POŠTNINA PLAČANE V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEyjLKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslavili znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din . naU oglasi, ki slabit v social,it namene delavstvu in nameiitac em. usaka mu jlso Štev. 52 Maribor, sobota, dne 6. maja 1939 • Leto XIV S ovje Uka R I I usua v ospredju J zanimanja Odstop komisarja za zunanje zadeve Litvinova Praznik dela in miru je za nami. V zgodovini delavskega gibanja je važno leto 1889. \ Pritisk reakcije na delavstvo je bil hud. V Parizu je imelo delavstvo svoj mednarodni strokovni kongres prav to leto in je iz naravne potrebe kongres sklenil praznovati prvi majnik vsako leto kot praznik dela, predvsem v znaku boja za osemurni dnevni delavnik oziroma za druge socialne pravice. Tako smo praznovali letos petedeset-letnico tega pomembnega praznika v delavskem gibanju. Praznovanje prvega majnika ima razrednoborbeni značaj in Se je uvedel kot praznik prav ob stoletnici francoske meščanske revolucije, v kateri je delavstvo sicer sodelovalo in se borilo, ni pa po revoluciji dobilo onih svoboščin, ki jih je upravičeno zahtevalo. Prvi majnik je bil prvotno manifestacija za osemurni delavnik in delavsko zakonodajo. Njegov pomen se je pa z razvojem razširil še na druge delavske zahteve. Postal je obenem manifestacija za enotnost vseh proletarskih sil, to je, za solidarnost vseh delavcev. Svet je prebolel svetovno vojno in že nekaj let po vojni je reakcija zastavila svoje sile, da zaustavi ugoden razvoj boja za delavske socialnopolitične piavice. Civilizirani svet ne mara, da se pogrezne zopet v temo in barbarstvo. — Ustvarjajoči svet, delavci, so se vedno z vsemi silami upirali temu, da bi se jih ponižalo in degradiralo. Vse, kar je naperjeno proti ustvariteljem vseh družabnih dobrin, mora končno kloniti pred pravičnim odporom. V ta namen ni nobena žrtev prevelika. Iz zgodovine nam je znano, da so bili organizirani delavci prvi v vseh bojih za napredek in svobodo. Tako se mora delovno ljudstvo tudi sedaj združiti in braniti zahteve po svobodi, miru in socialnem napredku. Delavska strokovna internacionala je v svojem proglasu pojasnila položaj delavskega gibanja. — Internacionala pravi, da delavci lahko s ponosom zro na svoje boje in s prepričanjem, da bodo zahteve izpolnjene, ker dokler se doprinašajo žrtve, ideje niso propadle. Internacionala pozdravlja vse, ki so delali za osvobojenje delavcev, ki so se borili za demokracijo, za politične svoboščine in socialno pravico. Poklonimo se tisočem, ki so žrtvovali svoje življenje v boju in s tem dokazali vzvišenost in nepremagljivost idej, za katere so žrtvovali življenje! Amsterdamska internacionala opozarja ves svet, da je v nevarnosti civilizacija brez krivde delavskega razreda in njegovih organizacij. Delavstvo pod njenim vodstvom, pravi obenem, se bori 2a najplemenitejšo ljudsko stvar za mir in svobodo, za demokracijo, *a solidarnost in preporod človeštva. Čim delavstvo poslušajoč pozive in-;®rn.aci°nale sprejema civilizirani poli- cni boj za cilje demokracije, tedaj se ona s Ponosom soominja sijajne dobe Petdesetih let, v kateri so delavci temeljito dokazali, da so temelj vsega °nega, kar je v današnji civilizaciji naj-več vredno in najbolj vzvišeno. ♦ Organizirano delavstvo v Sloveniji le tudi letos po možnosti primerno proslavilo praznik dela in miru. '• , - t • t V Italiji so nakovali za 800 milijonov lir kovancev po 1 in 2 liri j2 akmonolita, it. j. neke kovine, v katero mešajo tudi neke sestavine mleka. Iz Moskve poročajo, da je komisar za zunanje zadeve Litvinov na lastno ' prošnjo odstopil in da je predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov prevzel posle komisarja za zunanje zadeve. Odstop Litvinova nikakor ni prišel nepričakovano. Že mesec poprej se je govorilo o tem, samo, da se je tedaj zatrjevalo, da je Litvinov padel v nemi-j lost in da bo delil usodo bivših visokih | funkcionarjev Sovjetske Rusije, s katerimi je režim obračunal na svojstven način. V slučaju Litvinova se ni zgodilo ničesar takega. Njegov odstop je bilo pričakovati vsak hip. Že samo dejstsvo, da je na pogajanja v Ankaro odšel njegov namestnik Potjemkin, je dalo misliti, da Litvinov ne bo več vodil ruske zunanje politike, kajti pogajanja med Rusijo in Turčijo, ki so v tesni zvezi s pogajanji med Rusijo in Anglijo in Turčijo ter Anglijo, so tako važna, da bi komisar za zunanje zadeve nikakor ne bil mogel prepustiti teh razgovorov svojemu namestniku. Odstop Litvinova je vzbudil pozornost, ker se je izvršil sredi velike diplo-matične akcije v Evropi, sredi velike politične krize, ki grozi prinesti Evropi novo krvavo vojno. Nemci skušajo prikazati svetu, kako da je s padcem Litvinova nastalo nesoglasje med Anglijo in Sovjetsko Rusijo in da je s tem ogrožen tudi ves ^istem, ki sta ga zgradili Anglija in Francija na vzhodu, ko sta prevzeli jamstvo za meje Poljske, interesirana na vojaški zvezi z Anglijo in Francijo, ker bi taka zveza utrdila mir v Evropi, sovjeti pa da so za vojno. Pa še nekaj je: ) _*u t-* »•-« it ttt mti- Nemci bi hoteli prikazati Angliji in Franciji Rusijo kot nesigurnega zaveznika in ju tako pripraviti na nova pogajanja, katera naj bi jima prinesla še nekaj, četudi minimalnih uspehov, s katerimi bi lahko vsaj delno opravičili svoje velike napore in pričakovanja. V to svrho služijo vesti, kot da so se vršila neka tajna pogajanja med Moskvo in Berlinom, ki nudijo Rusiji daleko več izgledov kot pa dosedanja niena pogajanja z Anglijo in da je to vzrok Litvinovega odstopa. Razvoj dogodkov bo najbrž pokazal, da je zveza Anglija, Francija in Sovjetska Rusija že gotovo dejstvo. Kongres strokovne infer-naclon*le bo v Curihu, Izvršni odbor delavske strokovne internacionale je sklenil, da se skliče VIII. kongres strokovne internacionale. Kongres se bo vršil v Švici v Curihu od 5. do 8. julija t, 1. z izredno važnim že določenim dnevnim redom. Kongres bo otvoril predsednik internacionale Valter Citrine. Verski zaklad postal last cerkve Katoliška cerkev v Sloveniji je dobila vrnjen takozvani cerkveni zaklad. —■ Ogromni kompleksi gozdov in zemljišč v vrednosti okrog 200 milijonov dinarjev na Gorenjskem so s tem postali cerkvena last. Iz dohodkov teh posestev je država dosl'ej plačevala kon-gruo. ')Hti fs »j l » n »;t t*ih tUžnv Industrija v Slovenili nazaduje Zelo neprijetne ugotovitve. Iz četrtletnega poročila TOI (Trgovska, obrtniška in industrijska zbornica!) za Slovenijo posnemamo za prvo četrtletje letos, da je bilo v banovini