233. številka. Ljubljana, četrtek 9. oktobra. XII. leto, 1879. LOVENSKINAROD. Izhaja vsak (lun, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejctnan za a v stro - o g o r s k e dežele za celo leto 16 pld., za pol leta 8 g\~ M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ghl., za četrt leta 3 gld. :?0 kr., za en mesec 1 *rld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih'šolah in EJL dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. BO kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ftetiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvolo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se Dlago volijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Obrat? Uže »lavno nij bilo dogodjaja, za kateri se je novinarstvo tako /mi muh), kakor za BiBmarkovo potovanje v Beč. Zaradi tega nobeden misleč človek časnikarskim poročilom o namenih in vspehih nemške in avstro-ogerake diplomac.je nij po.-ebne važnosti pr.sojal, ker vsak ve, da državniki Hamo toliko na veliki zvon obešajo, kolikor njihovim nameram Bluzi. O tem nij dvomiti, da so se važne stvari sklepale v Betu, kaj pa da je bilo ;-klenem), to je večinoma zgol kombinacija. Edino resnične je morda to, da so se mimo druzih razpravljali narodno-gospodarski, v prvej vrsti trgovinski cdnošaji. Pa to vprašanje — dasi eamo ua sebi zbilja dosta važno, v/lasti za Ntničjo, katero je hudo razburila Bismarkova brezobzirna gospodarska politika — samo vprašanje glede coluiue gotovo nij bil povod, daje nemški velinož potrudil se v Beč. Toda, kaj je Ugibal z našim pol-proš.imin z bodočim popečite-ijem vuaujili pojlov, tega ne natvezejo vsacemu na nos gospodje, ki so pri tacih pogovorih prisotni. A radovedni svet s tem skrivnostnim molkom nij zadovoljen, on na vsak način hoče nekaj zvedeti, bodi si uže kar koli, in visoka gospoda mu ustreže — s pestjo peska v oči 1 Mundus vult deeipi, ergo —. Poslužni vladni organi si prizadevajo, da novic željne verne državljane nasitijo z obilnimi vestmi „iz naj ■ boljšega viralu In tako Bvet zve, da je vse v najlepšem redu, in laglje mu je pri srcu. Če-Btitljivi „omciosus" je v tacein slučaju podoben Zdravniku, ki se pripravlja bolniku zob izdreti, rekoč: Čemu bati se, saj nič ne boli! — ali pa Moslimu, ki krščenemu človeku glavo odseka s tešilom: Me boj se, brate! Iilntek. Kovač Koren. Narodna pravljica, poleg hivateko po St. N—y zapisal V. J are. V nekej vasi je živel jako bogat kovač, katerega so sploh za Korena klicali. Koren je imel razen več hiš in mnogo druzih po-slopij tudi veliko zemlje: njive, travnike, hosto itd. lzinej vsega tega pa je bil najboljši njegov vinograd, kateri mu je vsako leto donasal vina nad sto veder dobre mere. Nekega J\u pa se primeri, da je toča vse pobila, kar je bilo na polji, in to s tako Bilo, da je tu in tam žito in drugo sadežu popolnem v zemljo zabila. Se v o, da toča tudi Korenovemu vinogradu nij prizanesla; potolkla mu je vse do črne prsti. Ko se približa čas trgatve, gre tudi Koren obrat svoj vinograd in nabere tri oke (blizu devet litrov). ,E, hvala Bogu, da sem Izvestno je še v Živem spominu občinstva, čitsjočega novine, kako so „inspirirani*1 časniki po vodilu od zgoraj na vso moč trobili, da je vsled dunajskega ministerskega sestanka „osiguran evropski mir." Kdo ve, koliko zvestih pouložuikov je to verjelo! Angleški politiki vsakako nijso bili mej vernimi, nego vznemirjala jih je navidezna prijaznost železnega kancelarja nasproti Avstro - Ogerskej. Sicer je tudi angleško novinarstvo pelo isto staro pesen o evropskem miru, pa očividoo je z njo le začasno tolažilo samo sebe, druge pa hotelo slepiti, da bi diplomatični aparat tem laglje delal. In uže se vidi, kakor da bi bili vohuni st. Jameskega kabineta nekaj iztaknili. Telegrtf namreč poroča, da je angleška diplomacija vsa po konci, kakor uže nij bila od tistega časa, ko je ojavljena bila sanštefan-ska rusko-turška pogodba. Sicer poročilo ne pove še n č natančnega, temuč samo pristavlja, da naj se svet pripravi na veliko izue n a d e j a u j e. Ali je kaj resnice v tem, to se bode skoro pokazalo. Mogoče, da je za zdaj le prazen strah, namenjen senzacijo napraviti in predale časopisov z novimi konjekturami polniti, mogoče pa tudi, da se obistini skrivnostno pro-rokovanje. To je namreč gotovo, da imajo za Angleže razmere posameznih evropskih držav mej soboj z ozirom na iztočno vprašanje neizmerno važnost. Največjo pozornost jim morajo vzbujati prijateljske zveze posameznih vlad, ker nij moči na prvi mah vedeti, kam uprav merijo. Treba opomniti, da se je poslednji čas raznesla govorica o — avstrijsko-mr.