ZKB C 1908- Raíliliujemo se. www.zkb.it Primorski dnevnik SOBOTA, 24. APRILA 2010_ Št. 97 (19.804) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Knjiga za tri evre velja dosti več SandorTence Ko ocenjujemo politična dogajanja v Sloveniji, se nam zdijo vse bolj podobna italijanskim, zlasti ko na televiziji naletimo na seje parlamenta ali pa v časopisju beremo o zdrahah in prepirih med strankami. Slovenija je normalna država, s svojimi slabostmi in odlikami in kot take je ne gre idealizirati, a tudi ne omalovaževati. Dva dogodka sta vendarle vredna poudarka. Akcija Očistimo Slovenijo in izbira Ljubljane za svetovno prestolnico knjige. Čistilne akcije se je udeležilo 250 tisoč ljudi, kar je ogromna številka, če pomislimo na majhnost Slovenije. Tudi Slovenci nemarno ravnajo z okoljem in z odpadki, veliko, zelo veliko pa je tistih, ki imajo radi čisto okolje. Tržaški dnevnik v italijanskem jeziku se je spravil na prostovoljce v dolinski občini, ki so posnemali akcijo Očistimo Slovenijo. Gotovo bi bilo bolje in koristneje, ko bi pozval lokalno prebivalstvo in krajevne uprave, da v domačem oko-Iju izvedejo takšno ekološko pobudo. Državnih mej ni več, v gIavah nekaterih pa ostajajo. Žal. LjubIjana svetovna pre-stoInica knjige je edinstven dogodek. Ne gre samo za knjige po tri evre (v tej krizi je to še kar pomembno) in za obiske svetovno znanih pisateIjev, temveč tudi za vrednotenje knjig in tistih, ki jih pišejo. ČIo-vek brez pisane besede je mrtva duša, kot je zapisan pogubi, če živi v umazanem in zanemarjenem okoIju. FINANCE - Ker se mednarodni finančni trgi niso pozitivno odzvali na grške varčevalne ukrepe Grčija zaprosila za pomoč EU in IMF Posojila naj bi skupno znašala okrog 45 milijard evrov LJUBLJANA - Prizadevanja za rešitev težav špetrske dvojezične šole Predstavnike Beneških Slovencev sprejel slovenski premier Borut Pahor LJUBLJANA - Usoda špetrske dvojezične večstopenjske šole močno skrbi tudi slovenskega premierja Boruta Pahorja. Predsednik slovenske vlade je zato včeraj v Ljubljani sprejel beneško delegacijo, ki so jo sesta- vljali Luigia Negro in Riccardo Rut-tar za pokrajinska odbora krovnih organizacij SKGZ oziroma SSO, predstavnica učnega osebja Donatella Ruttar v imenu kriznega odbora staršev in učiteljev ter predsednik za- vodskega sveta dvojezične šole Michele Coren, in se obvezal, da se bo tudi sam po svojih močeh zavzel za čimprejšnjo rešitev nastale situacije (Foto Bobo). Na 3. strani ATENE - Grčija je včeraj zaprosila za sprožitev nedavno potrjenega mehanizma za finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). "Sprožitev mehanizma je nacionalna nuja in zato sem naložil finančnemu ministru, da izvede vse potrebne korake," je v včerajšnjem televizijskem nagovoru z otoka Kastelorizo povedal grški premier George Papandreou. Za pomoč okrog 45 milijard evrov so se po premierovih pojasnilih odločili, ker se mednarodni finančni trgi niso pozitivno odzvali na grške varčevalne ukrepe, s katerimi bi rešili potapljajočo grško barko. Na 13. strani Ali bo »zibelka lipicancev« v Sloveniji ali v Avstriji? Na 2. strani Opčine: srečanje o prihodnosti Krasa Na 8. strani Spomini 1945 -Roža Samec Pečenik Na 9. strani Goriški preiskovalci ulovili tatico čekov Na 14. strani V Gorici se je začel sejem Expomego Na 15. strani i ninnn II JUI1U Vanja Devetak I o i i n i i i o i r M r i i Izdelava, popravila in vzdrževanje ogrevalnih, plinskih in vodovodnih naprav Alternativni in obnovljivi energetski viri -•C 'i* ŠEMPOLflJ 1 /D6, TS TEL. B4B-2BB312 M0B. 347-6282079 MARINI G H I J Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Nedelja, 25. aprila 2010 ALPE-JADRAN / KOBILARNA LIPICA - Bivši strokovni vodja prepovedal uporabo sistema za registracijo lipicancev Do konca meseca prošnje za rabo slovenščine Bo »zibelka lipicancev« v Sloveniji ali v Avstriji? KL naj postane vodilna ustanova v konjereji tudi na mednarodni ravni, pravi direktor Tomi Rumpf LIPICA - Kobilarna Lipica (KL) naj postane vodilna ustanova v konjereji tudi na mednarodni ravni, o viziji razvoja napoveduje direktor Tomi Rumpf. Žal pa se je Lipici po aferi z Improvacom, ki jo je zakuhal nekdanji strokovni vodja Marko Marc ob podpori nekdanjega direktorja Matjaža Pusta, ki je konec marca odšel v novo službo, ugled v tujini omajal. Dodatno je k temu prispevala tudi prepoved uporabe registrskega sistema lipicancev doma in v tujini, ki si jo je preko odvetnika Boštjana Penka oktobra lani dovolil Marc. Prepovedal je namreč uporabo tako rejskega informacijskega sistema (RIS) kot mednarodnega registra lipicancev (MRL). Prvi je namenjen KL in Združenju rejcev lipicanca Slovenije za vodenje evidence o lipicancih in rodovniške knjige, drugi pa članicam Mednarodnega združenja lipicancev - Lipizzan International Federation (LIF). Marc to zanika in pravi, da informacijski sistem deluje v polnem obsegu in da je dosegljiv na naslovu http://www.lipizzan.registry.com. »Uporabljajo ga rejci in ljubitelji lipicancev po vsem svetu. Uporabljata ga tudi KL in Biotehniška fakulteta. Do ustrezne ureditve avtorskih pravic ima KL le prepoved zlonamernih posegov, kopiranja oziroma kraje avtorske baze.« Marc še pravi, da je tako RIS kot MRL gradil vso svojo študijsko in profesionalno kariero doma in v tujini. »Ob svojem prihodu v KL sem s seboj prinesel avtorsko zaščiten sistem in ga z ustrezno pogodbo dal v uporabo za obdobje, dokler bom zaposlen, brezplačno.« Pogled v zapisnik s seje strokovnega sveta priznane rejske organizacije aprila lani pa pove, da je prva informacijski sistem za potrebe vodenja rodovniške knjige razvila Biotehniška fakulteta in ga KL predala leta 2005. Drugi sistem je razvijala družba STING in na teh osnovah je Marko Marc začel graditi nov sistem. Financirala ga je KL, stal pa je 16 tisoč evrov, še piše v omenjenem dokumentu. Iz istega zapisnika izhajajo še besede nekdanjega direktorja Pusta, ki je povedal, da je lastnik informacijskega sistema KL. »Je pa Marc v času izdelovanja sistema prejemal plačo.« Na vprašanje, ali naj bi podatke, ki jim ima, tudi prodajal, Marc pravi, da to ne drži, saj »je celoten sistem v posesti KL, ki ga dnevno tudi uporablja. O načinu, kako uporabo legalizirati, pa se še vedno dogovarjamo.« Marc naj bi po naših podatkih zahteval nekaj deset tisoč evrov odškodnine. Kako se bodo reševanja problema lotili v KL, direktor Tomi Rumpf pravi, da se bodo skušali izogniti dolgotrajnim in dragim sodnim postopkom. V zvezi s Penkovim pismom pa sporočajo, da »nobeno odvetniško pismo nima izvršilne veljave«, zato ga razumejo kot enega od načinov reševanja odnosov z enim od nekdanjih zaposlenih. Zaradi opisanih težav so v KL s pri-četkom leta prevzeli Centralni register kopitarjev, ki so ga razvili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, uporaba pa je brezplačna. Če se KL odloči za odkup Marčevega sistema, bo morala plačati programerja zaradi nadgradnje, pravi zapisnik. Sistem namreč ni prilagojen novi zakonodaji na področju identifikacije in registracije kopitarjev, zato ga po presoji članov strokovnega sveta ne potrebujejo. Potrebujejo pa podatke, ki so v njem, zato vztrajajo, da je Marc dolžan predati sistem s podpisano izjavo, da s podatki ne razpolaga več in da jih ne bo prodajal naprej. Zadeva pa ima tudi širše posledice. Ker je sistem blokiran, ga ne morejo uporabljati niti članice LIF, kar zelo dobro izkorišča Avstrija za uveljavitev svojega sistema za registracijo. Tega že uporabljajo kobilarne Topolcianky, Monterotondo, Szilvasvarad, preizkuša pa ga tudi kobilarna Dakovo. Menda so ga ponudili tudi Lipici. Dogajanje pa je povezano tudi s še vedno nerazčiščeno dilemo, kdo bo na ravni Evropske unije dobil status "zibelke lipicanca", ali KL ali avstrijska kobilarna Pi-ber. Glede na to, da so predsednik in generalni sekretar LIF ter predsednik rej-ske komisije iz Avstrije, bo imela Slovenija zelo težavno nalogo. Irena Cunja TRST - Včeraj odprli novi častni konzulat Indonezije Zanimanje iz Azije Novi častni konzul je slovenski podjetnik Vinko Sandalj - Prisotnost indonezijskega veleposlanika Oemarja TRST - Na sedežu podjetja Sandalj Trading Company spa v Ul. Rossini 14 je včeraj ponovno začel delovati častni konzulat Republike Indonezije v Trstu, za kar je v naše mesto prišel indonezijski veleposlanik v Italiji Mohamad Oe-mar, ki se je popoldanskega odprtja udeležil skupaj z novim častnim konzulom, tržaškim slovenskim podjetnikom Vinkom Sandaljem, ki bo zastopal interese Indonezije na območju Furlanije-Julijske krajine in Veneta. Sandalj, ki je predsednik podjetja Sandalj Trading Company spa, ki je specializirano v trgovanju s surovo kavo, je diplomiral na tržaški ekonomski fakulteti in bil dejaven v številnih vsedržavnih in mednarodnih sta- novskih združenjih. Trenutno je predsednik združenja Caffe Trieste, poznan pa je tudi kot soavtor knjige Caffe - Ter-ritori e Diversita. Na mestu častnega konzula Indonezije je nasledil Giuseppa Montevaleria, ki je to azijsko državo zastopal vrsto let do svoje smrti leta 2000. Indonezija, ki je s svojimi 240 milijoni prebivalcev četrta najbolj obljudena država in »tretja največja parlamentarna demokracija na svetu« (po Indiji in ZDA), se v zadnjih letih sooča z visoko gospodarsko rastjo, delovanje njenega častnega konzulata v Trstu pa je povezano s trgovskimi interesi v tržaškem pristanišču. Trst je namreč najbližje pristanišče za indonezijsko blago, ki je name- Častni konzul Indonezije v Trstu Vinko Sandalj (levo) z indonezijskim veleposlanikom v Italiji Muhamadom Oemarjem KROMA njeno v srednjo Evropo in je za Indonezijo strateškega pomena, zlasti na področju izvoza zelene kave. Oemar in Sandalj sta se ob odprtju častnega konzulata srečala s številnimi predstavniki krajevnih oblasti, od tržaškega prefekta Alessandra Giacc-hettija in deželne odbornice za prostorsko načrtovanje, krajevne avtonomije in varnost Federice Seganti do tržaškega župana Roberta Dipiazze. TRST - V petek, 30. aprila zapade rok, do katerega lahko deželne in krajevne javne uprave (tudi v združeni obliki) ter koncesionarji javnih storitev na krajevni ravni predložijo projekte v zvezi z rabo slovenščine v javni upravi. Pravilnik navaja razne tipologije možnih projektov ter način vložitve prošenj za letne državne prispevke v zvezi z rabo slovenščine v javni upravi (8. člen zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001 - Zaščita slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji Julijski krajini). Besedilo pravilnika, zadevna člena zakonov in obrazec za predložitev projektov so na razpolago na uradni spletni strani Dežele FJK (www.regione.fvg.it) pod geslom »in evidenza« (v ospredju). Dnevnik: Policija preiskuje Brezigarjevo LJUBLJANA - Policija je na podlagi anonimne ovadbe sprožila predka-zenski postopek zoper generalno državno tožilko Barbaro Brezigar. Ovadba ji očita, da je zlorabila položaj, ko je sinovemu prijatelju, ki je pomočnik tožilca, dodelila plačo vrhovnega tožilca, poroča Dnevnik. Z državnega tožilstva so poslali pojasnilo vrhovnega državnega tožilca svetnika Silvija Šinkovca, da pomočniku državnega tožilca, ki je dodeljen v skupino za pregon organiziranega kriminala, za čas dodelitve pripada plača vrhovnega državnega tožilca. Nad Slovenijo največ vulkanskega prahu v soboto LJUBLJANA - Po meritvah, ki jih je Agencija RS za okolje (Arso) izvedla skupaj s številnimi instituti, je bila največja koncentracija prahu z islandskega vulkana izmerjena v soboto. Približno tretjina prahu v meritvah prašnih delcev je bila ta dan vulkanskega izvora, medtem ko je bilo v nedeljo tega prahu le še 15 odstotkov. Vulkanski prah v Sloveniji je bil v soboto prisoten na območju od tal do višine 11 kilometrov, v nedeljo pa je zaradi padavin nad Slovenijo izginil. S ponedeljka na torek pa so se zaradi severnih in severovzhodnih vetrov, ki so ponovno prinesli s seboj vulkanski prah, razmere spet poslabšale. V to akcijo so se vključili tudi Zavod za gradbeništvo, Center za analizo atmosfere Univerze v Novi Gorici, Nacionalni inštitut za oceanologijo in eksperimentalno geofiziko iz Trsta, samoiniciativno pa se je pridružila tudi družba Janez let iz Divače. #H!OBVESTILO BRALCEM Bralce obveščamo, da je zaradi okvare na telefonski centrali tržaška redakcija Primorskega dnevnika dosegljiva samo na številki 040-7786333 Bralce prosimo za razumevanje. Zadruga Primorski dnevnik - Delniška zadruga sklicuje Redni Občni zbor V prvem sklicu, v petek, 30. aprila 2010 ob 9.00 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6, v drugem sklicu, v nedeljo, 16. maja 2010 ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva, zapisnikarja, izvolitev verifikacij-ske in volilne komisije; 2. poročilo Upravnega sveta o poslovnem letu 2009; 3. predstavitev redne bilance za leto 2009; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. razprava in odobritev redne bilance za leto 2009; 6. predstavitev kandidatov in programov za nov upravni svet, razprava; 7. izvolitev novega upravnega sveta in določitev honorarjev. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 24. aprila 2010 3 LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade sprejel predstavnike špetrske dvojezične večstopenjske šole Premier Pahor zagotovil podporo pri reševanju težav Boruta Pahorja so Benečani podrobno seznanili s problemom - Na srečanju tudi minister za Slovence v zamejstvu LJUBLJANA - Usoda špetrske dvojezične večstopenjske šole, ki je morala iz varnostnih razlogov zapustiti poslopje, v katerem je dolga leta imela svoj sedež, močno skrbi tudi slovenskega premierja Boruta Pahorja. Predsednik slovenske vlade je zato včeraj v Ljubljani sprejel beneško delegacijo, ki so jo sestavljali Luigia Negro in Riccardo Ruttar za pokrajinska odbora krovnih organizacij SKGZ oziroma SSO, predstavnica učnega osebja Donatella Ruttar v imenu kriznega odbora staršev in učiteljev ter predsednik zavodskega sveta dvojezične šole Michele Coren, in se obvezal, da se bo tudi sam po svojih močeh zavzel za čimprejšnjo rešitev nastale situacije. Srečanja sta se udeležila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jožef Školč. Slovenski premier je z zanimanjem poslušal poročilo Micheleja Co-rena in Donatelle Ruttar, ki sta predstavila delovanje šole in obnovila potek dogodkov, ki so privedli do zaprtja poslopja zaradi neskladnosti s predpisi o potresni varnosti in dejstva, da je zdaj 221 malčkov, učencev in dijakov vrtca, osnovne in nižje srednje šole razpršenih v različnih zgradbah v Špetru. Ko je marca špetrski župan Ti-ziano Manzini podpisal odlok o izselitvi, je bila glavna skrb ta, da se čim prej najdejo ustrezni prostori, ki bi omogočili, da se šolsko leto brez daljših zastojev izpelje do konca. Jasno pa je, da zadeva s tem še zdaleč ni rešena. V staro poslopje se dvojezična šola ne more vrniti, popravili ga tudi ne bodo, začasni prostori, v katerih sedaj poteka pouk, pa niso taki, da bi lahko v njih zdržali več časa. Zato je nujno, da se čim prej najde nov primeren sedež za dvojezično šolo, ki mora nujno ostati v Špetru, kjer imajo učenci možnost, da se povezujejo z življenjem skupnosti in sledijo različnim obšol-skim dejavnostim, in ohraniti prostorsko enovitost, kar pomeni, da mora biti poslopje dovolj veliko, da se lahko vanj preselijo vrtec, osnovna in nižja srednja šola. Le na tak način lahko špetrska dvojezična šola, ki jo priznava državni zakon 38/2001, ohrani sedanjo kakovost in didaktično povezanost med vsemi tremi stopnjami, zaradi katere je z leti pritegnila vedno več otrok iz različnih občin v Nadiških dolinah in okolici, in to ne samo iz slovenskih družin. Časa na razpolago pa ni veliko, saj mora biti zadeva rešena pred letošnjo jesenjo. Kriznemu odboru staršev se zdi strukturno in finančno najboljša rešitev selitev v študentski dom, ki ga uporablja čedajski vzgojni zavod Paola Diacona za približno dvajseterico svojih gojencev. Za to pa bi bil potreben dogovor med občinsko in pokrajinsko upravo ter zagotovitev alternativnih prostorov za čedajski zavod, kar pa glede na številne prazne šolske stavbe v Čedadu ne bi smelo biti težko. Premier Pahor in minister Žekš sta se strinjala, da je treba nemudoma najti primernega sogovornika na italijanski strani in skupaj priti do rešitve, ki bo sprejemljiva za vse, predvsem pa prijazna za otroke, ki so zaradi nastale situacije najbolj oškodovani. Minister Žekš je tudi dodal, da je pomembno, da ostane šola blizu italijanske, saj se le tako otroci lahko počutijo kot del celote prostora, v katerem živijo, in ne izolirani od ostalih. (NM) Predsednik slovenske vlade Borut Pahor (v sredini, desno) je včeraj sprejel delegacijo iz Benečije (na levi), ki ga je seznanila s težavami dvojezične šole v Špetru BOBO LJUBLJANA - Minister za Slovence po svetu Žekš obiskal J. Ameriko Žekš: Med Slovenci v Latinski Ameriki veliko zanimanje za učenje slovenščine LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je bil od 8. do 19. aprila na obisku v Argentini, Urugvaju in Braziliji. Kot je po vrnitvi povedal na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani, se je želel predvsem seznaniti s težavami, s katerimi se srečuje tamkajšnja slovenska skupnost, in okrepiti sodelovanje. Po oceni urada za Slovence v zamejstvu in po svetu šteje slovenska skupnost v Argentini okoli 30.000 članov, v Braziliji in Urugvaju pa naj bi jih bilo nekaj tisoč. Žekš je želel ob obisku pri njih poiskati tudi odgovor na vprašanje, kako jim pomagati pri učenju slovenskega jezika in povečati sodelovanje med različnimi skupinami izseljencev. "Zelo poučno je bilo videti, kako delajo in skrbijo za slovenski jezik in slovensko identiteto," je med drugim dejal Žekš in izpostavil, da je med slovensko skupnostjo velik interes za učenje slovenščine. Kot primer je omenil, da se v brazilskem Sao Paoulu nekateri vozijo na tečaj slovenskega jezika v eno smer tudi po 300 kilometrov. V ospredju ministrovega obiska je bilo tudi sodelovanje na znanstvenem področju. Urad za Slovencev v zamejstvu namreč pripravlja seznam slovenskih znanstvenikov po svetu. Obstaja tudi želja, da bi to razširili na gospodarstvo, a med gospodarstveniki, kot je dejal minister Žekš, želja po uvrstitvi na kak seznam ni tako velika kot med znanstveniki. Sogovorniki so ministru med obiskom tudi izrazili željo, da slovenska podjetja, ko začnejo poslovati s temi država- mi, navežejo stike s tamkajšnjimi Slovenci, kar doslej ni bila običajna praksa, bi pa slovenskim podjetjem to koristilo. V Argentini se je minister Žekš sestal z vodstvi veh treh krovnih organizacij tam živečih Slovencev. Sestal se je tudi s skoraj vsemi predstavniki slovenskih društev v Argentini, Urugvaju in Braziliji, obiskal šole slovenskega jezika in se srečal z mladimi. V Buenos Airesu se je udeležil odprtja razstave uglednega slovenskega arhitekta Viktorja Sulčiča, ki je med drugim zasnoval stadion nogometnega kluba Boca Juniors v argentinski prestolnici. Udeležil se je tudi praznovanja slovenskega dne na glavni ulici Buenos Airesa, ki so ga pripravili v luči 200. obletnice obstoja Argentine. Obiskal je argentinsko ministrstvo za znanost in tehnologijo, se srečal z lektorico slovenskega jezika Mojco Jesenovec na osrednji univerzi v Buenos Airesu in obiskal atelje slovenskega umetnika Marjana Gruma. V Mendozi se je Žekš srečal z znanstvenico slovenskega rodu, biologinjo Marijo Ano Dacar, ki je izrazila željo po sodelovanju s slovenskimi biologi. Prisostvoval je tudi podpisu sporazuma o sodelovanju na področju vinogradništva med novogoriško univerzo in univerzo v Mendozi, v kraju Malargue pa je obiskal observatorij za opazovanje kozmičnih žarkov, kjer delujejo tudi znanstveniki iz Slovenije. Med obiskom v treh državah Latinske Amerike se je minister Žekš srečal tudi s slovenskimi častnimi konzuli v Argentini in Braziliji, ki so vsi slovenskega rodu. (STA) BELA PEČ - Zanimiva kulturna prireditev na Trbiškem V Kantini tokrat Planota na robu Dokumentarec TV Koper, ki ga je pripravila Martina Kafol, ob nastopajočih v filmu privabil številne domačine iz Bele peči in Rateč BELA PEČ - V okviru kulturnih prireditev, ki se odvijajo v Kantini v Beli peči nad Trbižem je v sodelovanju s Televizijo Koper v soboto bil prikazan dokumentarni film Planota na robu Martine Kafol. Na srečanje z avtorico so prišli vsi nastopajoči v filmu in veliko število ostalih domačinov iz Bele peči in iz Rateč, ki so želeli videti na kakšen način se njihov prostor gleda in občuti od zunaj. Planota na robu, prostor med Belopeškimi jezeri in Ratečami je ekipa Televizije Koper (snemalec Aleksander Purič, tonski mojster Vasja Križmančič) posnela decembra 2008, za časa Sv. Miklavža, ko je celo pokrajino prekrila debela plast snega. Ustvarjalce je spremljal Igor Jelen, profesor ekonomsko - politične geografije na tržaški univerzi in avtor knjige Dolina treh meja. Pravljične podobe narave in nostalgično pripovedovanje njenih prebivalcev o nekdanjem življenju so se tako sestavili v idilični sliki prostora, ki se danes včasih resda zdi zapuščen, vendar ohranja svoj čar in je vabljiv v vseh letnih časih. Večer v družbi vaščanov je bil nadvse prisrčen in lep obisk je bil v spodbudo organizatorjem, ki v naslednjih tednih načrtujejo še druge prireditve. (I.J.) Prostor je bil skoraj premajhen za vse, ki so si želeli ogledati zanimiv dokumentarec CELOVEC - Danes Sturm govornik na 90-letnici Heimatdiensta CELOVEC - Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm bo danes kot gost govornik na proslavi ob 90-letnici koroškega Heimatdiensta (KHD). Proslava nemško-nacionalno usmerjene organizacije, ki je od svoje ustanovitve nastopala proti pravicam koroških Slovencev (KHD je bil mdr. v 50-tih letih preteklega stoletja glavni nosilec protestov proti obveznemu dvojezičnemu šolstvu, v začetku 70-tih let pa glavni organizator pogroma proti dvojezičnim tablam na južnem Koroškem in gonje proti Slovenski gimnaziji v Celovcu - prip. ured.), bo v dvorani grbov v Celovcu. KHD kot predsednik že več desetletij vodi Josef Feldner, ki je od vsega začetka tudi član t.i. Kar-nerjeve oz. konsenzne skupine, katero je leta 2005 ustanovil takratni avstrijski zvezni kancler Wolfgang Schüssel, da bi dosegel politični kompromis v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel, potem ko je avstrijsko ustavno sodišče leta 2001 razsodilo, da bi morala Avstrija postaviti dvojezične table v vseh tistih krajih, kjer delež koroških Slovencev skozi daljšo dobo presega deset odstotkov. Člana te skupine, ki je lansko leto za svoje delovanje prejela številne nagrade, sta tudi predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik. Narodni svet koroških Slovencev je sodelovanje v tej skupini vseskozi odklonjal. Na napoved, da bo Sturm govornik na današnji proslavi KHD-ja, se NSKS - vsaj včeraj - ni odzval. Prav tako ne društva in organizacije, ki so v zadnjih dneh ostro in javno kritizirali politiko ZSO-ja še posebej zaradi izjave njenega tajnika Valentina Sime, ki je na tiskovni konferenci v Ljubljani dejal, da je NSKS s svojo politiko v zadnjih dvajsetih letih slovenski narodni skupnosti prizadejal večjo škodo kot koroški Heimatdienst. . Ali je Heimatdienst na praznovanje svoje obletnice povabil tudi predsednika SKS Bernarda Sa-dovnika včeraj ni bilo znano. (I.L.) 4 Sobota, 24. aprila 2010 GOSPODARSTVO TRST - V Trgovinski zbornici podelili nagrade za zvestobo delu in gospodarskemu napredku »Priznanja za starejše so tudi spodbuda za mlade« Med prejemniki tajnik KZ Bukavec, Divna Sancin Čuk, Vojko Kocman (za Koimpex) in Uroš Grilanc (Dotcom) TRST - »Po tolikih letih dela je zelo prijetno, ko dobiš nagrado. Danes pa je tu dosti mladih, ki tudi so prejeli priznanja ali ki morda upajo, da jih bodo dobili v prihodnosti. Starejši moramo torej nuditi zgled, da bodo lahko mladi prišli do pomembnih dosežkov.« To nam je povedala direktorica potovalne agencije Aurora Viaggi iz Trsta Di-vna Sancin Čuk, ki so jo v agenciji zaposlili leta 1973. Zaradi tega in drugih njenih lastnosti je prejela eno izmed Nagrad zvestobe delu in gospodarskemu napredku, ki jih vsaki dve leti podeljuje Tržaška trgovinska zbornica (TZ). Nagrade so podelili včeraj popoldne v glavni dvorani TZ, med prejemniki pa so bili tudi štirje predstavniki slovenske narodne skupnosti. Poleg Di-vne Čuk so priznanje prejeli Vojko Kocman v imenu podjetja Koimpex, podjetje Dotcom (nagrado je dvignil Uroš Grilanc) in nenazadnje tajnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec, ki je velik del svojega življenja posvetil kmetijstvu. Bukavec je tajnik Kmečke zveze že več kot 30 let, od leta 1984 do leta 2000 pa je bil tudi član vodstva TZ. Sicer se je srečanje v polni dvorani začelo z okroglo mizo, posvečeno gospodarski krizi in vprašanju, kako iz nje. V razpravi so sodelovali deželna odbornica Alessia Ro-solen, pokrajinski podpredsednik Walter Godina in občinski odbornik Paolo Rovis. Glavna ugotovitev je bila, da kriza še ni mimo in da moramo k ponovnemu gospodarskemu razvoju prispevati vsi. Še predvsem v Trstu pa je treba enkrat za vselej prenehati s t.i. politiko no se pol in si vsi skupaj zavihati rokave. Kakšen naj bo torej recept za izhod iz krize? Predsednik TZ Antonio Paoletti je bil mnenja, da morajo biti politiki in podjetniki odločnejši. Odbor-nica Rosolen je zatrdila, da je treba prekiniti ločitev med gospodarskim in socialnim svetom. »Najpomembnejše ni dobiček,« je poudarila, »ampak skupnost«. Ko se bomo tega zavedali, je zaključila Rosolen, bo izhod iz krize mogoč. Če so vsi res prepričani v potencial Trsta, je skrajni čas, da vsi skupaj brez oklevanj rečemo »DA« predlogom za razvoj, je naglasil Godina, medtem ko je Rovis poudaril, da si ne more Trst več privoščiti luksuza, da še kar naprej spi. Kriza naj torej zdrami vse, pravi Rovis. Okrogli mizi je sledilo nagrajevanje najbolj zaslužnih podjetnikov oziroma podjetij, utemeljitev vsake nagrade pa so prebrale razne ugledne osebnosti, ki jih je posnemal Andro Merku (od politikov do novinarjev in predsednika republike Gior-gia Napolitana). Nagrade so bile razdeljene na več kategorij, in sicer na uslužbence, ki so zaposleni za več kot 25 let pri istem Med nagrajenci so bili (z leve) tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, Vojko Kocman (za podjetje Koimpex), dolgoletna uslužbenka potovalne agencije Aurora Divna Sancin Čuk in Uroš Grilanc (za podjetje Dotcom). Spodaj: nagrajevanje v veliki dvorani Tržaške trgovinske zbornice KROMA podjetju (kategorija A), na podjetja, ki so neprestano aktivna več kot 35 let (B), na ustanovitelje podjetij z več kot 25-letno dejavnostjo (B1), na kapitalne družbe (B2), na podjetja z družbeniki oz. lastniki med 18. in 40. letom starosti (C), na ženska podjetja (D) in na posameznike (E). Posebno nagrado so podelili znanemu televizijskemu igralcu Sebastianu Sommi. Divna Čuk je prejela nagrado v kat. A, medtem ko je bilo podjetje Koimpex v kat. B2. »Za človeka je najlepše priznanje za delo, ki ga je opravil,« nam je povedal Kocman in dodal, da je to nagrada predvsem za njegovo družino in za njegove sodelavce. Priznanje v kat. C je zelo razveselilo tudi podjetje Dotcom, ki se od leta 2004 ukvarja z informatiko OPČINE - Protagonist nanizanke Un caso di coscienza Somma obiskal Zadružno kraško banko »Banca carsica je bila popolnoma izmišljena ZKB pa deluje resno in v tesnem stiku z ljudmi« OPČINE - Banca carsica je bila popolnoma izmišljen zavod, medtem ko je Zadružna kraška banka resen zavod, ki deluje v tesnem stiku z ozemljem in ljudmi. To je poudaril igralec Sebastiano Somma, ki je bil pred nedavnim protagonist televizijske nanizanke Un caso di coscienza. Nanizanko so snemali v Trstu in jo je v več nadaljevanjih predvajala televizijska hiša RAI na svojem prvem programu. Razdeljena je bila na več epizod, vse pa je povezoval vzporedna zgodba, v kateri je bila v negativni luči prikazana omenjena Banca carsica, ki so jo vodili pravi kriminalci. Banca carsica nima seveda nobene zveze z ZKB, je poudaril sam Somma na srečanju s predsednikom Zadružne kraške banke Sergijem Stancichem včeraj dopoldne na sedežu banke na Opčinah. Namigovanja na kraško banko v nadaljevanki so namreč sprožila nelagodje tako v vodstvu ZKB kot med njenimi člani. Vodstvo se je v tem smislu odločilo, da namesto polemik prek tiska povabi na srečanje igralca Sommo. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi ravnatelj ZKB Aleksander Podobnik, je še posebej prišlo do izraza, da je ZKB popolnoma drugačna banka s popolnoma drugačnimi načeli od tiste v nanizanki. Sam Somma je poudaril, da je bila Banca carsica izmišljena in da so želeli avtorji le opozoriti javnost na problematiko posojil. Poudaril je še, da ni bilo pošteno delovanje ZKB nikdar v dvomu, tudi sam pa se je med obiskom prepričal, da deluje v tesni povezavi z ljudmi, ki živijo na tem območju. EVRO in je v zadnjih dveh letih aktivno tudi v Sloveniji, nam je povedal Uroš Grilanc. Edi Bukavec nagrade ni pričakoval, zato pa je nagrado dvignil »v imenu lokalnega kmetijstva, ker je navsezadnje to njegova zasluga«. To je majhno, a vidno kmetijstvo, je poudaril Bukavec, katerega proizvodi so vselej na najvišji ravni. Aljoša Gašperlin 1,3311 $ -0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. aprila 2010 evro (povprečni tečaj) valute 23.4. 22.4. ameriški dolar 1,3311 1,3339 japonski jen 125,11 124,03 ruski rubel 9,0881 38,8592 38,9285 59,3680 danska krona 7,4422 0,86730 7,4420 0,86675 švedska krona 9,5910 7,8765 9,6152 7,8995 češka krona 25,405 1,4355 25,365 estonska krona 15,6466 264,45 15,6466 264,50 poljski zlot 3,8823 1,3337 3,8795 avstralski dolar 1,4464 1,9558 1,4390 romunski lev 4,1240 3,4528 4,1416 3,4528 latvijski lats 0,7077 2,3447 0,7075 2,3441 islandska krona 290,00 1,9763 290,00 hrvaška kuna 7,2588 7,2600 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 23. aprila 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,26438 0,32063 0,49281 0,97875 LIBOR (EUR) 0,36875 0,585 0,8925 1,20125 LIBOR (CHF) 0,0825 0,2425 0,3275 0,63 EURIBOR (EUR) 0,405 0,645 0,957 1,226 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 27.783,96 € +362,80 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 23. aprila 2010 Igralec Sebastiano Somma s predsednikom ZKB Sergijem Stancichem KROMA vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 14,69 INITEDIII IDriDA 1 +1,59 KRKA 1 UKA KOPER 69,42 2188 -2,70 -0,14 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 162,46 +0,78 +0,88 TELEKOM SLOVENIJE 299,89 120,54 +0,08 +0,29 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,50 AERODROM LJUBLJANA 28,42 DELO PRODAJA - CTni +0,94 +0,07 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTUARCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,15 +1,08 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA 24,20 10,16 +5,22 +0,10 +2 17 SAVA TERME ČATEŽ 449,56 209,78 178 50 -0,20 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 23,02 -2,99 -0,99 MILANSKI BORZNI TRG 23. aprila 2010 FTSE MIB: +0,48 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,32 89,4 1691 -0,53 +0,51 -0 12 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,1 -0,68 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,14 4,58 1 07 -0,35 +0,05 EDISON ENEL ENI 4,13 1767 +0,56 +0,18 FIAT FINMECCANICA 10,58 1021 +0,91 +2,72 +1 90 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,72 +0,24 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,69 1411 -0,64 +2 10 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,89 615 +2,72 +1 07 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,46 +0,20 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,08 0,44 13 98 +2,09 -0,34 +1 30 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,66 +2,28 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,66 7,3 1 09 -1,61 -5,19 +1 20 TENARIS TERNA 15,33 311 +1,19 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,17 1004 -0,08 +1,91 UNICREDIT 2,15 +0,85 +0,47 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 85,12 $ IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. aprila 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 958,57 3.936,59 +0,19 +0,38 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.192,95 +1,02 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pû^i.