„ 'P^sameMa šfevlši&a 1 Štev, 24S9 ¥ ifyfeilafil ¥ petek 16= novembre 1923. Pcsltsilna v gotovini. leto h BE«gao iT.-v, •awK; v Ljubljani prekaša obisk v letošnjem šolskem letu vsa prejšnja šolska leta, vsled česar je zavod popolnoma napo njen in se je moralo mno- Prostorov pri naknadnih vpisih odkloniti. Uspeh vpisovanja Je na posameznih oddelkh sledeči: &,lkvm °kIe+PaiKh Zn^Vi0 izr«ine slušatelje.) Višja stavbna šola 131 rednih (!)• XfJVÄt ^ i14: Stavbna rokodelska sola 108 (2); Strojna delovodska šola 41-Elektrotehn. delovodska šola 16: Mizarska mojstrska šola 19 (1); Kiparska šola 2 (14)-Zenska obrtna šola 121 (63); Javna risarska šola 38; Elektrotehnični tečaj 32. Skupaj 622 rednih In 81 izrednih učencev. — Razširitev tehnične visoke šole v Zagrebu. Rektor zagrebške univerze dr. Koch in profesor dr. Kiseljak sta odpotovala V Beograd, kjer sta prt prosvetnem ministrstvu napravila potrebne korake za razširjenje tehnične fakultete. Prosvetni minister g. Trifunovič jima je obljubil, da se bo za stvar zanimal In izposloval v to svrho Potrebni kredit. — Ljudsko vseučilišče v Novem Sadu. y torek Je bilo v Novem Sadu otvorjeno hudsko vseučilišče, na katerem bodo predavali beograskl profesorji Otvoritveno Predavanje je imel g. dr. Vullč o postanku človeka. t., ~ Katoliška bogoslovnlca v Subotici ministrstvo ver je odobrilo ustanovitev začasne katoliške bogoslovnlce v Subotici, ki bo pa pozneje premeščena v Beograd. — Za restavracijo zgodovinsko važnih Zgradb v Dalmaciji V Beograd je dospel Predsednik občine Hvar, dr. Ojuriš; posetil J® prosvetnega ministra g. Trifunoviča in pri *bem izposloval kredit za obnovo dvorca Pesnika Hanibala Lučića. V tem dvorcu bi namestil muzej, v katerem bi se shranilo {«nogo slik te dobe renesanse. Poleg tega * bil dr. Ojuriš sprejet tudi pri ministru kjer je Izposloval denarno pomoč za jPPravo nekega starega zvonika na otoku Varu, k! je velike zgodovinske važnosti. otin.Tv Amnestija, Vojaškim beguncem so "{{Puščene kazni katere so zakrivili v času se T. junija 1922 pa do 21. oktobra 1923, če k sw,»21' ianuar5a 1924 prostovoljno vrnejo iaviiT lm komandam ali pa se v to svrho kakor ^!a5ki a11 clvIlni obIas«. Prizadeti amnestij h 8v°Jcl se nuJno opozarjajo na to Velikj film sczjjc 1923/24 oa IS. do 18./XI.: „Boris Godunov“ P° motlv»» opePe. KINO MATICA — 10% volilcev na kandidatnih listah. V mestu Virovitici v Slavoniji so se vršile zadnje dni občinske volitve. Posamezne stranke so jrostavile 6 kandidatnih list s 144 kandidati. V volilnem imeniku je bilo skupno okrog 1400 volilcev in je tako desetina volilcev kandidirala. — Pogreb faktorja Je’očnika. Včeraj okoli pol 4. ure popoldne se je zbrala v Rožni ulici številna množica, da spremi dragega pokojnika Pavleta Jeločnika na njegovi zadnji poti. Tovariši in prijatelji, ki so se sestali ob tako slabem vremenu, so dokazali, da je bil pokojni Pavle res vzor-tova-riš, vzor-prijatelj. Do srca nas je dimila pesem »Vigred se povrne«, ki jo je dirigiral združenim pevcem g. pevovodja Zorko Prelovec. Čast in hvala mu! Med udeleženci smo videli več poštnih uradnikov, ki so pokojniku — marljivemu delavcu v tuk. poštni tiskarni — kot njegovi bivši predstojniki izkazali zadnjo čast s tem, da so ga spremili k večnemu počitku. Težko prizadeti rodbini izrekamo še enkrat naše naj-globokejše sožalje. V naših srcih pa ne boš pozabljen, Pavle! Počivaj h mira! — Za včeraj naznanjena seja občinskega sveta ijubljanskega se ni vršila, ker je bilo pomotoma objavljeno, ampak se vrši seja v četrtek 22. t. m. — Čudeži letošnje jeseni. Nedavno smo poročali, da so v bližini Osjeka letos dvakrat obrodile rdeče jagode. Iz Zagreba pa poročajo, da so okoličanke prinesle zadnje dni na trg sveže smokve, ki so dozorele v okolici Zagreba. Že smokvina drevesa so redka v zagrebški okolici, da bi pa na njih dozorel sad, tega niti najstarejši ljudje ne pomnijo. V Splitu so se ljudje še 13. t. m. v velikih gručah kopali v morju. — Koncesije italijanskih društev v Dal-macijl. Ministrstvo za zunanje posle je odredilo, da se na podlagi točke 7 rapallske pogodbe pregledajo vse koncesije, ki so bile izdane pred tem rokom. Vse ostale koncesije se bodo pa revidirale. — Italijanski golob pismonoša v Sarajevu. Kakor poročajo iz Sarajeva, izteza Italija svoje špijonske prste tudi že po Bosni. V Goraždu so namreč vjcii v nedeljo nekega goloba pismonošo, ki je imel na nogi obroček z napisom: »Italic 19.922—21«. — Tudi lansko leto so vjeli dva italijanska goloba, enega v Goraždu, a drugega v Foj-nicl Goloba so izročili komandi II. armijske oblasti v Sarajevu, ki bo sporazumno s političnimi oblastmi uvedla strogo preiskavo. — Šp'jonaža v Velikem Eečkereku. V Velikem Bečkereku se je posrečilo policiji, da je odkrila zopet novo špijonažno afero, ki se je skrivala pod tvrdko Eger et.Comp. V pisarni te tvrdke so našli ponarejene štampiljke, ki so jih rabili za ponarejanje potnih listov iz naše države na Madžarsko in obratno. Ponarejanje jiotnih listov je trajalo pri omenjeni tvrdki že več mesecev in madžarski špijoni so nemoteno prehajali v državo in iz države. Družba je imela svoje zastopnike tudi po okolici Velikega Bečkereka. V afero je zapletenih tudi več oseb, za