjem I. 1907. Minimalni dohodki v zmislu I. obrazca nav. zakona za samostojno duhovno pastirstvo se zvišajo s I. januarjem 1908 za polovico in s 1. januarjem 1009 popolnoma. Določila S 7 lit. c. postanejo veljavna 1. januarja 1908, ostala ugodna določila pa 1. januarja 1909. Določba § 2 c. o zvišanju najmanjših dohodkov po službenih letih postanejo veljavna le, ako se urede v smislu zakona z dne 7. maja 1874 drž. zakon št. 51 določeni prispevki za verski zaklad tako, da sc vzame za podlago pri določitvi teh prispevkov dejanski dohodek.
Načrt je torej v pododseku rešen. Razpravljati morajo le še o resolucijah in o predlogi o dohodkih grške pravoslavne duhovščine.
Dr. Steinwender in kongrua.
O seji pododseka, ki sc ic vršila 21. t. m., poročaio še, da si je dr. S t e i n w e n d e r pri-držal svoj odklonjeni predlog zopet predlagati v plenumu zbornice.
Sprava na Češkem.
Praga, 22. marca. Cuje se, da se sestane o velikonočnih počitnicah češki deželni zbor in da sklene ravno tako narodno spravo, kakor se je sklenila na Moravskem.
Antimilitaristi v arzenalu.
Tulon, 22. marca. Delavci v arzenalu so dali protest proti predstojnikom, v katerem naglašajo, da so protimilitaristi.
Zmedene razmere na Ogrskem.
Fejervary ie poročal vladarju pri zadnji avdijenci, kako preprečiti popolno desorgani-zacijo službenih razmer v ogrskih polkih in v vojni mornarici. Ce ostanejo razmere take, kakršne so sedaj, sc mora znižati število vojakov v ogrskem delu skupne armade in v mornarici za 40 odstotkov. Niti poletno brodovje nima zadostnega moštva, ostale vojne ladje so pa malone brez posadke. Nemogoče so tudi vojaške zgradbe in novi topovi za ar-tiljerijo, ker ogrska vlada nima kredita.
O razpisu novih volitev jc baje izjavil vladar, da še ni za to ugoden miren čas. Avstrijska vlada ie baje ugovarjala, da bi dovolili ogrskim vojaškim prostovoljcem ugodnosti, ker bi to povzročilo v Avstriji nezadovoljnost. »Magyar Orzsag« trdi, da .ie pooblar stil vladar Fejervaryia, naj izvede novačenje na vsak način. Fejervary ie tudi baje rekel, da se lahko volijo poslanci z vojaki. Država namerava dati v zakup vse dohodarstvene stvari. »Az Ujsag« pa sodi, da vlada volitev ne namerava razpisati v zakoniti dobi, da upa dobiti dovoli vojaških prostovoljcev in da bodo tudi zadostovali prostovoljno vplačani davki.	'
Zopet revolucija v Rusiji ?
»Pcterburška brzojavna agencija« javlja, da so bila fabricirana poročila iz Londona in iz Odese o uporu treh moskovskih polkov in o sevastopoljskem uporu po peterburških revolucionarnih agentih. Očividno so poizkušali na ta način razburjati rusko delavstvo in pa apelirati na kašo londonskega, po ruski brzojavni agenciii na laž postavljenega Rotšilda. Iz teh virov tudi skoraj gotovo izvirajo najbrže tudi najnovejša senzačna »Standardova« poročila, da so razorožene malone vse vojne ladje v Sevastopolju in da so spravili topove na suho, ker so zagrozili mornariški častniki z bombardementom na Sevastopolj zaradi Schmidtovega usmrčenia.
Judovski, Rusom sovražni listi tudi poročaio, da odstopita VVitte in pa grof Lams-dorff. Wittejev naslednik postane po teh motnih virih Kokovccv, l.atnsdorffov naslednik pa Nelidov.
V bližini Samare so kot policisti preoble-' ceni roparji napadli pošto in odnesli 38.000 rubljev.
Proti ločitvi zakona.
(j r a d e c , 22. marca. Tu je bil včeraj protestni shod proti ločitvi zakona. Shoda se ie udeležilo 2000 mož.
Ogromna bomba.
Iz Moskve poročajo, da je tam postavilo pod most varšavske železnice dvajset delavcev o g r o m no bombo, ki tehta 28 kvin-talov, in ki naj bi bila razbila vlak. Stvar je prišla pravočasno na dan in tako je nesreča preprečena. Ubit je neki stražar, a vlak je skočil iz tira.
! Turčija se pripravlja na vojsko ?
Iz. Skopelj poročaio, da se živahno kre-tajo turške vojaške čete. Pod orožje so vpoklicali del redifnih čet. Skopeljski poveljnik Ostnan paša je zapovedal zasledovanje vsta-ških čet, ki so se pojavile v skopeljski okolici.
Velik škandal v angleškem častniškem zboru.
Na Angleškem se je pripetil velik armadni : škandal. Neki gardni častnik v Aldelfchotu je živel jako skromno, ker si ni mogel privoščiti takega razkošja, v kakršnem žive njegovi stanovski tovariši. A to ostalim gospodom gard-nim častnikom ni bilo nikakor všeč in sklenili so, da osramote svojega nebogatega tovariša. Več častnikov ie vdrlo v tovariševo stanovanje, z njega so strgali obleko, ga polili s sniol-i nato tekočino in mu prilepili peresa. Napadeni častnik se jim je iztrgal z veliko težavo in pobegnil v neki hotel, kjer je naznanil napad generalu. Angleško časopisje je zaradi tega slu-| čaja zelo ogorčeno.
Maroška konferenca.
Vsa poročila soglašajo, da bo končana . maroška konferenca uspešno. Rešeni sta že i vprašanji o policiji in o bankah. Nemški pooblaščenec Radovitz je obolel.
Verska vojska na Francoskem.
Izmed 15.000 duhovnikov, ki so prosili za upokojenje, jih jc 14.258 katoliških in sicer ; jih je prosilo 7082 za dosmrtno pokojnino, 7176 j pa le za prehodne podpore. V vaseh Vente-uges in Grecčs, departement Haute Loire, sta hotela dva finančna nadzornika inventirati cerkveno premoženje. Prišla sta v spremstvu infanterije in orožnikov, a sta se vrnila, ker so jima oboroženi kmetje in kmetice zabranili z vilami vhod in metali kamne. Pariško sodišče je oprostilo pariška župnika pri sv. Fran-j čiškti Ksaveriju in sv. Roku, ki sta bila obto-i žena hujskanja.
Prepir ministrov v francoski zbornici.