-jrl SRX, Beograd BIFX Saraievo 321,26 1.655,71 -0,04 +0,66 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.711,81 +0,50 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 11.204,28 2.055,33 1.217,28 1.218,73 6.259,53 +0,63 +0,50 +0,71 -0,54 +1,47 +1 03 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.723,65 3.951,30 2.731,03 +0,68 +1,10 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.292,6 2.918,11 -1,26 +0,71 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.914,46 2.983,10 21.244,49 2.983,54 17.694,20 -0,31 +0,08 -0,98 -0,53 +0,68 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 24. aprila 2010 5 SLOVENIJA TA TEDEN Referendumska slamica rešitve Vojko Flegar V tem hipu nimamo niti verodostojne vlade niti delujoče pravne države. Slovenska družba tako ne premore niti glave, niti jasnih pravil igre in odgovornih elit. Seveda, lahko razmišljamo o predhodnih volitvah. Vendar v tem hipu ne vidim akterja, ki bi lahko sestavil vlado, ki bi bila verodostojna, je ta teden v poslovnem časniku Finance zapisal sociolog Urban Vehovar. Zgodilo se je to v tednu, ko je koalicija Boruta Pahorja prestala še eno interpelacijsko preizkušnjo, hkrati pa se je z ratifikacijo arbitražnega sporazuma o določitvi meje s Hrvaško (neuradno) že začela kampanja za naknadni zakonodajni referendum o omenjenem sporazumu. Ta referendum, predvidoma 6. junija, pa bo, kot meni večina poznavalcev slovenskega političnega prizorišča, pravzaprav državljansko glasovanje o zaupnici vladi, za katero večina po javnomnenjskih raziskavah meni, da je nesposobna upravljati državo. O arbitražnem sporazumu s Hrvaško bralcu na tem mestu ni mogoče povedati kaj bistveno novega. Hrvaška je dogovor med državama, da bosta določitev meje v Piranskem zalivu prepustili mednarodnemu razsodišču, ratificirala že pred meseci, ob razmeroma blagem nasprotovanju tamkajšnjih nacionalističnih krogov. Ze samo to dejstvo so mnogi v Sloveniji razumeli kot dokaz, da je sporazum slab za Slovenijo, glavni očitek sporazumu pa je, da ne predvideva uporabe načela zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), s čimer ne obeta nepo- srednega stika slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi. Opozicija je zato v parlamentu ratifikacijo složno ob-struirala in nemudoma začela s predre-ferendumsko kampanjo proti njegovemu sprejemu. Brez dvoma pa bo kampanjo izkoristila tudi kot nadomestek predvolilne, kajti sleherni podoben referendum (ali, denimo, evropske volitve) je praviloma tudi priložnost, da se vladi izstavi "račun" za vse druge napake. Čeprav po javnomnenjskih raziskavah sporazum že nekaj mesecev podpira konstantna (in skromna) večina volivcev, izid referenduma niti malo ni gotov. Verjetnost, da se ga ne bodo udeležili tisti, ki so sicer prepričani, da je po skoraj dveh desetletjih skrajni časa, da državi uredita mejno vprašanje, a so na drugi strani tudi jezni na vlado zaradi gospodarske in socialne politike, je velika. To z drugimi besedami pomeni, da bodo imele levo-sredinske vladne stranke občutno več težav z mobilizacijo svojega volilnega telesa, ki je že tako in tako manj "zvesto" od desnosredinskega. Na drugi strani lahko opozicija računa na množično udeležbo svojih tradicionalnih volivcev, saj so ti tako proti vladi kot tudi proti sporazumu. Vladni koaliciji tako piha veter v prsa, njeno izhodišče za kampanjo je še občutno slabše kot pred meseci, ko je postalo jasno, da bodo zadnjo besedo o arbitražnem sporazumu v vsakem primeru imeli državljani. Po najnovejši Delovi javnomnenjski raziskavi so prvi resnejši padec priljubljenosti utrpeli tudi Pahor- jevi socialdemokrati, manjše koalicijske stranke so že tako in tako nekaj časa na "robu parlamenta", ocene dela uspešnosti vlade pa so že od konca lanskega leta naprej na zgodovinsko nizki ravni, saj tako nepriljubljena kot Pahorjeva ni bila še nobena vlada samostojne Slovenije. Bil bi seveda svojevrsten paradoks, če bi večina volivcev na referendumu odrekla podporo pravzaprav edinemu dosežku te vlade, namreč prav arbitražnemu sporazumu s Hrvaško. Tako blizu rešitvi mejnega vprašanja sosedi nista bili že vse od sporazuma med pokojnima Janezom Drnovškom in Ivico Račanom; tega sporazuma pred kakšnim desetletjem ni ratificiral Zagreb. Seveda usmeritve, ki jih sporazum predvideva za delo razsodnikov, niso "maksimalne" za nobeno od držav, še manj pa sporazum ponuja jamstvo, da bo dokončno določeni potek meje eni ali drugi strani izpolnil vsa pričakovanja. Morebitna zavrnitev sporazuma na referendumu pa za Slovenijo ne bi imela samo zunanjepolitičnih posledic, temveč bi povzročila tudi notranjepolitični pretres. Njegove posledice je težko oceniti, a gotovo je, da ima vlada že brez tega odprtih toliko "front" (z opozicijo, s socialnimi partnerji in znotraj koalicije), da bi jo poraz na referendumu lahko celo usodno zamajal. Velja pa tudi nasprotno: podpora arbitražnemu sporazumu bi vladi prinesla nekaj mesecev časa in veliko "psihološkega kredita", kar bi se oboje dalo izkoristiti za konsolidacijo in morda rekonstrukcijo ministrske ekipe. ODPRTA TRIBUNA Skupno zastopstvo naj bo korak na poti ■ «v« v m m t«v« do najširšega predstavništva manjšine V prejšnji Odprti tribuni sem ob oceni sedanjega položaja v naši skupnosti izpostavil potrebo, da utrdimo vlogo in pristojnosti Skupnega zastopstva, ki v trenutni realnosti predstavlja najbolj reprezentativno omizje Slovencev v Italiji. Zastopstvo se je v zadnjem času, čeprav po daljšem premoru, sestalo dvakrat in obravnavalo dve za manjšino pomembni tematiki: krizo Slovenskega stalnega gledališča in prostorske težave dvojezične šole v Špetru. Na prvem srečanju smo se, kljub živahni dialektiki, zedini-li glede nekaterih osnovnih izhodišč o bodočnosti ene izmed naših osrednjih kulturnih ustanov. Večjo složnost in sličnost pogledov pa smo pokazali na špetrskem srečanju, kjer smo brez odvečne retorike, ki je del današnje politike, podprli predlog o lokacijski rešitvi dvojezične šole. Skratka, predstavniki Skupnega zastopstva, v katerem so člani slovenske deželne komponente Demokratske stranke, federacije levice in Slovenske skupnosti ter obeh krovnih organizacij, so dokazali, da so sposobni resnega in odgovornega pristopa, ko gre za manjšino pomembne teme. Ne delam si iluzij, da bo vedno tako, vendar je glede omenjenih problemov zastopstvo pokazalo svojo pozitivno in učinkovito podobo. V svojem prejšnjem razmišljanju sem si zastavil tudi vprašanje, ali je zdajšnja sestava najbolj primerna oziroma če bi jo bilo vredno razširiti. Jasno je, da bodo te izbire nastale znotraj samega zastopstva, če in ko bo ocenilo kot pravilno, da se loti tega vprašanja. Moja podpora Skupnemu zastopstvu je sad izkušenj, ki sem jih imel v prejšnji Skupni delegaciji Slovencev v Italiji in v sami Slovenski manjšinski koordinaciji Slomak, ki je bil zame prava šola. Sedanje težave v tem vsemanjšinskem gremiju (v bistvu se bližamo letu njegove neaktivnosti) dokazujejo pomembnost takšnih omizij za skupnosti, kot so manjšine v soseščini Slovenije. Iskati v pluralnosti pogledov skupne odgovore na najpomembnejša vprašanja, je bistvo neke organiziranosti. Slomak je prvič združil ob isti mizi predstavnike slovenskih manjšin iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Skupaj smo nastopali v Ljubljani in v Bruslju, skupaj smo oblikovali izhodišča za našo skupno bodočnost v novi in razširjeni Evropi. Vseslovenska javnost in politika sta nas poslušali. Zato srčno upam, da se bo ena od komponent Slomaka (kot je najavila na zadnji seji v Ljubljani) čim prej izrekla glede predloga, da bi za določen čas predsedniško mesto prevzela dvojica (Marjan Sturm in Bernard Špaca-pan), ki bi imela nalogo pripraviti izhodišča za nadaljnje delo koordinacije. Križni veti, ki smo jih beležili v zadnjih mesecih, so pripeljali do blokade Slomaka in škodili vsem štirim manjšinskim skupnostim, ki so našle v Slomaku združevalno telo. Danes ugotavljamo, da so v Ljubljani vse manj prisotne. Slomak je lahko izkušnja tudi za Skupno zastopstvo. Slednje naj postane prvi sogovornik Republike Slovenije in to v vseh primerih. Doslej vlada okoli tega problema »institucionalna zmeda«. Slovenska vlada in parlament imata večkrat različne pristope. Izbire manjšinskega zastopstva so nedefinirane in zato ne-koherentne. Svet za manjšine pri predsedniku vlade RS upošteva npr. tričlansko zastopstvo. Pri marsikaterem srečanju na vladni ravni prideta v poštev samo krovni organizaciji, v drugih primerih se okoli manjšinske mize sreča celotno zdajšnje Skupno zastopstvo. Obstaja zmeda, ki rojeva zamere. Obvelja naj pravilo, naj Republika Slovenija spoštuje manjšinsko organiziranost tako v civilni kot v politični družbi v vsej njeni realnosti. Vsaka druga varianta ni dobra in ustvarja napetost v manjšini. To smo že večkrat preizkusili v vsakodnevni praksi. Menim, da bi se morali v Skupnem zastopstvu dogovoriti tudi o razširjenih delovnih sestankih, kjer bi obravnavali določene tematike. Obstajajo npr. organizmi institucionalnega pomena, ki jih ne smemo prezreti, saj jih tako le šibimo. Naj omenim paritetni odbor, deželno šolsko komisijo, slovenske župane ter javne uprave. Nadalje moramo vzpostaviti skupen odnos do deželnih in parlamentarnih predstavnikov, do gospodarskega foruma in do predstavnikov organizacij, ki se ukvarjajo s teritorijem. Vse omenjene in druge stvarnosti bi morale postati stalne sogovornice zastopstva, ko se bo obravnavalo teme, ki potrebujejo specifični pristop in kompetence. Pomembno pa se mi zdi, da bi zastopstvo vzpodbudilo vse-manjšinski in pluralen forum mladih, ki bi ovrednotil pomen predstavnikov mlajših generacij. Njihovi problemi in pogledi na manjšinsko stvarnost so pokazatelj naše širše realnosti in zato naj bi forum postal privilegiran sogovornik skupnega omizja oz. celo njegov del. Tako sestavljeno predstavništvo ne bi nikakor odvzelo ali zmanjšalo avtonomije in pristojnosti posameznih komponent v njem. Kvečjemu bi jih utrdilo, saj bi jim omogočilo, da primerjajo različne poglede, jih analizirajo in, kjer je možno, najdejo sintezo za skupno dobro ter v interesu celotne naše skupnosti. Z organizacijskega vidika naj bi si skrb za delovanje zastopstva prevzeli krovni organizaciji SKGZ in SSO. Če se bodo zadeve premikale v nakazano smer, potem lahko z gotovostjo ugotovimo, da je manjšina naredila pomemben premik iz zdajšnje statičnosti, da je presegla včasih pretirano medijsko pre-pirljivost in neučinkovitost, ki je pogostokrat sad neizrečenega in zamer. Vse to oddaljuje vodstva od širše manjšinske stvarnosti, skratka, od ljudi, ki marsikatere napetosti preprosto ne razumejo in je ne čutijo kot svojo. V zastopstvu bi se lahko pričelo razmišljati, kako nadgraditi omizje, ki še vedno sloni na sprotnem dogovarjanju in ne na sprejetem in določenem sistemu. Razmišljanje naj bi šlo v smeri iskanja najbolj učinkovitih in za vse sprejemljivih demokratičnih načel in pravil. Tako bi lahko v razumno doglednem času ustanovili takšno predstavništvo, ki bi imelo najširšo manjšinsko legitimacijo. Hitrost dogodkov, tudi manj ugodnih ali celo povsem negativnih, je tolikšna, da ne dopušča nekih "taktičnih" in zato upočasnjenih ritmov. Marsikatera urgenca trka na vrata in je povsem jasno, da ne moreta zanjo najti odgovor samo ena ali pa dve krovni organizaciji. Posebno ne, ko gre za izrazito politična vprašanja, kot sta npr. izvajanje zaščitnega zakona ali financiranje manjšine iz državnih, deželnih in drugih institucionalnih virov. Rudi Pavšič, predsednik SKGZ SKLAD MITJA CUK SVETUJE Ko malček spregovori Še preden spregovori, otrok že veliko razume in tudi kasneje še nekaj časa veliko več stvari razume, kakor pa ima zanje osvojenih besed, ki jih že zna uporabljati. Kako pa sploh vemo, kaj otrok pravzaprav razume? Raziskovalci, ki od svojih majhnih otroških testnih oseb še ne dobivajo verbalnih odgovorov, bi ne mogli ugotoviti, kaj testirancem šviga po možganih, če ne bi preučevali tudi drugačnih signalov, zlasti telesnih, ki kažejo, kako se otrok obnaša in kaj pritegne njegovo pozornost, ko izgovarja prve še nerazumljive besede. Raziskovalci si pri svojem razumevanju pomagajo tudi z EEG izvidi. Če otrokom veliko pojemo, jim to pomaga pri jezikovnem razvoju. Otroku je občutek za glasbo in ritem prirojen. Raziskave so pokazale, da otroci spoznajo celo melodije, ki so jih zaznali že, ko so bili v maternici. Tako ta njihova prirojena muzikaličnost lahko postane prvovrstna pomoč za učenje govora, prav zaradi tega, ker pri petju, kakor tudi pri izgovarjanju rim, sta menjavanje tonov in ritem poudarjena in zato bolj razpoznavna kot pri navadnem govoru. Čeprav je mogoče res, da se lahko mnogi večji otroci naučijo iz TV nadaljevanke v angleščini več angleščine kot v razredu, pri majhnih otrocih učenje govora ne poteka tako. Zvoke iz TV sprejemnika in iz radia namreč sprejemajo kot moteče zvoke iz ozadja. Te motnje prekrivajo očetove in materine besede. V takih okoliščinah otroci tisto, kar jim pripovedujejo starši, le težko razbere-jo. Dojenčka tudi zelo moti stalno visokofrekvenčno piskanje iz aparata. Celo dve- do triletni otroci se iz otroških televizijskih oddaj ne naučijo nič koristnega, še celo takrat ne, ko so te dobro pedagoško usmerjene. Svoj besedni zaklad bogatijo mali otroci le s pomočjo neposrednega kontakta, ko recimo varuška v jaslih prebira na glas pravljico, ali starejša sestra govori s svojimi punčkami. Ni rečeno, da so otroci, ki začnejo bolj zgodaj govoriti, tudi bistrejši. Nekaterim presenetljivo uspe, da so prej sposobni jasno z besedami izraziti, to kar mislijo. Raziskovalci pa trdijo, da sta govorna sposobnost in inteligenčna stopnja le zelo ohlapno povezani med seboj. Sicer bi se duševno prizadet otrok sploh ne mogel naučiti govoriti, prav tako pa se bi otrok z govorno motnjo sploh ne mogel udejstvovati na nobene drugem področju znanja. Tako so izvedenci prepričani, da sposobnost zelo zgodnjega govora sicer lahko nakazuje visok inteligenčni kvocient, hkrati pa ne velja obrnjena trditev, namreč da bi visok inteligenčni kvocient lahko bil vzrok za sposobnost zgodnjega govora. Tudi tisti, ki so prvič začeli govoriti šele pri dveh letih, lahko pri nadaljnjem šolanju pokažejo vse svoje visoke umske sposobnosti. Statistika kaže tudi, da so pri govornem izražanju deklice hitrejše v razvoju kot fantje. V drugem letu starosti se deklice naučijo v povprečju 120 besed, medtem ko se v istem času fantje naučijo 90 besed. To prednost ohranijo deklice vse do starosti, ko so godne za vrtec - tako kažejo statistike, ki poudarjajo tudi, da deklice do trikrat manj pogosto obiskujejo logopeda kot pa fantje. Zakaj je to tako, še ni povsem raziskano. Določeno vlogo odigrajo pri tem hormoni, ti naj bi bili vzrok, da pri deklicah možgani dozorijo prej. Tako naj bi bile deklice prej sposobne predelati govor v abstrakcijo, medtem ko fantje potrebujejo za to več spodbudnih kombinacij v obliki zvočnega in vidnega dražljaja. Zadeva sploh ni tako zapletena, kakor se sliši. Dovolj je, da mama ali oče svojemu sinu ob pregledovanju slikanice ob vsaki sličici izgovori na glas ime predmeta, živali ali človeka, ki je na njej. Lahko bi rekli, da gre za iskanje pedagoško večje učinkovitosti. Ko ne poznamo besed, se "damo razumeti" na drugačen način. Kolikokrat smo se v tujini, morebiti na počitnicah v državi, kjer nam je bil jezik domorodcev tuj, znašli v situaciji, da smo z rokami in nogami mahali in delali kretnje, s katerimi smo končno naročili želeno jedačo in pijačo. Prav podobno se dogaja tudi otrokom, pravijo raziskovalci s čikaške univerze. Poleg tega vedo izvedenci povedati, da tisti malčki, katerih starši uporabljajo pri govoru veliko kretenj, se tudi sami izražajo na podoben način s telesnimi gibi. Poleg tega, pa je bil njihov besedni zaklad bogatejši od otrok iz druge, primerjalne skupine, ki dodatnih gibov niso delali. Še ena zanimiva ugotovitev prihaja iz vrst raziskovalcev: dokler otrok ne zna izgovoriti svojega imena, je le neke vrste posnemovalec glasov. Kasneje se nekaj spremeni v zavedanju samega sebe. Njegovi glasovi so - med treningom - na ravni uau, mah, kuak, kuk in podobno, kar spominja na živalske zvoke. V vsakem jeziku pa so seveda živalski zvoki drugačni. Slovenska žaba kvaka, francoska pravi "croac", italijanski pes prav "bau, bau", slovenski "hov, hov", ameriški "woof". Razlike v posameznih jezikih so že pri posnemanju teh živalskih glasov zelo opazne. Nekatere črke so pri izgovorjavi zelo vidne že na ustnicah tistega, ki njih izgovarja. To so npr. m pri mama, b pri banana, p pri pikapolonica, ki jih kar vidiš, kako gredo v zvok. Drugih ne vidiš -npr. s, ko rečeš sonce. Tako se ne smemo čuditi, da se otrok najprej nauči tistih zvokov (črk), ki so na ustnicah vidni (mama, papa, biba), saj jih najlaže posnema. Ostale glasove pa išče otrok v sebi in to lahko traja nekoliko več časa. Pri učenju govora se lahko zgodi, da potrebuje 6 do 8 odstotkov vseh otrok pomoč logopeda, ki bo preprečil, omilil ali odpravil govorno tisto napako, ki je odvisna od motnje v govornem razvoju. Včasih pa se zgodi, da tudi otroci, ki nimajo motenj, ne dosegajo takoj govornih sposobnosti svojih sovrstnikov. To se največkrat zgodi, če doma premalo govorijo z njimi, ali jim prav nihče ne bere na glas. To niso primeri, ki naj bi jih reševal logoped, pač pa bolj taki, za katere naj bi intenzivneje poskrbela vzgojiteljica v vrtcu, ko se posveča glasnemu branju. Nekateri otroci kar na lepem ob svojem drugem rojstnem dnevu začnejo uporabljati ostre besede. To naj starše ne skrbi preveč, saj se to dogaja na normalni razvojni poti. Če bi namreč malček še monotono izgovarjal besede, kakor to počenja novorojenček s prvimi zvoki, bi upravičeno lahko posumili, da gre za slušno težavo. Čim prej ukrepamo v takem primeru, tem bolje je, ker se le tako lahko izognemo mnogim kasnejšim govornim težavam. Pri dveh letih je zanimivo opazovati, koliko besed uporablja otrok in ali že sestavlja stavke iz dveh besed. Če ni tako, lahko starši pomagajo s posebnimi govornimi programi, ki jih za otroke svetujejo specialisti. (jec) 6 Sobota, 24. aprila 2010 ITALIJA / POLITIKA - Po četrtkovem sporu med Berlusconijem in Finijem v direkciji Ljudstva svobode Bossi: Če ne bo reform, bodo predčasne volitve Berlusconi ne pripravlja novih zasukov - Bersani: Vlada ne bo padla, a bo še bolj negibna RIM - »Priče smo navpičnemu sesutju vlade in verjetno koncu zavezništva med Ljudstvom svobode in Severno ligo.« Tako je dejal voditelj Severne lige Umberto Bossi v intervjuju za glasilo svoje stranke La Padania, v katerem je včeraj komentiral četrtkov politični spopad med Silviom Berlusconijem in Gianfrancom Finijem na zasedanju direkcije Ljudstva svobode. »Fini je jezen in zavisten zaradi naših večkratnih volilnih zmag. Prelomil je dogovor in zdaj kot nekdanji demokristjani se pretvarja, da gradi, v resnici pa ruši. Če bodo volitve, bo zmagala levica, in to po njegovi zaslugi,« je še dejal Bossi, ki je sicer poudaril, da je za Severno ligo še vedno prioriteta federalizem, a je pristavil, da ga je treba uresničiti takoj, saj »prebivalcem Pa-danije« mineva potrpljenje. Skratka, ali reforme takoj ali volitve. Medtem je Silvio Berlusconi včeraj zanikal, da bi pripravljal nov zasuk v italijanski politiki. To je povedal na indirekten način, ko je sodeloval na predstavitvi novega terenskega vozila rusko-italijanske izdelave. »Vozilo ima odlično stopničko,« se je pošalil, namigujoč na dejstvo, da je sam dal pobudo za ustanovitev Ljudstva svobode, ko je decembra 2007 na stopnički svojega avtomobila nagovoril Milančane na ulici. Ko ga je fotograf pozval, naj stopi na stopničko vozila, pa je Berlusconi odvrnil: »Ne, nekaterih stvari ni mogoče ponoviti. Samo prva velja.« Medtem se je včeraj v vrstah Ljudstva svobode nadaljevalo polemično obračunavanje. Mnogi Berlusconijevi sodelavci so napadli Finija. »Vprašanja, ki jih postavlja Fini, so čisto politikantstvo. Ljudje nočejo, da bi zaradi takšnih zdrah vlada padla,« je dejal premierjev glasnik Paolo Bo-naiuti. Načelnik Ljudstva svobode v senatu Maurizio Gasparri (nekdanji pripadnik Nacionalnega zavezništva, ki je zdaj prešel na Berlusconijevo stran) se je polemično spraševal, kaj pravzaprav namerava početi Fini v stranki. »Jasno je, da ne bi bila sprejemljiva sistematična obstrukcija,« je zažugal. Eden izmed treh koordinatorjev stranke Denis Verdini pa je poudaril, da so Finijevi privrženci neznatna manjšina v stranki in da bi moral Finijev sodelavec Italo Bocchino odstopiti z mesta namestnika načelnika skupine v poslanki zbornici. Na to je Bocchino posredno replici- ral, ko je poudaril, da je bil sklepni dokument na direkciji stranke odobren s 60 glasovi proti 13, in ne s 171 proti 12, kot je bilo v četrtek rečeno. Poudaril je tudi, da je zdaj Ljudstvo svobode resnična stranka z več dušami. Sam Fini pa je bil bolj redkobeseden. Med obiskom neke šole v Firencah je le izrazil zadovoljstvo, da premier namerava sprejeti ustavne reforme po možnosti ob sodelovanju opozicije. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani pa je včeraj ocenil, da bo zelo verjetno vlada preživela in da ne bo predčasnih volitev, izrazil pa je bojazen, da bo vlada v prihodnjih treh letih še bolj negibna, kot je bila doslej. Predstavnik sredincev UDC Rocco Buttiglione menil, da je Berlusconi problem za italijansko demokracijo v zadnjih 15 letih. Prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro pa se je vprašal, ali se je opozicija pripravljena soočiti s situacijo, ki nastaja s krizo v največji vladni stranki. Umberto Bossi in Gianfranco Fini ARHIVSKI POSNETEK \ ■ t šr* www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Mislite, da bo razkol med Berlusconijem in Finijem povzročil vladno krizo? O DA O NE O NE VEM TUJI TRGOVCI - Predlog Severne lige Izpit iz italijanščine pogoj za odprtje obrata RIM - Tujci, ki želijo odpreti trgovsko podjetje v Italiji, naj opravijo izpit iz znanja italijanskega jezika. To predlaga poslanka Severne lige Silvana Comaroli v popravku k zakonskemu odloku o podporah gospodarskim dejavnostim. Določilo poverja deželam pristojnost, da izdajo dovoljenje za odprtje obrata, če tuj prosilec predloži potrdilo, da je pri akreditiranih ustanovah opravil izpit iz italijanščine. Poleg tega Comarolijeva predlaga, naj bodo javni napisi obratov samo v enem od uradnih jezikov, ki so v rabi v državah članicah Evropske unije ali pa v krajevnih narečjih. Obenem je načelnik poslancev SL Maurizio Fugatti predlagal, naj podjetja, ki spričo prejemanja državnih podpor nameravajo zaposliti nove uslužben- ce, obvezno zaposlijo prvenstveno osebe, ki so državljani članic EU. Na to potezo se je ironično odzval senator Demokratske stranke in tajnik senatne komisije za evropske zadeve Roberto Di Giovan Paolo, ki meni, da bi izpit iz italijanščine prav gotovo koristil mnogim predstavnikom SL - začenši z župani - spričo tega, kako govorijo po televiziji. Glede podpor gospodarstvu pa je Di Gio-van Paolo dejal, da bi jih morale koristiti tudi tiste ustanove, ki brezplačno nudijo pouk italijanščine tujcem in ki so do pred nekaj desetletij italijanske izseljence poučevale jezike tujih držav, v katere so odhajali na delo. Podpor bi morale biti deležne tudi italijanske univerze, ki jih je prizadela politika krčenja sredstev ministrice Mariestelle Gelmini, meni senator DS. Emergency bo tožil časnika Il Giornale in Libero MILAN - Humanitarna organizacija Emergency bo tožila dnevnika Il Giornale in Libero, ker sta 10. aprila ob priprtju treh italijanskih zdravstvenih delavcev v Afganistanu z največjim poudarkom objavila lažno novico, da so aretiranci priznali, kako so v bolnišnici v kraju Laškar Gah pripravljali atentat na guvernerja pokrajine Helmand. »Pričakujemo, da bosta časnika z enakim poudarkom objavila, da je bila tista novica neresnična,« je dejal ustanovitelj in duša Emergencyja Gino Strada na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj priredil z osvobojenimi sodelavci Matteom Dell'Airom, Marcom Garattijem in Matteom Paganijem, ki so se pred nekaj dnevi vrnili v Italijo. Pri Emer-gencyju so prepričani, da je šlo za politični napad na italijansko humanitarno organizacijo, sicer pa si zdaj predvsem prizadevajo, da bi bolnišnico v Laškar Gahu ponovno odprli. Salerno: 25. april brez odporništva SALERNO - V Salernu je izbruhnila polemika ob bližnjem praznovanju 25. aprila, praznika osvoboditve. Pokrajinska uprava, ki jo vodi poslanec Ljudstva svobode Edmondo Cirielli, je dala nalepiti plakate, na katerih ni omenjeno odporništvo proti naci-fašizmu, ampak gre predvsem za opevanje ameriške vojske, katere poseg naj bi privedel do »zavezništva, ki je zagotovilo dolgo obdobje miru ter gospodarskega in socialnega napredka, ki je Italijo, tako kot Evropo, rešilo komunistične diktature.« Levosredinska opozicija Cirielliju očita provokacijo ter zanikanje zgodovine oz. njeno prilagajanje kontingentnim zahtevam politike. Predsednik pokrajine te očitke zavrača in opozarja, da so v od-porništvu delovale tudi osebe, ki se niso borile za svobodo in demokracijo, ampak za vzpostavitev komunistične diktature. Preživela poskus samomora, njena otroka pa ne GELA - V sicilskem mestu Gela je včeraj prišlo do družinske tragedije. 31-letna ženska je poskusila narediti samomor s tem, da se je skupaj s svojima dve oz. devet let starima otrokoma vrgla v morje. Poskus se ji ni posrečil, saj je ostala pri življenju, reševalcem, ki so prihiteli na pomoč, pa ni uspelo rešiti otrok, ki sta na žalost utonila. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Operna razsežnost javnega spopada Berlusconija s Finijem, živčnost italijanskega severa, grožnje Savianu in še kaj o Italiji Sergij Premru Seveda so mediji po svetu posvetili precejšnjo pozornost prepiru med Berlusconijem in Finijem. Še najbolj mi je všeč naslov satelitske televizije Euronews: »Javni spopad opernih razsežnosti ogroža italijansko vlado«. Kdorkoli si je ogledal posnetke dvoboja med premierjem in predsednikom zbornice, mora namreč soglašati, da je šlo res za »operno razsežnost« političnega spopada. In v dopisu Euronews iz Rima so izstopali izrazi, kot so maščevanje, dvoboj brez rokavic, obtožbe in grožnje, ki so se končale z izzivom »Pa me vrzi ven« - torej napet in neobičajen ton, kot se spodobi za italijansko (tragikomično) operno dogajanje. Si sploh predstavljate, da bi se javno spričkala najvišja predstavnika vodilne socialistične stranke? Vprašanje postavlja dnevnik La Vanguardia, ki si sam odgovarja, da se kaj takega lahko zgodi samo v Italiji. Berlusconi ima »sedem življenj«, piše katalonski dnevnik, in se je doslej izmuznil raznim kazenskim procesom in spolnim škandalom, pa še uspelo mu je, da je na zadnjih volitvah opoziciji iztrgal štiri deželne uprave. Italijani ga ljubijo in ga sovražijo, on pa nadaljuje s svojim bizarnim političnim slogom. Za dnevnik iz Barcelone je vprašljivo, ali bo preživel tudi tokratno krizo. Berlusconi in njegov ključni zaveznik sta se glasno spričkala na javnem soočenju, piše britanski The Daily Telegraph. Na enem od redkih zasedanj vodstva premierjeve stranke je predsednik zbornice postavil v dvom Berlusconijevo linijo glede vrste ključnih vprašanj, kot so priseljevanje in gospodarstvo, premier pa mu je odvrnil, naj odstopi. Na koncu je s široko večino prevladala Berlusconijeva linija in člani vodstva so odobrili dokument, v katerem potrjujejo lojalnost do liderja in obsojajo delitve znotraj stranke. Ne gre za natolcevanja komunističnih časopisov: tudi sam Bossi je prepričan, da Berlusconi cilja na Kvi-rinal. Tako je lider Severne lige povedal v daljšem intervjuju za El Pais, v katerem je spet osvežil predlog secesije: »Padanija je nacija, ki ji pripada avto- nomija... Držijo nas kot sužnje in jim moramo dajati ves denar ... Sever hoče biti sam svoj gospodar,« je med drugim dejal Bossi. Napovedal je tudi, da je davčni federalizem treba uresničiti letos, najpozneje do decembra, »sicer bo sever postal živčen«. Senatur, kot pravijo Bossiju, je tudi zavrnil vsako možnost, da bi priseljencem z rednim delom in dovoljenji dodelili pravico do glasovanja: »Naj glasujejo samo naši in naj glasujejo za Ligo« navaja madridski dnevnik. Številni znani predstavniki svetovne književnosti so reagirali na nedavno izjavo premierja Berlusconija, ki je odgovornost za negativno podobo Italije po svetu zaradi mafije pripisal pisanju o mafiji in med odgovorne omenil pisatelja Roberta Saviana, avtorja znamenite knjige Gomorra. Med tolikimi bi omenil samo Salmana Rushdia, britanskega pisatelja po izvoru iz Indije, ki ga je doletela smrtna obsodba islamskih fundamentalistov zaradi knjige Satanski verzi. Rushdie, ki se od leta 1989 mora skrivati in živi pod stalnim nadzorom varnostnikov, je Ber- lusconijevo »fatvo« proti Savianu ocenil kot »pravo nesrečo za Italijo«, ki ga je zelo prizadela. Savianovo pričevanje je ocenil kot »pogumno držo in vsakodnevno dramo«. Le Monde piše, da je Berlusconi-jev napad na Saviana v resnici avtogol, saj je lastnik založbe Mondadori, ki je izdala Gomorro. Samo v Italiji so prodali več kot milijon izvodov, po svetu pa tri milijone, poroča časopis. Predsednica založbe, Berlusconijeva hči Marina, je izrazila namen, da še naprej sodeluje z mladim avtorjem, negativno oceno svojega očeta pa je označila kot neobvezujočo, saj gre za primer svobode izražanja. Pariški popoldnevnik med drugim poroča, da je Saviano 24 ur na dan pod zaščito sil javnega reda zaradi groženj camorre, ki bi a rada utišala učinkovitega poročevalca o kriminalnih združbah v Kampaniji. Lokalna televizija Wala TV iz zakotne južne Alabame poroča o pobudi tamkajšnjega kolidža Spring Hill College, ki bo od prihodnjega leta odprl svoj akademski center v Bologni. Obiskovalo ga bo sto študentov, za ka- tere bo na razpolago desetina tečajev. Mesto iz Emilije so izbrali kot pomembno alternativo bolj uveljavljenim visokošolskim centrom v Rimu in Firencah, ker je sedež najstarejše univerze na svetu iz leta 1088, ker je bližje drugim evropskim središčem in ker nudi ugodnejše povezave s sosednjimi državami ter s srednjo in jugovzhodno Evropo. Globalni dogodek: tako je The New York Times označil milanski salon pohištva, ki se je uveljavil med najpomembnejšimi tovrstnimi prireditvami. Priklical je obiskovalce z vsega sveta, ki pa so se letos spraševali, piše ne-wyorški dnevnik, predvsem kako in kdaj se bodo lahko vrnili domov zaradi prekinitve poletov. Lani je obiskovalcev bilo za spoznanje manj kot leta 2008, in to zaradi gospodarske krize, letos pa je število gostov specializiranega sejma spet naraslo na nekaj manj kot 340 tisoč, poroča NYT, ki posveča posebno pozornost tako tehnološkim novostim v svetu italijanskega pohištva kot uveljavljenim italijanskim estetskim standardom. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu REPEN - V galeriji Kraške hiše predstavili dogovor o meddeželni zaščiti vina Prosecco DOC Dogovor je na papirju, zdaj pa ga bo treba izvajati Predstavniki stanovskih organizacij kmetovalcev in deželni odbornik Violino o pomenu dokumenta Dogovor, ki je bil na nedavnem vinskem sejmu Vinitaly v Veroni podpisan za uveljavitev meddeželnega priznanja zaščitenega porekla vina Prosecco DOC, je sad prizadevanja kmetovalcev in njihovih stanovskih organizacij ter operativnega političnega sodelovanja z deželnim odborni-štvom za kmetijstvo, obenem predstavlja priložnost razvoja, ki je Kras ne sme zamuditi, zato ga je treba začeti izvajati čimprej, pri tem pa naj složno sodelujejo vse politične strani. To je sporočilo tiskovne konference v galeriji Kraške hiše v Repnu, kjer so predsednik Kmečke zveze Franc Fa-bec, pokrajinski predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev Coldiretti Dimitri Žbogar, predsednik konzorcija Moisir Dario Zidarič in deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino predstavili javnosti ve-ronski dogovor, ki so ga podpisali predstavniki stanovskih organizacij, Dežele Furlanije-Julijske krajine in italijanskega ministrstva za kmetijstvo ter ki med drugim predvideva ustanovitev centra za promocijo vina na Proseku, načrt za razvoj Krasa, ureditev kraškega brega, spremembo omejitev zaščitenih območij in promocijo domačin vin in proizvodov. Včerajšnji dogodek je v galerijo Kraške hiše privabil množico politikov in predstavnikov stanovskih organizacij (naj omenimo le senatorko Tamaro Blažina, deželna svetnika Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča ter podpredsednika Pokrajine Trst Walterja Godino), ki so prisluhnili besedam predsednika KZ Fabca, za katerega je sporazum zelo važna pridobitev ne samo za kmetovalce, ampak za celoten teritorij. Fa-bec je tu tudi obnovil razloge, ki so stanovske organizacije kmetovalcev in proizvajalcev privedle, da so vložili priziv na Deželno upravno sodišče Lacija proti prvotni zamisli o uvedbi zaščitnega znaka, saj jim ta ni dala priložnosti za soudeležbo Krasa. Predsednik Coldiretti Žbogar je med drugim opozoril na pomen dialoga med deželno upravo in kmetovalci, ki je nujen spričo današnjega zelo hitrega razvoja dogodkov, medtem ko je predsednik konzorcija Moisir Zidarič obrazložil, kako je po prvotnem nasprotovanju tudi sam pristal na umik priziva, ko je videl, da so za sporazumom z veliko voljo do dela stali Fabec, stanovske organizacije, deželno odborni-štvo in predsednik deželne vlade Renzo Tondo: »Upamo, da smo zadevo sklenili z resnimi osebami,« je dejal Zidarič. Za odbornika Violina meddeželna zaščita vina Prosecco DOC lahko predstavlja priložnost za vse: v prvi vrsti za proizvajalce iz Veneta, ampak tudi za Fur-lanijo in seveda za Kras. Spričo omejitev, ki pestijo kraške kmetovalce zaradi uvedbe zaščitenih območij (na to sta opozorila tako Fabec kot Zidarič), je treba v načrte za upravljanje teh območij vključiti tudi kmetijsko dejavnost kot dejavnost, ki prispeva k zaščiti teritorija. Dežela bo vsekakor finančno podprla načrt za razvoj Krasa, za kar že obstaja dogovor z odbornico za prostorsko načrtovanje Federico Seganti (čeprav je odborništvo za kmetijstvo zaradi finančnega zakona revnejše v primerjavi z lanskim letom), namenila pa je tudi 500.000 evrov za ureditev kraškega brega: ne gre za velik denar, a predstavlja simbolni začetek. Poleg tega se bo zavzela za zamrznitev omejitve sajenja novih trt. Po vsem tem bo treba odpraviti še zadnjo omejitev: zapuščenost Krasa zaradi pomanjkljive prisotnosti kmetovalcev. Treba bo najti mlade, ki bi se odločili za kmetovanje ter jim zagotoviti dohodke, ki bi bili vsaj enaki tistim, ki jih imajo predstavniki drugih kategorij, je prepričan Violino, za katerega oznaka »tipično furlansko« za proizvode iz FJK ne oškoduje drugih krajevnih specifik v deželi, npr. kraške in po-soške, ampak gre le za to, kako povezati določeno vino (furlanski tokaj, ki se po novem imenuje Friulano) s teritorijem. Ivan Žerjal Predstavitev dogovora iz Verone je v galerijo Kraške hiše priklicala množico politikov in predstavnikov stanovskih organizacij KROMA m t ATER - Nova publikacija Koristen vodnik za najemnike Nuditi informacije najemnikom o storitvah, do katerih imajo pravico, in sploh pomagati ljudem, da se znajdejo v labirintu raznih zakonskih predpisov na področju ljudskih gradenj je namen nove publikacije podjetja za ljudske gradnje ATER, ki jo bodo razdelili približno 15.000 najemnikom prek urada za stike z javnostjo. Publikacijo je včeraj predstavila predsednica podjetja ATER Perla Lusa. V njej je vrsta podatkov in normativov, ki urejajo bivanje v ljudskih stanovanjih. Predsednica Lusa je poudarila, da je ATER v zadnjih letih začel širiti informacije o svojem delovanju, ker je za stalno izboljšanje storitev nujen stalen stik s svojimi strankami, v tem primeru z najemniki. V ta namen je podjetje ATER v zadnjem obdobju tudi okrepilo urad za stike z javnostjo. Urad zdaj razpolaga s šestimi okenci, in sicer v zvezi z domom, s stanovanjem, z onesnaževanjem, z upravljanjem, z vzdrževanjem in s storitvami podjetja Acegas-Aps. V novem vodniku so poleg omenjenih normativov navedene tudi razne storitve ATER in dolžnosti najemnikov do podjetja. ATER je nenazadnje tudi obnovil svojo spletno stran, je še povedala Perla Lusa, na kateri so objavljene številne informacije o njegovem delovanju. VZPI-ANPI Župan in javne proslave Prejeli smo dopis in ga objavljamo: Petega marca letos je podpredsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Edvin Švab po elektronski pošti naslovil tržaškemu županu prošnjo za srečanje s predstavniki partizanskega združenja glede javnih proslav pod okriljem Občine Trst, na katerih je prisotno tudi združenje VZPI. Gre namreč za vidno dvo-jezičnost. 