PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski m ^ ___dnevmk O-* —: w O' %= - 55 o o c ~= o s-’ nn "SE S 2> X Ji i— ir 5 h É= ~= r_ Poitntnaptaganavgotovin! C6na 650 UT ” L0tO XLI. Št. 299 (12.321) Voščilo nam vsem 64 ro Trst, torek, 24. decembra 19E Elektrovlak z brzino v ustavljen Vlaka trčila v 10 mrtvih pri Ferrari ž 8 I FERRARA — Šest, morda sedem ljudi je izgubilo življenje, enajst pa je bilo ranjenih v trčenju med potniškim in tovornim vlakom prejšnjo noč ob 23.38 blizu Ferrare, na železniški progi med tem mestom in Bologno. Tovorni vlak je bil ustavljen na progi zaradi rdeče luči na semaforu kilometer pred postajo Coronella. V isti smeri je za njim vozil krajevni potniški vlak, ki je drvel s hitrostjo vsaj 100 kilometrov na uro. Zaradi goste megle strojevodja ni zapazil ustavljenega vlaka, tako da je bilo silovito trčenje neizbežno. Potniški vlak se je dobesedno zaril pod drugega in dvignil kvišku njegov zadnji vagon. Prednji del potniškega vlaka je bil nopolnoma uničen in prav v njem je izgubilo življenje šest doslej odkritih žrtev. Med temi so štiri železničarji, 56-letni Giacomo Degli Angeli, 43-letni Giancarlo Volta, 33-letni Lieto Gavina in 35-letni Giuseppe Cantelmo in dva med Ob božičnih praznikih naš dnevnik dva dni ne izide. Prihodnja številka bo izšla v petek, 27. t.m. približno trideset potniki, ki so bili v trenutku nesreče na elektrovlaku: Ih-letni Roberto Bottoni in 33-letni Pier Paolo Nittolo. Na seznamu žrtev ni 35-letnega Riccarda Alberghinija, ki ga še pogrešajo. Domnevajo, da je ostal vklenjen med skrotovičeno pločevino. Sinoči so sorodniki obvestili policijo o odsotnosti drugih dveh oseb, ki naj bi se peljale na istem vlaku in o katerih ni sledu. Srečno se je zaključilo iskanje 23-letne Daniele Nes-poli, ki so jo sprva tudi uvrstili med pogrešane. Na kraju nesreče so namreč našli njeno torbico in rokavice, o njej pa ni bilo sledu. Javila se je včeraj popoldne policiji, potem ko je vso noč v hudem šoku tavala po za-megleni okolici. Med ranjenimi je najhujši 19-letni vojak Marino Menegatti, ki bi moral predvidoma okrevati v 60 dneh. Z lažjimi ranami se je izmazal 18 let stari Alberto Marchi, prijatelj umrlega Roberta Bottoni ja. Ob zaključku redakcije so vest dopolnili s podatkom, da je število mrtvih naraslo na 10. Stopnjevanje nasilja v Južni Afriki Šest mrtvih v atentatu Winnie Mandela izpuščena Otroci iz osnovne šole Fran Šaleški Finžgar v Barkovljah so nam ob praznikih poslali to risbo, ki jo sprejemamo in objavljamo kot voščilo za nas m vse bralce JOHANNESBURG — V trgovskem središču obmorskega letovišča Ama-zimtoti' kakih 30 kilometrov od Durbana je včeraj bomba ubila šest o-seb (tri belopolte .ženske in tri o-troke), nadaljnjih 41 pa ranila, mnoge hudo. Gre za drugi tovrstni atentat v treh dneh: v soboto je peklenski Stroj raznesel dostavno vozilo v Durbanu in ranil šest ljudi. Odgovornosti za dejanje ni doslej še nihče prevzel. Nasilje, ki ga rojeva rasistični režim, se polagoma širi. V Moutseju (zahodni Transvaal) je policija ubila temnopoltega mladeniča (osem jih_ je aretirala), ki se je udeležil poulične demonstracije proti vladnemu sklepu o vključitvi tega mesta v drug plemenski revir. Edina razveseljiva vest je ta, da je okrajno sodišče v Johannesburgu brezpogojno izpustilo na prostost 49-letno Winnie Mandela, ženo karizmatičnega 67-letnega vodje domoljubne- Sinoči slovesno odprli razstavo »Beseda in knjiga« na Pomorski postaji Slovenska protestantska preteklost v Trstu Božični pohod proti lakoti TRST — Velika podoba Primoža Trubarja sredi dvojezičnih napisov na pročelju nad glavnim vhodom na Pomorsko postajo vabi na ogled razstave »Beseda in knjiga«, ki so jo sinoči na njej slovesno odprli ob navzočnosti številnih uglednih osebnosti z obeh strani meje. Prirejajo jo Ljubljanska univerza. Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane, Tr-žaška univerza, Narodna in študijska knjižnica iz Trsta ter Tržaška pokrajina. Posvečena je slovenskim prote-stantskim reformatorjem, posebno Trubarju, čigar 400-letnico smrti bo-nio obhajali prihodnje leto in ki je prav tu, v Trstu, začel svojo versko-reformatorsko, a hkrati tudi kulturno in še drugače pomenljivo dejavnost, vseskozi tesno povezano z izročilom in potrebami ljudstva, iz katerega je izhajal. Gre za pomemben kulturni dogodek za ves Trst. Razstava je posvečena osebnostim, ki so s svojim delom povezovale tudi Trst z najpomembnejšim evropskim dogajanjem. Hkrati pa gre za manifestacijo slovenske kulture v mestu, v katerem je njen delež prepogosto in provincialno zamolčan. NA 5. STRANI RIM ___ Gibanje Food and Disarmament in medparlamentarni odbor za pobude v prid lačnih na svetu priredita jutri »pohod za življenje« od Porte Pie do Trga sv. Petra. Na čelu povorke bo Sandro Pertini, M je dejal, da je treba rešiti pred smrtjo zaradi lakote vsaj tri milijone ljudi in da bo to mogoče le, če bo dramatičnost pojava segla v zavest vseh ljudi. Manifestante se bodo za kratek čas ustavili pred Kvirinalom, kjer bo državni poglavar sprejel njihovo delegacijo in uradno pristopil k pobudi, ki so jo doslej podprli KPI, KD, PSI, PSDI, PR, CGIL, CISL, UIL, mnoge krajevne in deželne uprave tor predstavniki umetniškega in športnega sveta. Sredi februarja bo v poslanski zbornici mednaroden simpozij o lakoti. ga gibanja ANC (Afričan National Congress) Nelsona Mandele. V soboto jo je policija grobo pahnila v avto in odpeljala v neki^ hotel pri mednarodnem letališču, češ da se je pregrešila zoper uredbo, ki ji prepoveduje stanovati na območju Johannesburga, sicer v četrti Orlando črnskega mesta Soweto. Zatem so jo predvčerajšnjim še aretirali, kar je izzvalo po vsem svetu val ogorčenih protestov. Po izpustitvi je Winnie odpotovala v Capetown, da bi božič prebila z možem v jetnisnici Pollsmor. Nelson Mandela je v ječi že 22 let, obsojen pa je bil na dosmrtno zaporno kazen zaradi »izdaje in sabotaž«. Winnie je prejšnji teden izjavila časnikarju ameriškega tednika Newsweek, da Bothov režim sistematično pobija nasprotnike apartheida, da pa temnopolto prebivalstvo še nikdar m bilo tako blizu zmagi in svobodi kakor Sedaj. Posvetovanje PSI v Podbonescu: našo deželo s pomočjo EGS vključiti v sodelovanje s SFR Jugoslavijo NA 3. STRANI 'bo obhajali prihodnje leto m ki jv prim0rs!fl&"jPj NAŠ ŠPORTNIK 1985 Tokrat kamen spotike nedolžen turistični zemljevid Lovcem na čarovnice v SFRJ pride prav tudi Kranjska gora V Neaplju gori se eden od velikih rezervoarjev AGIP Gašenje požara pri koncu še težave za prebivalstvo LJUBLJANA — Tekma za svetovni pokal v Kranjski gori je imela letos tudi. svoje ozadje na domači sceni: za to so poskrbeli novinarji novosadske televizije, ki so v uradnem prospektu za to tekmovanje »odkrili« napako, ki naj bi dokazovala (še enkrat) slovenske težnje po izdvajanju iz Jugoslavije in istočasno vključevanje v srednjeevropski prostor. Te trditve so seveda padle na plodna tla, saj so povzročile precej prahu tudi v jugoslovanskem tisku, predvsem pa v tistem delu, kjer so že dalj časa opazni napori, da bi v Sloveniji našli čimveč takšnih in podobnih primerov. Takšne težke trditve bi seveda morale biti tudi podkrepljene s težkimi argumenti, katerih pa v tem primeru nismo mogli najti, ne oziraje se na to, če omenjeni zemljevid, ki so ga pripravili za prospekt, gledamo z leve ali desne strani. Zemljevid je namreč narisan tako, da prikaže približen položaj Slovenije v Evropi in tudi Jugoslaviji, to pa je način, ki se ga poslužujejo tudi v drugih državah, kjer takšno risanje uporabljajo celo za posamezne regije in ne zvezne dežele ali republike, kot je bilo v tem primeru. Žal so v zadnjih mesecih s podobnimi trditvami na- stopali številni dušebrižniki in poskušali dokazovati nekakšne želje po slovenskem izdvajanju iz Jugoslavije, še posebej pa je v modi trditev o vključevanju v srednjeevropski prostor. V tem primeru, tako kot v mnogih drugih, lahko zopet govorimo o nerazumevanju, zlonamernosti in iskanju čarovnic. Samo mimogrede naj omenimo, da smo tudi v turističnem prospektu za SR Srbijo našli zemljevid, na katerem je SR Srbija (brez oznake) prikazana kot bela lisa in je torej »nekaj drugega« kot ostali del Jugoslavije (prav tako brez oznake), ki je pobarvana vijoličasto. Seveda se ob ta prospekt ni nihče spotaknil in ni bilo nikogar, ki bi trdil, da ima SR Srbija kakšne skrivne želje po izdvajanju iz Jugoslavije (ki na zemljevidu seveda sploh ni omenjena). Zakaj neki bi — trenutno pač ni na »sporedu« Srbija, ampak je »dežurna tema« Slovenija . . . ROBERT MECILOŠEK □ BEOGRAD — Tu so se končala redna posvetovanja med jugoslovansko delegacijo in misijo Mednarodnega denarnega sklada. Poudarili so, da se ekonomska politika v temeljih uresničuje, prav tako pa tudi cilji, ki jih določa skupni sporazum o izkoriščanju tako imenovanih »stand by« aranžmajev, (dd) NEAPELJ — Gasilci so bili včeraj še ves dan na delu pri gašenju požara v skladišču goriva družbe A GIP v neapeljskem rajonu San Giovanni a Teduccio. Plameni počasi pojemajo, ker je v večini rezervoarjev Ogenj že uničil skoraj vse gorivo. Sinoči je gorel samo še eden od ogromnih rezervoarjev, iz drugih dveh pa so se od časa do časa prikazovah manjši zublji. Predvidevajo, da bo že danes stanje pod nadzorstvom. Pogasitev ognja bi morala omogočiti tehnične pregleda, ki so potreb,-ni za ugotavljanje vzrokov eksplozije in požara. Tako preiskovalni sodnik kot vodstvo AGIP zaenkrat še nimajo elementov za presojo: možne so tri hipoteze: namernega dejanja, posledice malomarnosti in naključne nesreče. Tovarniški svet govori o možnosti atentata, za katero pra. ni doslej konkretnih izsledkov. Predsed- nik AGIP De Vita je včeraj povedal, da je bilo skladišče prav pred enim mesecem pod drobnogledom teh-nično-nadzome komisije, ki ni ugotovila nikakršne okvare ali pomanjkljivosti v varnostnih napravah. Ocenil je tudi približno škodo, ki naj bi znašala 15 milijard lir zaradi izgube goriva in 20 milijard zaradi uničenja naprav. Oblasti se medtem ukvarjajo z odpravljanjem vseh posledic eksplozije. Skoraj 2 tisoč ljudi je brez strehe. Pri-bližno 700 so jih namestiti po raznih hotelih v mestu, nekaj jih bo dobilo zasilno bivališče v kampingu, za kakih 500 do 600 pa so najeli dve ladji družbe Tirrenia, v katerih so svoj čas že namestili prizadete ob protresu. Težave ostajajo tudi v prometnih zvezah, saj sta še vedno zaprti avtocesta proti Salernu in železnica med Neapljem in vezuvskimi občinami. Jugoslovanska vrtalna ploščad za iskanje nafte v Istri REKA — Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič se je včeraj v reški ladjedelnici »Viktor Lenac« udeležil slovesnosti ob koncu del na prvi jugoslovanski morski ploščadi za raziskave in črpanje nafte ter plina iz morskega dna »Labin«. Ploščad so izdelah v ladjedelnicah »Viktor Lenac« in »Tretji maj« z Reke, v Uljaniku iz Pulja in v ladjedelnici iz Splita. Pri izdelavi te ploščadi so sodelovah tudi številni drugi kolektivi iz Jugoslavje. Novo ploščad bodo najprej peljali na prvo lokacijo na območju Istre, kjer bo iskala nafto in plin. Ploščad so zgradih za največjo jugoslovansko delovno organizacijo za črp>anje nafte in plina, zagrebški INA Naftaplin, ki razpolaga z dvema ploščadima, uvoženima iz tujine: Zagreb in Panon. (dd) Pogodba s Fiatom za buldožerje KRUŠEVAC — Kruševski »14. oktober« in italijanska družba FIAT Alkis sta včeraj psodpisala sporazum o osemletnem sodelovanju in specializaciji, na podlagi katerega bodo v Kruševcu že prihodnje leto začeli izdelovati največji evropski gradbeni stroj - buldožer TG-300. S to proizvodnjo bodo v celoti nadomestili uvoz, saj jugoslovanski gradbeniki na leto potrebujejo okoli 150 takšnih buldožerjev, višek pa bodo izvozili, (dd) Kandidature CK ZKS za vodilne funkcije LJUBLJANA — Na včerajšnji seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije so ocenili, da kadrovske priprave na oba kongresa Zveze komunistov potekajo skladno z usmeritvami in kriteriji ter v rokih, ki jih je centralni komite že sprejel. Ob kritični oceni uresničevanja kadrovske politike je bilo poudarjeno, da mora ZKS v kadrovskih procesih s svojo akcijo še dosledneje uveljavljati sprejeta kadrovska načela in kriterije, v skladu s katerimi je poleg tega, da je nujna kadrovska kontinuiteta, potrebno pogumneje predlagati kandidate, ki so se uveljavili pri političnem delu in še posebej v združenem delu. Izmed evidentiranih kandidatov centralni komite ZKS predlaga kot možnega kandidata za predsednika CK ZKS Milana Kučana, za sekretarja predsedstva CK ZKS pa Miloša Prosenca. Kot možna kandidata za člana predsedstva CK ZKJ centralni komite ZKS predlaga Franca Šetinca in Štefana Korošca. (dd) Oddaje koprske TV prek oddajnikov tudi v srednji Italiji RIM — Od prvega decembra lahko gledajo oddaje koprske televizije tudi v Laciju in v drugih krajih srednje Italije. Koprska televizija in rimska zasebna postaja Videouno sta namreč ob posredovanju družbe Ponteco pred kratkim podpisali sporazum, ki odpira možnost koprski postaji italijanske narodnosti, da prek zapletene mreže oddajnikov doseže gledalce tudi v tako oddaljenih krajih polotoka. Videouno oddaja skoraj vse informativne oddaje in druge oddaje koprske televizije (seveda z izjemo Odprte meje), kar ustvarja pomembno dvosmerno komunikacijo italijanske narodnosti v SFRJ z njenim matičnim narodom. Videouno je ena redkih preživelih res samostojnih deželnih televizijskih postaj v širokem ozvezdju zasebnih občil, ki skuša z odprto in demokratično informacijo kljubovati iz dneva v dan vse bolj dušljivemu Berlusconijevemu monopolu. Rodila se je pred sedmimi leti kot posebni oddelek rimskega dnevnika Paese sera, sedaj pa deluje popolnoma samostojno. Po zadnjih uradnih podatkih ima videouno dnevno od 150 do 200 tisoč gledalcev. (S.T.) NOVE OTROŠKE KNJIGE ZA NOVOLETNA DARILA Predstavljamo vam izbor novosti iz slikaniškega programa in drugih zbirk za mlajše otroke Založbe Mladinska knjiga ■ Z ustreznim knjižnim darilom boste svojim najmlajšim lahko še bolj polepšali praznične dni. Založba Mladinska knjiga priporoča nakup svojih priznanih otroških knjig v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ulica sv. Frančiška 20 v TRSTU, ali pa jih naročite v Gorici na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1. K založba mladinska knjiga KRESNICE Nova zbirka prinaša siikaniške mi-niaturke velikosti 8x10,5 cm za naj-mlajše. Vanjo so uvrščena kratka besedila iz slovenske ljudske zakladnice in dela naših sodobnih pisateljev za otroke. Pravkar so izšle prve štiri knjižice: O SRAJCI SREČNEGA ČLOVEKA, slovenska ljudska, il. Srečo Papič; ZAKAJ TEČE PES ZA ZAJCEM, slovenska ljudska, il. Jelka Godec; POT OKOLI SVETA, sodobna pravljica, Branka Jurca, M. Matjaž Schmidt: ZELENI AVTOMOBILČEK, sodobna pravljica, Franček Rudolf, il. Zvonko Čoh ČEBELICA Najnovejše tri knjižice iz zbirke z dolgoletno tradicijo so natisnjene- v verzalkah, da jih že tudi učenci prvega razreda lahko sami prebirajo. ANINA USPAVANKA, pesmi, Gitica Jakopin, ii. Marjeta Cvetko KDO MAMICI SOLI PAMET, pripoved iz domačega okolja, Branko Hofman. il. Nevenka Gregorič BOJAN, partizanska pripoved, Karel Grabeijšek, il. Igor Rehar MALA SLIKANICA Štiri broširane slikanice v izjemno kvalitetni izvedbi, pa vendar po dostopnih cenah, se odlikujejo po bujni domišljiji svojih avtorjev. OB DEVETNAJSTIH ZJUTRAJ, Milan Dekleva, H. Milan Erič Vesela zmeda okrog razumevanja dnevnega časa. MODRI TRAKEC, lužiškosrbska pravljica, II. Jelka Godec PIKA POKA, Lili Novy, II. Marija Vogelnik Izbor otroške poezije ob stoletnici rojstva slovenske pesnice. ZAJEC BREZ HIŠKE, sodobne basni, Alenka Bizjak, II. Anka Luger -Peroci VELIKE SLIKANICE Bogato ilustrirane knjige temeljijo na literarnih predlogah, ki nudijo obilo gradiva za slikarsko upodobitev. Tudi letos so to dela priznanih domačih in tujih pisateljev in pesnikov. MALA MARJETICA IN GOZDNI MOŽ, pripoved v verzih, Vida Brest, il. Marjanca Jemec - Božič BRIDKA LUDVIKOVA BITKA, Dane Zajc, il. Marjan Beržan BRATEC IN SESTRICA, brata Grimm, il. Irena Majcen TURJAŠKA ROZAMUNDA, France Prešeren, II. Kamila Volčanšek KRIVOPETNICE IN ZLATOROG, trentarska ljudska, H. Marija Vogelnik CICIBANOVA KNJIŽNICA Zbirka je namenjena otrokom od o-smega do trinajstega leta starosti in prinaša dela domačih in tujih avtorjev. Poudarek je na sodobnih besedilih. SREBRNI ZVON, pripovedke iz Loškega potoka in okolice, Rudolf Mohar, II. Marjeta Cvetko NIKEC, Sempé - Goscinny, prevedel Tomaž Šalamun MEHURČKI IN PETDESET UGANK, Oton Župančič, II. Marlenka Stupica OSTRŽEK, Carlo Collodi, il. Marlenka Stupica SMOLČEK, Peter Kavalar, H. Dušan Klun MODRA KNJIGA PRAVLJIC, L’ubomìr Feldek, II. Albin Brunovsky Andreotti ugodno sprejel pobudo De Carlija (PSI) Aretirali nove Vse področje naše dežele s pomočjo EGS vključiti v sodelovanje z Jugoslavijo PODBONESEC — Socialisti si nadejajo, da bo že v teku prihodnjega leta 1986 italijanske vlada izdelala dokument, s katerim bo od Evropske gospodarske skupnosti naša dežela Furlanija - Julijska krajina tretirana v okviru EGS na enak način kot druge dežele Zvezne republike Nemčije, ki so ob meji z državami Vzhodne Evrope. To v okviru širše politike valorizacije obmejnih pokrajin E GS, ki uživajo posebne privilegije kar se tiče carin, tarifnih olajšav, prispevkov in investicijah. Zaradi tega so nekatere dežele ZRN danes zelo privilegirane znotraj vse Evrope, pri nas pa tega ne uživajo. To pa zato, ker takrat ko so sestavljali rimske sporazume o EGS, Italija ni predstavila nobenih zahtev. Najbrž tudi zaradi tega ne, ker takrat ni bilo še rešeno tržaško vprašanje. 