leto xtv izdaja cp »gorenjski tisk« • urejuje uredniški odbor * glavni urednik slavko beznik - odgovorni urednik gregor kocijan - tel.: uredništvo in uprava 21-90, glavni urednik 24-75 - tekoči rac. pri komunalni Banki v kranju 607-70-1-135 glasilo socialistične zveze KFANJ, sobota, tLnovemttra 196* ST. 128 delovnega IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1953 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN l j u d s t v a za gorenjsko S skupnimi napori reprecujmo nesreče TUDI PO OBČINAH KOxNFERrEN€E'0 V že 1968. leta, ko je letovalo v La C:o?atu 37 na.ših dija-°v. mdtem ko jo skupina fran-~°*kih mladincev letovala v Kra-2jj Takšna izmenjava je postala stalna oblika stikov med bc^a mestoma. j ^zadevanja, da bi take stike razširili, so nam približala še JJ^o Oldham v Angliji. Akt o •Trovanju je bil podpisan aprila - o« v Kranju, ko se je tu mu-'a tamošnja delegacija. V drugi lovici avgusta pa je de'.egacija J^jsko občine obiskala Oldham. že» da se bodo etiki med obema mestoma zelo okrepili. Podobne stike si Kranj prizadeva vzpostaviti tudi z Beljakom. Zanimivo je bilo tudi vprašanje reorganizacije zavarovalne službe v zvezi z zakonom o zavarovalnicah in zavarovalni skupnosti. Dosedanji zavarovalni zavodi, ki so poslovali za celotno področje okraja bodo 6 tem zakonom ukinjeni. Namesto njih pa bo lahko občinski ljudski odbor sam ali pa skupno z več občinskimi ljudskimi odbori ustanovil lastno zavarovalnico. Na posvetu predsednikov občinskih ljudskih odborov 26. oktobra letos je prišlo do sporazuma, da se namesto bivšega zavarovalnega zavoda na območju okraja Kranj ustanovita dve zavarovalnici, in sicer v Kranju in na Jesenicah. Zavarovalnici v Kranju bi ustanovili skupaj občinski ljudski odbori Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Tržič. ObLO Jesenice pa bi ustanovi! svojo zavarovalnico, ki bi delovala na področju jeseniška občine. Reorganizacijo dosedanjega zavarovalnega zavoda narekujejo predvsem ekonomski razlogi, poslovni prostori pa tudi nezadostno število kadrov. Zavarovalnica v Kranju naj bi imela sedež v novi stavbi na Zlatem polju, poslovala pa naj bi na območju občin — ustanoviteljic. Ker bi imela novoustanovljena zavarovalnica vse pogoje za uspešno poslovanje, so odborniki predlog o ustanovitvi taksnega zavarovalnega zavoda soglasno sprejeli. s. s. Kranj, 10. novembra — Danes dopoldne so se v Kluba proizvajalcev zbrali na pobudo OSS Kranj in Okrajnega zavoda za socialno zavarovance nekateri varnostni inženirji in tehniki, posamezni so-, oiaJ-ni delavci. iT gospodarskih ©rg&niza-taj, zastopniki občinskih inšpekcij za delo in dm.33 na okrajni ksti pri svojem delu pogosto nale- (ensko-tehni-čni službi. Inšpekcijski {tela na ovire. Strokovnjaki s po- ' pregledi v kmetijstvu, trgovini in dročja varnosti večkrat niso našli I gostinstvu so namreč pokazali, J razumevanja pri vodilnih usluž-ida več kakor 70 odstotkov vseh 1 bencin v podjetjih. Zato bo dslo J samoupravnih organov ni odigra-' higiensko-tehnične službe uspešno lo na tem področju tiste vloge, le tedaj, ko bo postala naloga za j ki bi jo nedvomno moralo. Da-pospeševanjo varnosti sestavni del inašnja razprava je med ostalim vsakdanjih skrbi tako neposrednih | potrdila tudi to, da samo z urad-j proizvajalcev kakor tudi vodstva j nimi inšpekcijskimi pregledi ne I podjetij. I bomo obvarovali proizvajalcev Pod geslom: ARMADA — LJUDSTVO V počastitev 20-leiaice revolucije in 20-letnice ustanovitve JLA Kranj, 10. novembra — Včeraj popoldne se je v Kranju sestal Okrajni odbor za proslavo 20-letnice revolucije. Sestanku so prisostvovali tudi predstavnvivki občinskih odborov SZDL in predstavniki odborov za proslavo 29-letnice revolucije. Pogovorili so se o letošnjih prireditvah v počastitev JLA. Ta praznik smo sicer vsako leto primemo počastili z akademijami itd., toda letos dobiva to praznovanje poseben pcmen spričo 20-letnice revolucije in 20-letnice ustanovitve same JLA. Kot so se pomenili, naj bi občinski odbori skupno s predstavniki enet JLA izdelali načrt praznovanja, ki naj bi se letos razširilo na ves december. Glavni nosilec celotne organizacije naj bodo občinski odbori SZDL. Osrednja oblika prireditev naj bi bili obiski kolektivov, organizacij in šol k vojaškim enotam in tudi obratno. Tako naj bi državljani čimbolj spoznali življenje, delo in tudi obrambno sposobnosti naših vojaških enot. Hkrati pa naj bi tudi pripadniki JLA z obiski in razgovori v delovnih kolektivih, raznih odborih itd. sledili ekonomski in družbeni razvoj, od katerega jih življenje delno oddaljuje v času odsluževanja kadrovskega roka. Tudi stiki s šolo naj bi se letos še bolj poglobili. Zato je predvideno, da bi šli naprej od dosedanje oblike predavanja oziroma pripovedovanja o dogodkih NOB na šolah, kar so navadno opravljali stari borci in predstavniki vojske. Letos naj bi kar otroke povabili v vojaške enote, jim tam pripovedovali dogodke, razkazovali razno orožje in naprave,• kar je za mlado zelo zanimivo. Predvideno je tudi srečanje članov planinskega društva s planinci JLA in podobno. Konkretno pa se bodo o teh prireditvah še pomenili v okviru občin. V Kranju in v Skofji Loki so že izdelali prve v;ninke prireditev. v Kranju zlasti predvidevajo vsestransko športno tekmovanje med ekipami JLA na eni in ekipami rezervnih oficirjev, invalidov in Zveze borcev na drugi strani. V Skofji Loki pripravljajo tudi posebno razstavo sodobne tehnične opreme JLA in druge prireditve. Prav tako so na sestanku govorili o osrednji okrajni proslavi v počastitev JLA, ki bo v sklopu občinskega praznika v drugi polovici decembra v škofjeloški občini. Prireditve bodo hkrati v spomin 20-letnice tako imenovane poljanske vstaje in se bodo končale s tradicionalnimi proslavami v Dražgošah 14. januarja 1932. leta. K. M. pred poškodbami. Na tem mostu* in v tem položaju je namreč lahko uspešna samo vzgoja ljsodi. Delovni kolektivi se morajo zavedati, da so prav delovni pegoji izredno pomemšbna. Zato morajo ne-pcsredini proizvajalci sami sproti opozarjati na napake in zahtevati od pristojnih organov, da" te pomanjkljivosti tudd odpravijo. V tej smeri oziroma v vzgoji ljudi' samih, -naj bo v prihodnje težiSče dela higiesko-tehnične stužbe. Vzgoja proizvajalcev je za Gorenjsko ' še posebno pomembna, predvsem zato, ker se v gorenjski industriji zapostujejo ljudje, ki so s proizvodnjo dokaj šibko ah pa sploh raso seznanjeni. Zato niso redki primeri, da se ti. ponesrečijo že takoj prvi dan. Na število nesreč vplivajo todi neurejene družinske razmere, kar potrjujejo številne izkušnje. Ponekod so osebni prejemki delovodij odvisni tudi od števila nesreč v posameznem mesecu (Železarna Jesenice). Vendar pa je ta sistem bolj ali manj pomanjkljiv. Pogosto se namreč pripeti nesreča, za katero delovodja sploh ni odgovoren, ker je pone-srečencu nudil zaščitna sredstva, a jih je ta odklonil oziroma jih pri delu ni uporabljal. Kljub temu pa nadrejenemu znižajo ošabne prejemke za določen znesek. Obratno pa se lahko primeri, da ima delovodja višje prejemke zato ,ker v obratu ni bilo nezgode, (Nadaljevanje na 2. str.) Osamosvojitev Kluba gospodarstvenikov Tržič (B. F.) v ponedeljek je .čine. Razen tega naj bi Klub go-UO Kluba gospodarstvenikov Tr- spodarstvenikov poiskal tudi onot-žič razpravljal o pripravah na let- .no metodologijo zbiranja podatno skupščino, ki bo konec novem- kov iz gospodarstva, ki bi jih bra. Osnovno, kar naj bi dala ta lahko koristile vse. organizacije in skuščina, je osamosvojitev Kluba j vsi občinski forumi na območju gospodarstvenikov — in razumljivo — dobre predloge za sestavo programa dela Kluba. Program dela bi moral zajemati predvsem komune. Z ustanovitvijo sekcij računovodij in knjigovodij pa naj bi konkretno razpravljali o ekonomskih problemih v kolektivih, razpravo okrog izdelave družbenih 1 zlasti pa o sistemu nagrajevanja letnih pianov gospodarskih or- Iv določenih gospodarskih organi-ganizacij in 5-letnega plana ob- 'zacijah. Kaj je trenutno zamegiilo glavne probleme v šolstvu Šablonsko točkovanje Življenjsko ocenjevanje posameznikov ob »vzorčnem« točkovanju povzroča v posameznih kolektivih več škode kot koristi Kranj, ifl. novembra - Kolektivi po naših šolah morajo do k«»n- p* leta izdelati svojo programe in proračune, po katerih bodo potoni "travni odbori skladov za šolstvo pri ObLO skušali najti merila ** delitev sredstev. Hkrati morajo kolektivi najti način, kako /mo- ^aj kolektivov deliti osebne d oh mike po stvarni zaslugi oziroma Vrednosti vsakega posameznega člana. I ^•ka je bila ena izmed ugoto- I uvel javi j anja šolsko reforme v tov na današnji seji predsed- praksi. Pri občinskih r < ,1 . , „,., , . : sv.