katere bo odkritje te afere imelo zelo neljube in težke posledice. Vsled preiskave se imena udeležencev še ne izdajo javnosti. — Nalezljive bolezni v Ceogadu. Po poročilih ministrstva za narodno zdravje je bilo v Beogradu od 4. do 10. novembra 102 slučaja Škrlatice, 30 slučajev tifusa, 20 slučajev or n h koz in 19 slučajev raznih drugih nalezljivih bolezni. Za mesto, kot je Beograd, so te številke gotovo previsoke. — Razbojništvo v Slavoniji. Nedavno smo na kratko poročali o težki izgubi, ki je zadela ptujskega okrajnega glavarja g. dr. Pirkmajerja. Ko je namreč njegov brat g. Frsn Pirkmajer upravitelj veleposestva grofa Eltza v Tompojeveih pri Vukovaru v soboto zvečer sedel s svojo rodbino pri večerji, je naenkrat vdrlo v hišo 10 roparjev s puškam in bajoneti in so zahtevali, naj jim upravitelj izroči blagajno. Pirkmajer je posegel v žep, kjer je imel svoj revolver, pa že je počil strel in s prestreljeno glavo se je mrtev zgrudil na tla. Na strel je prihitel višji logar in začel se je boj, v katerem so bili Pirkmajerjeva žena, njen brat in višji logar vsi težko ranjeni. Roparji so zdaj naložili blagajno na voz in prisilili gozdarja, da je vpregel najboljše konje. Med tem je pa prišlo več kmetov iz bližnje vasi, ki so po daljšem boju roparje pregnali, ranjene pa odpeljali v bolnišnico v Vukovar. V nedeljo zvečer so pa trije razbojniki oborb-ženi s samokreai vdrli v neki mlin pri Vi-roviticl m zahtevali od mlinarja 10 tisoč dinarjev. K sreči sta pa isti čas prišla v mlin dva mozka, in začel se je boj na žvljenje in smrt. Roparji so ranili oba moška, nato pa ubežali. Grozniki so takoj uvedli preiskavo In so tudi enega od roparjev že aretirali. — Biserno ogrlico 41 cm dolgo, vredno 50.000 Din, obstoječo iz 96 biserov in 2 briljantov, je izgubila soproga ravnatelja Trboveljske premogokopne družbe Skubic v Ljubljani in sicer od hiše št. 19 na Miklošičevi cesti, 50 korakov, ob strani jetnišni-ce. Pošten najditelj naj prinese nakit policiji proti nagradi 12.500 dinarjev. — Razne nezgode. V Ojstriškem vrhu je udaril gonilni jermen krožne žage žagarja Jožeta Brezovarja po levi roki in mu jo zmečkal in zlomil tako, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Celje. — Na Tomasi-Jevi žagi v Ribnici na Pohorju je odtrgala delavcu Lud. Pušniku krožna žaga tri prste na desni roki. Odpeljali so ga v mariborsko bolnišnico. — Pri granitni In lesni industriji v Oplotnici je zmečkal težak kamen delavcu Matiji Obrne desno nogo in so ga prepeljali v bolnišnico v Maribor. — Pri grad-bl železnice Murska Sobota— Ormož je padla prt kopanju delavcu Štefanu Paniču na desno nogo plast gramoza in mu zlomila kost v stegnu. Oddali so ga v bolnišnico v Ormožu. — V tovarni za kopita Winkle v Montpreisu pri Sevnici je padel nočni čuvaj Jožef Ribič na dvorišču in sl zlomil desno nogo. — V tovarni za usnje Franca Woschnagg v Šoštanju sta se ponesrečila delavca Ivan Mežnar, ki si je zmečkal .prste na levi in France Pren, ki se je težko urezal na desni roki. — Pri sekanju drv se je težko vsekala v levo roko služkinja Frančiška Špelar na Vrhniki. — Neznan goljuf je izvabil od 10 letne Justine Kravljič iz Potokov na zvit način 100 Din vreden dežnik in od 13 letnega Vladimira Pogačnik na Javorniku 95 Din denarja. Slepar je mlad, čedno oblečen dečko, ki se je potikal dalje časa brez dela po Gorenjskem. — Ukradeni biseri Kaji Turkovičevl v gradu Novo Celje je bilo ukradeno iz bisernega nakita 93 biserov v vrednosti 25.000 Din. — Izgnan je po enoletni ječi zaradi tatvine iz pol. okoliša Maribora Ivan Zellč, doma iz Za&rut — Saailjfv gost za prenočišča fn hotelirje je neki Vinko Kurent, doma iz Trbovelj, radi tatvine in vlačugarstva iz več občin izgnan, ki se izdaja pod raznimi imeni kakor Avsec Vinko in drugimi, je ogoljufal že več hotelirjev za hrano in pijačo in nočišča ter si je celo pridobil tako zaupanje, da so mu celo posodili različne vsote denarja. — Predrzna tatica. Nevarna tatica Marija Erbida, ki ima že več zaznamkov pri oblastih, je vlomila pred nekaj dnevi skozi podstrešje v hišo posestnika Matije Erbide v Šmihelu pri Žuženperku in odnesla iz sicrinje 300 Din gotovine, 50 jajc in nekaj suhega mesa ter je neznano kam pobegnila. — V Bojancih je bilo vlomljeno pri posestnici Cveti Jurjevič in ukradeno več obleke, platna, perila in čevljev v skupni vrednosti do 4000 Din. — Celjske novosti. Cerkveni orgelski koncert v Celju priredi, kakor smo že kratico poročali, Glasbena Matica, v nedeljo 18. t. m. v kapucinski cerkvi ob 5. uri popoldne Ta koncert bo za Celje nekaj povsem novega. Glasbena Matica je pridobila za ta koncert g. Stanka Premrla, stolnega kapelnika iz Ljubljane, katerega se prišteva najboljšim sodobnim skladateljem. Na orglah bo proizvajal skladbe Bacha, Bossija, Guilmonta in Reinbergerja. Kot sopranistinja bo nastopila gospa Dora Wagner, ki poje »Ave verum« s spremlje-vanjem orgel in gosli. Nastopi tudi »Celjski komorni kvartet«, obstoječ iz gg. Karel Sancin 1. gosli, dr. Stanko Sajovic 2. gosli, Slavko Osterc vijola in Oskar Wagner čelo. Predprodaja vstopnic je v trafiki gospe Kovač v Aleksandrovi ulici. — S r b o -hrvatski tečaj se prične danes v petek dne 16. novembra ob pol 8. url zvečer v meščanski šoli. — Porotniki za četrto porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču so bili izžrebani v sredo. Seznam porotnikov objavimo v prihodnji številki. — Mariborske novosti Prihodnja seja mestnega občinskega sve-t a se vrši v torek 20. t. m. Policijski komisarijat razglaša da se morajo v svrho točnega pregleda brezizjemno vsi tuji državljani, ki bivajo v območju tukajšnjega policijskega komisarijata, do 20. novembra med uradnimi urami javiti na policijskem komisarijatu. — Proračun mariborske mestne občine za 1. 