0 tem je bil govor na posvetu, ki ga je deželno vodstvo PSI pripravilo v nedeljo v Podbonescu v Benečiji. V dvorani tamkajšnje občinske telovadnice se je zbralo veliko ljudi. Prisoten je bil celoten vrh socialistične stranke iz vse dežele. Kot gost je na posvet prišel tudi Jože Hartman od republiške konference SZDL Slovenije, ki je po uvodnih poročilih prisotne tudi pozdravil, želeč si še tesnejšega sodelovanja preko meje ter dejal, da si Slovenija pričakuje izglasovanje zaščitnega za- kona za Slovence v Italiji. Na posvetu so poročali deželni tajnik PSI Trombetta, šempetrski župan Marinig, podpredsednik deželne vlade Renzulli, deželni svetovalec Zan-fagnini, direktor ISDEE Favaretto, pokrajinski odbornik v Vidmu Mazzola in predsednik goriške pokrajine Cumpeta. V razpravo sta potem segla še predstavnik videmske trgovinske zbornice Bravo in zastopnik zveze industrijcev Lugnani. Posvet je sklenil poslanec De Carli tudi kot član osrednje direkcije PSI in kot predlagatelj zakonskega osnutka o mešanih carinskih conah vzdolž vse meje med Italijo in Jugoslavijo. Naslov posveta je bil: »Kakšna politika za obmejna območja?«. S tem v zvezi je bil govor o vsem. Tudi o slovenski manjšini. Podrobneje se je ob tem zaustavil Cumpeta. Dejal je, da je že čas, da se izglasuje globalni zaščitni zakon. Podlaga naj bosta šola in kultura, zaradi tega je tudi pomembna enakopravnost slovenskega jezika povsod, kjer žive Slovenci. O tem je govoril tudi De Carli, ki je dejal, da mora biti zaščitni zakon izglasovan, ker je taka volja vlade, pa čeprav marsikdo skuša zaustaviti in onemogočiti potek razprave. Največ pa je bil govor o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo na gospodarskem področju. Mešane industrijske cone na Krasu ne bo, najbrž tudi iz ekonomskih razlogov. Terjala bi na obeh straneh prevelike investicije. Zaradi tega je treba poiskati drugo pot. Tudi Jugoslovani morajo opustiti prvotno stališče, vsebovano v osimskih • sporazumih, je bilo večkrat rečeno na posvetu. Odtod zakonski osnutek De Carlija (PSI) in tudi osnutek Baraccettija (KPI). Medtem ko deželna KD ni nad tem navdušena, pa je zunanji minister Andreotti pokazal izredno zanimanje in razumevanje ter že dal skupini strokovnjakov nalog, naj stvar preuči, tudi v vidiku izkoriščanja norm EGS o obmejnih deželah. V tem tiči pravzaprav novost. De Carli je dejal, da ga Andreottijevo zanimanje navdušuje in daje garancijo, da bo stvar pravilno izpeljana. Nemške dežele, ki že uživajo razne ugodnosti, so gospodarsko zelo napredovale. Kar se prometnih zvez tiče, so na boljšem od naše in celo furlanska industrija se poslužuje pristanišč v Bremenu in Hamburgu, saj je prevoz po železnici do teh pristanišč cenejši kot do Benetk in Trsta. Obmejno sodelovanje na gospodarskem področju pa ne bi smelo biti omejeno na Trst ali Gorico (mimogrede povedano, tržaški industrijci ne kažejo prav nobenega zanimanja, medtem ko so furlanski nad tem navdušeni), marveč razširjeno na vso deželo. Ne samo na področja ob meji, marveč tudi na tista ob morju. V naši deželi smo zgradili veliko cestnih in železniških infrastruktur, manjka pa še uresničitev pristaniških. Nanizane so bile tudi številke o dosedanji pomoči rimske osrednje vlade gospodarskemu razvoju naše dežele: popotresna obnova, paket Trst - Gorica, prometnice in tako dalje. Nov od socialistov predlagan normativ na vsem ozemlju dežele, upoštevajoč tudi ugodnosti EGS pa naj bi zaobjel vso deželo. Tudi take pasivne kraje kot je Beneška Slovenija. Zaradi tega je bil ta posvet tudi v eni vasi Benečije. MARKO WALTRITSCH Q DRAVOGRAD — Koroška ne predstavlja z novim turističnim prospektom, ki ga je izdala medobčinska gospodarska zbornica v sodelovanju s turističnimi in drugimi organizacijami iz občin Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec. Prospekt na 20 straneh s številnimi barvnimi fotografijami in besedilom v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in angleščini slikovito predstavlja to območje, posebej pa njegove turistične, kulturne in naravne znamenitosti. prekupčevalce z otroki REKA — V včerajšnji številki italijanskega dnevnika z Reke, »La voce del popolo«, se je ponovno pojavila novica o »pošiljkah« jugoslovanskih o-trok v Italijo. Novica, ki jo je še isti dan povzela italijanska tiskovna agencija AGI, omenja uspel poseg koprskih kriminalistov v sodelovanju z jugoslovansko obmejno policijo, ki je konec prejšnjega tedna nataknila lisice trem Zagrebčanom in rešila skupinico desetih otrok. Policija je zalotila K. L, tridesetletnega možakarja iz Zagreba, ko se je v neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda Škofije pripravljal, da se zapelje v Italijo s svojim neprijavljenim »tovorom«. »Blago«, s katerim je mislil K. I. čez mejo, je bilo deset otrok, starih od 10 do 16 let, Romov, ki jih je prav gotovo nameraval za mastne denarce prodati v Italiji. K. I. in njegova dva pajdaša so se posluževali »koordinacijske službe« tridesetletne ženske iz Aleksinaca, ki je v sodelovanju z nekim znancem organizirala pošiljke o-trok iz Zagreba do Škofij s taxijem. V to nezaslišano in nečloveško prekupčevanje otrok, naj bi bilo vpletenih tudi nekaj zagrebških taksistov, ki so prevažali mlade Rome za 100.000 dinarjev (približno 600 tisoč lir). Slovenski klub v Kanalski dolini slavil drugo obletnico delovanja Trgovina čevljev in usnjenih izdelkov Madotto KRI2 pri Trstu št. 200 - Tei.: 220340 TRBIŽ — Slovenski klub v Kanalski dolini je svoje drugo leto delovanja v soboto zvečer sklenil z božičnim koncertom, ki ga je priredil v Kulturnem centru na Trbižu. Na njem je sodeloval domači moški pevski zbor iz Žabnic, ki ga vodita Giovanni in Gabriele Moschitz, kot gosta pa sta nastopila ženski zbor z Jesenic pod vodstvom Antona Cimpermana in oktet iz Žirovnice (pevovodja Marjan Jemec). Pokroviteljstvo nad koncertom sta prevzeli občina Trbiž in Odbor za mednarodno tekmovanje v nordijskih disciplinah (skokih in tekih), ki je bilo v soboto v tem kraju. Lepo število poslušalcev, med katerimi so bili tudi pripadniki drugih jezikovnih skupin, ki ljubijo petje, je predsednik kluba Niko Ehrlich pozdravil v slovenščini, italijanščini in nemščini, se pravi v treh jezikih, ki jih govorijo domačini. Zaželel jim je užitek ob poslušanju petja in jim voščil vesel božič in srečno novo leto. Ob tem pa je, izkoriščajoč navzočnost športnikov različnih držav na Trbižu, dodal misel, da tako kot šport tudi kultura ne pozna meja in da povezovanje ljudi ob meji utrjuje prijateljstvo in mir. Koncertu je prisostvoval podžupan na Trbižu Claudio Clavora. Večjega števila predstavnikov oblasti in drugih dejavnikov ni bilo mogoče pričakovati, ker so ravno v času koncerta priredili na drugem kraju sprejem za voditelje tekmovalnih ekip in jim predstavili prikladnost teh krajev za vrhunske zimsko - športne prireditve, vštevši kandidaturo za zimsko olim-piado. Koncertni večer je pokazal visoko pevsko kulturo obeh gostujočih zborov. Oba nastopata tudi izven meja svoje domovine, zlasti velja to za oktet France Prešeren. Njun program je vseboval klasične in domoljubne pesmi pa skladbe iz mednarodnega vokalnega programa. Izvedla sta jih dovršeno in si zaslužila toplo priznanje hvaležnega občinstva, žejnega slovenske besede. Domači pevski zbor, ki je uvedel koncert, je pokazal solidno znanje in posluh za želje domačinov. Pel je v vseh treh jezikoh, pa še v furlan-ščini. žabniški zbor ima sedaj za seboj že šest let delovanja, v njem- pa pojejo pripadniki različnih narodno- LJUBLJANA — Letošnja akcija prodaje voščilnic UNICEF je bila v Sloveniji ponovno zelo uspešna. Prodali so več kot milijon voščilnic in drugih izdelkov UNICEF, kot so dsrilne škatle, pisma, sestavljenke, lepljenke, koledarji, krožniki in plastične vrečke. Slovenija bo na račun UNICEF nakazala v Beograd okoli 70 milijonov sti. Iskanje jezikovnega ravnovesja je pogoj za njegov obstoj. Posnel je kaseto z naslovom »Brez meja«. Po koncertu je klub povabil vse nastopajoče na zakusko v planinski dom Mangart v Žabnicah, kjer so zbori dali duška svojim pevskim strastem in zapeli še nekaj lepih slovenskih pesmi, tako da je večer izzvenel kot skupno hotenje ljudi istega jezika, da bi se še srečali in v petju izpričali svoje skupno poreklo. Pred dvema letoma ustanovljeni Slovenski klub je svoje dosedanje delo opisal v informacijskem listu, enkratni številki, ki so jo izdali te dni. V njem je odbor podal obračun svojega dela in svoj cilj takole opredelil: »Tako kot ostali Slovenci v naši deželi, hočemo tudi mi ostati zavedni in strnjeni in bi radi videli, da bodo taki tudi rodovi, ki bodo prišli za nami.« (gv) dinarjev, za ta denar pa bo UNICEF nakupil jugoslovansko blago, ki ga potrebuje, predvsem cepivo in sanitetni material. Pri letošnjem izboru voščilnic UNI CEF so zelo uspeli slovenski motivi in ker razglednice UNICEF prodajajo povsod po svetu, je to vsekakor veliko kulturno priznanje. Uspešna prodaja voščilnic UNICEF Vošči vesele božične praznike in srečno novo lelo Eleganca, praktičnost, ugodno počutje. To vam nudijo najnovejši modeli dežnih plaščev, površnikov in oblek AQUASCUTUM in BURBERRYS. Za vaše dobro zimsko počutje pri LINEA v TRSTU - Ul. Carducci 4 DOMA mSm in v svetu SLOVENIJALES DOBRO POZNAN ------- Murko TVultritsch ----------- ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 24. Dr. Tuma, odvetnik z zelo dobro vpeljano pisarno v Ul. Treh kraljev (danes Ul. 24. maja), je bil takrat podpredsednik deželnega sveta za Goriško-Gradiščan-sko, zanimal se je še zlasti za odnose s podeželskimi občinami in za vipavsko železnico. Zato so ga številne občine imenovale za častnega občana. Še zlasti se je Tuma zanimal za kreditno gospodarstvo, prišel v vodstvo Goriške ljudske posojilnice, ki je bila ustanovljena že leta 1883, potem pa dal v letu 1897 pobudo za ustanovitev drugega kreditnega podjetja, Trgovsko-obrtne zadruge, ki ni temeljila več na zadružni podlagi, kljub svojemu imenu, marveč na kapitalističnem konceptu trgovskega oziroma bančnega podjetja. Ta banka je takoj po obratu stoletja zgradila Trgovski dom in bila vodilna na svojem področju v mestu in v deželi. Dr. Anton Gregorčič, ki se je sicer že dve deset-letji ukvarjal s politiko, časnikarstvom in tudi s šolo, je takrat precej svojega zanimanja posvetil šolstvu. Gregorčič je zlasti na podeželju pri nekaterih župnikih imel velik ugled, zato mu ni bilo težko zbrati podpore za vzdrževanje slovenskih šol v središču dežele. Tako dr. Anton Gregorčič kot drugi politični prvaki so se dobro zavedali, da je bila šola ena tistih postojank, ki jih je bilo treba osvojiti, da bi se lahko uveljavili pred italijanskimi sosedi, ki so imeli precej bolj razširjeno šolsko mrežo, tako v Gorici kot na podeželju. Zato je že v okviru Političnega društva Sloga skrbel za šolstvo, in prav v tem okviru je leta 1897 dal pobudo za ustanovitev samostojnega društva, to je Društva Šolski dom. Andrej Gabršček pa si je bil zadal nalogo dvigati narodno zavest s pisano besedo in je zato dvignil list »Sočo« nad vsa pričakovanja. Pod njegovim spretnim vodstvom je list postal zelo bojevit in učinkovih v zagovarjanju slovenskih zahtev in prav zaradi tega trn v peti italijanskim nacionalistom, ki so Gabrščka in »Sočo« napadali na skoro vsaki seji občinskega sveta, v govorih v deželnem svetu in v skoro vsaki številki svojih dnevnikov, medtem ko so drugim v Gorici izhajajočim slovenskim listom prizanašali, kajti očitno ti niso bili zanje nevarni. V novem stoletju je bilo to tudi razumljivo, saj je prišlo v deželnem svetu Gori-ško-Gradiščanske do čudne večinske koalicije med italijansko liberalno in iredentistično stranko deželnega glavarja Luigija Pajerja in slovensko klerikalno stranko Antona Gregorčiča, medtem ko so v opoziciji ostali slovenski liberalci Andreja Gabrščka in furlanski klerikalci Luigija Faidutija. Gabrščku je goriško italijansko meščanstvo očitalo predvsem to, da jim je dan za dnem odvzemal gospodarsko podlago. S parolo »Svoji k svojim!« iz leta 1897 je Gabršček vabil slovenske meščane in okoličane, da kupujejo le pri sloven- skih trgovcih, se poslužujejo le slovenskih obrtnikov, gredo le k slovenskim odvetnikom, notarjem, zdravnikom. Ta Gabrščkova akcija je kmalu začela rojevati vidne uspehe. V mestu so se odpirale nove slovenske trgovine, v Gorici so prihajali novi ljudje, ki so se kmalu uveljavili, asimilacija je praktično skoro prenehala. V tem okviru je bilo čisto razumljivo, da se je večalo tudi število otrok, ki so obiskovali slovenske zasebne šole, ki pa so imele pravico javnosti, kot so takrat temu pravili, kar je pomenilo, da so bile diplome in spričevala enakovredne tistim na državnih oziroma občinskih šolah. Niti politični razkol, do katerega je prišlo v slovenskem taboru tik pred iztekom stoletja leta 1899, na pritisk ljubljanskih katoličanov, ki jim ni prijalo enotno vodenje goriške slovenske politike med liberalci in katoličani, ni zaustavil tega procesa krepitve naših šol. Do razkola je prišlo zaradi močnega pritiska takratnega goriškega nadškofa kardinala Jakoba Mis-sie na dr. Antona Gregorčiča. Ta je vodil katoliško skupino v Političnem društvu Sloga. Napadali so ga že prej nekateri katoličani, ki so se sklicevali na ideje dr. Antona Mahniča in ki so že v zadnjih letih stoletja razpredli na podeželju mrežo posojilnic, zadrug in drugih kulturnih društev, vse to po kranjskem zgledu. Te sta vodila duhovnika brata Andrej in Josip Pavlica. Nadškofu Missii je uspelo marsikaterega dvomljivega duhovnika prepričati tudi tako, da je njegovi župniji odkazal denarni prispevek za revne farane iz sklada Goriške hranilnice, ki ji je bil predsednik. V soboto v proseškem vrtcu Skupna božičnica slovenskih in italijanskih malčkov Mrzlični nakupi, živahen mestni premet, številni odhodi na potovanja Trst kaže običajno potrošniško lice ob božičnih in novoletnih praznikih V nedeljo in včeraj je večina trgovcev izkoristila možnost, da izjemoma odpre trgovine. Za to jim najbrž ne bo žal. Zlasti v popoldanskih urah je bil v nedeljo živahen promet po mestnih ulicah in pločnikih in redka je bila prodajalna, v kateri bi trgovci čakali križem rok. Posebno veliko dela so imele trgovine s konfekcijo, obuvali in darili. Nakupi so se mrzlično nadaljevali ves včerajšnji dan. Mnogi so že začeli kupovati jedi in pijače, ki jih bodo gospodinje pripravile za božično vigOijo in za sam božič. Zaradi nakupov se je včeraj avtomobilski promet po, mestnih ulicah odvijal z veliko težavo. Zastoje so povzročala predvsem parkirana vozila. Kupci so avtomobile puščali vsepovsod, na pločnikih, v drugi in