Včerajšnja seja francoske zbornice je bila velezanimiva. Razpravljali so o finančnem zakonu. Poslanec Lanuy je zahteval, naj izločijo iz zakona S 31, ki obravnava ustanovitev mornariških kreditnih družb. Finančni tnini-t ster Poincarre je bil za, mornariški minister j Thomson pa proti izločitvi. Poincarre je očital Thomsonu, da je nastopil v tej zadevi, ne da j bi ga bil obvestil in mu dal priliko proučiti 1 vprašanje o mornariških kreditnih družbah. , Izjavil jc, da odstopi, če ne bo imel popolne i kontrole nad vsemi ministri. V nadaljni raz-: pravi je kazal poslanec Rcchet na 91 milijonski primanjkljaj. Od 1". 1879 se je povišal fran-, coski proračun za 1128 milijonov in po na 1 novo odobrenih zakonih se zviša še za 509 I milijonov. Državni dolg znaša 44 milijard in ! je jako slabo skrbljeno za redno pokritje
•	dolga. Finančni minister Poincarre se je izgovarjal, da finančni položaj ni tako nevaren. Deficit je cenil na 57 milijonov. Francozi bi storili pametnejše, da mesto umetno vprizor-jenega kulturnega boja rajši urede bankerotne
, francoske državne finance, ki vzbujajo opra-
•	vičen sum, da so hoteli s kulturnim bojem odvrniti pozornost od francoskih državnih dolgov, ki prinašajo pač največ dobička judovskim maloštevilnim francoskim velebogata-šem, ki po loži gospodarijo na Francoskem.
Ruski nemiri.
Odesa, 22. marca. Vsi dijaki srednjih šol so pustili šolo in mnogi delavci tovarne, da ■ so demonstrirali proti smrtni kazni poročnika Schmidta. V pristanišču so razobesili črne zastave.
Peterburg, 22. marca. V vseh vojaš-. uicah so izvršene preiskave in so zaplenjeni mnogi revolucionarni proglasi. Vsled usmrčenja poročnika Schmidta groze revolucionarji z novimi maščevalnimi atentati.
Slovensko jledalBfe.
I Za malokatero opero je bilo toliko zanimanja, kot za najnovejše Puccinijevo delo »Tosko«. Živahno gibanje in napeta pozornost občinstva, ki je napolnilo gledališče do zadnjega prostora, je takoj minilo, ko se je dvignila zavesa. Ouverture opera nima, ker se , začne takoj dejanje s precei močnimi akordi v nizkih molovih tonih.
Lansko sezono uprizorila se je drama »Toska«, ki jo je spisal Vict, Sardou; vsebina jc torej večini gledališkega občinstva znana. Operni libreto se sicer močno razlikuje od drame, vendar v glavnem obsega jednako osnovno podlago. Prvo dejanje opere se popolnoma strinja z onim drame; drugo in tretje dejanje pa ne, zlasti zadnje dejanje, v katerem je v operi Cavaradossi ustreljen in To-ska skoči v prepad, med tem ko pri drami v zadnjem dejanju zabode Scarpia, kar se zgodi v operi že v drugem. Toda to le mimogrede. Dejanje v operi ni glavna stvar, marveč glasba. V trm oziru pa nudi »Toska« do-
volj za vsakega. Glasba jc v tej operi bogata, kot v malokateri ter vsebuje v raznih vari-jacijah poleg veledramatičnih tudi lirične momente. Skladatelj je položil glavno važnost na orkestracijo, vendar tako, da je ta v vednem soglasju z izvršenim delom, s pevskim en-semble — jem. i Stare Verdijeve šole v »Toski« seveda za-manj iščemo. Puccini je modern glasbenik, ki | se je čisto emancipiral in postavil na lastne noge, vendar pa tako, da ni nikjer zatajil itali-• janskega temperamenta . Godba često prekipeva, zlasti dosega v godalih na lok največjo višino; vkljub vsej mogočni instrumentaciji pa je strogo umerjena, sploh resnosti dejanja v vsakem oziru prikladna.
Kolikor je liričnih momentov, je glasba čutna in nežna; večina teh motivov spremlja harfa. Z vso silo pa privrejo na dan kakor ob viharju hudournik v naravi v veledramatičnih prizorih, kojih je opera prebogata, — zakladi komponistove bogate umetnosti.
Sicer bomo pa to opero letos še čuli in si bomo šele pri bodočih uprizoritvah mogli napraviti konečno sodbo. V naših razmerah se seveda nc smemo pritoževati, ampak z zadovoljstvom sprejeti to, kar se nam da in zato biti še hvaležni!
Gospa Mar. S k a 1 o v a , katere častni i večer je bil, je kot nositeljica naslovn« uloge osredotočila glavno pozornost na se. -Ona uživa pri našem občinstvu toliko,simpatij in vsestranskega priznanja, da posebne hvale niti ne potrebuje. Saj vemo vsi, da je ona ve-lenaobražena pevka, ki vsako ulogo bodisi v operi , da celo v opereti izvrši s pevsko fineso in dovršenostjo, ki je last malokateriin. V vseh treh letih, kar je ona najmarljivejši član slovenske opere, nismo imeli zanjo drugega kot nepretirano hvalo. To govori dovolj! Da ) je bila tudi včeraj, ko je briijirala bodisi v igri ' bodisi v petju, vseskoz izborita se itak razume. Ne vemo, v katerim dejanju bi ji dali prednost, vendar pa nam je najbolj ugajala v drugem v nastopi s Scarpio. Duševni boj, ki ga bije Toska med mučenjem Maria in v boju s Scarpio za svojo čast in ljubezen, je ga. Skalova pogodila tako, da ji moramo le ča-stitati. Občinstvo jo je koncem dejanja ponovno in z burnim aplavzom zvalo na oder. Kot dokaz izrednih simpatij, koje uživa, so bila krasna in dragocena prejeta darila: dve cvetlični liri, pošiti s svetlim srebrom, na eni monogram »M. S.« obstoječ tudi iz kronic; »zaslužni« križ, obstoječ iz zlata in srebra; čolniček cvetja z dragocenim navezkom; konečno pahljača, sestavljena samo iz papirnatega denarja. Dulce cum utili: omne tulit punetum! Da bi nam ga. Skalova ostala tudi zanaprej!
i Za njo zasluži neomejeno priznanje g. O u f e d n i k. On je pevec prve vrste, a poleg šc rutiniran igralec. Bil je vsakem oziru izbo-ren; veselilo nas bo čuti ga še enkrat v ulogi Scarpie.