-kej zvezi, ki bi se pač prav blizu dotikala najtanjih angleških interesov. Mi nehčemo tukaj razpravljati, kar o le tej zvezi mislimo, ga še te tri oke dobil," reče sam pri sebi Koren, stočivši vino v puterb. „Te tri oke pa hočem sjiiti z ouim, katerega pr?ega srečam domov grede; to nij vredno, da bi človek domov nosil." Kakor reče, tako tudi stori. Na potu proti domu sreča neko neznano žensko. „Djber dan, tetlca!a pozdravi jo hinejoč Koren. „Bjg daj, Koren," odzdravi mu žena. „Jaz sem rekel," pravi kovač, „da hočem z ouim, ki ga prvega srečam, spiti te tri oke vina, ki ga nosim v puterhu. Imam ne ravno slab vinograd, koji mi daje vsako leto sto veder viu* dobre mere, a letos, glej! dobil Meni ga tri polne oke. No, pa dobro, da sem še toliko dobil." ..L, u bi moj Koren!" povzame žena besedo, „jaz pa prav tebe iščem. Zvedi! jaz sem — smrt. Bog me je po tebe poslal; pa ker te uijsem doma našla, prišla sem ti naproti.* „Ej, ti tankovestna smrt ti, kako se ti pa mudi! — Na, pij najpreje, jaz moram svojo ker bi radi verjeli, da — nij mogoča. Pa Bog vo, kako magjarska, od Bismarka nad-knljena politika umeva ulogo avstrijsko-oger-ske monarhije, katerej mora baje name i biti, da kulturo nosi na iztok. Iz Bamega prijateljstva, brez vsake samopašne misli je naša vojska šla mirit in urejat Bosno, zakaj bi toraj mi še novih uslug ne storili Turčiji?! Zanimljivo je uže, da se diskutira zveza naše države, katera je nedavno dobila priimek .bolne žene", z — „bolnim možem", na katerega preži skoro da vsa Evropa, okolo katerega se sučejo zvijafie prvih njenih diplomatov. Ves njihov trud gre na to, da bi prekanili jeden druiega: kateremu se bode posrečilo, da na led izvabi svoje visokospoštovane tovariše, o tem zdaj nij še govoriti. Močno so se napenjali Angleži, da bi Rusijo v kot potisnili, in ponašajo Be, da so to dosegli. Pa nikar naj ne pozabijo, da ruski diplomatje slove po svo;ej premetenosti, in da je le tist na dobrem, kdor se — zadnji smeje. Morda se neprijetno „izuenadejanje", katero obeča londonski telegram, v prvej vrsti tiče Angležev, ki so se tako ustili so svojo brezkrvno zmago! Prav bi se jim godilo, pa — da bi naposled le ne t i'.i izuenartejaui zopet — mi, ampak da bi naši državniki o spletkah, ki se z nova kujejo, krenili na pravi pot! O-d. Iz državnega zbora. Na Dunaj i 7. okt. [Izv. dop.] Se stoji na starem mestu stara leBenjača, le od zvunaj bo jo malo popravili in z novimi barvami pomazali, kakor si kaka starka lica po£minka, da bi zakrila gube, katere jej je zadal tek časa. Ko bi imela kaj čuta v sebi, omjubo spolniti; a potem sem pripravljen; potem storim, kar ti drago." To izgovorivši ponudi smrti puterk; sam pa Be malo za-m sli. Nij mu bila ta novica posebno po godu. Smrt vzame puterh, nastavi in se dobro napije; kar pa jej Se ostane, popije Koren. Puterh bil je izpraznjen. „A, to se je dobro prileglo,0 pravi kovač, ustnice oblizoč, „dasi ima puterh majhen rdi-ček, vendar Bva lehko vino popila." — Z laj Koren malo utihne, in potem, kakor bi se bil mahoma nekaj domislil, pravi: „Čuješ, smrt! ti, jaz Be še iz svojih otročjih let spominjam, da sem večkrat slišal praviti, da se ti lehko i ko tenka narediš, da bi na pr. mogla skozi to-le luknjo v puterh zlesti, pa jaz ti povem, da nijsem mogel nikdar tega verjeti, kako bi l>ač to mogoče bilo?8 „Ljubi moj Koren," odgovori smrt, „to nij prav, ako tega ne verjameš. Jaz Be morem narediti tenka, tenka, tako tenka kakor slamica in še tanjša." denes bi se vsekako začudila lesenjafa, da v njo tolikokrat v čeških listih zasmehovano se vrnejo iati poslanci, ki so jo pred 10 leti z zaničevanjem in groženjem zapustili. Žal, da Be poprej nijso vrnili, ne pod Potockim, ko so bili, kakor bo je naš slavni pesnik Đ. M. tačas bil dobro izrazil, češki voli najdebelejši, ne pod IIohenMMrtom, ko so ae tudi Se lehko kazali, ampak še le zdaj, ko so zelo shujšali. Nikoli ne bi prišlo do direktiih volitev in av-tonnmist! bi si lehko vselej pridobili večino dveh tretiin. Pa kaj pomagajo rekriminacije V Prišli so tedaj poslanci iz vseh vetrov cislajtauije, da se kar mogoče v polnem številu uže v prvej seji snidejo. Uže včeraj so diug za drugim v zbornici prihajali, in kdor Bi poprej nij preikrbel sedeža, moral ga je vzeti, kjer je še v kakem kotu kak seilež prazen ostal, če prav na naBprotnej strani. Tuli slovenski poslanci bo nekako razkro pljeni po zbornici, in to vsled neke pomote po -močnega urada zborniškega. Na svojih Btanh sedežih sede gg. dr. Vošnjak, Pfeifer, Nabergoj, zraven teh Obreza, potem grof Barbo, Herman in se ve da tudi grof Ilohenvvart. V istej klopi s Ilohen-vvartom sedi g. vitez Schneid, za njim g. baron G o" d e 1-L a n n o y. Gg. grof Margheri in Kljun sedita v centru, poslednji zraven znanega Offenheima, dr. Poklukarja pa je nesrečna pomota urada zanesla na skrajno levico mej fortschrittlerje, to tudi zarad tega, ker nekaj teh nemških liberalcev je obdržalo svoje stare Bedeže v centri, namesto da bi jih našim prepustili. Zraven dr. Poklukarja sedita sicer še tudi dva konservativca. Zadaj v klopi za slovenskimi poslanci so češki veliki posestniki: knez Lobkovic, dva