Celjski tednik CELJE, 4. MARCA I960 LETO XI., ŠTEV. 9 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK< DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOB ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO KONFEREN SZDL ZA CELJSKO OBČINO Organizacije SZDL postajajo samostojna politična vodstva Minuli petek je bila v dvorani Narodnega doma konferenca Socialistične zveze za celjsko občino. Razen nekaj nad 200 delega- tov so uspelemu pregledu dela prisostvovali še: član Glavnega od- bora SZDL Jugoslavije in član Zveznega izvršnega sveta dr. MAR- JAN BRECELJ, sekretar Centralnega odbora Zveze sindikatov Ju- goslavije OLGA VRABIC, zvezna poslanka MILENA KORŽE, član Glavnega odbora SZDL za Slovenijo SERGEJ VOŠNJAK, koman- dant celjske garnizije JLA, polkovnik in narodni heroj FRANC ROJŠEK, sekretar okrajnega komiteja ZK Celje FRANC SIMONIC in drugi. Peročilo o delu in uspehih orga- nizacij SZDL na območju celjske občine je podal predsednik občinske- ga odbora SZDL Cveto Pelko. Tako je že na začetku svojega govora de- jal, da je bilo lansko leto zelo raz- gibano na vseh področjih družbe- no politične in gospodarske dejav- nosti. Ta razgibanost je dokaz naše socialistične graditve in pripadno- sti celotnega našega prebivalstva pri Izvajanju nalog, ki jih je začrtal sedmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Vsi ti uspehi so plod naših skupnih prizadevanj, naporov in požrtvovalnosti naših delovnih ljudi. Lani pa se je politična dejav- nost močno razgibala še pri pro- slavljanju 40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ. Ni bilo društva in tu- di ne vasi, kjer ne bi bilo praznova- nja te znamenite obletnice. V nadaljevanju svojega govora je tov. Pelko podrobno analiziral uspehe na gospodarskem področju, ki so se pokazali navzlic precejšnje- mu investicijskemu zaostanku. To zgovorno priča, da so naši delovni kolektivi vlagali maksimum truda in odkrivali notranje možnosti za boljše gospodarjenje. V industriji smo lani napravili pomemben pre- lom v tem, da so se začela naša in- dustrijska podjetja resno baviti z vprašanjem rekonstrukcij. Tako imajo zdaj naša večja industrijska podjetja jasno začrtane razvojne in- vesticijske programe in stojijo sre- di rekonstrukcij. Naša naloga je, da spravimo na to pot še tista podjetja, ki v tem pogledu zaenkrat še za- ostajajo. Enako kot probleme in naloge v industriji je predsednik razčlenil še naloge, ki čakajo Socialistično zve- zo na vasi, zlasti pa v pomoči kme- tijskim zadružnim organizacijam pri razširitvi in utrjevanju proiz- vodnega sodelovanja. Ko pa je go- voril o trgovini, ki je lani vendarle napravila bistven korak naprej v pogledu modernizacije, je še dejal, da bo treba letos razširiti mrežo po- trošnih centrov ter predvsem konča- ti trgovska centra na Otoku in Ga- berju. Velik uspeh je bil lani dosežen tu- di pri združevanju sredstev. Glede na kritično stanovanjsko stanje so dala lani podjetja za gradnjo sta- novanj okoli 260 milijonov dinar- jev. Zraven tega pa so za rešitev nekaterih komunalnih problemov prispevala še 137 milijonov dinar- jev. Zelo pomembna dela so bila opravljena tudi s pomočjo prosto- voljnih delovnih akcij. Pri tem so se zlasti izkazali prebivalci Štor. Pa tudi nekateri drugi, kot Tovar- na emajlirane posode, Ingrad, kra- jevni odbor Dobrna itd. niso zaosta- jali. Zbiranje sredstev za ureditev nekaterih splošnih problemov kot za izgradnjo mlekarne, investicije v kmetijstvu, za uslužnostne servise, kopališče... se bo nadaljevalo tudi letos. Pri tem so kolektivi Železar- ne v Štorah, Tovarne emajlirane po- sode, Cinkarne in drugi obljubili, da bodo prispevali okoli 260 milijonov. Mimo tega so rekli, da bodo opra- vili nad 200.000 udarniških ur, del- no v podjetjih, delno na terenu. Največjo obvezo je dala Cinkarna in sicer 50.000 delovnih ur. Velika dela se bodo nadaljevala v Štorah, terenske organizacije SZDL pa se pripravljajo in sprejemajo obveze za prostovoljna dela pri ureditvi nase- lij, parkov, otroških igrišč, zavetišč itd. Precejšen del svojega govora je tov. Pelko posvetil poglabljanju na- še socialistične demokracije in sode- lovanju državljanov pri upravlja- nju. Tudi tu je bil napravljen velik korak naprej. Ljudski odbor in nje- govi sveti so pokazali veliko aktiv- nost. Nerazumljiva pa je premajhna udeležba odbornikov na sejah, saj je lani znašala v povprečju komaj 70 odstotkov. Pri teh izostankih so več- ji delež odnesli člani zbora proiz- vajalcev, kar je čudno. Prav tako je bil stik odbornikov s terenom, zlasti še članov zbora proizvajalcev nezadovoljiv.- Številni krajevni odbori so aktiv- ni; večjo dejavnost pa sta pokazala le odbora v Storah in na Dobrni. Nadalje je tov. Pelko opozoril na delo stanovanjskih skupnosti in zla- sti še na prve napake, ki so se po- kazale pri sprejemanju delovnih programov. Zdi se, da so ti preveč šablonski in da se v njih ne vidijo stvarne potrebe in zahteve določe- nih območij. Sicer pa bodo morale organizacije SZDL in ljudski odbor v največji možni men podpreti stremljenje prebivalcev teh skupno- sti. Medtem, ko sveti potrošnikov še vedno niso zaživeli, pa so porav- nalni sveti že na začetku svojega dela opravičili obstoj. Proti koncu svojega poročila je tov. Pelko govoril še o delu šolskih odborov, ki ni bilo najboljše, čeprav ne slabo, o kulturno prosvetni de- javnosti v celjski občini, ki se odvi- ja v dvajsetih Svobodah in prosvet- nih društvih, nadalje o razgibanem športnem in telesnovzgojnem življe- nju itd. Primeren poudarek pa je dal še izobraževanju delavcev v gospo- darstvu. Ko pa je ocenjeval delo osnovnih organizacij SZDL v celj- ski občini je dejal: Politično delo osnovnih organiza- cij je dobilo široke osnove. Po- membna je njihova vloga pri pojas- njevanju in utrjevanju raznih oblik in vsebine delavskega in družbene- ga upravljanja, dalje pri reševanju problemov, ki nastajajo v delu ljud- skega odbora in njegovih organov, pa tudi pri oblikovanju socialistič- ne zavesti državljanov. Za preteklo obdobje je značilna nenehna rast os- novnih organizacij v politična vod- stva, ki čedalje bolj samostojno ukrepajo na širokem področju ko- munalnega sistema. Gostje na konferenci z zanimanjem poslušajo poročilo V RAZPRAVI JE SODELOVALO 14 DELEGATOV IN GOSTOV V zelo živahni in plodni razpravi je sodelovalo vsega skupaj štiri- najst delegatov in gostov. Ko je tov. Zvone Dragan govoril o delu mladine, je še zlasti poudaril okol- nost, da Socialistična zveza še ni zajela v svoje vrste vseh mladih ljudi. Anketa na celjskih srednjih šo- lah je pokazala, da je izven SZDL še vedno preveč mladincev, oziro- ma, da jih je v njenih vrstah od 453 le 91. Podobna, čeprav nekoli- ko boljša, je slika med mladino v industriji, kjer je od 1120 mladih delavcev v štirih večjih celjskih podjetjih le 47% članov SZDL. Medtem, ko je tov. Tone Skok go- voril o izobraževanju in delu de- lavske univerze, si je podobno temo v razpravi izbral tudi tov. Štefan Marcian. Tovariš Matija Marinček pa je v prvi vrsti opozoril na na- grajevanje po učinku in uspehe, ki so jih na tem polju dosegli v obrt- ni delavnici »Mizarstvo-kolarstvo«. Zelo zanimive so bile tudi besede tov. Bena Krivca, ki jih je namenil letošnjemu programu občinskega IjuusKega odbora za ureditev ne- katerih problemov družbenega stan- darda. Nadalje je tov. Karel Žmavc govoril o delu društva prijateljev mladine, Franc Cokan o uspehih in problemih Svobod in prosvetnih društev, Ivan Mišic o poravnalnih svetih in Jure Krašovec o začetnih težavah stanovanjskih skupnosti. Končno je tov. Milena Mrevlje spre- ; govorila o delu in uveljavljanju že- ' na v družbenem življenju. Od gostov je prva spregovorila ; tov. Olga Vrabič. Ko je govorila o ; velikih uspehih v gospodarstvu, ki ' se kažejo tudi v tem, da bomo pet-' letni načrt gospodarskega razvoja izpolnili v štirih letih, je še dejala, da so vsi ti uspehi zrcalo notranjih odnosov pri nas. Eden naivažneiših elementov teh notranjih sil, je nada- ljevala, pa je prav gotovo delavsko samoupravljanje, ki je doživelo v zadnjem obdobju vrsto novih spod- bud. Zraven tega je tov Vrabičeva go- vorila še o nujnosti kompleksnega nagrajevanja in s tem o novem po- ložaju proizvajalcev v procesu pro- izvodnje. V nadaljevanju razprave je govo- ril še tov. Marjan Brecelj. Ko je po- hvalil veliko aktivnost organizacij SZDL v celjski občini, je še dejal, da pri vsem tem ne gre za občas- no zunanjo dejavnost, ki bi jo lah- ko spravljali v zvezo s pripravami na peti kongres, ampak, da se zna- čilnosti te aktivnosti kažejo v stal- nem obravnavanju gospodarskega in političnega živlienja. Pa še več — organizacije SZDL pomenijo v tem dogajanju motor življenja. Tovariš Brecelj je za+em govoril še o nekaterih gospodarskih vpraša- njih in zlasti o nevarnosti, da se lahko pri silnem gospodarskem raz- mahu začno rušiti blagovni in kup- ni fondi. To se pa ne sme zgoditi, zato moramo vsi skupaj paziti na ravnotežje teh sil, ali z drugimi be- sedami — ne smemo trositi več kot imamo. Ko pa je govoril o tržišču in trgu na sploh, ki se v pogojih našega planskega gospodarstva ne sme raz- vijati anarhično, je še dejal, da je dolžnost nas vseh, da najdemo naj- bolj normalno in direktno pot bla- ga od proizvajalca do potrošnika. V zaključnem delu konference so delegati izvolili 35 članov v občin- ski odbor SZDL ter pet delegatov za peti kongres SZDL Jugoslavije. Tako bodo člane SZDL celjske ob- čine na bližnjem zveznem kongresu zastopali: Sergej Vošnjak, Franc Simonie, Вглпко Gombač, Leopold Mraz in Andrej DroIIe. ________^ ._______________M.JB^ Srečno pot — brigadirji Prvega marca so se na avto- mobilski cesti v Srbiji začela dela, pri katerih sodeluje okoli 6 slovenskih mladinskih delov- nih brigad. Tako je v pone- deljek odšla iz Celja prva celj- ska MDB »Mladi traktoristi«. Ob tej priliki smo naprosili ko- mandanta te brigade 24-letnega delavca v celjski Kovinotehni, Francka Apata za kratek raz- govor ob odhodu prve celjske mladinske delovne brigade. Po- vedal nam je to-le: »Naša brigada šteje 110 ve- činoma kmečkih mladincev in mladink. Poleg tega, da bomo gradili cesto, imamo namen vzgojiti nove traktorske kadre za naše kmetijstvo. Zato se tu- di imenujemo »Mladi traktori- sti«. Sodelovali bomo največ pri pripravljalnih delih, ki pa so prav takega pomena kot kasnejša gradnja. Delali bomo v Srbiji v Malošištu. Letos bo- mo več pozornosti posvetili kulturnoprosvetnemu delu ter tehnični vzgoji in že sedaj se niladinci zanimajo za razne te- čaje. Upam, da bomo svoj cilj dosegli in se vrnili, vsaj tako uspešni kot preteklo leto, ko je bila brigada, v kateri sem bil tudi jaz, odlikovana z orde- nom dela.« Ob odhodu brigade je po- zdravil zbrane mladince in mla- dinke predsednik komisije za delovne akcije pri Okrajnera komiteju Ljudske mladine v Celju, tovariš Vili Es, ki je bri- gadi izročil tudi prapor. Tova- riš Es je v kratkem nagovoru poudaril, da so to prvi mladin- ci, ki so se odzvali pozivu Cen- tralnega komiteja Ljudske mla- dine Jugoslavije in da naj čast- no zastopajo mladino celjskega okraja. Vrne se naj čimveč mladih trakotoristov, ki bodo lahko pomagali pri moderni- zaciji našega kmetijstva. Brigada bo delala na cesti Bratstva in enotnosti dva me- seca. Tudi naslednja brigada bo specialna, in sicer »Mlsdi gradbinci«, ki bodo odšli na delovišče prvega maja. Briga- do »Mladi traktoristi« je na po- stajo spremilo večje število ljudi z iskreno željo, da bi tudi ta brigada dosegla takšne uspehe kot brigade lani. Komandant brigade Franček Apat DELOVNIM ŽENAM OB OSMEM MARCU Letos praznujemo petdeseto obletnico Dneva žena v zna- menju velikih zmag, v znamenju razbijanja starih nazorov in odpiranja perspektive našim ženam in njihovim družinam. Njim bomo namenili več otroških ustanov, poudarili bomo važnost finančnih sredstev in s tem omogočili ženam boljše sodelovanje v gospodarstvu in družbenem upravljanju. Položaj in vloga žena v naši družbi postaja vse bolj po- membna in organizacija dela ter nagrajevanje zahtevata nadalj- nje strokovno usposabljanje žena v podjetjih in na vasi, s čimer né bomo izboljšali le njihovega gmotnega položaja, temveč po- spešili boj proti vsem konservativnim nazorom. Vsa prizadevanja skupnosti pa bi bila zaman, če žene same ne bodo pomagale. Aktivneje naj sodelujejo v samoupravnih organih kot zavestna politična sila in enakopravno naj odločajo o razdeljevanju sredstev. V komunalnem sistemu postajajo vse bolj pomembne stano-\ vanjske skupnosti in v okviru njih servisi za razbrem.enitev žene A O tem vedo žene premalo, včasih pa so nezaupljive. Zato se mo-) ramo truditi, da bodo servisi na zadovljivi višini, in da bodoì storitve v njih boljše od dela. ki ga žene same opravljajo doma.i Servisi so namenjeni predvsem družinam, kjer je žena zaposlena^ in nima časa, da bi sama uredila vse drobne opravke doma. Ve-i deti moramo, da servisi — prav tako kot vsa stanovanjska skup- ' nost — niso izhod iz »siromaštva«:, temveč nujen plod rastočega standarda. Tudi na podeželju se v času socialistične preobrazbe vasi vse bolj uveljavlja vloga žene — proizvajalke v kmetijski zadrugi. Tudi tu si bomo v prihodnjem morali prizadevati, da bodo kra- jevni odbori začeli obravnavati in reševati probleme iz vsako- dnevnega življenja žena na vasi: ureditev skupne pralnice, ko- palnice, še posebej pa to velja za varovanje otrok med sezon- skim delom. Komisije za delo z ženami pri SZDL naj tesneje povežejo delo med njimi, zadrugo, političnimi in družbenimi orga- nizacijami na vasi. V sedanjem razvoju našega življenja postaja vse bolj očitno, da je sodelovanje žena na vseh področjih ne le vprašanje stopnje uresničitve ženske enakopravnosti, temveč predvsem vprašanje resničnega socialističnega razvoja družbe in odnosov med ljudmi. Obrate družbene prehrane bomo smeleje razvijali, pripraviti bo treba hrano, ki jo bodo žene doma lahko same dokončale, jo lahko že pripravljeno odnesle domov in podobno. Da bo imela žena, ki je zaposlena več časa za svojo družino in izobraževanje, pa tudi za oddih, jo moramo razbremeniti. S tem ne bomo raz- bili sožitje družin, kot ponekod menijo ljudje z zastarelimi na- zori, temveč bomo zagotovili ženam le mirno in sodobnejše življenje. J. D. ^ Sprejeta sta družbeni načrt in proračun celjske občine v ponedeljek dopoldne je bila najprej skupna, zatem pa ločeni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Celje. Na skupni seji so od- borniki poslušali obrazložitev druž- benega načrta in proračuna občine za letošnje leto, zatem pa sprejeli poročilo o zborih volivcev, na ka- terih so državljani razpravljali o predlogu družbenega plana in pro- računa, zraven tega pa tudi izrekli soglasje na odlok ljudskega odbora o uvedbi 4% občinskega prometne- ga davka od prodaje industrijskik predmetov na drobno. Družbeni načrt in proračun so na- to odborniki sprejeli na ločenih se- jah, -mh Zbori volivcev na Šmarslcem Po vseh krajih šmarske občine s* bili te dni zbori volivcev, na kate- rih so obi-avnavali predlog družbe- nega plana, zraven tega pa volili odbore stanovanjskih skupnosti. Zraven tega so se volivci zanimali za kmečko zavarovanje, za ostala vprašanja kmetijske proizvodnje pa tudi za gradnjo in popravilo cest. Veseli so volivci virštanjskega ob- močja, kjer bodo končno le zgradi- li cesto od Virštanja do Dren^kega rebra. -rl Proslava dneva žena v Celju Občinski odbor SZDL in Dm- štvo žena v Celju prirejata v p(^- častitev dneva žena slavnostno proslavo, ki bo v ponedeljek 7. 