29. istega meseca se je Švab udeležil kot predstavnik VZPI-ANPI sestanka Odbora za vrednote od-porništva. Ob tej priložnosti je Švab spomnil župana na omenjeno pismo z dne 5. marca, nakar je Dipiazza prošnjo zavrnil, češ da srečanje ni potrebno, ker je že vse urejeno, in vihravo odkorakal v svoj urad. 25. aprila po proslavi v Rižarni bomo imeli priložnost, da župana opomnimo na dolžnost, da prisluhne občanom, ki so obenem predstavniki odpor-ništva, ki je temelj republiške ustave. Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI Sobota, 24. aprila 2010 J APrimorski ~ dnevnik ODPORNIŠTVO Danes in jutri proslave ob 25. aprilu Tržaška Rižarna bo jutri ponovno osrednje prizorišče spominskih svečanosti ob 25. aprilu, dnevu odporništva. Slovesnost se bo začela ob 11. uri, po polaganju vencev bosta govorila tržaški župan Roberto Dipiazza in v slovenščini zgoniški župan Mirko Sardoč. Uradnemu delu svečanosti bo opoldne sledil tradicionalni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Po okoliških občinah bodo danes in jutri številne svečanosti s polaganjem vencev. Jutri bo de-vinskonabrežinska občina v sodelovanju s krajevno sekcijo Vse-državnega združenja partizanov - ANPI polagala vence pred spomenike padlim pri županstvu (7.30), v Slivnem (7.40), v Medji vasi (7.50), v Devinu (ob 8. uri), v Vižovljah (8.05), v Cerovljah (8.10) v Mavhinjah (8.15), v Preč-niku (8.25), v Trnovci (8.40), v Praproti (8.45), v Šempolaju (8.55), v Križu (9.10) in v Nabre-žini (9.15), kjer bo pred spomenikom na osrednjem vaškem trgu krajša spominska svečanost. Po pozdravu župana Giorgia Reta bo govoril podpredsednik tržaškega pokrajinskega vodstva Vsedržavnega združenja partizanov -ANPI Edvin Švab, sledili bodo zborovski nastop, banje poezij in nastop nabrežinske godbe na pihala. Jutri ob 9.30 bo spominska svečanost tudi ob spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. Govorila bo predsednica pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI Stanka Hrovatin, zapel pa bo moški pevski zbor Lopar iz Kopra pod vodstvom Vladislava Korošca. Že danes pa bo Združenje odbora za spomenik padlim v NOB položilia vence, in sicer ob 15.30 na vojaškem pokopališču (v Ul. della Pace) in ob 16.30 na glavnem pokopališču pri Sv. Ani. OBOROŽITEV REDARJEV - Sindikat CGIL Zakaj bo po mestu »krožilo« 75 pištol? INFIORATA - Od danes do 24. julija Opčine v cvetju Prireja ga Združenje za zaščito Opčin - Vpisne pole v trgovinah Cobez in Simic Zakaj bi moralo po Trstu »krožiti« 75 pištol? In zakaj ne 300, kolikor je vseh mestnih redarjev? Retorično-ironični vprašanji je zastavila Rossana Giacaz, pokrajinska tajnica sindikata uslužbencev krajevnih uprav CGIL. Sindikat ni bil prav nič zadovoljen s sklepom o oborožitvi mestnih redarjev, ki ga je v torek zjutraj odobril tržaški občinski svet. Za Giacazovo je odlok povsem nerazumljiv, saj ne temelji na konkretnih, resničnih podatkih, ki naj bi narekovali potrebo po oborožitvi mestne policije. Prav nasprotno. Po številkah, ki jih je pred nekaj meseci posredovala tržaška kvestura, naj bi število kaznivih dejanj upadalo. Če je tako, pomeni, da je občinski sklep povsem odveč. Ali pa je bil potreben zato, da je zadostil političnim željam nekaterih, ki spretno izkoriščajo emocionalnost in strah ljudi? Namig na Severno ligo, pravo sponzorko oboroženih redarjev, je bil očiten. Tajnici Giacazovi ni bilo jasno, zakaj bo treba oborožiti prav 75 redarjev in ne nekaj več ali nekaj manj. Ali bo šte- vilo oboroženih redarjev odvisno od števila pištol, ki jih bo - z lastnim prispevkom - posredovala deželna uprava? se je vprašala, in takoj pikro pristavila: in kaj bi se zgodilo, če bi Dežela posredovala prispevek za bazuko? Ali bi hodili mestni redarji po ulicah s tem vojaškim ročnim protioklopnim orožjem z izstrelki na raketni pogon na ramenih? Oborožitev mestnih redarjev je po njenem mnenju nepotrebna. Prvenstvena vloga redarjev je nadzor nad občinskim ozemljem, varnost je v domeni policije. Le-tej odjedajo prepotrebna sredstva, redarjem pa ponujajo nepotrebne pištole. Tajnica Giacazova je opozorila na vrsto nerešenih vprašanj. Na primer: oborožitev redarjev je bila vsiljena brez predhodnega posvetovanja s sindikalnimi organizacijami. Ko bi do tega prišlo, bi gotovo prišel na dan referendum, ki ga je na temo morebitne oborožitve med redarji opravil sindikat CISL. Velika večina sodelujočih je bila zelo skeptična o rabi orožja. M.K. Praznik cvetja Infiorata na Op-činah praznuje letos svoj četrti rojstni dan. Od vsega začetka ga prireja ki ga prireja Združenje za zaščito Opčin v sodelovanju z vzhodnokra-škim rajonskim svetom, tržaškim občinskim odborništvom za gospodarski razvoj, Zadružno kraško banko in Fundacijo CRTrieste. Lani je pri pobudi sodelovalo 157 Opencev - zasebnikov in lastnikov javnih lokalov ter trgovin, ki je s cvetjem okrasilo svoja okna, balkone in pročelje, vhodna vrata, vrtove, ki so vidni s ceste, in izložbe. Posebna žirija bo med sprehodom ocenila opravljen lepotni poseg in nato izbrala zmagovalca. Kdor bi rad sodeloval pri krašenju Opčin, lahko izpolni polo, ki bo na voljo v trgovinah Cobez (Narodna ulica 30) in Simic (Dunajska cesta 50/a). Rok za vložitev prošenj bo zapadel 24. julija, ko bo na Škavenci uradno nagrajevanje. Praznik cvetja se bo sicer začel že danes, ko bo ravno tam od 10. do 17. ure potekala razstava cvetja. (sas) 8 Sobota, 24. aprila 2010 TRST / REFERENDUM - Proti privatizaciji vode »Vode si ne bi smel nihče lastiti, voda je skupna last« Tržaški odbor predstavil državno pobudo in krajevne vidike - Danes začetek zbiranja podpisov Danes se na državni ravni začenja zbiranje podpore za razpis referenduma proti privatizaciji vode in vodovodnih storitev. Za referendum morajo njegovi pobudniki v približno treh mesecih zbrati skupno 500 tisoč podpisov, od teh bi jih 15 tisoč morali zbrati v naši deželi oz. 3 tisoč v tržaški pokrajini. To so na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu okoljevarstvenega združenja WWF sporočili predlagatelji referenduma, med katerimi so se znašla številna združenja. Tržaški odbor za razpis referenduma sestavljajo namreč naslednja združenja: Bioest, WWF Trieste, Italia Nostra Trieste, Legambiente circolo VerdeAzzuro, združenje Tina Modotti, Il Capofonte onlus, Bottega del Mondo Senza Confini Brez meja, skupina Beppe Grillo Trieste, Il Gattile, Odbor Danilo Dolci, La Fabbrica di Nichi di Trieste, Isde Trieste, Udi cafle delle Donne in UDI ZŽI La Mimosa, pobudo pa podpirajo Stranka komunistične prenove, Kritična levica in Levica, ekologija, svoboda. Gibanje proti privatizaciji vode je v zadnjih mesecih opozarjalo na to, da za vodo sploh ne bi smeli plačevati, plačevati bi morali samo za vzdrževanje storitev, povezanih z dobavo vode. Včeraj so pobudniki referenduma večkrat ponovili, da si vode ne bi smel lastiti nihče, ker je voda skupna last. Ta slogan naj bi predstavljal tudi jedro celotnega gibanja proti privatizaciji vode, ki v prvi vrsti zahteva ukinitev privatizacije vode in vodovodnih storitev oz. izbris člena 23, ki sodi v sklop zakona 133/2008; to bi pomenilo odkrito nasprotovanje prizadevanjem Berlusconijeve vlade, ki dela na tem, da bi privatizacijsko politiko še pospešila. Druga prošnja predlagateljev referenduma se nanaša na zahtevo po ponovni nacionalizaciji zalog vode in vodovodnih storitev; zahteva se ukinitev člena 150 (zakon 152/2006), ki dobavo vode daje v zakup različnim družbam. Kampanja številnih lokalnih skupnosti in civilnih družbenih skupin temelji torej na zavračanju vključenosti zasebnega kapitala v to sfero in zagovarja nadzor javnosti in javnih ustanov nad dobavo vode. Tretja zahteva pobudnikov referenduma pa pravi, da je treba ukiniti vse oblike profitov, vezanih na skupno last, kakršna je voda. V sklopu te zahteve si predlagatelji prizadevajo doseči ukinitev člena 154 zakonodajnega odloka 152/2006. Z vsemi omenjenimi prošnjami bi predlagatelji radi ozavestili širšo javnost, da privatizacija vode in vodovodnih storitev ni prinesla rešitev in da je nujno potrebno omejiti izjemno velike apetite po privatizaciji vodnih virov. Po predstavitvi svojih stališč so pobudniki referenduma včeraj postregli še s podatkom, kje bo v prihodnjih tednih mogoče podpisovati peticijo za referendum. Obrazce za podpis bo mogoče najti na sedežih Občin v tržaški Pokrajini, svoj glas pa bo mogoče oddati tudi na naslednjih lokacijah: Bottega del Mondo v Ul. Torre-bianca 29/b (danes ter ob petkih med 15.30 in 17.30), Goldonijev trg (28. april, 22. maj), Ul. San Lazzaro (1. maj), Trg Cavana (7. in 21. maj ter 12. junij), Ul. Dante (8. maj), Ul. Ponchielli (14. maj), L.go Bonifacio (28. maj, 11. in 26. junij), Ul. Dante (29. maj, 18. in 19. junij), Barkovlje (25. junij), Ul. Tor-ri ( 4. in 5. junij). Julijski datumi bodo znani v prihodnjih tednih. Dodatne informacije o celotni kampanji pa je mogoče dobiti tudi na spletni strani www.acquabe-necomune.org. (sč) Poziv ANPI-VZPI Tržaški pokrajinski odbor ANPI-VZPI je na seji, dne 17. aprila, sklenil podpreti zbiranje podpisov za izvedbo referenduma proti dekretu ministra Ronchi. Tri postavke zahtevajo preklic sramotnega zakona, ki ga je odobrila sedanja vlada novembra 2009 (Dekret Ronchi). Slednji dejansko zavezuje javne ustanove, da smatrajo vodo kakor vsakršno drugo blago in da izročajo upravljanje vodovodov privatnikom in mul-tinacionalkam, kar bo omogočilo upravljanje z visokimi zaslužki. Tržaški odbor AN-PI-VZPI vabi svoje člane, simpatizerje in vse iskrene demokrate, da podpišejo zahtevo za referendum. OPČINE - Velika udeležba na pobudi naravovarstvenikov »Regulacijski načrt bo korenito spremenil podobo vzhodnega Krasa« Ko bo in če bo tržaški občinski svet potrdil nov regulacijski načrt, bo to zelo velika škodo za vzhodni Kras. To je soglasna ugotovitev četrtkovega srečanja, ki je v konferenčno dvorano Zadružne kraške banke na Op-činah privabilo veliko število ljudi. Naravovarstvena združenja WWF, Italia nostra in Legambiente so zelo kritično ocenila načrte Občine, kar je naredil tudi Pavel Milič iz Združenja za zaščito Opčin, soprireditelj sestanka. Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič je pohvalil pobudo, ki je bila v sozvočju s podobnimi pobudami sosveta v vseh vaseh od Opčin do Bazovice. »Zadovoljen sem, da naravovarstve-niki pri svojih ocenah namenjajo veliko pozornost tudi Kraševcem ter njihovim vsakdanjim problemom,« je openski sestanek komentiral Milko-vič. Po njegovem obstaja zelo malo možnosti, da bo občinski svet spremenil urbanistični načrt. Tu ne gre samo za vsebine, temveč tudi za spoštovanje demokracije, je prepričan Milkovič. Vabilu prirediteljev se ni odzval župan Roberto Dipiazza, medtem ko je bil navzoč predsednik občinske urbanistične komisije Roberto Sasco, ki je resnici na ljubo precej nerodno zagovarjal regulacijski načrt. Govorniki (foto Kroma) so obravnavali predvsem posledice, ki jih bo urbanistično-prostorski načrt imel na Kras, posebno za njegov vzhodni del. Livio Poldini je orisal pritožbe in ugovore, ki so jih predložili naravo-varstveniki, Luciana Boschin je obravnavala kraško krajinsko in arhitekturno problematiko, medtem ko je Lucia Sirocco posvetila pozornost napovedanim stanovanjskim gradnjam. Na koncu je Dario Predonzan naštel škodo, ki jo bo tako zasnovani načrt povzročil kraškemu ozemlju, od širitve golf igrišča na Padričah in tamkajšnje »turistične cone« do novih gradenj pri Banih vse do vzpenjače, ki naj bi Barkovlje povezovala z Vej-no. Skratka ena sama velika škoda za Kras in Kraševce. Boljunec: drugače urejen promet Uprava Občine Dolina sporoča, da bodo od srede 28.04.2010 stopile veljavo nekatere spremembe prometa v Bo-ljuncu, ki so bile odrejene na podlagi odredb št. 01/10 z dne 12.01.2010 in 16/10 z dne 22.03.2010 in sicer na cesti, ki vodi do osnovne šole "U.Pacifi-co" in po ostalih notranjih cestah na območju znanemu kot "Zaboljunec" Enosmerno vožnjo se bo uvedlo po sledečih cestah: od hišne številke 384 v smeri hišne št. 436 (cesta, ki vodi do šole "Pacifico" v smeri proti križišču s pokrajinsko cesto 11); na cesti od hišne številke 211 v smeri hišne št. 319; na cesti od hišne št. 210 (slovenska osnovna šola) do hišne št. 211; na cestnem odseku od hišne št. 577 v smeri proti križišču s pokrajinsko cesto 11; na cestnem odseku od hišne št. 16 do hišne št. 17; na cestnem odseku od hišne št. 17 do hišne št. 156. Poleg tega se bo uvedlo ustrezne obvezne smeri, prepovedi parkiranja in postanka in ustrezne prehode za pešce. V dneh, ko se bo postavilo odgovarjajoče cestne znake, se bo poskrbelo za uvedbo ustreznih prepovedi parkiranja. Občina Dolina deli vrtne komposterje Občina Dolina obvešča, da bo v torek, 27. aprila in četrtek, 29. aprila t.l od 08.00 do 10.00 ure na sedežu Občine Dolina, potekalo razdeljevanje 400 litrskih vrtnih komposterjev. Zainteresirane občane, ki so vložili zahtevek za komposter, vabimo, da se v navedenem terminu zglasijo na občini z veljavnim osebnim dokumentom in fotokopijo le-tega. Ob prevzemu komposterja bodo morali izpolniti in podpisati odgovarjajoči obrazec s priloženo kopijo veljavnega osebnega dokumenta. Zagledala je ukradeno kolo Pred več kot enim mesecem so ji ukradli kolo. Ko se je v četrtek popoldne sprehajala po Ul. Carducci, ga je nepričakovano opazila, na kolesu pa se je vozil mladenič. Ženska je takoj telefonsko poklicala policijo. Agenti so fanta (S.G., letnik 1989) povprašali, od kod kolo, ta se je začel izmikati, njegove izjave so bile dokaj protislovne. Policisti so ugotovili, da je bila matična številka ogrodja kolesa zabrisana. Obrnili so se tudi na trgovca, ki je bil ženski prodal kolo. Po tehničnem pregledu so mladeniča prijavili sodstvu zaradi prekupčevanja, kolo pa so zasegli. DOLINA - Sporna trasa 5. koridorja pod Dolino Glinščice Komunisti in Občani o železnici Poudarjen pomen prizadevanj dolinske občinske uprave in naravovarstvenikov proti gradnji železnice pod naravnim biserjem Če bo mešana komisija Italija -Slovenija potrdila izjave odbornika Riccardija, bodo občani Trsta in Doline končno lahko pozabili na skrbi, ki so jih spremljale v zadnjih letih v zvezi s hudo škodo, ki bi jo utrpelo ozemlje z gradnjo odseka hitre železnice Trst-Di-vača. Ta bi iznakazil Dolino Glinščice in povzročil veliko težav z gradbišči po raznih mestnih predelih, sta v skupnem tiskovnem sporočilu zapisali dolinski občinski tajništvi Komunistične pre-nove-Stranke slovenskih in italijanskih komunistov in Občanov za Dolino. Ob tem zadovoljstvu pa tajništvi »preseneča, ko beremo v krajevnem italijanskem dnevniku, kako si občinski svetniki iz opozicije prisvajajo zasluge za ta dosežek in kako omalova-ževalen odnos imajo do dela, ki ga je opravil dolinski občinski odbor.« »Če je že res, da so v občinskem svetu vse politične sile soglasno volile resolucijo proti projektu, pisec članka pozablja na vse pobude, ki jih je izpeljal občinski odbor. Že od 12. februarja 2009 je odbor začel razpravljati s tehniki Italijanskih železnic na javni razpravi v občinskem gledališču v Boljuncu, kjer so prisotni izrazili svoje nasprotje. Na srečanju v Boljuncu se je tudi sprejelo odločitev, da se objavi na občinski spletni strani, kljub nekaterim nasprotovanjem, celotno analizo o izvedljivosti načrta. 20. aprila pa je potekala okrogla miza, na kateri so prisostvovali izvedenci in časnikar Paolo Rumiz, ki je znal s svojimi članki predočiti javnosti to, kar se je pripravljalo za tržaško pokrajino. Dejstvo, da ta majhna občina, kot je dolinsko občino poimenoval Paolo Ru-miz, ni ostala sama v svojem nasprotovanju in da bo (upajmo) izbojevala svoj boj proti taki trasi hitre železnice, gotovo ni rezultat "malčnosti', ki naj bi jo do problema kazala občinska uprava, kot ji to očitata svetnika iz opozicijskih vrst Drozina in Dazzi,« je zapisano v tiskovnem sporočilu. »Ker pa dokončna odločitev še ni padla, pozivamo vse politične sile, tako iz večine kot iz opozicije, naravovarstvene organizacije in na ozemlju dejavna društva, ki so tudi same sprožile važne pobude in organizirale protest občanov, naj v imenu vseh občanov soglasno in brez pristranskih interesov nadaljujejo začete dejavnosti dokler ne bodo izbire, ki jih je Dežela najavila, postale dokončne,« sta pozvali dolinski občinski tajništvi Komunistične prenove - Stranke slovenskih in italijanskih komunistov in Občanov za Dolino. / TRST Sobota, 24. aprila 2010 9 SPOMINI NA LETO 1945 - Naš pogovor: Roža Samec Pečenik »Zavoljo Kristusovih ran, naj pogine vsak partizan« Gospo Rožo v belem plašču je fotograf Mario Maganja na slavju na Velikem trgu ujel v svoj objektiv Prav gotovo vsi poznamo fotografijo Maria Maganje, ki smo jo na Primorskem dnevniku izbrali kot simbol pobude Spomini na leto 1945, s katero smo bralce pozvali, naj nam zaupajo svoje spomine na vojna leta, na osvoboditev in na novo življenje po vojni. Redki pa poznamo ljudi, ki so na tem zgodovinskem posnetku. Ob vojaku na konju izstopajo na fotografiji tri ženske. Tista v belem plašču na skrajni levi bo za bralce časnika imela odslej tudi ime in priimek. Danes 88-letna Dolinčanka Roža Samec Pečenik se je tako kot mnogi drugi, Slovenci, Italijani in jugoslovanski borci tistega 3. maja 1945 udeležila mogočnega slavja ob osvoboditvi na Velikem trgu. V Dolino se je namreč iz taborišča na Poljskem bolna vrnila le nekaj dni pred tem, »takega dogodka pa ne bi zamudila za nobeno ceno.« Vendar pojdimo po vrsti ... Po opravljeni osnovni šoli v Dolini, se je gospa Roža zaposlila kot vzgojiteljica. Eno leto je delala v Škednju pri neapeljski družini, nato pa na Opčinah pri neki bogati družini, kjer je delala tudi sestra. Tri leta, od 1940 do 1943 je skrbela za njihovega otroka, vzdušje pa je bilo pri tej družini vse prej kot prijetno. »Situacijo sem vse težje prenašala. Gospa je bila doma z Dunaja in ob vsakem prejetem pismu je vzklikala Heil Hitler in ščuvala proti partizanom. Požirala sem v tišini.« Ko se je vrnila v Dolino, so njenega očeta aretirali - obtožili so ga sodelovanja s partizani. V zaporu je preživel 105 dni in vključili so ga že na seznam deportirancev v Dachau, ko se mu je med nekim zasliševanjem usoda nasmehnila. »Nemški oficir se je med zasliševanjem za prevajanje posluževal mladega Italijana. Oče je sicer nemščino poznal in ko je Italijan slabo prevedel njegove besede, ga je popravil. Presenečenemu oficirju je dejal, da je bil v prvi svetovni vojni na fronti in morda se je celo boril ob strani njegovega očeta. Oficir se mu je nasmehnil in to ga je rešilo.« Ko je oče prišel iz zapora, je bila v Dolini ravno mobilizacija. Bil je 22. april 1944 in partizani so se zbrali v dolinski avtobusni garaži. »S sestro sva se skrili v neko dolino pri Krogljah in do 1. ure zjutraj bili na straži. Oče pa je ravno tako stražil v dolini medPrebenegom in Dolino ter tam ostal vso noč. Le 4 ure potem ko sva s sestro zapustili postojanko - ob 5. uri, so Nemci obkolili vas z oklepnimi vozili.« Vojakov je bilo kot listja in trave, se spominja gospa Roža, in dodaja, da je bil v vasi nedvomno kak ovaduh, ki je Nemce seznanil z dogajanjem v vasi ... »Prišli so v vas in pregledali hišo za hišo, k nam so prišli celo trikrat in iskali naju s sestro, ki sva se skrivali v sobi. V hišo so vdrli Italijan, SS-ovec in domobranec. Mama je takrat sedela ob ognjišču in jokala, da so vojaki njeni hčeri že odpeljali. Domobranec jo je hinavsko prepričeval, pravzaprav se je iz nje norčeval, češ da naj ne skrbi, saj bodo naju poslali v Nemčijo, kjer bova delali in služili lepe denarce. Maminim besedam pa niso verjeli in po naju prišli še tretjič.« Z mitraljezom uperjenim v hrbet so ju Nemci odvedli do vodnjaka, kjer so bili zbrani tudi ostali ujetniki. Z grozo se gospa Roža spominja, da je takrat mimo pripeljal oklepnik, v katerem je sedela prijateljica Danila Ota. Glavo je imela povešeno in dejali so jim, da jo peljejo v bolnišnico, ker so jo Nemci ranili, ko se je skrivala v seniku. »Pa ni bilo tako - pri Boljuncu so jo ustrelili, odvrgli v grme in naslednjega dne so jo našli otroci, ki so pasli krave.« Z Danilo je bila takrat ranjena tudi Dolinčanka Savica, ki pa so jo odvedli v zapor in vsak dan na zasliševanje na poveljstvo SS na Trgu Oberdan. Kot mnoge druge, so torej tudi Rožo in sestro 22. aprila 1944 odvedli v zapor v Ul. Coroneo. Zapor je gospa Roža sicer že okusila leta 1943, ko je pri jezuitih preživela 15 dni. »Samo zato, ker sem si upala ugovarjati temu, da so očeta zaprli.« Po letu 1943 se je še bolj aktivirala v pomoč partizanom. V vasi so dekleta takrat prala uniforme italijanskih vojakov in jih po kurirjih pošiljala partiza- Dekle v belem plašču je takrat 23-letna Roža Samec KROMA več fotografij na WWW.primorski.eu nom. »Udeleževale smo se sestankov in sodelovale pri zbiranju sanitetnega materiala in vsega, kar so lahko partizani potrebovali.« V Coroneu pa je preživela 40 dni, od 22. aprila do 1. junija 1944. Spominja se, kako so vojaki prihajali v celice in jih vsak dan spremljali čistit. »Enkrat sva morali tudi v bunkerje, v celice v kletnih prostorih na Trgu Oberdan. Tam je bilo res grozno, nečloveško. Zidovi so bili krvavi in na tleh je ležalo vsega, polno človeških iztrebkov ... « Dogajalo se je, da so morala dekleta čistiti urade in spalne sobe na poveljstvu, enkrat pa so jih odvedli tudi do Ul. Mercadante, v stanovanje, ki so ga zasegli Judom. Tam so imeli belogardisti svoj generalštab »in od tod so se podajali na hajke z SS-ovci. Spominjam se mladega slovenskega fanta, Petra iz Gorice, ki nas je stražil z mitraljezom. Joj, kako bi ga rada streznila in ga vprašala, kaj dela med takimi ljudmi, kako lahko pobiva nedolžne mlade, pa sem v grozi molčala.« Peter jim je zažugal, naj nikar ne poskušajo zbeža-ti, drugače bo on ob glavo. »No, žihr bi bil ob glavo, sem si mislila. V spalni sobi je Peter na steno obesil ogromno podob svetnikov, Jezusa in Matere božje pod njimi pa je kraljeval napis: Zavoljo Kristusovih ran, naj pogine vsak partizan.« 1. junija so jih Nemci pred zaporom postavili v vrsto in jih odvedli na železniško postajo, kjer so stopili na vlak. Po 12 dneh (vmes so v Celovcu izstopili, saj so jih morali razkužiti) so prišli do Grünberga v Gornji Šleziji. V taborišču je bilo veliko Rusinj in zaradi jezika so se lahko sporazumevale - že tri leta so bile tam zaprte, izmučene so bile, rumene v obraz. »V taborišču sva s sestro ostali vse do prihoda ruske armade, aprila 1945. Sicer preden bi Rusi sploh prišli do nas, so Nemci izpraznili lager. Iz Šlezije smo jo v ostrem mrazu, menda je bilo takrat 29 stopinj pod ničlo, v revnih oblekah in lesenih coklah mahnili proti Berlinu. Gazili smo po snegu. Po 200 kilometrih pa smo le prišli v Berlin, kjer nas je pričakalo opustošenje, saj so bile vse hiše porušene.« Domov se je Roža vrnila nekaj dni pred osvoboditvijo, ker je obolela za kilo, saj so bile v lagerju primorane kopati 4-metrske jarke za tanke, pa tudi neo-beljena hrana je k temu pripomogla. V Berlinu se je je usmilil italijanski oficir, ki so ga zajeli v Grčiji, in jo napotil k zdravniku. Njeno zdravstveno stanje po zdravnikovem mnenju sicer ni bilo tako hudo, vendar jo je vseeno poslal domov z vlakom. »Ko smo prišli na Trbiž, so italijanska letala bombardirala naš vlak, tako da smo zatočišče poiskali v neki votlini in nato pot proti domu nadaljevali z avtobusom.« Zadnje dni aprila je Roža končno NABREŽINA - V kavarni Gruden Vabljiva Črna luna Na ogled so bila grafična dela Magde Starec Tavčar - Danes odprtje nove razstave V Kavarni Gruden v Nabrežini je tokrat Magda Starec Tavčar dala na ogled svoje grafike, in sicer pod naslovom Črna luna. Naslov in tematika grafik zajemata iz tiste plati človekovih izkušenj, ki niso na videzu, ki so največkrat skrite tudi subjektu samemu, razen če ...oziroma dokler se ne zazre sam vase in odkrije nov delček svoje duše. 'Črna luna' zato ne pomeni nič negativnega, ampak je 'neosvetljena stran lune', ki jo avtorica interpretira v svojih najnovejših grafikah. Čeprav poznamo Magdo Starec Tavčar predvsem kot zelo občutljivo ilustratorko otroških knjig - teh je kakih dvajset! - in revij in čeprav se je sprva uveljavila kot izvirna oblikovalka umetniških tapiserij, preseneča zdaj s tehniko, ki jo spoznava zadnji dve leti pod veščim vodstvom Franka Vecchieta. Kot je na predstavitvi povedal Vecchiet, je sodobni pristop njenega raziskovanja razviden iz dejstva, da podobam, ki slikajo detajle morja in elemente velikih tovornih ladij, žerjavov in brodoloma, manjka v resnici perspektiva, namenoma manjka hierarhija elementov, tako da imajo slike več fokusov, več zgodb, več povednosti. Magdo Starec Tavčar bo v nabrežinskih razstavnih prostorih že danes zamenjala Klavdija Marušič. (vrt) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE OSNOVNI ABONMA Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana: Jean-Baptiste Poquelin Molière I™11—d| lil Jíijjn jiöIüJißÖii danes, 24. aprila ob 20.30 red B v Veliki dvorani SSG Predstava bo opremljena z italijanskimi nadnapisi Izbira sedežev je prosta. Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302 prišla domov. Sicer ji je bilo hudo, ker se je morala v Berlinu ločiti od sestre in odpotovati, ne da bi vedela, ali se bosta še kdaj srečali. Še šest mesecev po prihodu je zaradi kile, pljučnice in začetne tuberkuloze bolehala in ves čas je imela vročino. Slavja na Velikem trgu pa vseeno ni želela zamuditi ... »Spominjam se mame, ki me je prosila, naj ne grem na Veliki trg, ker sem bolna, jaz pa sem ji odvrnila, da doma že ne bom ostala. Tisti dan se mi je zdelo, da imam peruti. Kljub temu, da sem imela vročino, sem se z ostalimi vseeno odpravila peš v Trst. To je bilo nepopisno veselje, krasno. Ljudi je bilo ogromno, vse je pelo in vse je vriskalo, nekateri iz bližnjih vasi so prinesli s seboj celo harmoniko. Trg je bil natrpan, saj je bil to veliki dogodek. Vsi so praznovali, v vaseh so se pojavili slavoloki, ustanavljati smo začeli pevska društva.« Gospa Roža je še potožila, da so bila prvomajska slavja občutena še nekaj let po osvoboditvi, danes pa se je njihov pomen nekoliko izgubil. »Tista leta zaznamujejo zelo lepi spomini na vse partizanske mitinge, na velike prireditve na Velikem trgu, pa tudi velika žalost in skrb za brata, o katerem nismo imeli več mesecev nobene novice. Ko sem bila v Nemčiji, sem mislila, da ne bom več videla svojega rodnega kraja - ko sem prestopila domači prag, pa se mi je zdelo, da sanjam.« Sara Sternad Galerija in ŠKEDENJSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ vabita na otvoritev razstave STARE Rj^GLgDNiCE Uvodna beseda: Dušan Jakomin Danes, 24. aprila, ob 18.00 Ul. sv. Frančiška, 20 Včeraj danes Danes, SOBOTA, 24. aprila 2010 JURIJ Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.03 - Dolžina dneva 13.59 - Luna vzide 15.27 in zatone ob 3.41. Jutri, NEDELJA, 25. aprila 2010 MARKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,1 stopinje C, zračni tlak 1014,5 mb raste, veter 7 km na uro severo-zahod-nik, vlaga 72-odstotna, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,7 stopinje C. □ Lekarne Danes, 24. aprila 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 10 Sobota, 24. aprila 2010 TRST / maja & Vanj a, Nona Marija in nono Jordan zlati jubilej slavita! Vajina pot naj bo z zdravjem, srečo in ljubeznijo prekrita. To vama iz srca želimo Jana, Mateja in Petra H Čestitke Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La città verrà distrutta all'alba«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Departures«. CINECITY - 15.10, 17.30, 20.00, 22.05 »La città verrà distrutta all'alba; 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Matrimoni e altri disastri«; 14.50, 17.15, 19.40, 22.00 »Agorà«; 15.00, 16.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.15, 22.10 »Scontro tra titani 3D«; 20.00 »From Paris with love«; 17.30, 22.05 »Green Zone«; 15.00, 19.40, 22.00 »L'uo-mo nell'ombra«; 15.10, 17.30 »Dra-gon trainer 3D«. FELLINI - 15.30 »Dragon trainer 2D«; 17.00, 20.20 »Happy family«; 18.30, 22.10 »Basilicata coast to coast«. Spomini na leto 1945 Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! 24. april 2010 Vso srečo vama želimo VSi, ki vaju imamo radi, in Pika&Poka ter Simba. Danes praznujeta zlato poroko ALOJZ in ANAMARIJA KANTE. Sina Peter z Eleonoro in Mauro z Barbaro vama želijo vse najboljše, predvsem pa dosti zdravja. Vnuki Marko, Ivana in Kristjan vaju objamejo in vama želijo vse najboljše in vse najlepše. Danes praznujeta 50 let skupnega življenja ALOJZ in ANAMARIJA KANTE iz Praprota. Vse najboljše jima želijo sestre Hilarja, Ivanka in brat Ivan z družinami. Danes praznujeta zlato poroko GIGI in MARIJA z »Vrta«. Ob tem lepem jubileju jima želimo, da bi ju ne mučili križi in nobena težava in bi med njima vedno gorela ljubezen ta prava. Stričevi. ELISA in ROBERTO si danes obljubita večno zvestobo. Vso srečo na vajini novi življenjski poti vama želita družini Bogatec in Martellotti. Dragi novopečeni elektronski inženir MITJA: ponosno in z dvignjeno glavo odkrij kam te vodi srce, skripte, zapiske pospravi in naj se življenje začne! Iskreno ti čestitamo Jana, Tom, Mateja, Vesna, Žarko, Maja, Kristjan, Alja, Andrej. Danes VIDA rojstni dan slavi, vse najboljše ji želimo vsi mi. Polno zdravja in veselja, to je naša iskrena želja. Rado, Iztok, Irena in Mitja. S Izleti DOLINA MLADINSKI KROŽEK »DOLINA« vabi na GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45,17.50, 20.00, 22.15 »Luo-mo nellombra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15,22.10 »Matrimoni e altri disastri«. GIOTTO MULTISALA 3 -15.30,17.00 »II piccolo Nicholas e i suoi genitori«; 18.30,20.15,22.00 »Simon Konianski«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 17.20, 19.10, 21.00, 22.50 »Romanca v Rimu«; 16.50,19.00,21.10,23.20 »Spopad titanov 3D«; 17.10, 21.20, 23.30 »Ne pozabi me«; 15.10,19.20 »Predobra zame«; 14.50 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 19.30 »Alica v čudežni deželi 3D«; 21.50 »Avatar 3D«; 11.00, 13.00, 15.10, 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 13.30, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 »Lovec na glave«; 12.30, 14.40, 16.50, 19.00, 21.10, 23.25 »Predobra zame«; 12.50, 14.50, 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 »Romanca v Rimu«; 11.05, 13.20, 15.40, 18.00, 20.20, 22.40 »Spopad titanov«; 11.30, 14.15, 16.35, 18.55, 21.15, 23.35 »Spopad titanov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Agora«; 18.20 »From Paris with love«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scontro tra tita-ni 3D«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Misure straordinarie«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Green Zone«; 18.20, 20.30 »Gatti persiani«. SUPER - 16.30 »Scontro tra titani 2D«; 18.15 »E' complicato«; 20.00, 21.45 »Cella 211«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.00 »Matrimoni e altri disa-stri«; Dvorana 2: 18.15, 20.15, 22.15 »Scontro tra titani 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »La citta verra di-strutta all'alba«; Dvorana 4: 17.30 »Fantastic Mr. Fox«; 19.50, 22.10 »L'uomo nell'ombra«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Green Zone«. H Šolske vesti ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA obvešča, da bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 18.00 v dvorani Zadružne kraške banke psiholog dr. Bogdan Polajner, strokovnjak na področju preventive proti zlorabi drog, predaval na temo »Celostna vzgoja in mladostniku koristni vzgojni slogi«. NIŽJA SREDNJA ŠOLA S. KOSOVELA na Opčinah in na Proseku vabi starše na predavanje: dr. Daniele Quarel-lo »Nasilje na šolah in pasti interneta« v sredo, 5. maja, ob 17.30 na sedežu na Opčinah. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 9. maja, po slikoviti obali na otok Rab z obiskom koncentracijskega taborišča v Kamporju in ogledu mesta Rab. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072; pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. SKD TABOR Z OPČIN prireja v četrtek, 13. maja, avtobusni izlet v Mantovo z ogledom čudovitih palač in umetnin voj-vodske rodbine Gonzaga. Na razpolago je še nekaj mest. Zadnji termin za vpis zapade 29. aprila. Informacije nudi med 13. in 15. uro tel. 348-3628234. SKD IGO GRUDEN vabi na krožni pohod »Kje so tiste nabrežinske stezice« v nedeljo, 9. maja. Zbirališče na trgu v Nabrežini ob 8.45, odhod ob 9.00. Obiskali bomo: jamo Pod kalom, Sli-venski gradec, frnažo pri Šempolaju, Ostri vrh, Lišček - največjo dolino na Tržaškem Krasu - in vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne. Pohod je primeren za vsakogar, traja pribl. 4 ure; vodil bo Paolo Sossi. Informacije na tel. št. 040-200924 (Zulejka). SKD IGO GRUDEN prireja krožni pohod »Spoznajmo našo Učno pot Na-brežina« v nedeljo, 16. maja. Zbirališče na parkirišču pri Srednji šoli Igo Gruden ob 8.45, odhod ob 9.00. Pohod je primeren za vse in traja pribl. koncert klasične glasbe skupine mixTure v soboto, 24. aprila, ob 20.30 v cerkvi sv. Martina v Dolini Toplo vabljeni! 3 ure. Vodi Zvonko Legiša. Za info 040-200924 (Zulejka). 50-LETNIKI IZ BREGA, TRSTA IN KRASA zbudite se! V soboto, 19. junija, organiziramo celodnevni izlet v Savinjsko dolino. Za informacije in vpisovanje pokličite na tel. št. 040-226517 (Nives) ali 040-226687 (Marinka) najkasneje do četrtka, 20. maja. AGENCIJA 58 organizira v soboto, 22. maja, celodnevni izlet na Gorenjsko. Poskrbljeno je za zdravo počutje, zabavo in ples. Za informacije in prijave na 347-9604775 (Igor) in 3470396371 (Nadja) ali po e-pošti igor.majalon@gmail.com in nadja-sossi@gmail.com. Soletniki, ne zamudite priložnosti. KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khivi, Buhari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. 0 Prireditve MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi na koncert klasične glasbe skupine »Mixture« danes, 24. aprila, ob 20.30 v cerkvi sv. Martina v Dolini. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave akvarelov Klavdije Marušič »Kraški samotarji« danes, 24. aprila, ob 18. uri v kavarni Gruden v Nabrežini; poetična predstavitev Tatjana Križmančič. SKD IGO GRUDEN, v sodelovanju s Knjižnico iz Komna, vabi malčke iz vrtca in otroke, ki obiskujejo osnovno šolo, na glasbeno pravljično urico danes, 24. aprila, ob 15.30 v društvene prostore. Nastopajo knjižničarka Marija Umek, solopevka Milena Košuta, flavtistka Ana Uršič in Damjana Coralič (lutke). V TOREK, 27. APRILA, bodo v baru -knjigarni KNULP, Ul. Madonna del Mare 7/1 - Trst, ob 18. uri predstavili knjigo Marina Voccija »Fughe e ap-prodi« (Begi in pristani). Z avtorjem se bodo pogovarjali Fabiana Martini, Melita Richter in Patrizia Vascotto, glasbena spremljava Stefano Bembi. SKD LIPA IN MEPZ LIPA vabita na dobrodelni koncert za sklad Lucchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin, ki bo v sredo, 28. aprila, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici. Koncert bodo oblikovali MePZ Lipa, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine ter pevska skupina Studenec iz Pivke. SEKCIJA VZPI EVA L D ANTONČIČ -STOJAN IN SKD VESNA vabita na proslavo ob Dnevu osvoboditve, ki bo v petek, 30. aprila, ob 20.00 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. Sodelujejo: OŠ Alberta Sirka, ŽePZ Kombinat in MoPZ Vesna. Slavnostni govornik Jože Šušmelj. Sledita bakla-da do spomenika in kres. PRVOMAJSKI PRAZNIK NA OPČINAH pod Šotorom. V soboto, 1. maja: ob 14.00 odprtje kioskov; ob 17.00 prvomajski pozdrav in koncert god-benega društva Viktor Parma; ob 18.00 v dvorani v 1. nadstropju razprava v organizaciji skupine Ženske se soočajo (Federacija za levico); od 19.00 ples s skupino Alter Ego; ob 20.30 v dvorani film »Quando com-battono gli elefanti«. V nedeljo, 2. maja: ob 17.00 koncert zborov TPPZ P. Tomažič in Kombinat; ob 19.30 ples z ansamblom Alter Ego; ob 20.30 v dvorani film »Vuoti a rendere«. Praznik je v organizaciji Stranke komunistične prenove. V dvorani Prosvetnega doma je na ogled razstava »Ljudje 1. maja«: 30 let praznika dela v Trstu v organizaciji SKD Tabor, SPI CGIL Kraško območje in NCCdL Trst. Sekcija VZPI - ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg SKD V. Vodnik-Dolina vabita na SVEČANOST OB 65. OBLETNICI OSVOBODITVE v nedeljo, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim na Taboiju v Dolini Sodelujejo Pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik in taborniki RMV; priložnostna govora bosta podala Jože Pirjevec in Roberto Birsa SKD Igo Gruden in Knjižnica Komen vabita na UHÎC0 danes, 24. aprila, .. i > ob 15.00 v Nabrežino ^^ Nastopajo pravljičarka Mar||a Umek, solopevka Milena Košuta, flavtistka Ana Uršič in Damjana Čoralič z lutkami. HI Osmice ifo SKD Igo Gruden «F* h vabi na otvoritev razstave Klavdije Marušič KRAŠKI W i SAMOT ARJ I iS Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC vabi na ogled gledališke predstave »Salon Expon« avtorice Jane Kolarič, v izvedbi gledališke skupine Tamara Petaros, režija: Maruška Guštin in Anka Peterlin, mentorstvo Lučka Susič, v četrtek, 29. aprila, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. S Mali oglasi PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane s priključki (voda in elektrika). Tel. št.: 338-7412320. PRODAJAM renault twingo 1.2, 75 hp, letnik 2003, sive metalizirane barve s klimo, edini lastnik. Tel. 040-226284. PRODAM STANOVANJE s svetlimi prostori v 3. nadstropju (63 kv.m.) z dvigalom, v bližini trga Perugino. Vsebuje hodnik, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, spalno sobo, kopalnico. Avtonomno ogrevanje. Informacije: 328-3178555 ali 040364187 (v večernih urah). PRODAM hišo v Krogljah. Vse informacije na tel. št. 335-5749609. PRODAM novo stanovanje na Hrvaškem v kraju Novi Vinodolski, 40 kv.m. s teraso in dvoriščem, v bližini morja s čudovitim razgledom na otok Krk. Cena: 79.000 evrov. Tel. 346-9520796. VESPO 125 v katerem koli stanju iščem; važno je, da so dokumenti v redu (maksimalna cena 700,00 evrov). Tel. št.: 329-9289251. Poetična predstavitev Tatjana Križmančič, „ glasbeni okvir Vera Šturman (violina) iz GM -razr. prof. Jagoda Kjuder Danes, 24. aprila, ob 18. uri Kavarna Gruden v Nabrežini ÉÉÂOBVESTILO BRALCEM Bralce obveščamo, da je zaradi okvare na telefonski centrali tržaška redakcija Primorskega dnevnika dosegljiva samo na številki 040-7786333 Bralce prosimo za razumevanje. Prispevki DENIS IN KATJA sta odprla osmico v bližini Rižarne, Ul. San Sabba 6. Nudita domač prigrizek. Tel. št.: 3483077185. DRUŽINA FRANDOLI je odprla osmi-co, Slivno št. 25. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 040-200750. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Poleg dobrega vina nudita tudi domač prigrizek. Vabljeni. Tel. 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICA je odprta pri Štolfovih. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel. št.: 040-229439. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medja vas 21. Tel. št.: 040-208601. OSMICO je odprla družina Laurica v Dolini, 445. Tel. št.: 040-228511. OSMICO je odprla kmetija Kraljič, Pre-beneg 99. Tel. št.: 040-232577. OSMICO V BAZOVICI sta odprla Nada in Boris. Tel. 040-226382. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta pomladanska osmica. Tel. 3467590953. V SAMATORCI sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. 040-229224. ŠUBER ima na Opčinah odprto osmi-co. Toplo vabljeni. V spomin na dragega Pietra Callina daruje družina 50,00 evrov za krožek Krut. V spomin na gospo Valentino Mahnič daruje Gojmir Demšar z ženo 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dobrega prijatelja prof. Dimitrija Sancina darujeta Claudia in Miro 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolon-kovca. V spomin na Pepija Regenta daruje Ivanka Škabar 20,00 evrov za ŠD Kon-tovel. B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / ZDRUZENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA vabi na svečanost OB PRAZNIKU OSVOBODITVE Jutri, 25. aprila 2010, ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192) Slavnostna govornica Stanka Hrovatin, predsednica tržaškega pokrajinskega odbora VZPI/ANPI. Sodeluje Moški pevski zbor "Lopar" iz Kopra pod vodstvom Vladislava Korošca. 13 Obvestila SK DEVIN sporoča, da je možno nameniti 5 tisočink davka Irpef društvu iz davčne prijave obrazca 730 ali Unico. V posebno okence vpišite davčno številko SK Devin: C.F. 80019300328. Vsem tistim, ki bodo to storili, naša iskrena zahvala. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča svoje člane in prijatelje, da lahko tudi letos ob izpolnjevanju davčnih obveznosti (prijave obr. 730 ali Unico za fizične osebe) namenijo pet promilov davka Irpef društvu, s tem, da v prilogi B obrazca 730 ali v prilogi C obrazca Unico v temu namenjen oddelek vpišejo davčno številko SPDT (C.F. 80022480323). V naprej se zahvaljujemo vsem za zavezanost društvu in za pomoč. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne danes, 24. aprila, s pričetkom ob 16. uri. Igra duo Melody. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »dopolavoro ferroviario« v Nabre-žini. LETOŠNJA TRADICIONALNA PROSLAVA dneva osvoboditve se bo odvijala danes, 24. aprila, ob 19. uri pred spomenikom padlim v NOB v Repnu, kjer po potekala krajša slovesnost ob priliki 60. obletnice postavitve spomenika. Program: - Polaganje vencev, Slavnostna govornica gospa Stanka Hrovatin, predsednica VZPI-ANPI, Nastop moškega pevskega zbora Kraški dom, članov mladinskega odseka KD Kraški dom in osnovnošolskih otrok. Sledilo bo polaganje vencev pri spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu in cvetja na grob komandanta Nemgarja na pokopališču na Colu. ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V OSVOBODILNEM BOJU Sv. Ivana in Kolo-nje ter KD Slavko Škamperle prirejajo počastitev padlih za svobodo danes, 24. aprila, ob 18.30 pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu. Sledilo bo polaganje cvetja pri spomeniku Alme Vivode v Ul. Pindemonte ter pri nagrobnem spomeniku v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. Polaganje cvetja bo nadaljevalo tudi v petek, 30. aprila, s sledečim redom: ob 17.00 Ul. dello Scoglio 197 (bivše društvo Hass); ob 17.15 v Ul. Orse-nigo 7 - Kolonja; ob 17.45 pri spomeniku Franca Azzara (monte Valerio); ob 18.15 v društvu Pecar v Ul. Fleming. Proslava bo potekala tudi v slučaju slabega vremena. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z občinsko civilno zaščito in kulturnima društvoma KD Krasno polje iz Gročane in SKD Rapotec iz Prebenega prireja v okviru praznovanj ob 65. obletnici Osvoboditve izpod naci-fašizma 2. izvedbo pohoda po mejah občine Dolina »Objemi občino Dolina« s sledečim programom: danes, 24. aprila, zbirališče ob 8. uri v parku v Prebenegu, odhod ob 9. uri v smeri Vrha Griže, nadaljevanje mimo Botača, Drage in Peska vse do Gročane, vzpon na Kokoš, sestop v smeri Jezera in Boršta, zaključek ob 15. uri pribl. na križišču med kolesarsko potjo nad Ri-cmanji in pokrajinsko cesto št. 11. Nedelja, 25. aprila, zbirališče ob 8. uri na križišču med kolesarsko potjo nad Ricmanji in pokrajinsko cesto št. 11, odhod ob 9. uri v smeri Ricmanj, nadaljevanje mimo Loga, Pulj, Domja, Frankovca vse do Dolge Krone, Trmuna in Križpota, zaključek ob 14. uri pribl. v Prebenegu. KRUT sporoča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Ankaranu in tudi v Gradežu. Dodatne informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. KRUT-NATURA prireja delavnico za zdravo glavo »Krepimo spomin za boljši jutri«. Pomladanski sklop pod mentorstvom prof. Vali G. Tretnjak, spec. klin. psihologije in neuropsihologije bo ob ponedeljkih s prvim srečanjem 26. aprila, nato 10. in 31. maja. Za vse dodatne informacije o tečaju, urnikih in prijavo smo na razpolago na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. SKUPINA ŽENSKE SE SOOČAJO, ki deluje v okviru Federacije levice, bo danes, 24. aprila, počastila spomin žensk, ki so padle za svobodo in sicer ob 10.30 pri spomeniku padlim iz Sv. Ane, Škednja in Kolonkovca, ob 11.00 pred Vilo triste v Ul. Bel-losguardo, ob 11.45 na openski Mandriji (Villa Carsia) pred spomenikom prebene-škim kurirkam. Popoldne, ob 18.30 se bodo udeležile svečanosti pred svetoivanskim Narodnim domom, zatem pa pred spomenikom Almi Vivodi v Bošketu (Ul.Pin-demonte). SLOVENSKO AMATERSKO KONJENIŠKO DRUŠTVO »Skuadra Uoo« prireja danes, 24. in 25. aprila, v Vižovljah dvodnevni tečaj sožitja s konji »Parelli Natural Horse-manship« z inštruktorji Teama Parelli Italia (ni tečaj jahanja). Udeležba je možna z lastnim konjem ali kot slušatelj. Število mest je omejeno. Za informacije www.pa-relli.com ali www.istruttoriparelli.it, tel. 329-2010356. SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Bri-ščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih št. 77, danes, 24. aprila, ob 15.30 tekmovanje v risanju in ob 16.30 predvajanje risanke (v ital. jeziku) »Pošasti proti nezemljanom«, ki sta namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v treh občinah (info: četrtek, od 16.00 do 19.00 na tel. št.: 0402028028). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi danes, 24. in v nedeljo, 25. aprila, na praznik osvoboditve v Ljudski dom v Podlonjer. Danes, 24. aprila, večer mladih s skupinami »Green house effects«, »Debito Formativo« in »Milena & Gabry«. V nedeljo, 25. aprila, ob 13. uri odprtje kioskov in kosilo; sledi komemoracija ob plošči padlim. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 24. aprila, ob 11. uri nastopil v spominskem parku v Kopru ob odkritju spomenika narodnemu heroju Karlu Maslu (odhod avtobusa iz Padrič ob 9.30). V nedeljo, 25. aprila, okoli 12. ure nastop v Rižarni. V ponedeljek, 26. aprila, ob 14. uri odhod avtobusa za nastop na državni proslavi v Novi Gorici. V torek, 27. aprila, ob 19. uri koncert v Kulturnem domu v Komnu. V soboto, 1. maja, ob 16. uri odhod avtobusa za nastop na prazniku v Števerjanu. V nedeljo, 2. maja, ob 17. uri na Opčinah skupen koncert s pevskim zborom »Kombinat«. VZPI - ANPI, ANED IN ANPPIA bo danes, 24. aprila, polagala vence na vse tržaške spomenike in obeležja padlih za svobodo. Zbirališče bo ob 9. uri v Ul. Massimo dAze-glio. V nedeljo, 25. aprila, pa bo delegacija položila venec v Rižarni na osrednji proslavi. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu do ponedeljka, 26. aprila. Tel. št.: 040-327335. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča vse člane, da se bo v ponedeljek, 26. aprila, odvijal redni občni zbor v prostorih babne hiše v Ricmanjih ob 20. uri v prvem in ob ob 20.30 v drugem sklicanju. ZDRUŽENJE »ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB« iz Škednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca vabi na svečanost ob prazniku Osvoboditve v nedeljo, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostna govornica Stanka Hro-vatin, predsednica tržaškega pokrajinskega odbora VZPI/ANPI. Sodeluje MoPZ Lopar iz Kopra pod vodstvom Vladislava Korošca. Polaganje vencev: danes, 24. aprila, ob 15.30 na Vojaškem pokopališču (Ul. della Pace), ob 16.30 na Glavnem pokopališču pri Sv. Ani. OBČINA ZGONIK obvešča, da od ponedeljka, 19. aprila, do zaključka del, predvidoma v roku 15 dni, bo zaradi vzdrževalnih del zaprt železniški prehod v zaselku Proseška Postaja. TRST POČASTITEV PADLIH ZA SVOBODO PROTI NACIFAŠIZMU V nedeljo, 25. aprila, ob priliki 65. obletnice Osvoboditve, bo delegacija krožka Kras-Altipiano Stranke Komunistične Prenove položila venec, na spomenike padlim za svobodo proti nacifaš-izmu, ki so postavljeni na vzhodnem delu krasa in v občini Devin-Nabrežina s sledečim urnikom: ob 9.00 na Opčinah, 9.15 v Trebčah, ob 9.30 na Padričah, ob 9.45 v Gropadi, ob 10.00 v Bazovici. Vabimo vaš-čane, da se mnozično udeležijo. SKD VALENTIN VODNIKDOLINA in Sekcija VZPI-ANPI Dolina - Mačkolje-Prebe-neg vabita v nedeljo, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim na Taborju na svečanost ob 65. obletnici osvoboditve. Nastopila bosta pihalni orkester Breg (kapel-nik Maurizio Codrich) in MoPZ V. Vodnik (zborovodja Anastazija Purič). Priložnostna govora bosta podala Jože Pirjevec in Roberto Birsa. SZSO-TRST vabi na tradicionalno Jurjeva-nje v nedeljo, 25. aprila, na travniku pri Trebčah. Zbiranje na travniku ob 8.30. Sledi sv. maša in obred obljub, ob 12.00 bo kosilo, ob 16.00 pa zaključni taborni ogenj. Parkirni prostor je med nogometnim igriščem in pokopališčem v Trebčah (nad krajšim avtocestnim predorom). Od parkirišča bo označena steza, ki pelje do travnika, kjer bo potekalo Jurjevanje. Od parkirišča do travnika je približno 10 minut hoje. Vabljeni vsi člani, starši in prijatelji! TPPZ P. TOMAŽIČ vabi ob 65. obletnici osvoboditve na tradicionalni koncert »Pesmi, besede in cvetje za 25. april« v nedeljo, 25. aprila, okrog 12. ure (po uradni slovesnosti) v Rižarni v Trstu. V NEDELJO, 25. APRILA, bo Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, polagala vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 Županstvo, ob 7.40 Slivno, ob 7.50 Medjevas, ob 8.00 Devin, ob 8.05 Vižovlje, ob 8.10 Ce-rovlje, ob 8.15 Mavhinje, ob 8.25 Prečnik, ob 8.40 Trnovca, ob 8.45 Praprot, ob 8.55 Šempolaj, ob 9.10 Križ, ob 9.15 Nabreži-na. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost s sledečim programom: pozdrav župana, priložnostni govor Edvin Švab (podpredsednik VZPI -Trst), zborovski nastop, branje poezij, nastop nabrežinske godbe. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju s SLORI-jem vabi v ponedeljek, 26. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer na temo »Podoba našega otroka na Tržaškem«. O istoimenski raziskavi Danila Sedmaka in Emi-dija Susiča bosta poleg avtorjev govorila Marijan Kravos in Lorena Ravbar. Začetek ob 20.30. KD IVAN GRBEC vabi na letni občni zbor v torek, 27. aprila, v društveni dvorani, v 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, razprava, odobritev obračuna za leto 2009, odobritev proračuna za leto 2010, razno. KRD DOM BRIŠČIKI vabi člane na 14. redni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih v torek, 27. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. UPRAVNI ODBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA SLO.R.I. sklicuje XXXIV. občni zbor v sredo, 28. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicu, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Dnevni red: nagovor predsednika in pozdravi gostov; poročilo ravnateljice o opravljenem delu in predstavitev programa delovanja za leto 2010; poročilo blagajnika, odobritev obračuna 2009 in predračuna 2010; bodoče smernice inštituta; razprava; razrešitev starih in izvolitev novih organov (upravnega, znanstvenega sveta in nadzornega odbora); razno. OBČINA ZGONIK sporoča, da se bo na županstvu v Zgoniku, v četrtek, 29. aprila, ob 11. uri vršila redna seja občinskega sveta v prvem sklicanju. Dnevni red: odobritev zapisnika seje Občinskega sveta z dne 25. marca 2010; poročilo župana; priporočila in vprašanja; odobritev obračuna poslovanja za poslovno leto 2009 in zadevnih prilog; sprememba proračuna za leto 2010; poslovnik za uporabo vadbenega območja, poimenovanega »Monrupino«; sprememba sklepa občinskega sveta št. 17/C z dne 25. marca »Opredelitev občinskih območij, kjer ni še napeljave zemeljskega plina in ki spadajo v klimatski pas E, v skladu z 10. odst. 8.čl. Z. Št. 448/1998 U.P.B.«; nujni predlog, ki ga je predstavil svetnik Severne lige, g. Melillo; vprašanje, ki ga je predstavil načelnik skupine PdL-UDC, svet. g. Zigante. SLAVISTIČNO DRUŠTVO sporoča, da bo tretje predavanje prof. Andreje Žele v četrtek, 29. aprila, ob 16.30. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje svoj redni občni zbor v sredo, 28. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju, v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk, Nanoški trg 2 na Opčinah. V BARKOVLJAH bomo počastili padle na pokopališču v četrtek, 29. aprila, ob 11.30. Na sporedu polaganje vencev, recitacije in petje učencev OŠ Finžgarja, priložnostna misel Klara Bevilacqua. Vabljeni! DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, Opčine, tel. 040212289, info@skladmc.org. UPRAVA OBČINE DOLINA bo kot vsako leto polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v petek, 30. aprila, po sledečem vrstnem redu in s sledečim urnikom: ob 14.45 - Zbirališče pred županstvom ob 15.00 - Spomeniški park v Dolini. Ob priložnostni misli županje Ful-vie Premolin bo zapel MPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Manuela Purger-ja. Ob 15.30 - Dolina: spomenik padlim »Na Taborju« in pokopališče (5 kurirk). Ob 15.45 - Prebeneg: spomenik padlim; ob 16.15 - Mačkolje: spomenik padlim, ob 16.30 - Domjo: spomenik padlim, ob 16.40 - Ricmanje: spomenik padlim na pokopališču, ob 17.00 - Boršt: bunker in spomenik padlim na pokopališču, ob 17.15 -Gročana: spomenik padlim ob 17.30 - Bo-ljunec: spomenik padlim. Za dodatne informacije obrnite se na občinski Urad za upravljanje kulturnih in športnih prireditev na tel. št. 040 8329 281-230. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA obvešča, da bo v petek, 30. aprila, v Domu Alberta Sirka v Križu potekalo fotografiranje del Alberta Sirka. Prijazno prosim vse lastnike, da se oglasijo v domu od 10. do 17. ure. Za vse informacije me lahko pokličete na 040-368892 ali na 339-156 4147 (Alina Carli). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Šc Melanie Klein, bo potekal v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Opčinah od 5. julija do 27. avgusta. Center je namenjen otrokom od 2. do 10. leta starosti. Vpisovanje se bo začelo 1. maja po spletu, od 8. maja pa bo urad odprt vsako soboto med 10. in 12. uro v Ul. Cicerone št. 8. Vse podrobne informacije na www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE Krožek 1. maj vabi v Ljudski dom v Pod-lonjerju v soboto, 1. maja, na praznik: ob 13. uri kosilo in odprtje kioskov, ob 17. uri prvomajski pozdrav, od 19. ure koncert in ples s skupino Maxmaber Orkestar. KULTURNA DRUŠTVA VZHODNEGA KRASA v sodelovanju z VZPI-ANPI prirejajo ob 65-letnici osvoboditve Pohod po pečinah, zakloniščih in bunkerjih v nedeljo, 2. maja. Ob 13. uri zbirališče na vaškem trgu v Repnu, sledi ogled pečine v »Pjetnem vrhu«. Ob 15. uri zbirališče na parkirišču pri Polisportivi, nad Merčedolom na Op-činah. Sledi ogled zaklonišča »Kalič« ter pohod proti Obelisku do bunkerjev in drugih postojank. Obvezna oprema: svetilka. SKD SLOVENEC, SRENJA BORŠT IN FAN-TOVSKA-DEKLIŠKA Boršt - Zabrežec vabijo v nedeljo, 2. maja, na pohod po poteh »Borštanske Srenje«. Zbirno mesto ob 10.30 v Hribenci v Zabrežcu, ob 11.00 odhod v smeri doline Glinščice do Mohove-ga grada in nato po kolesarski stezi do križišča za Botač. Sledi vzpon na Jezero, kjer bo prib. ob 13.00 poskrbljeno za okrepči-lo. Okoli 14.00 bomo šli proti Bazovici do gozda Bazzoni in do jame »Pečina nad Bor-štom«, sledil bo voden ogled jame. Pot bo krenila nato skozi kamnolom Scoria nazaj proti Jezeru in nato skozi Hervate in Sojk nazaj v Hribenco, kjer bo poskrbljeno za družabnost pod majem. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA za začetnike organizira Drustvo Noe'. Info: noeinfonoe@ya-hoo.it ali na tel. št. 349-8419497. AŠD SK BRDINA prireja informativni sestanek s starši in otroci za smučarsko in tekmovalno sezono 2010/2011, ki bo na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 v ponedeljek, 3. maja, ob 18.30. Vabljeni! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v četrtek, 6. maja, ob 19. uri v Gregorgi-čevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. SKD IGO GRUDEN prireja v maju tečaj Nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih (7., 14., 21. in 28. maja) od 18.30 do 19.45. Zbirališče pred društvom v Nabre-žini. Na prvem srečanju, ki bo 7. maja, bodo na razpolago tudi palice. Tečaj bo vodila Jasmina Zvokelj. V primeru dežja je tečaj prenesen na soboto ob 9.00 ali na naslednji teden. Za info in vpis 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). Sobota, 24. aprila 2010 OB 65. OBLETNICI OSVOBODITVE bo občinska uprava v petek, 30. aprila, polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin Padlim, na območju občine in sicer po sledečem razporedu: 1. Pro-seško pokopališče (ob 10.00); 2. Proseška Postaja (ob 10.15); 3. Zgonik - zbirališče (ob 18.00); 4. Repnič (ob 18.15); 5. Briščiki (ob 18.25); 6. Gabrovec (ob 18.40); 7. Sama-torca (ob 18.50); 8. Salež (ob 19.00); 9. Zgonik (ob 19.15). Pri spomenikih bo nastopil moški pevski zbor Rdeča zvezda. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno rekreacijskim programom v zdravilišču »Stru-njan« od 9. do 19. maja. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. SK DEVIN sklicuje 36. redni letni občni zbor v nedeljo, 9. maja, v prostorih Gostilne Bita v Križu ob 15. uri v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo; blagajniško poročilo; poročilo nadzornega odbora; razprava; odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010; razrešnica prejšnjemu odboru; volitve novega upravnega odbora; razno. Občnemu zboru bo sledilo društveno nagrajevanje kolesarjev, tečajnikov smučarske šole in članov, ki so sodelovali na društveni tekmi ter družabnost. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja večer skritih talentov »Pokaži, kar znaš«. Vabimo k sodelovanju izključno nepoznane pevce, glasbenike, soliste, recitatorje, glu-mače, posnemovalce-imitatorje, pesnike, plesalce itd., ki bi se radi, morda prvič, predstavili občinstvu. Podrobnejše informacije in prijave do 14. maja, na tel. št. 040415797 ob uri obedov ali po elektronski pošti: clara.bevi@alice.it. KRUT vabi v Šmarješke toplice od 6. do 16. junija na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1. Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta; 2. Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 14. junija do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3. Kolonijo pri morju -Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce« 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. Ob smrti dragega prijatelja in dolgoletnega dirigenta FIORENZA MUSCOVIJA izrekamo iskreno sožalje sinovoma Paolotu, Stefanu in ostalim sorodnikom. Pihalni orkester Breg Ob izgubi drage mame DORI SLAVEC izrekamo občuteno sožalje sinu Vi-ljamu, hčerki Divni in ostalemu sorodstvu. Pihalni orkester Breg Dragemu Andreju (Francu) in njegovi družini izražamo občuteno so-žalje ob izgubi ljubljene mame in babice VALENTINE Dragica, Ramiro in Ana Ob izgubi drage mame Valentine izrekamo iskreno sožalje Andreju in družini Ankica, Katja in Drago 12 Sobota, 24. aprila 2010 KULTURA SVETOVNI DAN KNJIGE - Slovesnost v Ljubljani Pred Magistratom od včeraj plapola zastava svetovne prestolnice knjige Od včeraj je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, naziv pa bo nosila leto dni. Ljubljanski župan Zoran Jankovič in predsednik RS Danilo Türk sta včeraj opoldne pred vhodom v Mestno hišo dvignila zastavo svetovne prestolnice knjige (na fotografiji Alenke Rebec). Türk je v govoru številnemu zbranemu občinstvu dejal, da je knjiga simbol kulture ter človekovega duha in napredka, kar velja tudi za mesto, ki je postalo svetovna prestolnica knjige. Po Türkovem mnenju podelitev Unescovega naziva Ljubljani ne bi smela biti presenečenje, saj so Slovenci narod knjige. Ne le, da je lani v Sloveniji izšlo kar 5200 novih knjig, te so odigrale tudi pomembno zgodovinsko vlogo. Slovenci smo celovit prevod Biblije dobili že leta 1584, kar nas po besedah predsednika države označuje za enega prvih kulturnih narodov. Skozi večino slovenske zgodovine sta knjiga in kultura povezovali in ustvarjali vezi ter s tem nadomeščali politiko in državo, je dejal Türk. Kar zadeva politiko in kulturo danes, po besedah predsednika »ne moremo biti vselej zadovoljni z ravnjo kulture«. Predsednik Türk je pozval vse, ki nastopajo v politiki, »da pošteno razmislijo o tem, kakšen jezik uporabljajo in kašne obtožbe izrekajo«. Predsednik se je v svojem govoru dotaknil tudi pobude na dogodku prav tako prisotne ministrice za kulturo Majde Širca, ki se na ravni EU zavzema za ničelno stopnjo DDV za knjigo. Türk je to idejo podprl ter poudaril njen evropski in svetovljanki pomen. Po njegovem mnenju to v prvi vrsti ni finančno vprašanje, ampak vprašanje odnosa do knjige. Če bi EU sprejela politiko ničelne stopnje DDV za knjigo, potem bi se iz ekonomske in politične spremenila tudi v kulturno skupnost. Takšno skupnost, je sklenil predsednik države, ki spoštuje, ceni in daje podporo raznovrstnim kulturam, tu- di tistim, ki imajo tržno težje pogoje od velikih in tržno bolj usposobljenih kultur. Slovesni dogodek dviga zastave je z nekaj besedami pospremil tudi ljubljanski župan Jankovič. »Danes je dan, ki nas je ponesel na vrh sveta, dan, ko združujemo vse najlepše in najboljše, kar imamo,«je dejal ter med občinstvom še posebej pozdravil dva častna gospoda, kot ju je imenoval, pisatelja Borisa Pahorja in pesnika Toneta Pavčka. Pahor je nato v Kinodvoru v sklopu otvoritvenih dogodkov Ljubljana - svetovna prestolnica knjige predstavil novo čitanko Zalivi, ki jo je uredila Tatjana Rojc (izšla je v sklopu projekta Knjiga za vsakogar). V nje- ni družbi je nizal drobce in spomine iz svojega življenja, ki ga je knjiga zaznamovala na vse mogoče načine: od prvih »prepovedanih« knjig Kolački in Prvi koraki do knjižice Edvard Kocbek - pričevalec našega časa. Pahor je povzel, da Kocbek v spornem intervjuju ni odgovarjal njemu - ampak slovenskemu narodu ... V Ljubljani vlada medtem veliko pričakovanje za literarni festival Fabula 2010, ki ga bo 3. maja uvedla Nobelova nagrajenka za literaturo Herta Müller. Do 28. maja se bodo zvrstili številni dogodki; popoln spored je na voljo na spletni strani www.festi-val-fabula.org. KNJIGA ZA VSAKOGAR - Po 3 evre Tudi knjiga Monike Kropej in Roberta Dapita Zbirka slovenskih ljudskih pripovedi, vezanih na letne mejnike Kot smo že poročali, je sestavni del Ljubljane - svetovne prestolnice knjige tudi projekt Knjiga za vsakogar, ki bralcem ponuja enaindvajset novih publikacij. Gre za leposlovne romane, vodnike, pesniške zbirke, pripovedi, ki imajo dve skupni značilnosti: visoko naklado (8.000 izvodov) in nizko ceno (3 evre). V ta niz spada tudi knjiga, ki sta jo uredila dr. Monika Kropej in dr. Roberto Dapit, jezikoslovec in filolog iz Furla-nije. Zbirka Kole, kole, koledo, leto lepo mlado združuje slovenske pripovedi, ki govorijo o mejnikih v koledarskem letu. Letni časi in meseci so povezani z ljudskimi običaji in verovanji, o katerih je govor v pričujočih pripovedih. Knjiga zaključuje zbirko sedmih knjig, ki jih je založba Didakta posvetila slovenskemu ljudskemu izročilu Letni krog se začne s prebujanjem narave, s pustnim časom in njegovim junakom Kurentom, nadaljujejo ga vesne, Zeleni Jurij in kresnik, spoznamo šege in pripovedi, ki so povezane s te-lovim, godovniki sv. Elijo, sv. Marjeto, sv. Martinom, sv. Miklavžem, sv. Lucijo in sv. Štefanom ter kvatrami, Pehtro in divjo jago. V izboru Monike Kropej in Roberta Dapita so zastopana vsa področja slovenskega etničnega ozemlja, vključno z zamejstvom. Knjiga je del zbirke Zakladnica slovenskih pripovedi, ki že tradicionalno izhaja pri založbi Didakta; doslej je izšlo sedem knjig. (pd) TOMIZZEV DUH Kura brez glave Milan Rakovac Ma ča da smo propio sve toliko »zabiti«, mi mali narodi, ma ča da ne moremo iz suoje tranzicione kože, ma ča da smo jopet diventali oni Canka-revi hlapci? Piše Dr. Boštajn M. Zupnačič, predsednik 3. senata Evropskega sodišča za človekove pravice: »Prav ta zatrtost normalne agresivnosti, ki se ne sme preventilirati, postane v nasledstvu generacij neke vrste ideologija. Postane zavist, poniglavost, podlost, zahrbtnost, opravljanje