1924 izkazuje izdatkov 6,357.700 Din, dohodkov pa 6,094.888.50 Din, primanjkljaj 262.811.50 Din se bo najbrž kri! z novimi dokladami. — 351etni bivši avstrijski stotnik Iv. Sonn-egg iz Tropave, sedaj nastanjen v Trstu, je bil sinoči od varnostnih organov aretiran. Našli so pri njem pooblastilo italijanskega iredentističnega društva »Pro fug-giaschi Dalmati«. da sme za imenovano društvo nabirati prispevke. Ob aretaciji je opsoval stražnika z besedami: »Srbska svinj?.. ako bi ne bil uklenjen, bi te ubil.« Oddan je bil v zapor. — Mariborsko porotno sodišče prične 10. decembra z razpravami. Dosedaj je razpisan samo en slučaj. — Nesoglasja med družinama Ivana Papeža in Alojzija Dergasa, M stanujeta obe v Isti hiši v Mariboru, so bila povod, da je med njima zlasti pa med ženama večkrat prišlo do prepira in da so padale z obeh strani precej ostre besede. Po nekem takem besednem dvoboju se je Dergasova čutila užaljeno in je vložila tožbo proti zakonskima Papež. Vsled tega sta bila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obsojena Ivan Papež na 500 Din, oziroma pet dni zapora in žena Zora Papež na 700 Din oziroma sedem dni zapora. — Pri mestnem električnem podjetju je razpisano mesto vodje računskega oddelka (knjigovodje-bilancista). Prošnje je vložiti do 26. t. m. pri mariborskem mestnem magistratu. — Ptujske novosti. Javno predavanje. Francoski krožek priredi v petek dne 16. t. m. ob šestih popoldne v risalnici državne realne gimnazije javno predavanje v francoskem jeziku s skioptičnimi slikami. Predaval bo lektor zagrebške univerze g. Warnier o francoskih gradovih, zlasti Versailles, Fontainebleau itd. Ker bo predavanje spremljano od številnih slik, bo kljub jeziku za vse razumljivo. — Zopet vitrijol. Nedavno smo poroča!!, da je bila v Beogradu neka dama napadena prav na pariški način, z vitrijolom. Zadnje dni pa poročajo zopet, iz Beograda, da je postala žrtev vitrijola neka 141etna deklica, hči državnega uradnika. Ko je šla od večernega pouka, ji je misterijozni neznanec polil plašč z vitrijolom, ki je bil seveda takoj uničen. Med beograjskim ženskim svetom vlada veliko razburjenje in si dame, če bo šlo tako naprej, sploh ne bodo več upale.na cesto. Veliko razburjenje vlada pa tudi med beograjsko policijo, ker bo ta lopov, če bo dobro pazil, lahko postal precej trd oreh za policijske organe. — Ločitvena manlfa v Osjeku. V Osje-KU so postale zadnje mesece ločitve zakona kar nalezljive. Cerkvena in tudi svetna sodišča se bavijo zadnje dni samo z zakonskimi aferami. Cerkveno sodišče je rešilo zadnja 2 meseca 50 zakonskih afer, ki so se končale z ločitvijo. — Krvava ljubavna drama. V občini Bcgojev v Bački je dvoril neki brhki va-ščanki S. Sokolski. Za njo se je pa istočasno zanimal tudi neki Josip Kozma, katerega je pa deklica odbila, ker dva naenkrat ljubiti ni dobro pa tudi ne zdravo. Zadnje dni je Sokolski spremljal svojo ljubljenko domov. Ko se je pa vračal proti domu, ga je s kolom pobil na tla Josip Kozma in mu, ko je ležal na tleh v nezavesti, z britvijo prerezal vrat. Sokolski je ostal na mestu mrtev, Josipa Kozma pa so orožniki aretirati ravno, ko je hotel ubežati iz vasi in ga izročiti v zapore v Somboru. - Vsled dveh ovac v smrt. Pri Sarajevu je pasla 171etna Toda Zivkovič ovčjo čredo svoje tete. Zadnje dni pa je napadel čredo volk in raztrgal dve ovci. Ker se je bala tete, ki je vedno grdo z njo ravnala, se je deklica obesila na neko drevo. Drugi dan so jo našli mrtvo, ročno delo in druge drobnarije, ki Jih je imela, pa lepo zložene pod drevesom. — Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp. ie izdatno znižala dosedanje cene v vseh detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike. : Pftedavanje o slovanski duši in moderni godbi je imel v Rouenu (Francija) g. Charles Oulmont. — Sodelovala je gdčna Magre od gledališča des Arts. : Česfca inozemska propaganda. Prošti pondeljek ob pol devetih zvečer je igrala brezžična postaja na Eiffelovem stolpu češkoslovaški koncert Najprej je govoril g. Siblik o češki godbi, nato so pa igrali in peti najlepše češke skladbe. Kot vidimo, uporabljajo Cehi tudi moderne iznajdbe za propagando. : + Smr* Pall Mall Gazette. Ta večerni list, ki je izhajal v Londonu od 1. 1865., se je zvezal z Evening Standard-om, ki se je pa že prej bil zvezal z Qlobe-om. Sedaj ta Evening Standard izhaja z dolgim naslovom, ki je pa gotovo samo začasen: Evening Standard, Pall Mall Oazette and Globe. Zanimivo je, da je od začetka stoletja sem umrljivost med večernimi Indonski-mi tisti precej velika. Leta 1903. je imel London že devet večernih listov, leta 1913 samo še šest, kajti Saint-James’ s Gazette, Echo in Sun so biti med tem izginili. Od takrat sem so pa prenehati tudi Globe, West-minster Gazete (večerna izdaja) in te dni Pall Mali Oazette, tako da preostanejo Londonu danes samo še trije večerni listi, natanko isto število, kot jih je imel 1. 