prijavljenih štiri, odjavljenih pa enajst industrij. Število industrijskih obratov se je zmanjšalo za sedem obratov. Prijavljeni so bili po en obr^t za predelovanje kremena in živca, izdelovanje rokavic, knjigoveški in tiskarski obrat ter ena tiskarna in litografija. Od teh se nahajata dve v Ljubljani, ena v Celju in ena v okolišu Maribora desni breg. Nasprotno pa je Ljubljana izgubila šest industrijskih podjetij. V mestu so prenehala obratovati tri in tri v okolici. Drugih pet odjav obratov odpada na okraje Brežice, Dravograd, Kranj, Lendava in Maribor desni breg. Po strokah so bile odjavljene industrije dve žagarski, po ena: kamnolom, opekarna, izdelovanje kos in srpov, iz* delovanje koles, akumulatorjev in karoserij, parketov, tovarna usnja, izdelovanje otroških čevljev, pletenin, reklamnih izdelkov ter kartonažnih knjigove-ških in galanterijskih del. Rumunije in Grčije. Zatrjuje se, da Sovjetska Rusija ni i Po sklenitvi sporazuma Vse o pravem času ... Šele pred nekaj dnevi je poročal »Hr-vatski dnevnik« o izjavi dr. Mačka, v kateri je rekel, da podrobnosti o sporazumu še ne more objaviti, pač pa j-2 vse v najboljšem teku ter bo narod obveščen o vsem o pravem času. Mora negotovosti je tlačila jugoslovanske državljane več let. Pričetek pogajanj je šele vzbudil več zadovoljstva, vendar pa je trajala vznemirjenost do zadnjih dni, dokler dobiva sporazum vidne znake in pričenja tudi popuščanje napetega pričakovanja. Že izjava, da bo narod zvedel vse podrobnosti o pravem času, je pomenila pozitivno deklaracijo, da so pogajanja glede hrvaškega vprašanja uspela, kar je v državi med narodom sploh vplivalo jako pomirjevalno. .To so bili važni psihološki momenti, ki potrjujejo, da državljani ne žele ne notranjih perturbacij, niti ne sporov z zunanjim svetom, marveč hočejo, da se Jugoslavija svobodno razvija po svojih naravnih razvojnih zakonih v svobodi in miru. Pri proslavah državnega praznika V Varšavi se je udeležilo proslave narodnega praznika dne 3. maja le malo edinic vojske, ker — kakor je pisalo poljsko časopisje — ima vojska danes mnogo važnejšega posla kot pa sodelo- Pollaki se enotni v obrambi na na Poljskem je sodelovala cija. Poljski odgovor Nemili! Poljski zunanji minister Beck govoril v parlamentu. Danes, dne 5. maja ob 11. uri je najavljen govor poljskega zunanjega ministra Becka, ki bo odgovoril Hitlerju Severne države In Nemilla Nemčija je ponudila severnim evropskim državam jamstvo za njihove meje. Nemška vlada je ponudila Švedski, i skleniti z njimi dogovor o medsebojnem orveski m Danski, da je pripravljena ‘ jamstvu za sedaj obstoječe meje. t Ideologija hrvaškega sporazuma je zgrajena na temeljih demokracije in svobode, na temeljih socialne, politične, kulturne in gospodarske enakopravnosti. Zato pričakujemo vsi, da se vrne doba svobodnega razvoja naše države, ki je preživela v teh dvajsetih letih toliko nepotrebnih trzavic, ki jih v bodoče ne sme več biti. Če sporazum sankcionira te predpogoje in pogoje, potem ni več dvoma, da jih bo naša demokracija v bodoče tudi izvajala. To je njena naloga in obljuba! Opozicija se posvetuje------- V sredo so se v Beogradu nadaljevali razgovori med zastopniki vseh skupin združene opozicije. Snov tem razgovorom sta bili poročili dr. Kramerja (JNS) o razgovorih z dr. Mačkom (v nedeljo) in odposlanca dr. Mjačka dr. Šubašiča, ki se je tudi mudil v Beogradu. Sejo je imela tudi demokratska stranka pod predsedstvom Ljube Davidoviča, ki je popolnoma okreval. tudi opozi- vati pri paradah. Na poslaništvu Češkoslovaške republike v Varšavi, ki se še vedno nahaja v rokah starih gospodarjev, je bila na dan državnega praznika izobešena češkoslovaška zastava. z ozirom na nemške zahteve po zasedbi Gdanskega in zgraditvi ceste čez poljski koridor. Poljska ima isto pravico do življenjskega prostora kot Nemčija, pišejo poljski listi. Ali le Rušila pripravljena zi slutal volne? Angleški gospodarski list »Economist« razpravlja o tem, da li je Rusija pripravljena za slučaj vojne in prihaja do sledečih zaključkov: »Proizvodnja premoga je znašala I. 1913. 35.5 milijonov ton, 1. 1937. pa 128 milijonov ton, proizvodnja nafte se je dvignila od 9.2 na 31 milijonov ton, proizvodnja železa in jekla od 4.2 na 17.6 milijonov ton, — Od 11 komisarijatov za industrijsko proizvodnjo služijo v vojne svrhe komi-sarijati za: gradnjo letal, ladij, izdelavo vojaške opreme in oborožitev. Tretja petletka predvideva povečanje industrijske proizvodnje v 1. 1942., ki bo dvakrat tako velika kot je bila nemška leta 1938. in bo dosegla dve tretjini proizvodnje Zedinjenih držav izza časa, ko je tam vladala najboljša konjunktura. Pred vojno je morala Rusija stroje uvažati, sedaj krije 97 odst. letne potrebe I sama, Življenjske potrebščine ima na Doma in pa $i/dku> Okrog sporazuma. — Neki listi so pri-razpolago vse, razen volne in čaja. — ' nesli vest, da je dopotoval v Beograd z le-Bombaža pridela toliko, da ga ima čez talom Mačkov odposlanec dr. Šubašič, da po-mero dovolj. Manjka ji gumija, ker pa i speši ustvarjanje tega kar sta dogovorila dr. izdeluje sintetični gumij, krije Z njim j Maček in ministrski predsednik v Zagrebu. — »Hrvatski dnevnik« piše: »To pomeni, kakor da je dr. Šubašič odšel v Beograd, da urgira in prosi. Samo ob sebi je razumljivo, da dr. šubašič ni odšel v Beograd priganjat. Njegovo potovanje ima popolnoma drug namen in nima niti najmanj skupnega s kakšnim priganjanjem.« Razšli so se. Zadnjič so ustanovili akademiki akademski narodni bliok. O tem je bilo mnogo .govora in listi so stavljali našo akademsko mladino za vzgled starim političarjem. Sedaj pa je objavil »Slovenec« (št. 102) izjavo, v 70 odst. lastne potrebe. Na Uralu, daleč proč od vsake fronte, nastaja novo industrijsko središče. Zgrajene so nove ladjedelnice na obali Tihega oceana in v arktičnih (severnih) krajih. Visoko na severu skozi Sibirijo je zgrajena nova železniška proga, ki veže evropsko Rusijo s Tihim oceanom. V Ukrajino in na zapad pa vodijo iz osrčja Rusije avtomobilske ceste. List zaključuje, da Rusije iz 1. 