Ste v, 87,_
Izhaja vsak dan, Judi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
I recniStvo: Ulici Sv rrar.-iška AsiSkegi 5t 20. L nadstr. — VM trris: naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se a«
sprejelo in rokopisi se ne vračajo, j-datateli in cdgovomi urednik Štefan Godina. I aatnik konsordj lin? .Edinosti*. — Tisk tiakarne .Edteosti«, vpisane zadrege s cirejcnini ffioJtvora v Tratu. uHca Sv. Frančiška AsUkega ŠL 30.
Telefon tiednlftva In oprave Hev. ft«87.
NaioIoina inaSa: Za celo leto........K 24—
Za fol leta.................
n tri mesece......... ........
rs nedeljsko Udajo za td» M»........5.»
tt fU lata
V Traku, v ponedeljek 27. marca 1916.
Letnik Xt§,
r -		- 1
		
		
1		r\
	• j	E
	| i?	
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 viturjr/. zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se r3čtinajo na milimetre v širok05ti ene kolona.
Cene: Oglasi trgovcev ih obrtnikov . ile,
. . mm po 10 vin. Osmrtnice^ zahvaTe, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........*!......mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20. —
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . - »
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc Izključno i« upravi .Edinosti". — Plača in toil se v Trstu.
Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. PranfilSka Aatfkega št 20. — Po&nohraaitntčni račun št 541.652.
Pregled nojnovetiilt dottdkov.
Ruska bojišča. — Na naši fronti nobenih posebnih dogodkov. — Pri Jakobovu in severno Vidsija mirno. Novi ponesrečeni ruski napadi med Naroškim in Vi-
šnjevskim Jezerom.
italijanska fronta. — Topovski boji na doberdobski planoti, v oddelku Bele na Koroškem in na tirolski fronti.
Zapadno bojišče. — Uspešne nemške razstrelbe na raznih točkah fronte. Letalske akcije.
Na ostalih bojiščih nobenih posebnih dogodkov.
Razno. — Boj med nemško in angleško pomožno križarko v Severnem morju.
Nemško uradno poročilo.
BERLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. marca 1916.
Zapadno bojišče. — Včeraj smo zamogli konstatirati dober uspeh predvčerajšnjem ponoči izvršene razstrelbe severovzhodno Vermellesa. Vsled raz-streljene dupline je bilo uničeno eno sovražno oklopno opazovališče in več angleških nastanišč. Severovzhodno Neuvil-ln te izvršil manjši nemški oddelek po posrečeni razstrelbi poizvedovalni sunek v sovražno postojanko in se je vrnil po načrtu s par ujetniki. Francoski poizkus napada s plinom v ozemlju utrdbe de la Pompelle (jugovzhodno Reimsa) je bil brezuspešen. V Argonih in v ozemlju Može ie bil topovski boj mestoma zopet zelo src i t. Ponočni boji moža proti možu v gezdu Cailette, jugov zhodno utrdbe Dou-a iino.u. je b!i za nas uspešen. — Z uspešno razstreibo severovzhodno Colle v Vo-gezih si je sovražnik sam prizadejal znamo škodo. Naša postojanka je ostala nepoškodovana. Pri St. Quentinu je prišel en angleški dvokro\nik nepoškodovan v naše roke. Eno francosko letalo je po zračnem boju v gozdu Cailette padlo na tla in se razbilo.
Vzhodno bojišče. — Rusi napadov v pretimostju Jakobova in severno Vidsija včeraj niso obnovili. Več tekom dneva izvršenih napadov jugovzhodno in ju/no Dvinska se je ponesrečilo že ob večji razdalji pred našimi ovirami. Proti naši fronti severovzhodno kraja Postavi in med Naroškim in ViŠnjevskim jezerom je izvršil sovražnik ponoči z močnimi silami nove brezuspešne in žrtvonosne na-paae. Severozapadno kraja Postavi smo ujeli enega oficirja in 155 mož.
Balkansko bojišče. — Nič novega.
Iz dveh letalskih matičnih ladij, spremljanih od brodovja in oddelka rušilcev, je izvršilo včeraj zjutraj pet angleških povodnih letal napad na naše zrakoplovne naprave v severnem Šlezviku. Nič manje kakor tri letala, med njimi eno bojno letalo. so bila vsled pravočasno obveščene obrambne službe ob in vzhodno otoka Sylta prisiljena, da so pristala. Letalci, štirje angleški oficirji hi en podoficir so bili ujeti. Bombe so bile vržene v ozemlju za tvornice Hoyer. Škoda ni napravljena.
Vrhovno armad no vodstvo.
Ntie uradno porotno.
DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se objavlja: 26. marca 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. V ruskih poročilih opisana ^oročila pri Zatoču ob Dnjestru so le praske med predstražami. Z naše strani je šlo za poizvedovalne čete, ki so se vsled prodiranja močnejših sovražnih oddelkov umaknile seveda na glavno postojanko. Napada na glavno postojanko Pflan-zerjeve armade Rusi v zadnjih tednih sploh niso izvršili.
Italijansko bojišče. — Sovražna artiljerija je obstreljevala dober-
PODLISTEK
Lepa Anka.
Spisal Avgust šenoa.
O j, ne kvari rni teh sanj, mati. dopu: sti, da postanejo resnica, moja sreta! Ali bi ti bilo ljubše, da životariš tu v samoti do puste starosti sredi pustega dvora? Ali bi ti bilo ljubše, da tvoj mili dvorec propada, da bujni sadovnjak, pisani cvet-litiijak okolo njega podivja? Ne ne, mati 'moja, daj, da vse to ostane veselo, živo, da se s sadjem, ki si ga zasadila ti, naslaja porod tvojega poroda, da cvetje tvojega cvetličnjaka zalivajo mile roke tvojega e-dinca! Mati, jaz sem ti človek, in tudi sama veš, da je v meni volje, uma. Učil se bom zakonov, kakor tvoj oče, moj ded. Nočem živeti samo od tvoje milosti; ali, pomgaj mi, ker brez Anke ni življenja za-me.«
»Oj vem, da se srdiš samo z jezikom, ali srce ti igra od radosti, iz oči ti teko solze veselja! Da, da, tu na svojem čelu
dobsko ohMoto. oddelek Bele ta _ a mezne postojanke ob tirolski fronti. Vzhodno prelaza Ploecken so vdrle naše čete v neko italijansko postojanko. Pri Marter v Suganski dolini je bil napad sovražnika odbit
Jugovzhodno bo|i$6e. — Ne-izpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki m noriu.