3. ob 20. uri v Slovenskem ljud- skem gledališču. Vljudno vabljeni« Tstop prost. VREME V NASLEDNJIH DNEh ZA CAS OD 3. DO 13. MARCA Pričakujejo se padavine okrog 3^ 7., in 12., marca, vmes lepo vreme. Ohladitve pa se predvidevajo okrog 3. tega meseca in zlasti okr(^ 8. marca, ko kaže na sneg do nižin, nato pa nekaj jasnih, a hladnih dni z mrazom ponočL CELJSKI TEDNIK - STEV. 9 — 4. marca 1960 DELOVNI ČLOVEK- NOSILEC DRUŽBENEGA DOGAJANJA NA OBČINSKI KONFERENCI SZDL V 2ALCU JE GOVORIL TUDI CLAN GLAVNEGA ODBORA SZDL JUGOSLAVIJE ZORAN POLIC Razen številnih delegatov so se konference občinske organizacije SZDL v Žalcu, v nedeljo dopoldne, udeležili še član Glavnega odbora SZDL Jugoslavije Zoran Polič, član Glavnega odbora SZDL za Slove- nijo Ivo Svetina, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Celje Franc Simonie, ljudski poslanec Miran Cvenk in drugi. Obširno poročilo o delu in uspe- hih organizacij SZDL na območju Spodnje Savinjske doline je imel predsednik občinskega odbora Ivan Kovač. Iz njegovih besed smo po- vzeli, da so se osnovne organizacije SZDL zlasti v zadnjem času in v pripravah na peti kongres močno utrdile in da so postale samostojna politična telesa; sicer pa najvažnej- ši činitelj pri obravnavanju vseh problemov družbenega dogajanja. Ti uspehi pa bi lahko bili še večji, če bi odbori vaških organizacij uve- ljavili pri svojem delu več sistema- tičnosti in načrtnosti. Navzlic temu so organizacije SZDL postale naj- važnejši družbeni činitelj na vasi. To se je videlo tudi na zadnjih obč- nih zborih, ki so bili lepo obiskani. Odlikovali pa so se tudi v vsebini dela. Kmetijski značaj Spodnje Savinj- ske doline je samo navidezen, sicer pa je 60% prebivalcev navezanih na industrijo. . Industrijski značaj žalske občine je prišel do izraza še pri obravnavanju problemov, ki za- devajo rekonstrukcijo in obnovo za- starelih obratov. Nekatera podjetja so že pristopila k rekonstrukciji, druga pa se nanjo pripravljajo. Med bodoče naloge industrijske pro'z- vodnje se uvršča tudi zahteva po večjem proizvodnem sodelovanju med različnimi podjetji. Precej problemov jih čaka na po- dročju obrti. Tu ne gre toliko za proizvodno obrt, kolikor bolj za uslužnostno dejavnost. Kot vse kaže bodo združili vse m.esarske obrate v eno podjetje; zboljšati pa morajo še preskrbo s kruhom. V trgovini imajo kopico nerešenih vprašanj, od kadrov do števila prodajaln in po- dobno. Tudi v gostinstvu jih čakajo velike naloge, zlasti še v zvezi s perspektivo turističnega razvoja. V zadnjem času so v žalski obči- ni ustanovili tri stanovanjske skup- nosti in to v Žalcu, Preboldu in na Polzeli. Tako so rešili organizacij- sko plat tega problema, čaka pa jih drugo delo, zlasti ustanavljanje ser- visov, otroških vrtcev, igrišč 'úaJ¿ Tudi to bodo zadovoljivo opravili,» če bodo našli hvaležno oporo pri" vseh ljudeh. Sicer pa je znacilna^k odločitev prebivalcev Polzele, po'i kateri bodo dolžnosti tamošnje sta-: novanjske skupnosti prenesli na krajevni odbor. m Ko pa je tov. Kovač razčlenil pro-j bleme in uspehe kmetijske proiz- vodnje je dejal, da so šli velik ko- rak naprej.zlasti v hmeljarstvu. Na drugih področjih pa se stanje izbolj- šuje šele v zadnjem času. Zlasti so ponosni na uspehe v kooperaciji, ka- mor so zajeli 7650 ha ali 67% vseh obdelovalnih površin. V kooperativ- nih odnosih med zadrugo in kme- tom sodeluje 2287 proizvajalcev, ki so podpisali pogodbe za kompleksno sodelovanje za 97,8% svojih po- vršin. To je uspeh, ki kaže, da si je kooperacija v Spodnji Savinjski do- lini že utrla pot in nadalje, da se tudi proizvajalci zavedajo, da brez sodelovanja .s kmetijsko zadružno organizacijo ne morejo doseči za- dovoljivih rezultatov. Lepe proizvodne uspehe beležijo tudi kmetijska gospodarstva, ki po- stajajo vzorna posestva in žarišče napredne proizvodnje. Med naloga- mi na področju kmetijskega zadruž- ništva pa jih čaka • še združevanje nekaterih manjših zadrug v večje. Nadaljevanje svojega govora je tov. Kovač posvetil ljudskemu od- boru in njegovim organom. Pri tem je dejal, da ljudski odbor še vedno ni ustalil sistema dela z gospodar- skimi organizacijami. Zraven tega na občini pogrešajo precejšnje šte- vilo sposobnih uslužbencev, zlasti pa gospodarstvenikov. In končno — tudi prostori ne ustrezajo delu in namenu občinskega ljudskega od- bora. V svojem poročilu je tov. Ko- vač še dejal, da tudi zbor proizva- jalcev fii najbolje delal. Zraven te- ga pa so imeli odborniki prem.alo stika z volivci. Nazadnje je obravnaval še neka- tere probleme. Tako je ugotovil, da se krajevni in vaški odbori Sociali- stične zveze vse bolj uveljavljajo. To pa tudi zaradi uspehov, ki jih dosegajo pri delu. Zdaj imajo v Spodnji Savinjski dolini 20 osnov- nih organizacij SZDL, v katerih je včlanjenih nad 80% volivcev. ; v razpravi je najprej spregovoril predsednik ljudskega odbora Tone Delak, ki je udeležence konference predvsem seznanil z glavnimi zna- čilnostmi družbenega načrta in pro- računa za letošnje leto. Po predlo- gu družbenega načrta se bo druž- beni bruto proizvod povečal za 10,9 odstotka, narodni dohodek pa za 10,2 odstotka. Medtem, ko se v in- dustriji predvideva povečanje fizič- nega obsega za 7,3 odstotke, pa je Od leve proti desni: Ivo Svetina, Zoran Polič, Franc Simonič Tov. Kova: med govorom v kmetijstvu nakazano povečanje proizvodnje za celih I8,5 odstotkov. Precej visoke bodo tudi investicije, in sicer bodo v gospodarstvu zna- šale eno milijardo 600 tisoč milijo- nov, za potrebe družbenega stan- darda pa 240 milijonov dinarjev. Medtem, ko je tov. Veljko Repič opozoril na veliko iztrošenost stroj- nega parka (51%), pa je tov. Pilih govoril o nagrajevanju po učinku. Tovariš Kač je v razpravi razčlenil naloge, ki čakajo kmetijske zadruž- ne organizacije, pa tudi Socialistič- no zvezo pri povečanju proizvod- nje. V nadaljevanju so diskutanti govorili še o delu mladine, o po- trebi po rajonizaciji kmetijske pro- izvodnje, o deležu, ki so ga oblju- bili prebivalci Liboj za gradnjo osnovne šole itd. Tovariš Milan Ger- želj je seznanil udeležence konfe- rence s problemi telesnovzgojne de- javnosti, pa tudi o hvaležni pomoči kolektiva in društva Ljudske tehni- ke v Tovarni nogavic na Polzeli pri tehnični vzgoji mladine. V tem delu konference je sprego- voril tudi tov. Polič, ki je najprej opozoril na velik porast vloge So- cialistične zveze v družbenem živ- ljenju. In še več — Socialistična zveza je postala nosilec aktivizacije vsega dogajanja. Zdi se, je nadalje- val, da se tega včasih premalo za- vedamo. S tem smo odgovorili tudi na vprašanje, ali je mogoče živeti na tak način, ko ena sama organi- zacija rešuje življenje skupnosti. Si- cer pa ne gre samo za to. Mi smo rešili še ta problem, da ljudje sami sebi. rešujejo svoje odnose. Vse to smo uspeli uveljaviti na iniciativo Socialistične zveze. To je tudi eden največjih uspehov, ki smo ga do- segli v zadnjih letih. In prav zaradi teh odnosov, dosegamo tudi uspehe na vseh področjih življenja. Komu- na danes odločno stopa v ospredje in postaja tista edinica, v kateri se vse odvija. Izven nje se ne more ničesar dogajati, saj je to tudi eno- ta, v kateri se ustvarjajo osnovna sredstva. V njej pa postaja delovni človek nosilec vsega družbenega dogajanja. V zaključnem delu konference so delegati izvolili 41-članski občinski odbor SZDL in tovariše inž. Pavla Žavcarja, Ivana Kovača ter Karla Pintarja za delegate na petem kon- gresu SZDL Jugoslavije. Po zasedanju so se sestali člani novoizvoljenega občinskega odbora, ki so izvolili svoje predsedstvo, za predsednika pa Ivana Kovača ter za sekretarja občinskega odbora SZDL v Žalcu Janeza Krajnca. POGLED PO SVETU Stara je že ugotovitev, da je naš planet postal majhen in da se raz- dalje na njem še vedno krčijo spri- čo vsestranskega napredka tehnike ki svet povezuje in ga spreminja v eno samo področje, na katerem se ne more zgoditi nič, ne da bi to ču- til in o tem razsojal ves planet. Zal ta ugotovitev za poenotenje in so- glasje v svetu še ni nič storila, če- prav teoretično vsi odgovorni čini- telji sodijo, da je nekak svetovni sporazum neobhodno potreben. Po- glejmo, kako pisan je svet v svojih navzkrižjih. V srcu Evrope, v Nemčiji in Av- striji, odkrivajo, da denacifikacija ni bila učinkovita. Ljudje krvavih rok, ki so takrat ušli pravični kazni, danes pletejo fašistične niti križem po Evropi. Za nas je več kot zani- mivo, da so en njihov center našli ravno v Avstriji, v kateri so se tudi po letu 1933 skotili največji sovraž- niki človeštva in brezobzirni stro- kovnjaki za uničenje našega malega narodiča. Odkrili so v Zahodni Nemčiji 43 vidnih, odločilnih naci- stov na sodniških mestih, odkrili tu- di njihove krvave sodbe naglih nem- ških sodišč, M so mesarila po Evro- pi. Ni čudno, če je zdaj Zahodna Nemčija prišla na dan z zahtevo, da razširi svoja vojaška oporišča na Španijo, češ da v Nemčiji niso do- volj varna in da imajo premalo pro- stora. To je prišlo v pravem tren'ut- ku: antisemitistični incidenti in prvikrat krik o razširitvi »lebens- rauma«! Za ves svet pa je to klasi- čen primer, česa vsega se kapitali- zem lahko posluži v svojem razred- nem strahu. Leta 1945 smo še sliša- li na Zahodu, da je nemška armada nevarnost za vse človeštvo, da je Nemci nikoli več ne bodo imeli, da- nes pa novo nemško armado vklju- čujejo v svoje NATO načrte tako hi- tro, da so se ob Adenauerjevem pro- doru na Španijo sami zdrznili. Vse- mu svetu je jasno, da je zaradi svo- je gospodarske in vojaške moči Za- hodna Nemčija danes glavni glas- nik na revanšo zoper sporazum, zo- per mirno reševanje svetovnih spo- rov. Predsednika obeh najmočnejših držav na svetu potujeta, Hruščev se zadržuje v Aziji, Eisenhower v La- tinski Ameriki. Hruščev izjavlja Su- karnu, Nehruju in vsemu azijskemu svetu, da bi moral imeti veliko be- sedo pri urejevanju sveta, pri raz- orožitvi, pri gospodarskem razvoju. Zgodovino sveta ustvarjajo vsi na- rodi sveta, tudi azijski in afriški. Zmagal bo na svetu tisti sistem, ki bo človeštvu lahko več nudil. SZ je v znanstvenem napredku prva na svetu. Prehitela pa bo ZDA tudi v gospodarskem razvoju. Atomske bombe nimajo zato, da bi z njo iz- siljevali. Lahko uničijo atomsko orožje, toda na to morajo pristati tudi zahodne države. Eisenhower potuje po Latinski Ameriki, da bi utrdil ameriško zve- zo, nekateri pravijo, da celo zato da bi dobil hrbet za intervencijo na Kubi. Glavni cilj pa je verjetno to da bi te države prepričal o najbolj- ših namerah ZDA glede gospodar- skega razvoja južnoameriških držav. Zgled Kube je nevaren, kajti splošno znana je ugotovitev, da ZDA doslej niso kazale razumeva- nja za probleme in težnje narodov Južne Amerike. Kuba, ki st išče mi- mo ZDA zaveznikov in svojo pot v prihodnost, je zapeljiv zgled in ame- riški politiki nevaren posebno zdaj ko gre za sestanek na vrhu. Ce se postavi proti ZDA Južna Amerika bi to odmevalo v Aziji in Afriki bolj kot atomska bomba. Kaže, da bi Eisenhower rad obudil mrtve, kakor je Monroe jeva doktrina. Zgodovina pa ne gre nazaj, vsaj to je njen mi- nimalen pouk. Konferenca o Kongu je končana. Kongo bo proglasil neodvisnost 30. junija letos. V Kongu bodo ostali tehnični, upravni, administrativni zdravstveni in prosvetni kadri. Bel- gija je tudi obljubila finančno po- moč pri javnih in zasebnih investi- cijah. Konferenca se je razšla v ugodnem vzdušju, zastopniki Konga so izjavili, da v Kongu ne bo prišlo do takih pojavov kot v Alžiru. Kon- čala se je po petih tednih tudi kon- ferenca o Keniji s klasično angle- škim kompromisom: prišlo bo do ustavnih reform, ki bodo Afričanom zagotovile večino v novem zakono- dajnem svetu, sodelovanje v vladi omejeno volilno pravico (samo pi- smenim, zaposlenim in takim, ki imajo 75 funtov letnega dohodka) in omogočale pravičnejše reševanje zemljiške lastnine, ki je sprožila gi- banje Mau-Mau in je najtežje vpra- šanje te kolonije. In končno: v Francovi Španiji je eksplodiralo nekaj bomb. Mladi pi- satelj Goyotola pa je bil obsojen na zaporno kazen zaradi protifašistič- ne propagande. T. O. PRED OSMIM MARCEM Njihovi problemi so tudi naši Pred osmim marcem smo, zato je prav, da spregovorimo nekaj več o drobnih problemih, ki so skupni vsem našim že- nam. Le-teh je veliko in mor- da ne bomo nikoli mogli rešiti vseh. Rešimo pa lahko tiste, ki najbolj izstopajo in ki jih naj- bolj obremenjujejo. Da bo pri tem treba tesnega sodelovanja vseh, je razumljivo, še bolj očitno pa je. da bodo morale biti žene tiste, ki bodo dale po- budo. Želeli smo slišati, kaj menijo o razbremenjevanju že- ne one same. zato smo jih ob- iskali že več in se z njimi po- govorili o njihovih problemih — doma in v službi. »Mnogo je težav, ki bi vam jih lahko povedala. Morda jih je toliko, da niti najvažnejših ne vidimo.« je rekla tovariši- ca Nada Colja. ki je zaposlena v Cinkarni, ko smo jo vprašali kaj po njenem mnenju ženo najbolj obremenjuje. »Ko se vrne iz službe, kjer je delala sedem ali osem ur. bo njena prva skrb pripraviti hrano za svojo družino. To ji vzame ve- liko časa in neredkokdaj ko- maj čaka, da bo zvečer lahko legla. Servisi v okviru stano- vanjskih skupnosti bodo pre- vzeli nase del tega bremena. Toda zavedajmo se. da je teh še tako malo. da lahko o njih govorimo le tu in tam. Vsi si želimo dobre domače hrane in obrat, od koder bi žena lahko jedila odnesla domov, bi pri- šel prav zlasti v Celju. Varo- vanje otrok je drug tak pro- blem. Menim, da bomo morali več storiti prav za šolske otro- ke zaposlenih staršev. V dobi pubertete, ko so doraščajoči otroci najbolj potrebni nasve- tov, jih prepogosto puščamo same tudi takrat, ko se vrne- mo domov. Obremenjene smo z najrazličnejšimi drobnimi opravki, ki bi jih morda lahko opravile krojaške delavnice, pa so njihove usluge predrage, izgled žene, ki si jih ne more privoščiti, pa tak, da je nerod- no njej sami. Nedvomno pa je najbolj pe- reče vprašanje kvalifikacije že- na in očitek, da ne kažejo do- volj zanimanja za izpopolnje- vanje, je utemeljen. Popolno- ma gotovo pa je, da bi se od- stotek žena v tečajih in večer- nih šolah takoj zvišal, če bi jo rešili drobnih opravkov doma. Mnogo govorimo o enakoprav- nosti žena, žal pa povsod še ni tako. Poglejmo vodilna mesta v podjetjih; videli bomo sko- raj same moške in odgovor пш vprašanje, zakaj je tako, je — da imajo več uspehov. Prav ta- ko je v političnih in množičnih organizacijah. Če bo žena ču- tila, da so jo izvolili ali vklju- čili samo zaradi številke, se bo nehote še bolj zaprla sama va- se in spet bo očitek, da so že- ne v odborih neaktivne, uteme- ljen. Toda zakaj je tako, se vprašamo le redkokdaj. Sploh o ženah govorimo le okoli 8. marca, potem vse skupaj za- mre do naslednjega leta. Po- polnoma se strinjam z mne- njem, da bi v podjetjih, na za- sedanjih delavskega sveta, mo- rali več pozornosti posvetiti de- lovnim pogojem žena.« Veliko stvari sva se pomenili in bili sva si edini, da je vlo- ga, položaj in enakopravnost žene družbeno vprašanje in da bo kljub uspehom, ki smo jih tu že dosegli, treba še mnogo dela. In prav je, da to vemo, saj bomo povsem uspeli le ta- krat, ko se bomo vsi zavedali, da ti problemi niso nepomemb- ni in da bo razbremenitev žene -proizvajalke v korist družim in vsej družbi. V zadnjem tedi)u po domovini Petek, 26. februarja URML je dolgoletni predsednik Srb- ske akademije znanosti dr., Aleksandar Belič. Njegovo plodno znanstveno delo je bilo več kot 50 let posvečeno razvoja naše znanosti in kulture. Sobota, 27. februarja V LJUBLJANI je bilo končano dvo- dnevno posvetovanje Slovenskega ke- mijskega društva. PREDSEDNIK republike Tito je obi- skal urbanistični zavod Beograda, kjer si je ogledal načrt nfovega Beograda in govoril o zgraditvi nekaterih kulturnili ustanov. Nedelja, 28. februarja PO VSEJ Sloveniji je bilo 15 občinskflh konferenc Socialistične zveze, ki sodijo v vrsto živahnih priprav na peti kon- gres SZDL Jugoslavije. V LJUBLJANI se je začelo 15. povojno državno prvenstvo v šahu. Ponedeljek, 29. februarja ^ V DJEVDJELIJI je bil slavnostni za- četek del pri letošnji gradnji avtomo- bilske ceste. V prvem razdobju bodo sodelovale tudi fri mladinske delovne brigade iz Slovenije in med njimi prva celjska brigada >Mladi traktoriste Torek, 1. marca V LJUBLJANI se je končalo dvodnevno zasedanje Ljudske skupščine Slovenije. Sprejeli so resolucijo o razvoju in pro- blemih turizma, gostinstva in družbene prehrane. Sreda, 2. marca V LJUBLJANI se je začel peti kongre« inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Otvo- ritvi so prisostvovali predsednik Ljud- ske skupščine LRS Miha Marinko, pred- sednik Izvršnega sveta LRS Boris Kra- igher, član Zveznega izvršnega svet« Milentije Popovič ter še mnogi člani Izvršn;ega sveta LRS, JLA ter predstav- niki političnih organizacij. Druga revija pričesk Klub frizerjev pri Okrajr(i zbornici v Celju se že zdaj z največjo vnem* pripravlja na drugo revijo pričesk, ki bo v nedeljo, 27. tega meseca ob 15. mri v dvorani Narodnega doma. Na njej bo najprej nastopilo okoli 2* vajencev, ki bodo pokazali svoje znanje pri urejevanju dnevnih pričesk, seved« ženskih. Za njimi pa bo nastopilo prav toliko članov v konkurenci večernih i« fantazijskih pričesk. In končnj^ b<\> prišli na vrsto tudi moški, ki si bodo n« približno desetih modelih lahko ogledali moderno striženje las po »Hardy« si- stemu. Za revijo že zdaj vlada veliko zani- manje ne samo v vrstah strokovnjakov frizerske stroke, temveč tudi izve« njih. Da bo bolj prijetno, bo poskrbel plesnj ansambel »Metronom«. Vstopnice za to prireditev pa si že lahko rezervi- rate v v&r\ frizerskih salonih. Nov mladinski aktiv Pred kratkim so v tovarni vol- nenih odej v Škof j i vasi pri Ce- lju tistanovili mladinski aktiv. Na konferenci je bilo poleg pred- stavnikov podjetja in občinskega komiteja LMS še nekaj nad 20 mladincev. Izvolili &o svoje vod- stvo ter sprejeli delovni načrt, ki daje precejšen poudarek po- litično ideološkemu delu in športu. Glas gorskih borov Te dni je izšla prva številka ciklo- stilnega lističa »Glas gorskih borov«, glasila taborniškega odreda Gorskih bo- rov. Kakor je urednik napisal v uvodu, ima list namen tesneje povezati tabor- niške enote ter ijiane in nadalje, da bi z njegovo pomočjo okrepili taborniške vrste. Prva številka je skrbno urejena. Pri- iijiša zanimive sestavke, ki opozarjajo na dolžnosti tabornikov, nadalje na na- povedovanje oziroma ocenjevanje vre- mena itd. Tu je tudi kotiček iz tabor- nikove delavnice. Na zadnji strani je še zanimiva reportaža »Kako sem postal tabornik«. List je skromen, toda navzlic temu kaže na veliko vnemo in pripravljenost njegovih izdajateljev po solidnem pro- pagandnem delu. Zato mu želimo čim več uspehov. Tovarna ZLATOROG obvešča vse dosedanje in bo- doče potrošnike detergen ta OSKAR, da velja za brezplačno potovanje na olimpiado v Rim tudi slika bakle, ki jo tu objavljamo. Opozarjamo potrošnike, naj pri odpiranju zavitka OSKAR pazijo na vložene slike. Kot smo že večkrat objavili, je v vsakem zavitku detergenta OSKAR po ena športna slika. Vsakdo, ki zbere deset različnih; športnih slik, sodeluje v veliki nagradni igri. To- varna ZLATOROG vas bo pravočasno obvestila: o bogatih dobitkih, ki jih bo prineslo žrebanje v Mariboru. Sliko bakle ali zbirko desetih različnih športnih slik pošljite na naslov: Tovarna ZLATOROG, Mari- bor. Klavniška ulica 23. * CELJSKI TEDNIK - ŠTEV. 9-4. marca 1960 OBČINSKA KONFERENCA SZDL V SLOV. KONJICAH Uveliavlianie mladih liudi važna naloga SZDL Čeprav med zadnjimi je občinska] konferenca SZDL v Slovenskih Ko- njicah pokazala na mnoge uspehe, J jih je ta organizacija dosegla v tadnjem letu. To najbolje potrjuje- jo dobri rezultati v industriji, na- predek v kmetijstvu, uspehi pri de- lu organov upravljanja, delo dru- štev, skratka življenje na vseh pod- ročjih gospodarskega in družbene- ga dogajanja. Poročilo, ki ga je na konferenci podal tov. Adamlje, je opozorilo na yelike uspehe, pa tudi na napake, Iti so spremljale organizacije SZDL. Omeniti je treba, da so organizaci- je SZDL v zadnjih mesecih poleg ostalega veliko naredile pri vključe- vanju novih članov. Medtem, ko so Imeli lani v konjiški občini le 42% volivcev vključenih v SZDL, jih imajo danes že nad 50%. Odbori pa ¿e vedno delajo na tem, da pove- čajo število svojih članov. V tem pogledu so bili posebno agilni v Vitanju, Zičah, Jerneju in drugod. V Jerneju so lepe uspehe dosegli že pod vodstvom novega odbora, ka- teremu stoji na éelu mladinec Lojze Lampe. Tovariš Adamlje je v svojem re- feratu omenil tudi delovanje orga- nov upravljanja. Prvi rezultati na področju novega načina nagrajeva- nja kažejo, da bo treba iskati več primernih oblik, ki bodo proizva- jalce spodbujale k višji in boljši proizvodnji. Posebno važna naloga bo vključe- vanje večjega števila delavcev v družbeno življenje v kraju, kjer ti