grofa Clam-Martinic itd. Sinoči bo se zbrale stranko v svojih klubih. Ustavoverci so vse svoje ljudi skupaj zbobnali in prišlo jih je k shodu 151, ali ka kor drugi listi pravijo 161, a njihov program je od teh podpisalo Baino 139. Uatavoverni listi, da bi po svojej starej navadi sleparili ljudstvo, pripovedujejo, da jih je bilo 161, potem pa imena tistih navajo, ki so podpisali program, a ne reko, da je teh samo 139, tako da verni bralec mora misliti, da je vseh 161 tudi podpisalo program. Ta manever posnemajo i ofkijozni listi. Mej podpisanimi figurira tudi ime Kranjca Žveglja. Klub desnega centra pod Hohen-vvartom je imel v ponedeljek kratko Bejo in odložil volitev predsedništva do prihodnje seje. Imel bo kacih 53 udov. V tem klubu so vpisani Slovenci in Dalmatinci. V češki državnopravni klub so tudi Mo-ravani in konservativni veliki posestniki vstopili. Posvetovali so Be pod predsedništvom dr. Riegra. Navzočen je bil tudi minister Pražak. Sklenilo se je, da se bode „ĆesHv klub na rifiske radč" gleid državnopravnih prazan j vselej domenil z druzimi frakcijami avtonomistiške strank«1. Omeniti je, ka so se nustavoverneu novine nekako privadile temu izrazu. Potreba slovenske čitanke za sedmi in osmi gimnazijaini razred. Veliko milost uživamo mi Slovenci, da se na gimnazijih naše slovenske domovine dvakrat na teden (2 uri) slovenščina predava, in morem reči ne za to, da bi v slovenščini dijaki napredovali, nego zato, da Se tega ne bi pozabili, kar so se doma naučili. Ne zameri, dragi bralec, ako to trdim, pa je gola resnica, sam Bem to doživel na celjskem gimnaziji, na kojem sem osem dolgih let posedal. Učitelj slovenščine na celjskem gimnaziji je bil in je morda še gospod, kateremu moram priznati, da slovenščino zna, kakor ne kmalu kdo drugi, pa eneržije mu manjka, da bi dijake prisilil slovenščine se učiti. Tako so bile nekdaj razmere na celjskem gimnaziji in zdaj gotovo nijso boljše. Kar se slovenskih učnih knjig tiče, imam sledeče omeniti. Kot berilo Bluzi v prvih šestih razredih Ji-nežičev „Cvetnik", knjiga še dokaj dobra in raznega zadržaja; posebno dober je „Cvetnik" za 5. in 6. razred. A kako ie berilo za 7. in 8. razred? Jako slabo, namreč »Miklošičevo berilo". Kojiga je stara in preživela se je uže; kar pa v „Miklošičevem berilu" posebno grajo zasluži, je to, da skoro polovica spisov nij izvirnih, ampak iz nemškega so prevedeni. — A vendar moramo našemu slavnemu učenjaku hvaležni biti, da se je slovenske učeče se mladine usmilil in jej berilo sestavil ob času, v kojem reč Blovenska še nij bila tako raz vita, kakor dandenes, in je gradiva izvirnega za čitanko primerno manjkalo. Ako se ne varam, je knjiga tiskana 1. 1858. Glavna naloga nauku v slovenščini za 7. in 8. razred je poznavanje slovenske literature. Istina je, da se v imenovanih dveh raz- „Tak pa poskusi, da vsaj še vidim to čudo, predno umrjem," reče kovač. Smrt nič hudega ne sluteča, se potegne, da je kakor Blamica tenka, in se zmota skozi mali čepinec v puterh. Koren pa, ne bodi len, hitro vzame čep, ter ga trdo zabije, potem pak se napoti domov. Smrt ga jame prositi, naj jo izpusti, zarotuje se mu, da mu ne stori nič žalfga, da ga hoče na veke v miru pustiti. A Koren jej še besedice ne odgovori. Prišedši domov, stopi na stol, ter obesi puterh v dimnik. Potem pa je povedal svojej ženi, kaj je učinil a zažugal jej je, da ima molčati in nikomur ne besedice ziniti o tem. Od te dube je preteklo sedem let, a amrt se je še vedno Bušila v dimu. Skozi vseh teh sedem let nij nihče umrl, na vsem Bvetu ne. — Kaj mislite, sedem let in nihče ne umreti! Sedmo leto se Koren še Ie domisli, da ga Bog hoče k Bebi; zdaj se stegne na stolu v dimnik in odmaši puterh. Smrt suha ko Blamica smukne iz svojega zapora. Zdaj pa je ljudstvo jelo jako močno umirati, le Koren ne umrje. Jedenkrat Bog smrti za-pove, da ima tudi Korenu nit življenja pre striči; a ona se po nobenej ceni ne upa po Korena iti, boječa, da bi jo zopet ukanil. Ko je gospod Bog uvidel, da s smrtjo nič ne opravi, da pa je Koren vendar uže predolgo živel, pošlje vraga po njega. Ko vrag k njemu pride, mu dokaže božjo voljo, da naj gre z njim. Kovaču je to nadležno bilo, zato je mislil, kako bi se rešil nepovoljnoga mu goita, in domisli si. „Vidim, da mi je svet zapustiti, starost me tlači; Blab Bem postal—umreti moram," pravi kovač; „pripravljen sem in na odmah hočem s taboj iti. Prosim te le še, potrpi, da otrokom skujem dve ali tri lopate in motike. Ali glej, nesreča je hotela, meh se mi je pokvaril. Ljubi ded, stori mi ljubav, idi v meh in pihaj v ogenj!" (Konec prih.) redih literatura uči, a kako; brez knjig« s« ne da dobro učiti. Profesor se muči, učenci se mučijo; profesor mora literaturo narekovati, dijaki pa za njim pisati; koliko se s tem časa potrati, se lehko umeie Pri tacih okolnoRtih nij mogoče literaturo dobro snozna-vati. še v glavnih črtah