in obrekovanje, nedržanje dane besede in vse ostalo, kar spada zraven. Vse to se poleg veže na štiri kardinalne kmečke vrednote, ki so po Josipu Županovu (hrvatski sociolog, M.R.): avtoritarnost, patriarhalnost, inertnost in in-sularnost« ... Insularnost, se zapreš na otok, i pensaš da je to cili svit. I tako gledaš samega sebe u špeglju morsken po bonaci, i vero se vidiš lipega i pametnega. Ali, ovaj isti »insularni« svijet (hrvatski i slovenski) kao da sama sebe »inuslira«, pootočuje; osobiot ovaj novi naš ovdašnji svijet što smo ga sami sebi stvorili leteči na krilima modre ptice slobode, a onda nam se sve više čini da jse ta ptica skutrila u gaj-bi, krletki, kavezu, kao da joj je ljepše u udobnome zatvoru samodopadno-sti, nego na burnoj slobodi? Zupančič: »Seveda je to tuid stvar vsakokrtanih elit. Qualis grex, talis rex: kakršno je ljudtsvo, tak aje njegova elita. To je seveda v demokraciji danes še posebej res, ko si vendar ljudje lahko protagpniste ad nauseam odgledujejo na televiziji ... Družba brez kvbalitetne elite je kot kura brez glave (...) v zlati dobi helenistične kulture, je na obrobju Sredozemlja nastalo kozmopolitstvo, ki svoje pomembnosti nikakor ni moglo črpati iz ekonomskega uspeha - , marveč je bil, obratno, ekonomski uspeh izraz me-tafiziične vitalnosti« ... Provincijalnost ovdje nije bila. Kao u antičkim kulturama, »inuslar-nost« - u ovom slučaju život-na-otoku, bila je stolejčima gotovo hele-nistično kreativna; iz nje su rodeni i radani stolječima jedan Herman Dalmatin, Matija Vlačič, Sebastjan Krelj, Zrinski, Draškoviči, Marulič, Gun-dulič, Petelin, Vergerio (trojica uva-ženih), Tartini, Prešeren, Mohorovi-čič, Cankar, Krleža, Kosovel, Kogoj, Fabiani, Balota, Černigoj, Musič, Kocbek... Ta linija neprekidnog elitnog lanca kreativnosti ide od onih stotine Krleži tako dragih »Shiavona"«, fra-tara, klesara, matematičara, brodara, folozofa... Dakle, to su naši ljudi, naše elite, svjetske lite, radane u znoju i krvi. Na koparskin bankarelan niki dan si kupin libar. Bogomir Magajna „Odmev korakov", Koper, 1953. Štijen libar, i najden odgovor, kako jedan na- rod rodi elitu, prez koje narod je bri-žan ter nevoljan, u partizanskoj što-riji »Marok«: »Ime Marok je bilo združeno z vrsto zgodb o njem, ki smo jih poslušali, ko smo posedali med drevesi ali v zakajeni kolibi. Te zgodbe so spremljale človeka, ki nikoli ni izgubil poguma pa tuid ne plemenitosti: niti v francoski tujski legiji v Severni Asfri-ki in v Indokini niti v silovitih borbah Španije za svobodo, kjer se je Maroka prijelo to partizankso ime« ... Ma-rok je poginuo, držeči odstupnicu svo-me kuriru Bingolu, Magajna zapisuje scene s pogreba: »Prihajala so tudi dekleta z rožami v naročju iz Lokve, iz Petrove Vasi, iz Kota, iz Ručetne vasi ... Prišle so lepe šifrerke iz glavnega štaba z rožami v naročju. Prihajali so kmetje in kmetice iz bližnje in daljnje okolice in jokali. Prihajlai so partizani iz vseh edinic glavnega štaba in od drugod, celo daleč tam iz Sredgore in Planine na Rogu. Prišel je general Stane, potem general Avšič, štajerski Bor. Prišli so člani ruske, angleške in ameriške misije, prihajali so oteroci od vsepovsod. Brigada pa je molčala noč in dan in noč in dan do pogreba. Partizani in partizanke so hodili kot sence sem in tja po blatnih ulicah Pake ... Za par se mi je pridrožil general Av-šič, dobričina vseh dobričin. Bal sem se, da bi zraven njega ne mogel zadržati solz, pa jih ni mogel niti sam general ... Po govoru bi morala bit5i salva, a sedaj so partizani pobesneli. Začeli so tsreljati z brzostrelkami in mav-zericami kar naprej in na vse strani so drvele krogle čez glave pogrebcev. Vmes so se slišali kriki: 'Marok, Marok, zdravo Marok!' « U opisu ovog partizanskog pogreba sjaji luč narodnog genija, iz ko-jega se radao genije kreativnosti, narodna elita, poput komandanta Maroka. Zar se to svjetlo ugasilo nad nama? Sada, kada je sloboda i demokracija? U istoj Delovoj Sobotni prilogi, uz Zupančiča govori i filozof Jacques Ranciere: »Neoliberalizem je dvoumen pojem, saj temleji na ideji svobode, enakosti, po drugi strani je to ideja, ki pravzaprav promovira, da se vsi na svetu svobodno podredimo sistemu dominacije. Mislim, da ne živimo v svobodi in da je kapitalizem avtoritarna forma organizacije... Pokazalo se ni le, da je neoliberalizem avtoritaren, represiven sistem, ampak tudi da ta sistem ne ve, kam gre« ... Hoču reči, nema alibija za auto-provincijalizaciju u koju tonemo! Ako su ovi narodi tvorili vlastite elite deset stolječa, u jarmu tudinskome, oni to mogu i danas. Treba denuncirati li-beraloidna blebetala u njihovim skupim vozilima i odijelima, treba nam zdrava subverzija, koja če dati uzgon rečenom narodnome geniju! KNJIŽEVNOST - Avtobiografska knjiga bivšega župana, kulturnega delavca in še marsikaj Vocci na begu in v iskanju pristanov Marino Vocci iz Kaldanijepri Bujah je bil marsikaj. Skavt, študentski voditelj, nogometaš (igral je pri Zarji in Primorju), eden prvih občinskih odbornikov za okolje v Italiji in nato de-vinsko-nabrežinski župan, torej politik. Našel je čas za ustanovitev krožka Istria in še nekaterih kulturnih združenj, danes se ukvarja predvsem s popotništvom, televizijo in enogastronomijo. In to še ni vse, gotovo smo kaj pozabili. Fughe e ap-prodi (Begi in pristani, založbi Il ramo d'oro iz Trsta in Edit z Reke, 276 str, 12 evrov) je njegova prva knjiga, ki se začenja 24. aprila 1954, ko je kot štiriletni deček skupaj z družino zapustil rojstno vas in prišel na Tržaško, kjer je lesena baraka v openskem begunskem naselju postala njegovo novo bivališče. Ne dom, ki je ostal v Kal- daniji, Opčine so kvečjemu njegov drugi dom. Begi in pristani je avtobiografska knjiga (grafično jo je oblikoval Andrej Furlan), v kateri se Voccijeva življenjska zgodba prepleta z zgodbo naših krajev ter z nelahkimi odnosi med Slovenci, Tržačani in Istrani. Pisec je po naravi optimist in njegova knjiga je v bistvu prežeta z optimizmom, čeprav zanj marsikdaj sploh ni razlogov. Vocci razloge za optimizem najde tudi tam, kjer jih ni ali pa so zakriti v žalost. Zanj kozarec ni nikoli napol prazen. Otožni, a nikoli patetični, so njegovi spomini na prijatelje, ki jih ni več. Fulvio (Tomiz-za), Alex (Langer), Giorgio (Depangher), Renzo (Tomatis) so pustili za seboj velike praznine, a obenem tudi velika bogastva in doživetja. Z De- pangherjem, po katerem sta si bila po značaju tako različna, sta živela neke vrste paralelno življenje, Langer pa je Vocciju odprl nova obzorja, ki so segala dlje od Istre in Južne Tirolske. Voccijeva knjiga vsekakor ni le knjiga spominov, a je tudi in predvsem knjiga velikih prijateljstev in velikega idealizma, ki v današnji družbi žal ni več pozitivna vrednota oziroma postaja vse bolj vrednota z negativnim predznakom. Knjiga (uvod je napisala novinarka Repubblice Anna Maria Mori, tudi Istranka) se bere lahkotno, na koncu imaš občutek, da ti je nekaj dala in lepega pustila. Gornjim nazivom moramo sedaj dodati še enega: Marino Vocci, pisatelj. Sandor Tence Marino Vocci je napisal svojo prvo knjigo KROMA / SVET Sobota, 24. aprila 2010 13 GOSPODARSTVO - Potem ko se trgi niso pozitivno odzvali na njene varčevalne ukrepe Grška vlada zaprosila za finančno pomoč EU in IMF Skupno naj bi prejela 45 milijard evrov posojila - Merkel: Grčija naj okrepi varčevalni program ATENE - Grčija je včeraj zaprosila za sprožitev nedavno potrjenega mehanizma za finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). S tem naj bi se ta članica območja evra rešila iz globoke krize, v kateri se je znašla zaradi visoke zadolženosti. "Sprožitev mehanizma je nacionalna nuja in zato sem naložil finančnemu ministru, da izvede vse potrebne korake," je v včerajšnjem televizijskem nagovoru z otoka Kastelorizo povedal grški premier George Papandreou. Finančni minister George Papaconstantinou je pisma s prošnjo poslal evroskupini, Evropski komisiji in Evropski centralni banki (ECB). Za pomoč so se po premierovih pojasnilih odločili, ker se mednarodni finančni trgi niso pozitivno odzvali na grške varčevalne ukrepe, s katerimi bi rešili pota-pljajočo grško barko. Že tako nevzdržno visoka obrestna mera za grške državne obveznice se je zato še naprej zviševala. V četrtek se je obrestna mera za desetletne grške državne obveznice povzpela na skoraj devet odstotkov. Vlagatelji zahtevajo tako visoko obrestno mero, ker se mnenja, da je visoka verjetnost, da Grčija ne bo zmogla povrniti posojil. To bojazen je v četrtek okrepila še novica evropskega statističnega urada Eurostat, da je bil javnofi-nančni primanjkljaj Grčije lani večji od napovedi, saj je znašal najmanj 13,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Po dosedanjih napovedih naj bi primanjkljaj Grčije lani znašal 12,7 odstotka BDP. Finančni ministri držav v območju evra so sicer 11. aprila dosegli dogovor o še zadnjih podrobnostih mehanizma pomoči Grčiji. Evroskupina je Grčiji v prvem letu po sprožitvi mehanizma pripravljena posoditi do 30 milijard evrov po okoli petodstotni obrestni meri. IMF pa naj bi prispeval okrog 10 do 15 milijard evrov. "Naši partnerji bodo storili, kar je potrebno, da nam ponudijo varen pristan, ki bo naši ladji omogočil ponovno izplutje," je še dejal predsednik grške vlade in dodal, da bo to tudi sporočilo trgom, da EU ščiti evro. Grčija namerava z omenjeno finančno pomočjo pokriti najbolj nujne potrebe po svežih sredstvih s sprejemljivejšo obrestno mero, s katerimi bo lahko nadaljevala s servisiranjem dolga in se izognila insolventnosti. Atene so za pomoč zaprosile v času, ko se v Grčiji vrstijo protesti proti strogim ukrepom za zmanjšanje visokega javnofi-nančnega primanjkljaja. Dogodki v zvezi z reševanjem grške dolžniške krize so prizadeli tudi ugled območja evra in sproži- li strah, da se bo v podobnih težavah znašla še katera šibkejša članica območja z enotno evropsko valuto. Evropska komisija je v Bruslju zatrdila, da bo grška prošnja za pomoč obravnavana hitro, ter izrazila pričakovanje, da bodo države v območju evra pravočasno končale postopke, potrebne za izvedbo posojil Grčiji. "Vse je nared, da bo mehanizem sprožen, ko bo to koristilo Grčiji," je zatrdil tiskovni predstavnik komisije in dodal, da se bo "vse zgodilo hitro in učinkovito". Ni pa mogel povedati, kdaj točno naj bi bila sprejeta odločitev o sprožitvi me- hanizma pomoči Grčiji. Kot je dejal, pa gre za vprašanje dni, ne tednov. Prav tako v tem trenutku ni znano, za koliko denarja naj bi zaprosili v Atenah. Potem ko je grški finančni minister EU v pismu obvestil, da Grčija poziva k sprožitvi mehanizma podpore, morata sedaj Evropska komisija in Evropska centralna banka najprej oceniti, ali gre res za izhod v skrajni sili, v primeru katerega je Grčija v skladu z dogovorom držav v območju evra upravičena do pomoči. Na podlagi ocene Evropske komisije in ECB morajo nato odločitev o sprožitvi mehanizma sprejeti države v območju evra s soglasjem. Nato ni nujno, da vse države z evrom hkrati posredujejo posojila Grčiji, temveč lahko države, ki so že izvedle vse potrebne nacionalne postopke, to storijo takoj, druge pa, ko jih izvedejo. Od vseh držav v območju evra se v skladu z dosedanjimi dogovori pričakuje, da bodo v mehanizmu sodelovale glede na njihovo udeležbo v kapitalu ECB. Zagotovilo o hitrem odzivu je podobno kot Bruselj podal tudi IMF. "Pripra- vljeni smo se hitro odzvati na to prošnjo," je povedal prvi mož sklada Dominique Strauss-Kahn. Dodal je, da z grškimi oblastmi že nekaj tednov tesno sodelujejo na področju tehnične podpore. Strauss-Kahn naj bi se sicer v soboto sestal z grškim finančnim ministrom v okviru srečanja finančnih ministrov skupine najmočnejših gospodarstev G20. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je v prvem odzivu dejala, da mora Grčija uvesti zaupanja vreden varčevalni program, preden bo evroobmočje zagotovilo pomoč. "Grčija mora odigrati svojo vlogo pri zagotovitvi vrnitve njenih financ na trdno pot," je dejala prva dama največjega evropskega gospodarstva, ki bo Grčiji nakazala največji delež predvidene pomoči. Tako indeksi na vodilnih borznih indeksih kot tečaj evra so se včeraj v prvem odzivu na informacijo o grški prošnji za pomoč zvišali. Tečaj evra se je v primerjavi z dolarjem na mednarodnih finančnih trgih zvišal z 1,3202 dolarja, kar je bila njegova najmanjša vrednost po 30. aprilu lani, na 1,3329 dolarja. (STA) NATO - Ministri zveze razpravljali tudi o Afganistanu in Rusiji Vrh BiH pozdravil odobritev akcijskega načrta za članstvo TALLINN/SARAJEVO - Zunanji ministri zveze Nato so včerajšnji drugi in hkrati zadnji dan neformalnega zasedanja v Estoniji pozornost namenili predvsem odnosom z Rusijo in razmeram v Afganistanu. Še vedno pa je močno odmevala četrtkova odločitev ministrov, da BiH pogojno odobrijo Akcijski načrt za članstvo v Natu. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je ob tem ocenil, da je misija zavezništva v Afganistanu uspešna in da bo afganistanska vlada začela prevzem večjega dela odgovornosti za lastno državo. Nato se po njegovih besedah medtem pripravlja, da bo, kjer bodo okoliščine to dopuščale, odgovornost za varnost predal Afganistancem. V razpravi o odnosih med Natom in Rusijo pa so zunanji ministri pozornost namenili predvsem vprašanju, kaj bi bilo potrebno narediti za okrepitev sodelovanja in praktičnega sodelovanja. Govor je bil o različnih točkah, kjer bi lahko povečali sodelovanje, od Afganistana do boja proti prekupčevanju z mamili in terorizmu, protiraketni obrambi do razorožitvenih vprašanj, posebej po sklenitvi dogovora zmanjšanju jedrske oborožitve, ki sta ga konec marca dosegli ZDA in Rusija in bo nasledil sporazum Start iz leta 1991. Ministri so izmenjali tudi mnenja o ruskem predlogu evropske varnosti, ki ga je Rusija "z nekim dokumentom" formalizirala tudi znotraj Nata. Še vedno je močno odmevala tudi odločitev o pogojni odobritvi Akcijskega načrta za članstvo BiH v zavezništvu (Map), ki so jo ministri sprejeli že v četrtek pozno zvečer. To namreč pomeni, da bi država lahko v prihodnjih letih postala članica zavezništva, a le, če bo izpolnila določene pogoje. Kot je ob tem pojasnil tiskovni predstavnik organizacije James Appathurai, mora BiH med drugim rešiti vprašanje delitve vojaškega premoženja med obe entiteti, Federacijo BiH in Republiko srbsko. Ministri so sicer po besedah Ap-pathuraija na zasedanju ugotovili, da je BiH naredila precejšen napredek glede reform. Pozdravili so tudi odločitev oblasti v Sarajevu o uničenju odvečnega streliva in orožja ter prihodnji napotitvi vojakov v Natovo misijo v Afganistanu. Odločitev zunanjih ministrov Nata je pozdravilo tudi vodstvo BiH. Član predsedstva BiH Željko Komšic je med drugim poudaril, da je članstvo v Natu za BiH "eksistencialnega pomena". Vodja misije BiH pri Natu Nikola Ra-dovanovic je medtem dejal, da je odobritev Mapa najkrajša in najuspešnejša pot, da BiH uresniči svoj strateški zunanjepolitični cilj in vstopi v Nato. Odločitev ministrov Nata je pozdravil tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko. To je zelo pomembno zagotovilo varnosti za državljane BiH, je dejal Inzko, ki je slednje v minulih mesecih tudi po lastnih navedbah večkrat povedal predstavnikom zavezništva. (STA) Po eksploziji na naftni ploščadi okoljska katastrofa? WASHINGTON - Po sredini eksploziji na naftni ploščadi pred obalo ameriške zvezne države Louisiana v Mehiškem zalivu območju grozi okoljska katastrofa. Goreča naftna ploščad je namreč v noči na petek potonila, oblasti pa se zdaj bojijo, da bi se v morje izlilo okoli 2,5 milijona litrov nafte. Pristojne oblasti sicer še ugotavljajo, kako hitro se nafta, ki so jo pred nesrečo načrpali na ploščadi, izliva v morje. Strokovnjaki so že večkrat skušali zaustaviti odtekanje nafte, a brez uspeha. Na poti na ploščad je zato posebna ekipa, ki naj bi nafto vendarle zaustavila. Ameriška obalna straža je sporočila, da se naftni madež, velik 1,6 krat osem kilometrov, trenutno nahaja 70 kilometrov od obale. Na območju že poteka akcija, s katero bodo skušali preprečiti obsežno onesnaženje obale v ameriških zveznih državah Louisiana, Alabama in Mississippi. Zaradi pedofilske afere odstopil belgijski škof BRUGGE - Škof v belgijskem mestu Brugge Roger Vangheluwe je včeraj odstopil s položaja. Kot je kasneje pojasnil na novinarski konferenci v Bruslju, je v preteklosti spolno zlorabil mladoletnika. Papež Benedikt XVI. je odstop Vangheluweja že sprejel, so sporočili iz Vatikana. 74-letni škof iz Bruggea je prvi škof, ki je odstopil zaradi neposredne vpletenosti v spolne zlorabe, odkar Rimskokatoliško cerkev od novembra lani pretresajo spolni škandali. Maja lani je sicer že odstopil škof Georg Mueller, ki je priznal, da je pred 20 leti na Norveškem spolno zlorabljal dečka. Vangheluwe je na novinarski konferenci v Bruslju priznal, da je, ko je bil še duhovnik in v določenem obdobju na začetku ško-fovanja, spolno zlorabil mladoletnika. Žrtev to po njegovih besedah še vedno zaznamuje. ZDA v vesolje izstrelile letalo brez posadke WASHINGTON - Ameriška vojska je v četrtek zvečer po lokalnem času s Floride izstrelila prvo vesoljsko letalo brez posadke, X-37B. Izstrelitev je bila ob 19.52 ob lokalnem času in je potekala brez zapletov. Rezultati poskusnega leta naj bi ZDA pomagali pri razvoju programov za prihodnja vojaška letala. Letalo, ki je podobno manjšemu vesoljskemu plovilu, je dolgo 8,9 metra, razpon kril pa ima 4,5 metra. V vesolje je poletelo s pomočjo rakete atlas V. Pristanek letala, ki bo v celoti avtomatski, bo v Kaliforniji, kdaj naj bi se to zgodilo, pa ni znano. (STA) VESOLJE - Okoli Zemlje kroži od 24. aprila 1990, posredoval pa je 570 tisoč posnetkov Vesoljski teleskop Hubble zaokroža dve desetletji delovanja, pred seboj pa ima le še nekaj let življenja HOUSTON - Pred dvema desetletjema je ameriška vesoljska agencija Nasa v Zemljino orbito utirila znameniti vesoljski teleskop Hubble (HST), s katerim so v 20 letih opravili nekaj izjemnih opazovanj vesolja in astronomijo približali laični javnosti. Kljub vsemu bo HST zgodovino astronomije pisal le še tri leta, saj se njegova življenjska doba izteče leta 2013. HST, ki nosi ime po ameriškem astronomu in fiziku Edwinu Powellu Hubblu, je v času delovanja pomagal pri razjasnitvi nekaterih osnovnih zakonitosti vesolja. Med drugim je teleskop omogočil doslej najgloblji pogled v vesolje, znanstveniki so si z napravo pomagali pri določitvi starosti vesolja, pa tudi pri določanju karakteristik črnih lukenj in ga-laksijskih jeder. Poleg tega je HST pomagal tudi pri odkrivanju novih planetov izven našega osončja. Teleskop, ki okoli Zemlje kroži od 24. aprila 1990, je v 20 letih delovanja poleg številnih izjemnih posnetkov zabeležil tudi spoštljivo statistiko. Napravo, ki je dolga 11 metrov, široka 4,2 metra in tehta dobrih 11 ton, bi lahko primerjali z običajnim potniškim avtobusom. Okoli Modrega planeta potuje na višini 600 kilometrov s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro, za krog okoli Zemlje pa porabi 96 minut. V dveh desetletjih delovanja je teleskop Zemljo obkrožil več kot 110.000-krat, v tem času pa je opravil 4,5 milijarde kilometrov, kar je približno enako, kot bi potrebovali za pot do Naptuna. Na svoji poti je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v tem času posnel približno 570.000 posnetkov, nanje ujel 30.000 nebesnih teles, količina zajetih podatkov pa se giblje okoli 45 tera-bajtov. Z omenjeno količino podatkov bi lahko napolnili približno 10.000 zgoščenk DVD. Znanstveniki so si enotni, da gre za tehnično izredno dovršeno napravo, ki pa je v času delovanja doživela že nekaj popravkov. Ne glede na vse zgodovina HST sega v daljno leto 1946. Tedaj je o astronomskih prednostih zunajzemeljskega observatorija v enem od člankov razmišljal ameriški fizik Lyman Strong Spitzer. Američan se je nato osredotočil na razvoj tovrstnega daljnogleda vse do leta 1962, ko je ameriška Nacionalna akademija znanosti v enem svojih poročil predlagala izdelavo tovrstne naprave, ki naj bi bila del ameriškega vesoljskega programa. Do izstrelitve v vesolje aprila 1990 je razvoj daljnogleda zahteval predvsem izjemne finančne izdatke, zaradi česar se je projekt precej odmaknil od prvotnih načrtov, težav pa ni bilo konec niti po letu 1990. Kmalu po izstrelitvi so znanstveniki namreč ugotovili, da je na glavnem zrcalu HST prišlo do napake, zaradi česar je bila zmogljivost teleskopa močno oslabljena. Servisna odprava se je nato v vesolje podala 1993, ko so daljnogled obnovili in njegovo delovanje dokončno popravili do predvidenih zmogljivosti. Ameriški kongres je nato po 15 letih delovanja naprave ustanovil sklad za popravilo HST, a je bilo že tedaj bolj ali manj jasno, da se Hubblovemu teleskopu ne obeta več prav svetla prihodnost. Zadnje popravilo je HST tako doživel pred dvema letoma, ko so Nasini astronavti zamenjali nekaj vitalnih delov teleskopa in mu podaljšali življenjsko dobo do leta 2013. Brez omenjenega popravila bi teleskop že letos vstopil v Zemljino atmosfero in zgorel. Danes je tako bolj ali manj jasno, da HST praznuje zadnjo okroglo obletnico. Že leta 2013 naj bi teleskop namreč nadomestili z njegovim naslednikom. Kot poroča dpa, naj bi v tem primeru šlo za infrardeči Vesoljski daljnogled Jamesa Webba (JWST), ki nastaja v sodelovanju Nase, Kanadske vesoljske agencije (CSA) in Evropske vesoljske agencije (Esa). Esa je sicer sodelovala že pri izdelavi HST in prispevala 15-odstotni delež k razvoju. V zameno za ta prispevek so evropski znanstveniki prvotno imeli na voljo 15 odstotkov opazovalnega časa s HST, sčasoma pa se je ta delež zaradi kvalitetnih predlogov evropskih znanstvenikov povečal na 20 odstotkov. Esa je ob tokratni obletnici v sodelovanju z Naso objavila nekaj dih jemajočih fotografij in videoposnetkov, ki jih je HST posnel v zadnjem času, uporabniki interneta pa si jih lahko ogledajo na spletnem naslovu www.spacetelescope.org. Darjan Lapanje (STA) 1 4 Sobota, 24. aprila 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GRADIŠČE - Začetek gradbenih del na križišču v bližini zagrajskega mosta Do jeseni novi krožišči za večjo prometno varnost V projekt vložili 730.000 evrov - Riccardi:»Naša uprava dokazuje, da želi ovrednotiti goriško pokrajino« V teh dneh se bodo v občini Gradišče začela dela za ureditev dveh kro-žišč, s katerima bodo zagotovili večjo varnost na križišču pri v bližini zagrajskega mosta, kjer se stikajo deželna cesta 305, Ulica Palmanova in Ulica Trieste. Predstavitve pomembnega posega, s katerimi bodo rešili enega izmed največjih prometnih vozlov v goriški pokrajini, so se včeraj udeležili deželni odbornik Riccardo Riccardi, pokrajinski odbornik Mau-rizio Di Matteo, predsednik in podpredsednik podjetja FVG Strade Paolo Polli in Franco Bonanno ter župan iz Gradišča Franco Tommasini. V načrt in gradbena dela, ki jih bo izvedla začasna naveza podjetij Edilfo-gnature iz Palmanove in Elettrica Go-ver iz Codroipa, je podjetje FVG Strade vložilo približno 730.000 evrov. Vodja del bo Ambrogio Morandini. Gradbišče v Ulici Udine bodo odprli v teh dneh, poseg pa naj bi bil zaključen v približno šestih mesecih, točneje do 22. oktobra 2010. Projekt predvideva izgradnjo dveh krožišč na meji med občinama Gradišče in Zagraj, katerih premer bo meril 43 metrov, pa tudi obnovo javne razsvetljave in ureditev zelenih površin. Včeraj so upravitelji napovedali, da bo ob gradnji krožišč v Ulici Udine prišlo tudi do ureditve pločnikov. Med včerajšnjo predstavitvijo projekta v palači Torriani sta se Tommasini in Di Matteo zahvalila Riccardiju za pozornost, ki jo deželna uprava izkazuje goriškemu teritoriju s financiranjem infrastruktur, ki so izrednega pomena za njen razvoj. Med vidnejšimi projekti so včeraj omenili širitev hitre ceste Vileš-Gorica, novo povezovalno cesto v Marianu, državno cesto št. 14 v Tržiču in nova krožišča, ki jih bodo zgradili v Krminu in Škocjanu. »Vse te rezultate smo lahko dosegli le po zaslugi lojalnega odnosa med deželo in krajevnimi upravami. Naša uprava dokazuje, da želi ovrednotiti goriško pokrajino, tudi z vodenjem družbe za upravo ronškega letališča in načrtovanjem razvoja tržiškega pristanišča,« je poudaril Riccardi in dodal, da namerava deželna uprava pred koncem mandata v Furlaniji-Julijski krajini odpreti 70 gradbišč. (Ale) Z desne Tommasini, Polli in Riccardi na križišču v bližini zagrajskega mosta GRADIŠČE - Drevi na sporedu pestra »bela noč« Prazničen večer s prireditvami, odprtimi trgovinami in novim vodometom Novi vodomet na Trgu Unita v Gradišču bo v središču pozornosti današnje »bele noči«, ko bodo trgovine, razstave ter stojnice z blagom in ga-stronomsko ponudbo popestrile dogajanje v mestecu ob Soči. Praznično ozračje bo doživelo svoj vrhunec s pirotehničnim spektaklom. Nekaj pred 21. uro bo na vrsti slovesno odprtje z uradnimi pozdravi, nakar se bodo v mestnem središču predstavile ekipe, ki sodelujejo na mednarodnem nogometnem turnirju Nereo Rocco. Sprevod se bo zaključil pri novem vodometu, ki bo z obnovljeno Ulico Bergamas v ponos domačinom. Sodobni vodomet z dvajsetimi curki je visok nekaj čez en meter. Trgovine bodo ob tej priložnosti do poznih ur ponujale blago z ugodnimi popusti, v barih in na ulicah pa bodo obiskovalce kratkočasile glasba v živo in animacije. Novi vodomet v središču Gradišča BUMBACA GORICA - Kriminalistična preiskava Z ukradenimi čeki nabrala 48 tisoč evrov Kriminalisti goriške kvesture so na koncu večmesečne preiskave prišli na sled 42-letni M. D. iz Neaplja in jo priprli. Osumljenka naj bi si v goriških bankah prilaščala denar z ukradenimi čeki. Preiskava se je začela avgusta 2009, ko je M. D. opravila nekaj sumljivih bančnih operacij. Na svetovnem spletu je osumljenka odprla tekoči račun. Zatem je v enem mahu položila na račun pet čekov s posameznimi zneski v višini 1500 evrov. Preiskovalci goriškega mobilnega oddelka so pod vodstvom načelnika Massimiliana Ortolana ugotovili, da so omenjeni čeki skrivnostno izginili iz poštnih krogov. Ženska jih je namreč spretno izmaknila, nakar si je z lažnimi dokumenti »izposodila« istovetnost oseb, ki bi bile morale unovčiti nakaznice. Policisti so med poizvedovanjem odkrili, da je Neapeljčanka v dneh pred začetkom preiskave Massimiliano Ortolan opravila še nekaj podobnih operacij v različnih bankah na Goriškem. Skupno si je s 33 ukradenimi čeki prilastila dobrih 48 tisoč evrov. Dobro organizirana goljufija se je izjalovila zaradi prstnega odtisa in posnetkov nadzornih videokamer, ki so izdali goljufico. Slednjo so kriminalisti identificirali marca letos, pred dnevi pa so jo aretirali v Ce-seni. Nalog za pripor je na zahtevo državnega tožilstva izdal goriški sodnik za predhodne preiskave. AJDOVŠČINA - Domačin v priporu Po obsodbi 36-letnik še naprej preprodajal drogo Ajdovski policisti so ga v letu 2009 že dvakrat obravnavali Policisti iz Ajdovščine so v četrtek prijeli in odvzeli prostost 36-letnemu moškemu iz Ajdovščine, in sicer zaradi utemeljenega suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po določbah 186. člena slovenskega kazenskega zakonika. Policisti so na podlagi sodne odredbe opravili pri osumljencu tudi osebno in hišno preiskavo. Ajdovski policisti so 36-letnega osumljenca že ob koncu leta 2009 v dveh primerih obravnavali za isto kaznivo dejanje v zvezi s prepovedanimi drogami. Ponovno pa so nanj naleteli pred nekaj dnevi, ko so imeli v postopku hrvaškega državljana. Slednji je od Ajdovca kupil prepovedano drogo. Čeprav je bil 36-let-nik za podobna kazniva dejanja že obsojen na pogojno zaporno kazen, s temi dejanji ni prenehal. Še naprej je v Ajdovščini in okolici nadaljeval s preprodajo mamil. Včeraj so ga policisti s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Novi Gorici. GORICA - Občina S kuponi bodo spodbujali turizem ŠTARANCAN - Načrt Deljena mnenja glede centrale na biomase Štarancanska občinska uprava naj bi v kratkem izdala še zadnja dovoljenja za gradnjo centrale na biomaso v kraju Bi-strigna. Na prihodnji seji občinskega sveta bo govor o finančni plati in poroštvu, ki predstavlja predpogoj za uresničitev načrta. Centrali, ki bo proizvajala električno energijo z rastlinskimi olji, odločno nasprotujejo svetniki občanske liste Staranzano partecipa (Štarancan sodeluje) in Stranke komunistične prenove. Leti trdijo, da povzroča proizvodnja rastlinskega olja v državah v razvoju pravo opustošenje in izkoriščanje delovne sile. Biološka goriva pa po njihovih besedah ne prinašajo večjega energetskega napredka oziroma ne pripomorejo k zaščiti okolja. Antonio Devetag Turistični sektor preživlja v Gorici težke čase. V kriznem letu 2009 so hoteli v goriški občini zabeležili 17-odstotni upad števila nočitev, v goriški pokrajini pa je bil upad 13-odstoten. V enem letu je na tem območju prenočilo 35 tisoč gostov, turisti pa predstavljajo v resnici samo petino te celote. Podatki jasno kažejo, da prihaja dober del turistov v Gorico na enodnevni izlet. Nespodbudno sliko o krajevnem turizmu je na včerajšnji tiskovni konferenci podal goriški občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag, ki je ob tej priložnosti spregovoril krajevnim hotelirjem in upravnikom prenočišč »bed & breakfast«. Goriška občinska uprava si prizadeva, da bi izboljšala turistično ponudbo in s tem privabila večje število obiskovalcev ter jih prepričala, da je na tem koncu vredno preživeti več dni. Devetag je omenil, da pripravlja občinska uprava več pobud v sodelovanju z deželno agencijo Turismo FVG. »Ustvarjati moramo dogodke, sodelovati s hotelirji in razpolagati s čim bogatejšo ponudbo,« je dejal De-vetag. Napovedal je, da bodo konec maja na goriškem gradu odprli pomembno razstavo o srednjeveških glasbilih, 30. junija pa bo z odprtjem Travnika končno povsem dostopno mestno jedro. Predvidoma septembra bo spet na ogled Pokrajinski muzej v palači Attems. Da bi z malimi koraki takoj spodbudila turizem, pa se je Občina Gorica odločila, da pokloni gostom krajevnih gostinskih obratov brezplačen ogled goriškega gradu. Vsi, ki bodo prenočili v hotelih in drugih obratih, bodo ob prihodu prejeli pismo z dobrodošlico župana Romolija in odbornika Devetaga v štirih jezikih (v italijanskem, angleškem, nemškem in slovenskem jeziku) ter kupon za ogled gradu. V upanju, da bo leto 2010 bolj uspešno. (af) VILEŠ - Prijetje Beg se mu ni posrečil V Franciji so ga obsodili na štiri leta zaporne kazni zaradi združevanja v zločinske namene, ropa in tatvine v obtežilnih okoliščinah. 45-le-tni romunski državljan M. B. se je skušal izmakniti roki pravice, v sredo zvečer pa ga je na poti proti vzhodu pre-stregla goriška mejna policija. Na hitri cesti med Vilešom in Gorico, v bližini vileške avtocestne postaje, so mejni policisti v sredo zvečer ustavili avtomobil audi A6 z romunsko registrsko tablico. V audiju, ki je bil namenjen v Slovenijo, sta sedela romunska državljana, med pregledom dokumentov pa se je izkazalo, da je enega od dveh doletel evropski priporni nalog. Aretacijo in izročitev je zahtevala Francija, nalog je novembra 2009 izdalo sodstvo v mestu Nancy. M. B. mora prestati štiri leta zapora zaradi združevanja v zločinske namene, ropa in tatvine v obtežilnih okoliščinah. Odvedli so ga v goriški zapor, izročili ga bodo francoskim oblastem. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 24. aprila 2010 15 GORICA - Renzo Tondo na odprtju vzorčnega sejma Expomego Prihodnost deželnih sejmišč v združitvi treh podjetij Romoli: »Goriško sejemsko razstavišče pripravljeno na organizacijo sejma vzhodnih držav« Cingolani: Univerza in konzorcij sta v stiski Goriški tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani opozarja, da je položaj univerze v Gorici slab. Goriški univerzitetni konzorcij, se pravi edina ustanova, ki dosledno zagovarja interese goriških univerzitetnih sedežev, ne bo več soodločal o razvoju univerz na deželni ravni. Cingola-ni, ki ob enem obsoja nedelavnost in odsotnost predsednika konzorcija Enrica Agostinisa, poziva, naj konzorcij ne izgubi svojih pristojnosti, ker bi obubožanje univerze predstavljalo za Gorico zelo hud udarec. Za reciklažo aluminija Ob navzočnosti dijakov in profesorjev so na goriškem županstvu predstavili načrt za ozaveščanje o reciklaži aluminija. Prireditelji natečaja pozivajo višješolce iz Gorice in drugih devet italijanskih mest, naj do 4. junija predložijo fotografije in besedila o vsakdanji rabi tega materiala. Zmagovalci bodo sodelovali na filmskem festivalu Giffoni. Tondo in ostali upravitelji med rezom traku (zgoraj), levo prvi obiskovalci sejma BUMBACA Prihodnost štirih sejmišč Furlanije-Ju-lijske krajine je v enotni družbi, ki bo lahko bolje promovirala deželno ponudbo in bo obenem znala ovrednotiti značilnosti posameznih območij. Potrebo po združitvi treh sejemskih podjetij dežele FJK so podčrtali na včerajšnjem odprtju goriškega vzorčnega sejma Expomego, ki je letos upihnil že 40 svečk. Reza traku na sejmišču v Ulici Barca se je udeležil predsednik dežele FJK Renzo Tondo, ob njem pa so spregovorili tudi župan Ettore Romoli, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgar-lata in predsednik videmsko-goriške sejemske družbe Sergio Zanirato. Sgarlata je ocenil, da je 40-letnica vzorčnega sejma zgodovinski dosežek, do katerega je Expomego prišel po zaslugi povezanosti s teritorijem. Izpostavil je, da je ustanovitev enotne deželne sejemske ustanove nujna pot za razvoj, istega mnenja pa je bil tudi Za-nirato, po katerem bi morala postopek združevanja voditi ravno videmsko-goriška naveza »Udine e Gorizia fiere«. Goriški župan Ro-moli se je zaustavil pri novih načrtih in ambicijah goriškega sejmišča ter povedal, da je »Gorica pripravljena na organizacijo sejma vzhodnih držav«. Romoli računa tudi na pomoč zunanjega ministra Franca Frattinija, ki je po županovih besedah že kontaktiral italijansko veleposlaništvo v Moskvi. Župan se je na nazadnje obrnil na predsednika Renza Tonda, od katerega pričakuje, da bo dežela FJK podprla Gorico pri uresničitvi projekta sejma vzhodnih držav. Predsednik goriške pokrajine Gherghetta je podčrtal, da so v Gorici kot pred 40 leti tudi danes upravitelji, ki so pripravljeni sprejemati nove izzive in vlagati v razvoj sejmišča, Tondo pa je v zvezi z ekonomsko sliko dežele in gospodarsko krizo poudaril, da je treba biti »v težkih trenutkih hrabri«. Predsednik je ocenil, da je deželna uprava pokazala zaupanje v prihodnost, kot primer pa je navedel gradnjo avtoceste Vileš-Gorica in projekt razvoja tržiškega pristanišča. Sejem Expomego bo potekal še danes in jutri ter med 30. aprilom in 2. majem. Ob stojnicah, kjer ponujajo pohištvo, zavese, klimatske naprave, izdelke za dobro počutje, knjige, naprave za kurjavo, bazene, računalnike, telefone in še marsikaj, so sejem popestrili tudi z razstavo »40 anni di Fiera. 