G. O rž e I s k i, da si še nekoliko hripav, a ne znatno, je rešil svojo ulogo prav dobro. Le v malo višjih legah — a to redko — smo opazili, da ni prav disponiran, a jc znal to dobro prikriti. Sicer je pa kot slikar Mario v vsakem oziru ugajal. Pred prestavo se je po g. Bukšeku opravičil, da ni še pri popolnem glasu. Cemu se je občinstvo temu smejalo?
Ubeglega Cesara Angelottija igral jc z dovršenostjo pravega umetnika g. rež. Ranek. Izborita mimika in v vseh kretnjah dovršen nastop tega rutiniranega igralca doseže vsik-dar popoln vspeh. Gg. Z a c h, B u k š c k in B e t e 11 o so nas v manjših vlogah zadovoljili; pastir se je menda v zadnjem času izgubil. Zbor nima v operi posebne uloge, razven v prvem dejanju in nekaj zakulisnih točk. Toda njegov nastop v prvem dejanju nam ni imponiral. Po čegavi krivdi? Mi mislimo, da mora biti nastopvcerkvi resen, nepa s m c š c n; a to je bil! Dalje naj se skrbi zato, da sc koncem dejanja oder nagloma izprazni, da ne bo, ko se dvigne zavesa, tistega neumestnega in smešnega pehanja kot včeraj po i. dejanju.
Uprizoritev tudi interieur bi bila sicer ugajala, toda pravega efekta ni bilo mogoče doseči, ker med drugimi tudi naš oder daleko ne zadošča. Tista cerkvena ne vemo kaj (»ceremonija«) je bila res prava karikatura. i Tudi zvonenje bi bilo lahko bolj umerjeno. Umevno pa je, da so se morali pokazati nedo-statki, ker se včeraj dopoldne niti vedelo ni, ali se opera uprizori ali ne.
Stat n o m i n i s u m b r a.
iz slovanskega sveta.
sl. Čitalnica in klub »Slovanski Jug« v
Belgradu nam piše: Slavno uredništvo! Čast nam je obvestiti Vas, da so osnovali prijatelji jugoslovanske ideje v Belgradu meščanski , klub i n čitalnico »Slovanski Jug«, 1 da bi na ta način organizovali svoje delovanje v smeri vjedinjenja Jugoslovanov in da bi postavili ognjišče, na katerem bi sc negovala ta spasonosna ideja, ki si pridobiva vsakega dne novih pristašev. ! Klub si je izvolil odbor, v katerem so gg.: dr. Jovan Cvijič, vseučiliščni profesor; Kosta Olavinič, župan belgrajski; Milutin Stepano-i vič, član vrhovne državne kontrole; Ljuba Davidovič, narodni poslanec; Marko Trifuno-vič, sekcijski načelnik poljedelskega minister-stva; dr. Miloje Vasic, ravnatelj narodnega . muzeja; Pera Jankovič, gimnazijski profesor; dr. Milan Milojevič, uradnik ministerstva zunanjih zadev; Miodrag Ristič, suplent; Ljubo-mir Jovanovič, urednik »Slovanskega Juga«; Kosta Jovanovič, arhitekt in Mirko Mičič, stud. iur. Čitalnica se odpre v nedeljo 25. t. m., o čemur imamo čast obvestiti Vas kot prijatelje in pospeševatcljc ideje, radi katere smo se mi organizovali. Bratskim 1 pozdravom! V imenu odbora: Kosta For. Jovanovič, arch.
sl Srbska himna in srbski časopisi. Vsi
srbski listi so nezadovoljni 7. novo Santičevo himno in jo ostro obsojajo. Izjemo dela satno belgrajskl »Dnevni list« in ta v svoji službeni dolžnostih
sl Kongres bolgarskih lekarnarjev. Meseca avgusta bodo imeli v Varni bolgarski lekarnarji svoj peti kongres. Istočasno se priredi ravnotam tudi lekarskohigienska razstava, na katero se vabijo vsi jugoslovanski proizvajalci farmacevtnih stvari.
sl Na učiteljiščih — pouk o ognjegastvu namerava uvesti hrvaška deželna vlada, da tako učitelje še bolj vsposobi za ustanovitelje ogniegašnih društev.
sl Tolstoj odbil kandidaturo. Lev Tolstoj je odbil kandidaturo za poslanca v dumo. De-putaciji, ki mu je kandidaturo ponudila, jc odgovoril: »Nisem voljan igrati norca na svoje stare dni.«
sl Maksim Gorki je zapustil Berolin in odpotoval v švico, kjer se snide s svojim prijateljem Leonidom Andrelevem.
1 Druga jugoslovanska umetniška razstava ic tačas najzanimivejši predmet, ki se navdušujejo zanj vsi Jugoslovani. Bolgarski oddelek »Lade« se živahno pripravlja za to razstavo, ki bo v resnici zelo impozantna. Prostori, kjer bodo razstavljene umetnine, so za razstavo zelo ugodni in dovolj veliki, tako da ne bo n? razstavi gotovo nobene tesnobe. Sama bolgarska vlada bo pripomogla »Ladi« z znatno vsoto, da bo razstava lepše urejena. Srbski in hrvaški umetniki so obljubili, da se udeleže razstave polnoštevilno. Izmed Bolgarov bodo razstavili poleg starejših tudi mlajši slikarji, katerih vodja je Aleksander Božinov, in ki žive sicer v precejšnjih nepri-likah. Od uglednih bolgarskih slikarjev bodo zastopani na razstavi: Anton Mitov, ravnatelj slikarske šole, Vježin, A. Mihov, Božinov. Angelov,' Mrkička, Oton Horejši, Morozov, Mihajilov, Tačev i. dr. Srbski slikarji pripravljajo za razstavo nova dela. Razstavili bodo sledeči umetniki: Poje Jovanovig, Djordje Krstič, Uroš Predič, Steva Teodorovič, Mu-rat, Danllovac, Vučetič, Ranosovič, Vukano-vič, ki je bil reditelj belgrajske razstave, Djoka Jovanovič, Ubavkič, Roksandič in od umetnic Vukanovička, Nadežda Petrovičeva iti nekatere mlajše. Izmed Hrvatov so obljubili na tej razstavi sodelovanje: Klemens Crn-čič, Medovič, Valdcc, Frangeš - Mihanovič, Bela Cikoš, Vidovič, Tišov, Bužan i. dr. Koliko in kdo. vse se bo udeležil od Slovencev sofijske razstave, dozdai šc ni znano. A priporočati je. irt to zato, ker so sc zelo izkazali Slovenci na belgrajski razstavi. Tudi ie iz ma-terielnih razlogov koristno, ker je upati, da se bodo gotovo vse slike, kar iili bo na prodaj, tudi prodale. Veliko število slik namerava kupiti sam knez Ferdinand za svojo privatno galerijo, in istotako misli pokupiti veliko število slik ministrstvo prosvete. Razstavo otvori knez Ferdinand sam, ki je tudi njen pokrovitelj. - Razstava bo trajala dva meseca, in da bi bila lažje in tembolj obiskana, bodo znižale bolgarske in srbske železnice gostom vožnje cene. Srbske državne železnice so že izjavile, da zmanjšajo gostom vožnjo ceno za polovico, a predmeti za razstavo sc bodo prevajali po bolgarskih in srbskih železnicah brezplačno. - Mimogrede so nameravali pozvati na jugoslovansko razstavo tudi severne Slovane, a videti ie, da ie misel opuščena. Tudi (irki in Rumuni ne bodo sodelovali na razstavi. Siccr pa je to jugoslovanska razstava, torej imaio na njej pravico samo Jugoslovani.