ne. Mflnje plodovitf in imenitni ljudje se še omeniti ne morejo. Naj kaže Rledeči slučaj, kako znajo dijaki slovensko literaturo. Lansko Mo sem imel priložnost r nekim učiteljskim kandidutom seznaniti se, ki je 7 gmnazijskih razredov dovršil, potem pa T pripravnico šel. Ta mi pove, da je ravno pred nekimi dnevi iz Gorice prišel, kjer )• izpit napraviti mislil. Pri skušnji iz slovenščine ga vprašajo, kaj on o Andriiašu ve*, kaj ia kedo je ta človek bil. Ubogi kandidat je kar debelo gledal in nij bi mogel na noben način pretolmačiti, kako — Andrasnv pride v slovensko literaturo! Zamenial je tkalca Andri-iaša z ministrom AndrasHvjem. Tako bo uči literatura! Da bi se to zlo odpravilo, potrebna jo najprvo nova čitanka za 7. in 8. razred. Ta čitanka bi se morala posebno na literaturo ozirati, kakor nemška Egerieva. V začetka knjige bi ne bil napačen kratek pregled slovenske zgodovine, potem pa naj bi sledili životopisi različnih pesnikov in pisateljev po vrsti, in za vsakim životopisom nekaj spisov omenjenega moža, da se tako učenec more tudi 8 pisavo tega aH onega seznaniti. Toliko tedaj o knjigi, ki je tako potrebna, kakor vsnkdsnji krub. Možje strokovnjaki, stopite na noge, sestavite novo berilo! Naj bo dovoljeno še nekaj o Rtarosloven-ščini spregovoriti. Zi naučeuje staroslovenščino je celih 5 mesecev odločenih, namreč prvi semester osmega razreda. Tudi za staroslovenščino nij primerne kniige in mora Be „freta-riti", da ie groza; in kaj mislite, koliko sejo dijaki nauče? Še dobro brati ne znajo, tem manje pa sklanjati ali spregati. Na hrvatskih gimnazijah je malo bolje; tam Bta za staroslovensko dve zadnji leti od' ločeni. In, akoravno nemajo dobre slovnice, se vendar nekaj v dveh letih nauče nekaj jim mora v glavi ostati. Ako se torej zahteva, da se mladina kaj nauči, potrebne ho s prva dobre šolske knjige, in sveta dolžnost strokovnjakov je, da spišejo primerne knjige, kakor tudi dolžnost vlade, da jih v tem trudapolnem delovanju izdatno podpira. J—c. Politični razgled« Notranja fleJtole. V L i u b 1 j a n i 8. oktobra. Pri odpretii *lf£fwvnft/ft ^fcor« ho bili navzočni vsi ministri. Ministerski predsednik grof Taaffe je predstavil poslancem Bta' rostnega predsednika Negrellija, ki je storil obljubo; tudi vsi poslanci so oddali potem svojo obl uho. Češki klub in pravna stranka bosta poslala v stalni komitet avtonomistiške stranke po 5 udov. V *i<>*/>'>,-/,!■f j zbornici je pjjdsednik Trauttmans inrf pozdravil navzočne ude in prosil za podporo in njih zaupanje, ter dejal, da bode zdanji državni zbor gojil praktične dejanske interese. Na nosled je cesarju nazdrd-vil. Prihodnja seja bole jutri. Avstrijski vnanji minister baron II a y-merle se ie vtorek vrnil na Dunaj. M'iii ;t« r za deželno obrambo. Horst, in vodja finančnega ministerstva, Chertek, sta prišla v nedeljo 5. t. m. v M*eita ter sta 4 are dolgo posvetovala se z ogerskimi ministri Tisza, Szaparv in Szende; v ponedeljek Bta Be oba vrnila nazaj na Dunaj. V ogerskem državnem zboru bo je dne 6. t m. sestavil bureaux. Glede ogersko - hrvntske pogodbe je dne 4. t. m. ogerska regnikoinrna deputacija sklenila odgovor na hrvatski nuncij. Shvaroi obseg tega odgovora je ta-!e: Z thtevanje Hrvatske, da bi se popolnoma opustilo določevanje odstotkov, katere mora dajati Hrvatska za skupne Btroške, namesto tega pa, da bi se kar sprejelo pravilo, po katerem bi Hrvatska pridržala ai 45 procentov svojih dohodkov za svoje avtonomne potrebe, ostalo pak odvedla za skupne potrebe, — to je ogerska recniko-iarna deputacija popolnem odbila. Leta 18G8. določeni ključ Be bode na podlagi davkovskih dohodkov zadnjih 8 let popravil. V obče se lehko reče, da Magjari tudi najopravičenejšim hrvatskim zahtevam nehčejo niti za las ustreči. ViittiaJ«* države. Itttskr novine poročajo, da je vlada našla v nekej privatnej lii'i tajno tiskarno; stavci so baš stavili neko prepovedano knjigo. „Novoj e Vremjaa pa naznanja, da bode fiaančni minister v kratkem oprostil blae6, ki se na Rusko uvaža, kolekovanja in plombiranja. Kakor se poroča, bode se ruski car, ki je v Livadiji vrlo okreval in pozdravil se, vrnil v kratkem v Peterburg. Najboljši dokaz, kaj da je s tako zvanim „panslavizmom", katerega nosijo pangermani zmirom v svojih ustih, je to, da je dobil ruski vojni minister, general Miljutin, najviši pruski red črnega orla. Tli i if/t tske knez Prenk Poda, o katerem se je prtcej važno pisalo o času srbsko-črnogorsko-turške vojne, bode šel v Cargrad, da si zadobi tam svoje pravfce. sinjilvžetn preti v Aziji še od druge strani nesreča; poroča bo namreč, da jih bodo tudi B rmanci napadli, za to so za ta slučaj Angleži uže mnogo pripravili Be. Z Af^anistanci pak nemajo nikakor sreče ; afganistanski emir je sicer prišel v angleški ostrog, ali ta korak nij imel pri afganistanskem ljudstvu onega uspeha, katerega bo angleške novine od njega pričakovale. Angleški „sprehod" v Kabul slabo napreduje, ker jih domači rodovi afganistanski skoraj od vseh strani j napadajo. Angležem primanjkuje tudi živeža; to so odnošaji, kateri jako opovirajo brzo in opouirajoče podjarmljeoje afganistanskega ozemlja, akopram se naposled ne more dvomiti, da bodo Angleži zmagonosno prišli v Kabul. Kaj bode pak Rusija k temu rekla, to bode učila bodočnost. Dno G. t. m. je imela angleška vlada posvetovanje; vsi ministri, razen Sandona in Northcoteja, bo bili navzočni. 