živijo. Številke za šolske odbore po- vedo, da je med 146 člani teh od- borov le 19 delavcev. Podobno je v krajevnih odborih in drugih orga- nih. Nekateri delegati so v tej zvezi predlagali, da bo treba s pomočjo SZDL skrbeti za večje vključevanje mladih ljudi v družbeno življenje. Primer iz Jerneja, kjer je v glav- nem mladina prevzela pobudo za politično delo, kaže, da je taka usmeritev potrebna in koristna. Kljub temu, da so že lani dosegli ndcatere pozitivne rezultate v kme- tijstvu, zlasti kar tiče setve visoko- rodnih vrst pšenice, pa bo prav tu eno najbolj odgovornih področij po- litičnih in drugih organizacij na va- si. Tovariš Simonie je v tej zvezi r razpravi predlagal, da bo osred- nja naloga na tem področju, kme- tijstvo čim bolj modernizirati, ker mladina uhaja iz vasi tudi zaradi tega, ker z delom ob primitivnem stroju ne vidi zase nobene perspek- tive. Razumljivo pa je, da jo bolj zanima vsak napredek v mehaniza- ciji. To velja tako za zasebnega kmetovalca, kot za kmetijske zadru- ge in kmetijska gospodarstva. Tako delo pa terja več izobraževanja. V tem delu konference je sprego- vorila tudi zvezna poslanka Milena Korže, ki je posebej poudarila skrb za kmečko ženo. Po statističnih po- datkih je v naši republiki od vseh v kmetijstvu zaposlenih okoli 60% žena. Več delegatov je, v razpravi go- vorilo o problemih šolstva, ki je v nekaterih krajih zelo pereče. Finanč- ne možnosti zaenkrat še ne dovolju- jejo, da bi lahko pristopili k novo- gradnjam. Isto velja za zdravstvo, dalje za trgovino in gostinstvo, ki si le počasi utirajo pot v napredek. Mimo gostinstva je v občini tudi tu- rizem važna panoga, ki pa je še slabo razvit. Tovariš Simonie je v razpravi go- voril tudi o nekaterih konkretnih na- logah SZDL v občini. Dejal je, da bo industrija še dolgo časa glavna panoga, posebno še sedaj, ko gredo podjetja v rekonstrukcijo in ko bodo v prihodnjih letih povečala proiz- vodnjo. Seveda pa ne bodo smele zaostajati ostale dejavnosti. Glede razvoja kmetijstva je dejal, da je sedanja osnovna orientacija na ži- vinorejo, sadjarstvo in deloma vi- nogradništvo pravilna. Kmetom na vasi pa bo treba še vnaprej pojas- njevati cilje naše politike, ker le v takih pogojih lahko pričakujemo tu- di večje sodelovanje in pripravlje- nost za izvrševanje konkretnih na- log. Na konferenci so izvolili v novi občinski odbor SZDL 33 članov, za delegata na zvezni kongres SZDL pa tov. Toneta Obrula, usnjarske- ga tehnika iz Konusa in znanega mladinskega funkcionarja. V. L. Velik delež SZDL - pri utrjevanju socialističnih odnosov na vasi ZAPISKI Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V MOZIRJU V sobólo je bila tudi v Mozirju občinska konferenca SZDL. Pre- den so prišli na delovni del zase- danja, so delegati in gosti z eno- minutnim molkom počastili spo- min umrlega revolucionarja in prvega predsednika Socialistične zveze za Zgornjesavinjsko ob- močje Antona Zupana-Zvoneta. Zatem je o delu, uspehih in problemih organizacij SZDL v mozirski občini spregovoril pred- sednik Franjo Pajk. Dejal je, da se minulo obdobje odlikuje po iz- redni dejavnosti organizacij. To pa je bila tudi doba najuspešnej- šega utrjevanja materialnih os- nov, zlasti na vasi. Vzporedno z velikimi uspehi so se pred orga- nizacije SZDL postavile tudi težke naloge. Hvaležna je ugotovitev, da je komuna že postala tisti či- nitelj, ki neposredno rešuje pro- bleme državljanov in vsklajuje interese posameznikov in skup- nosti. Velik uspeh so v mozirski ob- čini dosegli pri sodelovanju ljudi v družbenem dn delavskem up- ravljanju. Tako dela v organih upravljanja kar blizu tisoč štiri sto ljudi. Velik korak naprej v utrjevanju socialistične demokra- cije pa pomenijo še zbori voliv- cev, za kar imajo največ zaslug vaški odbori SZDL. Ko je tov. Pajk govoril o go- spodarskih uspehih in nalogah, je poudaril, da čaka mozirsko ob- čino največja naloga v rekon- strukciji nekaterih industrijskih obratov. To še posebej velja za lesno industrijo v Nazarju ter za kemično tovarno v Ljubiji. Kakor družbeni načrt mozirske občine, tako bodo morale tudi organiza- cije SZDL posvetiti v prihodnje večjo pvozornost razvoju in po- rastu kmetijske proizvodnje. V utrjevanju socialističnih odnosov na vasi so odbori že opravili ve- liko delo, zlasti še pri pojasnje- vanju prednosti proizvodnega so- delovanja med kmetijsko zadruž- no organizacijo in kmetovalci. Poseben problem kmetijske pro- izvodnje mozirske občine pred- stavlja brezplačno oddajanje zem- lje zasebnih kmetovalcev v na- jem. Glavni vzroki tega pojava tičijo v odhodu mladih ljudi iz kmetij in zato v pomanjkanju de- lovne sile. Značilni za to območje pa so tudi problemi višinskih pre- delov itd., da ne govorimo o nuj- nosti regulacije Drete (odnaša plodno zemljo) itd. Uspešno delo organizacij SZDL v mozirski občini je prišlo do iz- raza še v povečanju števila čla- nov. Tako imajo zdaj namesto 46 že 57 % volivcev vključenih v SZDL. V drugem delu poročila je tov. Pajk obširno govoril o nalogah v trgovini in obrti, posebej pa še o nalogah na področju turizma in gostinstva. Dejstva kažejo, da se slednja gospodarsika veja razvija prepočasi. Zato ji bo treba posve- ; titi več skrbi; to pa tudi zaradi; perspektivnega razvoja Zgornje ■ Savinjske doline. ^ Svoje poročilo pa je zaključil z" besedami: Ce bo hotel občinski ljudski odbor rešiti vse naloge, potem bo moral najti več stičnih točk z gospodarskimi organizaci- jami. Zlasti pa se bo moralo okre- piti delo zbora proizvajalcev. Končno je tov. Pajk pohvalil vse osnovne organizacije SZDL za opravljeno delo v minulem raz- dobju. V nadaljevanju zasedanja je tov. Kozar govoril o organizacij- skih problemih SZDL. V imenu komisije za družbeno upravljanje pa je poročal tov Košan. In kon- čno je pred občnim zborom po- dala svoje poročilo še komisija za družbene organizacije. V nje- nem imenu je govoril tov. Jože Brunšek. Tudi iz teh poročil je bdla očitna velika aktivnost SZDL.^ Kakor prvi del plodne konfe- rence, tako je tudi živahna raz- prava opozorila na veliko delo, ki ga je opravila Socialistična zveza, kot najmočnejša politična sila mozirske občine. V tem delu razprave so spregovorili pred- stavniki Zveze borcev, gasilcev, sindikata, invalidov, mladine itd. Spregovorili pa so tudi zastopniki kmetjskega gospodarstva, ki so seznanili udeležence zborovanja z dosežki in načrti posestva pri zboljšanju kmetijske proizvodnje, zlasti pa še živinoreje. Zelo za- nimiv je bil tudi prispevek pred- sednika ljudskega odbora mozir- ske občine Hinka Copa, ki je go- voril o glavnih značilnostih letoš- njega družbenega načrta in pro- računa. V razpravi je sodeloval tudi član Glavnega odbora SZDL Slo- venije tov. inž. Pavle Zavcar, ki je najprej pohvalil prebivalce Zgornje Savinjske doline, ki so se s tako vnemo lotili izgradnje družbenih odnosov. Hvaležna pa je še ugotovitev, je nadaljeval tov. Žavcar, da je pri tem doga- janju Socialistična zveza gonilna sila ter pobudnik vse dejavnosti. Mimo tega je tov. Zavcar po- hvalil izredno družbeno aktivnost prebivalcev mozirske občine, ki so v 70-tih odstotkih vključeni v najrazličnejše politične in druž- bene organizacije. Želim, je za- ključil tov Zavcar, da bi bila ta uspela konferenca pobudnik no- vih uspehov v vaši občini. Za njim je spregovoril ljudski poslanec tega območja Tone Kro- pušek. Prvi del svoje razprave je posvetil nekaterim gospodarskim vprašanjem. Pri tem je še zlasti opozoril na uspešen start v go- spodarskih organizacijah na za- četku tega leta in pa na to, da bo treba tudi v kmetijstvu osvo- jiti sodobne načine proizvodnje. Mimo tega jih je še opozoril fpT naloge v gostinstvu in turizmu. Vendar turizem niso samo novi hoteli, asfaltirane ceste itd., am- pak tudi vse tisto, kar napravi j a že itak lepo dolino za bolj pri- vlačno. To pa so ljudje, lepo oči- ščene hiše in ceste, lepi vrtovi, popravljene ograje, nageljni na oknih itd. Končno je v razpravi sodeloval še sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Franc Simonìe. Ko je opozoril, da naj bi tudi po- litične organizacije sprejemale delovne načrte za daljša ali kraj- ša obdobja, je v nadaljevanju go- voril o osvajanju novih tehnič- nih pridobitev v gospodarskih organizacijah in potrebi, da bi kolektivi vlagali čm večja lastna sredstva za rekonstrukcijo. V zaključnem delu konference so soudeleženci izvolili nov ob- činski odbor SZDL ter tovarišico Ivico Kozovinc za delegatko na petem kongresu SZDL Jugosla- vije. M. B. . LETNA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE ZA LAŠKO OBČINO Povečali napore za gospodarski dvig občine v nedeljo je bila v Laškem konferenca SZDL, katere so se po- leg delegatov iz osnovnih organizacij udeležili: zvezni ljudski po- slanec SERGEJ KRAIGHER, član GO SZDL Slovenije tov. JA- PEL, republiški poslanci RIKO JERMAN, STANE SOTLAR in JA- KOB ZEN. Pred začetkom konference je nastopil tamburaški zbor »Mladi rudarji« iz Sedraža pod vodstvom zaslužnega kulturnoprosvetnega delavca FRANCA ROPRETA, za njimi pa so konferenco pozdravili pionirji v narodnih nošah. Poročilo o delu in nalogah organizacij SZDL v laški občini je podal predsednik občinskega odbora SZDL tov. IVAN CERIN. Poročilo predsednika Cerina na konferenci je zajelo vsestransko po- litično, gospodarsko, kulturno in društveno aktivnost prebivalstva la- ške občine. Bilo je pravzaprav ana- liza stanja v občini in zato čvrsta podlaga ne samo za razpravo, tem- več tudi za temeljitejše spoznava- nje problemov, na osnovi katerih ni težko graditi bodočega dela in na- log. Najprej je govoril o delu orga- nizacij in ugotovil, da je v članstvo SZDL vključenih okoli 74 odstot- kov vseh volivcev v občini. Pri od- stotku vključenih volivcev v orga- nizacijo SZDL prednjači Sedraž z 91%, kar odpira možnosti tudi dru- gim organizacijam, zlasti mestni. za povečanje števila članstva. Ugo- tovil je tudi, da je v odborih SZDL, prav tako tudi v ostalih organiza- cijah, zlasti pa v organih družbene- ga in delavskega upravljanja vse premalo žena in mladine. V poročilu se je nato zapovrstjo dotaknil problemov na področju kmetijstva, opisal je uspehe in na- črte gospodarskih organizacij v in- dustriji, podrobno analiziral razvoj delavskega samoupravljanja in se dolgo zadržal ob problemih nagra- jevanja po učinku. V poročilu ni manjkalo tehtnih besed o šolstvu, prosvetni dejavnosti, športnih orga- nizacijah, o delu krajevnih odborov, zadrug itd. Celotno poročilo je pokazalo na premnoge probleme, ki zavirajo uspešnejši gospodarski in družbeni razvoj občine. Bilo je prepleteno s konkretnimi primeri, tako da je sle- herni delegat dobil popolno sliko o razmerah v občini, ki se morda bolj kot katera koli v okraju bori s te- žavami. Ravno ti razlogi narekuje- jo organizaciji SZDL v laški obči- ni, da v skupne napore za gospo- darski in splošni dvig njihovega področja združijo vse sile in tako ustvarijo močno fronto delovnih množic, usmerjenih k enotnim ci- ljem. Razprava je bila živahna in je obsegala vsa področja družbenopo- litične dejavnosti v občini. Pred- stavniki podjetij so razpravljali o načrtih, o rekonstrukciji, o nagraje- vanju, o težavah, ki so jih imeli in o naporih, ki jih in jih še bodo vla- gali za napredek podjetij, kolekti- vov in občine same. Razpravljali so o problemu vključevanja volivcev v članstvo, o uspehih, ki so jih osnov- ne organizacije imele, o potrebah izobraževanja, o šolstvu, delu kme- tijskih zadrug itd. V razpravo sta posegla tudi tov. Jerman in tov. Kraigher. Tov. Riko Jerman je najprej go- voril o nalogah SZDL na široki fronti našega družbenega življenja. Poudaril je da Socialistična zveza vedno bolj široko zasleduje proble- me na svojem področju. Nadalje je govoril o vedno večji pristojnosti komun, predvsem pa na področju javnega dogajanja. Priporočil je, da se volivci poslužujejo pravice jav- nega nadzorstva nad delom držav- ne uprave in da se v večji meri vključijo v neposredno upravljanje prek svetov, raznih odborov itd. Razpravljal je tudi o novem zako- nu o kmečkem zavarovanju in ugo- tovil, da je delo svetov pri občini včasih vse preveč formalno. Zaradi tega, je dejal tov. Jerman, je nalo- ga Socialistične zveze, da na široko pojasnjuje naše težnje in tolmači razne ukrepe, da bi se tako ljudje spoznali s problemi ter volneje in laže zmagovali naloge. Tov. Sergej Kraigher je govoril o veliki enotnosti in jasnosti naše- ga programa za izboljšanje živ- ljenjskih pogojev naših delovnih ljudi. S primeri v nekaterih afriških deželah, ki jih je obiskal, je podkre- pil prednost našega sistema, naše enotnosti, ki se odraža najbolj v aktivnosti najmnožičnejše organiza- cije — Socialistične zveze. Ko je govoril o nalogah organizacij SZDL je poudaril, da morajo le-te vzdrže- vati tesne stike z vsako družino in premostiti nezainteresiranost posa- meznikov za politične probleme. Kri- tiziral je pojave ravnodušnosti pri poglabljanju zavesti in poznavanju političnih nalog ter priporočil, da v politično delo organizacije vključijo več mladine in žena. Mlada generacija ima včasih raz- loge, če ni z vsem, kar delamo, za- dovoljna, je dejal tov. Kraigher. Zlasti to velja tedaj, če družbene organizacije ne vključujejo mladih ljudi v delo in odločanje. Nato je govoril še o izobraževanju kot os- novni nalogi, ki jo na noben način ne smemo podcenjevati. Na koncu so izvolili nov 25-član- ski odbor, za delegata na V. kon- gres SZDL pa so izvolili doseda- njega predsednika SZDL tov. Ivana Cerina. Nov odbor se je takoj kon- stituiral. Nov predsednik občinske- ga odbora SZDL za občino Laško je tov. Ljubo Zelič. -k V vsakem podjetju: klub mladih proizvajalcev Nedavno posvetovanje o delu klubov mladih proizvajalcev, ki ga je organiziral občinsiki komite LMS v Celju, je dalo jasne smer- nice za delo teh klubov. Posveto- vanja se je poleg predstavnikov mladinskih organizacij iz podjetij udeležil tudi član predsedstva CK LMS tov. Janez Marinšek; refe- rat o delu klubov mladih proiz- vajalcev pa je imel tov. Marjan Kavka iz štorske železarne. Brez dvoma so v mnogih pod- jetjih možnosti za ustanovitev teh klubov, čeprav obstajata le v to- varni emajlirane posode in žele- zarni v Štorah. Klub mladih pro- izvajalcev naj združuje vse mla- de delavce, ki jih zanimajo proiz- vodni procesi; klubi mladih pro- izvajalcev naj torej temeljijo iz- ključno na strokovni bazi in ni- kakor ne smejo prevzeti aktivno- sti Ljudske mladine. Delo klubov se naj odvija na sestankih, pre- davanjih ter z delom v skupinah, ki naj študijsko širše obdelajo nek problem. Pri svojem delu naj klu- bi iščejo čimveč pomoči pri Dru- štvu inženirjev in tehnikov. V mnogih podjetjih še klubov ni- majo, vendar se čuti potreba po njih. To ni direktiva, ampak re- zultat prakse, saj so klubi mla- dih proizvajalcev res šola mladih strokovnjakov in upravljavcev Napak bi bilo tudi, če bi ločili delo Ljudske mladine in kluba, kajti klubi so le ena izmed oblik dela mladinske organizacije. Na posvetovanju so tudi razpravljali o vključitvi dijakov v te klube, tako da bd se lahko dijaki čim bolje spvoznali s prakso in poma- gali klubom reševati določene proizvodne probleme, seveda ko- likor je to v moči obeh. bš TRGOVSKO PODJETJE »SLAVONIJA« POSLOVALNICA CELJE sprejme takoj TRGOVSKEGA POMOCNIKA-CO verziran v tek»tiliii-konfekc. .stroki. Poandbe poslati pismeno ali osebno na gornji naslov. IZ DNEVA V DAN PRSTI... Skoraj da ni dneva, da si delav- ci pri delu ne bi poškodovali prstov na rokah. Pa ne da bi bili to samo lažji primeri. Kar poglejmo tegale — trije napol odrezani in eden ne- upogljiv, deformiran prst. Iz dneva v dan se to ponavlja predvsem na lesno obdelovalnih strojih, na stiskalnicah in na raznih drugih delovnih strojih. Na to staro stiskalnico s poseb- nim zastarelim sprožilnim mehaniz- »nom so razporedili nekvalificirane- ga delavca, ki še nikdar ni delal na takih strojih. Izdano je bilo prav kratko navodilo za delo — ne po- učevanje in ...? in rezultat je poškodba pri delu, äniputirani prsti na obeh rokah in "ov invalid. Da, invalid! In kdo je ^dgovoren za to. Morda zopet druž- z vsemi svojimi številnimi pred- Pisi in zahtevami za varnost pri de- 1*^1? Morda sam delavec? Poiskati pač treba vzroke m potem kriv- ca, da bo enkrat prišel do spozna- nja, da so te posledice ne le pre- drage, temveč, da niso v skladu tudi z našimi nameni in skrbjo za tiste, ki proizvajajo. Z regulacijo Pake bodo nadaljevali Cim bo lepše vreme, bo sekcija Vodne skupnosti »Savinja« začela nadaljevati dela pri regulaciji Pake na območju Šoštanja. Letos bodo uredili okoli 400 metrov struge skozi mesto do Termo- elektrarne. Poleg tega bodo zgra- dili še dva betonska mosta: glav- ni most na republiški cesti pri Šoštanj ski usnjamii bo dolg šest- najst metrov in širok devet met- rov; drugi betonski most pa bodo zgradili na mestu sedanje brvi. Po predračunu bodo letošnja re- gulacijska dela vredna nad 120 milijonov dinarjev. »Sajamska tribuna« list o beograjskem sejmu z željo po boljši povezavi pro- izvodnje in potrošnje, po boljšem obveščanju javnosti in poslovnih prijateljev bo Beograjski sa jem začel izdajati poknesečnik »Sa- jamska tribina«, ki bo vseboval aktualne probleme pri udeležbi na beograjskemu sejmu. List bo izhajal na osmih oziroma desetih straneh skozi vse leto, ob beo- grajskem sejmu pa vsak drugi dan ali dnevno. Podjetja, ki bodo na sejmu razstavljala, se bodo lahko posluževala te publikacije. NAŠ KOMENTAR Predlog, ki ga ne kaže podcenjevati Ko je pred dnevi svet za bla- govni promet pri celjski občini razpravljal o ukrepih za izpol- njevanje plana preskrbe v le- tošnjem letu, je predstavnik preskrbovalnega podjetja Agro- promet povedal, da jim povzro- ča nemajhne težave dobava blaga zaradi pomanjkanja pre- voznih sredstev. Podjetje ima skoraj enako preskrbovalno področje kot preskrbovalno podjetje v Mariboru, ima pa polovico manj prevoznih sred- stev kot mariborsko podjetje. S svojimi kamioni lahko pre- skrbuje le najbližja potrošni- ška središča kot so Store, Žalec in Dobrna, medtem ko morajo ostala podjetja v celjskem okraju prihajati po blago sa- ma. Le-ta pa največkrat nima- jo svojih prevoznih sredstev in zaradi tega nastajajo v pre- skrbi