LONDON, 25. (Reuter. — Kor.) Admi-raliteta javlja, da se je 29. februarja vršil v Severnem morju boj med oboroženo nemško pomožno križarko »Greifonu, ki je bila maskirana kot norveška tovorna ladja, in angleško pomožno križarko »Al-cantara«. Boj je dovedel do izgube obeh ladij. Nemška pomožna križarka je bila potopljena po topovskih strelih »Alcan-tare«, le-ta (15.850 ton) pa najbrž po torpedu. Pet častnikov in 115 mož vseskupne posadke »Greifa« je bilo rešenih in ujetih. Angleške izgube znašajo 5 častnikov in 69 mož. Treba je ugotoviti, da je sovražnik ves čas boja streljal preko norveških barev, ki so bile naslikane na ladijskih bokih. Ta vest se objavlja šele sedaj, ker izhaja iz nemškega brezžičnega poročila, da je parnik »Greif« hotel posnemati zgled »Mowe« in je bil potopljen, preden se mu je posrečilo priti preko naše patruljne črte. (Pripouba Wolrfovega urada: Sa-moobsebi umevno je »Greif«, če je tudi prej uporabljal dovoljeno vojno zvijačo, ob začetku boja razvil nemško vojno zastavo.)
LONDON, 25. <Kor.) Reuterjev urad poroča: Iz posameznosti o boju v Severnem morju 29. februarja izhaja, da je bil boj zelo srdit. Sovražna ladja je bila oborožena veliko močneje kot »Alcantara«. Angleška ladja ie bila težko poškodovana, toda zdelo se je vendar, da izide iz boja kot zmagovalka, dokler ni bila najbrž zadeta od torpeda. Parnika sta razstrelila drug drugega. »Greif« se je potopil prvi, kmalu nato pa tudi »Alcantara«. Kmalu so prišii na lice mesta angleški rušilci, ki so vzeli na krov, kar je ostalo živega. Kakor se poroča, so rušilci potopili en nemški podvodnik. Nemce, ki so ostali živi, so odvedli v Edinbourgh. Eden njih je umrl in je bil pokopan z vojaškimi častmi. (Pripomba VVolftovega urada: Kakor doznavamo s pristojne strani, vest o potopitvi nemškega podvodnika ne odgovarja resnici.)	_
Porodilo Ccdornt
DUNAJ, 26. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generala štaba 24. marca: Naša artiljerija je napadla sovražne kolone na pohodu v odseku gornje Astiške doline na grebenu Val d' Assa in na hribovju vzhodno Fasinske doline. Obstreljevala je tudi nakrcan materijalni vlak na kolodvoru v Caldonazzu. V Cordevolski dolini so naše čete razširile v hudem snežnem viharju svojo posest na pobočjih severovzhodno Passo di Mezzodi in so zasedle nadalje vasi Vallazza in Ruaz v dolini. V Karniji je v noči na 23. t. m. sbvražen oddelek v belih oblekah napadel naše postojanke na levem bregu Rio di Lanza v zgornji Chiassoški dolini, a je bil takoj odbit. Na soški fronti se je nadaljeval včeraj topovski boj z dolgimi premori zaradi megle in neprestanega dežja. Naša artiljerija je bombardirala svetohicijski kolodvor in vas Mod rejce, kjer so bila najavljena gibanja čet. _
Vojna konferenca v Parizu.
LONDON, 25. (Kor.) Ministrski predsednik Asqi*ith odpotuje v spremstvu Greyja in lorda Kitchenerja k vojnemu svetu v Pariz. V četrtek se vrneta.
Armadno povelje generala Joffra
braniteljem Verduna.
PARIZ, 25. (Kor. — Agence Havas.) V prvi polovici meseca marca je naslovil
sem občutil solze radostnice, to je pečat moje ljubezni. Ali ni.tako, mamica?« •
In od srca je Milan objel mater.
Nehote se je gospa Miličeva udala objemu sinovemu, iz očij so jej kanile debele solze na njegove lase — gospa Miličeva je bila srečna, izredno srečna.
»Pojdi, pojdi, nevrednež« je šepnila navidezno jezna, »svoje volje si, kakor je bil tudi tvoj pokojni oč. Pojdi!«
Gorka solza je kanila na Milanovo čelo. Mladenič je bil vzradoščen.
»Delaj, kakor veš, sinko!« je odgovorila mati, »in gospod Bog naj te blagoslovi!« Po teh besedah je položila mati roki na Milanovo glavo, ki je blažen klečal pred njo.
Kar so se naglo odprla vrata. V sobo je stopila lepa črnolasa deklica pod slamnatim klobukom v tankem modrikastem kri-iu. V predpasnik je bila nabrala vse poino krasnega cvetja, a pod pazduho je držala Vrazove ^smi. Bila je — Anka.
»Milosti j iva!« — je za&ela Anka, sto-pivši v sobo, toda prenehala je, ko je uzrla pred gospo Miličevo klečečega moškega, ki mu ni mogla razločiti obraza.
general Joffre sledeče armadno povelje 1 na verdunsko armado-. Vojaki verdunske armade! Tri tedne sem vzdržujete najstrašnejši naval, ki ga. je sovražnik pod-vzel kdaj proti nam. Nemčija je računala na uspehe svojih naporov, ki jih je smatrala za nezadržljive in za katere je zastavila svoje najboljše čete in svojo najmogočnejšo artiljerijo. Upala je, da bo zavzetje Verduna ojačilo pogum njenih zaveznikov ter nevtralne dežele prepričalo o nemški premoči. Delala je svoje račune brez vas. Noč in dan ste vkljub brezpriinernemu obstreljevanju kljubovali vsem napadom ter vzdržali svoje postojanke. Boj Še ni končan, kajti Nemci potrebujejo zmago. Vi jim boste znali utrgati zmago. Imamo municije v izobilju in številne rezerve, zlasti pa imate vero v usodo republike. Dežela je obrnila svoje poglede na vas. Spadali boste k onim, o katerih se bo reklo: Zastavili So Nemcem pot v Verdun.
Francoska zbornica,
PARIZ, 25. (Kor.) V včerajšnji seji zbornice je posL Guernier v neki interpelaciji označil kot vzrok velikanske draginje voznin med drugim po nemških pod-vodnikih povročene izgube ladij, ki jih majhno število novih gradenj še daleč ne izenačuje. Kot vzgled je navedel, da je stala voznina iz Anglije v Marsiljo pred vojno 15 šilingov, sedaj pa znaša 115 do 130 šilingov. To zadostuje, da se spravi dežela v propad. Brodolastniki da so v letu 1915. vtaknili v žep 500 milijonov vojnega dobička.	*
Mackensen v Carigradu.