- Vv.-tih delujejo posebne komisije, 1* v Kranju, ko so razpravljali ki pomagajo odstranjevati razne ^•katerih problemih in težavah težave in uveljavljati v dolu ti- Vse več zaupanja mladim itn* ^"i'n lotih op**«™0. da samoupravni organi v pod-lnJ'h m tudi vodstva družbenih >„, Mitičnih organizacij vse več 'Urin«: . . 1, ji ir-J__ v-!n""i.'i v mlado ljudi. Vodno V Mladih je namreč izvoljeno ^J^fhoupravnc organe in druga WTVa našega družbenega živ- H T° *° u8otovili dana9-ff" Plonumu Okrajnega koml-0,a 2K.S v Kranju, ko «0 govorili It^Pociabljunju in razporejanju W°V prl nuei- Hkrati 80 uKoUw-V) ' d« so organizacije, ustanove UruStva vse bolj samostojne v |^<*elu. jtar je povsem prav. ua ao. (Mki bi v ob- činskih okvirih imeli boljšo evidenco o vzgoji in uveljavljanju posameznih ljudi v javnem in družbenem življenju. Za njihovo šolanje In usposabljanje daje družba velika sredstva. Toda z uspehi tega šolanja, s težavami in problemi, ki jih včasih imnjo ti ljudjo, ko se vrnejo na delo in prevzamejo razne družbeno obveznosti, pa so skoraj nihče nI načrtno ukvarjal. Sklenili so. da Je treba dajati mlademu človeku več pomoči, mu svetovati in ga usmerjati v tisto delo, ki fia najbolj veseli in kjer Ima najve. pogojev za <*s< bn<> zadošce 1 j t* in l vMustrunskj razvoju K. M. :-).<■ .'ru>ft> no irn samoupravno organe, ki so za to pristojni. Vendar je pri tem precej težav. Trenutno, kot je bilo nočemo, učni kader na šolah največ govori o analitičnem ocenjevanju posameznikov s pomočjo točkovanja. Pri tem pa se marsikje dogaja, da je to ocenjevanje povsem neždvljen-sfico in ne upošteva tistih moralnih in družbenih fakorj v, ki pa bi • morali biti pri tem ocenjevanju odločilni. Menili so, da tako ocenjevanje mnraikje v.j škoduje kot koristi, zhusti spričo tega, da v šolstvu ni takih tehnoloških pokazateljev in meril kot v industriji. Osnovna misel je bila, da Je treba iskati nove oblike prijemov dola ne le v šolskih kolektivih, marve" tudi v svetih za šolstvo, v upravnih odborih skladov za šolstvo, pri raznih pedagoških zavodih in podobno, zakaj vse do-s"dan;o obliko no odraz stanja in potreb solo v starem smislu. Te zaključke bodo posredovali nu pos. bne/ri plenumu Okrajnega odbora SZDL, ki bo razpravljal p.*,- I'o j o uveljavljanju novega ^bictlciiui v ..iiiiAvu. — K. M, Ze pred sejo ljudskega odbora se odborniki pomenijo o ton in onem (pred sejo ObLO Skofja Loka) ■t . MamnaHiHiTiinrtrtia^irii^ OBRAZI IN POJAVI Zgodovinske zmote se običajno maščujejo nad tistimi, ki so jih zakrivili. Po ne vem čigavi zaslugi svet živi v fikciji, ki izhaja iz površnosti in malomarnosti. Staro načelo, da krivde ne smemo posploševati na vse, je postal zakon, ki je s praktičnih vidikov pustil v »senci zaAčite*> tudi tiste, ki so dejansko krivi. Človeku ne pade na pamet, d:i bi morali po nekem aritmetičnem zaporedju odrezati glave vsakemu desetemu prebivalcu, ki je kriv ali ni kriv. Takšno kaznovanje bi zgubilo vsak razumen smoter. Zakaj vislice verjetno niso dovolj, da neki narod spozna svojo krivdo in jo sprejme kot moralno breme, ki razjeda njegov človeški ponos. Kaj je nastalo iz nemškega preporoda toliko let po vojni? Na prvi pogled zopet težko razočaranje, dvomi in pomisleki, da ta narod ni našel poti iz slepe ulice. Zelena luč, ki bi pomenila premik na boljše, ugaša vedno bolj pod obtežilnimi dejanji posameznikov in organiziranih skupin. skupina nemških izletnikov. Kakšen mora biti lik človeka, ki se ob teh 6trašnih prizorih v samicah ne zgrozi nad početjem nacističnih krvnikov? Ob odhodu so prikrito zapisali v knjigo vtisov: »Nemci smo kljub temu lahko ponosni !*< To so bili zadnji Nemci, ki so prišli v begunjske zapore. Letos je skupina nemških turistov obiskala zloglasno taborišče Usoda resnice Ni mogoče zamolčati kronike dejanj, ki tako upravičeno vzbujajo sume. da nemški volkovi niso menjali dlake. Minilo je pet, šest let. Takrat je oskrunil partizanski spomenik nt rn'ki študent, ki je bil premlad, da bi vedel, kaj je bila zadnja vojna. Kaj vse ni počenjal? Lani je obiskala begunjski zapor Auschvvitz. Med njimi so bili taki, k| so fotografirali in prigovarjali. Nekdo , je na ves glas dejal: »Vse to je laž, nesramna laž. To so delali Poljaki s svojimi ljudmi. Mi takrat nismo imeli časa... borili smo se za višje cilje ... Ta, ki je govoril, je bil zopet Nemec. Zdravko Tomaže j UmilJW!UalttlltatflHi{aMUW 1 nmnnnmiOTimmM ■uuuiiiiiiiiiiiti:iii!iii:ii!iiiuiiiininiiim^ •frJMsjV Vračarićcv primer ln pet dni nacistične samovolj« v Miinche-na ni rešen i njegovo izpustitvijo iz zapora in ustavitvijo po- KROGLICE NAMESTO PUSK Pred 16. leti, to j« 11. novembra 19-15, so bile pri na« zgodovinske volitve, ki so odločale o usodi Jugoslavije. Volivci so se morali tisti dan svobodno opredeliti za prihodnjo ureditev pri nas. Pri tem sta bili dve izbiri: povratak na staro obliko monarhije ali pa potrditev nove ljudske republike, ki se j« rodila med štiriletnim bojem proti okupatorju in njegovim notranjim pomagačem. Slo je torej za usodno prelomnico Jugoslavije. Dasi se je bila velika večina prebivalstva že opredelila v času NOB za novo uredite", so vendar določene mednarodne obveznosti zahtevale le formalno potrditev tega stanja. To je Se posebno zahtevala kraljevska vlada, ki Je bila v Londonu, ln posamezne njej naklonjene politične •kupine v inozemstvu. Končno Je to bil tudi sklep II. zasedanja AVNOJ, da se po osvoboditvi zagotovi prebivalstvu svobodno in tajno izbiro oblike vladavine. Narodni front Jugoslavije oziroma Osvobodilna fronta v Sloveniji se je spričo tega pripravljala na ta dogodek. Na vsakem volišču sta bili dve skrinjici — »za kralja in za Tita« - kot so takrat ljudje rekli. Vsak volivec je dobil kroglico, ki jo je odvrgel v eno ali drugo skrinjico. Tajnost je bila povsem zagotovljena. Zato so skrbele posebne komisije. Izidi teh volitev pa so celo prijetno iznenadili. Kar 98 odstotkov volivcev je namreč glasovalo za med narodnoosvobodilno borbo pribor-jeno OF in samo 4 odstotke za stari režim. V tem se Je pokazala moč ln enotnost revolucile. Prav tisto kar so prej zahtevali s pu-Sko v roki, so izrazili tudi s tajnimi volilnimi kroglicami. SPREJEM V TRSTENIKU Osemnajst borcev II. bataljona Kokrškega odreda je 12. novembra 1944. leta razbilo in končalo kolono belogardistov pri Trsteni- ku. Kbkrlkl odred se je malo prej vrnil iz Štajerske močno oborožen. Hkrati pa so tisto jesen Nemci s pomočjo izdajalcev odkrili in uničili vrsto naSih bunkerjev pod Kriško goro. Storilcem in Dobfda, Zato so se partizan: ocVočlli za akcijo v dolino, k Bal °i bil ongovor na vse to. V noči med 11. II 12. novembrom se je manjša, a dobro obo-folerta skupina borcev spustila |g| •! severne strani Storžiča čez Poljane proti Trsteniku. Tisti dan so n~mr-avf.il belogardisti priti v večjom številu iz Kranja, se udeležiti Ug&abja v Trsteniku in za-tm.ikom OboinskeJ* ljudskoga odbora. - B. F. Odkritje spominske plošče KOVOR (B. F.) - Jutri dop?1' dne ob 10. uri bo v Kovorju sp«* minska svečanost. Krajevna org»' nizaoija ZB je uredila spomin**' ploščo desetim talcem, ki bo «*" krita na njihovem grobu za po** pallščem v Kovorju. Pričakoval je. da se bodo te svečanosti d0*' letili Kovorjani tako številno, k0' so se žalne komemoracije ob to*nJem praznovanju Dneva mr<* vlh. V ponedeljek Glasova panorama Malčki ln ljubitelji snežnih poljan prav gotovo