1939. ni mogoče primerjati z Rusijo iz 1 1914. Varstvo pred naoadi iz zraka Neve hiše morajo imeti zaklone pred bombami. upravna oblast; le v nujnih primerih Angleški kralj Jurij VI. odpotuje na obisk v Kanado in Zedinjene države Severne Amerike v soboto, dne 6. maja. Potovanje ima velik političen namen. Francoski kardinal Verdier je govoril o delu za mir in pozval vse narode francoskega imperija k edinstvu in slogi, brez ozira na vero, raso in barvo. Hitler v svojem govoru ni omenil Rusije i* tudi ni odpovedal pogodbe, ki jo ima sklenjeno Nemčija z Rusijo. Po tej pogodbi mora Nemčija ostati nevtralna, ako bi kdo napadel Rusijo in obratno. Šest Angležev izgnanih iz Nemčije. Kot odgovor na izgon šestih Nemcev iz Anglije, je ! nemška vlada sedaj .odredila, da se iz Nemčij« kateri sporočajo akademski klubi OZ. društva: j izžene šest angleških državljanov, med kate-»Damica«, »Kladivo«, »Savica« in »Straža«, da rimi se nahaja tudi dopisnik »Daily Tele-izstopajo iz Akademskega narodnega bloka, ■ grapha«. ker da so ostali udeleženci zlorabili blok v | Beck pojde v Pariz in London. Poljski zu-strankarsko politične namene. Ko borno Čuli , nanji minister Beck bo baje po govoru v sejmu, tudi drugo plat zvona bomo lahko rekli kaj je v katerem bo obrazložil stališče poljske vlade V »Službenih Novinah« je izšel pravilnik, ki daje navodila, kako se je treba varovati pred napadi iz zraka v primeru vojne. Pred napadi iz zraka se je mogoče braniti glede na nevarnost ali z izselitvijo iz ogroženega kraja ali pa s skrivanjem v zakloniščih, ki so napravljena v ta namen. Naredba pravi, da so zaklonišča potrebna samo v večjih krajih, kjer bi se z izseljevanjem izgubilo preveč časa. Skrivanje v zaklonišča odreja na stvari. , ■ i , ■ n i Banovinsko trošarino od vina, ki ga proda- si sme vsak sam poiskati zavet,e. Za, :ajo vinogradnik; v količinah od 5 do 50 litr0Vj zaklonišča je porabljati privatne hiše, predvsem na osamljenem kraju, hotele, planinske koče, zapuščene hiše in vasi. Odslej se večje hiše ne smejo graditi brez zaklonišča, ki naj bo naravno (rov, vrt, kleti, pritličje) ali pa umetno iz armiranega betona. Vsaka hiša mora obenem imeti pripravljene hrane za teden dni, trgovine pa za mesec dni. Naloga iasoolsla Idealni ljudje, ki smatrajo, da je to, kar je tiskano, vse sveta resnica, postajamo bolj in bolj razočarani. Časopisje bi moralo biti plemenit pomoček, ki posreduje sporazumevanje med ljudmi, med diplomati, državniki in državami, pa dudi, da dviga razumevanje realnega življenja v interesu človeštva. Ne torej v interesu posameznih oseb, klik ali celo zločincev, ki hočejo zlorabljati človeštvo v te ali one sebične namene v škodo splošnosti. Časopisje bi moralo spremljati razvoj in podpirati sproti konsolidacijo človeškega duha, ki črta pot razvoju v pravcu potreb cele človeške družbe. Tak namen časopisja bi bil plemenit. Toda danes je drugače. t\t t i *>• »1 - , . Tisk je uklenjen v spone, ki mu ne dovoljujejo podpirati onega zdravega duha, ki bi bil blagoslov za napredek in bi ustrezal na- menom časopisja kakor smo rekli zgoraj. Le neradi čitamo danes časopise, ker nam ne nudijo snovi v tem smislu. Čitamo le uganke, prikrita namigavanja. Tako je v glavnem vse časopisje, i Nekateri listi, ki jih vsi poznamo, pišejo drugače. Spominjajo nas na romane »Grofica beračica« in podobno literaturo. Naravnost z žonglersko in umetniško virtuoznostjo opisujejo razne dogodke ali so resnični ali ne ter prikazujejo dogodke v popolnoma nasprotni luči, da s tem varajo javno mnenje. Tedne in mesece trobijo v svet pretirane, zlagane in zavite vesti, da bi naivni narod prepričali o stvareh, ki so dejansko drugačne, — To dejstvo, da so časopisju vzeli pravo misijo, da računajo danes le na 'čitatelje »Grofice beračice«, to je največje zlo današnje kulture. To more voditi le v kulturni propad, če ne več. Zadit|e vesti Kam greš Poljska? Vprašuje Gobbels v svojem listu in pravi, da bi se bila Nemčija sporazumela s Poljsko, da se ni vmešala Anglija, ki je znala predočiti Poljski nevarnosti, ki ji prete s strani Nemčije. Poljaki so razdejali nemški mladinski dom v Bialostoku, kakor trdijo v Berlinu, Nenapadalni pakt med Nemčijo in Estonsko je bil objavljen te dni. Proti obvezni vojaški službi so po nemških poročilih demonstrirali v Londonu. Na kolodvoru v Poljčanah se je zgodila več-jr železniška nesreča v četrtek, dne 4, t. m. proti večeru. Trčila sta tovorni in premikalni vlak. Iz Maribora je odpeljal pomožni vlak na pomoč. Delavci so čistili progo vso noč. Kretničar Franc Kumer je težko ranjen. je treba plačati * ». ,» >< ilut. v di^gla |»w i-**«* )-» Za plačno trošarine so odgovorni vinogradniki, ki vinj prodajajo. Zakaj se še ne grade silosi (shrambe) za žito? O silosih za žito se je že mnogo pisalo. Doslej se z zgradbo še ni pričelo in sicer radi tega, ker je treba razpisati dvojne licitacije, prvič za samo zgradibo in drugič za stroje. — Licitacija za dobavo strojev za dva silosa je že izvršena. Ni se pa vršila še nobena licitacija za oddajo gradbenih del, ker :še nobena občina, ki pridejo za zgradbo silosov v poštev, ni doslej odredila prostora, na katerem bi se naj silosi zgradili, dasi so po zakonu v to obvezane. Majska proslava avstrijskih socialistov v emigraciji. V Parizu so proslavili avstrijski socialisti prvi maj z odkritjem spomenika prerano umrlemu s. Otonu Bauerju. Na grob so mu položili pest zemlje z gr.obov padlih flo-ridsdorfskih delavcev, ki so jo prinesli v Pariz sodrugi, ki so pri tem tvegali življenje. Na grobu je govorilo več sodrugov. Zvečer pa so imeli socialisti veliko akademijo, na kateri je govoril tajnik Socialistične delavske internacionale s. Friderik Adler, ki je v svojih izvajanjih citiral tudi francoskega pisatelja Vic-torja Hugoja, ki je pred petinsedemdesetimi leti živel v emigraciji: »Eksil je ob tej uri domovina poštenih ljudi.« Čim tesnejšo povezanost Slovaške z nem- škim življenjskim prostorom si želi podpredsednik slovaške vlade, znani dr. Tuka, ki se je desetletja boril za odtrganje Slovaške od ČSR. V tem pravcu se torej razvija neodvisnost in samostojnost Slovaške pod monsignorom dr. Tiso in njegovimi priveski, kakor poroča »Slovenec« in »Jutro«. Židom na Madžarskem bodo odvzeli zemljo. V to svrho je bil sprejet takoj po prihodu ministrskega predsednika iz Berlina poseben protižidovski zakon, ki tudi zabranjuje Židom “ udejstvovanje v javnih poklicih. Štiri milijone novih stanovanjskih hiš je bi- Povsod posledice vojne napetosti, V Italiji lo /.grajenih v Angliji od leta 1918 pa do pred : se cene življenjskim potrebščinam dvigajo, tr-kratkim. Pred vojnoi je bilo v Angliji in Wa-'govina pa je skoro docela zastala. Brezposel-lesu vsega skupaj samo,8 milijonov hiš, torej i nost narašča. Meter volnenega 'blaga stane je njihovo število poraslo za 50 odstotkov. Te-, 120 do 130 lir, kar predstavlja srednji zaslužek mu se lahko reče ocipomoč stanovanjski bedi. j delavca v 35 urah. 1 Rumunski zunanji minister Gaiencu se je pripeljal v Beograd. Ribbentrop je