celo tretji vrsti sredi ulice. Posebno počasi so se vozila premikala v Terezijanski četrti in okrog splošne bolnišnice. Precej kupcev je v teh dneh prišlo tudi z onstran meje, vendar še zdaleč ni bilo takšnega navala kot pred leti. To nam je potrdila tudi obmejna policija. Na mednarodnih prehodih pri Fernetičih, pri Pesku in na Škofijah je bil v nedeljo in včeraj promet le rahlo nad povprečjem. Glavni vzrok za to je nizka vrednost dinarja. Včeraj so menjalnice v Trstu en dinar menjale za 4,5 lire, prodajale pa so ga za 5 lir. Glede umikov trgovin naj omenimo, da bodo na božič, 25. t. m., odprte samo cvetličarne, in sicer zjutraj. Na Štefanovo, 26. t. m., bodo zjutraj delovale le pekarne in mlekarne. V soboto, 28. t. m., bodo odprte vse trgovine, vključno železarne, izjemoma pa bodo lahko odprte vse trgovine tudi v ponedeljek, 30. decembra. Kadilce naj še obvestimo, da bodo tobačne prodajalne zaprte 25., 26., 28. decembra in 1. januarja. Posebni urniki bodo seveda veljali tudi za gostilne, restavracije in druge javne lokale. Vso noč bodo lahko odprti nocoj, jutri in na Silvestrovo. Po kvestorjevi odredbi bodo lahko podaljšali urnik obratovanja do 1. po polnoči vse do 8. januarja. Kdor bi si v .prihodnjih prazničnih dneh rad privoščil v njih kosilo ali večerjo v širši družbi, mora pohiteti z naročili. Številni boljši lokali imajo namreč že vse rezervirano. Zanimivo alternativo za tiste, ki bi radi preživeli praznične večere v širši družbi, nudijo tudi razna društva. Mnoga so že začela s pripravami, da bi zlasti SOvestrovo praznovali »kot se spodobi«. Božične in novoletne praznike oz. počitnice pa bo marsikdo tudi letos izkoristil za potovanja. Teh bo vsaj toliko kot lani, sodeč po podatkih, ki so nam jih posredovale nekatere turistične agencije. Glede ciljev ni posebnih novosti, še največ se jih je odločilo za počitnice na snegu, kljub temu, da je redkokje zapadlo dovolj snega za smučanje. Ti seveda še posebno upajo, da bo naletavalo v prihodnjih dneh, česar vremenske napovedi ne izključujejo. Veliko Tržačanov bo počitniške dni izkoristilo za obisk najznačilnejših evropskih mest, zlasti Dunaja, Pariza in Londona. Petičnejši si bodo privoščili potovanje v tople kraje. Kot že nekaj let nazaj, številni bodo oz. so že odpotovali v Kenijo, Egipt, Mehiko in na razne tropske otoke, zlasti na Sejše-le in Maldive. Slika, ki jo nudi potrošniški Trst v teh prazničnih dneh, se kljub krizi veliko ne razlikuje od one iz boljših polpreteklih let. Kako se gozdne živalice pripravljajo na božič, je bila tema otroške božičnice, ki se je v soboto zjutraj odvijala v prostorih slovenskega in italijanskega vrtca na Proseku. Izjemnost te božične prireditve je v tem, da so jo letos prvič skupno pripravile slovenske in italijanske vzgojiteljice. Da je bil to dvojezičen nastop, je na vhodu vrtca opozoril že sam dvojezičen napis, ki je vabil starše, sorodnike in prijatelje na otroško božično prireditev. Na predstavi glasbene fantazije »Božič v gozdu« so nastopili slovenski in italijanski otroci preoblečeni v gozdne živalice. Prireditev se je pričela z nastopom, recitacijo in plesom ob glasbi naših malčkov, ki so se skrili za bele smreke scenskega ozadja, ko so italijanski otroci isto vsebino ponovili v svojem jeziku. Skupaj so nato slovenski in italijanski malčki zapeli pesmi »Mala smrečica« in »Gli alberi di Natale« ter okrasili smreko z božičnimi motivi in zvezdo repatico, ki so jo otroci predstavili kot simbol miru, ljubezni in prijateljstva med vsemi otroci in narodi na svetu. Hvalevredna pobuda vzgojiteljic pro-seških vrtcev, ki je navdušila vse prisotne, je združila otroke in tako tudi starše. Skupna prireditev je bila za slovenske in italijanske starše izredna priložnost za srečanje, ki bi se morala iz šolskega področja razširiti tudi na druge oblike skupnega družbenega življenja. BARBARA BONETA PO TREH DNEH STAVKE Il Piccolo spet v kioskih Il Piccolo je od včeraj spet v kioskih. Lastništvo in novinarji so namreč v nedeljo dosegli dogovor o dodatni delovni pogodbi, zaradi katere je uredništvo prejšnji teden stavkalo tri dni in napovedalo stavko vse do 2 januarja. V bistvu je bil z malenkostnimi popravki obnovljen dosedanji dogovor, kljub sporazumu pa je uredniški odbor odstopil. Odstop pa je odraz nasprotij, ki so nastala v uredništvu samem zaradi odnosa do lastništva in do politične linije časopisa. 0 Krajevna zdravstvena enota je razpisala javni natečaj za eno mesto primarija laboratorija. Prošnje je treba poslati do 31. decembra. Resolucija komunistov o upravljanju občine Načelnik komunistične svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu Arturo Calabria je predložil občinskemu svetu resolucijo, ki zadeva v živo upravljanje tržaške občine. V resoluciji Calabria želi, da bi občinski odbor pred razpravo o proračunu poročal občinskemu svetu o položaju posameznih oddelkov in sektorjev in da bi predstavil načrt za izboljšanje njihovega delovanja. Načelnik svetovalske skupine KPI v resoluciji tudi točno omenja nekatere oddelke službe, ki bi jih morali izboljšati, da bi bolje odgovarjale zahtevam občanov. Tako želi izvedeti o delovanju Oddelka VII — socialno skrbstvo s posebnim poudarkom na službo oskrbe prizadetih, na Center za motorično vzgojo, na domove za ostarele, ki jih zadnji čas upravlja občina; nadalje o službah oddelka VI — javno šolstvo (otroški vrtci, jasli, šole s celodnevnim poukom) ; o oddelku I — anagrafske službe in oddelka VIII — občinske izpostave (le-te bremeni pomanjkanje osebja). Poleg tega Calabrio zanimajo oddajanje javnih del v zakup in potek del v zakupu ter upravljanje občinskega osebja. Sporočilo Edvina Švaba Mihailu Gorbačovu Ob dnevih sovjetske kulture v naši deželi je obiskal občino Dolina astronavt Jurij Petrovič Artjuhin. Župan Edvin Švab ga je prosil, naj ponese Mihailu Gorbačovu naslednje sporočilo: »Iz naših mirovnih manifestacij smo dvakrat poslali preko ambasad ZDA in SZ poziv (Reagan, Brežnjev, An-dropov), da skupno sedete za mizo in se pričnete dogovarjati. Organizirali smo referendum o odpravi jederskih raket in 96% naših občanov se je izreklo proti takemu orožju v svetu. S posebnim sklepom smo našo občinsko ozemlje proglasili za denuklearizirano področje. Ob upoštevanju vsega tega, nas 'je izredno razveselilo srečanje med vami in predsednikom ZDA. Mi smo prepričani, da je mir in delo za mir bistvena sestavina sovjetske kulture. Zato vas prosimo, da zagotovite prisotnost vaših predstavnikov na Ul. Mednarodni konferenci denukleariziranih občin, ki bo prihodnje leto v italijanskem mestu Perugii. Nadalje vas prosimo, da podprete tudi naš predlog, da se, kot znak dobre volje, ustanovi širše denuklearizirano področje, ki naj zajema Avtonomno deželo Furlanijo -Julijsko krajino, del Madžarske, avstrijsko Koroško in Socialistično republiko Slovenijo.« Na petkovi devinsko-nabrežinski občinski seji Prispevki kulturnim in športnim društvom ter odobritev resolucije o kontingentih Na petkovi seji je devinsko-nabrežinski občinski svet porazdelil finančne prispevke športnim in kulturnim društvom iz občine. Med športnimi društvi so finančne prispevke prejeli: ŠD Sokol 1 milijon lir, SK Devin 1.150.000, Polisportiva San Marco 1 milijon, CS Internazionale 600 tisoč, Judo club 400 tisoč, balinarsko društvo iz Devina 200 tisoč, Pietas Julia 100 tisoč, JK Čupa 250 tisoč, Vindsurf Devin 200 tisoč in Moto club Devin 100 tisoč lir. Tako odborovo porazdelitev je občinski svet sprejel z večino glasov in brez razprave. Med kulturnimi društvi pa so finančne prispevke prejeli: KD Igo Gruden 1.500.000 lir, Godbeno društvo 000 tisoč. Dekliški pevski zbor iz Devina 900 tisoč, Fantje izpod Grmade 900 tisoč. Kulturni krožek Istria 390 tisoč, Slovenska skavtska organizacija 290 tisoč. Associazione culturale Duinese 500 tisoč in KD Vigred iz Šempolaja 300 tisoč lir. Komunistična skupina, ki se je pri glasovanju tega sklepa vzdržala, se v celoti ni strinjala s tako porazdelitvijo, ker je bila po besedah svetovalca Iskre storjena krivica Kulturnemu krožku Istria, ki je prejel nižji prispevek kot Associazione Duinese; pri tem je tudi na osnovi lastnih izkušenj orisal kakna je pravzaprav vloga tega devinskega društva in kako je bil KK Krožek v njegovi primerjavi zapostavljen. Svetovalec Širca pa je dodal, da je KD Vigred prejelo prenizek prispevek glede na njegovo letošnjo^ dejavnost. Finančni prispevki so bili porazdeljeni na osnovi poročil, ki so jih predstavila društva skupno s prošnjami, je odborov sklep utemeljila odbornica Terčon in v zvezi s krožkom Istria dodala, da pač deluje pretežno izven občinskih meja, KD Vigred pa je občinska uprava letos praktično podvojila prispevek v primerjavi z lanskim letom. Odborov predlog je bil nato sprejet z večino glasov. Občinski je tudi s sklepom namensko razdelil finančni prispevek v višini 5,4 milijona lir, ki ga je občinska uprava prejela od pokrajine na osnovi deželnega zakona 68/81. Polovico tega prispevka je namenil za raziskavo o družbeno-kultumih značilnostih, jezikovnih problematikah ter o šolskem vključevanju slovenskih šoloobveznih otrok v devinsko nabrežinski občini, drugi del prispevka pa za znanstveno raziskavo o krajevnih imenih v nasel-kih in vaseh občine ter za grafično izdelavo izsledkov. S tem prispevkom bo občina krila prvi del raziskave (o toponomastiki), ki jo bo opravil prof. Pavle Merku, -v drugem delu pa je predvidena še raziskava o najzaslužnejših možeh, po katerih naj bi pozneje poimenovali razne trge in ulice v občini. V zvezi s tema sklepoma je v občinskem svetu stekla razprava o deželnem zakonu 68/81, v okviru katere je padla marsikatera kritika na račun pokrajinske uprave zaradi njene počasnosti porazdeljevanja omenjenih prispevkov. Občinski svet je na petkovi seji z glasovi strank večine sprejel tudi resolucijo, ki jo je predstavil predstavnik liste in odbor z amandmajem bistveno spremenil, ki obvezuje župana in občinski odbor, da bi posegla pri predsedniku senata in urgirala odobritev zakonskega osnutka o ukrepih za gospodarski razvoj traške in go-riške pokrajine, ki ga je poslanska zbornica že odobrila in da bi sprejela primerne pobude, da bi se režim proste cone za kontingente razširil tudi na tržaško pokrajino. Pri glasovanju se je komunistična skupina vzdržala, ker, kot je podčrtal svetovalec Širca sami kontingenti ne morejo nikakor rešiti hude gospodarske krize in bi zato bilo treba to zahtevo vključiti v širši okvir posegov, s katerimi bi gospodarski sektor lahko resnično premostil sedanje krizno obdobje. Tradicionalne božične glasbene prireditve privabile mnogo občinstva Zaključni koncerti godb v Ricmanjih, Križu in Nabrežini Koncerti, zborovske in druge glasbene prireditve so zelo primerne za predpraznične dneve. Že več let organizirajo zato naša duštva, predvsem godbena, v tem času svoje zaključne nastope, ali božične koncerte. Tak zaključni nastop je imela v soboto zvečer v Babni hiši godba na pihala iz Ric-manj, ki je izkupiček prireditve namenila Skladu »Mitja Čuk«, torej organizaciji, ki skrbi za pomoč prizadetim otrokom. Koncert je lepo uspel — lahko pa bi bil obisk še večji, da ni bila isti večer tudi v Domju prireditev harmonikarjev. 40 članov domače godbe je pod vodstvom svojega dolgoletnega in sposobnega dirigenta Godba iz Ricmanj Krisanowskega izvedla lep, pa tudi pester program, v katerega je, poleg klasičnih koračnih in drugih skladb za godbene ansamble, izvedla tudi več modemih skladb, ki so bile občinstvu zelo všeč in ki kažejo na težnjo ricmanjske godbe na pihala, da prilagodi svoje programe, kot tudi izvajanje, sedanjim zahtevam časa in okolju. Tako je ansambel začel program z veselo koračnico, nadaljeval z Avsenikovo polko, z odlomkom iz operete »Sad-ko«, s samlx>, z eno od skladb Beatlesov, z Leškovim »Večer ob Dravi«, s katerim je godba prejela nagrado na srečanju godb na pihala v Krškem, z odlomkom iz operete »My fair lady«, z venčkom ruskih pesmi in še z dvema koračnicama. Po koncertu so si pevci voščili in se zadržali na kratki družabnosti. Božični koncert je imela v nedeljo proti večeru tudi godba na pihala Vesna iz Križa, ki jo vodi mladi dirigent Livio Sulčič. Koncert je bil v dvorani KD A. Sirk, oder pa so člani društva lepo okrasili z borovirm vejami in božičnimi okraski. Program je bil bogat in zanimiv ter je obsegal kar deset skladb, od katerih so, približno polovico, mladi godbeniki naštudirali prav za to priložnost. Program je napovedovala Kristina Pahor; obsegal pa je več koračnic, valčkov, nekaj modemih skladb, za konec pa še venček božičnih pesmi, za katere aranžma je poskrbel dirigent sam. Tudi zaključni letni koncert godbenega društva »Nabrežina«, ki je v teku sezon postal tradicionalna glasbena prireditev in obenem po- memben mejnik v vsakoletnem delovanju društva, je privabil zanimanje številnega domačega občinstva. Glasbena ponudba je bila, v primerjavi s prejšnjimi nastopi orkestra tokrat precej bolj pestra, kar se tiče koncertnega programa pa moramo reči, da je spored obsegal precej novih skladb. Večino teh so godbeniki izvajali že v prvem delu programa; s tem v zvezi bi omenili predvsem znano Verdijevo uverturo »Nabucco« in izbor iz Romber-gove operete »The študent prince«, ki sta vsekakor izstopali. Prijetno presenečenje je navsezadnje bil tudi nastop moškega pevskega zbora »I. Gruden«, ki je povezoval oba dela sporeda. Zbor se je domačemu občinstvu predstavil po večmesečnem premoru in je, pod vodstvom dirigenta Alda Kumarja zapel pet skladb (večinoma motive slovenskih skladateljev). V drugem delu sporeda bi poleg nekaterih že znanih koračnic omenili potpuri ruskih narodnih pesmi, ki je bil tudi novost, in swing motiv »Ricordando Brooklyn« F. Benzija. Še besedo, dve o duši nabrežinskega godbenega društva, kapelniku Stanku Misleju; v nedeljo je s strani devinsko nabrežinskega župana prejel priznanje, ki mu ga je občinska uprava podelila za njegovo dolgoletno delo v društvu. Rezultati njegovega dela so vsekakor na dlani; društvo trenutno šteje 40 (večinoma mladih) članov, samo letos pa • se je predstavilo na preko tridesetih prireditvah. Z nastopanjem v letošnjem letu pa nikakor še ni končala, saj jo za božič čaka še zadnji (sicer krajši) nastop na nabrežinskem trgu. Godba iz Križa Godba iz Nabrežine Na Pomorski postaji ob številni udeležbi uglednih osebnosti Sinoči odprli razstavo »Beseda in knjiga« »Začeti želim v imenu Primoža Trubarja, tega velikega Evropejca, Slovenca in lahko rečemo tudi Tržačana zaradi vloge, ki jo je naše mesto imelo v njegovem intelektualnem in človeškem zorenju. Leto, na pragu katerega stojimo, bo Trubarjevo leto, saj bomo .v njem obhajali 400-letnico njegove smrti. Ponosni smo, da prvi proslavljamo to obletnico s pričujočo razstavo, ki je posvečena njegovemu delu in času.