lavldajo teta tl^\i\\-prebivalcem znane partizanske vail Davča. Toda, naj »e wa P1**0 f| jo! Res Jlra Je pretekli teden misulo snega, toda žal jim ie ^J otetkočll le tako naporno pot v Solo. Vendar Je tokrat Se 5,0j-dg» pa » hudi zimi? In do Sole Imajo nekateri tudi poldrago uro " Sedaj pa pomislite, kdo Je ua boljicm Kaj so povedali zbori volivcev v Kranju Za delo šol je odgovorna vsa družba Od 5. do 10. novembra so bili na območju kranjske občine zbori volivcev. Osnovna misel zborov se je strnila okrog razprave o šol-B'vu, saj predstavlja spričo naraščajočega števila učencev in premajhnih zmogljivosti šol problem, ki ga bo moral Občinski ljudski odbor v Kranju obravnavati zelo resno. In še ena ugotovitev iz teh zborov. Ponekod je bila razprava £elo skromna, sicer pa tudi udeležbe ne moremo posebno pohvaliti. KRANJ - CENTER (M. 2.) Na zboru volivcev terena Cent-^ 60 med drugim največ govorili o Problemih kranjske Gimnazije in 0 sofiniranju šole. V to šolo hodilo namreč dijaki iz radovljiške in tržiške občine. Zato so sklenili, da bi kazalo zadevo čimprej urediti. Beseda je bila izrečena tudi na račun Dijaškega doma v Kranju, direktor Gimnazije je med drugim Ugotovil, da v tem domu sedaj 6tenujejo povečini dijaki, ki prejemajo dobre štipendije od raznih tekstilnih tovarn. V Domu sta tudi dve gimnazijki in še od teh bo ena izstopila, ker ne zmore "®000 dinarjev oskrbovalnine. Volivci so spregovorili tudi o telovadnicah. Zlasti je problem z nJimi za neketere strokovne šole, kot n. pr. za ekonomsko, administrativno in še nekatere šole. Volivci so predlagali, da bi za cenjene šole lahko uredili telovadnico v sedanjih prostorih Poklicne gasilske čete Kranj, ko 86 bo ta preselila v nove prostore °b Cesti JLA. Kranj — Primskovo (M. S,) — Preteklo sredo je bil zbor volivcev v Zadružnem domu na Prim-skovem, in to za terene Primskovo, Gorenje in Klane. Kot drugje * kranjski občini so tudi na tem zboru govorili o problemih šol-predvsem o problemu šole «s Primskovem. Udeležba na zbo-111 je bila zadovoljiva, vendar je občutno premalo udeležencev sodelovalo v razpravi. Sola na Primskovem ne zadošča več potrebam in je bila dolgo Vrsto le. -'Jo za to namene dajalo pre-^'do sredstev. Morale bi bolj po-^Hatt vzdrževati šolstvo, saj jc '©ga odvisen tudi uspeh go- in ,„,../...- Slije V 1» hodnj«. Kranj - Planina (K.) - V sredo ^očer je bil v osnovni šoli »SUi-*te 2agar« zbor volivcev za Pla-Jjno, rtuje in Clrče. Udeležba jo !*la še kar zadovoljiva. Iz poroda predsednika šolskega odbora J* volivci luhko razbrali, da je 7~ P m.T'^-M za i*od*V>var JCzanfskL GIiA nja z r,tBc. >rijcitni situaciji. Značilna za to tovarno je sezonska proizvodnja. Takftna proizvodnja pa zahteva znatno višja obratna uredit-stva, ki Jih podjetje samo ni sposobno zagotoviti. Doslej je prav zaradi takšnega značaja proizvodnje dobivalo 50-60 milijonov dinarjev kreditov letno, ki pa sedaj odpadejo. Podjetje ima že štiri mesece vloženo prošnjo, vendar brez pozitivnega odgovora. Delovni kolektiv zaradi tega ni toliko nejevoljen kot zalo ker nekatere druge gospodarske orgardzacije na račun neprodanih zalog dobivajo kredate za obratna KPedHGva. Za tržlSco Tovarno kos in srpov pa jo probiom loj iko vočfi, ker ima proizvodnjo za leto 1962 na domačem trgu že oddano. Zaključene pogodbe pa kažejo, da bodo po sedanjih cenah (seveda če bo tu-voz vsaj tolikšen, kot je lotos) ISallllirifJe za leto 1962 v prh i javi z letošnjim letom presegli za najmanj 20 milijonov dinarjev. Zanimivo pa je, da je Tovarna kos in srpov zadnja teta iz- voz bolj povečevala (zaradi specializirane in kvalitetne proizvodnje), medtem ko smo pri številnih drugih gospodarskih organizacijah opažali upadanje. — Razen tega on podjetje nenehno mo-ckTrdzJra. Doslej je zamenjalo že precej »norcev« z zračnimi kladivi. V zadnjem času pa je dobilo še eno vefflko zračno kladivo, ki bo nadomestilo starega »norca« in v pod jot ju zdaj samo čakajo, kdaj bodo staro lahko zamenjali z novim in zaradi tega ne imeli zastoja v proizvodnji, ker imajo še precej po^jodbenah obveznosti. • . ' v.. govorili o vlogi sindikalnih organizacij pri reševanju vseh problemov, se je pokazalo, da ponekod podružnice in njihovi IO niso bili dovolj delavni. Posvet trgovcev in gostincev je bil v enaki zasedbi kot industrij-cev. Zaradi nadvse živahne razprave je posvet trajal skoraj štiri ure. Največ govora je bilo o težavah maloprodajne trgovine. Majhna trgovska podjetja niso edina, ki formirajo cene, temveč se cene začno formirati že pri proizvajalcih in med dolgo potjo preko raznih posrednikov še močno narastejo. Veliki problemi so tudi zaradi neprimernih prostorov, v katerih skoraj nd moč izboljšati postrežbe. Napori delovnih kolektivov v zadnjih letih pa so znatno izboljšali stanje v trgovini in danes odteka v druge kraje že znatno manj denarja kot nekdaj. S podobnimi problemi se ukvarjajo tudi gostinci, čeprav se srečujejo s še številnejšimi problemi kot trgovci. V takšnih pogojih je deio sindikalne organizacije še stva, Oblačila-Novost, Čevljarske delavnice in Pekari je so velikokrat osupnili nad podatki, ki so jih povedali člani ObSS. Torej niso vedeli dovolj o problematiki v svojih podjetjih. Prav tako pa ObSS ni poznal realnega stanja. Pri izdelavi pravilnikov pa so se J pokazale nekatere notranje slabo-i sti in nezdravi odnosi. Na razne j seminarje zaradi novih pravilni-I kov o delitvi čistega dohodka in I OD so ponekod poslali samo predsednika sindikalne podružnice, sedaj pa od njega zahtevajo, naj pravilnike sam izdela. Nekaterim vodilnim ljudem v teh manjših i kolektivih pa je še danes prav ; malo mar, kakšne pravilnike bo-'do sprejeli in kdaj. Prav v teh primerih imajo sindikalne podružnice izredno težko delo, zakaj težko je tam, kjer vodilni delavci še vedno pobijajo vsako iniciativo kolektiva in mnogokrat tudi kršijo pravice delavskega samoupravljanja. Posvet s predstavniki Sveta za šolstvo, upravnega odbora Sklada za šolstvo in IO sindikalne podružnice prosvetnih delavcev je pokazal, da so se sindikati doslej premalo ukvarjali s problemi na tem področju. Morda so bili prav plačilni razredi tisti, ki so vse doslej zavirali delo te podružnice. Nov način nagrajevanja prosvetnih delavcev, ko si bodo sami obre proizvodne konference ta način so bomo seznanili ■ "'' .....p posvetili problonom na šoli. nim, da bi m'ad| učitelji in PjT fesorjl, ki prihajajo sedaj na Ie precej pomagali pri delu *tr misije.« k JANEZ ČUDEN, predse*1* Občinskega komiteja LMS, * pred občinsko konferenco P°^_ dal: »Menim, da priprave t* tosnjo občinsko konferenco P°. kajo v redu. Clanl sekretar1*^ redno obiskujejo v.-.c koafere0 osnovnih organizacij in imajo r» ^ so bile zlafftd v predelovalnih obratih, jeklovleku in transpm lu. Prav tam so mladinci In mladinke živahno razpravljali o novem načinu gospodarjenja ln o rekonstrukciji Železarne, kar je aktualno tudi la nas mlade.«< KATARINA GRILC jo setere-prireditvo oziroma akademije bo-.tarka osnovne organizacije v Pod-do natančno določili na prvi seji korenu. O delu Je takole pripo-poverjenistva SZDL in ZK. |vedovala: »Najbolj aktivna v na- Novi gostinski objekti sekretariata občinskega komiteja LMS na Jesenicah med sejo. — Na sliki ^Jleve'"orotl desni: sekretar komite)« Klemene, predsednik TK LMS Železarne Sotlar ln Ban, pred-—" — OZN Foto: S. Humerca Kranj*** gora (M. 2.) - V Kranjski gori bodo kmalu dograjeni trije novi gostinski objekti, in sicer motel, Bedončev dom ob žičnici in dom na Vitrancu. Ds bi novozgrajeni gostinski objekti v Kranjski gori lahko pravočasno začeli služIti svojemu namenu, so na zadnji seji ObLO Jesenice ustanovili gostinsko podjetje v V času ko gradnja fte traja Je potrebno opraviti nekatera pripravljalna dela za predvideno gostinsko dejavnost, ki Jih izvajalec gradbenih del ne bo opravil, ker no sodijo v njegov okvir. Tu gre predvsem za nabavo invon- ^ večere. Sedanji prodnim teh Urja,' za pripravo kadrov, uredi- tVr°v obsega razgovor °^"rB,fl razllčnejilml problemi, o k*tcf'j bomo govorili tu;Ii na konfore* , in spre.fell določene zaključke. . volili »:omo tudi 8 delegatov, bodo zastopali jeseniško rn^i^\, na kongresu slovenske mlad"1' Milan Zivkovi« KRATKE Z JESENIC p« (U.) - Delavska univerz« Jesenicah Je pretekli torrl* "y jC* organizirala izredno zanimivo P davanje o alžirskem osvobodil gibanju. Prodaval je oficir * skega osvobodllnegn gibanja. b ^ Je pripovedovanje je dokUIB** tudi s filmom. (tit* * (U.) - Svoboda -TeV C**^ na Jesenicah je za Iclo.Mjo sC*roO uvedla posebno petkove k"1 vC- tev okolico objektov in podobno Novoustanovljenemu podjetja je Občinski ljudiskl odbor Jeseni pisu, razgovor o čisti in Pro^f|i skl glasbi, razgovor o 1 ,h n-1 umetnosti, razgovor o novo« tih gradnji pod nazivom »Motel^lco odobril tudi 2 milijona dinar- knjižnem trgu itd. Večeri Ijev obratnega kredita. 