CARIGRAD, 25. (Kor.) V petek se jc na čast generalfeldmarsala pl. Mackenscna priredil v nemškem društvenem domu »Teutonia« čajev večer. Navzoči so bili med drugimi poslanik grof Wo!ft-Metter-nich, vsi gospodje poslaništva in konzulata, odlične osebe nemške kolonije, zastopniki nemških vojaških in mornariških krogov z admiralom Souchonom na čelu in drugi. Na nagovor predsednika »Teu-tonije«, polkovnika Bischhoffa, je odgovoril Mackensen: »Ljubi Bog je bil z menoj, ostalo pa so storili moji vojaki. \ primeri s požrtvovalnostjo, ki so jo kazali moji vojaki, je moj lastni delež na doseženem prav majhen. Sreča mi je bila dose-daj mila in upam. da mi ostane zvesta tudi v bodoče. Največja hvala pa gre našemu Bogu za njegovo vodstvo.« Zahvaljuje sc za pozdrav, je Mackensen pripomnil: Ko sem včeraj v Drinopolju in danes v Carigradu čul vzklike radosti, sem se vpraševal, zakaj se vendar ta radost osredotočuje ravno na mojo osebo. Mislim, da zato, ker prihajam kot zastopnik nemštva. To — in to je isto, kar z upravičenim ponosom doživljamo na vsem Balkanu — ima svoj vzrok v tem. da imajo balkanski narodi popolno zaupanje v zvestobo in požrtvovalnost Nemcev. Nadejam se, da bodo vsi Nemci na Balkanu in v Turčiji vzdržali za vse bodoče čase to vero v nemško zvestobo.
Proces proti rusofilskin vohunom v Sofiji.
SOFIJA, 25. (Kor.) V;vohunskem procesu proti rušofilom so skušali vsi zagovorniki v svojih dosedanjih govorih oslabiti težo obtožbe s tem, da so naglašali, da se je špijonaža vršila v času, ko Bolgarska še ni bila zvezana s centralnima državama in Turčijo, vsled česar prav za prav ne gre za nobeno vohunstvo. Kar pa se tiče izdajstva utrdbenih naprav v Burgasu in Varni, pa to izdajstvo še ni zadostno dokazano. — Za pričetek prihodnjega tedna se pričakuje sodba.
0 verdunsklb zapornih utrtUah.
Neki danski vojni poročevalec, ki je preteklo jesen obiskal francosko bojno fronto, med drugim tudi Verdun, opisuje sedaj v listu »Kjobenhaon« izlet, ki ga je napravil takrat k skrajnim obrambnim
Ali v tem hipu je mladenič obrnil glavo in se vzpeL Anka je vztrepetala, kri jej je udariia v lica, roki ste izpustili predpasnik, vse lepo cvetje se je razsulo po tleh, a iz prs se je mladenki izvil vzklik, ki je ovajal ob enem strah, začudenje, veselje. Veliki črni očesi ste jej vzplamteli ter se zaustavili na Milanu s čudnim, prodirlji-vim pogledom, kakor da hočete razrešiti veliko zagonetko. Gospa Miličeva se je hitro dvignila, istotako hitro tudi Milan.
»Da ste mi zdrava, draga Ančica!« je hitela domačica proti deklici, »kaj tega moškega ste se tako preplašili? Saj ni tujec! Naj vam ga predstavim. Moj sin je, moj Milan!«
»Oorostite, milostljiva gospa«, je odgovorila Anka v zadregi, »prišla sem, kakor navadno po vas, ali OpazivŠi gospoda, sem se nekoliko prestrašila. Čast mi je bila že poprej, da sem se seznanila z vašim gospodom sinom, ali čudno mi je bilot da ga vidim v taki posvetni obleki. Sicer pa, da ste pm zdravi, gospod Mllič, in dobro nam doiU v našem kraju.«
StopivŠi korak naprej mu je deklica ponudila roko, mik) smejOČ se.
napravam trdnjave. Glavna cesta se vije proti severu ob Mozi in gre po nižini, ki1 je podobna poleti krasni rmeno-beli preprogi, polni dišečih cvetlic. Sedaj je videti veliko svetlo površino, kajti Moza je prestopila bregove in se izpremenila v jezero. Tuintam je videti na travnikih male skupin dreves, po 3—4 drevesa skupaj. Debla so do polovice v vodi in štrle obupno gole veje proti nizkemu obnebju. Tu ni videti nobenih družili barv kakor rjavo zemljo, par gričev z ovenelo zeleno travo, polomljene veje drevja in semtertja kake gavrane. Kdor je dalje časa na fronti, ta prične kmalu opažati razne malenkosti. Tako sem zapazil, da je 3—4 m visoko po drevju odstranjen mah, tako da so ore-vesa popolnoma svetla. To ni samo radi lepote, ampak da zainorejo voziti avtomobili ponoči brez svetiljk in razločevati korakajoče kolone cestni rob v temi.
Dospeli smo do prvega cilja našega potovanja, med Vaux in Douaumont, južno fronte pri Ornesu. Ker so Nemci 'Sedaj osvojili to utrdbo, zamorem ta kraj nekoliko popisati, ker sem mnenja, da je top že zdavno uničen, osvojen ali pa odpravljen kam drugam. Kakih naporov bi bilo treba za odpravo tega topa. Pod nekim gričem v jami so napravili Francozi topovsko postojanko. To ni bil nikak navaden top, ampak pravi monstrum, prvotno določen za kak dreadnought, največji, kar sem jih kedaj videl. Ako se ne motim, ie bil 15 metrov dolg, nabojnica je imela poldrugi meter v premeru. Vsak posamezen strel stane tisoč frankov in dosedaj jih je oddal top 350. Postavljanje topa je bilo jako interesantno. Top je ležal na solidni betonski podlagi in skrbno obvarovan z mogočnim plaščem proti dežju. Nad tem je bila zgrajena hiša s cementnim zidom; streha je bila zopet pokrita z vejicami in listjem, tako da je bilo z letala videti hišo kakor kak grmiček. Cela hiša je bila na tračnicah in jo je bilo mogoče prepeljati v par minutah. Okoli te topovske postojanke so bili mogočni nasipi, polni vreč s peskem in cementom. Ozki podzemski hodniki so vodili v notranjščino velikih, modrikastih, cementiranih iain, kjer so bile nakopičene ogromne granate, moške velikosti. Tudi granate so bile posute z listjem. Okoli 50 mornariških vojakov je bilo zaposlenih pri velikem topu. Sedaj mora biti, kakor rečeno, ali uničen, ali osvojen, ali pa odpravljen kam drugam. Toda predno da se takega velikana postavi zopet na trdne noge, je treba mesec dela. Ti velikanski topovi, ki so par milj za fronto, pomenijo za obrambo Verduna več kakor pa vse utrdbe.
Toda hoteli smo si ogledati tudi en fort in smo se v to svrlio peljali iz Vauxa v Moulainville. Največji vtis v tej utrdbi, ki je bila podobna majhnemu mestu, so napravili name topničarji. Redkokedaj sem videl tako debele može. Prišel sem do prepričanja, da se v trdnjavah vojakom godi še najbolje. Tu se dolgo spi, dobro je, dela malo. Toda izraz vseh teh debelih topničarjev je bil dostojanstven. Možje so si svesti velike odgovornosti. Že od začetka vojne so vsi trdno prepričani, da jim ne more nihče do živega. Z veliko resnostjo so razkazovali pogled z bastije. Od tu je mogoče videti celo nižino Woevre, neizmerno žalostno nižino, v kateri mor?, voda v času deževja stati vojakom do kolen. Ceste se vijejo kakor bele proge proti vzhodu skozi pokrajino, ena proti Metzu, druga v Etain, ki je v nemških rokah. Na vsej neskončni nižini ni videti niti enega živega bitja. Nato smo šli skozi par globokih, obokanih hodnikov z debelim obzidjem in prispeli nenadoma v »stolp,« kjer skrajno komplicirana mašinerija oklopni svod vsakih toliko sekund dvigne in zopet položi, kakor pač zahteva izproževanje topov. Impozanten trenotek je bil, ko se je oklopni svod dvignil nad našimi glavami in smo videli dolga topovska žrela, obrnjena proti nevidnemu sovražniku. Dostojanstveni to-pničar, ki je operiral pri stroju, ni niti za trenotek izpremenil potez na obrazu.