« S temi besedami je prof. Jože Pirjevec v imenu prirediteljev pozdravil številno občinstvo, ki se je sinoči zbralo na Pomorski postaji ob odprtju razstave »Beseda in knjiga«, posvečene slovenski protestantski reformi. Razstavo sta pripravili Ljubljanska univerza in Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane ob lanski 400-letnici prve izdaje Dalmatinove Biblije. Na pobudo Tržaške univerze in naše Narodne in študijske knjižnice ter pod pokroviteljstvom tržaške pokrajinske uprave pa je zdaj na ogled v našem mestu. Udeležence včerajšnjega slovesnega odprtja, med temi rektorja Tržaške univerze prof. Paola Fusarolija, tržaškega škofa Lorenza Bellomija in druge vidne predstavnike kulturnega in političnega življenja z obeh strani meje so nagovorili tudi ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Tomo Martelanc, glavni oblikovalec razsta- ve dr. Jaro Dolar in tržaški pokrajinski odbornik za kulturo prof. Zorko Harej. Ravnatelj Martelanc je predvsem spomnil, da Trst in Ljubljano od nekdaj povezujejo pomembne vezi. Trubar sam se je svojega reformatorskega duha navzel pri tržaškem škofu Bonomu, Ivan Cankar je večkrat prihajal predavat v Trst. Te povezovalne niti je treba obujati v spominu tudi v sedanjem času, je dejal Martelanc, ko italijanski in slovenski narod še vedno iščeta možno- sti pravega sožitja. Prof. Zorko Harej je delo slovenskih protestantskih pisateljev in pridigarjev primerjal z delom sv. Cirila in Metoda ter pri tem opozoril na nekatere podobnosti, zlasti nà dejstvo, da so se vsi pri opravljanju svojega poslanstva posluževah ljudskega jezika in glasbe. Nekatere temeljne značilnosti dobe in osebnosti, katerim je posvečena razstava, je v svojem nagovoru podčrtal dr. Jaro Dolar. Omenil je, da smo Slovenci s Trubarjem leta 1550 dobili prvo tiskano knjigo ,po Dalmatinovi zaslugi pa leta 1584, komaj 50 let po Luthrovem prevodu m mnogo prej kot marsikateri evropski narod v svojem jeziku celotno Sveto pismo. Poudaril je na-, dalje, da so slovenski reformatorji — poleg že omenjenih Adam Bohorič, Sebastjan Krelj in drugi — navezah plodne stike z najrazbordtejšimi duhovi tedanje Evrope, od Luthrovega učenca in sodelavca Dietricha do »očeta Nemčije« Melanchtona. Stoven-ščina se je po njihovi zaslugi uvrstila med najuglednejše evropske jezike, kot pričajo tudi štirijezični nemško - latinsko - slovensko - italijanski slovar, ki ga je napisal Nemec Hieronim Magister, in druga dela, ki si jih je moč ogledati na Pomorski postaji. Na častnem mestu razstave, ki je okusno razporejena v hali prVega nadstropja, stoji Dalmatinova Bibbia. Na ogled je skupno 65 eksponatov, med temi 30 izvirnih knjig ter vrsta reprodukcij portretov, zemljevidov in slik, ki so povezani s slovenskimi reformatorji in njihovim delom. Ob vsakem eksponatu je podnapis z razlago v italijanščini in slovenščini, poleg tega pa si obiskovalci lahko nabavijo dvojezični katalog. Razstava bo na ogled do sobote, 28. decembra, vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. (mb) Novo Biasuttijevo pismo Craxiju Predsednik deželnega odbora Biasutti je včeraj spet pisal ministrskemu predsedniku Craxiju, da bi ga opozoril na težaven gospodarski položaj tržaškega in goriškega območja. Kot je znano, je Biasutti že 13. decembra pisal Craxiju o teh problemih, sedaj pa je dopolnil informacijo po srečanjih, ki jih je deželni predsednik imel s predstavniki krajevnih uprav in sindikatov. V pismu je Biasutti omenil predvsem probleme Temija, izvajanja načrta Firmare in novih naročil za ladjedelnice kot tudi nujnost, da se rafineriji Total v Žavljah zagotovi še nadaljnje delovanje ah pa vsaj ohranitev sedanje zaposlitvene ravni. Glede na nujnost problemov je Biasutti ponovil predlog za srečanje z vlado, ki naj bi bilo pred 15. januarjem. Kmalu v Trstu nove naprave za čiščenje morja V okviru akcije proti onesnaževanju morja je ministrstvo za trgovsko mornarico sklenilo zgraditi dva posebna obrata za čiščenje odplak, posebno takih, ki nastajajo med čiščenjem ladijskih podpalubij. Eden takih obratov bo nastal v Trstu, in to bo edini tak obrat na Jadranu in eden redkih v Sredozemlju. Nove naprave bodo stale predvidoma kakih 20 do 25 milijard hr, zaposlile pa naj bi kakih 20 oseb. Spomladi 1987 bo stopil v veljavo nov zakon proti onesnaževanju morja, po katerem bodo morale tovorne ladje redno čistiti svoje podpalubje, kar pomeni, da hi nove naprave morale pritegniti v tržaško pristanišče veliko ladij, posebno onih, ki prevažajo petrolej in druge škodljive snovi. Pred pokrajinskim kongresom CGIL V teh dneh se je zaključilo predkongresno delovanje tržaške CGIL v pripravi na pokrajinski kongres, ki bo od 9. do 11. januarja v kongresnem centru pomorske postaje. Od novembra sem je že bilo kakih sto delavskih skupščin in 19 kongresov posameznih kategorij delavcev, med katerimi so obnovih vodstva in izvolili 217 delegatov na tržaški kongres v razmerju enega delegata za vsakih 125 članov. Ob koncu lanskega leta je namreč tržaška CGIL štela 27.226 članov. Na pokrajinskem kongresu bo vsedržavno tajništvo CGIL zastopala Donatella Turtura. Obenem zavrača kritike odbora za italijanstvo Trsta KD ponavlja potrebo po zaščitnem zakonu Pokrajinsko vodstvo KD v tiskovnem poročilu poudarja potrebo po zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, obenem pa dodaja, da mora pobudo dati sama vlada, da bi se na tak način izognili spremembam (»stravolgimenti«) v prisotnosti tako raz-ličnih predlogov, ki so bih predloženi v parlamentu. Ob tem dodaja, da sta se tako tržaška občina kot pokrajina v tem smislu izrekli na sestankih z ožjo senatno komisijo. KD tudi označuje kot nelogično tisto kritično oceno, ki jo je izrazil odbor za obrambo italijanske identitete Trsta glede predloga KD. Ta odbor, dodaja KD, pozablja na osnovne raz-hke v impostaciji, ki obstajajo med predlogi krščanske demokracije in drugih pohtičnih sil. Predlogi KD, zaključuje tiskovno poročilo, osvajajo obstoječi položaj v Trstu in Gorici in odklanjajo možnost enačenja slovenščine in italijanščine kot državnega jezika in odklanjajo vsakršno obliko privilegijev do pristopa v javne službe. Odredba kvestorja Na prošnjo Združenja lastnikov javnih lokalov je tržaški kvestor izdal odredbo, po kateri so vsi javni lokah lahko odprti med 24. in 25. decembrom ter med 31. decembrom in 1. januarjem celo noč. V obdobju od 18. decembra do 8. januarja pa so javni lokah lahko odprti do 1. ure. Slovensko dobrodelno društvo obdarilo otroke Kakor prejšnja lota se je Slovensko dobrodelno društvo v Trstu tudi letos spomnilo socialno potrebnih u-čencev slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. S prispevki, ki jih je društvo prejelo, je obdarovalo z oblačili, obutvijo in šolskimi potrebščinami vse otroke, ki so jih učitelji osnovnih šol prijavih kot potrebne pomoči. Slovensko dobroddno društvo se i-skreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, Id so s svojo pomočjo omogočih to pobudo in tudi učiteljem, ki so pri-pravih sezname otrok in s svojo akcijo z društvom sodelovah. V okviru svojih možnosti pomaga Slovensko dobrodelno društvo otrokom slovenskih šol in njihovim staršem. Za potrebna pojasnila se lahko javite na sedežu društva Ul. Machiavelli 22/H. vsako sredo med 16.00 in 18.30, tel. 65612. V nedeljo na podvečer pri Lipici Huda nesreča mladega Lonjerca 24-letni Renato Gombač z audijem treščil v obcestni kamen in drevo Na oddelku za oživljanje kàtinar-ske bolnišnice se od nedelje zvečer bori s smrtjo mlad Lonjerc, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči pri Lipici. Renato Gombač, tako je 24 letnemu mladeniču, doma iz Lonjerja 428, ime, je s svojim avtomobilom zapeljal s ceste in silovito treščil najprej v obcestni kamen in nato v obcestno drevo. Prometna nezgoda se je pripetila v nedeljo približno ob 18. uri na lokalni cesti pri Lipici. Po izsledkih prometne mihce iz Kopra je Renato Gombač peljal s svojim audijem iz Lipice v smeri proti mejnemu prehodu Lipica, ko je v levem ostrem o-vinku v bližini naselja Kal nenado-Pia zavozil v desno. Avtomobil je zaneslo s ceste: audi je najprej s Prednjim delom treščil v betonski obcestni kamen in v leseno ograjo °d koder se je vozilo odbilo in se teko nesrečno zasukalo, da je z bočnim delom, prav z levimi vrati (ob voznikovem sedežu) močno zadelo v obcestno drevo. . Ko so prispeli na kraj nesreče reševalci, so takoj uvideh, da je bilo voznikovo zdravstveno stanje zelo resno. Zato so se odločili, da ga z re-silcem hitre pomoči nemudoma pre-Poljejo v najbližjo bolnišnico, čez teejo, v bolnišnico na Katinari. Tu 80 zdravniki sprejeli ranjenca s stro- go pridržano prognozo na oddelku za oživljanje. Renato Gombač je v Lonjerju zelo priljubljen. Po končanem šolanju na trgovskem tehničnem zavodu Zois se je pred kratkim zaposlil kot uradnik na tržaški univerzi. Že iz mladih nog se je bavil s športom: pri Boru se je njprej udejstvoval v atletiki, nato še v košarki. Po zaposlitvi se je na univerzi za rekreacijo ukvarjal tudi z judom. Iz vsega srca mu želimo, da bi to hudo življenjsko izkušnjo uspešno premostil. Dva strela v parkirani avtomobil: kdo je bil? V nedeljo zjutraj ob 10. uri je 20-letni Mauro Ferrante iz Ul. Ventura 26 imel posebne vrste budnico: iz sladkega sna, v katerega se je pogreznil le pet ur prej, ga je prebudil policijski inspektor Scozzai, ki je že eno uro skušal razumeti, zakaj je nekdo dvakrat ustrelil v njegov avto in ga pomazal z rdečim barvilom. Avto, fiat 128, je bil pravilno parkiran pred domom. Ferrante ga je tam u-stavil okrog 5. ure zjutraj, potem ko je noč preživel v diskoteki. Zjutraj so mimoidoči opažih prebiti vetroban in »krvave madeže«, tako da so telefonirah policiji. Ferrante, ki ni nikoh imel odprtih računov s pravico, se je zelo začudil in se ni mogel spomniti, da bi imel »sovražnike«, ki bi nosili v žepu pištolo kal. 22, torej tako, s katero so neznanci ustrelih v njegov avto. Je torej bila le »šala« mimoidočega? Policija bo skušala to ugotoviti. Jugoslovanska državljana okradla Tržačanko Policija je aretirala in prijavila sodstvu 22-letnega jugoslovanskega državljana Ismeta Kajeviča iz Novega Pazarja, ker je prejšnjo soboto popoldne, skupno z drugim pajdašem, okradel 32-letno bolničarko Salvatrice Schierò iz Trsta. Kot je povedala žrtev, se je pred vhodom v veleblagovnico Upim na Korzu Itaha nenadoma znašla med dvema fantoma. Medtem ko jo je prvi pomil, ji je drugi odprl torbico in vzel iz nje denarnico, nakar sta oba zbežala. Toda Kajeviču beg ni uspel, kajti nekemu policijskemu agentu in mestnemu redarju je uspelo, da sta ga prijela. Schirojeva je v denarnici hranila sto tisoč lir, ki je očitno zamenjalo lastnika. NA ŠTEFANOVO Koncert Godbenega društva Prosek Godbeno društvo Prosek je tudi letos »rezerviralo« dan po božiču za svoj tradicionalni zaključni koncert ob izteku leta. Koncert na Štefanovo bo v četrtek, 26. decembra, ob 17. uri v prenovljeni dvorani Kulturnega doma Prosek - Kontovel. Proseški godbeniki se bodo pod taktirko kapelnika Slavka Lukse predtsavili domačinom in gostom z novim programom, ki so ga naštudirali po poletnem premoru. Prireditev bo popestril nastop članov Amaterskega odra Jaka Štoka. Večernica v pravoslavni cerkvi V srbski pravoslavni cerkvi bo danes ob 17. uri svečana večernica s petjem starih liturgičnih spevov na čast patrona skupnosti sv. Spiridiona. Prisotni bodo zastopniki vseh zgodovinskih skupnosti Trsta in predstavniki ot)1asti. Ob koncu maše- bodo delih blagoslovljeni kruh. Jutri ob 10.50 pa bo v isti cerkvi svečana liturgija, mod katero bo cerkveni zbor pod vodstvom Z. Kareja izvajal skladbe iz staroslovanske liturgične polifonije. • Te dni so v tržaški industrijski coni odprli novo tovarno nogavic Hur-wits, katere lastnik je mladi Nizozemec De Luis Hurwits in ki je svoje prostore našla v bivšem obratu Baker. V njej je zaposlenih 56 ljudi. Bogata božičnica v dolinski šoli »Simon Gregorčič« Zimske počitnice so se na srednji šoli »Simon Gregorčič« v Dolini kot običajno pričele z božičnico, ki so jo priredili in izvedli dijaki sami v voščilo za lepe in mirne praznike profesorjem, vsem na šoli in staršem. Na božičnici je poleg šolskega zbora, ki ga vodi prof. Vihra Kodrič, recitatorjev in kateheta žarka Škerlja, ki je izrekel božično misel, sodeloval tudi ženski nonet Vitra iz Ribnice, ki ga vodi profesorica Bernarda Kogovšek. Po prodornem uspehu pretekli torek v Trstu pred nabito polnim Kulturnim domom za 15-letnico Tržaškega okteta, so njih blagoglasni zvok poslušali učenci in profesorji dolinske srednje šole, ob njih pa so ob petju Vitre uživali tudi nekateri starši. V svojem voščilu je ravnatelj Aldo Stefančič izrecno poudaril pomen te nove vezi med ribniškimi umetnicami in dolinsko šolo v upanju, da bodo še kdaj prišle v goste. Božičnico je posnel Radio Trst A in bo na sporedu v ponedeljek ob 14.10 s ponovitvijo v četrtek, 26. t.m., ob 9. uri zjutraj. (Ris) Nagradna tombola Radia Opčine Radio Opčine je pripravil svojim poslušalcem za današnji večer prijetno presenečenje. Od 21.30 dalje bo namreč na sporedu nagradna tombola. Na tomboh lahko sodelujejo vsi, ki si pravočasno priskrbijo kartice, tako da danes, med 14. in 20. uro, pokličejo na telefonsko številko 212658. Pohitite, ker ni več veliko kartic na razpolago. • Tržaška občina obvešča, da na božič in sv. Štefana ne bo pogrebov. Uradi pogrebnega podjetja bodo vsekakor odprti v četrtek, 26. decembra, od 8. do 12. ure. Za primere smrti na domu ah v zasebnih zdravstvenih domovih je pristojna služba za dezinfekcijo pri KZE (tel. 946-920) ; za prevoz v mrtvašnico pa pogrebna služba tržaške občine (tel. 820424). T Zapustil nas je naš dragi ■ oče in dedek Dušan Hmeljak Pogreb bo danes, 24. t.m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo hči Alenka, sinova Marko in Matjaž, snaha Patrizia, zet Toni ter vnuki. Trst, 24. decembra 1985 T Dne 23. decembra nas je zapustil Giovanni Paulina Pogreb bo v petek, 27. t.m., ob 13.00 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Nabrežino. Žalostno vest sporočajo: sin, snaha, vnuki in drugo sorodstvo. Trst, 24. decembra 1985 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta) T Zapustila nas je naša pre- draga mama in nona Angela Pahor por. Vega (Županova) Pogreb drage pokojnice bo danes, 24. t.m., ob 14. uri iz hiše žalosti v Stivami v domačo cerkev. Žalostno vest sporočajo žalujoči mož, sin ter hči z družinama in drugo sorodstvo. Štivan, Medja vas, 24. 12. 1985 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Kodrič vd. Kodrič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastih njen spomin. SVOJCI Trst, 24. decembra 1985 Godalni kvartet GM v Tergesteu V okviru božičnih koncertov je v soboto v Tergesteu nastopil godalni kvartet Glasbene matice v sestavi (z leve) žarko Hrvatič, Aleksandra Pertot, Peter Filipčič in Pavel Ota Nastop mladih flavtistk Na vsakoletnem internem nastopu gojencev klavirja, violine in flavte Glasbene matice sta pretekli četrtek nastopili tudi flavtistki Jana Mijot in Elena Parovel iz razreda prof. Cveta Kobala Bambič in Kranjc v Torkli Preteklo soboto je bila v galeriji Torkla v Dolini otvoritev likovne razstave dveh slovenskih umetnikov, Milka Bambiča in Mira Kranjca. V uvodnih besedah je Boris Pangerc predstavil oba umetnika, ki sta nato sama spregovorila o svojih delih. Otvoritev razstave je zaključil nastop harmonikarja Aleksija Jercoga. (dam) [ gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Aurand Harris »Pavliha in Mica« danes, 24. decembra, ob 10. in 12. uri v Portorožu; v četrtek, 26. t. m., ob 10., 12. in 14. uri v Pridvoru; v petek, 27., in v soboto, 28. t. m., ob 10., 12. in 14. uri v Kopru. ROSSETTI V petek, 27. t. m., ob 21. uri (edina predstava) bo gledališka skupina La Cooperativa Laltrospettacolo predstavila »Niente domande« z Enzom Jannac-cijem. Za abonente 20% popust. Informacije pri glavni blagajni v Pasaži Protti (tel. 040/69406 in 68311). CANKARJEV DOM Velika dvorana Jutri, 25. decembra, ob 19.30; Kemal Gekič, klavirski recital. Okrogla dvorana V petek, 27. t. m., ob 22. uri: Nočni program. M. Sherman »Mesija«. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 24. t. m., ob 19.30 v Izoli, M. Frayn: »Hrup za odrom«, režija Boris Kobal. Skupna uprizorite r s Kulturnim domom španski borci Ljubljana. V četrtek, 26. t. m., gostovanje PDG v Ptuju ob 15.30 in 19.30. kino Ariston 16.00 — 22.00 »Chorus Line«. Režija Richard Attenborough. Eden 15.45 — 22.15 »Goones«. Film za vsakogar. Excelsior 16.30, 18.00, 20.00 »Amici miei - III.«. Jutri ob 16.00, 18.00, 20.00, 22.15. Excelsior IL 16.30, 18.15, 20.00 »Frac-chia contro Dracula«. Jutri zadnja ob 21.45. Fenice Danes zaprto. Jutri 16.30 — 22.15 »Joan Lui«. A. Celentano. Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Santa Claus, la storia di Babbo Natale«. Dvorana št. 3 15.15 — 22.00 »Iper- sexual«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 15.00 — 20.00 »La carica dei 101«. Risanka Walta Disneya. Jutri 15.00 — 22.00. Grattacielo 16.00 -r 22.15 »E’ arrivato mio fratello«. Renato Pozzetto. Capitol Danes zaprto. Jutri 15.30 — 22.00 »Ritorno al futuro«. Za vsakogar. Lumiere 16.00 — 22.00 »Vicini dl casa«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Cercasi Susan disperatamente«. Igra: Ma- donna. Alcione 16.30 — 22.00 »Un piedipiatti a Beverly«. Radio 15.30 — 21.30 »Sabrina e le sue prestazioni particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom. GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi 26, decembra tradicionalni koncert Sodeluje amaterski oder J. Štoka. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Kje naj bi silvestrovali? V prenovljenih prostorih SKD Barkovlje, kjer bo poskrbljeno za zabavo ob zvokih glasbe, s pristnimi domačimi jedmi in pijačo. Vstop z vabili. Za informacije tel. 040/69297. KD F. Venturini priredi tradicionalno silvestrovanje v kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Igral bo narodnozabavni ansambel Taims. Vpisovanje na sedežu društva. Pohitite! KD Krasno polje - Gročana prireja silvestrovanje za člane in prijatelje. Poskrbljeno za glasbo. Pohitite z vpisnino. Za informacije tel. 040/226-529. KD Rovte - Kolonkovec sporoča, da se vršijo predavanja o vinogradništvu in vrtnarstvu. Odbor Zveze vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabijo člane in prijatelje na tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST ki bo 30. t. m. ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. VABLJENI ! Odbor razna obvestila Klapa iz Boljunca organizira silvestrovanje v Boljuncu s celovečernim plesom. Informacije po telefonu št. 040/228-311 ali 228-253 do sobote, 28. decembra. Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča, da je na sedežu sindikata v Ul. F. FUzi 8 na ogled ministrska okrožnica, ki' obravnava premestitve na šolah vseh vrst in stopenj za šolsko leto 1986-87. Rok za vlaganje prošenj zapade: za otroške vrtce 5. 1. 1986, za osnovne šole 25. 1. 1986, za nižje srednje šole 15. 1. 1986 in za višje srednje šole 5. 2. 1986. Zainteresirani bodo dobili na sedežu tudi obrazce za vlaganje prošenj. SSŠ obvešča tudi, da je razpisan natečaj za strokovno osebje (ITP) in da zapade rok za vlaganje prošenj 11. 1. 1986. Vse informacije in tudi razpis natečaja bodo dobili zainteresirani na sedežu SSŠ v petek, 3. 1. 1986 od 9. do 11. ure ter vsak torek in petek od 15.30 do 17. ure. Koordinacijski odbor mladih komunistov zahodnega Krasa prireja v Ljudskem domu v Križu silvestrovanje s plesom in zabavo. Čakala vas bo glasbena skupina Karamela iz Obale. Vabila so na razpolago po šolah, pri članih koordinacijskega odbora in v kriškem Ljudskem domu 29. in 30. t. m. od 17. do 19. ure. Pridite! čestitke darovi in prispevki V spomin na Miloša Kovača darujeta Nives in Gigi De Lorenzi 20.000 lir za vzdrževanja Doma A. Sirk. V spomin na Marijo Kodrič darujejo Sonja in Just Colja 20.000 lir ter Silva in Ljonka Pregare 20.000 lir za Glasbeno matico. Ob 5. obletnici smrti očeta Zorka Rebule daruje sin Jože z družino 30.000 lir za moški pevski zbor Rdeča zvezda. V spomin na Pepco Milič - čuperla daruje Lojze Rebula z družino 20.000 lir za sklad M. čuk. V spomin na Klavdija in Viljema Čoka daruje družina 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na drago Cvetko Trampuš darujeta družini Ciani in Strain 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob plačilu članarine darujeta Ana Žerjal 2.000 lir ter Anica Slokar 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob 5. obletnici smrti Zorka Rebule daruje žena Danica 20.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Pepija Miliča darujeta Valerija Gombač 25.000 lir ter Margherita Puntali 100.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Alojzijo Dolenc in Marijo Živic daruje Antonija Mahnič 50.000 lir za bazer/sko cerkev. V spomin na Pepija Miliča darujeta Carla in Nini 20.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov. Namesto cvetja na grob Frane Ko-stabo daruje Olga Milič 20.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov: V spomin na očeta Karla Vouka daruje Žarko z družino 50.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB pri Sv. Ani in 50.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Pepija Jogana darujeta družini Sosič - Nussdorfer 30.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Pepija Miliča daruje Marija Sosič - Nussdorfer 30.000 lir za popravilo ploščadi ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Marije Kodrič darujeta Zdenka in Marjo Suber z družinama 15.000 lir za KD Primorsko in 15.000 lir za Zvezo žena Mač-kolje. V spomin na Marijo Kodrič daruje družina Orel 30.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB pri Sv. Ani. Namesto cvetja na grob drage sestre Angele Žuljan vd. Žerjal daruje brat Zdravko z družino 25.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB od Sv. Ane in 25.000 lir za SKD Slavec Ric-manje - Log. V spomin na go. Marijo Kodrič daruje Elka z družino 10.000 lir za Glasbeno matico. Ob 17. obletnici društva KD F. Venturini darujejo Toni Bersenda 20.000 lir, Angel Veljak 20.000 lir ter Almira in Milan Hrvatič 100.000 lir za KD F. Venturini. Ob 5. obletnici smrti našega dragega očeta Karla Grobiše darujeta hčerki Roži in Marinka 25.000 lir za Nabre-žinsko godbo. V spomin na sestro Marto Košuta daruje Milka Švab 25.000 lir za dekliški zbor Vesna. Ob 41. obletnici smrti dragega Zorota Verka darujeta hčerka Marta in žena Vida 30.000 lir za KD I. Grbec iz Skednja. Namesto cvetja na grob Kodričeve mame daruje Olga Ban 10.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Ivana Rioso daruje žena Lojzka 10.000 lir za KD I. Cankar in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Namesto cvetja na grob Marije Pečarič darujeta Duša in Igor Kosmina 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na gospo Marijo Kodrič darujeta Duša in Igor Kosmina z družino 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na vedno prijazno in dobrosrčno gospo Marijo Kodrič daruje Zora Polojac 50.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na gospo Marijo Kodrič daruje Pavla Kukanja 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB pri Sv. Ani. V spomin na tov. Marijo Kodrič daruje Avgust Castellani 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB pri Sv. Ani. V spomin na tov. Marijo Kodrič daruje Amalija Castellani 10.000 lir za spomenik padlim v NOB pri Sv. Ani. V spomin na Marijo Kodrič darujeta družini Stanka in Sergija Požarja 50.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB pri Sv. Ani. Namesto cvetja na grob Borisa Maliča darujejo sestre Brecelj 40.000 lir za pevski zbor M. Pertot v Barkov-Ijah. Namesto cvetja na grob Karla Vouka darujeta družini Pernarčič - Stanič 20.000 lir za sklad M. čuk. Ob prihodu male Jagode in v spomin na našega nonota darujeta Draga in Leško 20.000 lir za zbora Vesela pomlad. V snom in na kolegico Ivanko Catane© daruje Stanka čuk 20.000 lir za sklad M. Čuk. V spomin na drago Marijo Kodrič vd. Kodrič darujejo svojci po 100.000 lir za: Glasbeno matico. Dijaško matico, PD Kolonkovec, KD Rovte - Kolonkovec, KD I. Grbec, spomenik padlim v NOB pri Sv. Ani, sekcijo KPI Sv. Ana, sekcijo KPI Kolonkovec, časopisa Unità - Delo in za TPPZ P. Tomažič. V isti namen daruje družina sestre Olge 80.000 lir za sklad M. čuk. 65-letniki z Repentabra darujejo 80.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor. Ob rojstnem dnevu Ivana in ob 50- letnici poroke daruje Olga Jercog 10.000 lir za Godbo na pihala iz Doline in 10.000 Ur za Glasbeno matico. SKD Tabor želi vsem članom, prijateljem in podpornikom ter sorodnim društvom vesele praznike, srečno in uspešno novo leto. V četrtek, 26. t. m., bosta praznovala 50-letnico poroke ŠANTA in JOŽE ŽERJAL. Iskreno jima čestita in kliče še na mnoga leta sekcija KPI občine Dolina. Sonji in Mirku iskreno čestitamo ob rojstvu prvorojenke SARE CGR-evci Sekcija KPI J. Pegan iz občine Zgonik čestita Sonji in Mirku ob rojstvu prvorojenke SARE Naša zlata mama in nona ZOFIJA BATIČ slavi danes, svojo 70-letnico. Da bi vsi skupaj v zdravju in ljubezni . obhajali še toliko njenih rojstnih dnevov na božično vigilijo ji iz srca želijo Iva, Majda, Filip, Katica in David. 45 Market pralnih praškov Udovič nudi ob priliki božičnih in novoletnih praznikov • najrazličnejša darila in več vrst parfemov • po najugodnejših cenah že znane pripomočke za čiščenje vašega doma. Opčine, Narodna ulica 28 razstave Do 10. januarja 1986 bo v Mestni galeriji v^ Piranu odprta razstava »IV. mednarodni bienale tapiserije«. V galeriji Meduza v Kopru razstavlja svoje shke Darja Prelec. V galeriji Loža v Kopru je odprta razstava »Plojski plakat«. V Pečaričevi galeriji v Piranu je odprta stalna razstava akademskega sU-karja Hermana Perariča. včeraj-danes Danes, TOREK, 24. decembra ADAM in EVA Sonce, vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 — Dolžina dne» a 8.39 — Luna vzide ob 14.11 in zatone ob 5.08. Jutri, SREDA, 25. decembra BOŽIČ Vreme včeraj: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1022,7 mb ustaljen, veter vzhodnik 7 km na uro, vlaga 73- odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10,3 stopinje. Plimovanje danes: ob 0.55 najnižja —6 cm, ob 7.06 najvišja 44 cm, ob 14.24 najnižja —52 cm, ob 21.04 najvišja 17 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicola Zucca, Ciuha Bassanese, Francesca Panasiti, Gabriele Grossi, Francesca Barbiero, Maria Cristina Sancin, Valentina Colaian-ni, Damiano Manta, Francesco Dri. UMRLI SO: 88-letna Anna Mandič, 69-letna Eleonora Flego, 84-letni Marcello Masiola, 78-letna Giulia PuUch, 64-letna Anita Meneghetti, 76-letni Alberto Poclen, 80-letni Carlo Barzilai, 74- letni Angelo Ferluga, 79-letni Dušan Hmeljak, 78-letna Regina Novel, 106-letna Emiha Kralj, 62-letni Romano Doz, 84-letni Alessandro Pellegrini, 72-letna Libera Rocco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. VecelHo 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Nabrežje Venezia 3). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel 200-121, Setiljan: tel. 299-197. ČLANI SKLADA M. ČUK se iskreno zahvaljujejo ricmanj-ski godbi na pihala za občuten in uspel koncert, ki so ga v soboto priredili v naš namen. mali oglasi OSMICO v Ricmanjih je odprl Jadran Žerjal. PRODAM ali oddam v najem skladišče z blagom, dobra Ucenca za stavbeni in sanitarni material. Ogled v Ul. Rabatta št. 6 vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. LEKCIJE iz matematike nudim za vse stopnje. Informacije tel. 003865/21972. PRODAM tomos v dobrem stanju. Tel. 040/942-760 po 20. uri. OSMICO je odprl Ladi Rebula v Bajti. VAJENCA, starega 15-16 let, veščega slovenščine, takoj zaposli elektrome-hanična delavnica v štandrežu. Tel. 0481/21915. KUPIM nekaj Utrov domačega olja. Tel. 040/910-142. PRODAM smučarske čevlje št. 39/40 castinger in št. 41/42 san marco. Tel. v večernih urah na št. 040/567-939. OBVEŠČAMO cenjene stranke, da je začel delovati kiosk s cvetjem pred glavno goriško bolnišnico. IZGUBIL se je mucek, siamske pasme na Opčinah, Repentabrska ul. Kdor ga je videl naj tel. na št. 040/212-061 aU se zglasi v Repentabrski ul. 33. ZAPOSLIM hišno pomočnico. Jožica Rupp, Ul. Rossini -14, Gorica (tel. št. 86349). RESTAVRACIJA VOLNIK sprejema rezervacije za silvestrovanje. Tel. na št. 040/227-349. Igra ansambel Pomlad. KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Orsv. XX. septembra 16 Telefoni 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri ž Priporočeni trgovini za vaie nakupe radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Torek, 24. decembra ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.30 Televideo 10.00 Trije vnuki in majordom - TV film 10.30 Yoghi, Bubu in prijatelji 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto. . . chi gioca? - Opoldanski spored z Enrico Bonaccorti 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute. . . 14.00 Pronto. . . chi gioca? - Zadnji poziv 14.15 II mondo di Quark 15.00 Italijanska kronika 15.30 Glasbena oddaja 16.00 Operazione cioccolata - film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Magic - oddaja za otroke 19.35 Almanah 19.55 Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Fantastico Bis - nagradna oddaja 21.30 La signora della neve - film 23.00 Posebna božična oddaja »Sabato dello zecchino« 23.45 Voščila za božično noč 23.55 Iz bazilike sv. Petra: Maša Drugi kanal 9.45 V pričakovanju božiča David Copperfield - Canto di Natale - povesti 11.55 Cordialmente 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Oddaja o handi-kapiranih 13.30 Capitol 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem 15.15 H braccio e la mente - nagradna igra 16.30 Pane e marmellata D’Artacan - risanke 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Funny girl - glasbeni film 22.55 Filmske novosti 23.00 La strada - balet 00.10 Ritorno del campione - film Tretji kanal 12.30 Nekoč je bil glasbenik. .. 12.55 Pilobulus 13.55 Rock koncert 14.55 Človeška vrsta 15.40 Umetnostne poti 16.10 L’ordine di Malta 16.40 Dall’eroe alla storia 17.10 Dadaumpa 18.10 L’Orecchiocehio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni programi 19.32 Jazz al Mandracchio - 1. del 20.50 Dokumentarec 20.30 La stangata - film 22.35 Torkov koncert JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Kemija povsod, O besedah, Zemljepis, Glasbena vzgoja 10.35 TV v šoli: Vzroki nalezljivih bolezni, Portret Karla Marxa 12.30 Poročila 16.15 Teletekst RTV Ljubljana 16.30 Šolska TV 17.25 Poročila 17.30 Poročila iz rdečega aviona -reportaža 18.05 Miti in legende: Babilonsko suženjstvo in preroki 18.25 Posavski obzornik 18.40 Sneženi mož - risan film 19.10 Risanka 19.25 TV in radio nocoj 19.30 Dnevnik 20.05 M. Čelak: Pet mrtvih naslovov - drama 21.25 Integrali 22.40 Dnevnik Koper 14.15 TV novice 14.20 Sherlock Holmes 14.45 Mala zgodovina glasbe 15.00 Rimske zgodbe - film 16.40 Sandokan - TV film 17.30 Veliki greben - TV film 18.00 Kolesa sreče - TV film 18.30 Pacific intemational airport -TV film 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 19.50 Dokumentarec 20.30 V precepu - TV film 21.40 Veliki raziskovalci: Francisco Pizarro 22.40 TVD Vse danes 22.50 Richelieu - nadaljevanka 23.45 Odbojka ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 R magnifico scherzo - film 10.15 Alice - TV film 10.45 Facciamo un affare - kviz 11.15 Tuttinf amigli a - kviz 12.00 Bis - kviz 12.40 II pranzo è servito - kviz 13.30 Miserie e nobiltà - kviz 18.00 R mio amico Ricky TV film 18.30 C’est la vie - kviz 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 La locanda della sesta felicità - film 23.45 Božični koncert 00.45 La taverna dell’allegria - film RETEQUATTRO 8.30 La costola di Adamo - TV film 9.00 Zingara - film 10.30 Soldato Benjamin - TV film 11.00 I due mafiosi - film 12.45 Ciao ciao - božična oddaja 17.30 II circo delle stelle - TV film 18.30 H figlio di Lassie - film 20.30 Sette spose per sette fratelli -film 22.30 Baciala per me - film 00.30 Posebni agent - TV film 1.30 Adam 12 - TV film ITALIA 1 8.30 Bim Bum Barn - risanke 10.30 Enos - TV film 11.30 Sugar Time - TV film 12.00 Lo zio d’America - TV film 12.30 Anther Day - TV film 13.00 Nemici amici - TV film 13.20 Help - kviz 14.15 Deejay television 15.00 Simon and Simon - TV film 16.00 Bim Bum Barn - risanke 19.00 Gioco delle coppie - kviz 19.30 Happy days - TV film- 20.00 Risanke 20.30 Super Bunny in orbita - risan film 22.30 Scusi dov’è il West - film 00.45 Cannon - TV film 1.45 Strike force - TV film TELEPADOVA 7.30 Risanke 8.30 L’incredibile Hulk - TV film 9.30 Ellery Queen - TV film 11.00 Ben Richards Timmortale - TV film 12.00 Chips - TV film 13.00 Risanke 14.00 Love Story - TV film 15.00 Chips - TV film 16.00 Risanke 19.30 Carmin - TV novela 20.30 Božična glasba 1. Festival božične glasbe 1.00 Chips - TV film TELEFRIULI 13.00 Lamu - risanke 13.30 Andrea Celeste - TV film 14.30 Šport: košarka 15.30 Glasbena oddaja 17.30 Povera Clara - TV film 18.30 I cercatori d’oro - TV film 19.00 Večerne vesti 19.30 Andrea Celeste - TV film 20.30 Župani in občani 21.30 La scarpetta e la rosa - film 23.00 Nočne vesti 23.30 Dick Van Dike - TV film 1.00 Lahko noč Furlanija Sreda, 25. decembra ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Montecarlo: Festival cirkusov 11.00 Maša 11.55 Božično voščilo in blagoslov »Urbi et orbi« 12.30 —18.30 Halo... kdo igra? Non stop vodi Enrica Bonaccorti 13.30 Dnevnik 1 