'čitalnici Delavskega doma. pod0 Kranjska gora. Mlečni zobje Marsikatera mati se za dne prepozno zanimati za zobe svojih otrok. Pravzaprav bi morale misliti na otrokove zobe že med nosečnostjo, ko se priporoča hrana bogata vitaminov, kalcija in mineralnih soli. Za otrokove zobe je treba skrbeti že od dne, ko se pojavijo prvi mlečni zobje, ker je od njih odvisen zdrav razvoj kasnejših trajnih zob. Povsem napačno je misliti, da 60 mlečni zobje samo zato, da bi nekoč izpadli in jih ni treba čistiti. Nasprotno, ti zobje pripravljajo pot kasnejšim, zato jim posvečajte vso pozornost. Do tretjega leta ne pe-Ijite otrok k zobozdravniku. Kasneje pa ga lahko brez skrbi prepustite njegovim rokam; očistil bo votlino in ozdravil pokvarjeni zob brez bolečin, kar bo pregnalo strah tudi pri poznejšem popravljanju zob. l&&ca*U mo-d^L dodatki za nova 6e 18.20. uri matineja istega filma ob 10. uri »Svoboda« — premiera domačega filma BOLJE JE VEDETI ob 18. in 20. uri V>eriuj« -'Krvavec- — premiera ameriškega barvnega lilma MOZ, KI GA NI BILO ob 19.30 »Naklo« - DANES ZAPRTOl 12. novembra — nedelja »Center« — slovenski film NOČNI IZLET ob 10., 14., 16., 18. in 20. uri »Storžič« — ameriški barvni film DEKLICA POD MORJEM ob 10. in 13. uri, nemško poljski film PLANET SMRTI ob 15. in 17. uri. italijanski barvni film HREPENENJE ob 19. uri, premiera sovjetskega barvnega filma VOHUN ob 21. uri -Svoboda« — ameriški barvni mladinski film DEKLICA POD MORJEM ob 14. uri. domači barvni film BOLJE JE VEDETI ob 16., 18. in 20. uri Cerklje »Krvavec« — ameriški barvni film MOZ, KI GA NI BILO ob 16. in 19. uri -Naklo- — domači barvni film KAPETAN LESI ob 16. in 19. uri 13. novembra — ponedeljek »Center- — ameriški barvni film MARJORIE MORNINGSTAR ob ,15.45. 18. in 20.15 uri ^Storžič« — ameritki barvni mladinski film DEKLICA POD MORJEM ob 10. m 16. uri, sovjetski barvni film VOHUN ob 18. in 20. uri 14. novembra — torek »Center« — ameriški barvni film MARJORIE MORNINGSTAR ob 15.45, 18. in 20.15 uri »Storžič« — ameriški barvni mladinski film DEKLICA POD MORJEM ob 10. vri, sovjetski barvni film VOHUN ob 16., 18. in 20. uri -Svoboda« — ameriški barvni film NEKATERI SO ZA VROČE ob 18. in 20. uri 15. novembra — sreda -Center« — ameriški barvni film MARJORIE MORNINGSTAR ob 15.45. 18. in 20.15 uri -Storžič« - emeriški film NEKATERI SO ZA VROČE ob 10., 15.45, 18. in 20.15 uri -Svoboda« — Danes zaprto 16. novembra — četrtek »Center« — ameriški barvni film MARJORIE MORNINGSTAR ob 15.45, 18. in 20.15 uri »Storžič« — ameriški film NEKATERI SO ZA VROČE ob 10. uri matineja, premiera italijanskega barvnega filma POLETNE ZGODBE ob Id., 18. in 20. uri 17. novembra — petek »Center« — premiera domačega filma BOLJE JE VEDETI ob 16., 18. in 20. uri -Stor?ič« — sovjetski barvni film VOHUN ob 10. uri matineja, italijanski barvni folm POLETNE ZGODBE ob 16., 18. in 20. uri PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju SOBOTA - 11. novembra ob 20. uri Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU — gostovanje v Naklem NEDELJA - 12. novembra ob 10. uri dopoldne URA PRAVLJIC, ob 15. uri Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU — gostovanje v Kulturnem domu v Podbrezjah PONEDELJEK - 13. novembra ob 19.30 uri za red sobota V. Katajev: DAN ODDIHA - gostuje Mestno gledališče iz Ljubljane ČETRTEK - 16. novembra ob 16. uri za red Iskra Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU PETEK - 1%, novembra ob 16.30 uri za šole Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI v Kranju Fižol 100 do 110 din, moka, ajdova 110 do 120 din, ješprenj 80 din, kaša 120 do 150 din, krma za kokoš 45 din, koruza 45 do 50 din, oves 30 din, orehi, celi 160 din, kostanj 40 din, lisičke 70 do 100 din za liter; por, zelena in peteršilj 10 din za šopek; smetana 18 din za merico; grozdje 100 din, korenček 40 din, sir, skuta 150 din, maslo surovo 600 do 700 din, čebula 90 do 100 din, krompir 20 din, spinača 100 din, zelje, kislo 80 din, zelje, sladko 20 din. ohrovt 25 do 30 din, solata 80 do 100 din, pesa 30 din, repa, 6ladka 17 din. repa, kisla 50 din. redkev 30 do 40 din, orehova jedrca 1000 din, jabolka 40 do 50 din, hruške 50 din, cvetača 90 do 100 din za kg; česen 10 do 20 dn. Jajca 35 de> 38 din, kokos 600 din, piščanci 350 din za komad. gibanje prebivalstva Poročili so se: Valentin Er:":en, strojni ključavničar in Frančiška Dagarin, tkalka; Jakob Potočnik, livar in Jožefa Dolmovič, delavka; Alojzij Zelnik, rezka!ec in Ivana Osterman, tkalka; Anton Jerše, kmečki delavec in Angela Jagodic, kmečka delavka; Zivko Petkovič, šofer in Rozalija Zalar, knjigovodja; Viktor Zaplotnik mizar in Marija Kaltenekar, študent; Janez Kmetic, skladiščnik in Marija Romškar, na-me^čenka; Janez Ropret, šofer in Ljudmila Sajevic, gospodinja; Franc Mrak. ekonom in Antonija Kimo-vec, tkalka; Franc Mubi, delavec in Veronika Nunar, delavka; Janez Kline, ključavničar in Frančiška Sitar, tkrika; Ivan Benčevič, zidar in Vida Glivar, šivilja; Djodjo Vu-jevič, zidar in Dcsanka Pejovič, delavka; Jakob Kne, trg. poslovodja in Cecilija Presen, trg. poslovodja Rodile so: Ivana Gorjanc — dečka; Marija Udir — deklico; Roza Živalic — deklico; Otilija Zohar — dečka; Cecilija Kržišnik — deklico; Valentina Eniko — deklico; Marija Cotman — dečka; Katarina Ogrfn — dečka; Marija Kristan — deklico; Marija Bric — dečka; Rozalija Ber-gant — dečka; Marija Oblak — dečka; Franc Sedlar — deklico; Ljudmila BajželJ — dečka; Frančiška Grgič — deklico; Ana Pogačnik — deklico; Marija Potočnik — deklico; Ivana Stare — dečka; Marta Bernik - dečka; Marija Rištič - dečka; Alojzija Stefe - dečka; dr. Stanislava Selan — deklico; Ivana Bra-deško - deklico in dečka; Marija Cerček — deklico; Antonija Poljan-iek — deklico. Umrli so: Anton Janžekovič, star 47 let; Janez Zevnik, star 94 let. Kam v nedeljo ŠPORTNE PRIREDITVE: NOGOMET Kranj — v Slovenski conski ligi bo v nedeljo na sporedu predzadnje kolo. Kranjski Triglav se bo Srečal na »domačem« igrišču z ljubljanskim Odredom-Krimom. Kdo Je bolišd ni moč napovedati, ker Ibe ekipi igrata ie kola v kolo ze- lo Bprern«rijivo. MocAa t»cxio Trt-giavard Ve osvojili obe točki ob) spodbujanju svojih gledalcev. - V predtekmi se bosta najprej srečali mladinski enajstorici ob 12.40 url med Odred-Krimom in Triglavom. Glavna tekma pa bo ob 14.15 uri na ■igrišču Mladosti. Mošnje - Igralska sekcija pri TVD Partizan Ljubno bo uprizorila komedijo v treh dejanjih -LESENA PEC-. Ob 16. uri. V KRANJU NAMIZNI TENIS Jesenice — Tu se bo ob 8. uri začel republiški namiznoteniški turnir za pionirje in pionirke. Kranj - V avli OLO Kranj ee bo ob 9. uri začel dvoboj republiške namizneteniške lige med domačim Triglavom in ljubljanskim Odredom. JUDO Kranj - V avli OLO Kranj bo ob 10. uri dvoboj republiške judo lige med domačim Triglavom in Branikom iz Maribora. ODBOJKA Kranj - Ob 8. uri se bo začel v zgornji telovadnici Gimnazije kvalifikacijski turnir za vstop v II. moško republiško odbojkarsko ligo. Nastopila bodo moštva iz Kočevja, Krškega, Jeišan in Kranja. OSTALE PRIREDITVE: IZLETI Smarjetna gora (651 m) - Na Smarjetno goro je iz Kranja približno 1 uro in 15 minut boje. — Smarjetna gora ima dva vrbova. Na zahodnem vrhu