občutne vrzeli. Za redno preskrbo potrošni- ških središč v okraju bi potre- bovalo podjetje Agropromet najmanj še 3 do 4 kamione, ni- ma pa lastnih sredstev za nji- hov nakup. Ko so o teh težavah razpravljali na svetu za bla- govni promet, so hkrati ugo- tovili, da imajo mnoga pod- jetja svoja tovorna vozila več- krat neizkoriščena, prevoznih uslug za druge pa ne smejo opravljati, ker je to z veljav- nimi predpisi prepovedano in za kršitev predpisov so pred- videne tudi kazni. Prevoznih sredstev za krajše relacije pa ni mogoče dobiti, ker prevozna podjetja odklanjajo vožnje za lokalne komunalne potrebe, ker se jim taki. prevozi ne izpla-. čajo. Zato vozijo le na daljše relacije. Zaradi takega stanja se je med člani sveta uveljavila mi- sel, da bi le kazalo na nek na- čin za krajše daljave izkoristiti tovornjake nekaterih podjetij ki neizkoriščeni večkrat čakajo v garažah. Znano je namreč, da vozilo, ki ni izkoriščeno naj- manj 12 ur na dan, ni za pod- jetje rentabilno. In takih pod- jetij ni malo. Zato so člani sve- ta menili, da bi morda kazalo ustanoviti neke vrste agencijo za prevozne storitve. Podjetja bi javila agenciji čas, v kate- rem bodo vozila prosta, agen- cija pa bi podjetju izplačevala stroške za izvršene prevoze ob odbitku minimalnih vzdrževal- nih stroškov za osebje agenci- je. Morda bi kazalo tako agen- cijo ustanoviti že v okviru ob- stoječih avtoservisov, saj bi bi bili tako stroški minimalni. V agencijo bi lahko vključili tudi avtobuse nekaterih podje- tij, ki tudi niso stalno na vož- nji Ce bi ta koristen predlog, tudi realizirali, bi odpravili ozko grlo v lokalnem tovor- nem prometu in vozila podje- tij bi bila v celoti izkoriščena. Izboljšali bi preskrbo potroš- niških središč v okraju, pod- jetja, ki imajo neizkoriščene kamione, pa bi povečala svoj dohodek. To misel vsekakor ne kaže podcenjevati. Zato so čla- ni sveta sprejeli sklep, naj bi pravna služba občine to zami- sel proučila in izdelala pred- log za ustanovitev take agen- cije,.......... -mß- Priprave na festival mladinskega petja v Celju so v polnem teku Čeprav nas do izaključnih pri- »editev mladinskega pevskega fe- etivala v Celju ločita še dobra èva meseca, so priprave na ve- liko manifestacijo mladinskega Eborovskega petja že v polnem teku. Misel o organizaciji mladinsike- ga pevskega festivala za Celje ni mova. Porodila se je že prvo leto po vojni. Takratni festival, je na- vzlic predsodkov nekaterih ljudi, adružil v en zbor okoli tri tisoč mladih grl. Nastop je uspel. Naj- ▼eličastnejši med dosedanjimi fe- stivali je bil seveda tisti pred dvema letoma, na katerem se je ebralo nad štiri tisoč mladih pev- cev iz vseh koncev irl krajev celj- skega okraja. Lanski festival je bil namenjen gostovanjem neka- terih najboljših zborov. Med dru- gim smo v celjskem mestu spre- jela tudi znani varaždinski mla- dinski zbor. Letošnji festival mladinskega petja bo prerasel iz okrajnega v državno merilo; Celje pa bo po- stalo festivalsko mesto mladin- skih zborov. Glavni namen festi- vala ni v zunanjem oispehu veli- častne prireditve, temveč edinole v želji, da bi razširil in ojačil de- lo mladinskih pevskih zborov, da bi vcepili mlademu človeku lju- bezen do naše lepe pesmi in mu tako odprli pot v svet plemeni- tosti in glasbene vzgoje. Ce bo ta ideja našla hvaležna tla tudi iz- ven meja celjskega okraja, potem lahko trdimo, da bo samo v pri- pravah na letošnji festival v Celju sodelovalo na tisoče in desetti- soče mladih pevcev. Pa še nekaj več. Nastalo bo znova več desetin pevskih zborov, ki se bodo vkju- čili v redno in sistematično delo. Po načrtu, ki ga je pripravljal- ni odbor že sprejel, bodo glavni festivalski dnevi od 20. do 22. ma- ja letos. Tako bodo 20. maja na- stopili v dvorani Narodnega do- nna v Celju mladinski zbori iz vse Slovenije. Tu gre za zbore, ki jih sestavljajo učenci osnov- nih šol. Iz vsakega okraja bo na- stopil po en zbor, z izjemo celj- skega in mariborslœga, ki bosta dala po dva ter ljubljanskega, ki bo zastopan s tremi. V celoti bo nastopilo dvanajst zborov z okoli esem sto pevcev. Drugi dan, 21. maja, bo revija mešanih ali pa moških oziroma ženskih zborov, v katerih se bo predstavila srednješolska in dru- ga mladina. Ti zbori bodo zajeli mlade ljudi od 16. do 21. leta sta- rosti. Po številu bodo večji od prejšnjih. Zato prireditelj računa, da se bo v dvanajstih Zborih iz vseh okrajev naše republike pred- stavilo nad tisoč pevcev. Ta dan bodo mladinski zbori nastopili še v združenem 2±)aru pred spomenikom NOB na Slan- drovem trgu. Ta nastop je pred- viden v zgodnjih popoldanskih urah, vsekakor pa pred začetkom revije v Narodnem domu. In končno — v programu je še tretji dan festivala, to je 22. ma- ja. Ta dan bodo Celjanom zapeli najboljša z¡bori iz vseh republik. Torej šest. Zraven njih pa bodo nastopili še zbori narodnostnih manjšin pri nas (Siptarji in drugi) ter po vsej verjetnosti še zibori zamejskih Slovencev (Trst, Koro- ška ...). Festival mladinskega petja v Celju pa obsega še občinske in okrajne revije. Po načrtu, ki so ga osvojili v celjskem okraju, ibo- do revije pevskih zborov po ob- činah v tem mesecu in aprilu. Tako je že zdaj гпапо, da bo ob- činska revija celjskih zborov 26. in 27. marca, revija za žalsko ob- čino pa 4. aprila v Šempetru. Prav tako je že določen datum okraj- ne revije, ki bo 24. aprila v Žalcu. Podobne programe občinskih in okrajnih revij so sprejeli tudi v ostalih okrajih in občinah naše republike. Tako je znano, da se na festival z največjo vnemo pri- pravljajo v ljubljanskem, mari- borskem, kranjskem in mursko- soboškem okraju. G-otovo pa je, da tudi drugod ne spijo in da delajo z veliko prizadevnostjo. Tak je v grobem program mla- dinskega pevskega festivala v Celju, ki pa ibo zajel še nekatere druge prireditve, kot razstavo materiala mladinskega zborovske- ga petja itd. Uresničitev tega programa zahteva krepkih rok ne samo v pogledu glasbenega spo- reda, temveč tudi v ureditvi za- motanih problemov prometa, pre- skrbe, prenočiča in podobno. Pri- reditveni odbor upa, da bo pri reševanju teh vprašanj našel ve- liko razjumevanja pri Celjanih. —rab Frederic Chopin Tvliflfe.i 11810-1849 OB 150. OBLETNICI ROJSTVA Nedaleč od Varšave se je pred 150. leti rodil francoskemu emigran- tu in Poljakinji sin Frederic. Nenavadno muzikaličen deček, ki se je začel zgodaj učiti klavirja, je že v devetem letu starosti nastopal v svoji domovini kot čudežni otrok, 10 let kasneje se je pa odpravil na Dunaj, kjer je izvajal lastne kompo- zicije, ki so nosile že glavne odlike in značilnosti njegovega sloga: než- no, lirsko ubrano metodiko, ki vsa drhti od notranje miline, in z altera- cijami pestro obarvano harmonsko fakturo. Posebno ljubeznivo je Chopina sprejela francoska prestolnica (1832), ki je postala velikemu umet- niku njegov drugi dom, dasi ni stal- no tam živel. Tu je bil sprejet v krog »velikih ljudi«, se seznanil tu- di z Balzacom in H eine jem, pisate- ljica George Sandova pa je stopila v njegovo življenje in v njem od- igrala veliko žensko vlogo. Kot pianist je Chopin predstavljal fenomen tako po tehniki izvajanja, kot po izredni sugestivni moči, s katero je znal osvajati poslušalce. Kot skladatelj se je posvetil pre- težno klavirskim kompozicijam, ka- terih melodična in Vitmična faktura prepogosto slonita na nacionalnem poljskem glasbenem zakladu. To utegne biti eden glavnih vzrokov velike popularnosti Chopinovih kom- pozicij. Med' širokim občinstvom so zla- sti priljubljene Chopinove umetni- ške stilizacije valčkov, mazurk in polonez. Globljo poetično vsebino nosijo balade, ki črpajo programski navdih iz del poljskega pesnika Adama Mickiewicza, zanosni prelu- diji, nemira polne etude, razpolo- ženjsko izredno pestri nocturni ter večje klasične forme, kot so sonata, variacije in rondo. Chopinov večer v CELJU ' Ob jubilejni obletnici, ko proslav- lja vsa svetovna javnost spomin ve- likega umetnika s številnimi kon- certnimi prireditvami in festivali, je pripravila tudi ljubljanska Akade- mija za glasbo koncert Chopinovih skladb, s katerimi bodo prezentni pianisti in pevci te naše najvišje glasbene institucije gostovali tudi v Meriboru in Celju (9. marca) iz- ven abonmaja. Komentator bo Da- nilo Pokorn. Vstopnice se še dobe v Glasbeni šoli. Učitelji se učijo Čeprav so že davno zapustili uči- teljišča — vsaj večina — se morajo učitelji šmarskih šol še naprej učiti. Nekateri obiskujejo politično šolo v Rog. Slatini — v polletnem od- moru jih je 60 odstotkov obiskovalo vrsto izpopolnjevalnih tečajev. Upravitelji so bili na seminarju za sodobno vodenje šol v zvezi s šolsko reformo, razredniki petih raz- redov so še enkrat skupno pregle- dali uspehe na ledini, ki jo orjejo letos s petošolci. Drugi so se spet poglabljali v probleme tehničnega pouka in knjigovezništva, ker je končno tehnični pouk nadvse potre- ben tudi na vaških šolah, saj teh- nika nezadržno prodira tudi na vas. Seminar so imeli še za likovni po- uk, ki je zadnja leta bil skoraj pre- več zanemarjen po osnovnih šolah. Ce prištejemo še smučarski tečaj, so se šmarski učitelji udeležili kar šest tečajev. -ski LESIONO - stara šola že dolgo vemo, da je v Lesič- nem onemogla šolska stavt)a, ki bi lahko bila le zgodovinski prime- rek, kakšna danes šolska stavba ne sme biti. ZgrozUi smo se, ko smo jo pred dnevi obiskali in vi- deli, da je strop po sredi učilnice podprt s tremi stebri, da smrdi po hodniku iz stranišč, ki jih ne morejo dovolj očistiti, ker ne de- luje kanalizacija. Zidovi so stari, da že vztrajno razpadajo. Velike mokre lise prepajajo skoraj po- vsod v pritličju omet, ki se posto- poma kruši. In tla: jama pri ja- mi, da bi se preveč nepreviden človek kar hitro lahko spotaknil in padel na nos. Stoletja stara stavba je brez vode in lahko si mislite, kakšno življenje ima pre- ko 200 učencev, ki vsakodnevno prihajajo v mračne razrede in za- tohle hodnike. Pa vendar smo opazili v mladih očeh nekak blesk in skoraj po- nosno odločnost' Cemu neki? Tu- di tovarišica upraviteljica Rau- tarjeva, ki že 23 let vzgaja pil- štanjsko mladino, je uporno raz- igrana. In lahko je! Voda je da- leč pod trgom, odkoder jo morajo otroci v vedrih prinašati v šolo. Črpalka se je pokvarila in zdaj z dolgo vrvjo vlačijo vedro iz globokega vodnjaka. Posebno te- žavno je pozimi. Lani sta si na tej poti kar dva zlomila noge in še ena roka je počila. Po petkrat na dan pometajo in skoraj vsak dan i)oribajo v kuhinji, kjer so na izlizanih deskah tudi take vdol- bine, da se čevelj prav sproščeno ulega vanje. Vendar zagrizeno de- lajo in premagujejo težave in prav nenehna borba, ki jo vodi- jo z nesnago, jim daje kljuboval- ne nasmeške na lica in rahel po- nos. Upanje, da bodo vsak čas začeli zidati novo šolo, pa je tisto, ki jih druži, da še pomlajujejo staro šolo. Tri leta so čakali na načrte, do- ločuj lokacijo, a ko so zdaj na- črte dobili, bi gradnja bila pre- draga. Zelo so užaloščeni, ko so pred nedavnim slišali, de ne bodo gradili šole po predvidenih na- črtih, temveč bi naj naredili na hitro roko le provizorij, kjer ne bi bilo telovadnice niti vodovoda, kar nekje ob cesti. Kje bo inter- nat? Kje bodo učitelji? Kje bo voda? S. VFRIfiA" v VELIKI Prosvetno društvo »Boris Kidrič« v Veliki Pirešici je v nedeljo v re- žiji • šolskega upravitelja tovariša Rozmana uprizorilo F. S. Finžgar- jevo dramo »Veriga«. Igralci-doma- čini so se te dosti zahtevne igre ju- naško lotili |er so dali vse iz sebe, kar je bilo mogoče, da je igra v splošno zadovoljstvo dobro uspela. V okviru celotne prireditve pa je motil premladostni izgled starega očka-preužitkarja. Upajmo, da bodo časa ponovitve igre, ki bo brez dvo- ma kmalu sledila, starček že dobil primerno sivo brado, ki bo dala nje- govemu liku prepotreben markant- nejši izraz. Precej velika soba v poslopju ljudske šole, ki je za družabne igre opremljena z odrom, je bila že ob napovedanem pričetku do zadnjega kotička nabito polna, dokaz, kako vneto in željno pričakuje dorašča- joča mladina ljudske igre vseh vrst; začetek je v tem prmieru po več kot polurni zakasnitvi z veseljem tudi dočakala. Neliaj o amaterstvu na Šmarsltem Zelo stara oblika dejavnosti pro- sretnih društev na Smarskem, na podeželju sploh, je amaterska gle- dališka dejavnost. V nekaterih manjših društvih je to še danes sploh prvenstveno, kar pa ni naj- boljše. Cas nezadržno hiti naprej in z njim celoten razvoj. Danes imajo skoraj v vsaki tretji hiši že radio in v vsaki malo večji vasi kino. Ra- zumljivo je, da ljudje še vedno radi vidijo igro, ki doseže svoj namen, če je dobra. Ce si kratko pogleda- mo sedanji repertoar šmarskih •drov, ugotovimo, da je zelo skro- men. V Podčetrtku pripravljajo Kome- dijo o komediji, na Bučah in v Sent- Tidu so prikazali Pot do zločina, v Rogaški Slatini pripravljajo Miss Agato in Drevesa umirajo stoje, pri Sv. Emi Belo vrtnico, a na Vinskem vrhu so igrali Pričaranega ženina. In to je v glavnem skoraj vse. Priprava odrskega dela zahteva veliko časa. Marsikje je morda tu- di to vzrok, da je kino spodrinil oder, čeprav ljudje žele gledati igro. Največkrat pa so vzroki gmotnega značaja. Smarska prosvetna dru- štva so zelo slabo opremljena, ku- lis skoraj ni, sredstev za ureditev pa tudi ne. Dejstvo pa je, da bi marsikje lah- ko zbrali kvalitetnejše delo. Jalov je izgovor, da naši kmečki ljudje najraje gledajo plehke burke. V pustnem času že, toda globoka, res- na igra ali vredna komedija jim je prav tako in še bolj pri srcu. V Vir- štanju n. pr. so že pred leti igrali Cankarjevega Kralja na Betajnovi, lani Budaka, pa še zdaj govore o teh delih, medtem ko so jim lažje veseloigre skoraj čisto splahnele iz spomina. Res je, da smo v času, ke nas delo zaposluje na vse strani, za- to moramo, če že žrtvujemo drago- cene ure za vaje, zbirati dela, ki imajo svojo vrednost. Prosvetna društva bi se morala poleg tega usmeriti predvsem še k izobraževanju v ožjem smislu. Ver- jetno bodo v tesnem sodelovanju z mlado šmarsko delavsko univerzo storila več. Redko pa najdemo danes na Smarskem pevske zbore odraslih, čeprav je Smarsko včasih bilo že skoraj pojem za pevno ljudstvo. Tu bi morali več storiti. Živahni so si- cer pionirski pevski zbori po neka- terih šolah, toda odrasla mladina, čeprav marsikje želi peti, zaradi po- manjkanja kadra in prostorov ne doseže cilja. V Rogaški Slatini bi sicer lahko, pa so najemnine za pro- store žafransko zabeljene. Prav za- radi tega tudi klubsko življenje dru- štev, kar bi bila zaenkrat zelo pri- merna oblika društvenega življenja, ne more steči. Prostori, sredstva, kader, to je nenehen refren in vztrajno opravičile za večkrat šib- kejšo dejavnost. S. S KNJIŽNIH POLIC STUDIJSKE KNJIŽNICE Četrti kongres Zveze komunistor Slore- nije. Ljubljana 1959. S. 19602. Î Petrovič V. J.: Razvitak privrednog ei-J sferna FNRJ promatran kroz pravne propise. I.—V. Beograd 1954-1958. S. 182218/1. Simleša P.: Metodika elementarne na- stave. I. Zaftreb 1959. S. 19186. Coricar J.: Oris zgodovine političnih teorij. Ljubljane 1959. S. 19520. Crigson G.: Kunstschätze im Britischem Museum. München & Zürich 1958. S. II 1805. Skerlj B.: Splošna antropologija т osmor- nih potezah. 2. izd. Ljubljana 1959. S. 19586. Hoylc F.: Na mejah današnjega rmdo- znanstva. Ljubljana 1959. S. 1959?. Kovačević V.: V okopih Španije. Ljub- ljana 1959. S. 19601. Raičević D.: Priručnik za rad perso- nalne službe n privrednim organiza- cijama. Beograd 1958. S. 19578. Nckrasov B. V.: Opšta hernija. Beograd 1959. S. 19576. Biijas Z.: Osnove psihotiziologije rada. Zagreb 1959. S. 19568. Mišić D.: Ekonomika industrije FNRJ. Beograd 1957. S. 19573. Savremona medicina. I. Beograd—Zagreb 1958. S. 195Г4. Jenko F.: Hidrogeologija in vodne go- ipodarstvo Krasa. Ljubljana 1959. S. 19569. lažić B.: Djeea ertajm. Zagr*k Í999. i. 195662. Šolski odbor Y Rečici ob Savinji Njegovo poglavitno delo — štiri- letna bitka za osemletko. Zdaj je pet razredov, prihodnje leto jih bo šest in čez dve leti osem. Težave so bile v tem, ker je precej dijakov odšlo v Mozirje. Šolski odbor pa si je poleg tega zastavil tudi zelo obširen akcijski program, po katerem bo zasledoval materialna in organizacijska vpra- šanja šole, zdravstvo in socialno problematiko, kulturno zabavno živ- ljenje, športno življenje, predvsem pa bo skrbel za tehnično kulturo učencev. S tem v zvezi bo predvi- del vse možnosti za sodelovanje z družbenimi in gospodarskimi orga- nizacijami, da bi mogla šola čim uspešneje uveljaviti zahteve in po- trebe družbe v pogledu pravilne moralne, intelektualne, politehnične in estetske vzgoje. Po tej plati si bo odbor prizadeval, da bo poiskal pa- tronat v kakšnem podjetju ali usta- novi, ki bi v gmotnem pogledu pod- piral šole. Ker je tudi problem učiteljstva v Rečici ob Savinji pereč (trenutno manjkajo trije učitelji), pa prav ta- ko problem njih stanovanj, je šolski odbor dosegel pri občini gradnjo učiteljskega bloka, s čimer je ures- ničil prvi del svojega obširnega programa. Njegova zasluga je nadalje v ustanovitvi pionirske zadruge, ki šteje 61 članov, in ki ima šolski vrt ter poskusno parcelo; bavi pa se z zajčerejo; skrbi za ptice po- zimi, za notranji in zunanji izgled šole, sodeluje pri krajevnih akcijah in v kulturnoprosvetni dejavnosti zadružnikov. POT DO ZLOČINA Igralci iz Buč so gostovali т Virštanju s Kranjčevo dramo >Pot do zločina«. Uprizoritev je dosegla lep uspeh. —rl BODOČE GOSPODINJE? V višjih razredih na tretji osemletki v Celju so uvedli praktični p*- uk gospodinjstva — predmet, ki, vse kaže, ni pritegnil le dijakinj, pač pa tudi dijake. Pravijo, da te še prav posebej; da zelo radi kuhajo м da nič ne zaostajajo za svojimi vrstnicami. Vodstvo šole je poskrbel« za vzorno šolsko kuhinjo in kuhanje samo je včasih morda večji užitek kakor použiti to, kar je skuhano. Sicer pa je tudi res, da šola dela moj- stra. Morda bo med njimi celo kdo, ki se bo kasneje odločil za kuhar- ski poklic? Vsekakor pa kdo, ki bo s pridom lahko priskočil na pomoč v domačem gospodinjstvu. (Na sliki: dijaki enega izmed višjih razre- dov pri uri gospodinjstva.) Na Planini nove oblike kulturnega dela Se do pred letom dni je bila na Planini na področju kultur- nega