17.00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 18.30 Parola mia — nagradno tek- movanje 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Un maggiolino tutto matto ■film 22.15 Srečanje s kinematografijo 22.30 La febbre dell’oro — film Nastopa Charlie Chaplin 23.45 Dnevnik 1 — Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Božični koncert 10.50 Rdeči balonček — TV film 11.25 R mistero di Morca — TV film 13.00 Dnevnik 2 •— Ob 13. uri 13.25 Knjižne novosti 13.30 Capitol — TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 2 — Kratke Vesti 14.35 Tandem — Kruh in marlemada otroška oddaja 16.05 Salomone e la regina di Saba film 17.15 Dnevnik 2 — Kratke vesti 17.20 Salomone e la regina di Saba 2. del filma 18.40 Ceste v San Franciscu TV film 19.45 Dnevnik 2 — Vesti 20.20 Športne Vesti 20.30 Un Natale di pace insieme con Piccoli fans — vodi Sandra Milo 22.10 Dnevnik 2 — Nocoj 22.20 Cirkus 23.55 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 00.05 Le canaglie dormono in pace film Nastopa Don Murray Tretji kanal 12.30 Nekoč je bil... glasbenik 13.00 Spartacus — balet 13.40 Rock koncert 14.40 Dokumentarec 15.25 Božične pesmi 16.00 Dokumentarec 16.45 Zgodovina jazz glasbe 17.15 Dadaumpa — variete 18.10 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Na preturi — TV nadaljevanka 20.05 Dokumentarec 20.30 Yankees — film Nastopa Richard Gere 22.45 Delta posebna oddaja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.50 Test 9.05 in 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila 17.20 Poročila 17.35 Prgišče priljubljenih pravljic — lutkovna nadaljevanka 17.45 Naočnik in očalnik — TV na- daljevanka 18.25 Celjski obzornik 18.40 Ščepec širnega sveta — izobraževalni niz 19.10 Risanka 19.24 TV Radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 20.05 Svet na zaslonu 20.55 Film tedna: Handel 23.00 TV dnevnik II Zagreb 17.20 Videostrani 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Flipper — otroška serija 18.15 Družinski magazin 18.45 Za razvedrilo — zabavna oddaja 19.30 Dnevnik 20.00 Kino - oko — pogovor na temo kultura in jug. film 22.30 Dnevnik Koper 14.20 Sharlock Holmes — TV film 14.45 Mala zgodovina glasbe 15.00 Najbolj nori pes na svetu film 16.30 Sandokan — TV film 17.30 Kanadska narava — dok. oddaja 18.00 Kolesa sreče — TV film 18.30 Pacific intemational airport — TV film 19.00 Odprta meja 19.30 TV D stičišče 19.50 'Rugby time 29.30 Dario Diviacchi — glasbena oddaja 22.00 TV D vse danes 22.10 Poletni grehi — film ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Le frontiere dello spirito 9.00 Vieni a vivere con me — film 10.45 Facciamo un affare — kviz 11.15 Tuttinf amiglia — kviz 12.00 Bis - kviz — vodi Mike Bon- giomo 12.40 II. pranzo è servito vodi Corrado 13.30 Buon natale — vodi Maurizio Costanzo 16.00 La merenda è servita — kviz 17.00 Buon natale — v studiu 17.30 Doppio slalom — kviz 18.00 Buon natale — v studiu 18.30 C’est le vie — kviz 19.00 Buon natale — v studiu 19.30 Zig - Zag — kviz 20.30 Buon natale — v studiu 23.00 Božični koncert 24.00 Infedelmente tua — film RETEQUATTRO 8.30 La costola di Adamo — TV film 9.00 In ginocchio da te — film 11.00 Satiricosissimo — film 12.45 Ciao ciao — posebno za božič 16.00 R mondo intorno a noi — dok. 17.15 R circo delle stelle 18.15 R viaggio natalizio di Beniamino 18.40 Beniamino — film 20.30 My Fair lady — film 0.10 Gigò — film ITALIA 1 8.30 Bim bum barn 10.30 Enos — TV film 11.30 Sugar time — TV film 12.00 Lo zio d’America — TV film 12.30 Another day — TV film 13.00 Nemici amici — TV film 13.20 Help — kviz 14.15 Deejay television 15.00 Slagnum P. I. — TV film 15.00 Bim bum barn — posebno za božič 19.00 Gioco delle coppie — kviz 19.30 La famiglia Adams 20.00 Risanka 20.30 OK il prezzo è giusto — kviz 23.00 Premiere — filmski tednik 23.30 Fate la rivoluzione senza di noi film 1.20 Cannon — TV film TELEPADOVA 14.05 Alla ricerca di un sogno TV film 15.10 Phyllis — TV film 16.25 Dokumentarec 16.55 Gordian — risanke 17.55 La tata e il professore TV film 18.25 TV film 19.30 La città degli angeli TV film 20.25 Buona notte amore mio — film 22.00 TV film 23.00 I segni del destino, in diretta 23.30 Filmski program TELEFRIULI 12.28 Oggi in regione gli appuntamenti 12.30 Dick Van Dyke — TV film 13.00 Stazione Luna — film 15.00 Duran Duran in concerto 17.30 Addio cicogna, addio — TV film 18.30 I cercatori d’oro — TV film 19.00 Telefriuli sera 19.15 Risanka 20.30 Barabba — film 23.30 Ma chi te l’ha fatto fare? film Četrtek, 26. decembra ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Lo spaventapasseri 10.30 ... e la vita continua -1. nadaljevanje 11.25 Un terribile cocco di mamma -TV film 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... chi gioca? - Opoldanski spored z Enrico Bonaccorti 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute... 14.00 Pronto... chi gioca? -Zadnji poziv 14.15 Bomber - film 15.55 II principe dei sette mari -1. del 16.40 Grisù il draghetto - risanke 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 18.00 Tuttilibri - knjižne novosti 18.30 Parola mia - vodi Luciano Rispoli 20.00 Dnevnik 20.30 Buonasera Raffaella -glasbena oddaja 22.25 Dnevnik 22.35 Buonasera Raffaella - 2. del Drugi kanal 10.00 Giuhetta del Palio - TV film 10.25 Fire and ice - film 11.45 Cordialmente - rubrika 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Okolje 13.30 Capitol - TV serija 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Vesel božič otroci! Tandem in Pane e marmellata E ricchissimo diventerai -TV film 17.15 Rim: Konjske dirke 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Moda - varietejska oddaja 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.30 L’ispettore Derrick - TV film 21.35 Aboccaperta - pogovor z gledalci 22.40-Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.50 Plošče Donatelle Rettore 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 24.00 Nočni kino: La vita è un romanzo - film Tretji kanal 11.00 Nekoč je bil... glasbenik 13.00 Spartacus - balet 13.40 Rock koncert 14.40 Nastanek človeške vrste -6. epizode 15.25 Un bastimento carico di... -TV film 16.10 Šola in vzgoja 16.40 Šola in vzgoja: »Vi pijete preveč« 17.10 Dadaumpa 18.10 L’Orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.00 Deželne vesti 19.30 Deželni programi 19.32 »Perchè Trieste« - 2. del 20.05 Šola in vzgoja: dokumentarec 20.30 Specchio palese - 3. družinska epizoda 21.30 Dnevnik 3 22.05 R castello di Dragonwyck -film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 Otroška matineja 10.15 Cervantes - nadaljevanka 11.05 16. festival narodne glasbe - Ptuj 85 11.35 625 Oddaja za stik z gledalci 12.00 Kmetjiska oddaja 13.00 Poročila 14.20 Mostovi 14.55 Pesem ptic trnovk - ponovitev 15.40 Mozaik kratkega filma 16.30 VSdeogodha - ponovitev 17.15 Trenutki odločitve - slovenski film 18.45 Knjiga 19.24 TV in radio nocoj 19.50 Vremenske razmere 20.00 Štefica Cvek v žrelu življenja - 20.55 Športni pregled 21.55 Beseda da besedo Koper 12.15 Primomercato 14.15 Smučanje - Haus - SP 15.00 Velike izdaje - TV film 17.30 Veliki greben - TV film 18.00 Kolesa sreče - TV film 18.30 Opera narave - dokumentarec 19.00 Nepokorjeno mesto - nadalj. 20.30 Kitajec v Scoti and Yardu -TV film 21.30 Nobelovi nagrajenci 22.00 Tatort - TV film 23.30 Dokumentarec Zagreb 14.00 Grizly Adams - nanizanka 16.40 Divjanje - ameriški film 18.15 Dinar v armadi - dok. oddaja 20.00 Rodna letina - nadaljevanka 20.55 Športni pregled 21.30 To je mesto - Stan - reportaža ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 La gente mormora - film 10.15 Alice - TV film 10.45 Facciamo un affare - TV film 11.15 Tuttinfamiglia - kviz 12.00 Bis - kviz 12.40 R pranzo è servito 13.30 II monaco di Monza - film 15.30 Questo è Hollywood - dok. 17.30 Doppio slalom - kviz 18.00 L’albero delle mele - TV film 19.30 Zig-Zag - kviz 20.30 Pentatlon - kviz 23.00 Božični koncert RETEQUATTRO 8.30 La costola di Adamo - TV film 9.00 Non sono degno di te - film 11.00 I figli del leopardo - film 12.45 Ciao ciao - posebno za božič 16.00 R mondo intorno a noi - dok. 17.30 R circo delle stelle - TV film 18.30 Beniamino agente segreto -film 20.30 Tutti insieme appassionatamente - film 23.40 Cinema e company 0.10 La regina dei pirati - film ITALIA 1 8.30 Bim bum barn 10.30 Enos film 11.30 Sugar time - TV film 12.00 Lo zio d’America - TV film 13.00 Nemici amici - TV film 13.20 Help - kviz 15.00 Riptide - TV film 16.00 Bim bum barn 19.00 Gioco delle coppie - kviz 19.30 Happy days - TV film 20.30 West and soda - film 22.20 Sbamm! - film 00.15 Cannon - TV film 01.15 Strike force - TV film TELEPADOVA 12.00 Nadaljevanka - All’ombra del grande cedro 13.00 Marna Linda. - TV film 14.05 Alla ricerca di un sogno - TV film 15.10 Phyllis - TV film 16.10 Filmska rubrika 16.55 Risanke - Gordian 17.25 Don Chuck story - risanke 17.55 La tata e il professore -TV film 19.30 I giorni di Brian - TV film 20.25 Violenza - film 22.00 Leonella - TV film 23.00 Filmski program 23.10 Šport - nogomet TELEFRIULI 11.30 I baroni della medicina' - film 13.00 Govorimo o ribolovu 14.00 Combat - TV film 15.30 Gli occhi delle steUe - film 17.00 Forza Sugar - risanke 18.30 I gioielli del settimo continente 19.00 Monitor 19.30 TV film 20.00 Filmski program 20.15 Film 22.00 Dražba preprog Vesel božič Vam želijo... GOSTILNA KURET Vošči svojim gostom vesel božič in srečno 1986 RICMANJE 6 gpigjL - ELETROMARKET HI"FI — avtoradio — TV Wmmmk općine Ul. dei Salici 1 — Tel. 211-155 - — privatne industrijske električne napeljave — gospodinjski aparati — svetila GABURRO WALTER p. i. DOMJO 132 (ob TKB) Tel. 820-734 ALARMNE NAPRAVE GOSTILNA PRI POŠTI Liliana Bontempo BAZOVICA - Ul. Gruden 56 Tel. 226-125 BAR »KANARI N« vošči vsem vesel božič in srečno 1986 OPČINE — Narodna ul. 154 — Tel. 212-147 VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE ČISTILNIH NAPRAV DAIMEV OPČINE — Ul. dei Cardi 3/1 — Tel. 211-336 - 213-592 CVETLIČARNA MARA BAZOVICA — Ul. Gruden 48 Tel. 226-517 HOTEL - RESTAVRACIJA VALERIA OPČINE — Ul. Nazionale 156 — Tel. 211-204 vošči vsem vesel božič in srečno 1986 PEKARNI Rudolf Marc BAZOVICA Ul. S. Kosovel 24 Magda Marc BAZOVICA Ul. 1. Gruden 64 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA DESPAR Križmančič S. d.f. BAZOVICA — Ul. Gruden 39 —- Tel. 226-128 DRUŠTVENA GOSTILNA OPČINE Najemnik DEBENJAK NADA Odlična izbrana kuhinja — Grili — Domača kuhinja OPČINE — Proseška ul. 39 ČISTILNICA - PULISECCO VILMA DOLINA 190 — Tel. 228-530 BAZOVICA — Ul. Gruden 27 želi vesel božič in srečno novo leto JESTVINE SONJA (ex Križman) BAZOVICA - Kosovelova 9 AGRO - SOSIČ OPČINE — Narodna .158 vsem cenjenim odjemalcem želimo vesel božič in srečno novo leto «i-rg . HOTEL — RESTAVRACIJA MaB kras pri BOŽOTU N^^paol* <\ \=P REPENTABOR 1 — Tel. 227-113 TOBAKARNA — PRODAJALNA ČASOPISOV IN IGRAČ LILIANA KEBAR BAZOVICA - Ul. Gruden 72 TRGOVINA ČEVLJEV ® Malalan OPČINE — Narodna ulica 28 — Tel. 040/212-136 AVTOKAROSEIUJA RADKO GUŠTIN FOTO SEDMAK PROSEK 131 Tel. 225-394 Se priporoča! PEKARNA SOSIČ OPČINE Proseška ul. 10 CVETLIČARNA ZVONČEK 4^ | Er u"“1,8 m Ì Tel. 212-094 HOTEL - RESTAVRACIJA durian Lastnik Karlo Guštin vesel božič in srečno novo leto REPENTABOR Tel. 227-125 CVETLIČARNA NADJA PROSEK 131 Tel. 225-450 vesel božič USNJENA GALANTERIJA ROBERTA Proseška ul. 16/a — OPČINE — Tel. 212-720 TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK PROSEK 151 želi srečen božič URARNA — DRAGULJARNA OPTIKA mafalan Narodna ul. 28 Proseška ul. 6 GOSTILNA »Pod Ta brom « COL (Repentabor) št. 8 — Tel. 227-120 RIBARNICA CHIATTI NICOLA PROSEK 1 Tel. 225-225 MESNICA DANIELI MARINO OPČINE - Narodna ul. 69 Tel. 211-097 TRGOVINA JESTVIN DESPAR Najemnika ANITA in SILVERIJ SLAVEC OPČINE Narodna 63/1 - Tel. 211-026 IMPORT - EXPORT MESNICA Albin Bak 'AU PADRIĆE 116 — Tel. 226-184 TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV ANICA - SONJA PROSEK 212 Tel. 225-224 FRIZERSKI SALON MAJDA vošči vsem strankam vesel božič in srečno novo leto OPČINE — Proseška ulica 20 — Tel- 211-359 GOSTILNA DOLENC PROSEK (Devinščina) Tel. 225-214 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MALALAN PROSEK 160 — Tel. 225-220 vošči cenjenim strankam vesel božič in srečno novo leto Najbolje bo novemu letu kar z njimi nazdraviti Briška vina so se letos uveljavila v Italiji in v mednarodni areni Vina pridelana v Brdih dosegajo tako v Italiji kot v tujini iz leta v leto večji uspeh. Briška vina so sicer že ovrednotena, vendar pa so realne možnosti, da bi jih še bolj cenili. To so v Števerjanu povedali novinarjem zastopniki zaščitnega konzorcija za briška vina »Collio« ter še drugi strokovnjaki. Srečanje je hotelo biti nekak obračun za letošnjo vinsko sezono. Morda enega dosedanjih največjih uspehov so briška vina dobila pred kratkim v Torgianu, v Umbriji, na tamkajšnjem »Banco di assaggio dei vini d’Italia«. Gre za sicer mlado prireditev, staro komaj pet let, na kateri ocenjevalci dobijo v pokušnjo bela ali črna vina, ne da bi vnaprej vedeli za kakšno sorto vina gre. Sami morajo to ugotoviti. V komisiji so tako vinski strokovnjaki, enolgi, kot novinarji. Narodnostno so komisije mešane, saj sta v vsaki najmanj dva tujca. V tako strogem izboru so briška vina letos dosegla izredno velik uspeh. Priznanje dobi vsako leto pet vin, v vsaki kategoriji. Od belih vin s kontroliranim poreklom so letos kar tri priznanja od skupnih petih dobila vi- na pridelana v naših Brdih. To so sicer vina večjih posestev. Priznanje je dobil furlanski tokaj posestva Cà Ro-nesca iz Dolenj, sauvignon posestva Luigi Valle iz Buttria in beli pinot Marca Felluga iz Gradišča ob Soči; oba imata posestvi v naših Brdih. Četrto priznanje je dobil tokaj iz vzhodnof ur lanskih gričev, peto pa sil-vaner iz Brixna. Kar tri bela vina s kontroliranim poreklom od petih torej. Takega u-speha briška vina še niso dosegla. Sicer je eno vino že dobilo to priznanje pred nekaj leti v tem kraju. Na istem večeru v Števerjanu so podelili tudi kolajne tistim vinogradnikom, ki so svoja vina razstavili letos na Dunaju in bili tam tudi nagrajeni. Razstava je bila ob stoletnici avstrijske vinogradniške zveze. Prvi njen predsednik je pred sto leti bil goriški grof Coronini. Na to razstavo so prišli vinogradniki iz vseh tistih dežel, ki so konec prejšnjega stoletja bila v okviru avstro-ogrske države, t.j. iz današnje Avstrije, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Romunije, Češkoslovaške in Poljske. Diplome in kolajne so dobila vinogradniška posestva Borisa in Antona Pintarja, grofa Formentinija, Paola Cacceseja, Dorina Livona, grofa Attemsa, Marca Felluge in zavoda Cer-ruti iz Koprivnega. Na srečanju z novinarji so govorili predsednik konzorcija vin »Collio« grof Douglas Attems, predsednik deželnega centra za ovrednotenje vinogradništva Piero Pittaro, ravnatelj kmetijskega inšpektorata Paolo Pascolini ter direktor konzorcija Bida-sio. Povedali so, da sta letošnja toča in suša uničili približno eno tretjino grozdja v Brdih. Rečeno je bilo, da se cena vinu veča, da pa ni še dosegla evropske ravni. V Franciji je cena steklenice vina enaka ceni dobrega kosila, pri nas pa le ceni dobrega krožnika špagetov. Poudarjeno je bilo, da so briška vina dosegla letos izreden uspeh in da je te uspehe moč še povečati. (mw) Razstava o Podgori V podgorski župni dvorani je v teh dneh odprta razstava starih dokumentov in razglednic ter slik o življenju v Podgori v preteklosti. Razstava je odprta vsak večer od 17. do 20. ure. Priporočamo obisk. v V Števerjanu prijetna družabnost delavcev in uslužbencev Benedila Prijetna družabnost je bila v petek zvečer, na pobudo gradbenega podjetja Benedii, v prenovljenih prostorih zadruge »Brda« na Bukovju v števerjanski občini. Podjetje Benedii je za svoje delavce in uslužbence ter za poslovne partnerje pripravilo tradicionalno družabnost ob koncu leta. Kljub gosti megli, ki je tisti večer zelo ovirala promet v nižinskem delu, proti Vidmu, je bilo praznih mest pri omizjih bolj malo. To pomeni, da uslužbenci zelo cenijo tradicionalno pobudo, ki so v glavnem iz krajev