stoji novi Dom na Smarjetnj gori. Od tu imamo sijajen razgled, ki prekaša vsaj glede na Kranjsko polje ter nad njim dvigajoče se Karavanke ki Savinjske Alpe — celo razgled z Josta! Na zahodni strani nad cerkvico Sv. Marjete je razgled na Jelovico, Triglav, Rjavino, Skrlati-co in KokOvo špico. Na severu so Karavanke- Visoka Kepa, Hruški vrh, pod njim mesto Radovljica, Golice, obla gromada Stola, Begun Jsči ca, pred njo Dobrča. Ljubelj, Košuta, naprej je ie greben Kriške gore ali Kukovnice ■ Tolstim vrhom, spodaj prostrani Uden (Vojvodin) borit, slikoviti Kranjski Storžec, travnata Zaplata s Hudičevim borstom, dalje na vzhodu so G rinta vd: značilna širokoplečata Kočna, bela piramida Grintavca, Kokrska vrata, Kalški greben, Vel. Zvoh, Krvavec s planinskim domom in Velika planina. Pred nami je pisano Kranjsko polje s Kranjem in Savo, Men ina planina, Limbar-ska gora itd. Zgradili so tudi avtomobilsko cesto, tako da je moč na Smarjetno goro priti tudi z a\dcmobilorn. V LJUBLJANSKIH GLEDALIŠČIH IGRAJO: Drama — Ob 15. uri Ionesco: NOSOROGI - Abonma nedeljski popoldanski in izven. — Ob 19.30 uri Nu&č-Mihia: AVTOBIOGRAFIJA. Izven in za podeželje. Šentjakobsko gledališče — Danes Ob 20. uri Piši: MORNARJEVA NEVESTA — opereta. Izven. Eksperimentalni oder Križanke — Danes ob 20. uri Obrenovič: VARIACIJE. Gostuje kcnTOrni oder iz Maribora Milih glasov, ki niso plačani vnaprej, ne objavljamo. Vsaka beseda Velja: preklici in čestitke po 60 din, Ostalo po 30 din. Osmrtnice v okvirju 5000 din, brez okvirja 3000 din. Naročniki imajo popust. Prodam motorno kolo -Panonia«. Ogled vsak dan. Golnik 32. 4325 Lokal in skladišče v središču mesta Kranja u gadno prodani. Po-pudbe oddati v oglasni oddelek pod »Ugodno-. 4361 Prodam cementno strešno opeke »Folc-«. Naslov v oglasnem oid. 43o6 Prodam dva poslovna prostora v Centru Kranja najboljšima ponudnikoma. Ponudbe oddati pod -Mirna obrt«. 4334 Prodam kuhinjsko pohištvo. Po-feve se v knjigarni Simon Jenko, fcranj. ' 4385 Oblane smrekove deske za tla in hrušove deske predam. — Naslov v Oglasnem oddelku. 4338 Zaradi selitve ugodno predam Sobno in kuhinjsko pohištvo. — fevenda, Podnart 17. 4387 Prodam mizo in lesen čebriček. Naslov v ogl. oddelku. 4389 Zimnico z vzmetmi, poceni prodam. Stara cesta 5, Sk. Loka 4390 Prodam avto -Opel Record- 56. Naslov v ogl. oddeiku. 4391 Oddam ali prodam zaprt prostor za garažo ali skladišče, primerno za podjetja. Naslov v oglasnem oddelku. 4392 Prodam prašiča, 80 kg težkega. — Sp. Brniki 5. 4393 Za -Volksvvagen- prodam garnituro žmigaveev (blinkerjev). Arko, Ljubljana, Vilharjeva 41. 4391 Prodam dolge ortopedske nogavice št. 4, znamke »Piccolo«. Bizjak, Prešernova 14. 4395 Prodam sobno kredenco. — Ing. Fajriga, Krožna ulica 9. Kranj 4395 Prodam konja, pet let starega, reporeznico na motor, dvobrazdni plug »Saks«, nem. harmoniko -Lu-bas«, magnetofonski trak in ojače-Vales — prodam. Banič, Zbilje 4. Ogled v ponedeljek. 4397 Prodam kravo, dobro mlekarico, ki bo sredi novembra teletlla. — Lom 25, Tržič. 4398 Prodam nekaj plemenskih ovac z mladiči in lahek poljski voz — za-pravljivček. Naslov v ogl. oddelku. 43-9 Poceni prodam parni 100-litrski kotel. Kalan, Zasavska 9. 4400 Prodam skoraj nov moped -To~ mos«. Ogled ob nedeljah. Naslov v oglasnem oddelku. 4401 Prodam novo -Platnen« peč. — Mumik, Hrib, Preddvor. 4402 Prodam vetrobran in usnjeno Obleko. Podbrezje 84. 4418 Prodam trosobno stanovanje v Skofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku. 4419 Ugodno prodam Fiat 600 v odličnem stanju. Ogled v nedeljo popoldan. Informacije Jenko, Smledni-ška 76. 4420 Prodam nov tricikelj za prevoz blaga Smledniška 76, Kranj. 4421 Prodam zelo dobro ohranjeno Eno kredenco. Ogled v nede-poldan in popoldan. — Hlebš, rjeva 13/l Tržič. 4422 Kupim rabljen pletilni stroj št. 8 ali 10. Naslov v oglasnem oddelku pod »Takoj«. 4403 Kupim italijanski kombinirani otroški voziček. Turel, Kranj, Kolodvorska 11. 4404 Kupim mizarsko prešo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 4405 Kupim manjšo mlatilndco. Naslov v oglasnem oddelku. 4406 Obračalne vile za seno kupim — Plačam takoj. Naslov v oglasnem oddeiku. 4407 DPD Svoboda Kranj organizira plesni tečaj za začetnike, vsak ponedeljek ob 19. uri v Delavskem domu, vhod št. 4. Vpisovanje vsak ponedeljek, petek in soboto od 17. do 18. ure. 4359 Koča na Kriški gori odprta ob sobotah zvečer in ob nedeljah. — Redno bo oskrbovana tudi ob drž. praznikih. — V novem poslopju je zimska seba za zasilno prenočitev. Obiskovalce prosimo, da sobo in štedilnik držijo v redu in čistoči. 4331 Upravni odbor Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo, Kranj, razpisuje delovno mesto kurirja. — Prednost imajo kandidati, ki stanujejo na območju občine Kranj. Prošnje naslovite na upravo zavoda . 4408 UO TVD Partizan Javornik - Koroška Bela, razpisuje priložnostno delovno mesto hišnika v domu TVD Partizan na Javorniku, Cesta Talcev. Pogoji: dvosobno hišno stanovanje vseljivo 1. decembra. Ponudbe pošljite na upravo društva do 20. novembra 1.1. 4409 V nedeljo, 5. t. m., sem izgubil usnjeno rokavico od Visokega do Hotemož. Vrniti proti nagradi na naslov: Visoko 50. 4410 Na Kokrici sem našel dežnik. — Kokri ca 104. 4411 Nujno iščem starejšo žensko za varstvo mirnega 6-letnega otroka v dopoldanskem času. Oglasiti se od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku. 4412 Ločenec z družinskim stanovanjem želi poročiti žensko srednjih let. Oddati ponudbe pod »Predmestje«. 4413 Patent-invest, obrat Kranj, Škofjeloška 7, sprejme nekvalificirane delavce, starosti do 30 let. Javiti se Mihelčiču, Stražiška 12. 4414 Preklicujem avtobusno mesečno vozovnico Kranj—Šenčur, na ime Zorko Ca ter. 4415 Cenjenim strankam sporočam, da 6Cm preselil mizarsko delavnico iz Škofjeloške 7 v Trojarjevo 9 (Kalvarija). Se nadalje priporočam. — Andrej Ogris. 4416 Kegljaški klub Triglav zaposli na kegljišču postavljače kegljev. Informacije dobite vsak dan popoldne na kegljišču Sejmišče 3, Kranj 4417 Uslužbenki iščeta honorarno zaposlitev v pisarni v popoldanskem času. Oddati ponudbe pod -Pisarna-«. 4423 Dne 6. novembra sem izgubil cd Prebačevega do Kranja rjavo usnjeno aktovko z nemško vadnico, skripti in zvezkom. Pošteneea najditelja prosim, da proti primerni nagradi vrne na naslov: Francka Brešar, Smledniška 44, Kranj. 4424 Delavca za razvoz blaga strankam na dom in za skladiščna dela sprejmemo takoj v službo. Veletrgovine »Živila«, Kranj, prodajalna »Izbira«, Prešernova. Kranj. 4425 27-letni mladenič išče sebi enako družico. Ponudbe oddati pod -Prijetna pomlad« 4!27 cev in jetnikov v Begunjah odprt v zimskem času, t. j. od 3. novembra 1961 do 1. aprila 1962, le v dopoldanskem času od 8. — 12. ure.' Izredne obiske izven tega časa je treba predhodno javiti vodstvu Muzeja talcev, pregnancev in jetnikov v Begunjah pismeno ali telefonično na številko 952-210. OBJAVA Muzej revolucije v Kranju obvešča, da bo Muzej talcev, pregnan- GLAS v vsako hišo Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tovarne ISKRA - Kranj razpisuje delovna mesta za: 4 strojne inženirje aii tehnike s prakso ali brez nje za razna delovna mesta v podjetju Ponudbe pošljite na naslov: Kadrovski oddelek tovarne Iskra, Kranj, Savska loka 4 Vse potrebne osebne informacije pa lahko dobite v kadrovskem oddelku ob ponedeljkih od 8. do 12. ure. Upravni odbor KEMIČNE TOVARNE PODNART razpisuje natečaj za prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Ponudbe z opisom strokovne izobrazbe in dosedanje zaposlitve sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe Je možen takoj. TERMIK potfjetie za Izolacije - Lfubliana Poljanska 77, telefon 31-770 sprejme za obrat Skofja Loka Bodovlfe 1 referenta za nabavo, 2 strojna tehnika, 3 delavce za skladišče, delo v 1 izmeni, 6 delavcev za proizvodnjo, delo v 3 izmenah. Javite se v obratu Bodovlje, tel. 284. za montažna terenska dela — kleparje, izolaterje, ključavničarje, varilce in — delavce za priučevanje v izolaterski stroki. Terenska stanovanja