razvoja glavna značilnost, da je večino kulturno prosvetne dejavnosti nosilo domače učitelj- stvo. Spričo pomanjkanja učne- ga kadra ter reformnega šolskega dela je büo učiteljstvo polno za- posleno v šoli in je nujno priha- jalo do mrtvila v društveni de- javnosti ali pa površnosti v po- klicnem delu. Zato je bilo treba oblike kul- turnega dela ispremeniti. Zakaj kulturna politika na vasi ne more biti zgolj stvar nekega sloja in- teligence, marveč tudi predstav- nikov delavskega razreda in vrste drugih činitelj ev. Nekateri nepo- znavalci učiteljeve odgovorne na- loge v šoli so krivično očitali šol- nikom nedelavnost, niso pa videli, da gre za uvajanje novih oblik dela, da gre za prenašanje odgo- vornosti na več ramen — pa tudi na tiste, ki so menili, da so z ne- objektivno kritiko doprinesli ves svoj delež k ljudsko prosvetni de- javnosti. Razumljivo, da ta de- javnost ni in ne more biti nekak monopol učiteljstva. Nasprotno! Učitelj naj bo mentor in usmer- jevalec kulturne politike na vasi, ne pa tisti garač, ki edini zna re- žirati, vrteti filme, prirediti vese- lice, zidati in krasiti dvorane in še in še — a za novo reformirano šolo mu ne ostaja časa — saj šola tudi ni važna. Pa še kako važna! Prvi in ves naj bi bü. naš vaški šolnik v šoli. Pri nas smo to bolečo razvojno pot prebrodili in danes naš šol- nik ni več edini omnibus. — Po- kazalo se je, da tudi Tiloka, ki je dotlej živela v prepričanju, da je za ta posel edino učitelj sposoben, odločno režira igre, da je mladi- nec Janko prav dober lutkar, ki zna po svoje voditi mladinsko lut- kovno sekcijo, da je gozdni teh- nik-upravnik sposoben vodja ki- nosekcije, da je kinooperater Slav- ko izredno iznajdljiv in delaven ter da je doslej tihi mlekar Mar- tin Tispešen rnladinski voditelj. Tako bi še našteval, skratka, pri- šli smo na zeleno vejo. In posle- dice take razširitve: kino vsako nedeljo, ples dvakrat mesečno, zabavni večeri, igre, veselice, pro- slave — naša dvorana je sedaj zares začela služiti kulturi in s tem izobraževanju tukajšnjih de- lovnih ljudi. Vaškemu šolniku je le uspel« prebuditi skrite sile in doslej ne- znane talente — v skupnem delu pa je uspeh zagotovljen. Mar ni vaški učitelj v tem pri- meru mnogo storil na izvenšol- skem torišču ljudske prosvete? g. D. Drobne zanimivosti S PODROČJA LJUDSKE PROSVETE V laški občini Na področju laške občine sta 2 Svobodi in 7 prosvetnih društev. Pod njihovo okrilje spada 5 dram- skih sekcij, 3 pevski zbori, 1 godba na pihala, 1 pionirski tamburaški zbor, 1 recitacijski krožek in 9 knjiž- nic. Pred leti je bilo v laški občini 6 pevskih zborov, sedaj so samo še trije, in sicer ženski pevski zbor v Laškem, moški pevski zbor v Rim- skih Toplicah ter mladinski pevski zbor v Vrhu nad Laškem. Vzrok temu: pomanjkanje pevovodij in premajhno zanimanje za zborovsko petje. Pred dvema letoma je imela Svo- boda v Laškem okoli 400 članov, sedaj jih ima le 115. Menijo, da je temu vzrok malomarnost, ker čla- narine 3 leta niso pobirali, pozneje pa zaostanka v članarini mnogi ni- so hoteli plačati in tako so prene- hali biti člani. Svoboda v Laškem ima v knjiž- nici 6086 knjig, od tega okoli 6000 leposlovnih in 2000 poljudno znan- stvenih. Knjižica nima novitet ter bi potrebovali okoli 70.000 din za nabavo novih knjig. Dobri, stari klavir Vsaka podobnost z »Dobrim starim planinom« je izključe- na. Doma imam dolg, ozek kla- vir stare avstrijske znamke, le dolgo ni nihče igral nanj in tišina ga je dodobra razglasila. Nekoč sem poklical strokov- njaka, da bi ga spet uglasil, m je zamahnil z roko: »Nič ne bo, prestar je.« Od takrat vseskozi mislim, kako bi ga prodal. Gle- dam njegovo vitko staroavstrij- sko linijo in si mislim: na in- strument se sicer ne spoznam, na denar pač; vem tudi, da so klavirji dragi. Nekega dne pa je prišel ku- pec. »Sedemdeset tisoč,« sem rekel. »Dve struni sta razgla- šeni, to se z lahkoto popravi.« »Sedemdeset tisoč?« je ponovil kupec. »Ne nameravate nič po- pustiti?« »Ne, nemogoče, saj veste, da so klavirji dragi in je to najnižja cena klavirja.« Potem je zaigral. Na tone se sicer ne razumem, toda mislim da so bili zelo lepi. Tedaj je kupec rekel: »Glas ni najboljši, saj veste, star je.« »Sedemdeset tisoč,« sem od- ločno ponovil. »Dobro,« je rekel kupec, »ju- tri ga odpeljem.« In obšla me je blažena misel na denar. Naslednjega dne pride kupee in še nekdo, ki ga ne poznam. Zdaj ga bosta odpeljala, po- mislim. »Oprostite,« reče ku- pec, »pripeljal sem strokovnja- ka.« Ta me pogleda in jaz ga pogledam in tedaj se spomnim, da je bil prav ta tisti, ki je moj klavir že pregledoval, in že ču- tim, kako mi iz rok uhaja se- demdeset tisočakov. »Ne svetujem vam.« se obr- ne strokovnjaR. h kupcu. »Ta klavir se sploh ne da več po- praviti.« Začutil sem. kako me je ob- > lila vročica; onadva sta odšla, jaz pa sem se naslonil na do- bri stari klavir in mislil na no- vega kupca in na denarno mo- ralo. CEUSKl TEDNIK - STEV. 9 - A. marca 1960 Iz življenja na naši vasi S POSVETOVANJA UPRAVNIKOV KMETIJSKIH ZADRUG Vreme odpira dela na poljih PRIPRAVE NA POMLADANSKO SETEV — DOGNOJEVANJE pSENICE ZARADI SLABE PREZIMITVE — ZA DOBRO FUNK- CIONIRANJE SEMENSKE SLUŽBE — NADALJEVANJE ASA- t/ACIJE IN ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA IZREDNO VAZ- ifA NALOGA — ZADRUŽNI OBRATI, ZAKLJUČNI RACUNI, ZbCNI ZBORI ZADRUG IN RAZNE DRUGE NALOGE. pretekli četrtek je bilo na Okr. ^adr. zvezi posvetovanje uprav- nikov kmetijskih zadrug. Posvet je bU popolnoma akcijskega zna- čaja, eaj vremenske prilike nare- kujejo pripravljenost za delo na poljih. Ker je letošnja zima bila za ezimine neprimerna in so žita slabo prezimila, je treba nujno dognojevati visokorodne sorte vsaj dva do trikrat z dušičnimi gojili. Ker je zaradi tempera- turnih razlik prišlo do premikov zemlje, so poškodovane korenini- ce rastlinic in je v takih prime- rih treba posevke povaljati z va- ljarji. Aeanacija sadovnjakov ter tu- di škropljenje drevja je precej zanemarjeno, zato je treba to ak- eijo oživeti in jo vztrajno nada- ljevati do končnega uspeha. O teh vprašanjih se bodo po- govorili kmetje-proizvajalci po vaseh. Na teh sestankih se bodo kmetje pomenili za uporabo vseh razpoložljivih agrotehničnih ukre- pov, da bi zmogli spomladansko setev v redu opraviti, popraviti nastalo škodo pri zimskih p>osev- fcih itd. Tudi semensko službo bodo zadruge morale brezhibno urediti, da bodo zadružniki dobili dovolj semenskega materiala, ka- kor krompir, koruzo itd. Na posvetovanju so razprav- ljali tudi o investicijskih progra- mih. Ker investicijskih sredstev ni toliko, kolikor bi jih zadruge želele, so program razčlenili v prioritetni vrstni red. Sklenjeno je bilo, da imajo prednost tiste investicije, ki so neposredno ali posredno v zvezi z živinorejo, pi- tanjem živine, krmsko bazo, na- jemanjem zemljišč itd. Predvide- no je, da bo vsaj 20 zadrug v bliž- nji bodočnosti osnovalo lastne ži- vinorejske obrate, večina teh z okoli 100 glav živine. Nekatere zadruge si bodo krmsko osnovo zagotovile z najemanjem in od- kupom razpoložljivih zemljišč. Vendar so dolžne zadruge pri tem paziti, da ne bodo preplačevale vrednosti takih zemljišč. Dogo- dilo se je že, da je nekdo ponudil zemljo v majem za enkrat višjo ceno, kakor je doslej znašal ves katastrski dohodek s teh zemljišč. To pa seveda ne gre. Na posvetovanju so razpravljali o bližnjih zaključkih bilanc in določili zadnjo mejo, do katerih morajo zadružni sveti na zaseda- njih bilance potrditi in jih od- dati zadružni banki. Ena izmed bližnjih političnih nalog na pod- ročju kmetijskega zadružništva so še občni zbori zadrug in volitve novih upravnih odborov zadrug, ki jim je ipotekla mandatna doba. Naglo se bliža čas, ko bo treba načrte in akcijske programe pre- nesti s papirja na rodna tla. Po- mlad se približuje in z njo nova delovna sezona kmetijskih del, ki naj se po obsegu in kvaliteti moč- no razlikuje od dosedanjih. Nalog je dovolj in delo samo priganja. -C TIPSKI HLEV ZA 200 GLAV ZA 3,800.000 DINARJEV Gradbeni oddelek pri Okrajni zadružni zvezi je izdelal p>odro- ben gradbeni načrt za tipski hlev za pitališča mlade živine. Hlev je prirejen za 200 glav živine in bo predvidoma stal 3,800.000 din. Ce računamo po stroških za eno stojišče (v tem primeru 19.000 din), je ta tip doslej najcenejši, kar jih poznamo, hkrati pa je pri- lagojen našim proizvodnim in vremenskih prilikam. -k Jože Jelovšek 60-letnik Nedavno je v krogu svojih so- rodnikov in znancev praznoval 60-letnico rojstva zgleden pred- stavnik savinjskih hmeljarjev, to- variš JOŽE JELOVSEK iz Pe-1 trovč. Sicer je že zgolj šestdesetletnica rojstva prizadevnega kmetovalca, tovariša J. Jelovška, tak jubilej, : ki ga kaže zabeležiti s hkratnimi čestitkami, pa je prav v tem pri- meru treba poudariti še to-le: Tovariš Jože Jelovšek je v sprednjih vrstah zglednih savinj- skih kmetovalcev že nod 30 let! Po opravljeni nižji srednji šoli in večletni praksi v večjih trgov- skih podjetjih je leta 1930 pre- vzel od staršev večje kmetijsko posestvo ter ga tako izpopolnil, glede na vse kmetijske panoge, še zlasti pa glede na proizvodnjo savinjskega goldinga, da je vsa tri minula desetletja vzor kme- tovalcem še daleč izven meja na- šega okoliša. Tovariš Jože Jelovšek je mimo nenehnega moderniziranja kme- tijske proizvodnje na svojem po- sestvu tudi vselej prisluhnil za- htevam časa in se vključil v vr- ste borcev za novo obliko sploš- nega kmetijstva. Ko se je leta 1949 ustanovila KDZ Ar j a vas, je tovariš Jože Jelovšek prevzel delovno mesto brigadirja. Pozneje je opravljal prizadevno in nadvse požrtvoval- no posle predsednika UO KDZ Ar ja vas od 1951 vse do reorga- nizacije, to pomeni do 1953! Od takrat dalje je nekak najvpliv- nejši gospodarski svetovalec KZ Petrovce. Se več! Tovariš Jože Jelovšek se uspešno udejstvuje kot javni delavec tudi izven domačega kra- ja, saj je član UO OZZ Celje, podpredsednik UO KPPZ Žalec od njene ustanovitve, to je od 2. novembra 1956 do danes itd. Poudariti pa je treba še dejstvo, da je tovariš Jože Jelovšek stal- ni delegat slovenskih hmeljarjev v Predstojništvu E. H. B. (Evrop- ski biro za hmeljarstvo), ki prav v teh dneh zaseda v Parizu! Obenem s čestitkami k 60-let- nici rojstva mu žele naši hme- ljarji, da bi kot doslej še dalje uspešno zastopal interese savinj- skega goldinga prav zdaj, na za- sedanju v Parizu, ko se bo mar- sikaj pomembnega odločilo gle- de na svetovno proizvodnjo hme- lja. Te odločitve so zlasti važne, če povemo, da proizvaja Jugosla- vija žlahten hmelj, zaželen do- mala v vseh svetovnih pivovar- nah in da smo glede na količino na četrtem mestu (za USA, Za- hodno Nemčijo in Anglijo!), gle- de na dejstvo, da ga izvažamo nad 90 odstotkov na svetovni trg, pa celo blizu odločilnega vrha! KMETIJSKO GOSPODARSTVO SLOVENSKE KONJICE pred temeljito preobrazbo Navadili smo se ocenjevati naša kme- tijska gospodarstva po številu živine v hlevih, ker so pač vsa v živinorejskem območju. Ce torej na tak način merimo konjiško posestvo, potem ugotavljamo, da tu niso doslej proizvodnjo najbolje organizirali. Okoli 205 hektarjev obde- lovalne zemlje imajo brez hmeljišč in sadovnjakov, na katerih uporabljajo ze- leno gnojenje, imajo pa 240 glav živine, od teh 100 glav mladega goveda. To raz- meroma nizko povprečje povečuje vzreja okoli 200.000 enodnevnih piščancev letno ter vzreja mesnatih prašičev. Po mnenju predsednika občine ing. Adolfa Tavčarja so vzroki za tako za- ostajanje bili sledeči: — Nespecializirana proizvodnja (hme- ljarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, vrt- narstvo, živinoreja, prašičereja, perat- ninarstvo, poljedeljstvo itd.). — Razmeroma nizka proizvodnja raz- nih obratov. —- Raztresenost zemljišč in n/eustrezna struktura ljudi v podjetju, ki jih je na nekaterih obratih preveč. Direktor Jurij Zidanšek je poleg tega povedal tudi razne druge vzroke. Omenil je perntninarsko selekcijsko postajo v Loòah. Pred leti je bila subvencioniran obrat sveta za kmetijstvo LRS, zato je v zadnjih dveh letih brez subvencije stalno izkazoval izgubo. Obrat pa bo prišel na zeleno vejo ob izboljšanju or- ganizacije dela in povečanju proizvod- nje. Ob zaposlitvi manjšega števila lju- di bodo v letošnjem letu dali pitališčem pol milijona enodnevnih piščancev. S krediti in dotacijo občine bo posestvo T letošnjem letu in т prihodnjih letih temeljito spremenilo dosedanji način proizvodnje. Obrat v Slovenskih Konji- cah bo izključno živinorejski in bo v Zičah dobil nov hlev za sto glav živine. Obrat Škalce bo izključno sadjarsko- vinogradniški plan/tažni obrat, medtem ko bodo v Ločah povečali vzrejo piščaa- cev za pitališča pohancev. Odpovedali se bodo iraznim drugie stranskim panogam. Tako na primer ne bodo več^ redili prašičev, poljščine bod* prilagodili živinoreji. V Ločah se je lani podrla žičnica na hmeljišču, ki pa je ne bodo več postavili zaradi slabe zemlje za hmelj. Živinorejski obrat, ki je sedaj okoli graščine nad trgom, bode postopoma prestavili na obrat Golič т ravnini. Pri načrtovanju in v želji, d« bi pri proizvodnji bili čim bolj renta- bilni, računajo celo na možnosti pri- delovanja stelje za živino na njivaB~ > slabo^ zemljo. Veliko si obetajo od popolne геков- strukcije obrata Škalce. Obnovitve«! načrt, ki ga pripravlja inštitut v Zalcn, predvideva plantaže intenzivnih sort sad- nega drevja in vinogradov. Na osnoTi novega zakona o arondaciji bodo v krat- kem času arondirali posamezne obrate do popolnosti. Poleg poljedelstva bodo mehanizirali tudi živinorejo, zlasti pa hleve z molznicami, kjer bo molzni stroj brez dvoma cenejši od ljudi, ki zda, ravno zaradi molže povečujejo stroške proizvodnje. Tudi na Kmetijskem gospodarstvu v Slovenskih Konjicah je vse pod- rejeno živinoreji. Hlevi okoli sedanjega sedeža kmetijskega posestva so že zdaj polni živine in boksi za teleta so podobni pravcatim vrt- cem, tako so polni mladine. Vendar ta srednjevelik hlev ne bo dobil druščine, ker nameravajo v prihodnosti vso živinorejo od tu preseliti na Golič, kjer bo moderen obrat za proizvodnjo mleka. Na sliki vidimo pred leti zgrajen goveji hlev, v levem kotu pa je di- rektor Kmetijskega gospodarstva ing. Jurij Zidanšek. Dostojno bodo proslavile svoj dan.. Obisk zaposlenih žena v „iVietki'^ v Mehanični tkalnici »Metka« v Celju se žene še prav posebej skrb- no pripravljajo na praznovanje dne- va žena. V tem podjetju, kjer jeza- poslenih skoraj šest sto žena, je skrb zanje res vzorna. Mislim, da se delavke v »Metki« zavedajo po- mena dneva žena, kajti z veseljem se pripravljajo na proslavo in dobro vedo, da je letošnji 8. marec name- njen njim, ženam, ki se uveljavljajo v proizvodnji. Izmed problemov, ki jih rešuje naša družba, je prav pro- blem zaposlenih silno pereč, ker so te žene povečini preobremenjene tu- di z delom doma. V »Metki« bodo 8. marca na pro- slavi nagradili vseh pet delavk, ki so tu zaposlene že več kakor petin- dvajset let, pogostili pa bodo vse tiste žene, ki delajo v podjetju že dvajset ali več let. Ob priliki te pro- slave bodo v Metki izročili svojemu namenu moderno pralnico, ki naj bi bila prvi korak k razbremenitvi za- poslene žene. Perspektivni plan obe- ta v prihodnjih letih tudi krpalnico in takrat bo ženam že mnogo laže. Vsestranska skrb za žene se v »Metki« kaže tudi v tem, da se de- lavke lahko strokovno izpopolnjuje- jo na raznih tečajih. Teh se udele- žuje zlasti mladina, ki še nima dolž- nosti in skrbi za svojo družino. »Metka« je za svoje delavke kupi- la lani pet stanovanj, letos pa jih bo dobila še 11. Spričo vedno hujše stanovanjske stiske je to sicer malo število, vendar je podjetje na uspeš- ni poti, da bo ta problem še omililo. Podjetje je tudi sicer v rekonstruk- ciji, avtomatska tkalnica je ženam zelo olajšala delo, v kratkem pa bo steklo tudi v novi barvarni. Ko je bil uveden obrok družbene prehrane, so ga žene navdušeno po- zdravile. Zlasti dobrodošel je bil ti- stim delavkam, ki se z dela vozijo domov. »Metka« je pred nedavnim sklenila dogovor z Zdravstvenim domom v Celju, kjer je ženam pre- skrbela redne specialne preglede. Poleg tega pa imajo v podjetju tudi lastno splošno ambulanto. Vsako leto dobijo vse žene, ki so zaposlene v podjetju po nizkih ce- nah določeno količino blaga. V Lu- ciji pri Portorožu imajo svoj po- čitniški dom, kjer je odlična oskrba po zelo nizkih cenah. Marsikatera žena pa je tam tudi brezplačno, če jo pošlje sindiKat podjetja zaradi slabega zdravstvenega ali gmotne- ga stanja. Pred nedavnim so v »Metki« ure- dili tudi bideje za žene. To je ver- jetno eno prvih podjetij v državi, ki je v skrbi za vsestransko higieno že- na napravilo vse kar je moglo in menim, da so uspehi »Metke« na tržišču prav gotovo tudi odraz od- nosov v tkalnicL—,________..- . ŠKRJANGKI so igrali in peli, so bili veseli... Pred dnevi so v Preboldu za- ^^ležili še en razveseljiv in tudi pomemben dogodek. Pionirski ok- osemletne šole v Preboldu je Pi'iredil samostojni koncert. Pro- OT^am je bil pester, vse točke le- *^"edene. V nabito polni dvo- vii Prebold se je predsta- J^^^ osem mladih ljudi. Potočnik Joi^^^ aerala klavir, Skorjanc j^^e in Kvartič Dragica hàrmoni- • ^rko Rajko trobento, God- fcita ^^'^T'inet, Rogi Jože Vidmajer Branko berdo, Skorjanc Martina tolkala in Vid- majer Irena ropotuljo. Glasbene točke so poživljale popevke. Povprečna starost izvajalcev je bila trinajst let, kar je za Pre- bold še posebno važno. Namreč v vseh povojnih letih so v Prebol- du plačevali za godbo kar lepe zneske. Do samostojnega koncer- ta pa ni nikoli prišlo. Bile so si- cer razne ovire, ki pa vedno le niso bile opravičljive. Mladi iz- vajalci so se tega v polni meri zavedali. Vadüi so pod precej težkimi pogoji. Uspeli pa so! S čistim dobičkom, ki so ga ustva- rili s tremi nastopi, trije pa še verjetno sledijo, si bodo nabavili klarinet, pozneje pa še tolkala in mogoče še kakšen cenejši instru- ment. Poudariti je treba, da so mladi izvajalci — verjetno je to naj- mlajši ansambel v žalski obči- ni — ubrali za zdaj pravilno pot. Ne izvajanje na pamet — po no- tah! V ospredju so narodni na- pevi, ljudske viže. Radi sodelu- jejo na proslavah raznih krajev- nih prireditev. Vsi so člani Svo- bode. Trije so gojenci glasbene šole, ki jo vodi profesor Kunej. Dva pa hodita v glasbeno šolo v Žalec. CENTRALNI STANOVANJSKI SERVIS CELJE (bivša Stanov, uprava) zaposli takoj ali po dogovoru: 1 MOJSTRA KOVINSKE STROKE za vodstvo delavnice. Pogoji: večletna praksa in dober organizator. 