sl Rumunski inženirji In arhitekti napravijo aprila meseca izlet v Sofijo, da obiščejo tako svoje bolgarske kolege, ki se za sprejem že pripravljajo.
sl Društvo bolgarskih gimnazijskih profesorjev obišče, kakor smo že poročali, o Veliki noči svoje srbske kolege v Belgradu. Ob tej priliki jih tudi pozove, da jim vrnejo poset ob priliki otvorjenja druge jugoslovanske razstave in narodnega sofijskega gledališča.
sl Novi ravnatelj bolgarskega narodnega gledališča, Šmaha, ie odpotoval iz češkega »Divadla« v Pragi in dospel v Sofijo, kjer je prevzel svojo službo. Od njega pričakujejo, da uredi in pripravi vse potrebno do jeseni. Njegovo mesto za zavzemalai prej hrvašk igralec Mandrovič in za njim hrvaški književnik Srdjan Tučič. A dolgo se ni obdržal nc prvi, ne drugi.pa težko, da bi se tudi Šinaha.
si Bolgarsko književno društvo jc obhajalo to nedeljo na svečanem shodu spominski dan svojega častnega člana pokojnega hrvaškega vladike Strossmayerja._
Dnevne nouice.
+ Pred shodom zaupnikov — ugašajoča zvezda. Dr. Ivan Tavčar je včeraj odložil odgovorno uredništvo »Slovenskega Naroda«. S tem si misli olajšati stališče na shodu zaupnikov, ki postajajo nezadovoljni z glasilom dr. Tavčarjeve pisarne. Nekateri zaupniki, ki se smatrajo za »dauphine« stranke, bi radi obgla-vili dr. Tavčarja popolnoma. A to se jim ne bo posrečilo, ker si bo dr. Tavčar znal varovati s\oje stališče v »Narodni tiskarni«. Za odgovornega urednika so podpisali Rasta Pu-slomšek.
+ Na zaupnem shodu liberalne stranke sc bo, kakor beremo v »Narodu«, predlagalo, da se podržavijo ali podeželijo vse zavarovalnice. Radovedni smo, če bo predlog sprejet.
Lažnjiv »zaupnik« piše v »Narodu«: »V revščini živeči sloji... imajo prav gotovo pravico do boljšega stanja. Ta pravica je pri-rodna in katoliška cerkev ... taji in zametava
to pravico.« Ali se je že kdaj čitala taka laž? Človek, ki je to zapisal, pa diktira zaupnikom njihove sklepe. Od tako lažnjivega lopova, ki misli, da ima pred sabo same tepce, ki jim lahko natvezi vsako laž, se dajo torej poučevati liberalni zaupniki! Smo res radovedni, koga ne bo sram v nedeljo priti na ta shod!
t Koroški Slovenci na delu. Prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m. pri rede koroški Slovcnci tri shode: na Mizici, na Črni in v Seleh. Spored: Volilna reforma.
Starostno zavarovanje zasebnih uradnikov. Gosposki zbornici predloži vitez Gom-perz peticijo brnske obrtne in trgovske zbornice, ki je sklenila, naj se starostno zavarovanje zasebnih uradnikov reši istočasno s splošnim delavskim zavarovanjem in naj prispeva tudi država. Na ta način se hoče starostno zavarovanje zasebntfi .uradnikov zavleči in vrniti zakon državnemu zboru. Industrijska zveza in nekatere trgovske zbornice menda ne vedo, da s tem agitirajo le v korist socialno-demokracije. Upamo, da se načrti nasprotnikovih predlog ne posrečijo.
Tat v zakristiji. Jožef Prek, delavec iz Smartnega pod Šmarno goro, ie tatvini podvržen človek. Ko sta dne 1-4. januarja t. 1. hotela ključarja v podražili cerkvi na Primsko-vem nabrani denar spraviti v železno skri-, njico, ki se je nahajala v zakristiji, sta se prepričala da je skrinjica z vsebino 60 do 70 kron ukradena. To tatvino jc izvršil Jožef Prek, ki pa dejanja trdovratno taji. Sodišče mu je pri-l znalo 15 mesecev težke ječe. j	Tepež na Šmarni gori. V Severjcvi go-
stilni na Šmarni gori sta pila poleg druzih gostov, tudi Primoževa fanta France in Janez Juvan iz Spodnjih Pirnič. 2e tu se je pričel prepir med obdolženčema in Antonom Šeše-kom, vendar do tepeža ni prišlo. Šele nekako na sredi hriba, ko je Šešek stavil brata Juvana na odgovor zakaj da ukata se je vnel tepež pri katerem je Franc Juvan Šešeka večkrat z nožem sunil. Sedel bo za to 6 tednov v ječi brat Janez, je dobil pa 48 ur zapora.
—	Vodne moči v planinskih deželah. Železniško ministrsvo je bilo določilo konference, na katerih se ima razpravljati o upo-
j rabi vodnih moči v planinskih deželah v industrijske svrhe. Doslej sta bili dve taki konferenci. V prihodnji konferenci, ki bo v kratkem, predloži idografični urad načrt za sestavo katastra vodnih moči. I — Z nožem sunil je Franc Mihclič 17 let stari delavec iz Sneberjcv Franceta Peterca in sicer v levo pleče, ker je bil nekoliko vinjen brat Janez je pa dobil 48 ur zapora.
—	V Radovljici je umrl dne 22. t. m. nagle smrti c kr. sodni oficijal g. V a l e n-tin Cerovšek. Pogreb bade v soboto, dne 24. t. m., ®b 4. uri popoldne. Naj v miru počiva !