Spominjal me ie na nekega strelca, ki je imel pri krasino pečeni raci na krožniku velike domoljubne govore. Ko pa je svod zopet spustil navzdol, sem zapazil lahek nasmeh na njegovem licu. »Nedolžna igrača,« je rekel eden oficirjev, ki nas je spremljal, »a jako draga šala. Mi smo k> obdržali, ker smo jo že enkrat imeli in ker bi nam morda le zainogla kedaj koristiti. Toda naša obramba ne bazira več na trdnjavah. Že takoj po padcu Maubeuga smo vedeli, koliko so vredne naše zaporne utrdbe.«
AproviziitljsKg stvari.
Sveža govedina.
Danes zjutraj, če ne bo nepredvidevauilt dogodkov, prispe v Trst, na račun občine, zopet vagon svežega mesa, ki se bo jutri prodajalo po raznih mesnicah v mestu.
Z ozirom na to, da se je nekoliko znižala nabavna cena in da se je družba »Austro-Americana«, hoteč olajšati občini njeno nalogo, odrekla vsaki odškodnini za uporabo hladilnic, v katerih se začasno shrani meso, se je prodajna cena tega mesa znižala za 16 vinarjev pri kilogramu in se bo torej to meso prodajalo na drobno:
prednji deli s priklado po K 6?— kilogram, zadnji deli s priklado po K 6'56 kilogram.
Mesarji, ki žele prodajati to meso, naj se zglase tekom današnjega dopoldneva v občinskem tržnem uradu (piazza vecchia št. ?)
Trst, 26. marca 1916.
MESTNI MAGISTRAT.
Boiači ust!.
Še vedno — »ščavi«! Pišejo nam: Raznim slojem laškega prebivalstva še zdaj ni dosti grenkih izkušenj; še vedno so o-stali zvesti naukom, ki so jih jim skozi desetletja vcepljali zlobni zapeljivci, ki so pa o pravem času odnesli svojo kožo čez mejo. Včeraj popoldne je bil znanec I. K. priča, kako je neki mladič 16 do 17 let v gornjem delu ulice Chiozza psoval 6!etnc-ga dečka in 41etno deklico, ki sta se pred stanovanjem igrala, s »ščavi«. Pri peku v ulici Acquedotto št. 59 sta se včeraj ši-rokoustili dve po »Piccolu« vzgojeni ženici, da nočeta hoditi k peku F. B. v ulici Giulia, češ, ker je »ščavo«. Na protest narodne služkinje neke znane slovenske meščanske družine, da je čas nehati s takimi besedami in da pokliče stražo, ste razljučeni ženici kričali, naj le pokliče stražo, in da se ne bojite nikogar. Pred par dnevi sem bil od daleč priča, kako je tropa 10 do 14 letnih paglavcev obmetavala s kamenjem med klici »ecco la scuola ščava« okna slovenske šole v ulici Giuliani.. Povprašal sem pozneje v šoli, če je kaj škode, ter strmel, ko sem videl na stotine razbitih šip. Živimo v vojnem času in ni čas danes, da bi se z zapisovanjem takih slučajev pobesnelega šove-nizma razburjalo prebivalstvo, a zameriti se nam pa tudi ne more, če prosimo pristojne faktorje, da narede v tem oziru red. Naš narod, čigar sinovi žrtvujejo dan na dan svoje zdravje in življenje v borbi za skupno domovino vseh avstrijskih narodov, pač ne zasluži, da bi ga žalili
»Da ste mi zdrava, gospica Anka!« se je poklonil Milan ter je po sili poljubil dekličino roko. »Žal mi je od srca, da ste se radi mene tako prestrašili. Moram že biti pravo strašilo v tej nesveti obleki. Na tem pa ste z neke strani krivi vi. Vi sami veste, da sem se vam zarotil, da vam bom v teh počitnicah tolmačil Vrazove pesmi, a da mi bo to laglje, sem slekel črno haljo. Tudi vi sami boste videli, da se na ta način .pesmi bolje tolmačijo. An pa ste morda pozabili na najin dogovor, ali pa me hočete odvezati od dane besede?«
»Nisem pozabila,« je odgovorila deklica sramežljivo, »tu vidite sami!« — je dodala in pokazala na knjigo Vrazovih pesni i-
»Ali sta čudna ta moja gosta!«, se je nasmehnila domačica, »tu na pragu sklepata dogovore in pogodbe kakor dve sovražni si državi na svojih mejah. Pustimo za sedaj Vrazovo tolmačenje in pojdimo na vrt. A ti, moj Milan, poberi hitro to ubogo cvetje, ki ga je gospica iz samega strahu zapustila. Ali gremo, Ančica?«
»Vse po vaši volji, milostljiva gospa!« se le deklica poklonila in pri tem jej je
je treba se zdaj se pojavljajoče izrastke vzgoje tržaške laške mladine iz časa pred 23. majnikom I. 1915. korenito odpraviti ter gojiti složno življenje obeh narodnosti, ki imate tu svoje do-
movje.	__
Mestna zastavljalnica. Jutri, 28. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni premeti serije 136., zastavljeni meseca novembra 1914., in sicer od štev. 49.600 do štev. 51.400.
obtičalo oko na Milanu, ki je klečeč pred njo pobiral razsuto cvetje, /enski ste Šli na vrt za dvorcem, a hitro za njima je prišel tudi Milan ter izročil deklici venec, ki ga je splel iz Ankinega cvetja.
Vrt gospe Miličeve je stal na griču, od koder si mogel z očesom premeriti vso divno zagorsko krajino. Dolina in breg, :uma, vinograd, vijoči se potoki, beli plemenitaški dvori po holmih, leseni mlini, maie kolibice in podrtine starih gradov: vse se je prikazovalo očesu na en mah, a nad goro so plavali modrikasti obiačiči, prepleteni z zlatom zahajajočega solnca. Sredi vrta so stale štiri starodavne lipe. a pod njimi kamnita miza in kamnite klopi. Tu je posedla družbica. Na koncu mize je sedela gospa Miličeva, njej nasproti Anka. Za gospo je stal Milan. Gospa Miličeva je gledala Anko z radovednim očesom, a deklica, čuteč, da jo Milanova mati gleda, in sluteč, da je zasledila neko tajno, je povesila oči, ne vedoč, kaj bi rekla, ter je v zadregi trgala cvetič za cvetičem iz venca.