2 KVALIFICIRANA VODOVODNA INSTALATERJA 2 SLIKARJA — PLESKARJA 4 KVALIFICIRANE ZIDARJE 7 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za zidarska dela Plača po uredbi tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev. Hega mastne kože Mastna koža je značilna zlasti za temnopolte žene in temnolaske. Mastno kožo moramo redno in zelo skrbno negovati, čeprav je za tem- peraturne in vremenske razlike pre- cej neobčutljiva, poleg tega pa ne potrebuje posebne prehrane. Zvečer mastno kožo negujemo ta- ko kakor polmastno, le da uporab- ljamo lotione, ki so močnejši in bolj ožijo pore. Paziti pa moramo, da si obraz res skrbno očistimo z lotio- nom, ker je koža na nekaterih delih bolj mastna (okoli nosu, na bradi in spodnjem delu čela). Tudi mast- na koža potrebuje hrano in to pri- merno kremo. Kakor polmastne ko- že, tudi te ne umivajmo z milom. Zjutraj si kožo takoj očistimo z lotionom, nato pa si obraz umijemo v prestani vodi. Zakaj epidemija gripe? Vitamini-„antigripini" Gripa množično napada naše delovne ljudi. Je nalezljiva bo- lezen in se je tako rekoč »nate- žemo«. Za borbo proti nalezlji- vim boleznim pa moramo prven- stveno okrepiti organizem, da bo sposoben sam premagovati razne bacile in viruse, ki okužujejo ozračja. Okrepitev dosežemo le s pravilnim prehranjevanjem v času, ko smo še zdravi. Organiz- mu moramo dovajati mnogo hra- ne, ki vsebuje zaščitne ali protek- tivne snovi. Teh je največ v sve- žem sadju in zelenjavi, če je ta servirana v surovem stanju. Zakaj ravno v tem času epide- mije gripe? Na zaščitnih snoveh revna prehrana in pa dnevi brez senca, saj vemo, da je sonce naj- boljši naravni razkuževalec. V borbo proti gripi torej posežemo lahko le s pravilnim prehranje- vanjem. V naši prehrani občutno manjka v tem času predvsem vitamina C, ker količina tega znatno pade v konzerviranih ali uvelih živilih. Možno ga je pa zelo uničiti še z nepravilnim pri- pravljanjem hrane. Najbolj bo- gate na vitaminu C so limone, zato sežite po njih v tem času, ki je najbolj kritičen. Vendar ne stiskajte limon v vroče tekočine, vročina uničuje vitamin. Komaj mlačna tekočina zadostuje. Ld- monade je treba piti vsak dan^ ker vitamini ne morejo v orga- nizmu predstavljati nobene re- zerve. Solate, ki je že precej uvela, ne namakajte v vodi, da bi se vam osvežila. Zadostuje, da jo kako uro jpred serviranjem samo doibro operete. Solata se vam bo odlično osvežila, voda vam pa vitamine ne bo izlužila. Na trgu je možno dobiti kar pre- cej zelenjave. Servirajte j o čimveč surove. Kuhajte jo pa le v malo vode in kratek čas, ali raje du- šite pokrito v malo vode ali last- nem soku. Poskusite tudi s su^ rovo rdečo peso v solati. Za okrepitev organizma so še važni dodatki mleko, jajca, jetra, kri is kislo zelje. Gripa sama na sebi ni tako nevarna, lahko pa postane EK>d- laga za druge nevarnejše boleznL Zato je ne kaže podcenjevati Ljudje zaradi gripe izostajajo od dela in te izgube znašajo težke tisočake, kar se občutno pozna pri standardu. Ambulante so prepolne bolni- kov, ki čakajo, da jim zdravnik napiše zdravila. Sežite po narav- nih »antigripinih«, pazite na pra- vilno prehranjevanje, ki, vam -bo bolj koristilo kot tablete. spozNAVAi DOMOVINO IN ŠE BOLI IO BOŠ VZLIUBIL v NEDELJO DOPOLDNE JE BILA NA UČITELJIŠČU V CE- LJU SKUPŠČINA OKRAJNE POČITNIŠKE ZVEZE, KI SO JI POLEG OBČINSKIH ZASTOPNIKOV PRISOSTVOVALI ŠE OR- GANIZACIJSKI SEKRETAR OK ZKS STANE DIVJAK TER PREDSEDNIK IN CLAN GLAVNEGA ODBORA POČITNIŠKE ZVEZE ZORKA PERŠIC IN GOJMIR KOMAR. Uvodno poročilo o delu Okrajne- ga odbora kakor občinskih odborov Počitniške zveze in posameznih družin v preteklem letu je podal predsednik Ivan Grobelnik. Pouda- ril je med drugim, da je bil program dela te organizacije v obdobju od zadnje skupščine posvečen 40. ob- letnici ustanovitve KPJ in SKOJ, razvijanju jugoslovanskega patrio- tizma in zdravemu razvedrilu mla- dega rodu. Organizacija šteje 1300 članov, od tega 943 srednješolcev, 217 vajencev, 11 študentov, 44- uslužbencev, 48 mladih delavcev in 8 članov kmečke mladine. 2e na lanski skupščini so sprejeli predlog reorganizacije okrajnega odbora in tako formirali tri komisi- je: komisijo za taborjenje, za poho- de, potovanja in izlete in propagan- do. Na področju občine so delali štirje odbori, med katerimi je požel največ uspeha občinski odbor v Ve- lenju — ker je bil tudi najbolj po- vezan z družbenim in političnim življenjem svojega kraja. Poleg kur- jenja kresov po bližnjih vrhovih so člani te organizacije \ Velenju opravili pri graditvi mesta veliko število prostovoljnih ur, zasedli prvo mesto na tradicionalnem po- hodu Ob žici okupirane Ljubljane, priredili dva izleta na Pohorje in imeli v gosteh štirideset članov Po- čitniške zveze iz Siska. V preteklem letu je Počitniška zveza priredila skupaj 23 izletov z 862 udeleženci; 13 potovanj, ki se jih je udeležilo 234 članov; 1 zboro- vanje; taborjenje v Medveji, kjer je letovalo 726 članov; 4 filmske pred- stave in 5 predavanj. Poleg tega se je 38 članov Počitniške zveze ude- ležilo gradnje avtomobilske ceste, 572 članov pa proslav 40. obletnice. Kljub vsem tem številkam pa je še vedno bilo premalo storjenega in Okrajni odbor Počitniške zveze bo to leto pričel s široko akcijo, s ka- tero bo zlasti skušal organizacijo številčno okrepiti in mladino poli- tično pritegniti, da bo tako dobila v organizaciji odločilno vlogo. V tem smislu se bo povezal z družbe- nimi in političnimi organizacijami; priredil javno razstavo slik in gra- ч fikonov v izložbenem oknu enega izmed celjskih trgovskih podjetij; prirejal predavanja in prikazal ne- katere turistične filme, hkrati pa iz- dal brošuro. Da pa bi okrepili tudi delo posameznih družin in občin- skih odborov Počitniške zveze, bo v tem letu priredil seminarje, preda- vanja in študijska potovanja. Na skupščini je bilo nadalje na dnevnem redu še vprašanje tabor- niške opreme, letovišča v Medveji in problem finančnih sredstev. Iz poročila tov. Jerina povzemamo, da je taborniška oprema zastarela in bi bilo treba najti sredstva, da bi jo obnovili. Letovišče v Medveji pa bo letos spričo gradnje žičnice tre- ba preseliti — kam, še zaenkrat ni določeno, morda v Staro Baško na otok Krk. V razpravi sta na skupščini sode- lovala tudi organizacijski sekretar OK ZKS Stane Divjak, ki je nagla- si!, da je organizacija Počitniške zveze tista, ki lahko v veliki meri prispeva k utrjevanju mladinske or- ganizacije ter spoznavanju mladine s kulturnimi vrednotami preteklosti jugoslovanskih narodov, pa o mo- ralni in materialni pomoči forumov ter član Glavnega odbora Počitniške zveze Gojmir Komar, ki je govoril o organizacijskih oblikah in utrjeva- nju organizacije navznoter, pri če- mer je poudaril, da bo treba prene- sti težišče operativnega dela na dru- žine. To bo omogočilo, da se bodo v komuni seznanili z dejavnostjo Počitniške zveze vsi tisti vplivni či- nitelji, ki jo bodo lahko gmotno podprli. Organizacijo bo prav tako treba razširiti zlasti na delavsko in kmečko mladino in v tem smislu je najustreznejša oblika tista, ki bo za- gotavljala celoletno dejavnost, kajti označba Počitniške zveze kot sezon- ske organizacije je zgrešena. Pomota Ko so partizani pregnali fa- šiste, je Jaka, ki se je dobri dve leti klatil po gozdovih in odnesel — razen nekaj manj pomembnih prask — predvsem zdravo kožo, spet zamenjal pu- ško za plug. Visoko pod Vršijo goro na štajerski strani je pri- ganjal par voličev in nagovar- jal njivice, da bi mu dobro ro- dile. Jaka je rekokdaj odhajal v dolino; dva, trikrat na leto in nič več. Vselej, kadar se je vrnil iz doline, je premišljeval o spre- membah, ki so nastajale tam doli: o mogočnih stavbah, o gladkih cestah, o novem rud- niku, o novi elektrarni. Bilo je, kakor da bi sejali in bi iz ču- dežnega semena poganjalo. Nekajkrat mu je celo prišlo na misel, da bi zapustil voliče in se pridružil njim, ki grade tako čudovite stvari. Toda pre- več se je navezal na zemljo, na njivice. Zdelo se mu je, da brez njih ne more in ne more živeti. Ostal je zvest svoji gor- ski domačiji. Ni dolgo tega, ko se je Jaka neko nedeljo spet napotil v do- lino. Gnala ga je radovednost. Kakor običajno, je meril glad- ko cesto in občudoval rastoče mesto. Sam ni vedel, kako se je naenkrat znašel v stavbi, kamor je hitelo vse polno ljudi, predvsem mladih. Znotraj u ši- roki veži so pritegnile njegovo pozornost razstavljene fotogra- fije. Dve deklici, stari kakih osem let, sta se pred njim po- menkovali: »Glej, to so parti- zani«, je dejala ena. »Komaj sem preprosila mamo, da mi je dovolila v kino.« Ko je Jaka zaslišal besedo »partizani«, se je vzravnal, dvignil glavo in začel ogledo- vati sliko. »Kako? Partizani?« Namršil je obrvi in nekaj časa mrko opazoval kopico oborože- nih ljudi s širokimi klobuki sredi divje pokrajine. Slika je prikazovala pr-zor iz nekega ameriškega kavbojskega filma. Jaka je bil nekoč partizan, hraber partizan. Marsikateremu fašistu je pomagal v večna lo- višča. Zato je takoj spoznal, da mora biti tu vmes pomota, kajti natanko se je spominjal, da partizani niso nikdar nosili tako širokih klobukov, nena- vadno oprijetih hlač in smešno okrašenih samokresov. Pozno v noč je Jaka priso- pihal domov pod Uršljo goro. Ze dolgo ni bil tako slabe volje. Kar naprej je nekaj go- drnjal predse in mršil obrvi. Njegova dva voliča sta jih tiste dni dobila več, kakor je bila običajna Jakova mera. jan-ko Celjski trg Krompir 24-28 (25—30), čebula 25—45 (50-70), česen 120-150 (160—200), visok fižol 115 (80-100), nizek fižol 100 (60- 80), solata 100 (80—100), cvetača 100- 116 {—), špinača — (200—300), radič 150 (200-300), motovileč — (250-300), ohrovt 60 (—). koleraba - (40), peteršilj 80—200 (90—150), zelena 80—200 (150), por 40 (50—80), pesa 46 (40-55), korenje - (25-30). redkev 30 (30-50), hren — (150 -200), belo glavnato zelje 30-90 (50-60), rdeče glavnato zelje 50 (—), ribano zelje 50 (50), ribana repa 38—40 (40), limone 200 (-), jabolka 60-68 (40-70), jajca 14-1? (14-18). Trg je bil v zadnjih dneh bolje pre- skrbljen, saj je že zadostna ponudba solate (motovilca, radica) in jajc, tako da lahko pričakujemo še nadaljnji pa- dec cen. V zadnjih dneh je zmanjkalo pomaranč, dovolj je jabolk, po katerih pa skoraj ni povpraševanja. Še vedno pa je slaba nonudba povrtnin, mleka in mlečnih izdelkoT. I Kronika nesreč iGibanje prebivalstva v času od 20. do 2?. februarja 1960 je I io rojenih 20 dečkov in 31 deklic. Poročili so se: Vladimir Prezelj, elektrotehnik \г Ija in Zofija-Marjeta Crepinšek, na- !Ščenka iz Zgornje Hudinje. Erik Skr- binek, pečar iz Celja in Ana Blaznik, delavka iz Trnovelj pri Celju. Stanislav Crepinšek, študent iz Ljubljane in Jo- žica Facija, študentka iz Jakovice. Franc Germ, delavec in Marija Sagadin, de- lavka, oba iz Trnovelj pri Celju. Vla- dimir Zupane, strojni ključavničar z Lave in Danijela Lesjnk, trgovska po- močnica iz Celja. Leopold Coklič, tapet- nik in Gabrijela Znidnrec, nameši*enka, oba iz Celja. Janez Muha, delavec iz Arclina in Frančiška Hauptman, poljska delavka iz Ljubnice. Ivan Knez, delavec iz Levca in Marija Jager, tkalka iz Dobrove. Kari Soline, delavec z Lju- bečne in Alojzija Gmajne, delavka iz Smiklavža pri Skofji vasi. Frančfišek Tacer, kovač in Ana Verbek, delavka, oba iz Celja. Vladimir Smeh, propagan- dist in Sonja Verderber, nameščenka, oba iz Celja. Ernest-Josip Lettner, tele- fonski delavec in Erika Dorn, frizerska pomočnica, oba iz Celja. Jožef Kvas, uslužbenec LM in Miroslava Očko, tr- govska pomočnica, oba iz Celja. Stani- slav Turnšek. delavec iz Javornika in Marija Novak, šivilja iz Šentjanža. Franc Murko, zidar in Marija Kerznar, bolničarka, oba iz Celja. Franc Tratnik, ključavničar iz Celja in Terezija Jaz- binšek. delavka iz Podloga pod Bohor- jem. Jožef KoroSec, delavec iz Celja in Olga Tanzes, delavka iz Stor. Karol Ja- kob, upokojenec in Terezija Pešak, tkalka, oba iz Celja. Ernest Valentinič, tovarniški delavec iz Slane in Marija Berglez, debita iz BakoTŽUka. Umrli: Rudolf Iskrač, lončar iz Draže vasi, star 59 let. Mihael Dobrave, slikarski mojster iz Celja, star 81 let. Frančiška Milhar, gospodinja iz Nove vasi, stara 79 let. Neža Cretnik, upokojenka iz Celja, stara 93 let. Jakob Babnik, upo- kojenec iz Klenovega, star 67 let. Ana Zaler, gospodinja iz Celja, stara 74 let. Jožef Tremi, upokojenec iz Ponikve pri Grobelnem, star 94 let. Ivan Radej, po- sestnik iz Selc, star 62 let. Alenka Ha- bermnth, otrok iz Hotnnja, stara 2 leti. Borislav Bulinar, otrok iz Celja, star 1 mesec. Marija Peštaj, gospodinja iz Celja, stara 76 let. Verica Brodej, otrok iz Selc ^ri Strmcu, stara 1 mesec. Mi- hael Kosec, upokojenec iz Glinekega, star 75 let. Rogličeva mama -100 let Devetega marca bo Rogličeva mama iz Rečice ob Savinji praz- novala stoletnico rojstva. Pred stotimi leti se je rodila kmečkim etaršem v Smartnem ob Dreti in vse njeno življenje je bilo posve- ćeno mnogoštevilno družini, pred- vsem potem, ko ji je umrl mož. Imela je šest fantov in pet de- klet. Štirje sinovi so ji umrli, dve hčeri pa sta ji dali 10 vnu- kov, le-ti pa 12 pravnukov. R<^ličeva mama je kljub ne- nehnim težavam in skrbem ne- sebična in radodarna in za vsako- gar ima pripravljeno lepo besedo. Ob lepem življenskem jubileju ji vsi sovaščand in znanci želijo še veliko zadovoljstva in sreče, željam pa se pridružuje tuda ured- ništvo Celjaikega tedni'ka. O SEBI IN DRUGIH NAM PIŠEJO Od Franca Sketa, ki sltiži vo- jaški rok, smo dobili takole pi- semce: Nikoli nisem od nikogar spre- jemal tako redno vesti kot od vas. Sem že petnajst mesecev pri vojakih in vedno komaj čakam sobote, ko mi kurir prinese do- mači list. Verjemite, da tu pre- beremo vse, kar je v njem na- pisano. Želim še pozdraviti vse domače, aktivu mladih zadružnikov v Šmarju pri Jelšah pa želim mno- go uspehov. Tovariš Sajevic Adolf pa nam je pisal nekaj drugega: Pred nedavnim sem slučajno istopil v dom oskrbovancev na Gomilskem, kjer so pravkar kon- čali sejo upravnega odbora. Iz kratkega razgovora z njimi sem povzel, da so zadovoljni vsi — slučajni gostje, pa tudi osikrbo- vanci. Razpravljali so o bodočih nalogah in o svojih problemih. Počutijo se dobro, le kdaj pa kdaj pogrešajo zabave. Morda bi jim lahko oblačila omogočila s prevoz- nim sredstvom kak izlet, ogled kulturnih znamenitosti, gledališke predstave in podobno. Kaj me- nite? KRATKE VESTI VELENJE v Velenju vneto dela ljudska tehnika, ki bo letos izvedla nekaj zahtevnih nalog — poleti motor- ske hitrostne dirke okoli Velenja, nato filmski festival iz dosežkov znanosti in republiško prvenstvo v tekmovanju jadrnic z električ- nimi motorčki. VITANJE V tovarni kovanega orodja v Vitanju bodo pričeli z reikonstruk- cijo delovnih prostorov, nabavili pa bodo tudi nove stroje. Zaradi precejšnjih količin premoga za lokomobilo v lastni elektrarni in razmeroma dragega prevoza se bodo priključili električnemu omrežju Slovenije. Po rekon- strukciji, za katero je zagotovilo sredstva podjetje in občinski ljudski odbor v Slovenskih Кси njicah, bodo lahko zaposlili tudi 30 odstotkov več delovne sue. Svoje obrate bo razširilo tudi mizarsko podjetje v Vitanju, ki se bo usmerilo na izdelavo do- končnih tapetniških izdelkov. Na novo bodo lahko zaposlili okoli 200 ljudi. Vitanje še sedaj, kljub tolike- mu prizadevanju prebivalcev, nima avtobusne zveze s Sloven- skimi Konjicami. Vse prošnje je avtobusno podjetje v Celju za- vrnilo, češ da proga ni rentabilna. Ker pa je v Konjicah sedež ob- čine in ker imajo Vitanjčani tam vsak dan opravke, upravičeno upajo, da bo podjetje pokazalo v bodoče več razumevanja. VRANSKO Na pobudo Socialistične zveze in s pomočjo kmetijske zadruge so na Vranskem pričeli graditi veterinarsko ambulanto, ki bo hkrati tudi osemenjevalna po- staja. Prebivalci bodo pomagali s prostovoljnim delom, upajo pa, da bo tudi žalska občina dodeUla nekaj sredstev. SKRB ZA USLUŽBENCE Na sestanku uslužbencev ob- čine, ki tvorijo aktiv ZK, so v Šmarju posvetili največ pozor- nosti skrbi za iboljše delo. V ob- činski stavbi so začeli urejati prostor za postrežbo, kjer ibodo v odmoru lahko dobivali vsaj skromen obrok malice in pijače. Z ureditvijo sprejemne pisarne pa bá odpravili neprijetno pošilja- nje strank od vrat do vrat, kar se zdaj še večkrat dogaja, ker stranke same iščejo določene od- delke, a trkajo na napačna vrata. To večkrat tudi moti delo v pi- sarni lin povrh še jezi stranko. Posebno pozornost pa bodo po- svetili še skrbi za. primerne od- nose do strank. mf AC-^ Лтт TODA NE ZA I*ieSO QCI ■ VSAKO CENO CENE NAJ BODO ODRAZ KVALITETU Ko so pred dnevi na svetu za bla- govni promet pri celjski občini raz- pravljali o planu preskrbe za letoš- nje leto, je padlo tudi nekaj pikrih pripomb na račun preskrbe z me- som. Predstavnik podjetja »Mesni- ne« v Celju je pojasnil stanje glede dobave mesa, ki je kljub pomanj- kanju živine zadovoljiva. Po dose- daj sklenjenih pogodbah kaže, da bo preskrba z mesom preko vsega leta zadovoljiva, seveda razen tele- tine, ki je vsled pitanja telet občut- no primanjkuje. Zato je zaenkrat teletina namenjena le bolnišnicam in zdraviliščem. Preskrba z mesom pa bo zadovo- ljiva le, če bodo poslovne zveze in zadruge v redu izpolnjevale pogod- bene obveznosti. To poudarjamo za- radi tega, ker je že sedaj čutiti iz- pad pri dobavah živine. Medtem ko zadružne organizacije iz Vojvodine dobavljajo živino v redu in pravo- časno, pa celjska in šmarska poslov- na zveza dobavlja živino neredno. Celjsko preskrbovalno podjetje z mesom »Mesnine« potrebuje za pre- skrbo potrošnikov mesečna 320 glav govedi, od tega pa dobijo 22 glav iz Vojvodine. Za redno preskrbo v letošnjem letu je podjetje sklenilo pogodbo z zadružno poslovno zve- zo v Celju za 750 ton govejega me- sa in 200 ton prašičev, s poslovno zvezo Šmarje za 648 ton govedine ' in 90 ton prašičev, s kmetijsko za- ^ drugo v Laškem za 50 ton govejega mesa, s