preskrbljena, podjetja v Ljubljani. Javite se na upravi Izgubljena priložnost in denar ■ iBlf Janez Subic: Rimski tovariš Dvoje Šubičevih podob Zadnje dni oktobra smo praznovali 161-letnlco rojstva slovenskega slikarja Janeza Subica. Subic je bil potomec starega kmečkega podobarskega in slikarskega rodu iz Poljanske doline. Slikarstvo se je učil pri očetu. Kasneje je odšel v Ljubljano, od tom. pa v Benetke in v Rim. V Rimu je tudi študiral in se kas- neje preselil na Dunaj. Delal pa ie tudi v Pragi in na Nemškem. Subic je v svojih mladih letih idealistično pisal, v svojih zrelih letih pa je slikal bolj realistično. Bil je spreten v kompoziciji in je znal prisluhniti barvam. Tudi risbo je zelo obvladal. Danes objavljamo dve njegovi podobi. Filmi, ki jih gledamo NOČNI IZLET - (bedast in nekoliko deževen — taki izleti niso Nikoli kaj prida). Nekoliko okrajen Groblerjev film Nočni izlet to na sporedu v Kranju. Brez dvoma z njim slovenska kinematografija ni odkrila smodnika, ^lenda pa tudi tega namena ni 'toela! Medlem, ko so bili Carrie-Jevi Prevaranti, ki smo Jih uvo-2ili s pariških mansard, morda nekje iskreni — in če ne to — ^j dovolj tehnično virtuozan Prispevek k obravnavanju navzkrižnih poti današnje mlade generacije, je Groblerjev Nočni iz-tot tragikomičen poizkus slovenske razmere približati evropski ravni dogajanja. Toda tako približevanje je res klavrno! Ce smo iskreni: takih družin, kjer bi se starši ■Prehajali od Bejruta pa do Osla B*l nas ni, tudi stanovanj z glasovnimi skrinjami nI kaj prida -to če smo iskreni — nam takih Psevdozapadnjaških okvirov naš 8t«ndard ne dovoljuje. (Tudi vsi *inovi nimajo za očete direktorje to tudi redki direktorji, ki Jih j^nam, bi lahko živeli po Grob-torjevih receptih.) In končno, če dopuščam celo možnost, da se to v enkratni obliki pojavi, to So »daleč ni obče — slovenski problem _ problem naše mlade generacije. Toda če hkrati ugotavljamo, da problemi so in da jih je Ce'o veliko, potem mislim, da je nesmiselno trošiti tolika sredstva *a probleme, ki Jih ni, in tiste, * BO, puščati ob strani. Ce ko se že namenili loviti milijone na ženske noge in na okorne poskuse »striptisa«, naj bi to storili nekoliko prizanesljiveje. Na kratko torej o Nočnem izletu. Film ni prepričljiv. Snemalec v filmu ne pozna drugačnega posnetka, kakor en face (oprostite, dvakrat je uspel celo obrniti kamero navzdol) Tako bi človek lahko našteval in našteval. Pa še nekaj, če dovolite, konec je nemogoč. Ob voej brezciljnosti, cilj tudi ni ta, da Je rešitev mlade generacije v razna-šanju mleka. Nekoliko stereotipno, ne? Ce bomo ustvarili še nekaj takih filmov, bomo prišli navsezadnje do zaključka, da se Časi niso kaj prida spremenili . . . Toda čas se je spremenil. Ta čas pa prinaša tudi razočaranje in bolečino — toga ne gre zanikati. In če smo iskreni do naših mladih ljudi, bomo morali v naših filmskih ateljejih najti tudi druge probleme, takšne, ki Jih pogojuje visoka civilizacija, družbeno upravljanje, ljubezen — skratka ves naš čas (ne pa pariški okus). Sicer pa, čc so se Francozi Car-neju smejali, si ne morem misliti, kaj bi storili z Groblerjem. Film je režiral Miro Grobler, v glavnih vlogah pa so nastopile Spela Rozin, Primož Rode, Manja Goleč, Tone Slodnjak, Janez Skof, Anka Cigoj, Angelca Hlebce in Jože Pcngov. — J, K. »Kdo naj vodi posamezne sekcije?« se pogosto vprašujejo ljudje v našiih Svobodah in prosvetnih društvih. V resnični stiski 60, kadar hočejo naštudirati nov odrski tekst ali kadar gre za poživitev klubskega življenja. Sprijazniti se morajo z resnico, da nimajo režiserja niti človeka, ki bi mu zaupali vodstvo kluba v društvu. Pravzaprav take ljudi imajo. Obiskovali so celo seminarje v Kopru. Zdaj, ko je treba zgrabiti za delo. pa se mnogi od njih otresaj o društvenega dela. Izgovorov za svojo pasivnost najdejo več ko dovolj. Najpogosteje pa se vsi izgovarjajo s prezaposlenostjo . . . Da je temu tako, ne manjka vzrokov. Najprej se vprašujemo, kakšni ljudje naj obiskujejo tečaje in semi^arie v Kooru ali kje drugje? Vsekakor lludje, ki bodo po vrnitvi s seminarja tudi voljni delati v društvu. Ljudi, ki s svojim delom v tej ali oni društveni sekciji zaslužijo priznanje, končno ne manjka. Cemu ne bi prav ti svoje znanje obosraMlj in oplcm-nitili ."e s seminarskim "Indijem? Kor'sti, ki bi jih imelo od njih druStvo, ni moč zanikati. Prav pri izbiri udeležencev seminarjev pa največkrat preSiJo že sama društva. Na seminarje pošiljajo ljudi, ki imajo premalo osnovnega rnr.-ra, pi čeprav kanejo voljo do dela." Od takih ljudi pa društva ne bodo imela posebnih korstd. Včrsih pa so te izbire še bolj »prožne«. Na seminar pošljejo Hudi samo zato, da zadostijo številu in vabilu. Naslednja težava utearie biti tudi v tem, da na občir^kih sveth Svobod ln prosvetnih društvih ni^o imeli nikogar, ki bi ukvarjal s tem vprašanjem. Od tod izvirajo tudi soodnsliaji, saj Je bil izbor tečajnikov prepuščen samim društveno. Krivični pa bi bili. če bi vse te nevšečnosti naortili 6amo občinskim svetem Svobod in posameznim društvom. Tudi nekateri udeleženci seminarjev zaslužijo grajo. Ko se prijavijo za tečaj, so poind nabreklih obljub in delovne vneme: računajo namreč, da jim bo udeležba na seminarju v Konru htwff^ ~--;o»^o m jo glavno — brezplačno letovanje. Seveda pa spričo takšnih ugotovitev seminarjev ne kaže razvrednotiti. Mnogi udeleženca so se po vrnitvi v domače društvo izkazali kot požrtvovalni in kar je glavno — kot uspešni delavci. Te ugotovitve naj služijo prosvetnim društvom in občinskim Svetom Svobod kot pobuda za trezne j so izbiro, ki se bo v pri- ■ hodnjih letih obrestovala. Se več: upoštevati morajo tudi to, da ve- jljajo takšni seminarji skupnost težke denarje. I Iz pregleda dramske dejavnosti i pa bomo izluščili še dve ugoto-Ivitvi. Lani so prosvetna društva v kranjskem okraju zabeležila 123 j premier s 577 predstavami in j 132.142 obiskovalci. To je vseka-'kor precej spodbudna ogotovttev, manj rožnata pa je resnica, da dO večino teh predstav pripravili i-ežiserji, ki se niso udeležili seminarjev. Ce bomo take ugotovitve beležili tudi v prihodnjih letih, potem bo napočil tudi čas, ko bomo začeli resno dvomiti v potrebo po takšnih seminarjih ln ne nazadnje v koristi, ki jih ti seminarji posredujejo našim prosvetnim društvom. — S. S. Novembrsko razpoloženje Hodim pod novembrskimi ko stanji in rumeni listi ploškom* padajo na razmočeni tlak . . . Kakor da se nekaj, nekiij Usto neznatnega novembrsko zlobno poslavlja za vedno. In v zavesti so mi zazve-nele nekoč mimogrede izrečene besede, če' poglej drevo: oddalo je list ta listom, prilagodilo se novembru in. .. in kontno, kaj bi letal za oblaki. - Toda klJub temu bi moral napisati nekaj o kniiint* čarstvu, tokrat čisto osebno in ne po službeni dolžnosti, o tistem '•vtiničarstVH, ki mu ne Pride" do zivigd niti s tabelami niti z grafikoni ... Zares: kadarkoli sem v zadnjem času bral ka] o nem, sem imel vedno znova občutek, da se v tej kulturni dejavnosti rojeva Zares nekaj velikega. In kadarkoli sem sam pisal o njem, sem se trudil, da ne oskrunim javnega mnenja. Končno ie vse to prav in bi lahko bilo prav, ko bi ne bilo se mnogo dru-ge resnice, mnogo vsega tistega, vsega tistega osnovnega, vsega tistega neizrečliivega, kar ni prav in bi ne smelo biti prav. Drevo je oddalo list za listom, prilagodilo se novembru in .. . in končno, kaj bi se podil za oblaki. Neki dan sem se v n?ki vaški knjižnici seznanil s knjižničarko, pravzaprav delavko v neki tovarni, ki se v svojem prostem času le ljubTteljsko ukvarja s knjigo. Segla sva si v roko in vesel sem je bil. Vsa premrla od mraza je nato stopila k stari omari v nezakurjenem in skrajno neprivlačnem prostoru in mi pokazala kup porumenelib in razcefranih knjig. Kakor da opravičuje lastno krivdo, je začela pripovedovati in spet znova pripove-dovati) da je njihova knjižnica zares revna: nobene novejše knjige ne premore, ne opreme m ne peči in ne kurjave. Še svojega prostora ne bo imela dolgo, ker — najemnina mora biti vendar plačana. Lani