(Dalje prih.)
Stran II.
»EDINOST« štev. 8V.
v irstu ane marca, run
Ne vroč!] i ve ^ štne po§f!?atve. C. kr. »poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam priporočenih in navadnih pošiljatev, ki so bile v mesecu februarju 1916 v oddelku za nevračljive poštne poŠiljatve odprte in so jim odpošiljatelji neznani, potem takih poštnih nakaznic, denarnih pisem, poštnih zavitkov. Ta seznam bo v polnem obsegu priobčen v tukajšnjem uradnem listu »Osservatore triestino«.
Dvajsetletnica dunajskih koncertov »Glasbene Matice«. »Slov. Narod« spominja, da je v četrtek poteklo dvajset let, kar je »Glasbena Matica« 23. marca 1896 prvikrat nastopila na Dunaju. Pela je Gallusov »Musica noster ainor«, slovanske narodne pesmi, Fibichovo pomladno romanco, Nedvedov »Nazaj v planinski raj«, Foersterjevo »Ljubico« in Bruck-nerjev »Te Deum«. Dne 25. marca 1896 je pa izvajala A. Dvorakovega »Mrtvega ženina«. Uspeh je bil velikanski. S ponosom se smemo Slovenci spominjati te prireditven^___
C usodi manjih narodov po volni.
Potek vojnih dogodkov je prinesel sovražnim državam grenko razočaranje: uveril jih je, da so bili zgrešeni njihovi računi, zasnovani na pričakovanju, da monarliija nima odporne sile vsled na-sprotstev med njenimi narodi. Sedaj vidijo, kako junaški in rama ob rami se narodi avstro-egrske monarhije bore za skupno jim domovino..
Označena kriva domneva o naši državi in o razmerju narodov do nje je bila močno razširjena v vnanjem svetu in zato so jo sovražniki stavili v svoje račune kot važno, ako ne odločilno postavko za izid sedanje silne borbe.
Prevarili so se. Če si pa stavimo vprašanje, odkod ta kriva domneva glede razpoloženja narodov do lastne monarhije, imamo odgovor na dlani: ker vnanji svet ne pozna teh narodov, njihove duše, njihovega čutstvovanja. Bore se med seboj, bore se tudi proti uredbam v monarhiji, ki so jim škodljive, ali, ki jih ovirajo v njihovem razvoju! Bore se za svoje narodne pravice, za pogoje samosvojemu življenju, bore se tudi za preosnove, ali zvestoba njihova do države same je o-stala neomajna in so jo posvedočili v tej vojni vnovič s sijajnimi čini nenadkrilji-vega junaštva. To je tisto grenko razočaranje za sovražne države.
Ali krive sodbe v vnanjem svetu niso bile še najhuje zlo za te narode. Huje zlo te v dejstvu, da so >ih do te vojne mnogo-kje krivo sodili tudi v notranjem monarhije, ker jih niso poznali, ker so v mnogo-katerem pojavu, ki je izhajal iz ljubezni, zvestobe in skrbi do svojega, videli nemar ali celo izdajstvo na skupnosti.
To je bilo veliko zlo za narode. Mnogo grenkega so pretrpeli — moralično in v pogledu svojih narodnih aspiracij — v glavnem zato, ker jih svet ni poznal: ker ni poznal njihove duše, njihovega čut-stvovanja in njihovih namenov v razmerju do monarhije.
Temu zlu treba odpomoči. Razpršiti treba krive sodbe in domneve o njih, oziroma, z živo besedo podkrepiti dokaze, ki jih dajajo ti narodi na bojiščih s svojo srčno krvjo. V ta namen treba seznanjati javnost z narodi. Svet mora dobiti pravo orijentacijo o njih!
To bodi ena prvih nalog naših intelek-tuvalcev, duševnih prvakov narodov. Z vršenjem te naloge so začeli na našem jugu Hrvatje. V založbi Xeinen v Lipskem )e izšla knjiga, v nemškem jeziku, ki jo je spisal učenjak dr. Milan Kovačević pod naslovom: »Hrvatje prihajajo!« (Die Kroaten kommen). Z vsebino knjige se ne moremo baviti tu in zadoščaj, če ji označimo tendenco: poučuje vnanji svet o Hrvatih, njihovih aspiracijah in njihovem razpoloženju do monarhije. Pozdravljamo to knjigo, ker uspeh tega pojasnjevalnega dela bo prihajal v prilog tudi nam Slovencem, ker smo teritorijalno, po krvi, jeziku in naši psihi v najožjem sorodstvu s hrvatskim narodom.
Danes podajamo tu zanimiva splošna razmotrivanja v uvodnem spisu knjige o bodoči usodi malih narodov in o njihovi pravici in vsposobljenosti za življenje.
Verjetno je, da se po vojni izpremene mnogi socijalni pojmi, ki momentano vladajo v svetu. Psiha človeške družbe je brez dvoma še sedaj ubožneja na nekaterih vrednotah, na drugih pa bogateja, ker kri in ogenj govorita drug jezik, nego pero in črnilo. Za sedaj je opažati vpa-danje sočutja, naraščanje diaboliških svoj-stev človeka. In da se sovraštvo, ki v sedanji borbi vzpodbuja narode k orjaškim naporom, ne poleže tako hitro in se umakne dobrohotnosti, je samoobsebi u-mevno.
Ce se vprašujemo, kateri temeljnji motivi vodijo ves svet v sedanjem boju, moramo odgovoriti: pohlepnost po osvoja-niu. V tem pogledu ni razlike med nekdanjim Človekom iz brloga in današnjim modernim gentlemanom. Nič ne izpreminja na stvari, da eden luča svojo granato, doČim je drugi vihtel svoj leseni kij. Oba sta na istem nivo-u. Istotako so takore-koč identični njiju dozdevni interesi, ki so tu vmes v igri in ki delujejo kot vzroki njiju razbojniškemu pohodu, namreč pohlep, da bi postal debel in debeleji, velik in še večji.
Ce gledamo stvari do dna, ne gre pri vsej stvari za nič drugega, nego za po-djarmljenje šibkejih plemen. Je to boj. divjanje vsled tendence, da bi ne le imeli pozneje brez truda in v obilici hrane, marveč, da bi se tudi naslajali v čutstvu fizično močnejega. In vendar stoji po naših pojmih siromašen pošten človek veliko višje v etični vrednosti, nego pa bogat lopov.
Tudi v tej vojni je ljubi sosed tisti, ki nai bi se podjarmil in spravil s pota, ali, ki igra vlogo kalilca miru. V notranjem nasičenih narodov vlada mir prebavlja-nja, na mejah pa se lomijo valovi. In čim več je takih meja, tem verjetneji je konflikt. Stabilnosti v nebeškem smislu ni nikjer, kjer žive ljudje, ali homogeni (istovrstni) elementi izhajajo pri danih razmerah drug z drugim laglje in bolje, nego heterogeni (raznovrstni). Stremljenfe po združenju ločenih delov identičnega plemena je postalo zakon — zakon in živ-Ijenski postulat ob enem. Hoče se imeti homogeno celoto, brez robov in kotov, da bi imeli mirno središče in čim manje prostora za spore. Ideal je neizvestni o-tok Aflantis. Tako daleč je prišel današnji svet.