poslovno zvezo v Mozirju i pa za 25 ton govejega mesa. Ker je ' ta količina za potrebe Celja in oko- lico premajhna, je podjetje sklenilo še pogodbe za večje količine gove- jega in prašičjega mesa z zadruž- nimi organizacijami v Čakovcu, Orašju in Kisaču, vsega skupaj za 2346 ton govejega mesa, kar bo do- volj za kritje potreb v letošnjem letu. Kot smo že omenili, je težava v tem, da je preskrba z živino zlasti z domačega področja dokaj nered- na, saj je do 24. februarja letos celjska poslovna zveza dobavila le 34 odstotkov, šmarska poslovna zve- za pa komaj 31 odstotkov govejega mesa od pogodbene količine za prvo četrtletje. Se hujše težave pa povzroča pre- skrbovalnemu podjetju manj kvali- tetna dobava živine, ki jo pa po- slovne zveze, odnosno kmetijske za- druge zaračunavajo podjetju kot prvovrstno blago. Zadnje čase se je kar uveljavila p'raksa, da odkup- ne komisije ocenjujejo skoraj vso živino za prvorazredno in jo zadru- ge tudi tako zaračunavajo, čeprav se pri zakolu ugotovi, da izplen ne odgovarja prvorazredni kvaliteti l\. vine in je v mnogih primerih manjši. Od 375 glav govedi, odkup. Ijenih v zadnjem času, je bilo le 28 glav drugega razreda in 104 glave še manj kvalitetnih razredov. Vsa ostala živina pa je bila prodana podjetju kot prvorazredno blago, čeprav dejansko ni bilo, saj je bilo iz zäkolnih zapisnikov razvidno, da izplen ni odgovarjal zaračunani kvaliteti. Takšno nesolidno trgova- nje, ki kaže tendenco po neupravi- čenih dobičkih, izkoriščajoč pomanj- kanje živine in veliko povpraševa- nje po njej, pa je občutno prizadelo podjetje »Mesnine«, ki je pri takem trgovanju utrpelo veliko izgubo. Podjetje, čeprav je plačalo blago slabše kvalitete kot prvorazredno, ni moglo prodajati m.esa po ceni za prvo kvaliteto, ker bi tako neupra- vičeno prizadelo potrošnika. Tako je bilo podjetje oškodovano za razliko, ki je nast¿;hi v ceni. Le- ta znaša pri 407 glavah dobavljene živine 1,800.000 din. Ko so o tem razpravljali na zadnji seji za bla- govni promet, je bila razprava pre- cej burna. Člani sveta so menili, da gredo zmote glede kvalitete živine že predaleč in so zadnje čase po- stale praksa. Nikakor ne gre, da bi zaradi takih mahinacij utrpelo ško- do podjetje ali pa da bi celo preva- lili breme na potrošnika s tem, da bi plačeval meso slabše kvalitete po višji ceni, ki velja za prvorazredno^ meso. Podjetje »Mesnine« se nahaja že v težavah, saj komaj krije režijske stroške z razliko med nabavno in prodajno ceno mesa. To je občutno zlasti pri prašičih, katere odkupuje po 220 din za kilogram žive teže. cena masti pa je 280 din. Razen te- ga ima na zalogi 18 ton masti, ka- teri je cena pred dnevi padla, in bo moralo podjetje to razliko kriti iz rezervnega sklada. Zaradi tega je svet sklenil, da podjetje odtegne dobaviteljem 1 mi- lijon 800.000 din, za katere je bilo oškodovano. Svet pa bo ob sodelo- vanju tržne inšpekcije sestavil po- ročilo o problemih preskrbe z me- som ter ga predložil občinskemu ljudskemu odboru v obravnavo. Se- daj je še čas, da se pomanjkljivosti v preskrbi z mesom odpravijo. Dalj bomo čakali, bolj bo prizadet po- trošnik. To pa ne smemo dovoliti. Tudi pri trgovini z mesom se bo moralo zopet uveljaviti načelo, da pride blago čim ceneje do potroš- nika, -in« VARNOST NA CESTI STVAR VSEH NAS Število motornih vozil v celjskem okraju nenehno narašča. Lani je bi- lo v celjskem okraju registriranih nad 4 tisoč motornih vozil. Ce k vsem vozilom prištejemo še tista iz drugih republik in tujine, dobimo visoko številko, ki je v turistični sezoni še višja. Vse to bi bilo prav in lepo, če se ne bi vzporedno"z na- raščanjem motornih vozil, višalo tu- di število prometnih nesreč. Po- vsem razumljivo je, da si tudi mi želimo hiter promet, pri tem pa ne smemo pozabiti na obzirnost, pre- vidnost in podobno. Lani je bilo v celjskem okraju 505 prometnih nesreč, torej za 25 od- stotkov več kot v letu 1958. Petin- trideset ljudi je pri tem izgubilo življenje, okoli 320 pa jih je bilo teže ali laže telesno poškodovanih. Tudi materialna škoda je ogromna — 32 milijonov brez socialnih da- jatev, zavarovalnine in zastoja vo- zil. Vzroki nesreč so prav tako raz- lični kot nesreče: prevelika hitrost, neupoštevanje prednosti, nepravil- no prehitevanje in — še vedno ne velja osnovno pravilo: če piješ — ne vozi, če voziš — ne pij. To velja tudi za kolesarje in mopediste, nič boljši pa niso pešci. Prav gotovo pride do prometnih nesreč tudi zaradi slabega stanja cest, objektov in podobno. Vendar je ta odstotek tako majhen, da ga ne moremo primerjati z neprevid- nostjo. Najhuje je na cesti prvega reda od Vojnika do Vranskega, kjer je promet najbolj gost — pa tudi ne- sreče. Nujno bo treba urediti kole- sarsko stezo, vozniki vprežnih vozU pa bodo morali poiskati obvoznice. Tako je tudi v Petrovčah, Kidričevi cesti v Velenju, na križišču т Lat- kovi vasi. Slovenskih Konjicah in še marsikje drugje. Mnogo je bilo že storjenega, da bi preprečili naraščanje prometnih ne- sreč. Vse to pa ne bo pomagalo, če se naši ljudje ne bodo začeli zare- dati, da je varnost na cesti stvar vseh nas, ne le notranje uprave. V 6 MESNICAH GOVEJE MESO PRVE VRSTE Doslej je bila v Celju le en« mesnica, v kateri so prodajali goveje meso prve kvalitete. Svet za blagovni promet pri celjski ob- čini je na svoji zadnji seji odo- brU podjetju »Mesnine«, da lahko prodaja meso prve kvalitete ▼ ^ mesnicah v Celju in 1 mesnici Štorah. TRG. PODJETJE »POSTREŽBA«, CELJE, MARIBORSKA CESTA sprejme blagajničarko za glovno bloga]no In dvo trgovska pomočnika ali pomočnici Nastop službe takoj! CELJSKI TEDNIK - STEV. 9 4. marca 1960 Telesna vzgoja in šport Brez umetnega drsališča ne bo napredka " od petka do nedelje so bile na mnetnem drsališču v Beogradu izbirne tekme štirih republiških prvakov v hokeju na ledu: Za- greba, Avale iz Beograda, Skop- jja in HDK Celja za vstop v zvez- no ligo. V tej družbi so Celjani osvojili zasluženo tretje mesto, pa čeprav bi lahko z malo več sreče in prisebnosti, zlasti pa, če bi imeli ugodnejše pogoje za tre- ning, osvojili celo drugo. Zagreb- čani so bili brez prigovora naj- boljši- S tremi zmagami so si zno- va pridobili pravico do sodelova- nja v prvi zvezni ligi. Mlado in oslabljeno moštvo Celja so pre- „lagali z rezultatom 14:2 (7:2, 2:0 in 5:0). Zmaga Zagreba je bila zaslužena, vendar nekoliko previ- soka. Zlasti slab je bil vratar HDK Celja. Gola za Celje sta do- eegla Nikolič in Kolenc. V drugi tekmi so se Celjani erečali z moštvom iz Skoplja. To je bil dvoboj s časom in goli. Ce- ljani so jih dosegli kar 13; pri tem pa ohranili svoje svetišče nedo- taknjeno. V tej tekmi so Jelenko, Kolenc in Valter Cretnik dosegli po tri gole, Nikolič in Slavko Cretnik pa po dva. V odločilni tekmi za drugo me- sto je Avala premagala Celje s 7:1 (2:0, 1:1, 4:0). 2e rezultat sam pove, da so se Celjani dobro dr- žali prvo in drugo tretjino. V zad- njem, delu igre, zlasti pa v zad- njih minutah, so zaradi preutru- jenosti napravili nekaj napak in že so sprejeli štiri gole. To je bila ena najlepših tekem turnirja sploh. Zmaga je pripadala bolj- šim drsalcem. Častni gol za Celje je dosegel Jelenko. Končni vrstni red: 1. Zagreb 6 točk, 2. Avala 4, 3. HDK Celje 2 in 4. Skoplje brez točke. V odlo- čilni tekmi za prvo mesto je Za- greb premagal Avalo s 6:3. Kakor že redki letošnji nastopi celjskih hokejistov, tako je tudi ta turnir potrdil, da so Celjani sicer napravili kvaliteten korak naprej, da pa bodo pri tem tudi ostali, v kolikor ne bodo imeli boljših pogojev, ali z drugimi be- sedami — umetnega drsališča. Sicer pa je zahteva, po umetnem drsališču utemeljena ne samo za- radi športnega napredka v klubu, temveč tudi zaradi tistih otrok, in teh je na stotine, ki sicer nimajo priložnosti za zdravo in koristno razvedrilo. Tekma zamujenih priložnosti^ Kladivar : RIZ 3:1 V nedeljo popoldne je imel Kladivar v gosteh moštvo zagrebške radio-indu- sirije. Številni gledalci so razočarani zapuščali Glazijo. Navzlic zmagi, Kladi- var ni zadovoljil. Igral je medlo, pustno in pusto. Sicer pa, kakor goste je tudi domače moštvo spremljala precejšnja mera smole. Prvi del igre se je končal s prednostjo gostoV; domačini so se prav razživeli šele proti koncu drugega polčasa. Z razliko prejšnjih tekem, je Kladivar tokrat nastopil v nekoliko spremenjeni postavi. Človek je imel občutek, da ta izbira ni bila najbolj posrečena. Zlasti sta odpovedala oba igralca na krilih. Sodil je Orel dobro. DRAVA : CELJE 3:2 2elezničarska enajstorica Celja je od- potovala v Ptuj, kjer je prijateljsko tekmo z domačo Dravo izgubila s tesnim izidom 3:2. NOGOMETAŠI KLADIVARJA NA OBČNEM ZBORU Konec preteklega tedna so tudi nogometaši celjskega Kladi var j a polagali obračun enoletnega dela. Bilo je plodno in uspešno, pa če- prav niso povsem izpolnili pro- grama, ki so ga sprejeli na pred-, zadnji skupščini. Po poročilu in besedah dosedanjega predsednika Srečka Rajha so premalo storili za razširitev svojih vrst, zlasti 2 mladino. Vendar tu je tudi opra_ vičilo — v društvu imajo premalo inštruktorjev, vodnikov, ki bi de- lali z mladimi nogometaši. Zato ni naključje, da se je predsednik obrnil predvsem do starejših in jih pozval, naj pridejo na Glazijo in pomagajo vzgajati mladi rod. Tudi z disciplino odbornikov nieo imeli največje sreče. Zato je delo slonelo na ramah nekaterih. Glede kvalitete so šli naprej. To še posebej velja za prvo gar- nituro, ne pa za mladino. Razveseljiva je ugotovitev, da zaradi nedicipline igralcev in gle- dalcev (!) niso imeli težav. Ko bi le tako bilo še v naprej! Kladivar bo že v kratkem za- čel urejevati pomožno igrišče za Ingradom. Pri tem bo rabil veli- ko prostovoljcev. V načrtu imajo še ureditev sedežev, nadalje raz- «iritev garderobe itd. Vsa ta dela so v skladu s perspektivno željo — druge zvezne lige. Lani so vsa moštva Kladivar j a odigrala točno sto tekem. Pri tem So 61-krat zmagala, 5-krat igrala neodločeno in 34-krat izgubila. Vsi skupaj so dali 357, prejeli pa 220 golov. Značilno za lansko obdobje je stalno menjavanje trenerjev. Kar Wje so bili v Celju. Zdaj so ostali vri domačem. y vrsto problemov, ki jih rešu- jejo že dlje časa, spada tudi želja Po društvenem prostoru. Zdaj se zbirajo po pisarnah, v gostilnah itd. Prav zaradi tega ne poznajo ^užabnega življenja. Predavanj in razgovorov, zlasti strokovnega *^3čaja, si ne morejo privoščiti ^adi enega samega razlaga — '^er nimajo svojih društvenih pro- storov. Morda bodo letos uspeli tudi v tem; želimo, da bi. , Na koncu uspelega zasedanja so *^olüi nov upravni odbor, v ka- i^rem so tudi zastopniki podjetij, jl-l^r so zaposleni njihovi igralci, ^^e, da je ta povezava nujna. V bodočem delovnem razdobju Upravni odbor nogometašev ^adivarja vodil tovariš Franjo ^ievnik. ,,,^í¿DOVlTO TOVARNO VITAMINOV - br 't frnega ribeza, češplje, slive, u3'î|'.^e iii( nizke vrtnice oddaja in raz- ■^tntii" drevesnica, Velenje, djP^^J^^kim naročnikom dostavljamo sa- '»e do Petraka, na Lavi 3?. Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — Peštni predal 16 — telefon 25-23 "» 24-23 - uprava: Celje, Trg kongresa 3 — poštni predal 152 - telefon 23-75 in 20-89 — Tekeét •■ečiin pri Komunalni banki Celje *в3.70-1-б56 — izhaja o petkih - letna naročnina 500, polletna 250, íf'trtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. KMETIJSKA ZADRUGA NA GOMILSKEM razpisuje delovno mesto MEHANIKA ZA KMETIJSKE STROJE. Pogoji: kvalificiran mehanik za kmetijske stroje z najmanj tri- letno prakso. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na naslov KZ Gomilsko do 15. t. m. Državna založba Slovenije — Papirnica In knjigarna Celje, Trg V. kongresa 3 sprejme TRGOVSKO POMOČNICO Pogoj: veselje do papirniške in knjigarniške stroke. Nastop službe takoji Komisija za sprejem in odpust delavcev pri TRG. PODJETJU ELEKTRO-MERCATOR, CELJE razpisuje več prostih mest kvaliiicironih prodajalcev raznih strok Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po TP podjetja. Upravni odbor podjetja »AGROSERVIS« ŠEMPETER v Savinj- ski dolini razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 1 ključavničarskega mojstra z daljšo prakso 2. 2 slrugarja s prakso 3. I avtoelektričarja s prakso fi. I avtokleparja s prakso 5. I avtoličarja- pleskarja 6. I avtomehanika veščega popravil Diesel motorjev 7. I varilca s prakso za avtogeno in elektro varjenje Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravil- niku in dogovoru. Pismene prošnje pešljite na upravni odh)or podjetja do 15. marca 1960. TVO Partizan Žalec kandidat za osvojitev pokala SZDL Pred kratkim je bil redni letni občni zbor TVD Partizana v Žalcu. Okrog 150 prisotnih članov in prijateljev je navdušeno sledilo izčrpnim poročilom uprave društva. Od lanskega leta je dru- štvo zelo napredovalo na vseh področjih. Število člarvitva se je povečalo za okrog 30%. Vsi oddelki so vadili redno po programu Partizana Jugoslavije, čeprav pogoji dela niso bili najboljši. Z zelo uspešno akademijo v začetku leta se je začela sezona prireditev. Sle- dijo, uspel nastop mladih žalskih atletov v zvezni atletski ligi, priprave in pred- tekmovanja za zlet Partizana in ude- ležba na njem, sodelovanje v podzvezni košarkaški ligi; nastopi na vseh občin- skih in okrajnih prvenstvih, nekaterih rupubliških in državnih prvenstvih po- trjujejo stalno in neprekinjeno aktivnost tega kolektiva. Poleg tega pa intenzivna gradbena dejavnost, začetna dela na modernem stadionu, ureditev telovadišča in priprave za gradnjo telovadnice so terjale od uprave ogromno dela. Izvrše- na dela v preteklem letu se cenijo na preko 3 milijone dinarjev, ki so bila realizirana z veliko pomočjo podjetij, ObLO 2alec in udarniškega dela pri- padnikov društva. Najbolj aktivni so bili atleti, ki so organizirali doma 38 prireditev, udele- žili pa so se 66 tekmovanj drugod. Ko- šarkarji so odigrali 51 tekem, od tega 24 nu domačem in 25 na tujem igrišču. Najvidnejši uspehi društva so: 10 ekip- nih okrajnih prvenstev, eno republiško, 14 okrajnih prvakov in 7 republiških v atletiki in 7. oziroma 9. mesto v zvezni atletski ligi za mladince in mladinke. S temi uspehi bo TVD Partizan Žalec nedvomno eden od najresnejših kandi- datov za osvojitev pokala okrajnega od- bora SZDL za leto 1959. Sredstva za gradnjo športnih igrišč Te dni so člani sveta za telesne kulturo pri ljudskem odboru celjske občine znova pregledali uspehe šta- ba za zbiranje denarnih sredstev za gradnjo enostavnih igrišč pri naših šolah in v okvi'-u stanovanjskih skupnosti. Doslej je ta štab zbral 5.351.821 dinarjev. Od tega je bilo pred meseci razdeljenih že približ- no 1,4 milijona dinarjev, tako da ostane za nadaljnjo delitev, oziro- ma za nadaljnjo gradnjo teh igrišč še 3.909.895 dinarjev. To so znatna sredstva, ki bodo koristno potroše- na za gradnjo precejšnjega številm igrišč pri šolah in v stanovanjskih skupnostih. Predlog o razdelitvi teh sredstev bo sestavila pristojna ko- misija sveta; potrdil pa ga bo svet. Po prvotnem programu gre tu гш dokončno ureditev igrišča pri gim- naziji, nadalje za popolno usposo- bitev telovadišča pri drugi osnovni, šoli, za ureditev igrišč pri prvi in hudinjski osnovni šoli, za gradnjo enakih naprav v Strmcu, Vojniku, bržkone tudi v Crešnjicah in na- zadnje za ureditev igrišč na Otoku in Dolgem polju. V nadaljevanju seje je svet zno- va kritiziral neuspel poskus formira- nja enotnega okrajnega sklada zrn delo športnih in telesnovzgojnih or- ganizacij. Po mnenju sveta bi bilo prav, če bi javno objavili, koliko de- narja je bilo zbranega na tem raču- nu in kako je bil potrošen! ^ SLUŽBE UPOKOJENEC išče honorarno zaposli- tev kot strojnik v manjšem podjetju. Sprejme tudi mesto hišnika. Naslov v upravi lista. IŠČEM krojačico, ki je voljna speciali- zirati se Za krila. Meško Franc, sta- rejši, Prešernova 6, Celje. KMETIJSKO GOSPODARSTVO Šmarje pri Jelšah sprejme takoj 5 traktori- stov. Pismene ponudbe z življenjepi- som pošljite na naslov: K. G. Šmarje pri Jelšah. Stanovanje preskrbljeno. Plača po tarifnem pravilniku. GOSPODINJSKO pomočnico za osem ur sprejmem takoj. Naslov v upravi lista. PRODAM OKOVAN ZIDAN ŠTEDILNIK, obložen s ploščicami (desni), prodam za 12.000 din. Naslov v upravi lista. HIŠO Z LOKALOM v bližnji okolici Celja in avto, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. KLAVIRSKO HARMONIKO, 32 basno, skoraj novo, prodam. Zabukovšek Stan- ko, Teharje 16. VESPO, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. PARCELO, 4.400 m', ob cestj, pripravno za stavbišče, prodam. Naslov v upravi lista. MALO KUHINJSKO KREDENCO poceni prodam. Molj Franc, Bukovžlak 39, Teharje. NAVADNO KUHINJSKO MIZO, sobno kredenco in stojalo za rože, prodam. Naslov v upravi lista. MOŠKO KOLO, rabljeno prodam. Cena 17.000 din. Dečman Franc, Selce, nova hiša, Celje. TOPOLINO v zelo dobrem stanju pro- dam. Naslov v upravi lista. ENODRUŽINSKO NOVO HIŠO, velik vrt, nekaj zemlje, blizu postaje Gro- belno, prodam. Informacije: Gostilna pri Stanetu. TAKOJ VSELJIVO ENODRUŽINSKO HI- ŠICO z vrtom, v Zadržah štev. 3, Šmarje pri Jelšah, prodam. Cena 950.000 din. Pogoreve Berta, Šenčur pri Kranju. POSESTVO, 3,66 ha, 30 minut od postaje Laško, prodam takoj. Poceni. Ulaga Franc, Radoblje 15, Laško. NJIVO, 54 ar v bližini Šmarjete, prodam. Naslov v upravi lista. POSESTVO, s sadovnjakom, 50 minut od postaje Laško, prodam. Zemlje je nad 3 ha. Jože Dežan, Tolsto 8, Laško. DVA ELEKTROMOTORJA, »SIMENS«, cirkular za žaganje desk, žagne liste, brusilni stroj, pisalni stroj »Smith«, prodam. Tomič, Razlagova ulica 11, Celje. MOTOR DKW 125 ccm s teleskopi ter radio Soča UKV, ugodno prodam. Kli- čite telefon: 24-96. AVTO OPEL — OLIMPIA 52 v odličnem stanju prodam ali zamenjam za manj- šega. Ponudbe pod »650«. LOKAL 4 X 7 m, 5 minut od postaje Celic, prodam. Naslov v upravi lista. MOTOR »TOMOS - PUCH« 175 ccm, skoraj nov prodam. Ogled od 6. marca od 9. do 12. ure. Štucin Franc, Celje, Stanetova ulica 15. OREHOVO ŠTIRIDELNO OMARO pro- dam. Naslov v upravi lista. Prosvetni delavci! Za sedemdnevni iz- let s posebnim vlakom v ATENE v okvi- ra prvomajskih praznikov je po vsej Sloveniji veliko zanimanje. Zahtevajte še danes vse informacije in program izleta v poslovalnici KOMPAS-CELJE. Sindikalne podružnice in ostali kolek- tivi! KOMPAS-CELJE prireja za prvo- majske praznike tridnevrjt izlet preko Plitvičkih jezer v Crikvenico in Opatijo. Informacije in rezervacije zahtevajte ▼ poslovalnici KOMPAS-Celje,, Tomšičev trg 1, telefon 23-50. Kmetijske zadruge! Naša poslovalnica vrši do 1. maja s posebnim popustom eno in dvodnevne izlete z ogledi spe- cializiranih državnih gospodarstev. Vse informacije glede ogledov gospodarstev zahtevajte v poslovalnici KOMPAS-Celje. Idele-îte se kvalitetnih KOMPASOVIH potoTanj! OBVESTILA OBVESTILO Okrožno gcspodarsko sodišče v Celju javlja, da je preselilo svoje uradne pro- store iz bivše Malgajeve ulice 1 v novo zgrajeno sodno stavbo na križišču Gle- dališke in Linhartove ulice v Celju. OBVESTILO Obveščamo zakupnike zemljišč SLP — vrtičkarje, da bomo obstoječe zakupne pogodbe za leto 1960 podaljševali na ObLO Celje, Gregorčičeva ulica 5, pri- tličje soba št. 81 od 7. do 14. ure po sledečem razporedu: Dne 7. 