v Beneški Sioveniji. Letos je bila družabnost v Števerjanu, kjer je podje- tje dokončalo obsežno delo za prenovo sedeža zadruge »Brda« in je bila tako skupna večerja tudi nekakšen likof nad opravljenih delom. Za prijetno počutje sta poskrbela ljudska godca, harmonikar Lizo (lussa), ki ga je na kitaro spremljal Gusto, svoje je opravila seveda tudi dobra briška kapljica. Tako kakor že vrsto ict doslej so delavci in uslužbenci Benedila prejeli tudi darilne zavoje. Ni treba posebej poudarjati, da se je družabnost zavlekla kar precej preko predvidene ure. Od 2. do 12. januarja Halleyev komet si bo mogoče ogledati skozi teleskop v Fari V CENTRU GORICE Korzo Verdi 74 (int ) spaghetti center TRIDESET OKUSNIH OMAK, SPECIALNE JEDI IN PRIKUHE ODLIČNA VIDEOGLASBA V NOVIH PROSTORIH Z malo potrpljenja in dobre volje, si vsakdo lahko ogleda Halleyev komet in to skozi teleskop. Tako je sporočilo kulturnega ta1 astronomskega krožka iz Fare, ki razpolaga z manjšo opazovalnico zvezd. Od 2. do 12. januarja bodo namreč opazovalnico odprli vsem tistim, ki bi radi skozi teleskop pogledali, kako se na nebu kaže repatica, ki se po triče-trtstoletnem potepanju po vsemir-ju (točneje po 76 letih) spet približuje našemu osončju. Halleyev komet, pravijo člani krožka, še ni viden s prostim očesom, sicer pa so naši kraji tokrat v precej neugodni legi za opazovanje nebesnega pojava. Uporaba teleskopa je tako skorajda obvezna. Opazovalnica v Fari bo za občinstvo odprla v zgoraj omenjenih dneh od 17.30 do približno 19. ure, ko komet izgine z obzorja. Obiskovalcem priporočajo, seveda, da se primerno oblečejo in oborožijo s po- Predsednik gospodarske zbornice Slovenije inž. Marko Bulc v pismu predsedniku goriške Trgovinke zbornice Lupieriju je obrazložil, kakšno je stanje avtonomnih računov na na ši meji. Lupieri je namreč pred časom opozoril Bulca, da na Goriškem z izredno zaskrbljenostjo gledajo na nove devizne ukrepe, ki so jih v zvezi z uvozom in izvozom sprejeli na jugoslovanski zvezni ravni, in da bo go-riška trgovina zaradi tega precej trpela. Manj možnosti v uvozu naj bi torej imela jugoslovanska uvozna podjetja, ki poslujejo s podjetji tostran meje. Bulc omenja v pismu, da bo sicer sedanji jugoslovanski ukrep zapadel 31. decembra, da pa nova jugoslovanska zakonodaja ne bo imela hudih posledic za obmejno trgovinsko sodelovanje, pa čeprav ima precej novosti. Slovenija in Hrvatska sta sicer opozorili zvezno vlado, da stvari ni mogoče spreminjati brez soglasja italijan- KD OTON ŽUPANČIČ v Štandrežu vabi na SILVESTROVANJE v Domu A. Budala Informacije in prijave pri odbornikih društva. SMREeK vabi na ŠTEFANOVANJE ki bo v četrtek, 26. decembra, ob 20. uri v diskoteki Tifanny’s v Pierisu. Igral bo ansambel TAIMS trpljenjem. Vstopnine ne bodo pobirali, pač pa bodo hvaležni za morebitne prostovoljne prispevke. Za enkratno priložnost — Halleyev komet se bo spet prikazal leta 2061 — se splača tudi nekaj odšteti. Rekorden promet v tržiški luki V tržiškem pristanišču Portorosega bodo letos zabeležili svojevrsten rekord. Za več kot deset odstotkov bodo povečali promet v primurjavi s prejšnjim letom. Rekord je tudi dejstvo, da so podvojili sicer do sedaj malenkostno natovarjanje blaga na ladje. V prvih enajstih mesecih letošnjega leta so namreč imeli 1.516.000 ton prometa, kar pomeni da so v enajstih mesecih raztovorili ali natovorili več blaga kot lani v vsem letu. , skih carinskih oblasti. Bulc je tudi napisal, da ne bo novih omejevalnih u-krepov za prehod meje, kot so bili u-krepi o depozitu pred nekaj leti. Pri goriški Trgovinski zbornici, kot povzemamo iz tiskovnega poročila, so ž zadovoljstvom sprejeli vesti, ki so jim jih s tem pismom javili iz Ljubljane. Avtobusi ob praznikih Avtobusi na medkrajevnih progah, ki jih upravlja APT, jutri, na božični dan, in v sredo, 1. januarja, na novo leto, ne bodo vozili. Morebitni uporabniki naj to upoštevajo. Mestni avtobusi v Gorici pa bodo jutri, na božični dan, vozili po rednem nedeljskem urniku. Promet pa bo ustavljen izjemoma med 12.30 in 14.30, tako da bodo lahko tudi šoferji doma na prazničnem kosilu. Božična prireditev na letališču Na pobudo združenja »Cuore amico« bo jutri na letališču nekoliko neobičajna božična prireditev. Ob 11.30 se bo namreč s padalom spustil Božiček in prinesel s seboj tudi bogata darila. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolò - Ul. 1 maja 94, telefon: 73328. BERITE »Novi Matajur< razna obvestila V gostilni Peric v Dolu bo silvestrovanje sekcije VZPI Jamlje - Dol. Vpisujejo v gostilni. Tečaj smučanja SPD Gorica se bo pričel v nedeljo, 5. januarja na Nevej-skem sedlu. Urnik odhoda avtobusov bo sporočen pravočasno. Občinska uprava v Sovodnjah ter vaška društva priredijo avtobusni izlet v Škofjo Loko na pohod partizanske Jelovice. Prijave do 31. decembra pri odbornikih društev. včeraj-danes Iz goriikega matičnega nrada Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 15. do 21. decembra 1985 Rodili so se: David De Carli, Martin Semolič, Matteo Comuzzo, Tajrin Sturm. Umrli so: 75-letni upokojenec Andrej Zotti, 81-letni upokojenec Luigi Caliigaris, 71-letni upokojenec Remiro luretti, 91-letna upokojenka Regina Simčič vdova Braini, 83-letni upokojenec Gaetano Fontanini, 68-letna Guerrina Favaretto, 89-letna upokojenka Ida Riosa, 76-letna upokojenka Enea Pinausi vdova Visintin, 77-letni upokojenec Damiano Kolavcic, 72-letni u-pokojenec Giacomo Cechet, 82-letna u-pokojenka Carmela Fabjan, 71-letna upokojenka Ludmilla Hvala Culot, 77-letni upokojenec Mario Russian, 76-letna upokojenka Luigia Lovišček vdova Marini, 88-letna upokojenka Pierina Godeas, 81-letna upokojenka Caterina Flapp vdova Cecot, 85-letna upokojenka Francesca Peteani vdova Milano, 74-letna upokojenka Maria Fo-ladore, 65-letni upokojenec Ortelio Ber-togna, 82-Mna upokojenka Stefania Caterina Medeot, 62-letna upokojenka Maria Maresi, 79-letna upokojenka Fausta Visintin, 81-letni upokojenec Giacomo Visintin. Oklici: delavec Silvano Brumat in fizioterapevtka Sabrina Perieli. Poroke: inženir Paolo Ziani in farmacevtka Anna Maria Bensa, upokojenec Albino Zotti in delavka Anita Comelli, inštalater Andrea Blasig in uslužbenka Nerina Rogantini. kino Gorica VITTORIA 15.30—20.20 »La carica dei 101»; jutri ob 15.30—22.00. CORSO 18.00—19.50 »A me mi piace«; jutri ob 16.00—22.00 »Joan Lui. VERDI 17.30—20.00 »I Goonies«; jutri 15.30—22.00. Tržič EXCELSIOR 18.00—20.00 »Ritorno dal futuro«; jutri 16.00—22.00. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica SOČA 18.00—20.00 »škrlatni dež«. SVOBODA 19.30 »V zmajevem gnezdu« jutri 19.30 »Bojevnik izgubljenega sveta« DESKLE 19.30 »Vrnitev Jedija« jutri 19.30 »Operacija banzai« DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti - Travnik 34, telefon: 84972. KMETIJSKO POSESTVO PINTAR BORIS števerjan vošči vsem cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto Izšla je monografija o ljudskih plesih Pri ZTT je v teh dneh izšla monografija sedmih domačih avtorjev o ljudskih plesih, pesmih in noši Slovencev na zahodnem robu. Knjiga bo prav gotovo v veselje vsakemu strokovnjaku narodnega blaga, pa tudi strokovnjakom, ki jih zanima ta del primorskega ljudskega izročila. To je živobarvno popotovanje od Tržaškega zaliva do Kanalske doline preko Goriške, Benečije in Rezije. OBČINSKA UPRAVA ŠTEVERJAN želi svojim občanom, društvom, organizacijam in vsem rojakom vesel božič SOBEMA IMPORT-EXPORT GORICA-TRST vošči vesel božič OBČINSKA UPRAVA DOBERDOB želi svojim občanom, društvom, organizacijam, sodelavcem in prijateljem vesel božič Inž. Bulc s pismom Lupieriju obrazložil jugoslovanske ukrepe m Vesele božične praznike in srečno novo leto il Vsem cenjenim gostom • f _ ^ » • naše trgovine z umetno obrtjo, pil KOSlOIIJU modnim nakitom in srebrnino ^ voščimo vesel božič in srečno novo leto KRIŽ 168 pri TRSTU MLEKARNA Košuta Srečka KRIŽ 44/A vošči, vesel božič in srečno novo leto GOSTILNA Gospodarsko društvo Kontovel Najemnik PRIMOŽIČ MILENA vošči cenjenim gostom vesel božič TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE LAURA DRAŠČEK želi vesel božič in srečno novo leto NABREŽINA 142 MESNICA PAHOR IVAN Nabrežina Center 95 Tel. 200-366 GOSTILNA GUŠTIN ZGONIK 3 — Tel. 229-123 želi vsem vesel božič in srečno novo leto MESNICA RAVBAR BORIS KRIŽ 193 želi vesel božič GOSTILNA SILVESTER NABREŽINA 97 vošči vesele božične in novoletne praznike TRGOVINA KOSMINA SERGIJ TV, radio, gospodinjski stroji, elektromaterial NABREŽINA CENTER Tel. 200-123 PEKARNA - SLAŠČIČARNA PERIC KRIŽ 35 vošči vesel božič in srečno novo leto Pizzeria Pam-Pam NABREŽINA vošči vesele božične praznike PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA CENTER Tel. 200-174 vsem želimo vesel božič TRGOVINA OBUTVE LEGIŠA NABREŽINA 156 vošči svojim strankam vesel božič in srečno novo leto ŽELEZNINA Rožica Terčon-Pertot NABREŽINA 124 — Tel. 200-122 GOSTILNA SARDOČ SLIVNO 5 — Tel. 200-225 Vsem gostom želimo vesel božič in srečno 1986 CVETLIČARNA KOSMINA NABREŽINA 108/A Tel. 200-375 TRGOVINA JESTVIN PEKARNA IN SLAŠČIČARNA KAMNOSEŠKO PODJETJE MANUFAKTURNA REBULA IVO GRILANC »ZIDARIČ« TRGOVINA SALEŽ 60 — Tel. 229-154 želi vesele božične praznike in srečno nom leto NABREŽINA 108 — Tel. 200-231 vošči vsem svojim odjemalcem vesel božič ŠEMPOLAJ 4/B želi svojim klientom in prijateljem vesel božič in srečno novo leto PERTOT IVANA Vošči vesele božične praznike JESTVINE - DESPAR Društvena gostilna Gabrovec ' TRGOVINA JESTVIN MARUŠIČ Najemnici SAVINA in ANA Riosa Daniela SALEŽ 20 — Tel. 229-125 želita vesel božič in srečne novoletne praznike Tel. 229-168 Gabrovec 42 NABREŽINA 106/4 Tel. 040/200-339 GOSTILNA GRUDEN SEMPOLAJ 49 — Tel. 200-151 želi vesele božične praznike RIBARNICA CONSOLARI LAURA SESLJAN 31 Gradbeni material TERČON Najemnika ŽBOGAR in RET SESLJAN 27/A — Tel. 299-259 vsem odjemalcem vesel božič PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LEGIŠA SESLJAN 41 — Tel. 209-147 PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL ROLICH NABREŽINA 35/c Tel. (040) 200-371 Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30% goriva vošči cenjenim strankam in prijateljem vesele praznike POHIŠTVO PUPIS Stalna razstava modernega in stilnega pohištva SESLJAN 59/b — Tel. 299-269 ŽELEZNINA IN DROGERIJA TERČON AVTOKAROSERIJA Colja - Kante SESLJAN 27/A - Tel. 299-920 SAMATORCA 53 — Tel. 229-377 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN GRUDEN DEVIN 50 — Tel. 208-139 SADJE - ZELENJAVA IL MELOGRANO DEVIN 28 želi vesele praznike GOSTILNA SUBAN TRNOVCA št. 16 — Tel. 200-175 vošči gostom vesel božič in srečno novo leto primorski i dnevnik Torek, 24. decembra 1985 primorski novicer^pi ŠPORTNIK 1985 NAŠ ŠPORTNIK Pobudniki • Primorski dnevnik • Primorske novice • Radio Koper - Capodistria • Radio Trst A • TV Koper -Capodistria • Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Krepitev živih vezi Šport je skozi zgodovino vselej združeval ljudi. Poglejmo samo olimpijska načela. Še toliko bolj naj torej povezuje ljudi na Primorskem, v matični domovini in v zamejstvu, pa ne tako, da bi nas zato ločeval od drugih. Prireditev Naš športnik 85, drugo skupno zapored, smo si organizatorji zamislili širše, ne le kot prikaz tekmovalnih in telesnokultumih dosežkov. Hkrati s pričujočo skupno časopisno prilogo smo jo zasnovali kot dokaz, da lahko šport veliko prispeva k oblikovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora v njegovi širši družbeni razsežnosti. Temelj ohranjanja naše narodne zavesti je podrobno poznavanje različnih stvarnosti, v katerih živimo Slovenci, zasnovano na vsakodnevnih stikih in prijateljskih vezeh, ki se tako porajajo in ohranjajo. Tega ne moremo doseči zgolj s papirnatimi sporočili, pa tudi ne samo s skupnimi kulturnimi prireditvami. Skupni slovenski kulturni prostor kot pogoj naše narodnostne samobitnosti pomeni več. Njegova družbena razsežnost temelji na širšem pojmovanju kulture, v njenem okviru pa tudi na razvejanih stikih med slovenskimi športniki, posebej spričo množičnosti telesnokultumega gibanja v matični domovini in zamejstvu. Športne vezi med primorskimi Slovenci z obeh strani meje so tudi prispevek k obmejnemu sodelovanju nasploh. Hkrati spodbujajo povezovanje telesnokultumih organizacij obeh držav in s tem krepijo spoznanje o meji, ki naj bolj povezuje kot ločuje. Izbrana pot pravilna Dobre ideje se sorazmerno lahko uresničijo, posebno še, če so vsi partnerji prepričani, da je izbrana pot pravilna. Letošnje nagrajevanje primorskih in zamejskih športnikov je otipljiv dokaz te resnice. Ko smo prvič organizirali to srečanje, nismo bili prepričani, če nam bo uspelo, nismo vedeli, kako bodo reagirali gledalci in ljubitelji telesne kulture. In vendar so vse težave za nami in si drugič podamo prijateljsko roko. Kaj hočemo pravzaprav dokazati s takimi osrednjimi in skupnimi proslavami? Sebi dejansko nič novega, saj ne potrebujemo dokazil olj potrditev, da smo en narod, da smo tesno in neločljivo povezani, da drug drugega oplemenitimo, da izmenjava izkušenj le bogati naše delo. Tu ni konfrontacije med dvema načinoma pojmovanja narodne identitete. Nam je popolnoma jasno, da nas Kanin in Matajur ali Mangart družita in ne delita, da so naše reke od Soče, Nadiže, Vipave ter Timave naše skupno bogastvo in da je Jadransko morje, v katerega se stekajo te reke, nekaj, kar nas še tesneje povezuje, saj prav to morje moči obale Slovenskega Primorja in Istre. Take prireditve in praznovanja so pa izredno po membne, ker mnogi — in to čisto namerno — hočejo pozabiti ta preprosta sejstva: mi, ki živimo na zahodni strani meje, naj ne bi bili del istega naroda: nekateri smo malo več Slovenci, drugi nekaj manj, tretji naj bi bili pa potomci nekih plemen — baje slovanskih — ki so se naključno ali pomotoma naselila po dolinah Benečije in Rezije. Torej, če nismo enaki, je tudi pravilno, da se nam priznajo različne pravice. Ne, s tem se ne strinjamo: to enotnost dokazujemo danes, to enotnost smo dokazali že pred desetletji, to enotnost vsakodnevno dokazujemo z upornostjo in vztrajnostjo, saj zahtevamo le naše pravice in nič več. Tudi danes počastimo s skupnim nagrajevanjem 'tiste zaslužne delavce in tekmovalce, ki so se najbolj izkazali. Podali si bomo prijateljsko roko, ponosni bomo drug na drugega, saj so le tekmovalne prilike tiste, ki nas ločujejo in nas pogojujejo, da vsak po svojem ključu izbiramo najzaslužnejše. Uvodoma sem omenil, da je lahko izpeljati dobre ideje. Prepričan sem, da mim bi prihodnje leto še bolje uspelo. Od prireditve do prireditve si nabiramo novih-izkušenj. Vsakdo, ki je količkaj udeležen pri organizaciji, doprinaša svoj delež, svoje ideje, ki postanejo skupne ideje. Po tej poti moramo in bomo nadaljevali. ODO KALAN predsednik ZSŠDI Telesni kulturi pravično mesto Primorska tudi na telesnokulturnem področju ni več provinca, ki bi capljala za drugimi. Ne glede množičnost v telesnokultumih organizacijah, niti pri tekmovalnih dosežkih. Pregled tekmovalnih dosežkov primorskega športa v zadnjih letih priča o nenehni kakovostni rasti. In ker je kakovost na daljši rok vselej plod množičnosti, dobre organiziranosti in strokovnega dela, to hkrati dokaz, da se nekaj vendarle premika. Tako v najbolj odzivnih športnih panogah, kjer množičnosti sledijo tudi tekmovalni dosežki, kot tudi v tistih, ki jim na Primorskem velja prednostni položaj zaradi naravnih danosti in v katerih — denimo v vodnih športih — primorski športniki veliko pomenijo v jugoslovanskem merilu, hkrati pa beležijo tudi mednarodne uspehe. Težko bi rekli, da je napredek pripisati predvsem organizirani družbeni skrbi za položaj telesne kulture. Vse prevečkrat je namreč vrednotenje telesne kulture v družbi nasploh, pa tudi na našem območju, le deklarativno in mu ne sledi konkretna skrb za njen gmotni položaj. Kljub številnim, družbenim listinam, kljub nič-kolikokrat poudarjenemu dejstvu, da gre za povsem neposredne interese ljudi, na katere vsakodnevno prisegamo kot na temelj našega sistema, kljub številčnosti družbenih organizacij in društev s področja telesne kulture in množičnosti telesnokultumega