odpotoval v Italijo na razgovore s Cianom. Odstop Litvinova ne pomeni spremembe ruske zunanje politike, zatrjujejo vesti iz Pariza. Jugoslovanska leta'ska komisija je prispela v Budimpešto na razgovore o ureditvi letalskega prometa. napram nemškim zahtevam, odpotoval v Pariz in London. Temu obisku pripisujejo politični krogi velik pomen. Vojna sodišča v Madridu delujejo noč in dan. Pesta,viljenih je 20 sodišč, ki zaključijo vsak dan po 100 procesov. Genera’ Weygand v Bukarešti. Francoski general \Veygand, ki se je več dni mudil v Ankari, je odpotoval z rumunskim letalom v Bukarešto. V Turčiji so francoskemu generalu izkazovali veliko pozornost in čast. Pripravljenost Zedinjenih držav Severne Amerike. Iz Washingtona poročajo, da so Zedinjene države pripravljene za slučaj vojne. — V treh mesecih lahko postavijo na.bojišče ar* mado enega milijona mož, takoj pa imajo na razpolago 6000 letal. Občine, ki žele vpeljati telefon, dobe posojilo pni Poštni hranilnici, ki je v ta namen določila kredit v znesku 10 milijonov dinarjev. Žena v kmečkem gospodarstvu na Hrvaškem. V Savski banovini vodijo 65.000 kmečkih gospodarstev žene samostojno. Žene ognjegasci. V Zemunu imajo 59 ognje-gask, ki so razdeljene v tri čete. 600» strank se je selilo v Beogradu na dan 1. maja. Lansko, leto T. novembra pa se juT je preselilo 10.000. Zvon so ukradli v stolpu cerkve sv. Urha na Uršlji. Tastove so prijeli v Št. Vidu v zvonarni, kjer so hoteli prodati razbiti zvon. Študent medicine — zločinec. V Beogradu je študent medicine Toma Zoraja vdrl v stanovanje in hotel zadaviti ter izropati služkinjo* Ivanko Potkonjak. Načrt se mu je ponesrečil. Na policiji je izjavil, da je hotel priti do denarja, da bi se odpeljal v Ameriko. Samostan pretvorjen v šolo napadalnih oddelkov. Benediktinski samostan Gott\veig pri Kremsu so oblasti odvzele menihom, ker so slabo gospodarili. Dvanajst menihov je zaprtih. Nadomestilo za Jajca. V Nemčiji so omejili uvoz jajc in jajčnega praška. Pač pa so začeli z izdelovanjem nadomestila za jajca, ki ga imenujejo »Milei«. Pridobivajo pa to nadomestilo iz posnetega mleka. Javne kuhinje in restavracije morajo svojim gostom servirati samo Milei«, kakor poroča »Frankfurter Zei-tung« od 20. aprila 1939. C. Nordhoff in J. N. Hall: 52 HURIKAN Bila je strašna noč, v resnici strašna noč! Slabotna luč moje žepne svetilke je povzročila, da se je zdela tema okrog naju še bolj grozotna. Divje se je zaganjal vihar v palme; neprestano so padale odlomljene palmove veje in kokosovi orehi kar po več naenkrat na tla. Imela sva sreča, da naju ni ničesar zadelo. Skoro vsa vas se je zbrala okoli poglavarjeve hiše; v svitu svoje svetilke sem v terni opazil manjše skupine ljudi, ki so iskali zavetja pred viharjem za velikim vodnim rezervarjem iz cementa ali pa pod previsom strehe, kakor je pač šlo. Na južno ležeči verandi sta plapolali dve petrolejski svetilki in razsvetljevali pot, na kateri so se risale groteskne sence; v razkošni poglavarjevi spalnici je bilo vse razsvetljeno. Tamkaj je ležala Terangijeva mati i>od bleščeče belim, sveže zlikanim tifaifaijem. Na Ogromni postelji ni izgledala večja kot kakšen otrok. S Tavijem sva se podala po prstih po stopnicah na verando. Gospa de Laagejeva je bila že tam; Fakahau je bil poslal po njo. V ozadju velike sobe so se molče gnetli prijatelji in sorodniki. Poleg postelje sem opazil očeta Pavla v duhovniškem oblačilu; v tem trenutku je povzdignil svoj glas, da je prekričal hrumenje viharja in morja: »Govori za menoj, hči moja... Priznavam pri Bogu vsegamogočnem ... pri sveti Materi Božji... pri svetem nadangelu Miahelu... pri svetem Janezu Krstniku ... pri svetih apostolih Petru in Pavlu...« Besede tega slovesnega obreda, ki sem jih slišal podi tako čudnimi prilikami, na otoku, ki je ležal tako daleč proč od velikih središč cerkve, so napravile na me silen vtis. Čuli smo svetlo zveneč glas starega duhovnika, ki se je razlegal po sobi, Mama Ruine besede, ako jih je sploh ponavljala, pa so se zgubile v divjem Šumu pobesnelih elementov, ki je udarjal v sobo. Tako močno je bila v meni Evropejcu zasidrana malovernost in dvom, da niti v tem trenutku nisem mogel deliti mnenja vaščanov, ki so tihi pričakovali starkine smrti. In vendar je prišel njen konec, pred-110 je minula ura. DESETO POGLAVJE. Moja hiša je ležala sredi prijetnega majhnega palmovega gaja in ni bila preveč oddaljena od poglavarjeve. Celo ta večer je.bilo prav .prijetno v moji spalnici pri goreči svetilki, četudi je vsak sunek vetra pretresel rahlo zgrajeno poslopje dlo temeljev. Ob deseti uri sem se še enkrat prepričal, da so bila okna dobro zaprta, upihnil sem luč in poskusil zaspati. Toda misli so mi neprestano uhajale nazaj k Mama Rui. Ali je bilo mogoče, da je duh teh primitivnih ljudi obvladoval njihovo telo, dočim so naše duševne sile pod vplivom stoletne civilizacije to moč že zdavnaj zgubile? Kakor večina belcev v tem kraju sveta, sem tudi jaz doživel stvari, ki si jih nas eden ne more razložiti. Ko se je poglavar otoka Amanuja prevrnil s čolnom na razburkanem morju in utonil, so prebivalci Manukure vedeli za vse okoliščine, ki so povzročile nesrečo en mesec pred1 prihodom jadlrnice. Niti najmanj si ne morem misliti na kak način so bili zvedeli to vest in vse podrobnosti, ki so bile s tem v zvezi, toda tako je bilo. Čudne predslutnje in pro-rokovanja so bila ty)di nekaj vsakdanjega, toda smrt Mama Rite je napravila na mene daleko globji vtis kot ostale stvari. Moj človečanski čut, pa tudi zdravnik v meni se je upiral, da bi bil mogel verjeti, da more človeško bitje, ki je bilo videti še docela zdravo, umreti kadar si to zaželi. Od Teraugijeve matere so mi uhajale misli k njenemu nesrečnemu sinu. Tedaj še nisem ničesar vedel o jami na Motu Tongi. Bil sem istega mnenja kot de Laage, *la je Terangi ponoči pobegnil in odjadral v čolnu na odprto morie. Ubogi dečko! Ob tej uri je ali sedel nekje na kakšnem otoku, kjer gfi bodo prav gotovo v jeli ali pa je z ženo in otrokom žalostno utonil. To zadnje se mi je zdelo še najbolj verjetno in skoro da sem si želel, da bi ga bila radi njega samega doletela ta usoda, ki se mi je zdela milejša. Vstal sem, vžgal luč, vzel v roke najbolj dolgočasen roman kar sem jih premogel in zopet legel. . (Dalje prihodnjič) Štev. 52 »DELAVSKA POLITIKA« Stran i. MARIBOR Delavci in nameščenci! Vsi na akademijo ki se bo vršila v soboto, dne 6. maja ob 20. uri v dvorani »Sokolskega doma« (prej pivovarna »Union«), Nastopa Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev, združeni