3. 1960: zakupniki vrtičkov ob Voglajni, Cesta na grad. Večna pot, Zavodna; Dne 9. 3. 1960: Vrtna ulica. Ulica 29. novembra — pri Cestni upravi, Drap- šinova ulica; Dne 10. 3. 1960: za Glazijo, pod okol. pokopališčem, v Novi vasi, pri bivšem bolniškem pokopališču; Dne 12. 3. 1960: ob Dečkovi cesti, na Hudinji pri Bornšku, ob Mariborski cesti pri hiši Lah, pri »Odpadu«; Dne 14. 3. 1960: zamudniki in drugi zakupniki kmetijskih zemljišč. Vsi zakupniki morajo predložiti lanske zakupne pogodbe in piagati zakupnino takoj, drugače bomo smatrali, da se od- povedujejo zakupu in bomo oddali zem- ljišča še drugim interesentom. Oddelek za finance, referent za imovinsko pravne odnose ObLO Celje STANOVANJA GREM n'a stanovanje in hrano. Poma- gam v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. SAMSKI MOŠKI, miren, trezen, gre za sostanovalca v Celju ali bližnji oko- lici. Plača naprej. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Samski«. NAMEŠČENEC išče prazno sobo т Celju, ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. PRAZNO SOBO in kopalnico v strogem centru, zamenjam za večjo sobo (stop- niščno z vodo) istotam. Ponudbe pod šifro »Dober dogovor«. KUPIM ZAZIDLJIVO stavbno parcelo (10 arov) v okolici Celja, blizu električnega vo- da, vode in ceste, kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »10 arov«. ENOSOBNO stanovanje s pritiklinami v Celju, ali v bližini, kupim. Naslov v upravi lista. RAZPISI RAZPISNA KOMISIJA PRI ZDRAVSTVENEM DOMU CELJE razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. 1 zdravnika splošne prakse 2. 8 bolničark 3. 2 zdravstveni administratorki 4. 1 pisarniško moč 5. 1 knjigovodsko moč za obraQun osebnih prejemkov. POGOJI: ad 1. zdravnik z opravljenim strokov- nim izpitom; prednost imajo zdravniki z daljšo prakso v ambulantno-polikli- uični službi ad 2. ustrezna bolničarska šola ad 3. najmanj 6 razredov gimnazije ter znanje strojepisja 111. razreda ad 4. najmanj 6 razredov gimnazije ali administrativna šola z znanjem stro- jepisja I. b razreda ad 5. nepopolna srednja šola z nekaj let prakse v računovodski službi. Plača po zakonu o javnih uslužben^'ih FLRJ, položajfla plača po pravilniku ustanove. Pravilno kolkovane prošnje vlagajte na upravo Zdravstvenega doma Celje. Rok za vlaganje prošenj je do 20. mar- ca 1960. K prošnji priložite tudi obšir- nejši življenjepis z navedbo dosedanjega službovanja. RAZNO GARAŽO IN VRT na Otoku oddam. Na- slov v upravi lista. KLAVTP v7amem v вајет. Naslov ▼ ■pravi lista. KONCERTI CHOPINOV VEČER V počastitev 150-letnice rojstva veli- kega skladatelja bo v sredo, 9. marca ob 20. uri v Narodnem domu CHOPINOT VEČER. Spored bodo izvajali najboljši slušatelji Akademije zp glasbo v Ljub- ljani. KONCERT JE IZVEN ABONMAJA. Nekaj vstopnic je še na razpolago т glasberji šoli. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 5. marca ob 14.30 uri — Levstik- Griin: Kastelka — Zaključna predsta- va za tovarno »Toper« Celje, ob 20. uri — Rose in Budjuhn: Dva- najst porotnikov — Izven po znižanik cenah. Vstopnice so v prodaji. Opozarjamo sindikate in občinstvo, da je to zadnja predstava »Porotnikov« v Celju. Nedelja, 6. marca ob 10. uri — Goldoni: Prebrisana vdova — II. nedeljski de- poldanski abonoma in izven, ob 20. uri — Erwin Sylvanus: Korczak in otroci — GostovaTije v Eksperimem- talnem gledališču v Ljubljani. Ponedeljek, 7. marca ob 16. in 20. uri — Erwin Sylvanus: Korczak in otroci — Gostovanje v Eksperinemtalnem gle- dališč^u v Ljubljani. Torek, 8. marca ob 20. uri — Goldoni: Prebrisana vdova — Gostovanje v Ve- lenju. Četrtek, 10. marca ob 20. uri — Rose ia Budjuhn: Dvanajst porotnikov — Go- stovanje v Šentjurju. Petek. 11. marca ob 20. uri — Goldoni: Prebrisana vdova — Gostovanje ▼ Šoštanju. Sobota, 12. marca ob 19.30 uri — Gol- doni: Prebrisana vdova — Gostovanje v Kostanjevici. MALI ODER SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA - CELJE Sreda, 9. marca ob 10. uri — Milan Be- gović: Brez tretjega — Zaključena predMava za gimnazijo. V mali dv#- rani Narodnega doma. KINO KINO UNION Od 5. do 8. IH. 1960, »NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN«, ameriški bravni film VT Od 9. do 12. III. 1960. »VELIKO PRI- ČAKOVANJE«, angleški film KINO METROPOL Od 6. do 9. III. 1960, »ŽRTVOVANA DEKLETA«, japonski film Od 10. do 13. III. 1960, HREPENENJK PO ČLOVEKU«, ameriški barvni film Cinemascope. MATINEJA Dne 6. III. 1960, »KOMUNIST«, ruski barvni film MLADINSKI KINO Dne 5. in 6. HI. 1960, »KALA«, slovenski film Predstave so: vsako soboto ob 15. 17. uri in vsako nedeljo ob 10.15 ia 17. uri. ZAHVALE ZAHVALA Ob prerani izgubi našega nepozabnega sina, brata, svaka in strica JOŽETA CIGELŠKA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki se z nami sočustvovali, mu poklonili vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo primarijn dr. Kopaču, kakor celotnemu zdravniškemm in istrežnemu osebju bolnišniice Nove Celje za velikodušno požrtvovalno skrk ob njegovi zahrbtni bolezni. Iskrena hva- la gospodu dekanu za ganljivi govor ok grobu, kakor pacijentu Lojzetu za slove pred domačo hišo in vsem sobolnikoni za prisrčno naklonjenost — hvala. Globoko žalujoči Cigelškori in sorodstvo. Šmartno v Rožni dolini, 24. 2. 19M. Zanimivosti Gornja slika; Marjana Držaj in Majda Sepe sta na maškaradi tudi sami stopili čez mejo običajnega službenega kodeksa in se včasih za- vrteli z veselo razpoloženimi Ce- ljani. Množica na gornji sliki je še pred kritično uro, ko popusti zadr- žanost. Spodnja slika: Kdove, če ni prikup- na »Rimljanka« marsikomu zabren- kala na najbolj skrite strune, čeprav njena lira ni dala glasu od sebe? KAKŠNI SO BILI ZAKRINKANI CELIANI Triintrideseta celjska maškarada. Tradicija. Tradicionalna tudi zaradi gneče in razburjanj. Toda kaj ho- čete: — Ce gredo vsi noter, ne gredo vsi noter. Ce pa ne gredo vsi noter, gredo vsi noter. — Ta rebus bo veljaven tako dolgo, dokler se bo v Celju za šest sto se- dežev potegovalo tri tisoč ljudi. Si- cer pa je pust povsod in ni treba, da bi pustovali samo v zaprti dvo- rani, če nam je že toliko do pustne- ga veseljačenja. Cemu bi maškara- do prepuščali samo olepševalnemu društvu? Je enkratno veseljačenje v letu res neprimerno in ga moramo skrivati za štiri stene? Maškarada v Celju je bila letos na stopnji »tradicionalnega« slab- ljenja pustnih šeg in navad. V uni- onski dvorani smo letos premogli nekaj nad petdeset maskiranih me- ščanov. Včasih so bili redki nema- skirani pustovalci, danes je narobe in bi kazalo maskam dati umetniški honorar za predstavo. In maske same? Domiselnost po- jema, to je očitno. Zares dobre in originalne maske bi prešteli na prste obeh rok. Po originalnosti bi med najboljše prištevali: Abstraktno fi- guro, orientalsko obredno masko, tercijalko in še nekatere. Oba Qua- simoda sta bila posrečena, vendar so glede njiju mišljenja deljena, ker eni pravijo, da taka literarna oseba, povrhu še iz tragedije, ne sodi na maškarado No preveč strogi naj bi ne bili. Med lepe in privlačne (za pustno razpoloženje) maske bi razvrstili antično sužnjo z liro, nekatere »la- tinke«, zamorko, skratka tiste, ki so v dobi zimskih plaščev in dolgih hlač poskrbele za spremembo. Zdaj še o drugih stvareh. Kdo ve, če so bili maskirani tisti »gangster- ji«, ki so pred nosom predsednika, ko je delil nagrade, izkoristili ne- srečo in odnesli kolekcijo pijač? Pri- reditelj želi, da bi vsaj neopaženo vrnili košaro na primerno mesto ... Tisti, ki so zdržali — tako dolgo, so bili lahko priča zanimivega dvo- boja. Ko je Šepetov ansambel proti jutro nehal igrati, so za ples vneti pustovalci godrnjali. Pa se je kla- rinet razjezil in napovedal veselja- kom tekmo, kdo bo dlje zdržal. Fant se je odrezal z domala dvournim igranjem inprovizacij, da so ob nje- govi vztrajnosti omagovali poleg plesalcev v dvorani tudi pianisti, ki so solidarno spremljali ma^-atonca s klarinetom. V čigavo korist se je 'dvoboj izšel, bi zaradi slabe »duha- prisotnosti« opazovalcev, ki so v teh jutranjih urah dremali za mizami, preobloženi z Backhovimi dobrota- mi, težko ugotovili. Se o nagradah: # S prodajo srečk za srečolov si je prvo nagrado izbojevala maska. POMISLEKI 9 Majhnega dečka je treba zgo- daj naučiti, da jokanje nič ne po- maga. Toda isti nasvet majhnim de- klicam bi bil zelo slab in neresni- čen. Ф Svetovni položaj je brezizho- den, kajti volkovi še vnaprej zago- tavljajo, da ne bodo napadli ovac. Ф Kdor trdi, da dela več, kakor povprečno delajo ljudje — je po- vprečnež. KAJ JE RAZMIŠLJANJE? Mali Tonček razčlenjuje pojem • razmišljanju: »Razmišljanje je takrat, ko osta- nejo usta zaprta in glava govori sa- ma s seboj ...« ki je bila kombinirana opica in za- morska. Ф Publika, ki je letos prvič so- delovala v ocenjevanju, se je odlo- čila za Quasimoda. # Komisija pa je za najoriginal- nejšo masko proglasila klerikalko z lilijo. Neprimerno pestrejša in množič- nejša je bila mladinska maškarada. Tudi maske so bile na nedeljski pustni prireditvi celjske mladine ve- liko boljše. Torej tradicija celjskih maškarad obeta prihodnosti boljše čase. Kar je glavno, pustni čas smo v Celju preživeli brez večjih nezgod, če izvzamemo »pepelnične« pridige za zaprtimi vrati v privatnih stano- vanjih, za katere ne bomo nikoli zvedeli. -ček Zloben navihanec Policija v Los Angeles u je bila nared. Sredi noči je nekdo telefoniral, da je videl, kako po požarni lestvi lezejo neznanci v enega izmed apartmajev za bogataše v uglednem hotelu. Vlom? Kaj drugega. Ženske v sobi so se počasi dramile. Od opojnih pijač jim je šumelo po glavah. Težko so premikale oči in se le posto- poma zavedale. — Kje so moje obleke? — je zavreščala ena. Potem so vreščale vse. Na vrata so ropotali možje posta- ve in terjali, da jim odpro. Za- vijale so se v rjuhe in trgale zavese z oken. Ducat žensk, pa niti enega koščka oblačila ... Strogi policisti so se prele- vili v kavalirje. Slačili so svoje površnike in suknjiče, da so vsaj za silo pokrili Evine ko- stime zmedenih žensk ... Presenečeni so bili tudi poli- caji. O vlomilcih ne sluha ne duha. Pač pa zelo delikaten prizor. Pozneje so zaman iskali zlobnega navihanca, ki je naj- prej spravil to žensko druščino do tega, da so se slekle, potem jim je skril oblačila in pod pretvezo vloma spravil policijo na noge. Tipičen ameriški škandal... PRISPODOBE — POPIVANJE v veseli družbi je nekaj takega, kakor če bi črkovali besedo Mississippi, pa ne vemo kdaj prenehati. — Lastnik ŠPORTNEGA AVTO- MOBILA ima neko posebno pred- nost. Zviška gleda na ljudi od spo- daj navzgor. — Direktor je oseba, ki se lahko tudi ure dolgo zadržuje izven-urada in ga nihče ne pogreša. KAJ PRAVIJO? .. . žena možu, ko si sposoja od njega denar: »Brez skrbi. Vrnila ti bom, ko dobiš plačo.« . .. bolniška sestra bere ponesre- čencu pošto: »Najboljše želje za va- še čimprejšnje okrevanje!« Zavod za socialno zavarovanje. ...hvalisavce svojim prijateljem: »No in tista plavolaska me je po- vabila k sebi na do.-n. Tam sem spo- znal njenega brata, ki je bil dva me- tra visok.« BODLJIKAVOSTI — Šofer šolskega avtobusa ječlo- ve^k, ki je nekoč mislil, da ima otro- ke rad. — Nevrotik ie človek, ki ga skr- bijo stvari, ki se nikoli niso pripe- tile, namesto, da bi se kot norma- len človek zakopaval v skrbi zaradi stvari, ki se nikoli ne bodo pripe- tile. — Dednost, to je tisto, v kar ver- jamete, ko pride vaš otrok s slabi- mi redi iz šole. MAURICE CHEVALIER O STA- ROSTI Priznan komik pravi: »S sedemdesetimi leti se izboljša tek, poglobi spanje in svežina se po- veča ... Torej je včasih le bolje imeti ženske v glavi, kakor v ro- kah.« Življenje je brusilni kamen. Ce te obrusi do bleščeče politure ali pa zdrobi v koščke, je dvisno od tega, iz kakšnega materiala sî. To in ono o nervozi (Po ženskem listu »Ladies' Home Journal«) Iz česa zvemo nagnjenja k ner- vozi in kako se je ubranimo? Razlika med normalnim člove- kom in nevrotikom je v tem, da normalni porabi energijo za p>o- samezne določene cilje, nevrotik pa v glavnem za duševne pro- bleme. Nevrotik se hitro utrudi. Na ustvarjalnost nervoza rie vpli- va dobro, čeravno so trdui, da so umetniki večidel nervozni ljudje. Samski ljudje so hitreje nervoz- ni, včasih je ravno njihov odpor proti zakonu simptom nervoze. Med spoloma k nervozi bolj na- giba ženska, ki pogosteje kakor moški vrže puško v koruzo in se preda strahu. Prave življenjske krize pa bolje prestanejo od mož. Z inteligentnostjo je nervoza to- liko v zvezi, da so manj inteli- gentni nervozne j ši od inteligent- nih, toda pri visokointeligentnih se vzpenja krivulja spet strmo navzgor. Nervoznost se pokaže s pogo- sto utrujenostjo. V govoru ne- vrotiki pogosto uporabljajo bese- do jaz in so zelo nagnjeni k nejasnosti. Do nervoze pridejo ljudje najpogosteje zaradi nesreč v življenju, zaradi slabe prilagod- ljivosti, napačne prehrane, po- manjkljivega spanja. Na univer- zi v Mineapolisu so podvrgli sku- pino ljudi pomanjkljivi prehrani. Domala vsi so postali nervozni. Kako odpravimo nervozo: — Prenehajte se neprestano eb- toževati. — Izogibajte se samopomilova- nja. — Ne jemljite vseh stvari pre- več osebno. — Ne postavljajte si previso- kih ciljev. — Izogibajte se raztresenoeti,, tako pri vašem delu, težnjah m mišljenju. — Poskrbite za redno in pra- vilno prehrano. Oskrbite si tuđt izdatno spanje. Ce se teh navodil težko držite,, iščite pomoč pri zdravniku. Mislite vedno na to, kako v notranjosti izgleda uravnovešen človek. Je notranje uglašen in napram drugim samozavesten in neprisiljen. Tak človek upošteva raznolikost značajev, si okolico- prilagaja željam, če moîe in se sam prilagodi, če mora. Postav- lja si dosegljive cilje, stori kar največ more in je zaradi tega ve- sel — da živi Na zalogi športni in polgioboki otroški vozički ter moška in ženska kolesa SVETILKIK IZaETA 1463 Danes, ko na samotnih morskih čereh mežikajo avtomatični električ- ni svetilniki, ki jih cele mesece ni treba polniti, se nam ponuja vpra- šanje, kako so pluli v starih časih? Ce pomislimo na tiste krhke barke v neurnih nočeh, potem nam mor- narski poklic v tistih časih vzbuja spoštovanje in občudovanje. To je posnetek staroveškega sve- tilnika, ki ves obraščen z zelenjem in osivel od starosti, čuva spomin na davno preteklost. Svetilnik je iz leta 1463. Na vrhu tega okroglega stolpa na otočku Sv. Nikole pri Poreču so v tedanjih časih kurili vsako noč kres, da bi vodil lesene barkače v varen pristan. Stiriiio0î «^studenf je'' s fotografijo ? vitrini kriminalistič- nega muzeja v Ljubljani obi.slcovalca pozdravi štirlnožni junak Cinč. Ta služ- beni pes, ki se je izkazal v mnogih ak- cijah organov javne varnosti, je bil ne- precenljiv pomočnik in je pri odkrivanju nevarne bande tudi podlegel. Pred leti je njegova zgodba izhajala v nekem ča- sopisu kot strip. Cinč si je med mladi- no pridobil veliko prijateljev in za- služeno. Službeni psi so neprecenljivi pomoč- niki organov javne varnosti in reda. Njihov vonj in sposobnost za sleditev storilcev odtehta ogromno. Vzgojeni ▼ neustrašene borce, so tudi varnostni spremljevalci miličnikov, ki zasledujejo nevarne zločince in prenekateri lopov je dvignil roke pred renčečimi živalmi. Zdaj pa pojdimo na kratek obisk tja, kjer se je tudi Cinč učil svojih .spret- nosti. Blizu Tacna pod Šmarno goro je šola za vzgojo službenih psov, ki ji po- gosto pravijo tudi »pasja univerzam. Iz te šole, sredi gozdne jase, so izšli mnogi junaki pasjega rodu. Tudi filmska igral- ka Kala. To šolo so opravili vsi psi, ki tako poslušno spremljajo miličnike na njihovi poti. Nizke, barakam podobne stavbe, vsako leto sprejemajo pod streho nove >gojen- ce«. Celo leto traja šolanje psov, zadnjih šest tednov pa skupaj z njihovimi bo- dočimi vodniki — miličniki. Psi, ki smo jih tokrat videli za viso- kimi mrežami, so bili pravi zeleni >bmcic. 2л1 aismo videti iziolue generacije, ki ZGODBA O SLUŽBENEM PSU »CINCU« NI IZMIŠLJENA . . , je že v službah po širni SloveHÌji. V razgovoru z upravnikom šole, smo izve- deli marsikaj zanimivega. Recimo o rekrutiranju psov: Pes za to šolo mora prestati preizkuš- Ho dnbo. Da ostane v šoli, mora imeti n,aslednjc vrline, ki jih ni mogoče pri- vzgojiti. — Pogum, dober nos in smisel za sle- denje. Med novimi psi so bili tudi zastopniki raznih pasem, toda največ je bilo nem- ških ovčarjev. To pa zaradi enostavnega razlogo. Ta pasma je najbolj razšir- jena in spričo množičnosti predstavlja najbolj široko izbiro. To je nekako tako kot pri ljudeh. Največji narodi imajo najboljše vrhunske športnike, ker je izbira širša. Za službenega psa pa je mogoče vzgojiti tudi doge, buldoge, do- bermane, tudi lovske pse. Psi z omenjenimi lastnostmi so potem celo leto podvrženi disciplini in šolanju. Izostrujejo jim vonj, učijo jih slediti in vadijo za napad in obrambo. To pa ni vedno lahko. Psi so različne narave. Eni so mirni, občutljivi, drugi spet na- padalni in nervozni. Te stvari upošte- vajo tudi pozneje, ko psi dobijo vodnike, da se človek in žival za skupne naloge čim bolj ujemata. Poleg psov za potrebe v Sloveniji po- ■Önjejo v tej šoli tudi vaditelje in vod- nike iz drngih republik, kjer z vzgojo psoT še niso prišli tako dale¿ kakor pri nas. —C