—	Iz Kranja, zadnjo nedeljo je predava v društvu „Kranj" gosp. profesor Grafenauer o Stritarju Ozrši se na našo literaturo pred Stritarjem sploh, je označil posebej njegov vpliv na Jurčiča in Levstika. Natančneje se je bavil s Stritarjem kot pripovednikom, kritikom in lirikom. Pri tem nam je s čustvom recitiral več njegovih najlepših pesnitev. Občinstvo, ki se ga je zbralo dobršno število, je sprejelo predavanje z živahno pohvalo. — Prihodnjo nedeljo, 25 marca, pa predava g. dr. Globočnik o jako zanimivi temi : Katere nezgode so človekovemu življenju najbolj nevarne. Ker bodo razjasnevale vrh tega še predavanje slike s skioptikonom, s« bo gotovo zbralo zopet mnogo poslušavcev.
—	Z Jesenic, 21. marca. I. delavsko konsumno društvo, katerega občni zbor bo v nedeljo 25 t m ob 3 uri popoldne v prostorih g. J. Cufarja na Savi, je imela dne 6. in 7. t. m. revizijo, pri kateri se je pokazal prav pevoljen uspeh. Društvo šteje 255 udov s 409 deleži v znesku K 4090 —. Denarnega prometa je bilo K 147632.—. Rezervni zaklad znaša K 475941, čistega dobička je K 3277 20. Dividente se bodo po 4% izplačale. Kakor je tedaj iz rač. zaključka razvidno, društvo ne stoji na tako slabih nogah, kakor pripovedujejo njegovi razni nasprotniki. Delavci združiti se in pristopite k Vašemu kons, društvu, ker čim ▼eč nas bo, tem večji bo dobiček, ki bode pa zopet le Vat
,Vodilo za Marijine družbe1 je popolno pošlo in izide v kratkem v novem natisu.
—	38.083 podpisov proti nameravani novi postavi o krščanskem zakonu sta poslali na Dunaj „Slov. katol. delavsko društvo" in društvo .Skalnica" v Gorici.
—	Cirkus Buffallo Bili v Gorici Velikanski ameriški cirkus Buffdlo Bil pride v Gorico dae 12. ali pa dne 13. maja t. 1.
—	Zima spomladi. Spomlad se je pričela s snežnimi meteži. Danes ponoči je padlo toliko snega, da je vsa pokrajina okolu nas bela. Tudi danes popoldne je zopet jelo snežiti. Iz Češke in Nižje Avstrije poročajo o novih snežnih viharjih. Neki dopisnik nam poroča, da je na Notranjskem in Gorenjskem padlo od srede do četrtka zvečer za ped visoko snega. V Salzkamer-gutu je bila taka nevihta, da je opustošila
cele gozdove. — Iz Novega mesta se nam piše z dne 22. t m.: Dobro je bilo, da včerajšnjemu krasnemu dnevu (po nočni ne vihti) nismo prav ničesar zaupali. Dmes izgleda Dolenjska, kakor ob času Božiča pred trdo zime. Mrzla burja piše, tamno je in snfg prične naletavati tudi v dolini. Na Gorjancih „mede", kakor pravimo, vedno gosteje. Megla nam zakriva, kaj se vse tam gori za nas še kuha. Proti večeru jo je sneg kar za res ubral, zadržuje ga le mraz. OJ Gorjancev sem sevali nepredirna megla, ki je že zavila vse bližnje vasi Novega mesta.
—	Umrl je pri Sv. Ivanu pri Trstu zidarski podjetnik in posestnik g. Josip M i k el i č
—	80letnico svojega rojstva je pra znoval 21. t. m. okrajni zdravnik v Litiji, g. J u r i i Oblak.
—	Šolska vest. Namesto g. I v. S e g e, ki ie prestavljen v Radovljico, pride na šolo v Šmartno pri Litiji gdč. Marija M e š k o
—	Močno burjo imajo v Postojni in okolici.
—	Nov železniški tir pekladajo med Litii« in Savo.
—	Megla v Liburniji. Po celi severni strani Jadranskega morja je gosta megla, ki ovira promet. Parobrodi prihajajo z večurnimi zamudami.
—	Mednarodni poljedelski kongres bo na Dunaju prihodnje leto. Priprave se vršs.
StajersKe novice.
š Predavanje be v nedeljo popol dne 25. t. m. v prostorih .Pazniškega in delavskega podpornega društva" v Trbovljah. Govori dr. Krek iz Ljubljane.
š Imenovan je za provizorja pri Sv. Martinu pri Vuberku č g. I v. A 1 t, kaplan v St. Lenartu v S'ovenskih Go ricah.
š Osebne vesti. Iz Gornjega Giada poročajo : Za okrožnega zdravnika je imenovan g. dr. M a k s K o n e č n i k , dosedaj zdravnik v Sevnici. Prejšnji okrožni zdravnik g. dr. V i 1 i m e k je odšel v Prago. — Gosp. IvanVidemšek iz Celja je imenovan za pristava pri tukajšnji sodniji.
š Umrla sta v Mariboru mesar Fran K u r n i k in gdč. Marija Jorgo.
š Sladkorna tovarna na Štajerskem. Govori se. da namerava ve lika avstrijska tvrdka iz Prage blizu Gradca napraviti sladkorno tovarno. Baje je s kmetovalci že stopila v dogovor. To bi bila prva sladkorna tovarna n* Štajerskem.
š Jezik si je odgriznila. Dne 20. t. m. se je igrala 61etna Pavla Č e -čo v ni k , hčerka želez, čuvaja v Račjem, sedeča na mizi. Po neprevidnosti jo sune njena soigralka tako, da je uboga Pavlica padla z mize in si pri padcu odgriznila konec jezika. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico
š Prorokinja ljubezni živi v Mariboru pod imenom K o d r i č. Prišla je nekoč k njej neka kuharica, proseč jo, naj ji prorokuje kaj o njeni ljubezni. Vedeže-valka, ki je dobro poznala kuharičine razmere, ji je seveda lahko uganila, da jo je zapustil njen fmt ter jo osleparil tudi za 200 K. Kuharica je bila seve vsa iz sebe. Hoteč pokazati še bolj svojo umetnost, je Kodrič obljubila kuharici, da bo naredila, da ji bo nezvesti ženin zopet vrnil 200 K in svoje srce ter jo poročil. Zate pa zahteva 10 K plače. Z veseljem je kuharica plačala 10 K, da dobi nazaj ženina in 200 K. A teh ni bilo od nikoder. Naposled je izgubila zaupanje v vedeževalno moč Kodričeve ter jo naznanila policiji.
UDbllanske novice.