delavski pevski zbori, mestna in okoliške »Vzajem- nosti«, »Detoljub« in tamburaški odsek Pevskega društva pekovskih pomočnikov. Predprodajne vstopnice se dobijo v strokovnem tajništvu, Delavska zbornica, II. nadstropje, v upravi »Delavske Politike« in pri zaupnikih. Občinska seja bo v petek, dne 5. maja s pričetkom ob 6, uri zvečer v mestni posvetovalnici, Občinski svet bo razpravljal: o dveh namestitvah pri mestni finančni upravi, oddaji razpisanega mesta gradbenega tehnika in oddaji razpisanega mesta cestnega mojstra, o napredovanjih in vpokojitvah, prošnjah za ubož-*° Podporo in podelitvi vzgojnega prispevka za 'Otroke, o napravi nove ulice na posestvu Pivovarne Union, o regulaciji Tržaške in Pobreške ceste pri Splošni bolnici, o posekanju dreves na Jugoslovanskem trgu pri srbski pravoslavni cerkvi, o pooblastilu županu, da sme razpolagati z din 50.000 proračunske rezerve, 0 razdelitvi podpor kulturnim društvom, o garanciji zadrugi mestnih uslužbencev za najetje Posojila din 2 milijona dinarjev pri borzi dela, ° regulaciji med državnim mostom in bodočo zgradbo »Vzajemne zavarovalnice«, 1 ’ - j - ,a o ureditvi razmerja med Olepševalnim društvom in mestno občino, 0 Prošnji hišnih posestnikov za oprostitev no-vih zgradb od plačevanja kanalščine in voda-nne ob cestah, kjer še niso napeljani kanali, ° Prošnji kinopodjetij za pavšaliranje vesehč-”®£a davka, o znižanju tržnine za stojnice na avnem trgu, o prošnjah za odpis tr.ošarin-" kazni in dovolitvi plačevanja pavšala za uvoznino, o prošnji kamnoloma tvrdke A. in ■ Ehrlich za oprostitev uvoznine na granitne kocke za tlakovanje ceste Maribor—-Pesnica, razen tega pa še o prošnjah za podelitev dovolila za obrt gostilne, bu-feta in hotela. Redni občni zbor podružnice S. P. N. J. v Mariboru se je vršil minuli teden v društvenih Prostorih v Delavski zbornici. Iz iporočil, ki so jih podali tunkcijonarji organizacije tov.: Pe-tejan, Vidovič, Novak in drugi, je bilo posneti, da je tudi v minulem letu ta važna nameščen-ska organizacija kljub številnim zaprekam in težavam napredovala in podvzela mnogo ukrepov za zboljšanje položaja privatnih nameščencev. V novi odbor je bilo izvoljenih več mlajših tovarišev poleg dosedanjih odbornikov s tov. Petejanom kot predsednikom in tov. Donntrom kot podpredsednikom na čelu. 61) sezonskih delavcev je odšlo kolt prvi poskusni transport te dni v Francijo. Iz področja mariborske borze dela pa bodo v kratkem sledili novi transporti sezonskega delavstva v Francijo, kjer bodo zaposleni pod- razmeroma zelo ugodnimi pogoji. S posebnim odlokom poštnega ministrstva je odrejeno1, da se končno ustanovi pošta tudi v Studencih pri Mariboru. Kdaj bodo- dobile poštne urade ostale okoliške občine, kakor: Pobrežje, Tezno, Radvanje itd. pa še ni znano. Tudi v teh krajih bi bila namestitev poštnih uradov nujno potrebna, • »•••• ,«i i 60.000 dinarjev podpor kulturnim društvom bodo razdelili na seji mestnega občinskega sveta. Na zgradbi semenišča dela počivajo , Za ravnatelja nepopolne mešane realne gimnazije je imenovan prof. dr. F. Sušnik Pasji kontumac je podaljšan za nadaljnje tri mesece, ker so te dni v Melju ugotovili steklino1 pri neki mački. KAJ JE. NAJBOLJ PRAV? Župnik in Janez se pomenkujeta o morali. Župnik: »Janez, kaj misliš, da je najbolj Prav? Janez (ki ima maslo na glavi); »K svinjarijam molčati.« Župnik: »To bi bil tuji greh.« Janez: »Že res toda drugi bi se uteg-riili p o hujšati.« Smrt vzglednega sodnika V četrtek je umrl v starosti 54 let sodnik mariborskega okrožnega sodišča, Josip Vejnar, ! ki je dolga leta 'služboval na tukajšnjem, izvr-I Silnem oddelku. Pokojni je bil češki rojak. | Svoje študije je že ipred vojno dokončal vi Pra-i gi, toda pri takratnem postopanju avstrijske-: ga režima proti Čehom ni mogel dobiti doma i službe, ker so mesta zasedali ^ Nemci. I Prosil je vsled tega za službo izven Češke m je tako začel s sodno prakso na Gornjem Šta-l jerskem v Leobnu, od koder so ga premestili i v Celje in od tam med vojno v Maribor. Vmes ! je bil na fronti, kjer je dobil strel vi glavo in ! je vsled tegai slabo slišal in tudi vid se mu je I vedno bolj slabšal. Nemški sodniki so ga v Mariboru šikanirali in zapostavljali kjer so le mogli, vendar mu kaj hujšega niso mogli storiti, ker je bil pokojni Vejnar izvrsten pravnik in se je tudi pozneje v Jugoslaviji izkazal kot pravega, vzglednega sodnika, strogo pravičnega, ki je v pravem pomenu besede vršil svetost objektivnega, na v-se strani pravičnega tolmača zakonov, zaupanih vzvišenemu poklicu sodnikov, zadnjemu zatočišču v svojih pravicah prizadetih državljanov-. On ni poznal razlike med revežem ali bogatinom, ni postopal drugače z delavcem kot s tovarnarjem, njegova vrata so bila vedno odprta vsakomur, ki je iskal nasvetov, pojaisnil in poduka, čeprav je sam nad 20 let prav mučeniško trpel, skoro; vedno bolan. Kot izvršilni sodnik je imel skoro najtežje posle, ki so se mu zadnja leta kopičili vsled nastale gospodarske krize in s tem vedno številnejših eksekucij, pri čemur nosi sodnik tudi velikansko gmotno odgovornost. Pri tem pa so mu zadnja leta že tako opešale oči, da je mogel čitati akte le še s po-večalnim steklom. Kljub temu je zmagoval sproti ogromno in komplicirano delo, čeprav so ga redoma popadale tudi druge bolezni, pa si je nosil akte še domov, odkoder so mu ‘jih nedavno, še skoro tik pred smrtjo odnesli nazaj na sodnijo. Ostal je samec in je tako živel daleč proč od svoje domovine v popolni samoti, sam v sebe zaprt in zaskrbljen ter tako.tudi umrl osamljen v svoji skromni sobi. Prejšnja leta pa je redno odhajal čez počitnice domov na Češko k svoji materi. Po svojem obnašanju je bil napram vsakomur vseskozi vreden sin demokratičnega češkega naroda in mu bomo tako! ohranili nanj najlepši spomin vsi, ki smo ga poznali in imeli z njim poklicne opravke. Dr. A. -R. Akademski pevski zbor, ki predstavlja našo pevsko avantgardo, bo koncertiral v Mariboru v soboto, dne 13. maja v »Sokolskem domu« ob 20. uri zvečer. Vstopnice so na prodaj prt »Putniku«. Trgovina J. Turad predana. Lastnik stare in znane mariborske trgovine J. Turad, g. Alfred Fuchs, je prodal tu svojo trgovino in se preselil s svojo soprogo, ki je Čehinja iz Prage, v Sarajevo. G. Fuchs je bil tudi vodja mariborske podružnice Bat a, ki se nahaja v istem poslopju, kot trgovina Fuchs. Odslej naprej bo vodila celo podjetje tvrdka Bat a sama. Davčna uprava opozarja, da dne 15. t. m. zapade v plačilo drugi obrok »gradarine, pri-dobnine itd. Mariborsko gledališče. V petek, 5. maja ob 20. uri: »Akademija državnega učiteljišča«. Sobota ob 20. uri: »Potopljeni svet«. Red A. Nedelja ob 20. uri: »Dijak prosjak«. Znižane cene. Tragedijo »Grohar«, delo Ivana Mraka, ki je bila vprizorjena v Ljubljani in po mnogih drugih krajih Slovenije z odličnim uspehom, bo vprizorila Mrakova igralska skupina v petek, dne 12. t. m. v Narodnem gledališču. ' 'Al-VV-V*# '■'-T;:*! KRANJ Nedeljska dežurna služba zdravnikov OUZD v mesecu maju: 7. maja dr. Hcrifort Joža, 14. JTfaja dr. Pance Pavel, 18. maja dr. Vrbnjak Vinko, 21, maja dr. Bežič Josip, 28. maja dr. Bežek Josip, 29. maja dr. Herfort Joža. »Gorenjec« in DZ, Pod naslovom »Nepotreb-razburjenja« poroča »Gorenjec« sledeče: nekaterih delavskih in nedelavskih krogih le povzročila sprememba pri Delavski zbornici V Ljubljani veliko razburjenje. Po nekaterih lestnoVi»vPlSMn?'h 80 celo podpisovali preveč Večin ° Sjimo- da je to popolnoma od- T“7. ZJTi "hT *r zastopnike povsod, takoluJ; to !