1865. : Francosko gledališče na Dunaju. Velika francoska dramatska umetnica Marie-Thčrese Pičrat je na Dunaju, kjer bo dala v Raimundovem gledališču tri predstave igre Aimer od Pavla Geraldj'jT Ravnatelj gledališča jc prišel s posebnim odposlanstvom v Pariz po umetnico. To je prva francoska umetnica, ki nastopa po vojni na Dunaju. — Že dolgo je prosilo dunajsko francosko poslaništvo v Parizu, naj pride na Dunaj francoska turneja z dobrimi igralci in dobrimi igrami, sedaj se je Dunajčanom želja uresničila. Vstopnice za te francoske predstave so bile razprodane v dveh urah. : Rlclottn Canudo, prijateli in učenec d’ Annunziiev, je umrl pred par dnevi v neki pariški kliniki. Bil je zelo zgodaj prišel Iz Italije v Pariz in sodeloval pri simbolističnem slovstvenem gibanju. Pisal je čudovita godbena kritična dela: Deveta Bee-thovenova simfonija. Godba kot vera bodočnosti in zanimivo študijo o Cezarju Frančku, znamenitem francoskem komponistu. V svetovni vojni je vstopil v gari-baldijevo legijo in se je boril v Argounih, in kot zuavski kapetan v Dardanelah in v Makedoniji, kjer se je nalezel malarije. — Širšemu občinstvu je znan kot pisatelj romanov, nas pa zanima pred vsem njegova krasna in pestra »Pesem Vardarja«, ki jo je spesnil v spomin bojev v južni Srbiji. : Tekoče cene. K sreči so daleč, te cene, ki teko, namreč v Baku v Rusiji, in teko prav hitro. Pol kile kruha stane 35 milijonov rubljev, pol kile čaja 1 milijardo 700 milijonov, pol kile sladkorja 220 milijonov in ne preveč dobro kosilo stane samo 200 milijonov. Srednja plača sovjetskih uradnikov, to se pravi, priviiigiranih uradnikov, je 7 milijard na mesec, tako ti reveži nimajo denarja za mnogo kruha ali sladkorja zase in za njih deco. : Klub v vlaku. Gotovo štovilo mladih gospodov in dam, ki se peljejo vsako jutro iz mesteca, oddaljenega 50 kilometrov od Londona, in so nastavljeni v City, so u stjenoviti klub, katerega sedež je vlak, s kojim se vozijo vsako jutro in vsak večer. Na progi pa morajo na neki postaji precej dolgo čakati. Ce je lepo vreme, izstopijo tu člani kluba in igrajo mimogrede kratko partijo cricketa. Sokolski vestnik. — Sokolska akademija v Beogradu. V Beogradu se pripravlja velika sokolska akademija, kl jo tw priredil zagrebški Sokol 8. in 9. decembra. Na to akademijo bo prišlo veliko število Sokolov in sokolskega naraščaja Iz Zagreba. Ob tej priliki bo poklonil Sokol prestolonasledniku knjižico v turopoljskem stilu, k! jo bodo podpisal! vs! člani zagrebškega sokolskega naraščaja. Spor! in furfstika. AVSTRIJA ZOPER OLIMPSKE IGRE. »Oesterreichischer Hauptverband für Körpersport (Avstrijsko glavno udruženje za telesni sport), ki Je zajedno avstrijski olimpski komite, je uradno javilo v Pariz, da Avstrija ne bo zastopana prihodnje leto pri VIII. olimpijadi. Glavni vzrok za to je, kakor pravi avstrijski komitč, da se francoski olimpski komitč ni držal olimpske misli in da ni povabil vseh športnih narodov, to se pravi j>o domače: ker Francozi niso povabili tudi Nemcev. K temu piše pariški »Figaro«: »Tako hoče Avstrija neposredno pokazati Francijo in obžaluje, da tudi nemška zastava ne bo vihrala pri slavnostih VIII. olimpijade. To je prav malo umestno in zelo nehvaležno, kajti mi smo jo mogli tudi ne povabiti Prostovoljno smo pazabili, da so veliki avstrijski možnarji uničili leta 1914 trdnjavo Liege (Lüttich), ko niti Belgija niti Francija ni še biia v vojnem stanju z Avstrijo. Kot je bila 1. 1914, je tudi 1. 1923. Avstrija ob strani Nemčije. Konstatirajmo samo to in ne pozabimo ničesar.« Tako piše francoski list in ima prav. Jugoslavija: Avstrija. _ Kakor že znano, se pogaja jugosloven-sKi nogometni savez z avstrijskim savezom za odigranje reprezentančne tekme Jugo-slavija-Avstrija. Kakor poročajo zagrebški listi, je avstrijski savez predlagal mesece december, februar in marc kot proste termine za odigranje te meddržavne tekme, ki je prva te vrste med obema savezoma. J. N. S. je na svoji zadnji seji razpravljal o tem predlogu ter sklenil, da predlaga Oe. F. B. kot fiksni termin za odigranje te tekme 8. december. Zelo verjetno je, da bo Oe. F. B. sprejel predlog našega saveza ter s tem pogodba definitivno zaključi. Prva tekma bi Se imela vršiti v Zagrebu, revanžna tekma pa prihodnjo jesen na Dunaju. S tem, da stopimo v oficijelne prijateljske stike z enim najuglednejših savezov v Evropi, smo napravili velik korak naprej v razmahu našega še mladega sporta. — Še nekaj k tekmi Jugoslavlja-češko-slovaška. Avtoritativen glas o sodenju g. Brauna. Pod tem naslovom priobčuie neki zagrebški list sledeči članek iz Prage: Po tekmi Češkoslovaška-Jugoslavija so češki športni referenti navzeti »yox populi« z igrišča, pisali in trdili eni z manjšo, drugi z večjo spretnostjo, da sodnik g. Braun ni priznal Cehom 1—7 (!) doseženih golov. »Rude Pravo«. »Socijaledmokrat« In »Narodni Listy« so edini konstatirali, da je g. Braun sodil dobro. Sedaj se je javilo tudi najkom-Petentnejše glasilo »Footballowy