IjGospa Irrna Polakova se je odzvala b r-z o j a v n i prošnji intendance slovenskega gledališča, ter včeraj došla v Ljubljano, da bi slučaju, ako bi se »Toska« ne uprizorila, omogočila predstavo operete »Zvonovi kor-neviljski«. Vsa čast jej kakor tudi naklonjenosti vodstva zagrebškega gledališča, -da pomagata v vsaki sili in zmešnjavi našemu »dramatičnemu društvu«!
lj Nove naredbe ie izdalo justično mini-sterstvo v zadevi v a r u š t v a. Vse postopanje je vsled teh za varuhe ugodnejše uravnano.
liStavbc v mestu. Pri Regalijevi hiši ob Miklošičevi cesti in Deghenghijevi ob Dunajski cesti ter Sodnijskih ulicah so pričeli zidarji že svoje delo. Po ostalih dograjenih imajo mizarji, ključarji in steklarii dovršiti svoje delo.
Ij Kartonažno tovarno otvori v Ljubljani baje tvrdka Meiač in sodrug.
Ij. Umrl je včerai popoludne ob 2. uri po-poludne v deželni bolnici gosp. Andrej B o n-č a r. pleskar. Pogreb bode 24. t. m. ob '/■-■5. popoludne.
lj Hranllnično knjižico je izmaknil Janez Gnssi, knjigoveški pomočnik v Ljubljani, Tereziji Grohar v Škofjiloki iu od vloge si prisvojil 120 K. Gnssi je tatvino odkrito priznal. Sodišče mu ie nakazalo tri mesece težke ječe za kazen.
Ij Ga. Marija Dragutlnovlč, članica slovenskega gledališča bo gostovala prihodnji mesec na zagrebškem gledališču.
ij Častni večer g. Oufednlka. Jutri, v soboto se vrši častni večer g. baritonista Jana Oufednika, ki poje drugič v veliki operni noviteti »T o s k a« težko in naporno vlogo barona Skarpije. G. OuJednik je marljiv lil vesten član naše opere ter uživa splošne simpatije. Zato zaslužuje, da ga ob koncu sezone nagradi občinstvo z najninogobrojnejšim pose-tom. Obenem je jutrišnja predstava zadnja v a b o n e m e n t u.
Ij Opozarjamo na današnji projekcijski večer g. fotografa 1. Rožuna, ki bo točno ob '/s8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega Doma«. Slike: Lepa naša domovina, njene krasote in znamenitosti s predavanjem. Naj bi prihitela k temu zanimivemu večeru v obilnem številu posebno naša mladina, da še bolj vzljubi svojo domovino.
Ij Trpinčenje živali. Včeraj dopoludne je na Dolenjskem kolodvora preobložil neki hlapec voz tako z drvmi, da ga konja nista mogla nikamor premakniti. Hlapec je vsled tega mesto, da bi bil nekoliko odložil, pričel biti konja tako, da sta bila vsa klobasasta. Konec trpinčenja je napravil šele drug hlapec s tem, da je pripregel svoja dva vola.
li Nevaren tujec. Dne 18. t. m. je prišel v gostilno g. Ivana Pavška na Bledu neki tuj človek, se tam navečerjal, potem pa šel spat. Ko so odšli domači k počitku, je neznanec vstal in šel v gostilno, kjer je vlomil v omarico, kjer je imela natakarica spravljen denar. Tat je vkradel okrog 10 K denarja in dve škatlji »šport« svalčic, nakar je izginil vzemši seboj tudi ključ od veznih vrat. Navedenec je okrog 23 let star, lepo oblečen in sicer v črn suknjič, črne baržunaste hlače, ter kolesarsko čepico.
lj Žepna tatvina. Kuharici Mariji Novakovi je danes zjutraj ukradel iz žepa v sv. Jakoba cerkvi neki dolgoprstnež denarnico, v kateri je imela 33 K 86 vinarjev denarja.
lj Pogreb ravnatelja g. Jožefa Luckmanna se je včeraj popoludne vršil ob mnogoštevilni udeležbi ljubljanskega občinstva. Pokopaval je pokojnika novomeški prošt č. g. dr. E I -b e r t. Pred krsto so korakali Marijaniški gojenci, učenci nemških šol, odposlanstva gasilnih društev iz Ljubljane in Kočevja, nemški »Turnvercin« iz Ljubljane in Kočevja, Filhar-monično društvo, »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov«. Dva voza sta bila polna vencev. Ob mrtvaškem vozu so korakali rudarji z Jesenic s prižganimi svetilkami, za krsto pa je stopalo »a stotine odličnega občinstva. Pokojniku ne moremo odreči priznanje, da je storil mnogo dobrega. Bil je občespo-štovan. Z njim ie legel v grob plemenit mož. N. v m. p.!
li Tobačna trafika na Jurčičevem trgu se podeli potom javnega pogajanja.
lj Najdena ie denarnica s srednjo svoto denarja in se dobi na magistratu.
lj Gala-voz za piepeljavanje mrli-čev je dal včeraj upreči g. Doberlet za g. J. Luckmanna, in pet parov črnih konj je bilo vpreženih v 4 vozove. Ta gala-voz se je stoprav štirikrat rabil v Ljubljani; a je tudi res elegantne opremljen, zlasti pa krasijo izrezljane figure in debele šipe, ki obdajajo prostor, kjer krsta počiva.
Razne stvari.
Najnovejše.
Silna lakota je v Andaluziji. Mno žica je oplenila v raznih krajih vse pe-karije.
Zopet katastrofa. V Camp Bird v Colerado je vsled eksplozije v rudniku ubitih 32 delavcev, 500 delavcev je zasutih in jim ni me goče priti na pomoč
Italijanski parlament za iretentovske agitatorje.
Dne 21. t. m. je v italijanskem parlamentu odgovoril ministrski podtajnik d i S c a 1 e a na interpelacijo Brunialtovo glede izgona prof. Silvestra iz Avstrije. Silvestri je po Istri agitiral za neodrešence. Ministrski podtajnik je izjavil, da italijanski ni uspelo posredovanje pri avstrijski vladi, katera noče preklicati svoje prepovedi. S o-1 i m b e r g o je vprašal podtajnika, kaj se je zgodilo z italijanskimi turisti, ki so jih avstrijski orožniki zaprli na meji v ricški dolini. Di Scalea je izjavil, da je avstrijska oblast turiste, ki so jih imeli za vohune, že izpustila j z zapora.
Telefonsko m brzojavno porodila.