*“ SV°f stavlja važno ustanovo za naV ?' ¥ P ’ .Gorenjca« citiramo dobesedm “vstvo-‘ ~ delavstvo tudi drugod _ . zat°. da ^ bo »Gorenjca« je, da to razburjenj smToh'opazk »Gorenjec« je gotovo informiran, koliko ie hilo Podpisov za protestno izjavo izvzemš,; onega števila, ki jih je delavstvo samo odposlalo na merodajna mesta. Vendar s številkami ne pride na dan, ker bi se očividno pokazalo, da večina delavstva ni • ^ «» y Renem taboru« . . ., na kar je »Gorenjec« res lahko Ponosen in menda ima celo užitek, kadar se spominja na metode, s katerimi je spravljal delavstvo v en tabor. — Kljub temu pa še vedno pozablja »Gorenjec«, da je -DZ izključno celavska ustanova. Na zborovanju vsega elavstva, ki se je vršilo dne 23. m. m. na ari pošti«, je hilo jasno in soglasno po- vdarjeno, da se delavstvo ne vtikava v zbornico za TOI, kakor tudi ne v Kmečko zbornico, pač pa zahteva, da si v DiZ samo izbira svoje zastopnike, Če bodo svobodne, to ie tajne in proporcijonalne volitve pokazale, da ima ZZD vse delavstvo za seboj, potem- se »delavski in nedclavski krogi ne bodo razburjali«, če bo imela ie(lm »»■> Jj svoje zastopnike tudi v DZ. Za danes pa še vedno drži, da je večina delavstva v DZ brez svojih zastopnikov! SEVNICA OB SAVI Prvi maj našega de'avstva. Delavstvo v tovarni tanina ima prvi maj priznan po kolektivni pogodbi. Letos pa ima podjetje izredno veliko naročil. Zato je vodstvo tovarne sporočilo delavstvu, da želi, da bi se ta dan d'elal'0 v delavnici in da je pripravljeno plačati za to delo 100 odst. pribitka na mezdo. — Popoldne pa se je precej delavskih družin odpravilo na bližnjo Zajčjo goro. Na Zajčji gori so bili zbrani nekateri gospodje, ki sicer delavce poznajo, kadar pridejo k njim v trgovine in delavnice nakupovat in naročat, sicer pa ne, razen mogoče še pri volitvah. Delavci naj obnašanja takih gospodov ne pozabijo -in iz tega napravijo tudi svoje sklepe za bodočnost. — Kadar bo prišel čas, naj jim tudi povedo, da delavci niso samo zato tu, da bi se jih izkoriščalo in da bi glasovali, ampak da hočejo sami svoji gospodarji. POBREŽJE PRI MARIBORU f l,ZV°ru k*!1? Pobrežje. 6. in 7. maja prekrasni film »Otroški zdravnik dr. Engel«. mm 4 k v priročnem n za vi tku TRBOVLJE Da se poznamo. Vse svobodne delavske strokovne organizacije so se soglasno izjav Je, da se morajo vršiti svobodne in tajne volitve v DZ in da ima samo tisti pravico upravljati ; to delavsko ustanovo, katerega delavstvo iz- j voli in s tem poveri. G. Križnik v Trbovljah, j ki je šef krajevne organizacije JSZ, je pa dru- i gega mnenja. S tem, da je odiklonil sodelovanje z ZKJ in NSZ, je takorekoč kršil obveznosti in discijdino lastne organizacije. Nam se to : ne zdi posebno čudno, ker smo že dalje časa j opazovali, kaj gosp. Križnik dela. — Naj j omenimo samo nekaj: Ko je »Delavska Poli- -tika« lansko leto pisala, da je lopa ali baraka j na Gorenjskem za rudarske otroke predraga | (saj stane 370.000 dinarjev), je temu g. Križnik j pritrjeval. Na drugi strani pa je pisal upravniku na Gorenjsko sila vdanostno pismo, v katerem se neizmerno ponižno zahvaljuje za vse mogoče. V isti sapi je pa že tudi na občnih zborih krajevne Bratovske skladnice hotel zabavljati čez vse ono, kar je poprej hvalil. — Sicer se bomo na to stvar, katero g. Križnik tako hvali in ob enem na drugih forumih graja, še povrnili. — Kako naj imenujemo človeka, ki noče biti ne krščanski socialist in ne krščanski protisocialist, temveč vse ob enem in še zastopnik delavcev in še paznik pri podjetju? Pripravimo se na proslavo 40-letnice podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije. Leta 1899. se je v Trbovljah ustanovila prva svobodna razredna strokovna zveza rudarjev s -sedežem v Leobnu. V proslavo tega dogodka pred 40 leti priredi Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Trbovlje, dne 6. avgusta celodnevno slavje. Prosijo se vse podružnice 7;RJ kakor tudi ostale sorodne organizacije in društva, da na ta dan ne prirede same večjih prireditev, pač pa se pripravljajo na poset naše proslave. — Sodrugi, sodružice, mi vas pričakujemo v čim j večjem številu. — Prireditveni odbor. Dramska prireditev v počast dveh igralcev i in jubilantov. V nedeljo, dne 23. aprila sta i praznovala ss. Pavšek Ivan in Tržan Ivan 20- j letnico delovanja na delavskem odru. Slednji ; je imel obenem svoj stoti nastop. Nabito ' polna dvorana je pričala, da znajo tudi delav- ! ci in drugi obiskovalci naših prireditev ceniti trud in požrtvovalnost naših jubilantov. — S. Majdič je pozdravil navzoče in na odru, obdan od vseh igralcev, čestital obema so-drugoma ter jima v imenu društva izrekel zahvalo za požrtvovalno delo ter izročil diplomi. S. Vidic je v imenu društva poklonila vsakemu šopek rdečih nageljnov. Pri igri sta sodelovala kot nekdanja člana dramskega odseka g. Jer- j man Janko in ga. Rovšnik Alojzija; slednja je žela pri izvajanju pevske točke tudi zaslužen aplavz. Tudi drugi igralci, osobito naša jubilanta, so se potrudi i, da je prireditev dobro uspela. Nekoliko se je igralcem poznala tista negotovost, v kateri so igralci (moški) živeli radi odhoda k orožnim vežbam, nekaj pa jih je sploh manjkalo. — Pri pozdravnem govoru je s. Majdič izrazil željo, da navzoči pomagajo kulturnemu delu v Trbovljah s tem, da sami ali njihovi otroci pridejo v kulturne organizacije, posebno v »Vzajemnost« in jo pomagajo graditi. Občili zbor del. kulturnega društva »Vzajemnost« se je vršil v četrtek, dne 27. aprila v prostorih »Delavskega doma«. Občnemu zboru je prisostvoval zvez-in delegat s. Korošec Blaž. Udeležilo se je obč. zbora vse članstvo, v