40 anni di storia«, ki jo prirejajo v sodelovanju z dnevnikom Il Piccolo in zvezo Ascom. Na razstavišču je prisotnih 150 razstavljavcev, med katerimi je veliko slovenskih in avstrijskih podjetij. Zato so se včerajšnje slovesnosti udeležili tudi direktorica gospodarske zbornice za severno Primorsko Mirjam Božič, predsednik novogoriške obrtno-podjetniške zbornice, Aljoša Fiegl in predsednik celovške sejemske ustanove. (aw, ur) GORICA - Danes Dies Domini Praznik pomladi v znamenju srednjega veka bo danes in jutri poživil goriško grajsko naselje in mestno jedro. Dies Domini se bo začel danes ob 10. uri z odprtjem sejma »Antica contea« na Trgu Sv. Antona. Ob 11. uri bo razstava bon-sajev, ob 17.30 pa bodo nastopili zasta-varji. Zatem bo združenje Dramsam priredilo glasbeno-plesno točko Tempus Transit Gelidum. V grajskem naselju se bo praznik začel ob 15.30, ko bodo odprli srednjeveški sejem, na katerem bodo sodelovali obrtniki in mojstri. Zunaj utrdbe bodo postavljena bojišča, otroci pa se bodo lahko preizkusili v viteških igrah in se pomerili v igrivih dvobojih. Ob 15. uri bo na sporedu prikaz bojev s hladnim orožjem. Srednjeveška nedelja bo potekala v grajskem naselju, začela pa se bo ob 10.30 z odprtjem sejma in bojišča. Ob 11. uri bo maša v latinščini. Od 12. ure dalje bodo na sporedu uprizoritve bojev in žonglerskih spretnosti. Ob 16.30 bo srednjeveška poroka, ob 18. pa nastop sokolarjev. DOBERDOB - Večstopenjska šola NOB v mladih očeh Osnovnošolci in nižješolci so se zbrali ob spomeniku - Karlo Černic slavnostni govornik Včeraj so se osnovnošolci in nižje-šolci Večstopenjske šole Doberdob zbrali pri spomeniku v Doberdobu, da bi obeležili 25. april. Doberdobski učenci, ki jih je pripravila profesorica Tiziana Pacor, so prebrali nekaj odlomkov iz Pahorjeve Ne-kropole, iz katerih je izstopala krutost življenja v taboriščih, sledil pa je govor profesorja Karla Černica, ki je opisal razmere v času NOB. Doberdobci so v NOB dali velik doprinos za ohranitev slovenske prisotnosti in svobode, je poudaril Černic, saj jih je umrlo kar 78 na 1.200. Černic je mladim povedal, da je odvisno od vsakega izmed njih, kakšen bo postal naš svet, podčrtal pa je tudi pomen sprejemanja različnih, tudi tistih, ki so revni in se v iskanju boljših življenjskih razmer selijo v zahodne države. Od mladih je odvisno, če se bo svet delil na tiste, ki ukazujejo, in tiste, ki so brez pravic. V nadaljevanju je Černic še svetoval otrokom, naj se sprehodijo po Doberdobu in naj si zabeležijo vse ulice in table, ki so poimenovane po narodno-osvobodilnem obdobju ali so posvečene padlim ter naj po časopi- n - i- A r sih sledijo dogodkom ob 25. aprilu. Otroški pevski zbor osnovne šole, ki ga je pripravila učiteljica Alenka Radetič, je na kon- cu zapel še Zdravljico. Občina Doberdob je priskrbela vso opremo, ki je omogočila, da je svečanost dobro uspela. (sf) GORICA-TRŽIČ Danes in jutri svečanosti ob 25. aprilu Danes in jutri se bodo tudi na Goriškem zvrstile svečanosti ob 25. aprilu, ob 65. obletnici vstaje nad nacifašizmom. Goriška delegacija partizanske zveze VZPI-ANPI bo polagala vence danes ob 8. uri v zaporu v Ulici Barzellini, ob 8.10 na trgu v goriškem grajskem naselju in ob 9. uri pred železniško postajo v Gorici. Jutri ob 10.15 bo sodelovala na svečanosti v spominskem parku, ob 11. uri pa bo - kakor vsako leto - z delegacijo SKGZ polagala vence na goriškem glavnem pokopališču. Ob 11.45 bo na ločniškem pokopališču polagala venec z združenjema AVL in AVLG. Še pred tem bo v Ločniku ob 11. uri maša v organizaciji združenja AVLG. Obeleževanj osvoboditve se bo udeležila tudi goriška občina. Mestni redarji bodo polagali vence danes ob 8. uri v zaporu v Ulici Barzellini, ob 8.10 na trgu v grajskem naselju, ob 8.25 na nagrobniku partizanov na pevmskem pokopališču in ob 8.45 na nagrobniku partizanov na ločniškem pokopališču. Župan bo polagal vence ob 9. uri pred železniško postajo - najprej pri spominski plošči in nato pri spomeniku deportirancem -, ob 9.30 na glavnem pokopališču, jutri ob 10.15 pa še v spominskem parku. Tam se bodo zbrali predstavniki civilnih in vojaških oblasti, veterani, častni polk in fanfara konjeniške brigade Pozzuolo del Friu-li. Venec k spomeniku bo položila tudi goriška prefektinja. V Pevmi bo spominska svečanost potekala jutri. Ob 9.15 bodo pred tamkajšnjim spomenikom nastopili mali re-citatorji domače osnovne šole, zapel bo moški zbor Štmaver, letošnja govornica pa bo pokrajinska odbornica Mara Černic. V Štandrežu bo svečanost pred spomenikom padlih v NOB jutri ob 11. uri; govor bo imel zgodovinar Sandi Volk, zapela bo vokalna skupina Sraka. Pri spomeniku v Podgori se bo jutrišnja svečanost v organizaciji lokalne sekcije VZPI-ANPI in pod pokroviteljstvom rajonskega sveta začela ob 10. uri; rajonski svet, borčevske organizacije in krajevna društva bodo polagala vence, sledili bodo nagovori, pozdravi delegacij in recital. Nastopila bosta pevska zbora Soča in Podgora, govornik bo bivši senator Stojan Spetič. V sovodenjski občini bo program svečanosti sledeč: danes ob 20. uri v Ru-pi, ob 20.20 na Peči in ob 21. uri v Gabr-jah (zbirališče na Trgu Neodvisnosti); jutri ob 10.45 v Sovodnjah in ob 11.30 na Vrhu. V Doberdobu bo jutri ob 10. uri maša za padle v NOB v vaški cerkvi; polaganja vencev bodo potekala ob 11.15 v Jamljah, ob 11.30 v Doberdobu in ob 11.45 na Poljanah. Osrednja slovesnost bo ob 12. uri pred spomeniku na Palkišču; govornik bo tržaški zgodovinar Milan Pahor, sodelovali bodi pihalni orkester Kras, pevski zbor Hrast ter društvi Kremenjak iz Jamelj in Kras z Dola in Poljan. V Tržiču bodo jutri ob 9. uri polagali vence na Trgu Unita; ob 9.30 bo zbirališče na trgu Aldo Moro (pred bolnišnico San Polo), nakar bo sprevod krenil do pokopališča v Ulici XXIV Maggio, kjer bodo spregovorili predstavniki VZPI-ANPI, borčevske organizacije iz Nove Gorice in župan Gianfranco Pizzolitto. Tudi letos bo Odbor za 25. april priredil v kavarni Buzz v Ulici IX Giugno v Tržiču razstavo del tridesetih likovnikov, ki so črpali navdih pri vrednotah odporništva; odprtje bo ob 18.30. Na večeru bodo na razpolago izvodi italijanske ustave, udeležbo pa so napovedali evroposlanka Debora Serracchiani, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Li-va in tajnik Fiom-CGIL Thomas Casotto. V Ronkah bo jutri ob 9. uri maša v cerkvi Sv. Lovrenca, ob 9.40 bo polaganje vencev pri spomeniku, ob 10.30 bo svečanost na trgu pred občinsko knjižnico z nastopom pevskega zbora Giuseppe Verdi iz Ronk. Tam bo udeležence nagovoril zgodovinar Enrico Bullian, pri svečanosti bodo sodelovali dijaki nižjih srednjih šol iz Ronk in Doberdoba. V Turjaku bo jutri ob 10.45 polaganje vencev pri tamkajšnjem spomeniku, govornik bo Silvano Bacicchi. 1 6 Sobota, 24. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR ŠEMPETER - Pri Iskri Avtoelektrika stavijo na zelene tehnologije Vzdušje med zaposlenimi se po črnem letu izboljšuje Naročila začela znova rasti, 164 od skupno 245 odpuščenih delavcev se je vrnilo na delo / Razmere v šempetrski družbi Iskra Avtoelektrika, globalni dobaviteljici zaganjalnikov in generatorjev za motorje z notranjim izgorevanjem, električnih pogonskih, mehatronskih in hibridnih sistemov ter delov se po lanskem letu, ki je bilo zaradi gospodarske krize eno najtežjih v zgodovino družbe, izboljšujejo. Predvsem zaradi bistvenega zmanjšanja naročil je Iskra Avtoelektrika, ki 94 odstotkov prodaje realizira na razvitih in hitro rastočih tujih trgih in je zato med največjimi izvozniki v slovenskem prostoru, na ravni skupine lani zabeležila za 37, v obvladujoči družbi pa kar za 52 odstotkov nižjo prodajo. Skupina je posledično pridelala 15,2, obvladujoča družba pa 17,2 milijonov evrov izgube. Padec prodaje je bil največji na trgu logistične opreme, nekoliko manjši padec je beležil segment gospodarskih vozil, še najmanj pa je prodaja padla strateški enoti me-hatronika, ki dobavlja izključno avtomobilski industriji. V lanskem letu je družba zamenjala tudi tri predsednike uprave. Tričlansko upravo z Alešem Nemcem na čelu, ki se je po dolgoletnem vodenju družbe avgusta lani upokojil, je doleletela tudi kazenska ovadba zaradi domnevno spornih poslov. »Postopki zoper bivše člane uprave se vodijo na drugih inštancah. Mi smo vso dokumentacijo predali odvetnikom,« je bilo vse, kar so na to temo odgovorili v iskri-ni upravi. V zvezi z visoko odpravnino nekdanjemu predsedniku uprave, Nemcu, pa so dodali le, da je imel tako kot vsak z nadzornim svetom sklenjeno individualno pogodbo, ki je določala višino odpravnine in da je bilo glede tega vse regularno. Ne glede na takšne in drugačne zaplete, je bilo delovanje vodstva družbe v kriznem letu usmerjeno predvsem v aktivnosti in ukrepe za prilagajanje poslovanja nižjemu obsegu prodaje. Najbolj boleči so bili ukrepi, vezani na nižanje stroškov dela. Že od zadnjega kvartala 2008 matična družba ni podaljševala pogodb o zaposlitvi za določen čas. Sledilo je nižanje plač, uvedba 36 in ponekod tudi 32-urnega delovnega tedna in nenazadnje tudi odpuščanje delavcev za nedoločen čas. Skupaj z upokojitvami je v obdobju od začetka krize do konca leta 2009 samo obvladujočo družbo zapustilo 700 zaposlenih. »Naročila zdaj so, se pravi tudi perspektiva, kar posledično vpliva na boljše vzdušje med zaposlenimi,« so o aktualnih razmerah povedali v službi za stike z javnostmi. »Iskra Avtoelektrika vidi svojo prihodnost na hitro rastočem trgu električnih in hibridnih vozil in plovil,« je v pismu delničarjem zapisal predsednik uprave Edvin Sever. Do leta 2020 naj bi bil na trgu osebnih vozil dosežen 10-odstotni delež hibrid- Delavci v tovarni Iskre Avtoelektrike NN nih in električnih vozil in kar 25-odstotni delež hibridnih in električnih vozil na trgu tovornjakov, avtobusov in industrijskih vozil. S tem v zvezi je dodal, da so v letu 2009 razvili tudi nekaj novih izdelkov za izkoriščanje obnovljivih virov energije, kot so voda, veter in sonce. Predsednik uprave družbe je poudaril še, da sta prestrukturiranje podjetja in prilagoditev na nižje nivoje prodaje zaključena, in da je pogled v prihodnost optimističen, saj so začela naročila od zadnjega četrtletja v minulem letu znova rasti. Zato se je 164 od skupno 245 delavcev, ki so jih na podlagi programa razreševanja presežnih delavcev lani odpustili, vrnilo na delo. Vsi so bili zaposleni za določen čas dveh mesecev. Dvomesečne pogodbe za določen čas bodo v Iskri Avtoelektriki podaljševali vse dokler obstaja negotovost na trgu, a največ dve leti, saj je po tem obdobju naslednje podaljšanje avtomatično za nedoločen čas. Strateški načrt skupine, katere prodaja je lani znašala 163 milijonov evrov, predvideva leta 2013 246 milijonov evrov prodaje. Poleg postopnega povečevanja naročil jih je januarja razveselil velik posel za družbo Robert Bosch, ki bo skoraj potrojil prodajo odvisne družbe v Bovcu in prinaša 80 novih delovnih mest. (nn) NOVA GORICA - Ob svetovnem dnevu knjige V knjižnici ustanovili nov literarni klub Na pobudo nekdanjega in zdajšnjega direktorja Goriške knjižnice Franceta Bevka, Rajka Slokarja in Borisa Jukica, direktorja založbe Educa, Štefana Krap-šeta, podžupanje Darinke Kozinc, ki se ukvarja tudi z leposlovjem, in pisatelja Milana Petka so včeraj, ob svetovnem dnevu knjige, v prostorih novogoriške knjižnice ustanovili nov literarni klub. Nov zato, ker so bili novogoriški ustvarjalci leposlovja včasih že združeni. »Svoj čas je ta klub že živel, a je po spremembi zakonskih predpisov prenehal z delovanjem, ker ni imel pravnih osnov in ni bil pravni subjekt. Zaradi vse večjega števila mlajših, pa tudi starejših piscev pa je nastala potreba po tem, da se ustanovi formalna organizacija,« je povedal Raj-ko Slokar, eden od pobudnikov. Na ustanovnem zboru se je zbralo okrog 15 ustvarjalcev in ustvarjalk iz Nove Gorice, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Gorice, saj je članstvo v klubu odprto za vse. Znotraj kluba, ki je namenjen pesnikom in pisateljem, pa tudi za novinarjem, publicistom, prevajalcem oziroma vsem, ki se tako ali drugače ukvarjajo s pisanjem oziroma slovenskim jezikom, bo delovala tudi sekcija mlajših li-teratov. Med glavnimi dejavnostmi kluba bo organizacija literarnih večerov na različnih lokacijah, izdajanje glasila ter založništvo. S svojo dejavnostjo naj bi literarni klub v goriški prostor prinesel svežino oziroma neko dodano vrednost, ki je kljub številnim kulturnim organizacijam in društvom na tem območju še vedno primanjkuje. (nn) NOVA GORICA - 13. festival Mesto mladih Jezik še vedno ovira med Goricama Na včerajšnji otvoritveni dan sta o odnosih med sosednjima mestoma spregovorila Branko Marušič in Andrej Malnič Branko Marušič (levo) in Andrej Malnič NN Včeraj se je v Novi Gorici začel že 13. festival Mesto mladih, ki ga organizira Klub goriških študentov (KGŠ). Vse do prvega maja bo Novogoričanom, sosednjim Goričanom in obiskovalcem od drugod ponujal predavanja in okrogle mize, filmske projekcije, lutkovne, gledališke in plesne predstave, različne delavnice, športne dogodke, predvsem pa veliko glasbe za raznovrstne okuse. Na včerajšnji otvoritveni dan je v prostorih KGŠ potekalo predavanje z naslovom »Medmejni odnosi dveh Goric v prizmi padca šengen-skega zidu - Ali je sploh mogoče njuno so-bivanje«. Mladim sta na to temo spregovorila vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, Dr. Branko Marušič, in direktor Goriškega muzeja, Andrej Malnič. Marušič je uvodoma posegel daleč v zgodovino, da bi prisotnim čimbolj plastično opisal odnose med različnimi narodnostnimi skupnostmi v Gorici. »Meja je ostala tam, kjer je bila, spremenil se je le mejni režim,« je poudaril Malnič in dodal, da ne ve, kaj se bo z mestoma zgodilo v naslednjih dvesto letih. »Barier ni več, zakoni se bodo deloma poenotili. Lahko bo šlo na slabše ali na boljše,« je še povedal in izrazil prepričanje, da je Nova Gorica kot mesto pred padcem meje nekaj pomenila, danes pa je ni več na zemljevidu. Ma-rušič ga je dopolnil s prepričanjem, da se isto dogaja tudi z Gorico. Oba predavatelja sta omenila jezik kot veliko oviro. Strinjala sta se, da bi bilo idealno stanje, ko v interakciji na različnih ravneh ne bi več potrebovali prevajalcev, ampak bi na obeh straneh vsaj pasivno obvladali sosedov jezik. Malnič je s tem v zvezi dodal še, da mladi v Novi Gorici vse manj govorijo italijansko, medtem ko v Gorici vse več otrok iz italijanskih družin obiskuje slovenske šole in sklenil s prepričanjem, da je prehajanje meje z ene in druge strani vsak dan bolj intenzivno, kar je pozitivno in svojevrstna posebnost tega prostora, v katerega je treba vlagati. Predavanju je sledila uradna otvoritev festivala in koncert zasedbe Kata-lena na ploščadi pred barom Center. (nn) Tržiška svečanost S tradicionalno spominsko svečanostjo pri spomeniku padlim na trgu pred ladjedelnico Fincantieri so se včeraj začele pobude ob 25. aprilu. »Ne dopustimo, da bi čas in spremembe pokvarile spomin in zgodovinsko vrednost odporništva ter vseh tistih ljudi, ki so se borili za osvoboditev,« je na slovesnosti povedal državni tajnik sindikata CISL Giorgio Santini. Spomnil je na prve stavke iz leta 1943, med katerimi je bil tudi protest v ladjedelnicah Cosulich, pri čemer je Santini podčrtal aktivno vlogo delavcev v odporniškem gibanju. Debora Serracchiani v Gorici Z geslom »Ponoven zagon in alternativa« se Demokratska stranka predstavlja kot izzivalec desne sredine v Gorici. V ponedeljke ob 18.30 bo na vrsti javno srečanje v hotelu Entourage, navzoča bo tudi evroposlanka in deželna tajnica Demokratske stranke Debora Serracchiani. Srečanje prireja mestni krožek DS, ki v Gorici pogreša dolgoročne načrte, saj naj bi goriški občinski odbor ne imel idej za razvoj mesta. Mieli in Romano na festivalu Na mednarodnem festivalu eStoria, ki bo potekal od petka, 21. do nedelje, 23. maja, bodo nastopili nekateri ugledni gostje. Med predavatelji bo novinar in zgodovinar (ter nedavni odgovorni urednik dnevnika Corriere della Sera) Paolo Mieli, ki bo predstavil knjigo Gli alleati e la Resistenza italiana esejista Tommasa Pifferja, medtem ko bo zgodovinar Sergio Romano uvedel predstavitev eseja Luigija Albertinija (odgovornega urednika Correire della Sera med letoma 1900 in 1925) o vzrokih prve svetovne vojne. Kraja cvetic sredi Tržiča Neznanci so v noči med sredo in četrtkom v Tržiču ukradli cvetice, ki so krasile Ulico Duca dAosta in Trg Ca-vour, pred vhodom v občinsko umetnostno galerijo. Kaže, da so tatovi, ki so cvetice previdno izmaknili s koreninami vred, najverjetneje vsadili geranije, marjetice in spominčice na svoje balkone oz. vrtove. Matjaž Klemše v Sovodnjah V občinski knjižnici v Sovodnjah bo v ponedeljek zvečer srečanje z Matjažem Klemšetom, ki bo predstavil svoj prvenec V zakrpanih gojzarjih (Založništvo tržaškega tiska, 2009). Gre za avtobiografski roman-povest, ki je po eni strani sveža in preprosta, po drugi pa zastavlja bralcu na rahel način nelahka vprašanja. Osrednji del zgodbe 31-let-nega Matjaža Klemšeta opisuje avtorjevo hojo po Slovenski transverzali od Maribora do Ankarana, vendar je uvertura v potovanje po svoje šokantna, saj se dogaja v bolniški sobi, kjer je smrt vsak dan prisotna. Pot je zasuk v življenje, potovanje skozi življenje, ki je vseskozi rahlo, stkano iz drobnih dogodkov in vezano na prisotnost smrti, ampak brez neke tragične dimenzije. V pogovoru z urednico ZTT Martino Kafol bo v Sovodnjah Matjaž Klemše spregovoril o svojem pisanju, o svoji izkušnji z boleznijo, o svoji ljubezni do gora in še o marsičem. Srečanje bo v ponedeljek, 26. aprila ob 20.00. Soška fronta in njeni odtisi V okviru predavanj iz serije Zgodbe naših prednikov, bo v Kulturnem domu v Braniku drevi ob 20. uri predavanje Tomaža Budkoviča z naslovom Soška fronta - odtisi vojne na pokrajinah in ljudeh. Tomaž Budkovič, po poklicu geolog in po srcu zgodovinar, se posveča obdobju prve svetovne vojne. Najbolj ga zanima življenje v slovenskih krajih v tistem času. Doslej so izšle tri njegove knjige: Bohinj 1914-1918; Med fronto in zaledjem, Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske in S Tu-rudijevim bataljonom na soškem bojišču. Predavanje bo obogatil kulturni program z Moškim pevskim zborom Franc Zgonik Branik. Z anekdotami iz prve svetovne vojne bosta nastopila domača ljubiteljska igralca Danijel Zales-jak in Marinka Lisjak, Anton Benko bo opisal razmere, ki so med leti 1914 in 1918 vladale v Rihemberku, Bogdan Hmeljak pa bo projiciral fotografije iz svoje zbirke. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 24. aprila 2010 17 GORICA - Dobrodelni koncert v Kulturnem domu Glasbena solidarnost Kakovosten večer z Zoranom Predinom, Gabriello Gabrielli in Slavkom Li f-m); * t J i (t O t ^ * 1 f ' iti (t - — Z desne Gabriella Gabrielli, David Cej in Aleksander Paunovič S seštevanjem glasbe in solidarnosti je učinek prav gotovo ne le uspešen, ampak uspešen na kvadrat. Ta ugotovitev izhaja iz četrtkovega dobrodelnega koncerta v goriškem Kulturnem domu z naslovom Pomladni cvet dobrote, ki je dosegel zaželjene dobrodelne cilje, ob tem pa je bil tudi nena- vaden in izreden glasbeni dogodek. Glasbeniki Zoran Predin, Slavko Ivančič in Gabriella Gabrielli jamčijo uspeh, obenem pa so tudi ambasadorji oziroma »srce« tovrstnih solidarnostnih dogodkov. Člani Rotaract kluba iz Nove Gorice in Gorice so v sodelovanju s Kulturnim domom in kul- [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481-790338. S Poslovni oglasi U Kino zaposlim mladega usposobljenega mehanika. Pokličite na tel. 0481-21915 ~M Gledališče □ Obvestila DRUŠTVO JADRO organizira tečaj yoge (vaje za sprostitev, dihanje, av-tomasaža...) na sedežu društva v Romjanu; informacije po tel. 3498419497, tel. 0481-482015. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ prireja v Rupi Praznik frtalje: 25. aprila ob 16.30 nastop otroških pevskih zborov, tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, nastop starejših članic ko-talkarskega društva Vipava in ples z ansamblom Hram; 1. maja ob 16.30 govor deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca, enodejanka ženske dramske skupine društva Oton Župančič iz Štandreža, ples z ansamblom Happy day; 2. maja ob 16.30 nastop mlajših plesalk društva Vipava in KD Oton Župančič pod vodstvom Jelke Bogatec, nagrajevanje ex-temporeja, tombola z bogatimi nagradami in ples z ansamblom Souvenir. SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA vabi prebivalce Vrha na informativno srečanje o projektu ovrednotenja jarkov iz 1. svetovne vojne v sredo, 28. aprila, ob 20.30 v centru Danica na Vrhu. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 3201817913. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 328-8872507. GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CASTEL-LO DI... MUSICAL & RISATE!«: danes, 24. aprila, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici glasbena komedija »Al-leluja brava gente« v izvedbi gledališke skupine Le Formiche iz Lucce; prireja združenje Terzo Teatro iz Gorice, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. SEZONA SSG 2010 V GORICI: v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 »Tartuffe« (Molier) v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama iz Ljubljane; v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in razer-vacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Scontro tra Titani«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Matrimoni e disastri«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Agora«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Matrimoni e disastri«. Dvorana 2: 18.15 - 20.15 - 22.15 »Scontro tra Titani« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »La citta verra distrutta all'alba«. Dvorana 4: 17.30 »Fantastic Mr. Fox«; 19.50 - 22.10 »L'uomo nell'ombra«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Green Zone«. •d Koncerti M Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD- NJE organizira od 2. do 6. junija avtobusni izlet v Turin; informacije po tel. 340-3423087 ali 329-4006925, vpisovanje ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva v Gabrjah do zasedbe razpoložljivih mest. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je še nekaj mestza avtobusni izlet v Beograd, Vukovar, Novi Sad itd., ki bo od 30. maja do 3. junija. Vpisovanje čimprej po tel. 0481-390688 ali 3496708562 do zasedbe razpoložljivih mest na avtobusu. Na račun 200 evrov. IZLET V DOLINO REKE IDRIJE v sodelovanju s SPDG bo v nedeljo, 25. aprila. Spremlja Mirko Radinja. Hoje bo približno 3 ure. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 8. uri izpred šole v Pevmi. Čestitke Ivančičem v razprodani dvorani turno zadrugo Maja priredili koncert, da bi zbirali sredstva za nakup opreme za pediatrični oddelek Splošne bolnice Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. Po uvodnih nagovorih je občinstvo najprej ogrel eminentni slovenski kantavtor Zoran Predin, nato se je z večjezičnim glasbenim nastopom predstavila dama goriške popevke Gabriel-la Gabrielli s spremljavo priložnostnega banda. Prvič je na odru Kulturnega doma nastopil Slavko Ivančič, legendarni vokalist nepozabne skupine Faraoni iz Kopra. V pravem mladinsko -pomladanskem zanosu je večer sklenil Mladinski pevski zbor Šempeter, v katerega se je v poslovilnem glasbenem nastopu simpatično vključil tudi sam Zoran Predin. Koncert je privabil v dvorano Kulturnega doma veliko število gledalcev (vstopnice so bile razprodane), med njimi je bilo mnogo mladih iz Nove Gorice in Gorice. Pobuda je torej v skladu z načeli festivala Across the Border »prekoračila meje« in odražala več-kulturnost našega prostora, saj so se ob slovenski besedi spretno vključevale tudi pesmi v furlanščini, italijanščini in hrvaščini. Skupni imenovalec pisanega večjezičnega petja pa je bila prav gotovo solidarnost. Pobudnikom gre nasvet, naj nadaljujejo po začrtani poti, saj sta četrtkov Pomladni cvet dobrote in oktobrski koncert s skupino Abba-zia otipljiva dokaza, da tovrstne pobude »vžgejo«, za sabo pa puščajo pozitivne posledice solidarnostne narave. (ik) HI Osmice Razstave SNOVANJA 2010: danes, 24. aprila, ob 20. uri bo v KC Lojze Bratuž v Gorici koncert Peneča klasika; nastopata godalni orkester Arseia iz Škofje Loke in zbor Arsatelier iz Gorice; vstop prost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane, da se v soboto, 8. maja, ob 19.30 udeležijo srečanja na društvenem sedežu Skala v Gabrjah, kjer bo kulturni program s predstavitvijo pesmi zborov Skala in Jezero, pod geslom »Da ne bi pozabili«. Obvezna prijava po tel. 0481-882024 (Ivo), 0481-390688 (Saverij), 0481 882240 (Bernard F.). H Šolske vesti PRI MLADINSKEM DOMU poteka do 30. aprila predvpis k pošolskemu pouku za šolsko leto 2010-11 z znižano vpisnino; informacije na sedežu v Gorici - Ul. Don Bosco 60, tel. 0481-546549 in 328-3155040. POLETNI TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA NA MALTI na priznani šoli European School od English bo potekal od nedelje, 18. julija (eno ali dvotedenski tečaj) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki se želijo naučiti angleščine ali izpopolniti že pridobljeno znanje. Slovenski izobraževalni konzorcij in Dijaški dom Simona Gregorčiča iz Gorice vabita k vpisu; informacije do 30. aprila pri SLOVIK-u (tel. 0481-530412, www.slovik.org). Pogrebi Danes praznuje naš RICCAR-DO 70. rojstni dan! Da bi bil še naprej tako »figo« mu želimo Gabriella, Carmen, Tanja, Jasmin, Jaš, Sara, Ester, Nina, Erik, Maurizio in Kristian. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. KC LOJZE BRATUŽ, KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST vabijo na ogled razstave »Volilni lepaki 35-letnega samostojnega političnega nastopanja«, ki spada v okviru 35-letnice ustanovitve Slovenske skupnosti na Goriškem. V OKVIRU 12. TEDNA KULTURE ob 7. izvedbi »virtualGart«: danes, 24. aprila, ob 20. uri 2. izvedba »Skupi-nART« v Galeriji75 na Bukovju v Števerjanu, klasične in digitalne fotografije razstavljajo Sergio Culot, Loredana Princic, Igor Pahor, Enzo Tedeschi (na ogled do 2. maja po dogovoru na tel. 0481-884226 im med prvomajskimi praznovanji na Bukovju). V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava digitalne fotografije tiskane na platno Avtorski tekstil Giulia Calderinija, Fabia Fonde, Elisabette Gon, Maura Maurija, Lorelle Klun in Paula D. Redferna; do 25. aprila med 9. in 19. uro razen ob ponedeljkih. Razstava »1/1 MedeART gallery« v palači della Torre v Ul. Diaz 1/1 v Medei (razstavljata Miran Vižintin digitalne fotografije iz serije »Deli-cate Sound of Colours« in Daniele Bianchi skulpture) bo na ogled do 30. aprila od petka do sobote med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. SKRD JADRO IN SKŠRD TRŽIČ vabita na ogled razstave Svet igrač v občinski sejni dvorani v Turjaku; odprta bo do 25. aprila vsak dan od 16. uri do 19. ure; informacije in najava skupinskih obiskov izven urnika po tel. 347-4612447. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL Oskarja Beccie bo do 3. maja na ogled v galeriji restavracije Sgubin na Skrlje-vem 15 (občina Dolenje). V RAZSTAVIŠČU STOLP NA VRATIH v Štanjelu je na ogled razstava akvarelov in oljnatih slik z naslovom Morje in Kras. Razstavljata Boža Bucik in Silva Stantič Prinčič vsak dan do 3. maja; informacije po tel. 003865-7690018. 0 Prireditve V ENOTEKI na Travniku 37 v Gorici bo danes, 24. aprila, ob 18.30 srečanje na temo vin na Goriškem v 18. stoletju, po knjigi Antonia Musniga »Settecento goriziano«. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ prireja srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki jih bo vodila strokovna vzgojiteljica Paola Scar-pin. Srečanja v italijanščini bodo potekala od 19.30 do 21. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma A. Bu-dal, Ul. Montello 9 v Štandrežu: 29. aprila bo sledilo srečanje »Do kdaj obdržati pleničko? Kaj pomenita otroku v tem obdobju izraza: umazano - čisto?«; 6. maja še srečanje na temo »Premišljena vzgoja. Odgovorna vzgoja«; informacije in pred-vpis po tel. 328-4791856 (Paola Scarpin), paola.scarpin@libero.it in po tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta) tanjagaeta@libero.it. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE OSNOVNI ABONMA Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana: Jean-Baptiste Poquelin Moliere Tartuffe 03233? Q3J3T) toSGITIIKflä Predstava Je opremljena z Italijanskimi nadnaplsl Info in rezervacije na blagajni Kulturnega doma Gorica, ul. Brass 20 9.00-13.00/ 15.00-18.00 (Ponedeljek/Petek) Tel. 0481.33288 DANES V GORICI: 9.00, Giustina Cun-gi vd. Michelli v kapeli glavnega pokopališča na pokopališču v Ločniku. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Sergio Rosano v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. J* Spomini na leto 1945 Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! DANES V RONKAH: 10.00, Giannino Sandrin s pokopališča v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upe-pelitev; 11.00, Neverina Gottard vd. Iuculano (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 13.00, Sa-veria Misiti vd. Giammello (iz trži-ške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRZIC SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN OMV- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 1 4 Sobota, 24. aprila 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - V 35. krogu A-lige Za Romo še zadnja ovira na poti do naslova? Rimljani bodo gostili Sampdorio - Danes na igrišču tako Inter kot Milan - Triestina v ponedeljek ZADNJA OVIRA? - Za Romo bi lahko bila domača tekma proti Samp-dorii še zadnja ovira na poti do naslova. V zadnjih treh krogih bodo namreč Ranierijevi varovanci igrali proti skromnejšim nasprotnikom in nekateri izmed teh bodo brez motivacije. Del-nerijevo moštvo pa je še v polnem teku za mesto v ligi prvakov, kar bi bilo za moštvo iz Genove res velik uspeh in pravična nagrada za odlično vodenje društva, ki se je brez milijonskih naložb v zadnjih sezonah počasi a konstantno približevalo vrhu. Trener Rome Claudio Ranieri je v zadnjih krogih presenetil z nekaterimi izbirami, ki so se izkazale za uspešne. Tokrat naj bi v začetno postavo uvrstil Meneza, medtem ko bo Toni sedel na klop za rezerve; glavni nosilec napada naj bi bil Totti, ki je nešport-no potezo na derbiju plačal le s slano globo. Še bolj poceni so šli skozi »navijači« obeh ekip. Do neredov po tem, kar je določil športni sodnik, skorajda ni prišlo. Nov poraz v zgodovini italijanskega nogometa, ki je celo bolj boleč kot kak poraz na igrišču. Trener gostov Delneri bo zaupal standardni napadalni dvojici Pazzini-Cassano. MILANSKA SOBOTA - Današnji spored je posvečen milanskima ekipa- ma. Ze ob 18. uri bo igral Inter, medtem ko bo nekaj manj kot tri ure kasneje stopil na igrišče še Milan. Seveda bodo motivacije dveh moštev iz prestolnice Lombardije povsem različne. Medtem ko mora Inter nujno zmagati, da bi lahko ponovno prehitel (vsaj za nekaj ur) Romo na vrhu lestvice, bo Milan odšel v Palermo skoraj na izlet, saj pravih ciljev Leonardovi varovanci nimajo več. Med drugim naj bi bile to zadnje tekme brazilskega strokovnjaka na Milanovi klopi, saj so bili zanj zadnji nesporazumi s predsednikom kluba usodni. Ze se govori, da ga bo nasledil še en nekdanji igralec Milana, Filippo Galli. Res nerazumljiva odločitev, ker je Leonardo presegel najbolj rožnata pričakovanja. Morda je bil neposlušen do nekaterih Berlusconijevih »nasvetov«, kar ga bo stalo mesta. Palermo bo za Milan skoraj gotovo pretrd oreh, saj so Sicilijanci dve točki od četrtega mesta in zahteven nastop Sampdorie v Rimu bi želeli izkoristiti. Trener Interja Mourinho bo gledal tudi na evropske nastope, tako da bodo danes črnomodri igrali s precej spremenjeno postavo. V obrambi bosta počivala Samuel in Lucio, na sredini Cambiasso in Thiago Motta v napadu pa Milito, kjer naj bi igral Balo- BAVISELA - A. Zacchigna Skušal bo izboljšati osebni rekord, ki znaša 1.16:50 Na tržaški Baviseli bo v nedeljo 2. maja nastopilo tudi veliko naših tekačev. Med temi je tudi Ales-sandro Zacchigna (letnik 1974) iz Križa, ki bo letos skušal izboljšati osebni rekord. Na lanskem tržaškem polmaratonu je tekač kluba La Ba-visela dosegel svoj najboljši čas 1.16:50. »Letos pa ne bo lahko. Končni čas je velikokrat odvisen od vremenskih razmer. Proga tržaške Ba-visele, od Devina do tržaškega Velikega trga, je hitra. Če pa piha burja ali je vroče, vsak tekač poslabša svoj čas,« pravi Zacchigna. Zanj bo letošnja četrta Bavisela. Za uspešen nastop je pomemben reden trening. Koliko treniraš? Pozimi treniram trikrat tedensko. Letošnja zima je bila kar huda in za tekače neprijazna. Vseeno smo stisnili zobe in trenirali. Ko so dnevi krajši, treniram kar v Križu. Začrtal sem progo, ki je dolga dva kilometra in pol. Od marca sem dodal še en trening, v zadnjih tednih pa tečem tudi petkrat tedensko.Tre-ningi so zelo raznoliki. Doslej sem zadovoljen, saj nisem imel fizičnih težav in sem formo dobro stopnjeval. Kako se boš pripravil v zadnjem tednu? V nedeljo bom opravil še zadnji daljši trening. Tekel bom 18 kilometrov. Nato pa bom znižal ritem in intenzivnost treningov. Dober tekač mora biti pozoren tudi na prehrano. Kaj boš zau-žil dan in jutro pred tekom? Vsaj tri dni pred Baviselo bom pil več vode. Dan pred tekom bom v glavnem jedel le testenine, ki so glavni vir ogljikovih hidratov. V nedeljo zjutraj pa bom popil kavico ter pojedel pečen kruh z marmelado. To najmanj dve uri pred startom. Katera bo tvoja taktika? Skušal se bom držati v skupini. Lani sem večji del proge pretekel sam, kar pa je psihološko precej obremenjujoče. Prvi del je najtežji, čeprav je takrat tekač še pri močeh. Od Sesljana do Grljana je proga prijetna. Najtežji so zadnji kilometri od Barkovelj do železniške postaje in naprej do Velikega trga. Skušal bom držati visok ritem (približno 3:40 na kilometer). Koliko polmaratonu prete-češ letno? Tri. Letos sem že tekmoval na sežanskem Malem kraškem maratonu in nato bom bržkone nastopil še jeseni v Nabrežini. Bolj so mi pisane na kožo krajše proge, do 10 kilometrov. Ali v prihodnje načrtuješ kak maraton? Ne, čeprav se nikoli ne ve. Za maraton je treba veliko več trenirati in daljši treningi mi ne ležijo. So dolgočasni. Katera pa je idealna temperatura za ugoden tek? Idealno je teči pri okrog 12 stopinjah Celzija. Koliko let pa se ukvarjaš s tekom? Resneje sem začel teči leta 2002. Prvič pa sem tekmoval leta 2005. (jng) Ali bo napadalec Sampdorie Giampaolo Pazzini, ki je v prejšnjem krogu kaznoval Milan, jutri kaznoval tudi Romo? ANSA telli. Za zmago proti Atalanti pa bi morale tudi »rezerve« zadostovati. KONEC TRPLJENJA? - Udinese-jevo prvenstvo bi se lahko zaključilo jutri. Ko bi Furlanom uspelo premagati Sieno in Atalanta bi istočasno morala priznati premoč Interja, bi se Marinovi varovanci znašli z osmimi točkami prednosti pred 18. ekipo, kar bi tri kroge pred koncem pomenilo dosežen obstanek. Trener Siene Malesani bo sicer danes igral na vse ali nič, ker le zmaga omogoča Toskancem, da še upajo v obstanek, a Udinese je v zadnjih krogih prepričal in je s tehničnega vidika nedvomno kakovostnejši od Siene. FANTANOGOMET - V zadnjih krogih se število golov veča. Morda vratar Bologne Viviano bo manj zaposlen od drugih kolegov. Za obrambno vrsto Maicon (Inter), Chiellini (Juventus), Cannavaro (Napoli) in Juan (Roma). Ker je taka obramba draga, prihranimo z vezno vrsto: Biagianti Catania), Inler (Udinese) in Mudingayi (Bologna). Nazadnje še napad, ki mora zagotoviti vsaj tri zadetke. Naloga ni enostavna, a Miccoli (Palermo), Rocc-hi (Lazio) in Denis (Napoli), bi ji lah- BAVISELA 2010 Uvod v sredo z maksištafeto okoli Velikega trga V sredo, 28. aprila se bo s prvo tekaško preizkušnjo uradno začela Bavisela 2010. V središču mesta bo že 7. izvedba »Maksi-štafete 100x1000-Pokrajina Trst«. Uradni partner prve športne prireditve je namreč Pokrajina Trst, ki bo letos na zanimivi preizkušnji nastopala tudi z žensko ekipo »Re-foli rosa«. Na tekmovanju nastopajo desetčlanske moške, ženske ali mešane ekipe, vsak član mora preteči 1000 m (dva kroga po 500 metrov). Trasa bo tudi letos potekla okoli Velikega trga. Zaradi logistike in organizacijskih težav se bo tekmovanja lahko udeležilo največ 30 ekip. Start bo ob 20.00, prijave pa so možne do vključno torka, 27. aprila po e-mailu info@bavisela.it ali po fa-xu 040-418634. Uvod v Baviselo so včeraj predstavili na Pokrajini, kjer je ob predsedniku Bavi-sele Enricu Benedettiju spregovoril še odbornik Mario Tommasini ter predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Oba predsednika tržaške pokrajine sta poudarila skrb, ki jo javna uprava posveča predvsem razvoju atletike. Hkrati pa sta poudarila pomembnost zdrave športne dejavnosti brez uporabe poživil. Skrb za »čisti šport« bo jasno nakazan na majicah članic ženske ekipe, ki bodo nastopale pod zastavo Pokrajine. ko bili kos. Seveda Di Natale (Udine-se) bi bila preveč enostavna izbira. NOGOMETNE STAVE - Tokrat je dokaj enosmernih tekem na pretek, saj je vse več ekip, ki bo igralo brez večjih motivacij. Zelo verjetne so domače zmage Interja (1,25 proti Atalanti), Palerma (1,90 proti Milanu), Juventu-sa (1,40 proti Bariju), Napolija (1,42 proti Cagliariju) in Bologne (1,45 proti Parmi). Roma je favorit proti Samp-dorii, a za to tekmo raje staviti na manj kot tri dosežene gole (under 2,5 -2,00). Triestina bo v ponedeljek gostila Modeno. Vse več je tekem, za katere ne sprejemajo stav, a tekme na Roc-cu ni med temi. Zmaga Triestine je vredna 2,35, medtem ko je zmaga Mo-dene manj verjetna (3,25). Neodločen izid kotirajo 2,65. NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Inter - Atalanta 3:0, (ob 20.45) Palermo - Milan 3:1; jutri (ob 15.00) Bologna - Parma 2:1, Fiorentina -Chievo 3:2, Genoa - Lazio 1:1, Juventus - Bari 2:0, Livorno - Catania 1:2, Napoli - Cagliari 2:0, Udinese - Siena 2:1, (ob 20.45) Roma - Sampdoria 1:1. (I.F.) KOŠARKA Union Olimpija se ni uvrstila v finale lige NLB ZAGREB - V finalu zaključnega turnirja lige NLB v Zagrebu se bodo jutri ob 17.15 pomerili košarkarji Partizana in Cibone. Beograjčani so v polfinalu premagali Hemofarm z 72:67 (14:18, 40:34, 52:46), Zagrebčani pa so bili boljši od Uniona Olimpije z 78:73 (26:18, 48:44, 66:52). Čeprav je Union Olimpija nastopila močno oslabljena, saj je v Zagreb prišla z vsega devetimi igralci, od tega dvema mladincema, se je več kot dostojno upirala prvouvrščeni ekipi rednega dela. Ljubljančani so v zadnjih desetih minutah nadoknadili visok zaostanek po treh četrtinah (66:52), se dobri dve minuti pred zaključkom približali na vsega dve točki zaostanka (71:69), v zaključku pa so Zagrebčani vendarle zbrali dovolj moči, da so se po pričakovanju uvrstili v finale. Najboljši strelec Unio-na Olimpije je bil Jaka Klobučar (19), pri Ciboni pa je izstopal Ja-mont Gordon s 23 točkami. Partizan bo v finalu naskakoval svoj četrti zaporedni naslov v ligi NLB. ZA PRVAKA - Odbojkarji ACH Volleyja so v drugi tekmi finala 1. DOL Radenska Classic v Radovljici s 3:1 (19, -22, 21, 12) premagali Salonit Anhovo in povedli z 2:0 v zmagah. Na drugi tekmi za tretje mesto je Marchiol iz Prvačine s 3:1 premagal Triglav. 400 PROSTOVOLJCEV - Približno 400 prostovoljcev Civilne zaščite iz naše dežele bo sodelovalo na 15. etapi, Mestre - Zoncolan, letošnje kolesarske dirke Giro d'Italia. Zahtevna gorska etapa bo v nedeljo, 23. maja. SMRTNA NESREČA - Natalija Lavrova, nekdanja članica ruske reprezentance v skupinskih sestavah, je danes umrla v prometni nesreči. Po koncu kariere je 25-letna Lavrova v ruskem olimpijskem centru delala kot trenerka. MANDELA - Predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Sepp Blatter je izrazil upanje, da bo zdravstveno stanje Nelsonu Mandeli dopuščalo, da sodeluje pri odprtju svetovnega prvenstva (SP) v nogometu v Južni Afriki, ki se začne 11. junija. HOKEJ NA LEDU - SP divizije I Znova med elito Slovenija v odločilnem srečanju premagala Madžarsko LJUBLJANA - Slovenska hokejska reprezentanca je v tekmi 5. kroga svetovnega prvenstva divizije I (skupina B) v Ljubljani premagala Madžarsko s 4:1 (1:1, 1:0, 2:0) in osvojila končno prvo mesto ter napredovala na elitno SP 2011. Svetovno prvenstvo v Ljubljani se je končalo s težko pričakovano tekmo med Slovenijo in Madžarsko. Ekipi sta že pred SP veljali za favorita in čeprav na turnirskem sistemu ni finalne tekme, je bil včerajšnji obračun prav to. Pravi finale z ustrezno nagrado - napredovanjem v elitno skupino. In tudi vzdušje je bilo temu primerno. Če so gledalci na večini prejšnjih tekme solidno napolnili dvorano Tivoli, je stara športna hala pod Rožnikom tokrat pokala po šivih. Selektor John Harrington je iz četrtega napada k Zigi Jegliču in Roku Ti-čarju uvrstil Zigo Panceta. Ta kombinacija pa je nato le deset sekund pozneje poskrbela za prvi val navdušenja na slovenskem delu tribun. Vratar Zoltan He-tenyi, ki je na SP dotlej dobil le dva gola, je naredil kapitalno napako in izgubil plošček za svojim golom. Do njega se je dokopal Pance, podal pred prazna vrata, Tičar pa je poskrbel za 1:0. Vendar je bilo sredi tretjine spet vse na začetku, Slovenci niso izkoristili prve številčne prednosti, še več. Z igralcem manj so bili v napadu tekmeci, strel Tamasa Silleja z modre linije je preusmeril Marton Vas in plošček je končal za hrbtom Andreja Hočevarja. Slovenci so nato zaigrali zbrano v obrambi. Madžare so stisnili v njihovo tretjino in jim niso dovolili, da bi krenili v nevarne napade. Sami pa so si pripravljali nove priložnosti in v drugi ter tretji tretjini še trikrat zadeli v polno. Slovenija se bo naslednje leto, ko bo prvenstvo v Bratislavi in Košicah, tako šestič pomerila med najboljšimi 16 reprezentancami sveta. Rokomet: Pallamano TS-Prato danes še tretjič Tržaški Pallamano Trieste bo danes v tržaški športni palači na Čarboli, v tretji in odločilni tekmi za uvrstitev v finale končnice za napredovanje, gostil Prato. Stanje v zmagah je 1:1. Kdor bo danes zmagal, bo v finalu igral proti zmagovalcu tekme Bozen - Brixen. / ŠPORT Sobota, 24. aprila 2010 19 ODBOJKA - Jutri v Trstu moška B2-liga Televita 2010 spet okrnjena A. Peterlin v bolnišnici, potem ko je v četrtek po treningu doma padel v nezavest Jutrišnji nastop ekipe Televita Trieste volley 2010 bo predzadnji pred domačimi gledalci. Ob 18.00 bo v tržaški športni palači gostoval Agsat Cles, ki sodi med boljše ekipe v prvenstvu. Naloga Drasičevih fantov bo torej zelo zahtevna, še posebno ker bodo spet igrali v okrnjeni postavi. Med razpoložljivimi igralci prav gotovo ne bo Ambroža Peterlina. V četrtek po treningu je namreč igralec Televite 2010 doma padel v nezavest in se iz nezavesti zbudil šele po prihodu v bolnišnico. Včeraj se je Ambrož sicer že počutil dobro, v bolnici pa ga bodo zadržali do ponedeljka. Zdravniki bodo skušali ugotoviti vzroke nezavesti in če je bila le-ta posledica udarca, ki ga je Ambrož utrpel na treningu v začetku novembra, ko je silovito trčil v brata. Vsi pregledi so bili do včeraj negativni. Trener Drasič bo v prvo postavo ponovno vključil Kanteta, ki bo igral na krilu, v vlogi libera pa bo igral kot že na zadnjih prvenstvenih tekmah Matevž Pe-terlin. Med tednom so dobro trenirali, v četrtek so pilili predvsem taktiko. V goste prihaja Cles, ki ima kar nekaj dobrih posameznikov. Med njimi izstopata Agazzi, ki je bil pred dvema le- Ambrož Peterlin bo v bolnišnici vsaj do ponedeljka KROMA toma najboljši korektor v B1-ligi, in napadalec Delchev, ki je meddrugim igral tudi v B1-ligi z bivšim slogašem Damir-jem Kosmino. Predstava gostov bo odvisna tudi od podajalca: na zadnjih tekmah je igral solidni Drago, ki je bil lani soigralec Bassija pri Itas Trentu in zelo dobro vodi igro v napadu. Na razpolago trenerju Giulianiju pa je tudi Fino, ki je v bistvu lastnik ekipe. Ekipa je že štiri kroge nepremagana, nazadnje je s 3:0 premagala v derbiju Metallsider Trento. V drugem delu je zbrala 7 zmag v desetih krogih, izgubila je samo proti dru-gouvrščenim Monselice s 3:2 in z Motto (3:1). TENIS - Ženska A2- in moška B-liga Gajevke proti najboljšim, igralci Gaje pa želijo točko Tenisačice in tenisači Gaje bodo v nedeljo igrali na oddaljenih gostovanjih. Igralke Gaje bodo nastopale v Cagliariju proti tamkajšnji ekipi, ki sodi med najboljše ekipe ženske v A2-ligi. Na lestvici gostiteljska ekipa še nima točk, saj igralke Cagliarija še niso igrale: v prvem krogu so bile proste, v drugem krogu pa bi se morale pomeriti s Forlijem, ampak bodo tekmo odigrale šele 6. maja. Ekipo sestavljata dve tujki: Rusinja Regina Kulikova (1.8), letnik 1989, ki je tačas 66. na svetovni jakostni lestvici, ter Romunka Liana-Gabriela Ungur (2.1) na 364. mestu lestvice ITF (letnik 1985). Ostali dve igralki pa sta Italijanki: 23-letna Elisa Salis (2.4) in Francesca Mazzali (2.4), ki bo 19 let dopolnila čez nekaj dni. Barve Gaje bodo tokrat branile Paola Cigui (2.2), Tina Obrez (2.4) in Paola Orlini (3.1), ki bo tokrat nadomestila Carlotto Orlando, ki je na turnirju. Vse igralke so med tednom dobro trenirale. Igralci Gaje v B-ligi pa bodo v tretjem krogu igrali v gosteh pri Bergamu. Ekipa je doslej zbrala samo točko: v prvem krogu so izenačili proti Agrate- Tina Obrez KROMA ju, ki je prejšnji teden igral v Padričah proti Gaji, v drugem krogu pa so bili prosti. Zastavonoša ekipe Aleš Plesni-čar je napovedal, da bi lahko v Berga-mu dosegli vsaj točko, saj je Bergamo enakovreden nasprotnikom iz prejšnjega kroga. Gostiteljsko ekipo sestavljajo igralci od kategorije 2.2 do 2.8. Gajevci bodo v nedeljo nastopili z isto postavo kot pred tednom dni, torej z Alešem (2.5) in Borutom Plesničarjem (3.4), Matjažem Pogačnikom (2.8), Alessandrom Alio (2.8) in Paolom Su-rianom (3.1). »Računamo, da bo predvsem Surian igral kot zna in iztržil kaj več,« je še dodal Plesničar. Kdo bo igral dvojice, pa še niso odločili. KOŠARKA - Deželna C-liga Za obstanek in play-off Breg in Bor Radenska na domačih tleh ob 20.30 - Breg za predčasno rešitev in uvrstitev v play-off, Bor za najboljše izhodišče pred play-outom ali neposredni obstanek HENRIK LISJAK V pl d adnem k °gu l dn ga V prvi članski ekipi Kontovela in Jadrana Henrik Lisjak je svojo športno kariero začel kot srednješolec, ko se je za kratek čas preizkusil z odbojko pri Krasu. Na košarko je prešel pozneje - prvič je uradno nastopil s prvo člansko košarkarsko ekipo pri Kontovelu v sezoni 1973-74, ko je ta igrala v promocijskem prvenstvu. Pred tem se je julija 1973 udeležil enotedenskega tečaja v Seči, kjer se je učil trenerskih prvin. Šele v naslednji sezoni se je prvič preizkusil na mladinski ravni, ko je prestopil k Boru. Tu je igral tudi leta 1975-76 s člansko postavo v promocijskem prvenstvu. V naslednji sezoni je nastopal s prvo Jadranovo združeno ekipo, nato pa se je vrnil h Kontove-lu, s katerim je nato igral celo desetletje v promocijskem prvenstvu. Tu je nazadnje igral v sezoni 1987-88. »Bila je kar solidna ekipa. Dosegali smo lepe rezultate in naskakovali napredovanje v D-ligo.« Ob igranju pa je istočasno tudi treniral celo vrsto Kontovelovih mladinskih ekip. »Takrat si delal več stvari hkrati,« je pojasnil Lisjak, ki je bil tudi sodelavec Primorskega dnevnika in Kontovelov odbornik vse do leta 1988. Odbor-niško pot je nato prekinil za skoraj dve desetletji, vrnil pa se je pred štirimi leti in prevzel vlogo podpredsednika. »Zdelo se mi je prav, da ponovno sodelujem v odboru, saj imam sina in hčerko v obeh Kontovelovih članskih ekipah.« (M.O.) NAPOVEDI Jadran Qubik caffe - Pordenon: zmaga Jadran +1 Bor Radenska - Alba Krmin: zmaga Bor +2 Breg - Venezia Giulia: zmaga Breg +10 dela deželne C-lige bosta tako Bor Radenska (22 točk na lestvici) kot Breg (28) igrala na domačih tleh nocoj ob 20.30 izjemno pomembno srečanje. Pravi derbi - v vseh smislih - čaka v Dolini Krašovčeve varovance, ki bodo v sosedskem obračunu merili moči s konkurentom za predčasno rešitev in uvrstitev v play-off, miljsko Venezio Giu-lio (26). V primeru zmage bi Brežani (ki jih v zadnjem krogu v gosteh čaka vi-demski CUS) slavili tako obstanek v ligi kot tudi uvrstitev v play-off. Čaka pa jih zelo težka naloga proti ravno tako vrhunsko motiviranemu nasprotniku, proti kateremu so na prvi tekmi v Za-vljah izgubili s 67:49. Miljčane trenira bivši Borov krmar Ferruccio Menguc-ci, na igrišču pa so stebri lanski Bregov play-maker, 42-letni Cerne, odlična branilca Furigo in Schina ter pod košema centra Monticolo in Delise. Postava računa tudi na nekaj obetavnih mladih, poškodovan pa je koristni Germani. Bregov trener upa, da bosta do tekme nared Klarica in Lokatos, zagotovo pa bosta manjkala kaznovana Haskic in kapetan Klabjan. Pravico bosta delila Tržačan Sagues in Videmčan Forner. Borovi košarkarji, ki se bodo z Ve-nezio Giulio pomerili v zadnjem krogu 1. maja, pa se bodo drevi spoprijeli z drugo uvrščeno krminsko Albo (42), proti kateri so januarja v gosteh tesno izgubili s 86:83. Košarkarji z Goriškega, ki jih vodi izkušeni trener Andriola, ohranjajo še kanček upanja celo v neposredno napredovanje, morajo pa zmagati obe preostali tekmi in upati v dva poraza vodilnega Santosa (ki pa bi lahko že danes popoldne proslavljal zgodovinski prestop v primeru zmage pri videmskem UBC). Zato pa je zanje bolj realen scenarij najboljše izhodišče pred play-offom. Gre za izjemno močno ekipo zlasti pod košema, kjer se kretajo postavni dvometraši Biasizzo, Muz in Raccaro, medtem ko so glavni nosilci na zunanjih položajih play-maker Drius, branilca Marras in Cucut ter krilo Moretti. Martinijevi varovanci so se temeljito pripravili na pomemben nastop. Ciljajo namreč na dve zmagi, s katerimi bi si zagotovili ugodnejše izhodišče pred play-outom, čeprav jim ostaja še plamenček upanja celo v neposreden obstanek preko desetega mesta. Svetoivančani bi morali tokrat igrati v popolni zasedbi. Miko Madonia (Bor Radenska) KROMA »OBVESTILO BRALCEM Bralce obveščamo, da je zaradi okvare na telefonski centrali tržaška redakcija Primorskega dnevnika dosegljiva samo na številki 040-7786333 Bralce prosimo za razumevanje. □ Obvestila ■ ■ ZSŠDI obvešča, da je seja košarkarske komisije preložena na ponedeljek, 3. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu »I. Gruden« v Nabrežini. AŠD SK BRDINAprireja informativni sestanek s starši in otroci, za smučarsko in tekmovalno sezono 2010/2011, ki bo na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, v ponedeljek, 3. maja 2010 ob 18.30 uri. SK DEVIN sklicuje 36. redni letni občni zbor v nedeljo, 9. maja 2010 v prostorih Gostilne BITA v Križu ob 15. uri v prvem sklicanju in ob 16. uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010, razrešnica prejšnjemu odboru, volitve novega upravnega odbora, razno. Občnemu zboru bo sledilo društveno nagrajevanje kolesarjev, tečajnikov smučarske šole in članov, ki so sodelovali na društveni tekmi ter družabnost. KOŠARKA - Državna C-liga danes na Opčinah Proti najboljšim Jadran Qubik caffe igra proti Pordenonu, ki si je že matematično zagotovil napredovanje - Brez Saše Ferfoglia Jadran Qubik caffe bo drevi ob 20.30 na Opčinah gostil prvouvršče-no ekipo CGN iz Pordenona. Drvari-čevi varovanci so si že pred dvema tednoma zagotovili neposredno napredovanje med B-ligaše. Ob matematičnem nazadovanju Brumnovih fantov je poslednja prvenstvena tekma med prvo in zadnjeuvrščeno ekipo brez vsakršnega pomena. Za (pol)pro-fesionalne goste je to le možnost, da si s poškodbo pokvarijo poletje ali celo kariero, tako da se verjetno ne bodo pretirano potrudili. Predvidoma dolgočasno srečanje lahko poživijo le mlajši igralci, ki bi lahko izkoristili priložnost in si z dobro predstavo izborili pomembnejšo vlogo v naslednji sezoni. Namesto izkušenega Pol Bodet-ta sta po napredovanju več igrala Riz-zo in Sandrin, ostali aduti Pordenona (Fantinato, Gonzo, Muner, Piazza in Zatta) pa so prispevali običajni do- Alen Semec KROMA prinos. V minulem krogu so tako zanesljivo odpravili Padovo, na Opčinah pa bodo verjetno vsekakor ciljali na končno zmago. Jadran je med tednom treniral v nekoliko okrnjeni postavi: ob že poškodovanem Alexu Vitezu je miroval tudi Saša Ferfoglia zaradi bolečin v peti. Večina odločitev je v državni C-ligi padlo že v minulem krogu: v play-outu se bosta namreč pomerila San Daniele in Spilimbergo. Ob zmagi Spilimberga v zadnjem krogu bi si ta zagotovil prednost domačega igrišča na prvi in morebitni tretji tekmi. Sicer bo to imel San Daniele na račun dveh zmag v medsebojnih spopadih. Zanimiv bo predvsem boj za končnico: za zadnja mesta se borijo Oderzo, Mon-tebelluna in Padova, ostale ekipe pa bodo skušale z zmago ohraniti ali izboljšati trenutno izhodišče. (M.O.) PROMOCIJSKA LIGA - Skupina za napredovanje: Sokol - Falconstar 77:75 (Umek 28 točk, Spadoni 12), Dom - Barcolana 53:64 (Bon 10, Furlan in Garra 8). 20 Sobota, 24. aprila 2010 ŠPORT / NOGOMET - 28. krog deželnih prvenstev Za nekatere že zadnji vlak Kras mora zmagati - Primorje mogoče matematično v play-offu? ELITNA LIGA - Po nedeljskem neprepričljivem nastopu in porazu proti Mug-gii bo Kras Koimpex (51 točk) jutri gostoval v Tricesimu (37), proti kateremu je v prvem delu izgubil z 2:0. »Skušali se jim bomo maščevati,« obljublja trener Alessandro Musolino, ki bo znova imel na razpolago Ci-pracco. Tomizza pa bo tekmo začel na klopi. Še naprej bosta odsotna Batti in Banel-lo. Sodil bo Pordenončan Marcon. Tretjeuvrščeni Pro Cervignano, ki ima le točko manj od krasovcev, bo jutri gostil tržiški Fincantieri. Vodilna Torviscosa pa bo gostovala v Miljah. PROMOCIJSKA LIGA - Vse tri ekipe naših društev bodo jutri igrale v gosteh. Kriška Vesna (47 točk) bo skušala Buttriu (43) zadati končni udarec in ga odrezati od boja za končnico. Trener Veneziano ne bo imel na razpolago Grgiča in Chebra, v dvomu pa sta De Bernardi in Monte. V prvem delu je Vesna zmagala z 2:1. Jutri bo sodil Valeri iz Maiana. Juventina (45) odhaja na gostovanje k Pozzuolu (29), ki se bori za obstanek. Pri Ju-ventini, ki cilja na vse tri točke, bosta odsotna Furlan in Catanzaro. Sodil bo Pordenončan Cordenons. V prvem delu je ekipa štan-dreškega društva zmagala 2:0. Težka naloga čaka Sovodenjce (21), ki bodo gostovali pri drugouvrščenem San Da-nieleju (50). Belo-modri bodo igrali v okrnjeni postavi. Vratar Burino je poškodovan in na njegovem mestu bo igral pomožno Ballerino. Losetti in Portelli sta diskvalificirana, Pacor, Martellani in Miličevič pa so poškodovani. Tudi Reščič ni v najboljši formi, saj ga še boli rama. Sodnik bo Tržačan Raf-faele. Sovodenjci so v prvem delu visoko izgubili s 4:0. 1. AMATERSKA LIGA - Primorec (41) v Koprivnem ne bo imel lahkega dela, čeprav zaseda Capriva mesta v spodnjem delu lestvice (28 točk). Na gostovanje ne bo- PETER ČERNIC Profesor na klasičnem liceju in tudi blagajnik Po zadnjem občnem zboru imajo pri Soči novega blagajnika. To je Peter Černic, ki sicer poučuje na klasičnem liceju v Gorici. Peter je bil pri sovodenj-skem društvu dolgo aktiven od-bojkar, svojo igralsko kariero pa je zaradi zdravstvenih razlogov moral prekiniti že pri enaindvajsetih letih. »Zadnja štiri leta sem igral pri Olympii, sicer pa sem bil vedno pri Soči.« Peter je svojemu društvu vedno rad pomagal, v odbor pa se je vključil šele v zadnjih mesecih. »Zdelo se mi je pravilno, da prevzamem tudi kako uradno funkcijo. Navsezadnje mi je društvo, ko sem odraščal, nudilo res veliko, tako da je prav, da zdaj pomagam pri njegovem delovanju in mu torej na določen način tudi sam nekaj dam.« Sočin blagajnik pa je tudi spremljevalec skupin mini- in mikroodbojke, kjer igrajo tudi njegovi otroci. (T.G.) PETROVE NAPOVEDI Fincantieri - Soča ZBDS 1:3 Val Imsa - Sloga 2:3 Sloga List - System Volley 3:0 Volleybas - Bor/Breg Kmečka banka 1:3 Kontovel - Trivignano 3:2 Govolley Kmečka banka - Gemona 1:3 Cordenons - Naš prapor 1:3 Lorenzo Degrassi (Breg) je zaradi poškodbe predčasno končal letošnjo sezono KROMA sta odptovala le poškodovana Udina in Boc-cuccia. Sodnik bo Belvedere iz Červinjana. V prvem delu je Primorec zmagal s 3:1. 2. AMATERSKA LIGA - Za Zarjo Gajo (37) bo jutri bržkone še zadnja možnost, da se približajo mestom, ki vodijo v play-off. Absolutno morajo premagati Chiarbolo (16), ki je zadnja na lestvici in se bori za obstanek. Trener Di Summa ne bo računal na diskvalificiranega Ghezza in poškodovanega Mihelčiča. Pod vprašajem je nastop Bazzare. V prvem delu so rumeno-modri izgubili z 2:1. Težje delo čaka Brežane (34), ki bodo v Dolini gostili prvouvrščeni Pieris (56). Bregov igralec Lorenzo Degrassi je zaradi pretrgane mečne mišice predčasno končal sezono, kot tudi Pernorio. Farre ne bo zaradi službenih obveznosti. Pod vprašajem pa so Coppola, Krevatin in Daniele Degrassi. Brežani so v prvem delu igrali neodločeno 1:1. Primorje (43) bo gostilo petouvršče-ni San Canzian (39). Če bodo rumeno-rde-či zmagali (v prvem delu 1:1), potem se jim bodo na stežaj odprla vrata končnice. Pri Pri-morju bo odsoten le diskvalificirani Mescia. 3. AMATERSKA LIGA - Pri Mladosti (27) se še vedno soočajo s številnimi lažjimi poškodbami, tako da je kar nekaj nogometašev pod vprašajem. Audax (10) je zadnji na lestvici. TURNIR POKRAJIN - Mladinci: Videm - Tolmeč 1:2, Červinjan - Trst (0:1, gol je dosegel nogometaš Primorja Novakovič). Polfinali: Pordenon - Červinjan, Trst - Tol-meč (v sredo, ob 20.30 v Risanu). Naraš-čajniki, polfinali (v četrtek): Videm - Trst, Červinjan - Pordenon. Najmlajši: Videm -Gorica, Červinjan - Pordenon. DARIO SARDO Nogometašem Primorja skuha večerjo Prosečan Dario Sardo (letnik 1940), v domači vasi (in se samo) je poznan z vzdevkom »oljka«, je pri Primorju že pravi starosta. Do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja je pri proseškem društvu aktivno igral nogomet. Bil je najprej zvezni igralec in nato branilec. Igral je v 2. in 3. amaterski ligi. Po končani igralski karieri si je takoj zavihal rokave in je pomagal kot odbornik. Nekaj let je tudi treniral mlajše, čeprav za to ni bil najbolj motiviran. »Raje sem pomagal na drugi način,« je dejal Sardo, ki upravlja sedežproseške-ga društva, oziroma krožek, kot je dejal sam Dario. »Ko igra Primorje na domačem igrišču, moram igralcem pripraviti večerjo. Domačih tekem tako ne uspem pogledati. V zameno pa grem na vsa gostovanja,« je dodal Sardo, ki nam je povedal tudi, zakaj ga imenujejo »oljka«. »Na Proseku imamo vsi vzdevke. Pedal, pištola in še bi lahko našteval. Prekrstili so nas na tekmah med starimi in mladimi. Jaz sem odtlej postal oljka, kar pa me ne moti,« nam je obrazložil Sardo, ki si seveda srčno želi, da bi se Primorje uvrstilo v play-off. DARIOVE NAPOVEDI: Tricesimo - Kras X (1:1) Pozzuolo - Juventina X (0:0) San Daniele - Sovodnje 1 (1:0) Buttrio - Vesna X (1:1) Capriva - Primorec 1 (1:0) Breg - Pieris 1 (1:1) Primorje - San Canzian 1 (1:0) Chiarbola - Zarja Gaja 2 (0:1) Audax - Mladost 1 (1:0) ODBOJKA - V moških in ženskih deželnih ligah V Štandrežu še zadnji derbi K Valu prihaja Sloga - Pomembno za Slogo List - Kontovelke proti drugemu na lestvici V deželnih odbojkarskih ligah je danes na vrsti 24. krog, na sporedu pa bo še zadnji letošnji slovenski derbi. V Štandrežu se bosta pomerila C-li-gaša Val Imsa in Sloga. Več možnosti za zmago imajo domačini, ki so tudi bolj izkušeni, srečanje pa bo verjetno zelo napeto, saj so slogaši med sezono zelo napredovali in gotovo ne bodo poceni prodali svoje kože. Da so valovcem enakovredni, pa so navsezadnje že dokazali tudi na prvi tekmi, ko so izgubili šele po tie-breaku (in na razliko). Makučevi varovanci pa bi se lahko, glede na razpored tekem, s prepričljivo zmago četrtou-vrščenemu S. Giovanniju približali na eno samo točko zaostanka. V isti ligi čaka Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje pokrajinski derbi v Tržiču. Domačini, ki so v ligi novinci, imajo le tri točke več od varovancev trenerja Battistija, tako da bi jih ti lahko z gladko zmago dohiteli na šestem mestu. Na prvi tekmi so Sočani slavili po petih nizih. Olympia Fer Style pa bo v tem krogu prosta, tako da tvega, da jo prehitita njena najbližja zasledovalca, če bosta Porcia in Cus seveda uspešna. V najvišji ženski deželni ligi bo današnja tekma pomembna predvsem za Slogo List, ki se bo v Rep-nu pomerila s tržaškim System Vol-leyem. Nasprotnice imajo trenutno le točko manj od naše ekipe, ki bi z gladko zmago naredila verjetno odločilen korak proti obstanku. V prvem delu so sicer slogašice ostale praznih rok, tri točke pa so nedvomno v njihovem dometu, če bodo igrale, kot znajo. Že izpadle odbojkarice združene ekipe Bora in Brega Kmečka banka pa bodo v Vidmu gostovale pri Valov libero Simon Plesničar pri sprejemu žoge KROMA Volleybasu, ki so ga v prvem delu brez težav premagale. V nadaljevanju pa so bile Videmčanke veliko bolj uspešne, tako da so praktično že rešene. Plave svoje končne uvrstitve ne morejo več izboljšati, motivirano pa morajo igrati tudi v zadnjih treh krogih, če se hočejo izogniti zadnjemu mestu. V ženski D-ligi bosta obe naši ekipi igrali pred domačim občinstvom. Govolley Kmečka banka, ki je po porazu v prejšnjem krogu matematično izpadel, bo skušal v zadnjih krogih na čim boljši način skleniti neuspešno prvenstvo in torej osvojiti čim več točk. Danes bo gostil Ge-mono, ki bi si s tremi točkami dokončno zagotovila obstanek. Veliko bolj pomembna bo tekma Domači šport Danes Sobota, 24. aprila 2010 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik Caffe' - Pordenone DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Alba; 20.30 v Dolini: Breg - Venezia Giulia UNDER 13 MOŠKI - 15.00 v Dolini: Breg - Interclub; 16.30 v Trstu, 1. maj: Bor NLB - Barcolana; 17.15 pri Briščikih: Kontovel - Azzurra D ZAČETNIKI - 17.00 v Trstu; Oberdan: Fuurosa -Breg ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Tržiču: Fincantieri - Soča ZBDS; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - Sloga; ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Sloga List -System volley; 20.30 v Vidmu: Volleybas - Bor Breg Kmečka banka MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Cordenonsu: Cordenons - Naš prapor ŽENSKA D-LIGA - 20.15 pri Briščikih: Kontovel -Trivignano; 20.30 v Gorici, center Špacapan: Govolley Kmečka banka - Volley Gemona 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Dolini: breg Alta Informatica - Altura 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Nabrežini: Sokol -S. Andrea UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Ul. della valle: Brunner - Bor; 16.00 v Sovodnjah: Soča -Millenium; 16.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Bandelli Rože Fiori - ACLI Ronchi NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Štandrežu: Juventina - Monfalcone; 17.30 v Repnu: Kras - San Giovanni; 17.30 v Križu: San Luigi - Vesna ZAČETNIKI - 15.00 v Torviscosi: Torviscosa -Juventina; 15.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian B - Mladost; 17.00 v Trstu, Ul. Pascoli: San Giovanni B - Pomlad B Jutri Nedelja, 25. aprila 2010 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v tržaški športni palači: Televita TS Volley 2010 - Cles UNDER 16 MOŠKI - 10.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Olympia Hlede UNDER 16 ŽENSKE - 10.30 v Fiume Venetu: Fincantieri - Bor Kinemax (deželni polfinale, finale ob 16.30) TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 9.00 v Cagliariju: TC Cagliari -Gaja MOŠKA B-LIGA - 9.00 v Bergamu: Bergamo - Gaja UNDER 16 ŽENSKE - 15.00 v Tržežu: Tricesimo -Gaja UNDER 14 IN 12 ŽENSKE - 15.00 na Padričah: Gaja - Grado in Gaja - Eurotennis NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Tricesimu: Tricesimo - Kras Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Terenzanu: Pozzuolo - Juventina; 16.00 v San Danieleju: San Daniele - Sovodnje; 16.00 v Buttriu: Buttrio -Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Koprivnem: Capriva - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Breg - Pieris; 16.