Cim pa je tako, potem se mora temu stanju stvari prilagoditi narodno bitje, in nespameten bi bil tisti, ki ne bi ničesar ukrenil, da pripomore h konsolidiran ju in utrjenju lastnega naroda!
Veliki in mali narodi so v tem pogledu ua isti stopinji. Strašno, nečloveško — bolje rečeno: ravno sedaj človeško — »biti ali ne biti« je geslo današnjega življenja, borbe in bojev. Enkrat pride gotovo do likvidacije in narodi z manjo odporno silo bodo občutili posledice na lastni koži: bo velikih narodov, ki zajinejo man-nje in jih prebavijo brez usmiljenja.
Ce ne moremo izpremenllti tendence, da se šibkeji izstrada, iztrebi, smo pa vendar še ljudje v toliko, da vprašujemo: Kdo bodi posvečen smrti? Ali fizično slabeji? Zakaj ne: moralično slabeji?!
Fizično in številno šibek narod je morda brez lastne krivde šibak, dočim more morda duševno in moralično biti močneji, nego drug narod, ki ga je napadel z uničujočo silo. Ali verujemo sploh v preporod sveta v smislu bodočega blaženega miru na zemlji? Ako verujemo, potem storimo dobro, ako želimo, da ne postane fizično, marveč duševno močneji bodoči izboljševalec in graditelj sveta.
In kakor je moralično močnih ljudi, tako je tudi takih narodov. Da to dejstvo postavimo v živo luč, opozarjamo na tiste, ki morejo v tej vojni v nasprotnem smislu služiti kot zgled moralične propa-losti, katerih zavratnost, nezvestoba, pohlep po ubijanju in samoveličje so prešli že v pregovor in so obče znani.
Ako di bili postavljeni pred vprašanje, komu naj se pusti življenje, verolomnemu tatu in nesramnemu bahaču, ali pa pripro-stemu poštenjaku, postavili bi se brez dvoma na stran poslednjega. Naša vzgoja, naši pojmi o dobrem in slabem, kar je božjega v nas, naša duša — vse bi govorilo v naši notranjosti njemu v prilog. »Smrt zločincu!« — to je vedno gromeč klic tudi naših zakonov.
Pogum in zvestoba sta najglavneji svojstvi, ki se momentano najbolj cenite. In po pravici, kajti v nevarnosti se kaže prava duševna veličina značajno jakega moža, dostojnega naroda. Naša svetovna vojna je strašna katastrofa, pomenja padanje nazaj k že davno pozabljenemu principu pobesnenja narodov, in' vendar nam ta vojna nudi nekaj vznosnih pogledov v globine duš: je še vedno karakter-on trdnih, srčnih, zvestih narodov, je še pravih Ijudii.
Logično je in soglaša z našim uverje-njem, ako želimo, upamo in stremimo, da nad takimi ljudmi in narodi ne zmagajo temne sile.
Ne veste, da so tudi Hrvatje srčen, zvest in pošten narod?! Ne veste, ker Hrvatov ne poznate!
Sledite, prosimo Vas, našemu opisovanju, da ne storite greha s tem, da bi v svoji nevednosti v primernem momentu storili kaj nepravega in sramotnega!
Potresi no morju.
Strahoviti potres leta 1909. v Italiji je bil združen tudi s potresom na morju, iz katerega so butali valovi na obal in so na vse strani prinašali pogubo in smrt. Takozvani »morski potresi« niso po svojem bistvu nič drugega, nego potresi, ki se pojavljajo na kopnem. Razlikujejo se od poslednjih samo v tem, da se s potresenim morskim dnom potresa in vzdiguje tudi voda nad* njim. To valovenje morske vode se širi dalje, dokler nagromadeni ogromni valovi ne prodro do obali. Ti »potresni« valovi so jako hitri, a s svojo višino nadkriljujejo navadne valove večinoma dva- do petkrat.
Velika opustošenja je provzročil en tak »potresni« val ob potresu na morju leta 365. na obalih Grške, Male Azije in Severne Amerike. Po prvem zibanju se je
Ljudje so z rokami lovili morske ribe po tistih preostalih malih mlakah in kalužah. Ali naenkrat se je »potresni« val povrnil s silno hitrostjo in udri na obali, tako, da je bilo pri tem razdejanih neštevilo zgradb. Ko se je val razpršil, pokazalo se je, da se ni le mnogo ladij prevrnilo, marveč, da so bile nekatere — n. pr. v Aleksandriji — vsled silnega udarca »potresnega« vala vržene celo na strehe hiš.
Ob velikem potresu v Lizboni na Portugalskem dne 1. decembra 1755. so se taki valovi razširili na čudovite daljave. V Lizboni so občutili najprej zibanje zemlje in sicer dva sunka. Dlje časa po drugem sunku se je pojavil dvanajst metrov visok val, ki je raztrgal verige v pristanišču privezanih ladij ter razrušil utrdbo v luki. In vsi ti valovi so se širili dalje ob španski obali. V Cadiz je po e-najsti uri predpoldne hkratu prodrl val, visok osemnajst metrov, in ni samo raz-] rušil del trdnjavskih zidin, marveč je tudi predrl ožino, ki je spajala mesto s kop-
nim. Na obali Madeire so občutili potres ob enajstih in tri Četrti. Najprej se je morje umaknilo na severni strani otoka za sto korakov, a potem se je povrnilo za štiri in pol metra več, nego navadno. »Potres<ni« valovi so se ponovili petkrat in so postajali vedno slabeji. S tem seveda morski potres ni bil izcrpljen. Proti vzhodu je prodrl potresni val do angleških Ink ter se je razširil dalje do Hamburga in Glttckstadta, kjer so ga opazili ob 1. uri popoldne. Šel je dalje tudi proti zapadu. Preletel je Atlantski ocean in navalil na amerikansko obal in zapadno-Indijske otoke. V Antigui se je pojavil ob treh in pol popoldne in je bil tri metre visok. Na otoku Saba se je dvignilo morje za celih šest metrov.
Olavno izhodišče takih potresnih valov je Tihi ocean. Poleg jako pogostih potresov na kopnem na obali južne Amerike se pojavljajo skoro vsakokrat morski potresi, ki provzročajo silne valove, a ti hite od ene strani Tihega oceana do druge* m to s tako silo, da delajo občutno škodo še v mestih, ki so oddaljena več nego 10.000 kilometrov od izhodišča potresa.