kolikor ni bilo službeno zadržano. Občni zbor je vodil predsednik s. Klenovšek. V svojem predsedniškem poročilu ie orisal delovanje odsekov ter dal novih smernic za bodoče udejstvovanje. Po poročilih posameznih funk-cijonarjev društva in odsekov se je vnela prav živahna in stvarna debata, katere se je udeležilo precej članov. Ob tej priliki se tudi ni pozabilo na naša dva jubilanta, od katerih je s. T r ž a n imel v nedeljo 23. aprila svoj stoti nastop v igri »Cigani« in slavil skupno s s. P a v š k o m 20 letnico delovanja na našem odru. Ta dva jubilanta stavljamo naši mladini za vzor požrtvovalnosti. Kot predsednik je bil ponovno izvoljen s. Klenovšek, namestnik s. Majdič, tajnik s. Kovač, namestnik s. Žirovnik, blagajnik s. Breznik, namestnik s. Tratnik, odbor: Lesjak, Puntar, Hauptman Mina, Catar, Žirovnik J„ Tržan L, nadzorstvo: Malovrh K., Tržan F., Vrtačnik. Po izvolitvi novega odbora je apeliral na novo izvoljeni odbor tudi zvezin delegat s. Korošec, da posveti vse svpje sile razmahu društva. — Družnost! HRASTNIK Ali se boje sloge med delavstvom? tNek mlad fant, ki je zaposlen pri rudniku in o katerem bi upravičeno lahko dejali kot poje tista pesem: »Kaj pa je tebe treba bilo, ker imaš doma dovolj dela in jela«, se rad obreguje ob Zvezo rudarjev Jugoslavije, ,odn. tajnika s. Arha, češ, da ni ničesar doprinesla za zboljšanje kolektivne pogodbe med rudarji in TPD. Kdo ima več zaslug na tem, kar se je doslej in kar se bo še v bodoče storilo, o tem ne bomo debatirali. Vedno in povsod bomo pa povdarjali, da je vsak uspeh odvisen od moči organiziranega delavstva, ki je organizirano v svobodnih strokovnih crganizacijah. Predno pa želi še kaj več zvedeti o raznih zaslugah, Ul SP n « , • . . . «. H..**’e bj pa le radi vedeli, kaj bo zelencu pravzaprav zraslo ali mah ali perje, f* -• - «.«,»« Wt ir navdušuje se za Jugoras, intrigira pa z JSZ. To bi mogoče veljalo tudii za njegove informatorje. Sicer pa intrige sedaj res niso na mestu. — Organizirani rudarji. Že na zadnji skupščini Bratovske skladnice v Hrastniku je bil stavljen o,d strani delavske delegacije predlog, katerega je iznesel s. Kladnik, da naj se ustanovi za člane tir To divje sekanje vsi La- ščani odločno obsojamo iz estetskih, tujsko-prometnih in higijeničnih ozirov, saj je drevje dragocen rezervoar kisika, ki je tako potreben našim delavcem, meščanom, letoviščarjem in bolniškim članom Radiotherme. ' r* i Sedanje nove zgradbe in prezidave. Ob To-pliški ulici izgotavlja večjo enonadstopno hišo g. Ocvirk, onkraj železniške postaje dokončuje skoro enako hišo železničarski uradnik g. Jordan. Tovarnar g. Gerkman razširja tekstilno tovarno, kar iskreno pozdravljamo, a želimo, da bi v podjetju odpravil vse nesocialne zadeve in nudil delavstvu čim boljše delovne pogoje. Kupil je tudi stari »Kamenit«, prodal polovico gasilcem za gasilski dom, ostalo polovico pa preureja v stanovanja, kar je hvalevreden čin. Občinska uprava Sv. Krištof je porušila neokusno, iz kamenja zloženo ograjo ter gradi novo, v vodoravni liniji z občinsko in hišo ge. Hofbauerieve. Občina Laško dokončuje nove zapore. Uprava Radioterme rcnovira vsa poslopja. Lesni trgovec g. ŠalabaHč gradi poleg žage dvostanovanjsko hišo. Gornja tekstilna tovarna gradi novo skladišče, garderobo in umivalnico za delavce. Vse te gradnje bodo znatno pripomogle k oleršavi mesta in ublažitvi težka stanovanjske krize v našem kraju. Nevzdržen položaj nezgodnih rentnikov KOČEVJE Predavanje » najnovejši socialni zaščiti delavstva se bo .vršilo v nedeljo, dne 14. t. m. dopoldne v Kočevju v prostorih gostilne Be-1 j a n. Opozarjamo že danes na to predavanje, ki ga priredi Zveza rudarjev Jugoslavije. Predavatelji pridejo iz Maribora. Neprestano se ponavljajo pritožbe zavarovancev OUZD o zavlačevanju rešitve njihovih prošenj in pritožb za priznanje hranarine in rente, kakor tudi o nemogočem zavlačevanju pritožb pri sodišču delavskega zavarovanja. Tukaj je treba končno najti rešitve. Če dosedanje osobje pri sodišču dela ne zmaguje, ga je pač treba pomnožiti. Pravkar nam javlja delalvka, da je vložila pritožbo na sodišče delavskega zavarovanja že meseca julija 1938, pa se bo vršila prva razprava o tej pritožb? šele začetkom majnika t. 1. Čakala je toreji skoraj eno leto na razpravo, potem bo čakala na pismeno sodbo, proti kateri je zopet dopustna pritožba na najvišje sodišče v Zagrebu, Kdaj naj potem pride ta ženska do svoje nezgodne rente? Pri takšnem položaju je pač socialna zaščita brez vsakega učinka, , ♦ < - j ’• e1# Mladi delavci pišejo Delavec in izobrazba Veliko število delavstva je na tako nizki stop- . ščitila pred izkoriščanjem njegovih moči, prej nji izobrazbe in kulture, da bi človek v 20. | kapitalizmom. Delavcu ni dovolj, da ima p« stoletju kaj takega ne verjel. Krivo je temu to, ker se delavstvo ne zaveda, da je tudi njemu potrebna višja izobrazba in pa minimalni zaslužek, ki sedaj zadošča komaj za živež. Vzemimo n. pr. delavca uslužbenega v državni službi. Njegov mesečni zaslužek se suče okoli din 450 do 800. Ali si lahko tak delavec ustanovi svoje ■ognjišče? Kaj bodo žena in otroci? Primoran je, da po opravljenem delu sam ali njegova zakonska družica dobi še postranski posel. — Kje pa ima tak delavec čas, sredstva in voljo, da bi se izobrazil. Mislim, da se nihče ne bi lotil še tako dobre knjige, ki je prvi predpogoj za splošno izobrazbo, ako bi dnevno garal 12 do 14 ur. Njemu je pač glavno, da vsaj nekaj zaužije in da, po težkem delu razdraženi živci najdejo nekoliko počitka. Dolžnost vsakega delavca je, da se organizira v razredni strokovni organizaciji, ki ga bo končanem delu svoj vrček piva, v kolikor ®i ga sploh lahko privošči, ampak mu je treba dati sredstva, da se izobrazi, to je knjigo ia časopis. To pa je samo mogoče, če bo zaslužil toliko, da bo kljub tem izdatkom še vedno lahko nekaj prihranil. To pa bo lahko dosegel tedaj, če bo organiziran v organizacijah, ki niso samo vaba za muhe, - * «- »Že bog tako hoče«, pravi večina delavstva. Tako ga uče tisti, ki ga hočejo odvrniti od tega, da bi samostojno mislilo in delalo. — Potem mu vsiljujejo še razne kapitalistične časopise. V nobeni delavski družini naj bi ne bilo takšnega časopisa! Delavec, zavedaj se, da si svoboden človek, ne pa delovna živina Kako dolgo bo še to trajalo? Dokler bo delavstvo podpiralo svoje sovražnike. Joža K., vajenec. margarina političnega življenja. Tu je nado- mestih Slovaške nebroi praznih stanovanj, od- mestil socializem in demokracijo s krivim lažnim socializmom ter se odel v plašč