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - San Canzian; 16.00 v Trstu, Ferrini: Chiarbola - Zarja Gaja; 16.00 v Gorici: Audax Sanrocchese - Mladost NARAŠČAJNIKI Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Pomlad - Sistiana ZAČETNIKI - 10.30 v Repnu: Pomlad - Trieste Calcio B Pojutrišnjem Ponedeljek, 26. aprila 2010 ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE - 17.30 na Proseku: Sloga -Azzurra 10.30 v Vižovljah: Sistiana za Kontovelke, ki se bodo v Briščkih pomerile z drugouvrščenim Trivi-gnanom, ki bo njihov nasprotnik tudi v končnici prvenstva, če bo lestvica do konca rednega dela ostala nespremenjena. Na prvi tekmi je naša ekipa nasprotnice premagala po tie-breaku, danes pa jim bo skušala zadati nov poraz. V moški D-ligi se bo Naš prapor odpravil v Cordenons, kjer se bo pomeril z domačo mladinsko ekipo, ki je na lestvici dve mesti za njim. Bri-ci so si sicer že zagotovili obstanek v ligi, ki pravzaprav nikoli ni bil pod vprašajem, še vedno pa se lahko uvrstijo v zgornji del lestvice. Z gladko zmago na današnji tekmi bi na šestem mestu začasno prehiteli Travesio, ki je v tem krogu prost. (T.G.) Spomini na leto 1945 Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! PRIREDITVE / Sobota, 24. aprila 2010 21 GLEDALIŠČE BERLIN - »Staatsopera Unter den Linden« Tomaž Pandur tokrat avtor baletnega projekta V operno-baletni hiši »Staatsopera Unter den Linden« v Berlinu bo danes ob 19. uri premiera avtorskega baleta Tomaža Pandurja »Symphony if Sorrowfull Songs« (Simfonija otožnih pesmi). Avtor je v balet uvedel tudi pripovedni del, ki ga bo izvedla igralka Hanna Schygulla, je sporočila drama-turginja Livija Pandur. Simfonija otožnih pesmi je rezultat sodelovanja med gledališkim režiserjem Pandurjem in hrvaškim koreografom Ronaldom Sav-kovicem, ki od leta 1998 v berlinski »Staatsopera Unter den Linden« nastopa kot prvak tamkajšnjega baletnega ansambla. Nastalo je delo, ki ga v berlinski baletni hiši opisujejo kot monumentalno produkcijo, ki se vrti okrog fenomena in dojemanja časovne dimenzije. Režiser je ustvaril sedem scenskih ikon, ki sledijo potovanju skozi kratko zgodovino časa. Predstava spremlja miselno in čustveno srečanje s travmatičnimi izkušnjami človeštva 20. stoletja, kot so 2. svetovna vojna, atomska bomba ali holokavst. Baletniki se podajo na popotovanje po obširnih in samotnih pokrajinah ruske duše. V luči nastajanja ter izgi- njanja ustvarjalnosti se razkrije čustveni naboj odrskega kozmosa, ki ustvarja povezavo z arhaičnim področjem sta-roruskega ikonskega slikarja Andreja Rubljova. Pandur bo z ekstremnimi, nepopustljivimi in vizualno impulzivnimi učinki v predstavo vključil tudi sanje in podzavest občinstva, ki ustvari ozračje, v katerem bo izpostavljena in poudarjena osebnost vsakega plesalca. Filozofijo Pandurjevega večdimenzionalnega spektakla bo poleg plesalcev na odru ubesedil glas ikone nove nemške kinematografije 70. in 80. let, igralke Hanne Schygulla. Glasba temelji na 3. Simfoniji poljskega skladatelja Henryka Goreckega. Glavno vlogo bo z matičnim baletnim kolektivom odplesal njihov umetniški vodja Vladimir Malakov, ki ga kritiki primerjajo z baletnima legendama Nurejevim in Barišnikovim. Predstava je nastala po dramaturški predlogi Darka Lukica in Livije Pandur, kostumografijo je ustvarila Angelina Atlagic, pod scenografsko delo se je podpisala skupina Numen, je še sporočila Pandurjeva. (STA) SLOVENIJA - SloFolk 2010 Srečanje domačih in tujih folklornih skupin V Prosvetnem domu v Artičah se je sinoči začel šesti mednarodni folklorni festival SloFolk 2010, ki ga prirejajo folklorne skupine Dolenjske in Posavja. Na štirih nastopih, ki bodo na različnih prizoriščih, se bodo s plesom, pesmijo, nošami in izvirnimi glasbili predstavile folklorne skupine iz Litve, Romunije, s Hrvaške in Škotske. Kot so sporočili iz novomeškega Folklornega društva Kres, bodo festival SloFolk v nedeljo nadaljevali v Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji, v ponedeljek v Domu kulture v Šentvidu pri Stični, zaključil pa se bo v torek, 27. aprila, v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Gostujoče skupine se bodo vsak večer skupaj s skupino gostiteljico predstavile na celovečernih koncertih, nastopile pa bodo še v različnih domovih za starejše občane in nekaterih območnih trgovskih središčih. Festival pripravljajo Folklorno društvo Kres iz Novega mesta, Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični, Folklorno društvo Javorje iz Šmartnega in Kulturno umetniško društvo Oton Župančič iz Artič. Kot menijo prireditelji in gostitelji festivala, je njegov namen povezovanje fol-klornikov različnih evropskih držav. SloFolk naj bi tudi seznanjal udeležence festivala s kulturami evropskih narodov in pomagal premagovati jezikovne pregrade, prirediteljem pa ga je, kot poudarjajo, uspelo vpisati med festivale mednarodne organizacije folklornih festivalov »Conseil International des Organisations de Festivals de Folklore et dArts Tradition-nels« ter v njihov prireditveni koledar. Po besedah tiskovnega predstavnika festivala in člana novomeškega Kresa Marjana Moškona je festival v dobršni meri zasnovan zane-senjaško, saj bodo gostujoče skupine nastanili v novomeški vojašnici Slovenske vojske, nekatere njihove člane pa tudi pri družinah domačih fol-klornikov. Stroške festivala krijejo gostiteljice in podporniki, del denarja zanj pa je prispeval Javni sklad za kulturne dejavnosti, so še sporočili iz Novega mesta. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 24. aprila ob 20.30 / »Teo Teo-coli show«. Nastopa Teo Teocoli. / Ponovitve: v nedeljo, 25 aprila ob 14.30. gorica Kulturni center Lojze Bratuž V ponedeljek, 26. aprila ob 20.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. _SLOVENIJA_ ljubljana SNG Veliki oder V torek, 4. maja ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. / Ponovitve: v sredo, 5., v soboto 8. in v ponedeljek 10. maja ob 19.30. V četrtek, 6. maja ob 17.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. / Ponovitve: v petek, 7. in v četrtek, 13. maja ob 19.30. V torek, 11. maja ob 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. / Ponovitve: v sredo, 12. maja ob 11.00 in ob 19.30. Mala drama V ponedeljek, 3. maja ob 20.00 / Kristjan Muck: »Vehikel«. / Ponovitve: v torek, 4., v ponedeljek, 10. maja ob 20.00. V sredo, 5. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V četrtek, 6. maja ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v petek, 7. maja ob 20.00. V soboto, 8. maja ob 20.00 / Ulrike Sy-ha: »Zasebno življenje«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 24. aprila ob 19.30 / Ivo Martinic: »Drama o Marjani in tistih okrog nje«. / Ponovitve: v sredo, 5. maja ob 15.30 in ob 19.30 in v petek, 14. maja ob 19.30. V ponedeljek, 3. maja ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. V torek, 4. maja ob 11.00 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve:v četrtek, 6. ob 15.30 in ob 19.30, v petek, 7., v soboto, 8. ob 19.30, v torek, 11. ob 16.00 in ob 19.30 ter v četrtek, 13. maja ob 19.30. V torek, 4. maja ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: V sredo, 5. maja ob / »Drama o Marjani in tistih okrog nje«. V ponedeljek, 10. maja ob 19.30 / Percy Bayshee Shelley: »Cenci«. V sredo, 12. maja ob 19.30 / Bertold brecht: »Bobni v noči«. Mala scena V torek, 4. maja ob 20.00 / Eric-Emmanuel Scmitt: »Mali zakonski zločini«. / Ponovitve: v sredo, 5.maja ob 20.00. V soboto, 8. maja ob 20.00 / Simona Se-menič: »Sfantkov.si«. Ponovitve: v četrtek, 11. maja ob 20.00. V ponedeljek, 10. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / Ponovitve: V torek, 15. maja ob 20.00. V sredo, 12. maja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 24. aprila ob 16.00 in ob 21.00 / »West Side Story«. Glasba - Léonard Bernstein; lirika - Stephen Sondheim; koreografije - Jerome Robbins. / Ponovitve: v nedeljo, 25. aprila ob 16.00 in ob 21.00. Gledališče Verdi V petek, 30. aprila ob 20.30 / G. Puccini: »Madama Butterfly«. / Ponovitve: v nedeljo, 2. maja ob 16.00, od torka, 4. do četrtka 6. ob 20.30, v soboto, 8. ob 17.00 in v nedeljo, 9 maja ob 16.00. Cerkev Sv. Nikolaja V nedeljo, 25. aprila ob 17.00 / »Baroque«. Evropski festival baročne glasbe. Dirigent: Stefano Casaccia. _SLOVENIJA_ sežana Kosovelov dom Danes, 24. aprila ob 20.00 / Koncert: »Mojca Maljevac in Tina Omerzo Trio - Predstavitev projektadruga sila«. ljubljana Cankarjev dom V ponedeljek, 3. maja ob 19.30 Linhartova dvorana / W. A. Mozart: »Gle- dališki direktor« (komična opera). Dirigent: Igor Švara; režija: dr. Henrik Neubauer. Operni solisti in orkester: SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v torek, 4. in v sredo, 5. maja ob 19.30. V sredo, 5. maja ob 20.00 Gallusova dvorana / Tomaž Sevšek: »B.A.C.H.«. V četrtek, 6 in v petek, 7. maja ob 19.30 Gallusova dvorana / »Orkester Slovenske Filharmonije«. Dirigent: Lu-ca Pfaff. Solista: Milko Lazar in Bojan Gorišek - klavir. V torek, 11. maja ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopata: Prya Mitchell - violina in Polina Lescenko - klavir. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella - Avditorij, (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Arturja Nathana. / Za več informacij: tel.: 040 - 362636; fax: 040363133; info@stu-diosandrinelli.com. V hiši glasbe (Ul. Capitelli 3): do 3. maja je na ogled »Digital flamenco e tango« Fabia Fonde in Paula D. Redfernav. Urnik: med 9. in 20. uro. opčine Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. Bambičeva galerija: je na ogled razstava akademske slikarke Beti Bricelj: »GeolnForma«. Razstava bo odprta do 30. aprila, od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. repen Muzej Kraška hiša:do 16. maja je na ogled fotografska razstava Rafka Dol-harja pod naslovom: »Podobe s prehojenih poti«. Urnik: ob urah odprtja muzeja (nedelje in prazniki: od 11.00 do 12.30 in ob 15.00 do 17.00, ali po dogovoru: 040 - 327240). nabrežina Kavarna Gruden: je na ogled razstava grafik Magde Starec: »Črna luna«. Urnik ogleda: v času odprtja Kavarne. škedenj Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. boljunec Občinsko gledališče France Prešeren: v torek, 27. aprila ob 18.30 bo otvoritev likovne razstave Edija Zobca pod naslovom: »Temnosvetlo«. Razstava bo na ogled do 4. maja. Urnik: v sredah, četrtkih in petekih ob 17.30 do 21.00, ob sobotah in nedeljah ob 10.00 do 12.00 in ob 17.30 do 20.00 ter v pone-deljekih in torkih ob 17.30 do 20.00. gorica Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Kulturni dom: do 8. maja je na ogled dokumentarna razstava: »Ko je umrl moj oče - Quando mori mio padre - risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 -1943)«. Razstavo so uredili prof. Metka Gombač in Boris Gombač.iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani ter dr. Dario Matiussi iz Inštituta za zgodovino »Leopoldo Gasparini«. Galerija restavracije »Sgubin« (Skre-ljevo - Scrio' 15 - občina Dolenje): do 3. maja je na ogled razstava slikarja Oskarja Beccie iz Ronk. Info: 0481.60371. Goriško grajsko naselje: V okviru 12. tedna kulture je na ogled 7. izvedba »virtualGart«, multimedijska predstava »Races, sliwowitz and anomalous smiles«, koncert klasične kitare in video projekcija Paula D. Redferna; razstava digitalne fotografije tiskane na platno Avtorski tekstil Giulia Calderi-nija, Fabia Fonde, Elisabette Gon, Maura Maurija, Lorelle Klun in Paula D. Redferna (na ogled do 25. aprila med 9. in 19. uro razen ob ponedeljkih). Palača della Torre (Ul. Diaz 1/1 v Me-dei): do 30. aprila je na ogled »1/1 Me-deART gallery« razstavljata Miran Vi-žintin digitalne fotografije iz serije »Delicate Sound of Colours« in Daniele Bianchi skulpture Urnik: od petka do sobote med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro). števerjan V Galeriji75 na Bukovju: v soboto, 24. aprila, ob 20. uri 2. izvedba »Skupi-nART«; klasične in digitalne fotografije razstavljajo Sergio Culot, Loredana Princic, Igor Pahor, Enzo Tedeschi (na ogled do 2. maja po dogovoru na tel. 0481-884226 im med prvomajskimi praznovanji na Bukovju). Organizatorji so Ministrstvo za kulturo, kulturno društvo Graphiti in virtual Gmuseum iz Gorice, pokrajina Gorica, občina Medea, Fundacija Goriške hranilnice, Fotoklub Skupina 75 iz Gorice in Prospero srl iz Trsta. romans V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni last- niki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ sežana Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): do 4. junija je na ogled razstava Megije Ur-šič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. koper Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. portorož Skladišče soli Monfort: je na ogled slikarska razstava umetnika Tona Lapaj-ne pod naslovom: »Zemlja v nebu«. Rastava bo trajala do junija. sečovlje Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. padna Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. lokev Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. tomaj Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). štanjel Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava akvarelov in oljnatih slik z naslovom Morje in Kras. Razstavljata Bože Bucik in Silva Stantič Prinčič vsak dan do 3. maja; informacije po tel. 003865-7690018. ajdovščina Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: je na ogled razstava Radka Oketiča pod naslovom: »Ilustracije in satira«. branik Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). miren Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. nova gorica Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). lokavec Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. tolmin Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. kobarid Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. ljubljana Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Galerija CD: do 13. junija je na ogled kulturnozgodovinska razstava »Armenska tradicja med svetom in svetim«. Mala Galerija: do 23. maja je na ogled rastava armenskega slikarja, ilustratorja in scenografa Ašota Bajandurja (1947 - 2003). Vstop prost. Narodna in univerzitetna knjižnica: v torek, 4. maja ob 17.00 v razstavni dvorani, bo otvoritev razstave knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Dogodek bo potekal ob glaseni spremljavi skupine Musica Cubicularis. GLASBA 22 Sobota, 24. aprila 2010 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je v teh dneh objavila zanimivo poročilo neke bralke, ki se je odločila za potovanje. »Prised-ši k blagajni državnega kolodvora sem zahtevala vozni listek za v Poreč seveda v slovenskem jeziku. V uradu sta bili dve gospici, ki sta se na mojo zahtevo v slovenskem jeziku zaničljivo posmehovali med seboj. A ker sem jaz vstrajala pri svoji slovenski zahtevi, se je zdelo kakor da sta gospici v zadregi. V tem se je pridružil neki nepoznani mi gospod, ki je hotel posredovati, meneč, da jaz ne umejem italijanski, na čemer sem se mu pa jaz lepo zahvalila. Naposled mi je go-spica izročila vozni listek, a je na moje slovensko vprašanje, koliko da stane, zarohnela: »Quattro corone e novanta centesimi!« Jaz pa sem na to reagirala, ker bi bila od take gospice pričakovala malo več takta. Na mojo apostrofo, da-li ne zna slovenski, me je zavrnila arogantno, zakaj da jaz ne govorim italijansko?! In slednjič je še zagrešila impertinenco rekši: »Qui è servizio pubblico e qui si parla in - tedesco!!" (Tu je državna služba in tu se govori nemški!) Tako je torej v tej blaženi Avstriji! Na državnem uradu države, ki jej je prebivalstvo po veliki večini slovansko, ne smejo pripadniki te večine govoriti v svojem materinem jeziku, ampak - nemški! Na svojih domačih tleh, za svoj pošteni denar in na državnem podjetju, ki je moramo vsi podpirati se svojimi žulji, moramo trpeti zasramova-nja od strani njih, ki jih plačujemo! Mesto da bi bili vsaj skromni, ker nimajo potrebne kvalifikacije za službo, za katero so plačani - pa nas še žalijo in brutalizirajo! Take so razmere na naših državnih železnicah ...« Na straneh tržaškega časopisa se je oglasil še drug bralec: »Vsaki napredek je odvisen od dobro vzgojene mladine. Kjer je naraščaj, tam ima društvo bodočnost. Tembolj velja to o narodih. Narod si mora vzgojiti mladino, ki bo v poznejših letih vspešno branila svojo domovino pred grabežljivimi tujci! Zato podpiraj-mo družbo Cirila-Metoda, ki vzdržuje tu v Trstu slovenske šole, da nam ohrani mladino!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Primorski dnevnik je posvetil veliko pozornost turistom, ki so se mudili v Trstu in okolici za velikonočne praznike. »Vse prej kot pomladansko vreme je karakteriziralo letošnje velikonočne praznike. Toliko pričakovani izleti v naravo - v zgornjo tržaško okolico ali k morju - so odpadli in mesto oba praznična dneva ni imelo onega običajnega pečata mrtvila, ki je tako značilen za take praznike. Ljudje so ostali na splošno v mestu in to se je občutilo zlasti v raznih javnih lokalih ter kino dvoranah, ki so bile v teh dneh skoraj ob vseh predstavah polne. Kljub nič kaj ugodnemu vremenu in močni burji pa je v naše mesto prišlo vseeno še precej tujih in domačih turistov, ki so zasedli dobršen del razpoložljivega prostora v tržaških hotelih. Je pač tako, da je treba vnaprej planiran izlet napraviti, pa naj bo vreme tako ali tako. Zlasti še, če ima izletnik na razpolago svoj avto, ki mu omogoča hitro premikanje. Govorili smo z nekaterimi avstrijskimi turisti, ki so prišli v naše mesto z Dunaja, in ti so nam povedali, da jim ni žal, ker so se odpravili na tako dolgo pot. Pričakovali so sicer lepo vreme, češ ob morju »mora« biti sonce in toplo, a so naleteli na burjo, ki je niso vajeni. Rekli pa so, da je tudi to bilo zanje nekaj novega, čeprav bi raje videli sonce in občutili toploto. Nekateri turisti so se odpravili na pot s šotori, prepričani, da jih bodo lahko razpeli kje na naši obali. Prišli so do morja, a prenočevali so v hotelih, kajti mraz in burja nista svetovala postavitev šotorov. Toda najbolj trmoglavi se niso ustrašili niti burje in tako smo lahko videli v sesljanskem campingu prve šotore, ki so jih postavili ti »trmoglavi« turisti. Tujcev je bilo na splošno dovolj, tako da so hotelirji in lastniki javnih obratov še kar zadovoljni. Prepričani so bili, da bo še slabše in zato so bili z letošnjim prometom v slabem vremenu prav zadovoljni.« FILMI PO TV Nedelja, 25. aprila, Rai 1, ob 4.uri Lost in traslation Režija: .Sofia Coppola Igrajo: Scarlett Johansson, Bill Murray in Giovanni Ribisi Uspela režiserska izkušnja hčerke Francisa Forda Coppole, je neobičajna romantična pripoved o ljubezenskem, predvsem platonskem razmerju med starejšim filmskim igralcem in mlado svetlolaso žensko, ki že dalj časa sledi možu fotografu. Ameriška državljana se spoznata v tujini, v hali tokijskega hotela, kjer vsak po svoje iščeta uteho za osamljenost. Ponedeljek, 26. aprila, Cky cinema, ob 19.10 A proposito di Henry Režija: Mike Nichols Igrata: Henry Ford in Ann Bening Henry Turner je uspešen ameriški odvetnik, kateremu sta edini življenjski vodili slava in denar. Nesreča pa nikoli ne počiva. Ko se nekega dne Henry odpravi po zavojček cigaret do bližnje trgovine, ga med tatvino ropar skoraj usmrti. Po dolgem okrevanju se tako zave, da v življenju denar ni vse in da so nekatere življenjske vrednote važnejše od preračunljivosti in pohlepa. Torek, 27. aprila, Rete 4, ob 21.10 The missing Režija: Ron Howard Igrata: Cate Blanchett in Tommy Lee Jones V filmu režiserja Rona Howarda igrata oskarjevca Tommy Lee Jones in Cate Blanchett. Zgodba se dogaja v 19. stoletju v Novi Mehiki. Maggie Gilkeson se življenje obrne na glavo, ko ji ugrabijo eno od hčerk. Prav takrat se v njenem življenju nenadoma pojavi njen odtujeni oče Samuel Jones, ki ga že dolga leta ni videla. Torek, 27. aprila, Rete 4, ob 16.50 Ben-Hur Režija: William Wyler Igrata: Charlton Heston in Stephen Boyd Film iz leta 1959 je bil s proračunom 15 milijonov dolarjev najdražji film, kar so jih do tedaj posneli. Je filmski spektakel za katerega so postavili največjo kuliso do takrat, v njem je nastopilo osem tisoč statistov, uporabili so 40 tisoč ton peska in trumo konj, ki so jih pripeljali iz Jugoslavije. Židovski princ Ben Hur je izdan ter poslan v suženjstvo, ker ga izda rimski »prijatelj«. Princ se v ujetništvu odloči, da mora na prostost, saj je po krivem v suženjstvu. Tako se vrne, da bi se maščeval. Z Benom Hurjem je snemalna hiša MGM, ki je bila takrat v finančnih škripcih, tvegala ogromno. Film je leta 1959 namreč dobil kar enajst oskarjev, vključno s tistim za najboljši film. V zgodovino se je vpisal predvsem s prizorom dirke s kočijo po starorimski areni. Četrtek, 29. aprila, Rete 4, ob 23.35 Hero Režija: Zhang Yimou Igrata- Jet Li in Tony Leung Režiser Zhang Yimou je tudi tokrat za ozadje ljubezenske zgodbe, ki temelji na klasični zasnovi prepovedane ljubezni, vzel zgodovino Kitajske. V drugi polovici devetega stoletja nekoč cvetočo dinastijo Tang preplavljajo nemiri. Oblast izgublja nadzor nad uporniškimi skupinami, med katerimi je najbolj zloglasna »hiša letečih bodal«. Policijska kapetana zato skujeta načrt, kako bo eden izmed njiju s prevaro pridobil zaupanje lepotice lokalnega bordela, za katero sumijo, da je članica zloglasnih upornikov. Petek, 30. aprila, Rete 4, ob 21.10 Pomlad v Bosni Režija: Richard Shepard Igrata: Richard Gere in Terrence Howard Richard Shepard je svojo filmsko pripoved postavil na območje Bosne, predvsem Sarajeva. Za novinarja Simona in snemalca Ducka je poročanje iz najbolje nevarnih vojnih območij postala prava rutina, a med konfliktom v Bosni Simon doživi živčni zlom. Pet let po koncu vojne se prijatelja znova srečata v Sarajevu in se na Simonov predlog podata na lov za najbolj iskanim vojnim zločincem. Iskanje sledi začne jeziti brezbrižne uradnike Združenih narodov in druge vplivne ljudi, ki ne želijo, da bi neprijetna resnica prišla na dan. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV TURISTIČNA TOČKA PULJA STARORIMSKI ZAROTNIK TOKOVNI POSREDNIK ČEŠKA IGRAL. ČEREDOVA PRISTANIŠČE V IZRAELU ZVITEK, SMOTEK, NAVITEK EKSISTENCA CESA DOLGA VRSTA VOZIL / TAZIO NUVOLARI JUŽNOAMERIŠKI PASTIR TUJE ŽENSKO IME TELICA VAŠKA SLIKA, MIRNO SOŽITJE NEPRE-MOCLJIVE ŠPORTNE VETROVKE NEOFAŠISTIČNA ORGANIZACIJA BAJESLOVNA DEŽELA V STAREM VEKU VADITELJ ŽIVAU DELOVNA VNEMA DEBELA PALICA REKA V RUSIJI KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ PREMETENKA ZASLUŽEK ENEGA DNE BERI PRIMORSKI DNEVNIK BUDISTIČNI MENIH ALI JUŽNOAMERIŠKA ŽIVAL SUROVINA ZA IZDELAVO BARVIL IT. NOGOM. PRVOUGAŠ JAREK PRI ORANJU MESEČNIK MOŽGANSKI UDAR RICHARD EGAN GLAS TROBENTE ALOJZ REBULA SMUČARSKI CENTER NA ŠVEDSKEM IVO JEVNIKAR POPOLNO UJEMANJE IGOR DOLENC AM. IGRALEC PACINO NEKDANJA SLAVNA ATUTINJA NDR KOCH NOVA CELINA GRENKA ODVAJALNA DROGA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK RAJ V BIBLIJI, NEBESA 1 2 3 4 B s 6 ■ 7 8 9 ■ ■ 10 11 12 13 14 VODORAVNO: 1. hiter, silovit vojaški napad; 5. pristaniško mesto v Slovenskem primor-ju; 7. pevec irskega ansambla U2; 8. Milanov nogometaš in nekdanji italijanski reprezentant (Alessandro); 9. ameriški pevec Garfunkel; 10. zadnje brazde na zgornjem delu njive; 13. star izraz za rožni venec; 14. otok v Ba-learih. NAVPIČNO: 1. učenje; 2. naša občina na Goriškem, "... slovenskih fantov grob"; 3. Kristusovi učenci; 4. izposoj e-valnica avtomobilov ... a-car; 6. mesto v Španiji, ob reki Duero; 8. angleška manekenka Campbell; 11. poteg z ostrim predmetom; 12. kraj pri Opatiji. (lako) SLOVARČEK - ALENA = češka igralka Šeredova * NAR = fašistična organizacija • POPESCU = romunska pesnica * ROMANOV = ruski pisatelj (Pantelejmon Sergejevič, 1884- 1938) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 25. aprila 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka: Abecednik zaljubljene krastače: Kopalnica je moja 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da 6.30 Aktualno: Unomattina Weekend 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: ApriRai 10.35 Vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 13.30 0.05 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Le amiche del sabato 16.10 Aktualno: A Sua immagine 16.40 Dnevnik in vremenska napoved 16.55 Aktualno: 65. obletnica osvoboditve 17.45 Dnevnik L.I.S. 17.50 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti - Identita nasco-ste 21.10 Talent show: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 0.10 Dok.: Memorie dal Bianco e Nero 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Variete: Videocomic 6.10 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 9.35 Variete: Mattina in famiglia 7.00 10.00, 13.00, 20.30, 23.25 Dnevnik 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: Top of the Pops 2010 15.25 Nan.: Giardini e misteri 16.20 Nan.: Kate & Emma - Indagini per due 17.05 Aktualno: Sereno Variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Squadra speciale Lipsia 19.00 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Šport: Sabato sprint 23.35 Aktualno: Tg2 Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 Storie ^ Rai Tre 7.00 8.40 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: Tgr I nostri soldi 11.15 Aktualno: Tgr EstOvest, sledi Tgr Levante 11.45 Aktualno: Tgr Italia Agricoltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Aktualno: Tgr BellItalia 13.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in rubrike 14.20 Dnevnik, vremenska napoved in Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Dnevnik L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport, sledi Magazine Champions League 16.35 Šport: Apriraisport 16.45 Odbojka: DP, play-off, polfinale 18.10 Šport: 90° minuto, serie B 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 23.20 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Ulisse - Il piacere della scoperta 0.25 Proza: Palco e retropalco 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Boston Legal Nan.: La dottoressa Gio Aktualno: Vivere meglio Aktualno: Cuochi senza frontiere Dnevnik in prometne vesti Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Film: Poirot - Macabro quiz (krim., V.B., '08, r. J. Kent, i. D. Suchet) Nan.: Detective Monk Dok.: Vite straordinarie 21.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Bones Nan.: Law & Order - Unita speciale Šport: Guida al campionato 17.10 18.00 18.55 19.35 20.30 21.30 23.20 0.10 Canale 5 8.50 9.45 10.50 12.00 13.00 13.40 15.30 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Glasb. odd.: Loggione Nan.: Finalmente arriva Kalle Film: A Gillian per il suo com-pleanno (dram., ZDA, '96, r. M. Pressman, i. P. Gallagher, M. Pfeifer) 14.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik, okusi in vremenska napoved Film: Cartolina d'estate (dram., ZDA, '07, r. G. Chwerchak, i. K. Shaw, P. Sorvino, D. Fumero) Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 1.00 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia (v. Ficarra & Picone) Variete: Lo Show dei Record (v. P. Perego) Nan.: Vanished O Italia 1 5.55 Motociklizem: VN Japonske, vaje, 125 ccm 6.55 Motociklizem: VN Japonske, Mo-toGp 8.10 Motociklizem: VN Japonske, Mo-to2 9.00 Risanke 10.45 Aktualno: Cotto e mangiato 11.05 Aktualno: Tv moda 11.55 Nan.: Dharma & Greg 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: Till Death - Per tutta la vita 14.10 Film: Goal! Il film (kom., ZDA, '05, r. D. Cannon, i. A. Nivola) 15.00 17.15, 20.25, 22.00, 0.00 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 16.30 Film: Soccer girl - Un sogno in gio-co (kom., ZDA, '06, r. N. Hunter, i. L. Pipes) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr Bean 19.30 Film: 5 bambini & lui (fant., VB, '04, r. J. Stephenson, i. F. Highmore) 21.10 Film: Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie (kom., ZDA, '06, r. Z. Helm, i. D. Hoffman in N. Port-man) 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Šport: Volley Time 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Dokumentarci o naravi 12.45 Dok.: Borgo Italia 13.15 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 Šport: Passione sport 14.10 Variete: Qui Cortina 14.50 Klasična glasba 17.00 Risanke 19.10 Glasb.: Musica, che passione! 20.00 Športe vesti 20.05 Variete: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Innocence (dram., '00, r. P. Cox, i. J. Blake) 22.35 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Aktualno: Stoa' LA 6.00 7.00 10.10 10.45 12.00 12.30 13.05 16.15 18.10 20.00 20.30 21.35 23.30 0.35 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Aktualno: L'Intervista 14.55 Motociklizem: Superbike, VN Nizozemske, superpole Aktualno: InnovatiON Dnevnik in športne vesti Film: La battaglia delle aquile (voj., VB, '76, i. M. McDowell) Nan.: Mac Gyver Film: Detective Extralarge - Can-nonball (det., It./Nem., '91, i. B. Spencer) Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby Variete: Victor Victoria Dnevnik, sledi M.O.D.A. 23.05 Film: National Security - sei in buo-ne mani (kom., i. S. Zahn, M. Lawrence) |r Slovenija 1 6.10 Kulutra, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.15 Otr. nad.: Križ Kraž 8.55 Film: Kino Kekec (pon.) 10.35 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.30 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Film: Slonja zgodba 15.55 17.20 Sobotno popoldne 15.55 O živalih in ljudeh - Oddaja Tv Maribor 16.10 Zdravje 16.30 Usoda, sledi Nasvet 17.15 Ozare 17.35 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.50 Gledamo naprej 19.55 Parada 21.05 Ars 360 21.25 Hri-Bar 23.05 Nad.: Gandža 0.00 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 24.04.1992 (pon.) (t Slovenija 2 6.30 2.05 Zabavni infokanal 7.15 Skozi čas 7.25 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 24.04.1992 7.50 Circom Regional - Oddaja Tv Maribor (pon.) 8.20 Pustimo jim sanje, posnetek dobrodelnega koncerta iz Cankarjevega doma (pon.) 10.00 Posvetitev in umestitev škofa dr. Stanislava Lipovška, prenos iz Celja 12.30 Ljubljana - svetovna prestolnica knjige (pon.) 13.50 Primorski mozaik 14.55 Birmingham: EP v gimnastiki, ekipno (m), prenos 17.25 Odbojka: DP, tretja tekma finala končnice, vključitev v prenos 20.00 Velenje: nogometna tekma prve lige, Rudar - Luka Koper, prenos 22.10 Odd. o modi: Bleščica 22.40 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope 23.15 Sobotno popoldne (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 15.00 15.35 16.00 16.30 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.40 20.00 20.30 22.25 22.45 0.50 11.30 12.00 15.00 16.30 17.30 18.00 18.40 19.30 19.45 20.00 21.00 22.00 23.00 Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Srečanja v skupnosti Italijanov Nautilus Ciak Junior 23.55 Vsedanes - Aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje Vremenska napoved Primorska kronika 22.10, 0.25 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja - verska oddaja Vzhod - Zahod Glasb. odd.: In orbita Film: Meteor Back stage live 28. Mednarodni pokal v plesih Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 0.30 Videostrani Kajža Hrana in vino (pon.) Kultura: Božičev šumi v SMG (pon.) Izzivi mladih (pon.) Festival Pomlad pesmi, 2. del Duhovna misel Tedenski pregled Glasb. odd.: Z Mojco po domače Primorski tednik (pon.) Velika zabava z Ansamblom Lojzeta Slaka in gosti, 4. del (pon.) Veliko platno RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 14.00, Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.20 Primorska poje 2010; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska, vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 15.30 DIO; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.30 Novice; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Na val na šport; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Alfredo Catalani: La Wally, posnetek; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 24. aprila 2010 V REME / i*"0 rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež óVdT ^ nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 Sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona A središče **antiaklona VREMENSKA SLIKA 1010 1000 * 990 1010 AMSTERDAM C_^s BERL OBRUSELJ 1/12 O KIJEV 2/10 O PARIZ 4/16 ŽENEVA 9/19 O MILAN ° 13/16 DUNAJ 4/14 C LJUBLJANA °4/8 A TOLMEČ O 6/17 <4} TRBIŽ O 5/16 GRADEC 7/19 CELOVEC O 7/18 O 3/15 KRANJSKA G. o 7/17 S. GRADEC CELJE 8/18 O VIDEM O 10/22 O PORDENON 11/21 MARIBOR O 8/18 PTUJ O M. SOBOTA O 7/19 ZAGREB 9/18 O BEOGRAD O 8/14 O SOFIJA 5/20 LIZBONA O 14/20 Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno oblačno vreme; občasno ni povsem izključen kratkotrajen rahel dež. Čez dan bodo vsekakor možne občasne razjasnitve. Ob morju bo zvečer zapihala zmerna burja. Povečini bo oblačno, popoldne bodo nastale krajevne plohe. Ob morju in v Prekmurju bo suho. Zvečer se bo delno zjasnilo.Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj C. J Območje izkega zrčnega pritiska, ki se nahaja nad srednjo Italijo, povzroča dotok vzhodnih plastehozračja. Ti bodo občasno bolj vlažni. Nad osrednjim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje. Z vzhodnimi vetrovi bo pričel čez dan k nam pritekati postopno nekoliko bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.03 Dolžina dneva 13.59 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.27 in zatone ob 3.41 A BIOPROGNOZA Danes se bodo pri občutljivih ljudeh še pojavljale z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.58 najnižje -38 cm, ob 8.46 najvišje 32 cm, ob 14.42 najnižje -45 cm, 20.06 najvišje 56 cm. Jutri: ob 3.29 najnižje -48 cm, ob 9.25 najvišje 37 cm, ob 15.17 najnižje -45 cm, 21.33 najvišje 60 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 5 2000 m............4 1000 m .......... 12 2500 m............ 1 1500 m............ 7 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. & O GRADEC 8/20 TOLMEČ O 7/16 ■štU