1% etnik i kronprinc je dno G. t. m. sč avojimi tremi hčerami odpotoval na Vlaško. Izid volitev za pruski deželni zbor je liberalcem neugoden. Liberalno-nacijonalci so zgubili 38, fortšritlerji pa 10 sedežev. Glad s to ne, veliki angleški državnik je pisal iz Milana o Mtuliji, da nij več to ona Italija, katera je bila v prejšnjem rasu. Razlika je ta, kakršna je mej mladostjo in Bt ar ob tj o, dejal je. On se boji, da imajo Italijani menj eneržije za politiko in gospodarsko delo, nego so je imeli pred četrtsto-letjem, ko je on, Gladstone, tako uspešno boril BO v novinah in parlamentu za italijanske težnje in bodočnostim prava italijanska. Zdanja vlada, akopram se zove liberalno, nij po njegovih mislih, ker se bolj peča z „Italia irre-denta" nego s potrebami italijanskega naroda. Dopisi. Z \o< um jNkCffta 4. okt [I/,vir. dopis.] V ltpej spomladi, ko jo zelena trava krasila tla, in ko so ptičice veselo žvrgolele, bil je tudi kmetic pri vsej bvOjOJ revščini ven dar le vesel. Radostno je povzdigal svoje oči na cvetoče sadno drevje — vbbbI je obdeloval vinograd, kateri mu je v začetku obetal dati obilo zlate kapljica In tiko, stavši up na dobro letino, delal je veselo od zore do mraka. Ali velikrat goljufijo upanje je tuli njemu letos skoraj da jedino plačilo. V spomladi vedna moča uničila je cretje po drevesih, z njim pa sidje. Trta je s prvega prav lepo kazala, in upanie je bilo na obilnejši pridelek memo druvh let. — Pozneje se je pa grozijo tako nekako zničilo, da ga še na vsakei trti nij, in kjer je, še zoreti nehče prav. Vrhu tega pa ie vedna suša (katero so občutili najbolj od Postojne naprej proti Primorskej in ostalej Notranjske j) pokončala mu veliko večino drii'.'h poljskih pridelkov. Samo sena se je pridelalo obMo, a kai pomaga, ker domača živinoreia peša, in se zbog tega seno prav po slepej ceni prodaja (do sedaj velikrat niti po 1 gl. za cert v Trstu nij bilo dobiti), tiko da ae niti košnja ne izplača. Otave se je nakosilo ubogo malo. nekateri je pa niti kodi nii, temuč jo rajše z živino popasel, kar se bolj splača, nego tako malo travico z velikim tuđom kos'ti. Kmet je tedaj zopet letos revež. Ubogo ljudstvo vpije in vpije pomoči, a nij ga, da bi je slišal. A kdor je sli Si, in bi rad pomagal, ne more, ker roke so mu zvezane — drusi pa, ki so tudi k temu poklicani, ne ganejo se v tem obziru, ker jim je vse prej mari neeo kmetovo blagostanje ali gorje. — „Rlečekapč.ar" pa vse-jednaVo pride vsako Četrt leta in z listki oznanja ljudem po hišah, da imajo o tolikem in tolikem času davke plačati, sicer bo tekel „se-kucjon" itd. Tukaj imate gg. državni poslanci prelepo polie, na katero nas kliče sveta domovinska dolžnost in glas lindstva, kataro je vam svoje zaupanje dalo. — Na izboljšanje kmetijskemu stanu, na umne in praktične postave, katere bi neomejeno dovažanje tujih pridelkov in iz* delkov zabranjevale — na to naj bi bo v prvej vrsti Oilr jemalo, da bi se nekdanji bla-gostan Avstriji povrnil. Ako Be to ne doseže, se je bati, da bodo tudi vse druge lepe misli in želje tako izginile, kakor izgine v zraku mjilna pena. Domače stvari. — (Imenovanje.) Inženir pri deželnej vladi v Ljubljani, Franc Ziegler je imenovan nadinženirjem, in c. kr. stavbeni adjunkt R. VVaschiza inženirjem v službi za državne stavbe na Kranjskem. — (O ljubljanskem barju) ae nam poroča, da ministerstvo za kmetijstvo na Du naji preiskuje posamne sklade, koliko goriva ima vsaka zase posobe. — (Dva konja ukradli) bo lopovi gospodarju Antonu Kavki v Ihanu v noči na dan 23. pr. m. iz nezaprtega hleva. Tatov ne poznajo in jih še nijso zasačili. — (Zoper govejo kugo.) Ker se je k nam zopet zavlekla goveja kuga, je kranjska deželna vlada storila potrebne korake, da se kuga obmtji, zaprla mejo proti Hrvatskoj, in določila sledeče nagrade 6nim, ki ovadijo kateri prestop zakona zoper govejo kugo: za vsako naznanilo, du se je katera goveda na skrivnem prepeljala črez mejo, dobi ova d ni k od 5 do 10 gld. za vsako glavo; za ova;enje vsacega druzega prestopka vladne določbe pa od 5 do 20 gld. — (Premembe pri učitelj stvu.) Na Kranjskem: V pokoj gredo gg. Janez Vre-sic v Leskovci, Anton Gogalu v Beguujah p. T., Janez Pezdič v Ljubnem. G. Andrej Legat iz Zagorja na Notranjskem pride v Kolino; g. Jožef Božja iz Polhovega gradca v Preser; s. Leopold Zupin iz Čemšenika v Kamnogorico ; g. Gustav Grosmsn iz Starega