navidezne demokracije. Knjiga je tako polna svežine, da bi človek rad citiral iz nje po cele strani. To klasično antifašistično delo je gotovo najboljše, kar jih je na tem .polju na knjižnem trgu izšlo. Knjiga je zares pravi vademccum v današnjem .blaznem času in želeti bi bilo, da bi dobili slovenski prevod tega dela. Iz Češke KULTURA Ignazio Silone »Die Schule der Diktatoren«. V »Europa-Verlag«, Ziirich, je pred nedavnim izdal Ignazio Silone izredno zanimivo in važno knjigo »Die Schule der Diktatoren« s podnaslovom učbenik za vse, ki resno poskušajo, da bi spoznali može, ideje in dogodke našega časa. To delo je šola svobode, je delo resnega pisatelja, ki višje ceni kruh demokracije kot še tako zapeljive slaščice diktatur. Knjiga je pisana v obliki pogovora med dvema Amerikancema, ki potujeta po Evropi: med kandidatom za diktatorja Dobbl Juhom in profesorjem Pickupom ter med cinikom Thomasom (v katerem ni težko spoznati avtorja). Diktatorski kandidat je utelešena moč fašizma, profesor je njegov ideolog, Thomas pa njegov-kri-tik. Naloga knjige je, da izredbo ostro analizira fašizem in njegove nevarnosti, kar se je avtorju mojstrsko in originalno posrečilo. Silone zasleduje svojega smrtnega sovražnika kot pes svojo žrtev. Delo je polno humorja, satire in sarkazma, kar pa ne pomeni, da knjigi manjka globine in temeljitosti. Pred nami se nakupi-čuje ogromno avtorjevo znanje za pota in metode fašizma. Vse je močno in duhovito, nekatera mesta so tako učinkovita, da bi jih človek ne smel nikdar pozabiti. Tako na .primer beremo nekje: Najbrž je znanstveno najbolj točna definicija fašizma ta-le: fašizem je margarina duševnega življenja. V času tako velikega duševnega poneumnenja, kot ie naš, nadomešča fašizem resnico, tradicionalno vero, pristno znanost in umetnost ter svobodomiselnost. — Osnovnim človeškim prvinam nudi fašizem le nadomestilo za resnico, bratstvo, svobodo in junaštvo, ki jih ne pozna. Prav tako je fašizem Prvi majnik v Pragi. (Iz uradnega poročila): Češko občinstvo je poslušalo dva radio-govora za uvod »Tedna narodnega zdravja«. Nemški občani pa so proslavili 1. majnik v »Deutsches Haus« ob navzočnosti zastopnikov stranke, vdjske, diplomacije, uradov in praškega kulturnega življenja. Spregovoril je okrajni vodja Konstantin Hess, ki je povdaril naloge Nemštva v Pčagi ter proglasil, da bo močna in urejajoča roka Vodje jamčila praškim Nemcem kot tudi češkim soobčanom, da bo naloga rajha rešena v protektoratu in zlasti v Pragi. Nato so poslušali govor kanclerja. Praške u'ice so bile okrašene z zastavami v državnih barvah in s kljukastim križem ter z zelenjem. Prepoved slovaških in čeških listov na Slovaškem. »Narodni Denik« v Brnu poroča, da je zunanje ministrstvo v Bratislavi v sporazumu s slovaškim prepo- vedalo na Slovaškem celo vrsto slovaških in čeških časopisov, ki izhaiajo v Ameriki. Med drugim tudi »Slovaškega Sokola«, ki je uradno glasilo ameriških slovaških Sokolov. — Isti list poroča, da je v Bratislavi in drugih večjih Delavski pravni svetovalk Orožne veje v bo1niškem stanju (Hrastnik) Vprašanje: Delam v tovarni, kjer sem obolel. Za časa bolniškega stanja pa sem bil poklican na orožne vaje. Ali imam kljub temu pravico zahtevati od podjetja mezdo za čas orožnih vaj? Odgovor: Podjetje Vam mora plačati najprej za prvi teden .bolezni vso mezdo po § 219. o. z-Ko ste bili vpoklicani na orožne vaje, menda niste ostali več v bolniškem stanju in morate to takoj javiti OUZD ter lahko od takrat naprej zahtevate mezdo iz naslova § 221. o. z., ker bi bili sicer gotovo nastopili službo v tovarni in dobili tedaj mezdo. Vsled orožnih vai pa ne smete utrpeti škode v službi ter Vam je delodajalec dolžan plačati do 4 tedne nih vaj vso mezdo in Vas radi tega tudi ne sme odpustiti iz službe. kar ie zapustilo Slovaško več tisoč čeških uradnikov in zato tudi nihče ne zida več novih hiš, ker bi v nje ne dobil najemnikov. Nemške tvrdke kupujejo, češki listi poročaj* zadnji čas skoro v vsaki številki, kako prihajajo v Pragi ter v drugih mestih in na podeželju večja židovska in tudi češka podjetja v roke nemških tvrdk iz rajha. Na ta način je prešlo nedavno več tovarn v Plznu, .doslej last Židov, v roke nemških bančnih in drugih koncernov. »Narodni Prače« sporoča, da je kupil koncern A. May iz Stuttgarta znano češko tovarno pohištva Duchek v Bučinicih, ki zapo-sljuje okrog 800 delavcev. — Zavarovalnica Anglo-elementar, doslej v angleškem koncern«1, je prešla v last nemške zavarovalnice »Colo-nija« v Kolnu na Renu. Emigranti v nove pok’ice. »Nova Doba« iz Plzna poroča, da je prevzel nek židovski advokat iz Moravske Ostrave, ki je pobegnil na Angleško, v Londonu službo natakarja. Pivo gre v denar. Pri znanem meščanskem pivovarju v Plznu so sklenili tudi za preieklo leto izplačati lastnikom deležev po 75.000 kron dividende, enako, kakor lani. Pivovarna izdeluje znano »Plzensko pivo« in se ves čas dobro razvija. RUŠE Predavanje. V soboto, dne 6. maja se ba> vršilo s pričetkom ob pol 6. uri zvečer v prostorih pri s. Magdiču predavanje o sodobnem imperijalizmu. Predavatelj prof. Stupan Bogomir iz Maribora. Delavstvo vabimo k udeležbi! Poverjenike za vsak kraj Slovenije sprejme Ljudska samopomoč v Mariboru Prava blagodat za delavce je: G ocnnica P. Matkovič v Celju, Gosposka ulica štev. 3 Shajališče delavčevi I. mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. 'v Mariboru, Tržaška cesta 38. VABILO na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 20. maja 1939 ob 19. uri zvečer v pisarni 1. mariborske delavske pekarne, Tržaška cesta 38. Dnevni red: L Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora : 2. poročilo načelstva; 3. poročilo nadzorstva v Ljubljani: 4. odobritev računskega zaključka za 5. volitve načelstva in nadzorstva; 6. predlogi; 7. razna. Načelstvo. hi revizijske zveze 19,38: „Grlč“. Oset, 5°,‘Kh„ri Najboljša hrana, domača vina po 10 in 14 dl«, cesta za kolesarje, prenočišča! |IIIIIIII1III!IIIIIIIIIIIIIIII!III|||||||||||||IIII!IIIIIII!IIIIIIIIIHI||||||||||!||^ i LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rog. pom. blagajna mana domača zavarovalna nata-nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje ie od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti. Zavaruje za pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000— ln ia doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA trn k tnztrtil t*4*la in ureMe Adolf Jelen v Mar ib er u. — Tiska: Lludska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitell Viktor trten v Mariboru.