pa So, vidite, v istem kraju in nedaleč od knjižnice moderno uredili krčmo, ker vendar ni mogrče, da bi Se človek nekulturno napil na primer v tednu boja proti alkoholizmu. Tedaj sem videl v njenih očeh, kako sta se ljubezen in volja spoprijeli s sramom in s strasno ne-močjo. Videl sem plosko prilepljen kostanjev Ust na novembrski tlak. Spomnil sem se nedavnega dogodka. Zgodilo se je kar čez noč in knjižnica je kar na lepem stala v vsej svoji sramoti na hodniku. Kaj bi kvarili prostor s tem balastom, ki je samemu sebi napoti, in kaj vse tisto, če so kulturni dom zgradili vaščani s krvavimi žulji, in kaj vse tisto, če se nekdo razburja, kriči, toži in prosi in . . . in leta za oblaki? Kdor ničesar ne daje, ničesar ne potrebuje! Kar je za današnjo rabo, to naj obvelja! In pred očmi rase, počasi rase kot pošast novembrsko obarvan mozaik: iz knjižnice skladišče, iz knjižnice trgovina, iz knjižnice pisarna, iz knjižnice stanovanje ... Kje se bo ustavilo? Kostanjevi listi padajo .. . Pa mi je, kot da me je nečesa strah. Počasi, a vendar vztrajno pronica vame spoznan c, da nisem niti Janez Subic: Pismo sam izvzet in niti vse tisto ne, kar se že dogaja in kar bi se naj dogajalo v moji najbližji okolici. Tudi sam sem knjižničar in vse to, kar počenjam in kar počno vsi drugi, bližnji in daljnji knjižničarji, jedel naših življenjskih ciljev, človekov davek življenju, ki ga ni mogoče samo bolje ali slabše plačati, ampak mu je potrebno poiskati globlji smisel. Delam v knjižnici, ki se je vsaj malo zavedala, da je treba vendarle nekaj storiti, ki si je našla tisti skromen lastni in morda tudi družbeni smisel. 2al pa, kaj naj počne z njim, če nima moči. Kakor ciganček je ta smisel, leg, toda prepuščen cesti in vetru, privlečen in ljubek, če ni seveda preveč vsiljiv, če ni preveč nadležen s svojo majčkeno črno dlanjo. Daj denar, daj stanovanja in prostore, daj kadre, daj pohištvo ... Zakaj vendar venomer samo prosiš in moleduješ, saj se končno samovzdržu-ješ. Ne imej prevelikih oči! Če tebi dam, povej, komu naj vzamem. Svojemu lastnemu otroku? In ker ta smisel — ciganček ne sme in ne zna delati zobotrebcev in podobic, mora kar lepo ostati tisto, kar je bil, ko ga }e ni bilo. Volja in moč! Ti dve stari človeški merili in gibali razvoja in napredka sta zadobili v knjižničarstvu (pa morda v kulturi nasploh) takšno medsebojno razsežnost, ki je v našem času bolj kot kdajkoli zaskrbljujoča. Govoril sem pred nekaj meseci s prijateljem, ki sicer dela v tovarni, a se ukvarja tudi s knjigo, pravzaprav sem ga prosil, naj se zaposli v naši knjižnici, ker — gradimo lahko samo na sposobnih ljudeh. »Oprosti, zares oprosti,* mi pravi, »v knjižničarstvu ne vidim nobenih perspektiv!* Vrtoglavim poli novembrskimi kostanji in nehote teptam rumene, ob tlak prilepljene liste. Komaj se zavedam, da jih teptam . . . Kdo je kriz;? Ali morda tista delavka, ljubiteljica knjig tam nekje v valki knjižnici? Ali morda tisti, ki se razburja, \rici, toži in pro«:, ker so nekje iz knjižnice narcd'li skladišče? Je kriva morda tista zanesema t ka knjižnica, ki se je dokopala do svojega smisla? Sem kriv tudi sam? Morda, ker — nekdo je i uriv. Kdo bo udaril po mizi? Kdo ■i upa presoditi, da je vredno udarni po mizi? Za novembrom pride december, /.a decembrom januar in . . . in kostanji bodo spet pognali. Sonce jih bo Prisililo, da bodo jutri spet po- IgmU, I Sto in tisoč stvari drvi skozi mojo zavest: lepih in manj lepih, ie doživetih in šele slutenih, razumsko dognanih in zanesenjaških . . . Pravzaprav ni dobro misliti o vsem t lastnimi pnčjimi možgani, ker si lahko, tako vsaj sodimo, kaj kmalu revni subjektivist, individualist in kaj ivem kaj še vse. Oprostiti in razumite: človek mora vedeti kot ■iostanj, zakaj odmetava novembrsko listje; slutiti mora, da so pod i soncem beli jezdeci in da se spla-' ča zapoditi za njimi... — Slavko Bohanec P*« VVerner RJchter 44 , ^rtje je postajalo vedno gladnoj*«-. (irundm»nn to Guehler *ta hotela prevpiti drug drugega. to Vsi zaripli so rjoveli: -Sveta noč, blažena noč.« ""otem je zapela vsa ladja Horet-VVesselova pcacm to povsem utihnila. Videli so narednika, ki je Jezno Pf^fftU i rameni in odšel. Nobeden se nt več rt«al zanj. Tudi padalci in podčastniki so peli z njimi. ("iichlcr se Je Iztegnil v svoji mreži in molčal. Jto^ušal Je pesem, ki Je slovesno odmevala. Spet Domislil na žensko, ki Je sedela pred nizko *Madona,« Je pomislil, -morda pa Je lc bila "Madon*.. , Videl |,- /.i ko, ki jc sedela v nizki kolibi z ro-na kolenih «-n<> i/med milijonov žena, ki so *aj>t«»nj praznim srečni. SHfial Je r.riiiKimaiina, kako Je pel. Prepeval Jc J Itobftko pobo/nostjo. Iz žepa Je potegnil podobico n I" sp,-t i:I -dal. '"<'.< m i<- utihnila, toda melodija Je še vedno '•slišno lebdela po razpršeni svetlobi prostora. l^^rCopJrcI so pospravili svoja karte in legli na ^Hl- Niti besede nI bilo -Hftati. Gnehler Je III .al P*Mmanna, ki Jc hlipal. Na pol se Je dvignil ln ** Pogledal. *K*J ti je, domotožje?« Je zašepetal. Gruiulmann je molčal. Potefnll Je odejo prek v'" in nI odgovoril. Gurhler je ležal in poslušal pesmi, ki so odme- vale Iz visečih mrež, kjer so ležali Poljaki. Nad seboj Je zaslišal Santov šepet. Zatem so pričeli Poljaki prepevati. Peli so tiho, skoraj šepetaje in sami za«*, kakor da drugih sploh nI na ladji. Ostali so molčali. -Ko bi naši doma vsaj vedeli, da smo v ujetništvu. Zanje bi bilo to najlepfie božično darilo.-« -Bodo zvedeli.« -Ko bi nas videli, v naših visečih mrežah.- -Mar si ne moreš zamisliti njihovega božičnega drevesca ln vse ostalo okrog njih?« »Da,« Je odvrnil Santo, -če /aiisnem oči, vidim vse in tudi malo z njenimi igračkami. Zdaj je najbrž že v postelji.« -Tako nas bodo tudi oni videli,« Je odvrnil Guehtor. Zraven nJega je šepetal Grundmarm. »Ta vojna, ta osrana vojna.« »Nehaj!« je dejal (»uehler, »le vse imaš pred seboj, vse življenje.« -Prav ima*,« je odgovoril Grundmann in .se spet 7. odejo prekril čez glavo. »Pesem Je bila močnejša od onih... Slišal Je, kako Je v njom nebogljeno in robato odzvanjala melodija, ki Jo Je pelo pet sto ujetnikov. Potem Je videl sveče, tisoče sveč, ki so polagoma preplavljale ladjo. Nad seboj je videl obledelo f.liko madone, za njo pa obraz osamljene ženske lz Ter-raeeine. Obraza sta se zlivala v enega, se spreminjala in nenadoma izoblikovala v podobo njegove matere. Totem Je zaspal. XIX. Naslcdnjcira Jutra jih J« prebudila tišina, ki Je polnila ladjo. Nič več se ni premikalo. I m.luno brnenje strojev je utihnilo. Nenehni udarci valov ob ladljs-kc stene so onemeli. Na stoimiicah Je stal nemški vodja transporta in vpil: -Pripravite se!« roskakali no iz mrež, oblekli plašče hn zvili odejo. Vrhu slopzdsč so sc odprla vrata. Skozi odpr- tino Je pronicala nmaaana siva svetloba novega zimskega dne. Guehler je zbral po žepih zadnje ostanke tobaka ln si na tlačil pipo. »Kje neki smo?« Je vprašal Grundmann, ki Je Se vedno ležal v mreži. »V Ameriki,« Je dejal Santo. »Bedarija, kje v Aimertki? S stopale so spet zaslišali povelja vodje transporta »Transportne enote, na palubo!« Po stopnicah so se drug za drugim vzpenjali na palubo. Sprejelo Jdh jc hladno in sivo decembrsko jutro. Na obali so videli nii/ke, lesene hiše in dvigala, za njimi pa bel dim iz lokomotive. Ob rečnem ustju Je počivalo nekaj sivih, nemih ladij. -Amerika, Je zašopeial Grundmann. Guehler ni ničesar dejal. Gledal Je kopno, ki se Je oddaljeno in hribovito prazno ln enolično razprostiralo pred njegovimi očmi. Po gričih so pod svinčeno težkim nebom stala drevesa. Prek kopnega Je tekla široka in umazana cesta Gnetli so se po palubi, razvrtčeni po transportnih številkah, ki so Jih se vedno nosili na belih lističih na prsiih. Z morja Je vel hladen jutranji veter, da jih je mra/.ilo. Gledali so oddaljeno, nizko obalo, ki se jim je zdela skrivnostna in neskončna. Z obale Je priplula rečna ladja. Njen dim Je k .