trga p. L. k svetpmu Ivanu (Mitenje vasi). Stalno se ume« ščajo: gg. Vircencij Grum, podučitelj v Linb-liani, France Kovač, učitelj v Zitičini, Primož Dolar v Kresnicah in gdč. Marija Malec v Za-eorji. Začasno: iznraS. učit. kandid. g. France Trost, učitelj v Podragi; g. Aloizij LavreoČiČ v Slapu in g. Janez Bantan v AmbruBU. G. J. Zebre, učitelj na Slanu, je šel za učitelja v AValdherrov zavod v Ljubljani. Izpraš. učit. kand. g. Janez Koš je postal učitelj v Hart-hergu na Štajerskem. V logaškem šolskem okraju so postali učitelji: g. Janez Kermavnar, poprej začasno na Duplici pri Zagorji, v Logatcu, in izpraš učit. kand. g. Avgust KleČ v Starem trgu p. Ložu (III. učit.), g. Jož« Ž-rovnik v Cerknici (IV. učit.), gspdč. Eltza Demšar, dosibdob v Starem trgu p Ložu, III. učiteljica v Z'roh. — Na Goriškem: Gosp. Poniž, podučitelj v Kopru na c. kr. vadnicit ostane tam za učitelja. G. Mrcina, učitelj v Materiji, za pod učitelja na c. kr. državno šolo v Gorico. G. Sovdat, aba. kand., za učiteljico v Ajdovščino; g. Sirca, nadučitelj v Cerknem, v Komen; g. Košir, prov. učitelj v Kobaridu, v Komen; g. Cvek, nadučitelj v Sežani, dobi 6 mesecev odpusta zarad bolehnosti; gdč. Pitu niic, abs. hnndidatioja, bode ga name štovala; gdč. Kacafura, abs. kand., za učiteljico v Sežani ; g. Anton L^ban, učitelj v Sežani, prevzame vodstvo šole; g. Sluga, prov. učitelj na Gorjanskem, prov. v Storjane; g. Bogateč, abs. kand., prov. v Divačo; g. Čotar, učitelj v Rodiku, v Št. Polaj (če dež. šolBki Bvet potrdi); g. Ivančič, abs. kand., prov. na Gor-jansko. Razne vesti. * (Fcm. Krna t vitez pl. Ilartung), kateri je dne 1. okt. umrl na Dunaji v svojem 72 letu, je bil najboljših generalov avstrijskih jeden ter odličen ud gospodskoj zbornici. Sin preprostega mesurja je pokojnik z izvrstnim svojim talentom uže 1. 1848 bil majorjem v 17 pešpolku, a 1. 1840 so ga imenovali podpolkovnikom in nrovizoričnim šefom žandar-skemu polku za Štajersko in KranJBko. V vojski 1. 1859. je bil generalmajor in poveljnik brigadi. Poznejše so mu izročili dostojanstvo zapovedujočega generala na Dunaji. Na Italijanskem je bil 1. 18GG poveljnik vojnemu koru. V bitvi pri Kustoci si je prislužil vitežki križ reda Marije Terezije. L. 18G9 je šel v pokoj. Umrši feldcajemajster je bil lastnik 47. peš-polku, sestavljenemu po največ iz slovenskih Štajercev. ' (Kraszewskega si a v n o s t.) v Krakova se je vršila velesijajno. Gledališka predstava dne 3. t. m. je bila prekrasna. Zbralo se je hilo v Talijin hram najodličnejše občinstvo. Mej najglasovitejšimi igralci se je osobito odlikovala iz Amerike k slavnosti prišedša slavna igralka Modrzejevvska. Rusov so povsem pogrevali, jediui Turgenjev, osoben prijatelj lubilaru, ga je pozdravil posebno simpatično. Navzočnost in nagovori čeških in moravskih udeležnikov bo bili z navdušenimi pozdravi sprejeti. Dne 4. t. m. o pdludne so Kraszev*'-skemu slovesno izročili doktorsko diplomo krakovske rilozofičue fikulte. Vsa častna darila u I .i n t u poklonjena so vredna preko GO tisoč goldinarjev. * („Slovansky katalog bibliografi čky za rok 1878") prinaša bibliografijo češko od G. Francla, poljsko od J. Kotute, raalo-ru-dto od StefdDOvićl, srbsko-lužieko od M. Smolera, Blovensko od Fr. Ilubada, hrvatsko in srbsko od A. Michalka. * (Pogumna krčmarica.) Blizu Rudima na Ogerskem je prišel v gostilno pote- pin, zahtevajoč, naj mu krčmarica, katera je trni Hama doma bila, da. novcev. OdcovorivŠo da jih nema, zgrabi za lane in jo jame tepsti. K »rtčt ne mu i/.tmune krčmarica in popmlši poleno udar' lupeža, da ae nellveaten /gnili. Takšnega palme pred vrata, katera takoj zaklene, a IMBI BI pripravlja na nov boj. Klatež se rea skoraj zopet zavo ter začne na prBgu brusiti hvoj nož. Petam uloini valne duri. A kon.aj stopi v vežo, lo mu uže v glavo bruline vrela voda, in kričeč pade na tla. V tem hipu »ta prišla dva vinska trgove* in uta povezala razbojnika, ter tako rešila napadeno krčmaricu. Tujci. 7. oktobra: i:vro|iin lb ppiicher U Trutu. Pri Nionn i Korac, PolnegOVld iz HrvutHke^a. laaattfgial i* Uanaja — Hedrr la Kočevja. — Taclioll iz lnabrukii. lJri IfnlKli Aljaiičič iz Dolcnjake^a. — Niilch Iz Gruden. — li.miuan i/. Dunaja. — Ondurkti iz Idrijo. — Globočiiik iz '/.< -lo/n I,o\ . l'i i •»> ■ i j-.u«-m 1'i'sui j i : Horvat iz Dunaja. — Sor», Rtonfer is Trbovlj*. iz Logatca Jeglič, Jurjan&id T ris ii e crne v I.jiibij:iru B, oktobr* t. 1. hektoliter '.» rjd. T.> kr.; rtv, o gld. S;"t kr.; —• j. cuifii 4 g, it. DO kr.; — uv«a "J fta\ M ki , ajda 4 gld. N< kr.; — proto 4 gld. li'J kr.; — koru/a ti gld. kr.; - krompir 100 kilogramov 2 tfld. iir> kr.; — filol MRtolHei 1 gld. kr. ; m,is.h lo . - tam «lil. Ml kr.; mast — tfld. VI kr.; — m(h-Ii tiisiu — gld. .r><» kr.; ipefa povojen — gld, 60 kr.; — jajce po a'/| kr.; — mleka liter s kr.; — goveđnina kilogram 68 kr.; — talatnino kr.; — ■vinjaka mcsii i>l kr. , sena loo kilogramov l jjld. :»l kr.; — aiaiue I , l'l 86 kr.; drvu (rila 4 k v. inclniv 7 gid. — kr.; — unbku b g,d. — kr. Trgovski uCeiiec, tapolnlvil riolako dolžnost, vzruio ho pod dobrimi pogoji takoj v aluzbo pri gOtpođu J". 