Državni zbor. Dunaj, 23. marca. V današnji seji državnega zbora ie odgovarjal Gautsch na interpelacijo, ako se i e res nameraval dvorni arhiv prestaviti v Budimpešto. Gautsch jc odgovoril, da se je iskal drug lokal za ta arhiv, da pa sedaj arhiv ostane v palači državnega finančnega ministerstva. Nato je zbornica končala prvo branje volilne reforme. Govoril je glavni protigovornik grof Stiirgkh, nakar so sledili »stvarni popravki«. Sternberg ie polemiziral proti Kramah!, Dasz.vnskemu in dr. Šušter-šiču. Ker se ni držal mej stvarnih popravkov, mu je predsednik odvzel besedo. Sternberg je apeliral na zbornico, ko se je pa pričelo glasovanje, jc svojo zahtevo umaknil. Po stvarnih popravkih poslanca dr. Stcin\\ enderia ie /bornica sprejela dr. Ebenhochov preuiog, da
štej odsek za volilno reformo 49 članov. Zbornica je sprejela tudi ostale dr. Ebenhochove predloge, glede volilne svobode je zbornica sklenila, da o tem razpravljaj ne ie justični odsek, ampak tudi odsek za volilno reformo. Nato je zbornica sprejela zakon o čekih in predlogo, da se vštejejo aktivitetne doklade državnih uradnikov in učiteljev v penzijo. Prihodnja seja v torek.
Dunaj, 23. marca. Državni zbor je sklenil izročiti volivno reformo odseku za volivno reformo. V torek bo prva točka dnevnega reda volitev odseka.
Stavka stavcev v Kranju.
Kranj, 2,3. marca. Stavka tiskarjev v Lam-pretovi tiskarni je bila danes opoludne končana.
Proti dr. Mahniču.
Cres, 23. marca. Občinski svet je sklenil, da se mora odslej krščanski nauk poučevati edino le v italijanskem jeziku. To je demonstracija proti biskupu dr. Malmiču, ki je naročil katehetom, da morajo poučevati otroke v materinskem jeziku.
Volilna reforma oktrolrana?
Budimpešta, 23. marca. »Az Ujsag« pri-občuje senzacionelno vest, da bo kralj Ogrski 11. aprila oktroiral splošno volilno pravico ter bo na temelju novega volilnega reda razpisal nove volitve.
Diplomatični zbor pri papežu.
Rim, 23. marca. Papež je včeraj vsprejel diplomatični zbor, ki mu je prišel čestitat povodom njegovega godu.
Jakob Gomllšak umrl.
Trst, 23. marca. Danes je umrl po kratki bolezni g. Jakob G o m i 1 š a k , upokojeni profesor veronauka. Pogreb jutri ob 4. uri popoludne.
Potresno nemirje.
Novo Mesto, 23. marca. Danes ob 1.40 zjutraj se je na magnetni igli nenadoma pojavilo izrazovito nemirje. Igla se odklanja proti severo-zapadu. Domneva se, da deluje potresna sila kje na jugovzhodu oddaljeno. Igla je bila od zjutraj 9.30 precej mirna. Ob 9.30 je kazala potresno nemirje. Tako tudi včeraj zjutraj ob istem času.
Obsojena poveljnika.
Peterburg, 23. marca. V Kurskem je vojno sodišče obsodilo generala Dobrovol-skega in Bagrationa ker nista zadostila pri izgredih 30. junija svoji službi na 2 oziroma 3 leta trdnjavskega zapora.
Sumljivo gibanje v ruski armadi.
Peterburg, 23. marca. Med mornarji vojne mornarice v Peterburgu in Kron-stadtu je opazovati sumljivo gibanje. Mornarji so zastraženi in v njihove vojašnice je pride-1 jena pehota. V Odesi so mornarji na vojnih ladijah, ko so zvedeli, da je poročnik Schmidt ustreljen razobesili črne zastave. Poveljnik brodovja je zaukazal, naj se strelja na dotične ladje z granatami, a izvršitev je bila na brzojavni ukaz iz Peterburga sistirana.
Maroška konferenca mirno rešena.
London, 23. marca. Sem je došla uradna brzojavka, da se je na konferenci v vAlgeci-rasu doseglo poplno sporazumljenje. Francoska in Nemčija sta se zedinili v vseh spornih vprašanjih.
Sestanek dveh vladarjev.
Dunaj, 23. marca. Tu se razširjajo govorice, da se meseca aprila sestaneta v Opatiji cesar Franc Jožef in angleški kralj. Sestanek bi bil velike politične važnosti, ker se nemški cesar in angleški kralj ne sestaneta. Vest še ni potrjena.
Stavke.
Pariz, 23. marca. 1000 vrtnarskih pomočnikov v okraju Sen jc pričelo stavkati.
Zemiin, 23. marca. 1200 delavcev pri ju-žnovzhodni regulaciji reke stavka.
Katastrofa.
New York, 23. marca. V Fairmontu v Za-honi Virginiji je neki rov v rudniku eksplozija popolnoma porušila. Deset rudarjev je mrtvih, mnogo rudarjev še pogrešajo.
Anarhistinja pred vojnim sodiščem.
Peterburg, 23. marca. Eksaltirana social-nodetnokraška agitatorica Roza Luksenburg pride pred vojno sodišče.
Listnica uredništva.
Gosp. M Podbevšek na Grmu pri Novem mestu: Potrjujemo V.m, da Vi niste pisali v »Slo-
vencu" nobenih notic o grmski šoli, tudi ne notice o »nečloveškem stanovanju". — Gg. naročnikom: Ker se vrši zdaj v „Slovencu" izprememba vsled vpeljave novega stroja za stavljenje vrst, )e tisk v listu jako različen, ker se mešajo stare in nove črke. Kmalu bo to prehodno stanje premagano, in list bo izhajal samo i novimi, prav dobro čitljivimi črkami.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-o mm
Čaa .pa-
»vaofa
22 9. zveč, 731 3
Stanje turo-metra v rora
Temperatura
1)0 Cultljn
00
23
7. zjutr. 2. pop.
725 3 722 0
0-5 12
Vetro.l
sl. svzh.
sl jzah. sl. jug
sneg
obl. sneg
H
U
30
Srednja včarajšnla temn. 0 9'. nuno 4 8'
Borzna poročila.
Ljubljanska (Kreditna banka* v Ljubljani.
Uradni kurzl dunajske borze
Zaloibenl papirji.
4*/. majeva renta......
4'/. 8rebrna renta.....
i'I, avstrijska kronska renta . i'/, , zlata renta . . . 4*/, ogrska kronska , ... 4'/. , zlata .... 47, posojilo dežele Kranjske . i' t'l, posojila mesta Spljet . . 4V/. , , Zader . . 4V«*/, bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4*/, češka dež. banka k. o. .
47. . . , i.o. . . 4>/,7. zast. pisma gal. d. hip. b. . 41/,*/. pešt. kom. k. o. z 10*/, pr. 4l/i*/. zast. pisma Innerst. hr. 41/,*/. , , ogr. cen. dež. hr. *V/. , n » hip- banke 4V,*/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4'/i*/, obl. češke ind. banke . . 47, prior. Trst-Poreč lok. .