Tak slučaj se je pripetil ob potresu v Arici na pernamski obali dne 13. avgusta 1868. Prvi potresni sunek se je občutil ob 5. uri petnajst minut popoldne. Kakih dvajset minut kasneje se je morje razlilo dva do tri metre visoko preko obali ter se je potem umaknilo za morsko miljo nazaj. Na to je prodrl na obal silen val, visok do sedemnajst metrov, a to se je ponavljalo vsake Četrt ure. Ti potresni valovi so se razširili po Oceanu na zapad in jugozapad. Do otoka Raja so prodrli ob e-najsti uri, do otoka Chathamin, vzhodno od Nove Zelandije, so rabili 15 ur, do Nove Zelandije, in to do pristaniiča Lytteton, devetnajst ur po prvem sunku v Peru. V poslednjem pristanišču se je morje najprej umaknilo s hitrostjo šestih metrov v sekundi, tako, da so vse ladje prišle na dno. Nato pa je morje zopet navalilo in pretrgalo vse verige na sidrih, a na kopnem je na daljavo dveh kilometrov razrušilo in odplavilo vse mostove. Triindvajset ur pO prvotnem potresu so se pojavili potresni valovi celo v Sidneyu v Avstraliji.
€

morje umaknilo toliko, da so ladje v pri- ____________________
staniščih naenkrat prišle na suha tla-L^ všega skupaj so torej 20.000 milijo-
Razne politične vesti.
Naše bodoče gospodarsko razmerje z Nemčijo. Na seji zveznega sveta hrvatskih industrijalcev je predsednik Vilim pl. Remer izvajat — med drugim — o gospodarskem zbližanju z Nemčijo tako-le: Na pogajanjih glede gospodarskega zbli-žanja z Nemčijo smo si — z ozirom na njih bolj teoretičen značaj — udeleževali za sedaj le v svrho orijentacije. Z ozirom na tesne vezi, ki nas danes politično in militarično spajajo z našim mogočnim zaveznikom, smatramo tudi mi željo po u-stvaritvi tesnejih gospodarskih odnoša-jev do nemške države za naravno in o-pravičeno. Oblika in obseg tega zbliženja bosta mogla biti predmetom za resna pogajanja še le v tistem trenotku, ko posledice te silne vojne zadobe vsaj deloma stalen značaj. V svrho temeljite priprave obsežnega materijala za rešitev teh težkih vprašanj smatramo nadaljevanje s temi, četudi za sedaj le teoretičnimi razpravami kot zelo koristno in tudi potrebno in se jih nočemo zato tudi nadalje udeleževati. Pri tem bomo vedno izhajali s stališča ohranitve popolne politične in gospodarske samostojnosti in pravice do samodo-ioeanja naše monarhije, za katero najbolji sinovi naše domovine prelivajo danes potoke krvi. Posebno vrednost pokladamo v popolno svobodo akcije monarhije na Balkanu, ki je z ozirom na naš zemljepisni položaj In stare tesne odnošaje največje važnosti za nas. V tej smeri se bodo morali ustvariti taki predpogoji in garancije, ki zagotove monarhi]] prioriteto v gospodarskem prometu z Balkanom.
Tu je avtoriteta na gospodarskem polju in poklican glasnik hrvatske industrije povedal dovolj jasno, kako dolga bo še pot do rešitve težkega gospodarskega problema — veliko daljša in težavneja nego pričakujejo tisti, ki menijo, da se gospodarska vprašanja rešujejo s srcem in ne z računajočim razumom.
V Italiji štedi jo pri ljudskem šolstvu. Proračun za 1. 1916-1917. znižuje določeno svoto za elementarni pouk od 62,324.000 na 58,486.000 lir, torej za okroglo 3'8 milijona lir. Razun tega so odtegnili Ijudskošolskemu pouku milijon lir, določenih z zakonom za šolske zgradbe v letu 1916-1917. Fond za prispevke občinam za ustanovi janje šol je skrčen tudi za 100.000 lir. Končno so odtegnili rezervnemu fondu za ljudsko šolstvo 15 milijo-
nov določenih za elementarno šolsko iz-brazbo, oddali za druge namene. — Tako se dogaja v Italiji. Dežela, ki je bila baje zibel evropske kulture, je postala skladišče — analfabetov.
Jetniki naj se porabljajo za javna dela.
Tako zahteva v »Messaggero« bivši župan rimski Nathan. Tu doznajemo, da je bilo v Italiji v letu 1012. v zaporih 14.262 moških, ki jim je odmerjena nad enoletna kazen. Od teh jih Je bilo 13.774 sposobnih za delo. Sedaj se prepuščajo ti ljudje deloma demoraiizuioČemu brezdelju, deloma pa se zaposlujejo pri delih, ki ne odgovarjajo njihovim sposobnostim in ki prinašajo le malo koristi Z njih u-porabo pa bi mogli dovršiti marsikatero koristno in potrebno javno đblo....
Vojna posojilnica, katero je vlada z ozirom na vojne dogodke ustanovila meseca septembra 1915, objavlja poročilo o svojem delovanju od početka poslovanja do konca 1. 1915. Posojilnica je ustanovila v celem 35 podružnic v raznih večjjh mestih. Pri vseh podružnicah je bilo do konca 1. 1915 vloženih 9142 prošenj za posojila. Odklonjenih je bilo 143. Od dovoljenih 8999 posojil je bilo do konca I. 1915 odplačanih 2486. — Promet je znašal v navedeni dobi 23!,275;255 K. Stanje posojil koncem L 1915 je znašalo 105,367.385 K, cd teh 96,821.025 K na vrednostne papirje, ostalo na vložne knjižice, blago hipoteke. Pri podružnici v Gradcu se je dalo za 6,374.700 K posojila, v Ljubljani 7,288.900 K, v Gorici 20.000 K, v Trstu 263.200 K (slednji dve podružnici ste izza vojne z Italijo ustaviii poslovanje!) Nobenih prošenj za posojila niso dobile podružnice v Celovcu. Bregencu in PJznu. 58% posojil, vzetih na vrednostne papirje, se je vzelo v svrho vojnih posojil. Obresti se je v navedeni poslovni dobi plačalo 2,248.409 K, dočim so upravni stroški znašali 212.414 K, in je znesek po 2,035.994 K ostal kot fond v smislu cesarske naredbe z dne 19. septembra 1914. Obrestna mera je znašala od 12. do 29. oktobra 1914 7°/0, od 30. oktobra 1914 do 11. aprila 1915 6*/,%, od tega časa naprej pa 6%.
Razne vesli.