Soudce«, organ čsl. nogometnih sodnikov, ki jemlje v zaščito g. Brauna in trdi, da je sodil absolutno vestno, a kar se tiče off-slde pozicij Igralcev, ki nimajo žoge, je to povsem subjektivna zadeva sodnika, hoče li žvižgati off-side ali ne, ker v teh slučajih je on najbližji mestu dogodljaja in po svojem uverjenju lahko razsodi, v koliko vpliva tak igralec na igro. Publika ni v teh zadeval; hiti najmanje kompetentna , — SK Hermes priredi v soboto dne 17. t m. ob 20. uri »Čajanko« v prostorih hotela »Bellevue« v Šiški. Spored: godba, soio-petje, komični nastopi, ples, sodeluje tudi kvartet. Vstop prost, dovoljen le vabljenim in po njih vpeljanim gostom. Kdor bi vabila pomotoma ne dobil, dobi istega pri klubo-vem tajniku. — S. K. H. Movosti iz Primorske. — Italijan o poitalijančevanju drugo-rodnlh šol Profesor Pacchioni je napisal daljšo razpravo o poitalijančevanju nemških šol na Tirolskem v torinskem dnevniku »Štampa«. Pacchioni ostro žigosa vladni dekret, s katerim je vlada uvedla poitalijančevanje in izvaja v bolj učenih stavkih in frazah to, kar zahtevajo primorski starši v svojih resolucijah in kar skušajo tudi učitelji, Id so oblagodarjeni s poučevanjem v 1. razredu. Med drugim našteva tudi glavno posledico tega odloka namreč to, da bo vsled tega splošno trpe! pouk in izobrazba naroda. Koliko trpi vsled tega odloka pouk, prijxivedujejo tudi že učitelji. Neka učiteljica, ki jxmčuje v 1. razredu, pripoveduje o težkočah, ki so v zvezi s poukom, ki naj se vrši v obliki konverzacije. Otroci izgovarjajo posamezne besede spačeno, pogosto delajo iz njih dovtipe, ko pa drugi dan pridejo v šolo. ne znajo več in začeti je treba znova. Pacchioni piše dalje, da bi popolnoma zadostovalo, če bi se jxileg slovenskega pouka uvedel še obvezen pouk italijanskega jezika. To je zopet isto, kar zahtevajo slovenski starši. Pacchioni končava svoj članek z željo, da bi vlada vpo-števala potrebe ukinjenja tega odloka, ki se bodo kmalu pokazale. Slovenski starši pa želijo, da se ta odlok takoj ukine, ker potrebe njegovega ukinjenja so se že pokazale in se kažejo vedno bolj. — Istrski premogovniki. Vprašanje istrskih premogovnikov še vedno ni rešeno. Zadnje dni je posegla v to vprašanje tudi italijanska vlada in je poslala v Istro dva strokovnjaka, da proučita upravičenost postopanja družbe »Arsa«. Kakor poročajo iz Rima, se je vlada postavila na stališče, da se premogovniki na noben način ne smejo zapreti — Nesreča na Primorskem. Pri avtomobilski nesreči tvrdke Abuji se je smrtno ponesrečil pri mestecu Buje Vincenc Blažič iz Krmina. Šofer in uradnik omenjene tvr-ke, ki sta bila tudi na avtomobilu, sta bila lahko ranjena. — Popravek. V štev. 242 našega lista se je vrinila v nasiovu 80 letni jubilej mons. Fr. Kostiča neljuba pomota. Glasiti se mora pravilno 80 letni jubilej mons- Fr. Kosca. Izpred sodišča. CE STARI SE STEPO, so večkrat hujši kot mladi fantje. Sprla sta se zaradi steklenice domačega žganja 63 letni Aleš Janc in preko 70 letni Jakob Jazbec v Križah. Stari Jazbec je udaril Aleša s palico po glavi, Aleš pa je pograbil četrt in udaril Jazbeca po glavi tako, da je razbil steklenico in so mu ostati kosci stekla v koži. Stari Aleš je Izjavil, da sta se z Jazbecom »poglihala« tako, da eden drugemu odpustita, pa ne sme nobeden nič rečt. Kljub, temu je bil stari Aleš obsojen na tri mesece težke ječe in mora plačati Jazbecu 500 Din odškodnine. DVE PTICI. Marija Šmigovc iz Sv. Vida pri Ptuju in Antonija Kreft iz Ivanjcev, obe služkinji, že večkrat radi tatvine in vlačugarstva kaznovani, ste ukradli Lud. Kurji, s katerim ste živeti v skupnem gospodarstvu, več blaga in pa 200 Din gotovine, Kreftova pa še poleg tega pri svoji gospodinji 400 Din. Kreftovo so aretirali kot sumljivo prostitutko, oddali so jo radi spolne bolezni v bolnišnico, od koder pa je pobegnila in so jo zopet vjeli na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Obsojeni sta biti vsaka na 8 mesecev težke ječe. všteje pa se jima v kaze» preiskovalni zapor. Borzna poročila. Beograd, 15. nov. (Z) Devize: Dunaj 0.1229—0.1231, Budimpešta 0.46— 0.47, Bukarešta 45—45.50, Ženeva 1545— 1547, London 383—383.50, Italija 379—380, New York 87.25—87.50, Pariz 481—483, Praga 253.50—255.75, Solun 129—135, Sofija 71—74, — Valute: Bolgarski levi 70 do 74, grške drahme povpraševanje 120, romunski Jeji ponudba 44.50, italnanske lire 374-376. Zagreb, 15. nov. (Z) Devize: Dunaj 0.1230—0.1235, Budimpešta 0.47—0.48, Bukarešta 0—47, Italija izplačilo 379—382, Italija ček 377.50—378.50, London izplačilo 383—384, London ček 381.50—382.50, New York ček 87.25—87.75, Pariz 482—483, Praga 253—255, Praga ček 252.50—253.50, Švica 1540—154.5, Švica ček 1537.50—1542. — Valu te: Dolarji 86.25—86.75, avstrijske krone 0.1220—0.1230, češke krone 249—251, !e^' 43, švicarski franki 0— 1635, italijanske lire 375—379. Curi h, 15. nov. New'York 572.875, London 24.82, Pariz 30.90, Milan 24.47, Praga 16.50, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 3, Beograd 6.55, Sofija 4.75, Dunaj O.OC3O05, avstrijske krone 0.008005. Praga, 15. nov. Dunaj 4.65, Berlin 11.40, Rim 151.25, avstrijske krone 4.72, italijanske tire 173.25, Budimpešta 17.625, Pariz 193.50, London 153.50, New York 34.50, Curih 616.75, Beograd 40.50. Dunaj, 15. novembra. Zaradi praznika borza ni poslovala. Berlin, 15. novembra. Dunai 35 milijonov 910.000, Milan 107.730,000.000, Praga 73.815,000.000, Pariz 137.655,000.000, London 10,972.500,000.000, New York 2,513.700 milijonov, Curih 442.890,000.000, Beograd 29.925,000.000. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Pustolovka Iz Monte Carla (V treh delih) od 15,—18III del V slavni vlosl Ellen Richter. , mno Tewels. 3ul. Zeyer: Gompači in Homurasahi. (Japonski roman.) (Nadaljevanje.) Gompači je bil te novice zelo vesel, preskrbel si je nujni dopust in oba prijatelja sta hitela iz mesta. Kapela je bila v tihi gozdni dolini blizu jasne, bistrotekoče vode, in tak mir in pokoj je bil v tem .zelenem zatišju, da je Gompači, ki je bil sedaj navajen na hrup in šum velikega mesta, globoko 'zdihnil. Zdelo se mu je, da se vrača domov. Tisoč pominov na pretekle čase mu je vstalo v duši in ajkrasnejši in najljubši vseh spominov je bila po-tava mirne, skromne Komurasaki, ki je stala kakor ista svetla senca pred njim in gledala nanj nedolžno kakor golobček. V resnici doslej še ni popolnoma nanjo pozabil; čeprav mu je morda v hrupnem razkošju in na veselicah, v vrtincu častihlepnih načrtov včasih za dolgo časa izginila iz spomina, se je vendar od časa do časa vračala njena ljubezniva, sramežljiva podoba v sanjah zo-oet k njemu. Nikoli mu ni prenehala svetiti kakor arja svete zvezde skozi meglo in dim kalnih strasti a motnih naklepov. Imela je v njegovi duši sicer -aajhen, skromen prostorček, a ni je bilo mogoče idtod prepoditi. Prostorček je bil majhen — a ‘lobok. Sedaj, daleč od Jeda, ločen od posvetne 'sakdanje okolice, je čutil Gompači to živeje nego 'idaj poprej. Tako jasno kakor danes se mu že lavno ni bila pojavila! Videl je samega sebe, kako e potoval z njo na njen rodni dom, kako sta hodila pozi dolge vrste belo cvetočih divjih murv tam ©kje na zeleni ravnini, kako ji je šepetal o svoji jubezni v dišečih nasadih za hišo, kako so ga gle-lale njene oči kakor dve zvezdi, kako se je smeh-jala neizrekljivo ljubko, neizrekljivo sladko. V srce ta je bodlo. Koliko časa je že minulo, odkar sta se očila, a on ji ni doslej sporočil niti besede o sebi! lobeno naročilo, noben pozdrav ni našel poti iz leda v tiho vasico, k tej ubogi, nežni duši, ki niti ega ni vedela, kje je njen ljubček!... Glava mu je iadla na prsi pod težo očitkov, v tem pa je krik-lil Mubara zraven njega: »Glej, tvoje solnce vzhaja!« Gompači je dvignil oči, njegova duša © bila še polna spominov na Komurasaki, njegove oči pa so že sesale lepoto ponosne Hotaru, ki so jo lesli trije nosilci v norimonu, potni nosilnici, mimo njega. Glava ji je počivala na blazini iz temne »vile, od katere se je odbijal njen snežnobeli obraz. Njene oči so begale brez znaka zvedavosti po okoli Idočih postavah. Ko je zagledala Gompačija, je ostala iško ravnodušna, tako hladna kakor doslej, hudomušni Mubara se je nagajivo nasmehnil pri-latelju in Gompači je molče stisnil pest. Nič več ni mislil na ubogo Komurasaki, čutil je le žejo po ma-Ičevanju in užaljena ničemumost mu je divjala v srcu. Mubara ga je vlekel skozi množico romarjev, ti so se gnetli proti kapeli. Še isti večer so se začele svete slavnosti. Ro-orej so bili romarji že nekaj dni »očiščevali telo in iušo« z molitvijo in pogosto kopeljo. Sedaj je prišel Sas prave svečanosti, namreč čas očiščenja božSega hrama in svetih, krasnih nosilnic, zvanih »mi-kosi«, v katerih hranijo spomine na slavljeno božanstvo. Kapela je bila sijajno razsvetljena in obred se je vršil ob zvoku »vangongov«, glasbil, ki so bila baje nebeškega izvora, na katera igrajo s palčico iz slonove kosti. Potem so zapeli »gakunini«, pevci, ki pojejo le svete pesmi in uživajo enake časti kakor najodličnejše osebe v deželi. Druga vrsta pevcev, ki pojejo posvetne pesmi, velja le toliko kakor trgovci. Še nižje stoje slepci in zadnjo stopno tvorijo pevke. Himne gakumnov so se dvigale kakor dim kadila, bilo je v njih nekaj svetega, omotnega, nekaj tolažečega, tako da je tudi Gompači za trenutek pozabil na svoge krivde in na svoj nemir. Ko je bil končan obred »čiščenja«, so dvignili duhovniki dragocene kamene in od svile blestečo »mi-kosi« in jo nesli ‘v slavnostnem sprevodu pri luči neštetih svetilk v poslopje, ki je bilo nalašč v ta namen preprosto zgrajeno iz bambusovih in palmovih rogož in okrašeno z mogočnimi vejami tuj in cipres. Do jutranjega svita je trajalo petje in zunaj so se podili v noči, ožarjeni od nebeških in pozemeljskih luči, duhovniki na belih konjih, jahali v galopu okoiS začasne kapele božanstva in streljali s puščicami v zrak proti zvezdam; tako so predstavljali boj proti hudobnim duhovom. Drugi dato so se začele veselice in zabave. Cela dolina je odmevala od smeha, petja in godbe. Pripovedovali so pustolovine in junaške Čine iz davnih dob, streljali z lokom, plesali, imeli zabavne maške-rade in tekme rokoborcev. Gompači in Mubara sta iskala ves dan zaman kneginjo Hotaru, izgubila se jima je med množico, se pomešala z ostalo dvorno družbo med ljudstvo, da bi mogla nemoteno opazovati njegovo pobožnost, njegovo veselost in njegove zabave. Proti večeru pa se je prijateljema posrečilo, da sta jo izsledila; videla sta jo, kako je šla v družbi preoblečenih dvorjanov v gledališče, ki so ga bili na hitro postavili na travniku. Gompači je žarel od veselja. »Veš,« je rekel Mubara, »da bova ondi videla tudi »Demantov lesk«? Danes zapleše nov ples.