-ukor zastava teVimo in globoko plaval nad levo rečno obalo. Na vesti, med lesenima barakami, so zagledali visoko božično drevo z velikimi zelenimi, rdcčdml in rumenimi steklenimi kroglami. »Bo.ično jutro,« Je dejal Guehier Buchvvaldu, ki J« stal za njuna in nemirnih oči opazoval ladijsko sireno, iz katere Je uhajal ozek bel oblak pare. Hurhvvald se je sklonil k nJemu in dejal: -Tako, zdaj Je nacistom odkienkalo.« Cez vodo ss Je raclegel teman vreščeč zvok sirene ln se izgubil med griči. Ob njihovem boku Je pristala rečna ladja. Slišali so klice mornarjev ln ukazujoče častnMke glasove. Potem se jc prekrcala prva skupina. Gledali so za ladjo, ki jc plula proti ptrJstrsrBuču. Gnotti so ob, prezebali in čakali. S svinčeno sivega neba Je pričel curljati d roba n dež. Videli so rečno ladjo, ki se je spet bližala in znova zaslišali klicanje in ukazujoče glasove. Leseni mostič, prek katerega so stopali na ladjo, Je bil moker in spodrsJjiv. Na ladijski palubi Je stalo nekaj civilistov, ki so jih radovedno opazovali. »Od kod prihajate?« .ie vprašal nekdo. »Italija,« je odvrnil Guehler. Dobil je cigareto m jo spravil v žep. V kabinah so stali med rdečimi mizicami, ne da bi smeli sesti in tako je postal njegov občutek sramu, da je berač in da kot takšen stopa na tujo zemljo, še očitnejši. V pristanišču so jih odpeljali v barako. Stopali so po cesti r raztrganih plaščih, s starimi krušnjaki ln blatnih škornjih. Ob cesti so stali civilisti in se .Hm smeja-M. Oni pa so šli mimo z očmi, uprtimi v tla, ne da bi jih pogledali. V baraki jih Je kratko nagovoril ameriški vojak. Dejal Jim je, da so ujetniki v svobodni deželi, da se jim ne bo nič zgodilo, da bodo dobili vse, kar potrebujejo, toda ravnati se morajo po navadah te deželne. Potem so se morali sleči, oddati svoje obleke in goli oditi skozi sobo za razkuževanje, kjer so Jih •oistlll uši. Na telesih so čutili vročo paro raakuževani h razpršil ni kov. V čakalnici so tesno drug ob drugem posedli po ozkih klopeh in goli čakali na obleke. Pozno popoldne so Jih odpeljali na kolodvor. Svetloba s svetilk na visokih kandelabri h je le stežka prodirala skozi gost dež. Sli so mimo visokih Pullmanovih vagonov, ki so se Jim zdeli kakor utelešen mir. »Oremo morda celo sem noter?« Jc vprašal Grundmann. Buchwald, Santo, Grandmann in Guehler so bili spet skupaj. Stali so pred tiri in gledali močno razsvetljene vagone. -Prav ti so za nas,« je dejal Buchvvald. -Za nas b(-do /<» učljivo našli nekaj živ niskih vagonov.« Potem so zaslišali vodjo transporta. O LAS SOBOTA, 11. novemtm 19*1 DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI 53 Z Mohorja smo krenili že pred mrakom. Skupina l je razen prtljage morala nositi še dva zabojčka eksplo- f živa. Pot nas je vodila vseskozi po gozdu in po stezah; r I hodili smo zelo hitro. V Besnici smo najprej poizvedeli, J ij kako je z okoliščinami. Dva sta šla v vas, ostali pa smo a čakali. Bilo je silno mraz, veliko bolj kot prejšnje dni na š Mohorju. Luči iz hiš so svetile zelo dolgo, kajti bil je t Silvestrov večer. Tovariša, ki sta bila na poizvedovanju, j sta povedala, da pripelje prvi vlak šele okrog ene po polnoči. To in da je tovorni vlak in da bo treba še čakati! j l In seveda zmrzovati! (» Mi z mitraljezom smo šli v zasedo, ostali pa pod I j most, kjer so položili eksploziv. Ko smo pravili, smo " morali še dolgo čakati. Pošteno smo prezebali. Noč je bila svetla in zato smo imeli dober razged na cesto, progo in vas. .. Končno je iz smeri Kranja le prisopihal vlak. Nestrpno smo pričakovali, kako se bo izteklo. Posebno šs, ko sem prvič prisostvoval nečemu podobnemu! Ropot je prihajal vse bliže! Lokomotiva se je zelo približala mostu!? In komaj je prednji del vlaka zapeljal čez most, je močno zagrmelo. Posamezne vagone je privzdignilo. Na, smo rekli, zdaj' bo vse skupaj zgrmelo na kup. Zelo je grmelo in ropotalo, vendar je vlak odso-pihal naprej. Hudiča! Most je samo počil, ne da bi se zrušil; tega se nismo nadejali. Bili smo razočarani, jezni in slabe volje! Kdo naj bi bil temu kriv? Ugotovili smo vzrok slabega delovanja: razstrelivo je bilo prej zakopano, zelo dolgo zakopano. Takrat se je napilo vlage in s tem izgubilo pravo moč. Se bolj smo bili jezni zaradi tega, ker je bilo eksploziva dovolj in smo wa \) pričakovali, da bo most razneslo, kakor da bi bil iz trščic! f Po tem nam ni kazalo drugega, kakor da se odpra- J vimo na pot. Hodili smo, vsaj kar se mene tiče, ne da bi ^ vedeli, kam gremo. Šli smo kar po široko razvoženi cesti, * ki je bila ledena in smo le stežka napredovali. Drčalo je f in zato smo se kmalu utrudili. Kot pomočnik mitraljezca \ sem razen svoje opreme moral nositi še zabojček z muni- ^ cijo, kar me je pošteno utrudilo. Kje vse smo takrat A hodili, da smo se zjutraj ob sedmih znašli pod strmo skalo, ki je pozneje dobila ime »Bičkova«, ne vem, ker sem tam takrat hodil prvič. Vem samo to, da smo bili želo utrujeni. Pod to skalo smo vsi zahtevali počitek. j[ Posedli smo po snegu ob poti in v trenutku pospali. J Buden je ostal le Biček, ki je bil videti še kar svež. i } Mimogrede povedano: ta človek je bil za hojo vedno sila d zdrži j i v. I Cez četrt ure smo krenili naprej v Dražgose. Kljub \ zaspanosti In utrujenosti sem zdaj opazil, da je medtem a prišel tja že ves ostali bataljon. Videli smo tudi tiste, } < ki so malo pred nami prišli z Dobrave. I Tedaj smo se spet razšli po svojih enotah, da smo (i bili razdeljeni tako kot pred odhodom na miniranje. t1 Naš vod je zasedel osnovno šolo ...« Komandant nemške žandarmerije polkovnik Handl I je v svojem zaupnem poročilu ov v ekipnem prvenstvu veljajo tu* Ida za sestavo moške okrajne re* I prezentance. V obeh nastopih Je bil najboljši Kranjskogorčan čar, razen njega pa so se v re?re' zontanco kranjskega okraja uV' I stili še po trije Jesendčani & Kranjčani. Rezultati II. kola - v Kranju-Jesenice 6609, Gradiš (Je onicc) 6197, Kranjska gora 6188, F1'*1 6069; na Jesenicah: Triglav 6608-Ljubelj (Tržič) 6338, Prc e c1 (Radovljica) 5945, Simon Jel*9 (Podrcča) 5827; konini vrstni f«* Jesenice 13237, Triglav (Kranj' 13120, Gradiš (Jesenice) 12JJJJ Kranjska gora 12479. Ljubelj •;;•{) "l2;26, Bled I2?3l, Prc'ereJ (Radovi i ca) 11616, Simon Jen*" (ro ! ) 110(59; posamezno: PJj čar (K . g.) 1724. Martelanc fT» 1713, Korošec (J) 17C5, Crv (J) l704' Slibar (J) 1694, Turk (T) 1673. » Stružnik (T) 1672 kegljev itd. Jesensko nogometno prvenstvo Gorenjske jc končano Na prvih mestih so: Jesenice, Prešeren, Mladost, Šenčur in Visoko Konn- lestvice jesenskega od8 prvenstva: PODZVEZNA LIGA - ČLAN1 10 Jesenice 5 B 0 0 25 2 Tržič | 4 0 1 22 4 Mladost 5 2 n 3 16 12 Sk. Loka 5 2 0 3 6 20 Svoboda 5 1 0 4 7 i 1 Prešeren 5 1 0 4 9 33 Izven: 16 Triglav B 6 2 0 4 23 MLADINCI Prešeren 4 2 I n Jesenice 4 3 0 l Sk. I,oka 4 S 1 l Tržič 4 1 1 2 Mladost 4 0 0 l Izven: Triglav B 5 2 1 2 21 : T , : 20 is:ll PIONIRJI Preteklo nedeljo je bilo z zadnjimi zaostalimi tekmami zaključeno jesensko prvenstvo Gorenjske, ki se je letos odvijalo kar v pflih nogometnih linah. V podzvezni Članrfcl ligi so po pričakovanju tudi letos na čelu tabele Jeseničani, saj doslej niso izgubili niti ene točke. To mesto pa bodo verjetno tudi obdržali, saj igrajo spomladi z neposrednim tekmecem — T rtičem - doma. Slabše kot smo lahko pričakovali, pa sta letos startala Sk. Loka in Mladost. V mladinski konkurenci so bili tekmeci zelo izenačeni in je končno Prešernu iz Lesc uspelo osvojiti prvo mcfrto zaradi bolJ.Seg*i koli.ti.ka v golih pred Jesendčani. Pionirji Mladosti so z 10 točkami in brez poraza na vrhu lestvice sedmih pionirskih moštev [ podzvezne lige. To je nedvomno lep uspeh mladih nogometašev Mladosti m dober porok za prihodnost. , Tudi tekmovanje v I. razredu je bilo izredno zanimivo. Moštva v tej konkurenci pa ao še bolj izenačena kot v prej omenjenih ligah. Do pomladi pa bosta na vrhu pri članih Preddvor in pri pionirjih Visoko. - J. J. Mladost 6 4 •> 0 15 Jesenice 6 4 1 1 15 Svolioda 6 3 1 2 10 Tržio 6 3 0 3' 14 Triglav 6 2 1 3 6 Sk. Ix>ka 6 2 1 3 5 Prešeren 6 1 0 S 2 I. RAZRED - ČLANI 14:1° 1 *]t 2 18 :13 Preddvor Prcdoalje Naklo Železniki Visoko Trb.-Voglje 1 1 2 16: »J 8:19