3. Oset-n, (47r»—i) trgovon na Vranakem< Dunajska borza 8. oktobra. (Izvirno tolegrafići o poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih U8 gld 10 kr Knotni drž., dolg v srebru u9 „ 40 „ Zlati runta K ) n 00 „ IHiiO drž. poHojilo Iftft „85 „ Ak „ "20 „ London , . ......| M ■rebro . . . _ J — \ Napol. g B yoi/a * (J. kr cekini f> f,7 Državno marko . . . . 57 _ 70 Za v • v v ciscei\je in izbolj-šanjc vina najbolJHO, n.i jltiti cihm in n:« jernejs o Hredatvo jo prava Irancoska žolča. To, kakor tudi proatl navod, kitko ao rabi, dobi ho /mirom z oHobniin ali poAtniui naročilom pri \. Ilart.niminu v i j■■ bi|>«nI, v Luka Tavčarju v o j bili. (880—88) NajHijajtiojMi vnp b aagotovljamo, Troiki ta fiiačonjo znašajo za \.sak boklolit.tir 4',, kr. Največja rasprodaja /alolaj imenovanih stvarij s svetovne razstave, /.a polovico vrednosti. Žepne ure. (Iz Švajce). Yiak;i iiru ji' iiajlliujo ropiiHirunu, mi tronulnk regulirana in Junni Hit M II leta. Najboljše in najceneje uro sveta! K rnniiu 11 ni 11i1 v li Iju v i/. Iiujti /ji'ku nikil nrulini, na Hi'kuiiil riipunirumi, /. /nntniij prulmliiiio vrri«ru ml pravSgS duiililr- /llltll, lllllluljlllllllll, kljlll li'l'lll lil Lili Htlllllntllll »• l u i-ji-lil, pll'ju nI.I iS, 'iliij h.mu* g|d. fi.hii. Žopllll vi ril i/. 11 ii let l ir»j |m zinili, 11» Iti i ll 1411 > n>M u liru 11 ll, a Kitnliinj pridodano vilu liiiu viii/.lrn ml Jiriivi'Hii iliiuhlii-/l.i i kIjiicu'i'in in Imriiiiiiiiiiliiii rini jnn, hiiiiio i m .l.. > Kli'ii i 111 ii i i > i > 11 I <■ i< ••■ i/, li/k ri,-.i iuki'1 nnluii, mi Miknnilii li !■ n I i l .i n i, 7. /.iihIiiiij |irillilllllllll VITI/Illl lili 1.1 iv .r I lllllllllll-lllltlk, IIKmIhIji.IHIIII iii luli hIIII HHt i lil l'tlll jl'IH, |ik'jll glll. 'j. I , »illij Himni nUl. 7.7Ti. lOlutiii hirlinm uru um viiljnr, imnriivioui v r. kr. kuv-llicl, n Id nibtni, MM i • K.« iiu iiiivi'Iii iliiktrii luni pota liii/.liK'1'iiu, u u Ht' k u mi o li'Klilirulill, l'ri'jK i(lil. BT, n.iluj aiuiiti Hlil. II.SO. Kriu-iiui, pruvii miohin i u 11 ioo vn i m nroJirim urn xii Kll"l'1'. n la rnliiin, rii/.in tt'iiii u.l iiiivi'Iii, cink t ili in ni |Mi t ii |i|l/.liliiil»J MUDO |M. >•>. Krii-^iui OlMlIrariM kopnu rcmuiitulrbkn uru, im ilr/ku l.ro/ ključu /.u iiiivijutl , r. ilviijliiin iii krinliiliuin OklOpOm, l'U'Jn k'1' -l| 'illij niimo glil. m.Hfi, x vi.ri/liii ml (Inulilii/.iulii Itil. Ini" tuku fiuu i'iiiiul-urii k«*. ».Irojeui yii o
  • -rultili kut uru tu DUMI no/.u, DVSji K1'' '-i *il«J I»i huiiiii gM. Slovilo ur imiiiij.niL/ i,c> j<-, lulur >.oli IimIuj irru'ti v.n mulo nuvrov Izvr^lno uro. Iti povnoil 11 j i j i. i»■ 11 j i.lniii' i i'tinki'iil vri', i i. i j hi' jiri'jti Umlxtiu ii, h pliiHtirkiiu iiikiiliiakiliiiii ni ]>um'liliuil jiiulHtuv om iuiH|nil o mm, l'iijn Klil. i, /.ilaj nanio k111. U. Jml i*ii u . ■ .i. . tititlh-tlr: niti / /i in n j.u i'iii ml kum Hiiilira ltl liujlliiujo ri'/iiiin jittlH-o, prnjo K1''- 4.111), miliij ]iu bunio Klil. I 10 Jmli'ii i/uiiMi-mi/lir#•//.■ r.i him|,o.Iu In k"mI'". |>iiiIh1«vIJiii In V varil luirvuli, mi|iiiiijiiut'iii uil kiuuHiiiliiH ih TiirUiro ■ lllIK! huiiiii Klii. 'i. Dežni plašči od proževine in ogrlači. (^Lm e r ilcet.) Oni i/v ml n i ili'v.ni plitsri i.n /uiii.li hvojii vii'iliiintti liillikoviilic n Id lm il.li.i.iini, u /.iiihIi hvojii ilvujllfl nvrlio, »u ili / kut k.i|.i,l, /.i Lopo in..... kol i 11'; * .i 11111.......Iiiin otirl.u i r..i iiiihIII ju iiujIniljHii in iinjiiriikln iifjh.i ulilii li. oblokO. |ioHi.|um ki r mi iloluvii vnuku VOltkOflll, ".'(hm) tOGAtOV aiiiriiki'uiskilt svilnih natikačev in nogovic 4 I iii,.t< i/• i" t .Mtiifi'ihi), naj/il riivi-jiiii nonijii, liliuli DQgR 111 i' • • J' ■ j • ■ DOt. <• |.iiiim t:l i B0i nogortc* 8 pur« i|l. I ; tato mi Joiliiuburvuno, v nujiiiuiluriiijili liojiili, iiiIh'iiio pluvo, iilnii', »ivo lu jhhuiio. 'looo tucatov traneoskih batistnih žepnih rut (Pari/.), vhI /.iirolilji'ni in hi'< Horliriiiiiiin oktftjoi, /u noiiivrno iohIiii i'i'llll ml i(l I l ■•> IIK'llIll, l'l'i'jo no i lili ili 1.701. Stvari iz britanija-srebra. f Sin //# Itritiittijo-Mfftiftt Jr Jiilitm im »vrlu iurntiijt-rn Itorlim, /ii ni 'UMrtitr h/idi-hIh lulu ostiinf, /.<■! ju/no /.'•' Iiiin" nrrltrn, .Iiiiiimiii.ii rnAo (/u/oru, itn ur h Iiiii Jiiriiu iiliri.'HJOMii, iiurif tJ in liri* -. ii intll l80, /iliij biiiiiii 7f> kr. I /..ii .