Lovska puška v francoski vojski. »Kolnische Zeitung« priobčuje naslednji dopis iz Berolina: V francoskem časopisju se vedno zopet pojavlja zahteva po izdatnejši uporabi lovskih pušk z debelimi šibrami »za lov na Nemce v strelskih jarkih.« Visoki častniki so bili za ta načrt in so sestavili izkušnje, pridobljene pri poizkusih. Tudi bivši vojni minister Gallieni je privolil v uporabo lovske municije. Edini si le niso bili, kako naj se uvede stvar. Kakor se zdi, so se-končno zedinili, da naj se lovska puška s kalibrom 8'2 milimetra in debelim šibrami, kakor se uporabljajo pri lovu na srne, izroča le izbranemu moštvu, posebno častnikom in podčastnikom. Stvar se razpravlja v časopisju s cinizmom, ki je naravnost zo-pern za naše pojme. Pojm spoštovanja nasprotnika je pač moral popolnoma izginiti pri Francozih, če so res prišli tako daleč, da primerjajo vojno v strelskih jarkih z lovom na divje mrjasce. Zanimivo pa je, kako se z vojaške strarii utemeljuje uporaba take municije, namreč tako-le: »Ce patruljiramo s sedanjim našim orožjem, zgrešimo večkrat svoj cilj; toda sedaj z lovsko puško in šibrami za srne uničujemo sovražnika. Le redkokedaj u-mira ranjenec za ranami in zavleči ga moremo v svoje črte. Tamkaj ga preiščejo, prisilijo, da govori, in tako se večkrat izvedo važne stvari.« To se čuje skoraj Človekoljubno, kajti sovražnik le redkokedaj umira za svojimi ranami.« Pravi vzrok pa je seveda čisto drug in popolnoma prozoren. Prvič zadeva hitro in zato slabo izvežbani francoski vojak z močno razsipajočo lovsko puško veliko lažje kot pa s krogljo armadne puške. Drugič se lahko zadeti sovražnik, če ne more, prisili lahko, da govori, to se pravi, da mu toliko časa ne dajo jesti ni piti, ali da ga mučijo toiiko časa, dokler ne izda svojih tovarišev in domovine. Tretjič so pa, kar ni povedano, rane za šibrami izredno težke. Šibre ne umiajo takoj, ne prebijajo celega trupla, temveč ostajajo v njem. In kakšno more biti telo, v katerem tiči deset, petnajst ali še več debelih šibr, izstreljenih v kratki razdalji, si je lahko misliti. Človekoljubna torej r.i ta stvar in obenem pa je tudi kršenje haaškega dogovora, ki izrecno prepoveduje kroglje, ki povzročajo »nepotrebne bolečine«.
Darovi.
— Po položnici so poslali sledeči gospodje in gospe svoje prispevke za prireditev ženske podružnice CMD 5. t. m.: po 20 K: Podružnice Ljubljanske kreditne banke, Živ-nostenska banka, Jadranska banka, Franc Repič, Ljubljana; po 10 K: dr. Bončina, dr. Slavik, J Perhavc, A. Anžič, V. Vesel, notar, A. Pogorelec, J. Dimnik, dr. J. Ferf cilja, A. Bogdanovič, F. Matejčič c. kr. dež. Sol. nadz., dr. E. Stare, Zadruga „Croaiia", J. Taučer, J. Mankoč; 6 K: A. Grebene; po 5 K: R. Golob, F. Skorkovsky, Klun, R. Mankoč^ V. Ternovec, Milka Mankoč, A. Jacopig, R. Lisec, P. Zink, L. Strekelj, S. Bartel, neimenovan dr. A., M. Obersnu, G. Stepančič; po 4 K: ga. L Pohar, Leitgeb in Kotnik, Tomičič dvorni svet., F. Ulaga; po 3 K: dr. M. Irgolič, dr. Cermak, dr. J. M. Čok, R. Negovetič, dr. L. Cikovič, V. Kapus, J, Svegelj, H. Candolini, L Durnik, O. Vračko, c. k. pol. svet.; po 2 K: V. Mirk, F. Rešaver, F. Kovačič, A. Lavrenčič, Kalin, Kraševec, L. Ternovec, A. Dekleva, gdč. D. Ninšek, ga. Plesničar, ga. Gulič, I. Bandel, V. Klinar, J. Arhar, V. Furlani, J. Klemene, dr. F. Rapoiec, J. Kosmelj, M. Rohrmann, F. Pahor, M. Železnik, 1. Kokalj, F. Mirt, M. Novak, F. Eržen, O. Vovkova, V. Zega, K. Cvenkel, H. Cazafura, A. Knafelc, J. Gor-kič, M. Lavrenčič, R. Vodopivec, A. Germek, J. Rožanc, M. Cernigoj, J. Ercigoj, J. Delkin,
M. Skabnr, B. ^Borštnik, J. Pertot, F. Zarli, F. Kravos, F. Šinuc, E. Schrey, F. Str kelj, A. Gregorič, F. Marinšek, M. Pretner, dr. Čremošnik, dr. L. Čeimejjj, A. Ferfolja, F. Ajdišek, I. Malensek, J. Streke'j, I. Uinek, M. Leban. — Skupaj K 456*—
Za CMD so nabrali gostje pri poroki Andrej-Zora 3S K: k temu znesku se je dodalo 122 K kot polovico čistega dohodka otroške veselice na Opčinah; skupai 160 K. Druga polovica dohodka te veselice — 122 K — se je izročila c. kr. vladnemu komisarju v Trstu za vdove in sirote padlih junakov. Denar sc je oddal na pristojnem mestu.
Ef^ftftltfžP Autou Jerkič noshije zopet v svoje m iUiUilUl ateljeju v Trstu. Via delle Poste
RtOV. 10.
246 <>
naravno ima na prodaj Goriško vinarsko društvo sedaj v Prvačini, po zmernih cenah.	138
FrV.fJ meblira.ua z dvema posteljama, na željo tfUUU tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin.	300
m debelo sama za preprodajalce.
Nogavice, ankanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kriia, krema za brado, žlice, razua. rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo štev. 19.	62
Trst, ulica Canale štev. 13 pEsČujtt
Tffilfft 14 karat od K 2-70 do K	3-10 AftiUU 18 „ „ K 3-70 do K 4-10
Prodaja pg pe&ci ceni ore, mm, prstane iti itd.
r
cssffsass ® mmmmm &
ZOBOZDRAVNIK

Dr. J* Cermak
se Je preselil in ordinira sedaj
v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
M\m zobsvbrez Mm. Mini!]?.
UMžtm Z63JS.
J>
ncnnanaooaaannDDOGoaODDODOOBEiDDa
aa
8
a a a
a
s
n
i
i a
s
Is
__	oc
DaDBocDDaaBDDaDooaDDaDoaaDDaaDao
VI
Trst - Corso štev. 39 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 uraii od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. ::
l Zaloga dalmatinskemu sina ~
I lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu
I.	»	v	*v • *
Filip Ivanisevic
9 ulita Carinila št. 18, Telefon 14-85
Prodaja na drobno in na debelo.
m i I i
Gostilna-Buffet v ul. Nuova S t. 9, v ka- g teri toči svoja vina prve vrste.
iJr


DfiemIK „Edinost" s? Trstu
je izdal in založil naslednje knjige
1.	»VOiiUN«. Spisal 1. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«'. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knafiič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. ?pisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena SO vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«, hjoman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]'. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevei F. Orel, Cena K 2.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
Veliko sklsdiiie
dežnikov, bele in pisane srake, iz^dsk. platna žepnih robce, moških	sid,
K. Cvenkel Trst Corse
Cene zmerne,
Narodna trgovina.
Postrežba
m Narodna
uina, |