4*/, prior. dol. žel......
37. , Juž. žel. kup. '/t'/, ■ 4'/i7, avstr. pos. za žel. p. o.
Breike.
Srečke od 1. 1860'/,.....
, . 1864
„ tizske ; „ zem. kreditne I. emisije
H-	.
, ogr. hip. banke . . . , „ srbske ž frs. 100-— , ,
, turške ......
Basilika	srečke . . .
Kreditne ,	. . ,
Inomoške ,	. . ,
Krakovske ,	. . .
Ljubljanske „	, .
Avstr. rud. križa ,	. . Ogr. ... Rudolfove , Salcburške ,
Dunajske kom. ,	. ,
Delnice
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . .
Ogrske , .....
Zivnostenske , . . . , Premogokop v Mostu (Brtii) ,
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Mur4nyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . , Češke sladkorne družbe . .
Valita,
C kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke..........
Laški bankovci......
Rublji ......
Dolarji.....
22 marca
bmu
99 60 99 40 99 60 117 50 94 20 112 20 99 60 100-66 100 -100 25 100 — 10015 100 36 106 — 100 60 100 — 100 — 9960 10060 99'9<> 99 BO 315 75 99'8o
194 25 28* 80 lf 8 20 287 76 29t — 264 — 100' 153 nO 22 85 472 -78--91 — 61 -
94	7 * <1 25 65 — 71-—
626 -
123-75 673 50 1635 66^ 75 78)60 2* — 653'— 539 50 2640 535 50 270 — 661 — 155 —
11-33 19-13
23-48 23-98 ll 7*45
95	65
250 75
« H4
1906 Blago
99 70 9960 99>0 117-70 94-40 11240 10P— 101-66
101 20 100-20 10025 10135 107 — 101 50 100 50 100 46 100-60 101-60
100'— 317 75 100 80
196 25 287 50 160-20 297 76 3oi*— 270 50 107 70 164-50 24 85 482 — 84' — 97--64,-61 78 S3-25 59 05 76-
63550
124-75 674 60 1645 -670 75 790 50 247-— 662 -540-50 2650 -636-50 273 -665 — 166 —
11 37 19'J6
23-56
24-06 117-65
96-85 251-50 S
Po ceni se proda še skoro nov 3 m dolg
prodajalniški pult (pudelj).
Ogleda se lahko na Tržaški cesti št. 21.
Cena se izve istotam.	571 6—5
Služba
cerkvenika in organista
se razpisuje pri Beli cerkvi na
Dolenjskem, p. ^t. Jernej. — Plača po dogovoru.	619 3-2
Otročje
VOZičICG različnih cen ima vedno __v zalogi 502 io-9
Dragotin Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18.
Učenec
se sprejme takoj v večjo trgovino.
Imeti mora nekoliko srednjih šol in biti iz dobre hiše.	531 3-1
Kje, pove upravništvo .Slovenca".
Dva ključavničarska pomočnika in en učenec SoFtfTJ!«
Trillerju na Bledu, Gorenj. 632 2—1 Odda se stalni stranki za avgust
lepo stanovanje
obstoječe iz predsobe, dveh sob, kuhinje itd.; na željo se prepusti tudi del vrta.
Stanovanje je blizu mestne župne cerkve sv. Jakoba in pripravno tudi za kakega gosp. duhovnika. — Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo „Slovenca\ 633 1
vešča gospodinjstva in kuhe, zna tudi več drugih ročnih del ter dobro šivati,
žel! dobiti službo pri kaki mnnjii rodbini.
Starost 25 let. Za poštenost se jamči. Naslov: Poste restante „Lija" Kamnik, Gorenj.
Sprejmem takoj izvežbano
prodajalko
le prvo moč — modne branže, ki se razume zlasti pri Jagrovem perilu, nogavicah in sploh pletenini in tkanini. — Ponudbe: Dragotinu Hribarju v Ljubljani. 630 3-1
Zanesljiv
6J8 3-1
konjski hlapec
se sprejme tako] u pivovarni Auer.
Na proda) sta
609 3 -2
dve vili na Bledu
jedna sloji v Zagoricah v sredi lepega 50 arov velikega sadnega vrta; druga je vila „Planinka lečeča v Zaki tik jezera najbližje novega blejskega kolodvora. Vila „Planinka" ima svoj lastni vodovod. — Pogoje pove dr. J. Vilfan, odvetnik v Radovljici.
1164 61—4»
Samo 6 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Fraueoske prekomorshe družbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz m Havre v Amerika.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 18„
V Dovi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovem.
prednaznanilo.
V približno enem tednu izide od tvrdke W. K. Nučič v Ljubljani najnovejšemu stanu odgo~ varjajoča trgovska in obrtna naslovna knjiga (Handels und Gewerbeadressbuch) in se vsled tega svari pred nakupom slabejših jednakih knjig.	6i3 3-3
Dokaz razvideti je v izložbenem oknu podpisanca.
^ cJC. <3Tučič
), Jfranjs^o reklamno podjetje, Zjubljana, $elenburgove ulice it 6.
AndroDotion" (,znajditelipHerr
^nilUIU|/l/5UII maon, zg Poljskau.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočini, ki zabranl izpadanje las in 781 48	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravimi rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate* r Ljubljani pri gosp. VQS0 P6triČIČ-U«
V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kbiic in Ernst Sark v Ljubljani, „tt	M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.
Stavbeno podjetje
itH €Tole S cJinocfi, HJf
Zjubljana. Gradišče 17.	Zjubljana, Gradišče 17.
arRifaRta in zidarsRa mojstra.
Prevzemala izdelovanje projektov, vsakovrstnih stavb, kakor zidanje hiš, izdelovanje cest ter razne vodne — kanalizacijske — in vodovodne naprave. Proračuni na zahtevanje brezplačno.	687 6—5
>291 93
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rani. zastavnih pisem, prijoritet, ko-
munalnih
obligacij, srečk, delnic, in deviz.
valut, novcev
Promese *zda|a k vsakemu Žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000Rezervni zaklad K
Zamenjava In ekukomptuje	l)«j« urertiij me iih v mil namili«- pniitr)«.
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruj* arefcfco proti kurzni zapale kupone	izgubi.
Vlnkulule In devlnkuluje volaske zenitnlnake Kavciie.
MdC B.kompt Id Mkuao m.nlo- Mt	.V Bor.n. i>ar »Alta ta
Podružnica v SPLJET U.
0«narn« vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrostim Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
UdalatalJ >n •Mttnvornl urednik: Or. Ignaoij Žitnik.
li«K .Katoliško tiskarne* v Louoliani