//i jii/i /) M| Ji.tili in t>U'i prnju 1(1. », /.iluj umnu k> 1.60. I »/niit'd tu tt'i-)itjtiilif ml lirituiiiju-Hinliru, ti/.ku r.u> nit iioy.u, prnjo i|l. ;l, /.llllj HIIIIIO II.i kl Nujobnianiijivoj^i, najiinojši ponarejeni briljantni lišp { i m % t * itlit m in #*•#««.» tii./itj. T u ■■/•tBO pi>/.iiii!l Liip. ki »u u/INiriiju oil iniju ijih po/tiu vilico v iiiniitiilli ti'ku nvntu kot iiiiJiin|ii'Hiiini', k.u M Jfl ilnnlnj v 11 j ntuiki i/ilol.ivitlo, ju nuli hviijoku loluOMOga ni.lunu v lu niiini'iiji'ii, ilu iu /ii iIiiiko iiiivno kii|iljriii pruvt I ih |> m-| .i u 111 ll o, kil in jodu /I.ilui ii'lni(u nvrtu ini muni tili pOIHUl jonili liriljiintov ml piuvili i.i/l..i iti, iiku jili im puilvi'Ao prnju luijiiuliiiu iiijo inu 111 • ii k.i v n i ij u. Cnli ltHp ukiivun ju h pruvnii lllllllill' /llltlllll. i lu 11 ju u 1 ni pl'nlllil, iiujiinv ijh» ili nujllllojii* y.lutii l'iiHiiiiii Humu 1(1 U. I pur lu ilj.iiitioli iiIimiiiiv, /. imliiiin uli ilvniiiii luHnruiiiu v iiiuiiiii.|i'inui m o lu ni'ni oki.vii, k'. U.Ml. I iu l Ijulit lm IiiuAii /. v i'i DtgO UH kiiliiolii, jjl. |,B0, 1 lu iljulitiil 11 it'ill i Iju■ i, iiujInpHU l'unoiiii /lulu, niimo kI. U.Ml. I I > i i j i 1111 ni lii'i/oi: /.u vrni v lopoj ulillki, Hinio kI. i!. I luiljiilit n.l i i.Hi/ll Vli'll n.ilmi 1(1. li.Ml, jilko oluiiiilliljivu. I lu 111 n m I iu . I iji i. 1 > ■ 11 i uli i,| ijilli »u luno 1(1 i .i. I pur lu iljiintiiili i in i »ciijnkuv mu liin k' U.Mi, iiuj......lm iiiho Iiku »volu l vimi/uii okolO vrnili i« diiiililu-Kliitn, iiujlkiinjiii plntivu, jirujo wl lu, riluj milini -'. i.n. 1 krutkii vi-ii.n .i Ji uru, I/. ilinililn/liitu, jirnji' k' »iluj k' ■ i..... tucatov svileiiiii zrpiiih robcev. >i-.i|i.-| V II ili iji. 'l'i lupiti rolui hii umu luli ponlniii m r«/pmiliiju ml luko pulti Ili iiio, hl.ili '■" |ni|i' kIiI. In 80, u mi iluji nm liirut ■unio kolikor kuIiIiii truju r.u mulu romi ml t;lil. lu i, |>>> llliiltn. '/.u h s ilo kuhi poroka tur ho pluni /.u nuj Int i i.i-o ni im lm, kur no lutru r,i/.piotliiji.ju in hii liliku rulnju tiuli kut rul.i i r.u v r.it. Novrjtituo ali rosuica je I Jedna cela oprava za gospe HfHtiijii'.|i i sr. ji'ihut JniiHkfi oprnve la prnvubojiuiifa frnno. krutiiiiu uli tuku /.viiiiuku runkoKii plutiiu » iiiiini(ini 11 Hjnim iu iiujiiiiiiloriiiHoi(ii kruja huiiiii k>. ;»7i>, kjor Ju nn huiiiii /.u dolu pliuulu kI. h. .Ii.Iii.i II11 in oprnvn m krunilo iiiiliApuiiiiii pliiH, nUnin i* i>riivolinjiii.i(tt kr.'tnllii uli riinkoMu plutiiu mlinu gt. ft.roi, u> /ii huiiiii llolo ho ju |.I.n.lio ll. i J Nujiuuklnnnjno ju, tlu hii tu npruvo vnukoj MMll priplulo iu ino/, nj ih inu no mora, /.m.uh mnoga prmiiijii priporofa ie iiujiiitrujnu mutoUm, Tega še nij bilo! 2000 komadov pravih angleških p t a i d o v za pot. f 1.1'inltltl.) Tu /u lim,m in poi neobhodno polrabo« rafi ho pcipo. roj u niln.i p ii i ■ 11 -1. ■ v 111.111 lu ili./nlo. VhI ]>ln ■<■■ hi i j! u iirn- ilujo milini hIiii'iijimi k ......i iIiihIi, ho la iiiijIlnnJH.i in nujti-ijn iiiiKluitko pUiii tkiiiiiuo, jako vnlikl in alrokl , tiuii kot potno pokrivalo *u upoirabitl iu *o jadno loto kaanajg nora m i Im,.k I/, to Uvrntiio tkiiuino liii|,ruvili MlO «uiilurolio. Trojo ho »tuli kI. ii ,1,, lil, »,,luj huiiiii kI. ft.M ilo 7.f.tt. Perilo set goepode lan. gospe. f Mii, i,iltii , if f g«»iA«*>.J .loiiim mu .lin uxloi'il-tti'nji'ii1 »otvnriiulu / u ovratnikoma gl. I.mi. .loiinu iinn vn/uiui niunkii irajoa ir. u ,]i...iii.,., iirtinn kI- I.to, Jadna gladka Satrornata itrong«M*aiJofli «1. 1,70. .luilnu jukii linu /ciinlui i.rnn',1 „ krn/iin vur.oiiimi «1. I .711. 1,lv......Iiip.oi iiu. m liui.....I, ilruii.u nn vu/.iin, kI. 1.7». Ju,lun ieiiHku IlItK-KM) k nuj topno vnuljionin liApiuu, gl, 1 711. .in.lun kratna suknja ia K"npo, r. iiujiiiojniui niinojoiu na-lupana, gl. 1.70. .Iinluil Iriiiiionki nto/.nik /ivotnik y,u Jli'llnko Kl. l.AO. Vnu 1.....1,, ,„ inijIniliHo 111 iiiijtrujiunu ilolo, tur Jo prnjo 4krut vil« Hlulii. Pri miroolii jn tri-liu mililo ,,l... ,. vi.itu v viuitiiiiolrili liu/niiiiili. Oljčne slike s fino pozlačenimi okviri. f Jttuutiroi «■#. j 'lo kr.im, i,tj,„, slikr nn h prontn ruko na plutno Hiikuno, vn„o.,' „0 .>i dunaJakUi oolov, u m puioov Uroka. b> vadsn« v ateadamijah ia lapa u.....InoiU, v Onih ovotiem In iiriilioHkuiiii oli'pHiiuili nkvinli. To Mik,, luun,- vnuku n,,l„, Ii, dvorano, let m ali niik-. delal, t/, raaulli g«nra m ivolnikl vniK'i'Hii 1111111.1. 1'rojii jo »tulil Jniluu nliku hI. 16, »iluj g nkvi-rnlii vrnil nuni,, Kl. t •. kuturu |iiihkii n„ lin lunin nikiliir viii' pllllulu. Ohnnilo za gospode in gospe. COuiiaJ.) Niijllnnjii ObUVpiO iz tolo^jo kožo, ilviikrut ..mitu, l ■ nn :i podpisu, najaolidnajla dunajako delo. par h gospoda pil H 'O. 4."I., riKonpo Ml,I .it «6, vnl .(,.,1,, v lllljIloVuJAllJ moderna] Ikaonl i'u naroobl treba naana<J daljino Ln TlUna nogo, nii pak ii.v.ii !•■ ii... ii.t, nn ogled, Val oravlil h arait ilvuklut vir ntilll. So jedenkrat priporočamo BpoStovanim čitateljem, to dobro tn B&mo jedenkrat v Uvljenju kazofio so priliko porabiti in naročhc luko liit.ro in mnogobrojno kolikor je mogoče pripOslaU,