« »Ali bi mogel z njo govoriti še pred plesom? Samo deset besed.« je skoro brez sape vprašal Gompači. »Ljubosumen bom!« se je nasmehnil njegov prijatelj, »toda tvoja želja se ti izpolni« Stopila sta v gledališče. Hotaru je že sedela, čeprav je bila preprosto oblečena, je vendar vzbujala vtis kraljice. Gompači se je postavil tako, da ga je morala videti; toda zdelo se je, da je slepa ali pa da ga smatra za preveč brezbrižno stvar, da bi se ustavilo njeno oko vsaj za hip na njem. Gompači je nenadno zamahnil z roko nad glavo, kakor da hoče odpoditi vsiljivo muho; tu se mu je odgrnil njegov široki rokav, na katerega robu se je nekaj zasvetilo kakor peščica isker. Hotaru se je hipoma tako močno zgenila, kakor če veter naglo strese drevo. Hitro se je seveda premagala, sedela zopet nepremično in povesila oči. Gompači se je nasmehnil; bil je sedaj prepričan, da je bila opazila svojo iglo na njegovem rokavu. Spustil je polagoma roko in preden je Hotaru zopet dvignila oči, je bil mladenič že izginil. Šel je tja, kjer so čakali umetniki na znamenje, da se igra začne. Bilo jih je mnogo, mož in žen, marsikateri lep obraz se je nasmehnil mlademu samuraju; ta pa je hitel k njej, ki je bila med vsemi najlepša, k »Demantovem lesku«. Takoj ga je spoznala. Njene oči so se temno zasvetile nanj. (Nadaljevanje sledi.) Gospodarstvo. INDUSTRIJA. X Gospodarska konferenca v Zagrebu. Te dni odpotuje v Zagreb minister za trgovino in industrijo, kjer bo imel konferenco s pridobitnimi krogi v vseh vprašanjih trgovine, industrije in obrti. TRGOVINA. X Naša trgovina z Italijo. Po italijanski statistiki je znašal italijanski uvoz v našo državo 106 milijonov lir, uvoz iz naše države v Italijo pa 267 milijonov lir. Naša bilanca z Italijo je torej aktivna za 161 miliijonov lir. Največ smo izvozili v Italijo lesa in žive živine. Naša največja dolžnost pa bodi skrb, da postane naša bilanca z Italijo še mnogo bolj aktivna. X Trgovina v Južni Srbiji je zadnji čas radi pomanjkanja gotovine precej nazadovala. Sedaj pa se je položaj zopet izboljšal, kar dokazuje silno kopičenje blaga v carinskih skladiščih. DAVKI. - CARINE. X Vse Industrijske, obrtne ta trgovske tvrdke opozarja trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, da stopi v veljavo z dnem 15. novembra 1923 nov zakon o izmenah in dopolnilih v zakonu o taksah in dopolnilih v zakonu o taksah in pristojbinah, po katerem je kolkovati prošnje za izstavitev uvoznih in izvoznih potrdil, nadalje svedočbo o izvoru, potrdil o protoko-laciji Itd. s kolkom za 5 Din (doslej le 3 Din) ter potrdila sama pa s kolkom za 20 Din (doslej le 10 Din). Prosilci naj torej prilagajo pričenši s 15. novembrom 1923 s 5 Din kolkovanim prošnjam še po 20 Din v kolkih za vsako potrdilo. Zbornična tak- sa za vsako potrdilo po 5 Din ostane še! nadalje ista in jo je prilagati prošnjam v gotovini. DENARSTVO. X Industrijski in trgovski krediti. Dne 13. nov. se je ugotovila stvarna potreba kreditov, ki. jih daje Narodna banka. Izvršila se bo revizija vseh kreditov in šele takrat se bo začelo z zmanjšanjem kreditov vsem trgovcem in gospodarskim krogom, ki kredita niso zelo in neodložljivo potrebni. Krediti se bodo dajali v prvi vrsti izvoz-ničarjem in industrijskim podjetjem. O zmanjšanju kreditov bo sklepala uprava Narodne banke. DOBAVE. X Dobava tračnic. Rudarski odsek ministrstva šum in rud v Sarajevu sprejema do 20. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 1 vagona tračnic. Pedmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava mesa za garnizijo Savske divizijske oblasti. Dne 26, 28. in 30. novembra t. 1. se bodo vršile ofertalne licitacije glede dobave mesa za garnizije Savske divizijske oblasti (Zagreb, Dolnja Lendava, Murska Sobota, Sušak, Karlovac, Cakovac in Varaždin). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtnišk zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava raznega materijala, potrebnega za instalacijo rezervoarja za vodo. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 26. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega materijala, potrebnega za Instalacijo rezervoarja za vodo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. tnuarna plsssi-iossfili šSialsj I. Pleite Karlovška cesta šiev. 2 v filcu in velouriu, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele priporoča tovarna slamnikov in klobukov Franc Cerar, d. z o. z. Dommim. Podružnica Celle, Gosposka uEšca št. 4. GRADBENO POD3ET3E ING. DUKIČ IN DRUG L3UBL3ANA, Bohoričeva u!. 20. Kai je Ho. i m 1 Miti©! Zlatorog-milo se izdeluje le iz najboljših sirovin, je torej za vsako perilo največje koristi. Brez truda naredi perilo snežnobelo, kljub neznatni vpo-rabi. V vsaki trgovini lahko dobite Zlatorog-milo! 1 I 1 i fcojet C*© Slike narisal akad. slikar M. Gaspari. Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo za mladino izide koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. Cena po Din 25‘—v luksusni izdaji po Din 30*—, v prenotaciji do 20. novembra 11. po Din 20’— odnosno Din 25-—. Poštnina posebej po Din 1 ■— odnosno za luksusno izdajo po Din 1‘50‘—, za inozemstvo dvojna poštnina. Prenofaclje In naročila sprejema Zvezna knjigama, Ljubljana, Marijin trg 8. »v. \ ■ ■■ is s ■ GHB mm oglas Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaQna beseda 25 para. z davščin» vred. 9^nBMB«BManaBBBBBErWB9tS ‘ Brata Pohlin i. dr. tvornica viasnic, kljukic, rlnčic wwBittft za čevlje, kovlnastih gumbov VVVVTTVVTVTVT *• d- Ljubljana I., poštni predal št. 126. Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust. v Sp. Šiški, predvojna zgradba, takoj vsa prosta naprodaj, z velikim vrtom za Din 375.000 v Realitetni pisarni, Ljubljana. Poljanska o, 12.____________________ M močnega, poštenega, z dobrim šolskim izpričevalom sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Robert Graselli, Slivnica pri Št. Juriju ob iuž. žel. prvovrsten, se kupi večje množine. Ponudbe z vzorcem naj se pošljejo upravi lista pod „Jabolčnik“. defavlca za popravo pisalnih in računskih strojev..L. Baraga, Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1 Miga gesla se loti absolvent realke z znanjem knjigovodstva in jezikov. —- Ponudbe na upravo lista pod „Priden“. Brapra,r.gt'™Ä~- nik, vodna moč, 20 oralov krasnega posestva 5,500-000 K. Posestsaj?, mesarijam, žagami, mlinom, trgovinam. |JjI> v Mariboru, takoj prosto «HU stanovanje. U;X. v Mariboru, 7 sob takoj nluU prostih proda Zagorski, Maribor. Barvarska ulica 3. brušeno z zlatim okvirom (steklo 76 cm X cm) se ugo®110 proda. Kje, pove uprava. za razne stavbe, proračune, presojanje, osnutke, stavbenega vodstva in kontrolo prevzame zelo poceni znani in ugledni strokovniak. Tukajšnji In zunanji interesenti naj pošljejo, takoj svoj naslov pod »Načrti«, Aloma Company. Ljubljana. novourejeno z velikim vrtom ta takoj prostim stanovanjem na Rakeku proda za Dinarjev 130.000 realitetna pisarna, Ljub-ijana. Poljanska c. 12 sredi Ljubljane s takoj prostim stanovanjem naprodaj za Din 135.000 v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska c 12. Mm morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike! dobro ohranjeno trgovsko opravo za manufakturno in špecerijsko trgovino in sicer: štelaže v dolžini 14 m ter zraven spadajoče pulte. Istotam se prodasta 2 veliki, emajlirani peči ,.Mei-dlnger“ za dvorane; en ciklonet 7—17 HP za 2 osebi, moderno izdelan, zelo praktičen, priporočljiv za trgovske potnike, ter eno motorno kolo 1 Vi HP , Motasachohe“. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Josip Toplak, Dolnja Lendava, 10 (eno ali dve) za takoj ali poznejši čas z pos<#bnim vhodom in električno razsvetljavo. — Cenjene ponudbe na u pravd lista pod „Nujoü“. m so konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših zurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. JOBI.- z višjo šolsko izobrazbo, 3. 1. prakso, geodet, Izvežban tudi v gospodarskih načrtih bi rad pre-menil službo. Govori slovensko, češko in nemško — jugoslovanski državljan. „Ponudbe pod šifro „gozdar“ na upravo U»t». is, im :i i nudi ä 27.50 Din 1 kg Mije-karna Lukač, Slavonija. „Pri nizki ceni.** Igu. Žargi, Ljubljana Sv. Petra cesta 3 nudi ceni. odjemalcem veliko Izbiro potrebščin za krojače In šivilje, krasno Izbiro volnenih površnih jopic, jumperjev. ovljačk, rokavic, nogavic i. t d., moškega, damskega In otročjega perila, pletenih svilenih samozaveznlc po priznano naj-nižjlh cenah. Na debeloI Na drobno! Poljedelski stroji Mlini lase Gatri Lokomobile na bencin sesalni plin in paro Motorji Opekarne Lastna livarna železa in kovin Krožne peži Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko kamenje umetno In naravno SC. & St Ježek, Marte, Centrala: Blansko (Č S. Zahtevajte prospekte in ponusllgal o. Hin. Mi. Čast mi je sporočiti Vam, da je Vaša iznajdba za ogrevanje „To-plodar“, katero ste postavili v mojem stanovanju nad vse pričakovanje dobra, deluje brezhibno, prihrani ogromno na ku rivu in sem z >st° na® vse zadovoljen, ter jo bom vsakomur toplo priporočal. Ogrevanje velike jedilne sobe se vrši nad vse pričakovanje brez duha, povsem samostojno, ne da se pri tem soba kaj onesnaži. Vaša iznajdba je zelo koristna in naj bi ne manjkala v nobeni hiši, ker nadomesti popolnoma peč, ne da se porabi zato kaj knriva. — Ljudevit Reizner, podpredsednik banskog stola in hišni posestnik v Mariboru. Naroča se: Jugometalija, Kolodvorska ulica 18 ali R. Nipič ta drug, Maribor. L Mikuš Utibliana, Mestni trg 15 izdelovateü dežnikov Zaloga sprehajalnih palic. Popravila točno In solidno iiiiiHHimiiiiiinratmuiiitnmniimiiiiiiii Mali oglasi imajo uspehi iiiiiunmiroiimmumiimuuiiiunuiutiH Medicina!-Konjak £ c S ■ ■ mm— T3 -41 E Zahtevajte „MćdScfnal - Kosiiak“ . . „J amaica - Murn“ .... „Konlak-iSemi** .... „Citrone -Rum“ .... „Mčdicmal-Peltiikovae“ . „Naiflnefše krem likerje* »»Slivovko Im brinjevec“ . samo: . x modrim . x modrim . z modrim . z modrim . z modrim . z modrim . z modrim križe®!®- križces®. križcem. križcem. križcem. križcem. križcem. „ALKO“ Ljubljana. Mčdicinal-Konjak • r. v .--f.-. -:J Udaja w tiska »Zveza» tfskaraa ta kajizarna« r UnbUanf.