gibanja, ostaja to še vedno preveč na obrobju družbenega življenja, pa tudi odločanja. Tekmovalni uspehi, pa tudi organizacijsko utrjevanje in večja množičnost športa in rekreacije so tako v veliki meri plod zagnanih delavcev v društvih, ki dolga leta požrtvovalno vlečejo voz naprej. Ni jih ’malo, od tod tudi rezultati. Kljub hudi gospodarski krizi se niso povlekli vase. S požrtvovalnim delom dokazujejo, da denar ni vse, da se lahko veliko naredi tudi s skromnimi sredstvi. Ob letni proglasitvi najboljših športnikov se zato velja spomniti tudi športnih delavcev, ki sicer ne silijo v ospredje, vendar s požrtvovalnim delom zagotavljajo športne uspehe, ki bi jih brez njih ne bilo. Njihovo delo pa ni vtkano samo v športne dosežke, vsaj. v enaki meri se odraža v oblikovanju osebnosti tisočev mladih, ki se vsako leto zvrstijo v športnih društvih, in hkrati v utrjevanju družbenih organizacij in društev kot temeljev fronte socialističnih sil. BORIS KRALJ Rezultati naših anket NA PRIMORSKEM Športnik 1. JOŽE POŽAR (BK Skala) 2. JURE FRANKO (SK Nova Gorica) 3. VALTER BONČA (KK Sloga 1902) v Športnica 1. LIDIJA LAPAJNE (AK Gorica) 2. MOJCA PERTOT (AK Gorica) 3. TANJA ČERNE (TK Portorož) Kolektiv 1. NK KOPER 2. JK JADRO 3. KK SOŠKE ELEKTRARNE V ZAMEJSTVU Posamezniki 1. SAMO KOKOROVEC (Polet, kotalkanje) 2. MARKO BAN (Jadran, košarka) 3. LAJRIS ŽERJAL (Friulexport, odbojka) Ekipe 1. JADRAN 2. KRAS (n. tenis, ženske) 3. FRIULEXPORT Športni delavci Aleksander Corva Aleksander Koren Marjan Pertot Vsebina priloge II. - Dosežki v letu 1985 III. - Popolni rezultati in predstavitev najboljših športnikov IV. - Najboljše ekipe V. - Zaslužni športni delavci — 2. in 3. »naj« Zapis iz Tolmina VI. -VII. - Intervjuji in reportaže VID. - Tako so glasovali Skupna slavnostna podelitev priznanj najboljšim športnikom bo v soboto 28. decembra ob 17. uri v šolskem centru Vojvodina v Tolminu. Poleg nagrajencev se bodo občinstvu predstavile kulturne skupine z obeh strani meje, v predverju pa bo odprta razstava o dosedanjih izborih najboljših športnikov. V letošnjem letu bogati in spodbudni dosežki Na Primorskem v ospredju konjeništvo in jadranje Prvo poolimpijsko sezono so v štirih športnih pano gah, kjer je primorski šport imel svoje zastopstvo na največji športni manifestaciji, najbolje izkoristili v ko-njeništvu in jadralnem športu. Oboji so priredili tekmovanji najvišjega slovesa, ob vzgledni organizaciji pa so se izkazali tudi na športnem polju. Koprski jadralni klub je v vročih julijskih dneh izvedel evropsko prvenstvo v reprezentančnem razredu jadrnic 470. V konkurenci dobitnikov kolajn z najvišjih tekmovanj so se tudi koprske posadke približale evropskemu vrhu: 10. Kosmina - Sosič, 11. Maljevac - Cerkovnik, 19. Antončič - Borštnar. Kosmina je z Logarjem na mladinskem SP v razredu jadrnic 470 osvojil še peto mesto, imenitno sezono koprskega jadranja v tem razredu pa sta z naslovom balkanskih prvakov zaokrožila Maljevac in Cerkvenik. Več je bilo tudi uspehov v ostalih tekmovalnih razredih. Posadka obalnih jadralcev s krmarjem Puhom pa je osvojila naslov svetovnih prvakov med serijsko izdelanimi tričetrttonski-mi jadrnicami z novim Elanovim izdelkom R-31. Lipiški tekmovalci v dresurnem jahanju se po prvih, bolj sramežljivih, poskusih vse bolj približujejo svetovnemu vrhu v tej elitni panogi. Na domači tekmi za svetovni pokal je zmagal Alojz Lah pred Dušanom Mavcem, oba pa sta v novoustanovljenem tekmovanju visoko uvrščena in bošta verjetno nastopila na sklepni prireditvi, ki bo v novi sezoni. Lidija Lapajne je na začetku sezone s preskočenimi 192 on postavila nov državni rekord, temu dosežku in prodoru v evropski vrh pa se pozneje ni več približala. Državni naslov je primorski kraljici športov pritekla druga Novogoričanka Mojca Pertot, ki se je z republiškim rekordom na polovico krajši progi ob koncu sezone poslovila od uradnega nastopanja. Razveseljujejo nova imena v republiškem okviru v Kopru, 'drugod je bilo pričakovati večji napredek. Tekmovalnemu smučanju je najuspešnejši primorski športnik Jure Franko, potem ko je spomladi še zmagal na univerziadi in bil 12. v skupnem seštevku veleslaloma za svetovni pokal, dal slovo. Čeprav veliko prezgodaj, vendar tehtno premišljeno ob poškodbi kolka, ki bi mu onemogočala enakovreden boj s svetovno elito. Ligaške ekipe beležijo napredek Največji kakovostni preskok pomeni zmaga koprskih nogometašev v SNL po izredno dramatičnem razpletu spomladanskega dela prvenstva. V drugoligaški konkurenci so bile novosti v ekipi neizbežne. Dokaz o podpori le-teh pa so koprski navijači v tem tekmovalnem obsegu svojevrsten fenomen. Vozila so stabilen republiški ligaš, Izola pa je davek kratkoročnemu delu plačala z izpadom v območno ligo, kjer sicer nastopa kar polovica primorskih ekip. Z zmago v republiškem tekmovanju so se v med-republiško ligo, kjer že tekmuje Vrtojba, uvrstile tudi namiznoteniške igralke Semedele, odbojkarjem Salonita in rokometašicam izolske Ferrotehne pa podoben podvig ni uspel. Anhovski odbojkarji so bili nekaj časa celo drugoligaši, zaradi administrativnega zapleta ob registraciji novega igralca pa tudi to sezono nastopajo v enakem tekmovanju. Odbojkarice Nove Gorice in Kopra so standardne v drugoligaški konkurenci, kot tudi vaterpolisti Kopra, ki so z osvojitvijo petega mesta ponovili uvrstitev iz prejšnje sezone. Primorska moška košarka je dobila še tretjega zastopnika v slovenski ligi. Postojnski Nanos je medse zvabil svoje nekdanje, pa potem v zveznem merilu uveljavljene igralce in košarka je postala športni hit na Postojnskem. Velik napredek je zabeležen v balinarskem športu. V prvi zvezni ligi je Skala osvojila drugo mesto; Železničarja, ki je izpadel, pa bo v najvišjem tekmovanju nadomestil izolski Jadran. Tudi odličja s svetovnih prvenstev Sredi novembra smo iz avstralskega Melbourna prejeli razveseljive novice. Postojnčan Jože Požar je na svetovnem prvenstvu balinarjev osvojil kar dve srebrni kolajni, in sicer v izbijanju in v tekmovanju dvojic. Načrtno in zagnano delo v športu, ki mu reka Soča nudi imenitne pogoje, se je v iztekajočem se letu obrestovalo kajakašem Soških elektrarn, ki tekmujejo na divjih vodah. Jernej Abramič in Marjan Štrukelj sta nosilca brona iz moštvene slalomske vožnje, dobro pa sta se uvrstila tudi med posamezniki, kar velja tudi za Zlatka (Mokarja in Andreja Grobišo, ki sta na SP tekmovala v spustu. Z bronom se je z mladinskega SP vrnil še Peter Černe. Precej obsežnejši pa je spisek priznanj z ostalih domačih in mednarodnih preizkušenj. Pomemben jubilej, 60-letndco veslanja, so proslavili v Izoli, najprimerneje pa so jo obeležili člani Argovega mladinskega četverca s krmarjem, ki so na SP zasedli sedmo mesto. Z naslovom balkanskih prvakov med mladinci sta dala koprskemu veslaškemu mrtvilu lepo spodbudo Klančar in Črnac. V plavanju so koprski in piranski plavalci, čeprav ob znanih težavah z vadbenimi prostori, dosegli več vzpodbudnih rezultatov v mlajših starostnih kategorijah. Nadvse uspešna je bila letošnja sezona za idrijskega kolesarja Valterja Bončo, ki se poleg ostalih kolajn ponaša tudi z zlatima medaljama z mladinskega balkanskega prvenstva. V moto športu so s tremi državnimi naslovi največji napredek dosegli piranski kartisti. V strelstvu so prednjačili člani SD Panovec, Starovič iz Portoroža je zmagal na državnem prvenstvu v jadralnem letenju, postojnski lokostrelci so trikratni, ankaranski pa dvakratni državni prvaki, izredno obetaven teniški rod pa vzgajajo v Portorožu. BOJAN GLUHAK Ljubitelji športa! 28. decembra 1985 vsi v Tolmin na nagrajevanje »Naš športnik 85« Krepkejše vezi med dijaki Tudi letošnje dijaško obmejno srečanje Primorske je povsem uspelo, V Trstu se je namreč zbralo rekordno število dijakov z obeh strani meje. Vsi pa so bili navdušeni nad organizacijo Lipicanci na svetovnem pokalu Alojz Lah je bil najuspešnejši član lipiške ekipe, ki je z uspehom nastopala na tekmovanjih za svetovni pokal Slavje v tržaški športni palači V znamenju velikih tekmovalnih uspehov O vlogi in pomenu telesnokultumega udejstvovanja v manjšinskem okolju je bil že večkrat govor, dasiravno je še marsikaj nerazčiščenega. Tudi ob prisotnosti marsikaterega protislovja (vključevanje neslovenskih igralcev, skrajni amaterizem, površna načrtovalnost) in vsakovrstnih težav (kadri, sredstva, objekti) je telesnokul-tuma dejavnost med Slovenci v Italiji tudi v sončnem letu, ki se izteka, opravila ogromno koristnega in kapilarnega dela na področju vzgoje, narodnostne zavesti, zadostitve gibalnih potreb mladih in manj mladih in drugo. Značilnost letošnjega leta pa so vsekakor tudi veliki tekmovalni uspehi, ki so pravzaprav gibala, osrednji motiv, za nesebično, prostovoljno, v večini primerov čisto amatersko angažiranost ogromnega števila ljudi na področju agonističnega športa. To leto bo gotovo o-stalo v spominu vseh kot morda najuspešnejše in bogato z vsakovrstnimi dosežki, ki so imeli velik odmev v slovenski in ne samo slovenski javnosti in ki se pravzaprav odražajo tudi v naši tradicionalni anketi o športniku leta. Nepozabno Jadranovo napredovanje Najbolj odmeven je bil seveda uspeh Jadranovih košarkarjev, ki so si v letošnjem četrtem naskoku zagotovili napredovanje v B ligo, kar je tudi s tehničnega vidika dosežek izrednega pomena, še več pa pomeni velika odmevnost, ki jo je bil Jadran sposoben ustvariti med nh-šimi ljudmi, ki so v odločilnih tekmah znali napolniti še tako velik objekt, kakršen je tržaška športna palača. Toda Jadran je bil v ospredju pozornosti javnosti tudi v tisku, celo italijanskem vsedržavnem, s čimer so za obstoj naše narodnostne skupnosti zvedeli bralci po Italiji. Toda v ospredju dogajanja so bili za nas tudi v italijanski terminologiji krivično označeni tako imenovani stran ski športi, v katerih se lahko Slovenci ponašamo z velikimi uspehi, med katere sodijo nedvomno že drugi zaporedni naslov državnega prvalca namiznoteniških igralk Krasa Globtrade, naslov evropskega mladinskega prvaka Boletovega kotalkarja Sama Kokorovca in srebrna kolajna njegovega naslednika med kadeti Damjana Kosmača, naslov državne podprvakinje rolkarice Mladine Roberte Sardoč, velika mednarodna uspeha v Italiji in Jugoslaviji deskarja Davida Poljska, nastopa na svetovnem oziroma e-vropskem mladinskem prvenstvu Sireninih jadralcev A-rjane in Lorenza Bogatea, številne deželne in pokrajinske uveljavitve prave armade naših atletov in kotalkarjev, kar se tiče mladinskih in dijaških iger pa tudi naših učencev oziroma dijakov. Na tem mestu ne moremo niti mimo omembe uspehov na področju ženske odbojke, ki je v Italiji najbolj množičen ženski šport sploh. V tej panogi smo po zaslugi Lajris Žerjal po dolgih letih dobili tudi državno mladinsko reprezentantko, ki je skupaj s svojimi mladimi soigralkami združene ekipe Friulexport osvojila naslov državne mladinske podprvakinje v kategoriji deklic prav v letu, ko je italijanska ženska državna mladinska reprezentanca prodrla v sam evropski vrh z osvojitvijo tretjega mesta na EP. Ob tem uspehu pa ne moremo seveda pozabiti na združeno ekipo Meblo, ki se bori v samem vrhu druge lige in je po številu gledalcev, ki ji sledijo, druga najbolj popularna zamejska ekipa za Jadranom. Dokaz naše vitalnosti Ob Jadranovem napredovanju v drugo italijansko košarkarsko veselje v tržaški športni dvorani nepopisno Vrsta atraktivnih dirk Toda zamejski šport izpolnjuje še druge naloge. Je lahko namreč eden najbolj trdnih pričevalcev našega obstoja in eden povezovalnih členov z matično domovino. Ne rezultati, ki vsekakor ostajajo v analih in zlatih knjigah športnih uspehov, kot dokaz naše vitalnosti, ampak tudi druge oblike telesnokultumega udejstvovanja so lahko neizbrisen pečat našega delovanja in prisotnosti, na območju, kjer živimo. Proslave (letos je bil na primer na sporedu niz prireditev ob štiridesetletnici osvoboditve), občni zbori, razstave imajo namreč svoj pomen pri utrjevanju telesnokultume dejavnosti pri nas in predstavljajo ogromno količino dela in truda, ki sta vsekakor premalo evidentirana in priznana. Stiki s telesnokultumimi • organizacijami matične domovine so, lahko rečemo, skoraj vsakodnevni in se odvijajo na vseh ravneh, tako med krovnimi organizacijami, kot posameznimi društvi. Prav stiki med ljudmi, ki delujejo na bazi, imajo seveda velik pomen. Včasih se o tem govori tudi. vse preveč v retoričnem smislu, saj gre v preštevilnih primerih za golo izmenjavo, če se lahko tako izrazimo, tekmovalnih izkušenj, ob tem pa so trenutki, in so bili tudi letos, ki to povezanost vsekakor postavljajo na višjo raven. V mislih imamo seveda predvsem Dijaško obmejno srečanje Primorske, priljubljeni DOSP, ki je bil letos v Trstu in predstavlja tako vsebinsko, kot z organizacijskega vidika eno najpomembnejših (in tudi najbolj uspelih) prireditev, kar smo jih imeli v zamejstvu. Bil je to pravi agre-gacijski moment med študirajočo mladino z obeh strani meje, hkrati pa tudi izraz naše organiziranosti, naše volje, da se tudi v odnosu s Slovenijo pokažemo v najboljši luči. Otroška in rekreacijska dejavnost V pregledu delovanja v letu, ki se izteka, ni mogoče seveda prezreti pomembne otroške in rekreacijske dejavnosti, ki je v zamejstvu doživela v zadnjih letih vrtoglav razmah v skladu s splošnimi svetovnimi težnjami, da bi čim več ljudi imelo možnost gibanja. Tega se v zamejstvu čedalje bolj zavedamo, čeprav morda še vedno v premajhni meri, toda napori v tem smislu dajejo svoje prve konkretne sadove, ki jih je moč beležiti v delovanju Športne šole Trst s tradicionalno množično majsko »olimpiado« in delovanju v okoliških vrtcih in šolah ali v režiji raznih društev na Tržaškem in Goriškem ter kar se tiče rekreacije v priredbi tekaških in kolesarskih prireditev (zlasti na Goriškem), ki privabljajo veliko število ljubiteljev športa vseh starosti. Za uspešno delovanje pa so potrebni tudi primerni objekti. Na tem področju je položaj še vedno nezadosten, prizadevanja večkrat sad iniciativnosti posameznikov ali društev, toda prav letos smo tudi glede tega beležili pomembno zmago in vest: odprtje športnokul-tumega centra v zgoniški občini in pa ustanovitev odbora za gradnjo večnamenskega športnega centra v Trstu samem na območju Borovega športnega centra. To sta izraza konkretne skrbi slovenskih občinskih upraviteljev in p>a naših družbenogospodarskih organizacij za rast in razvoj telesnokultume dejavnosti v zamejstvu, ki ima čedalje bolj pomembno mesto v življenju tam živečih Slovencev. Letošnji »naj«: Kokorovec, Požar in L. Lapajne Popolni rezultati naših izborov V ZAMEJSTVU Posamezniki 1. Samo KOKOROVEC (Polet, kotalkanje) 204 2. Marko BAN (Jadran, košarka) 160 3. Lajris ŽERJAL (Friulexport, Meblo, odbojka) 64 4. Damjan KOSMAČ (Polet, kotalkanje) 17 5. David POLJŠAK (Sirena, deskanje) 15 6. Arjana BOGATEČ (Sirena, jadranje) 13 7. Sonja MILIČ (Kras, namizni tenis) 11 8. Danilo Štoka (Primo- tor, motociklizem) 7 9. Damjana SEDMAK (Kras, namizni tenis) 6 10. Marko BUTKOVIČ (Sovodnje, nogomet), Sonja DOLJAK (Kras, namizni tenis), Veronika Gerdol (Bor Inf ordata, atletika), Martina GHERLANI (Bor Infordata, atletika), Ivo Kafol (SPDT, alpinizem), Vesna LUTMAN (Naš prapor, lokostrelstvo), Egon PETE-JAN (Sovodnje, nogomet), Rajko PETEJAN (Val, odbojka), Roberta SARDOČ (Mladina, rolkanje) in Peter ŽERJAL (Jadran, košarka) 20. Aleksij GULIČ (Polet, balinanje), Tanja KALC (Bor Infordata, atletika), Luka MARASSI (Olympia Terpin, odbojka), Andrej MESAR (Kras rokomet), Valter PRINČIČ (Naš prapor, odbojka), Egon RENKO (Adria, triatlon) in Tanja UKMAR (Kras, namizni tenis) 3 27. Lorenzo BOGATEČ (Sirena, jadranje), Silvan FLORENIN (Sovodnje, nogomet), Damjan FONDA (Zarja, nogomet), Sandi GER-GOLET (Sovodnje, nogomet), Lidija GLAVINA (Bor Infordata, a-tletika), Mira GRGIČ (Meblo, odbojka), Vesna KLEMŠE (Meblo, odbojka), Luciano LIPPOLIS (Bor, košarka), Elena MAVER (Meblo, odbojka), Sandi RAUBER (Jadran, košarka) in Darko ŠKABAR (Kras, nogomet) 38. Andrej BALDISSIN (Gaja, tenis), Danijel BOŠKIN (Val, odbojka), Marjan CINGERLI (Ju-ventina, nogomet), Robert DANEU (Jadran, košarka), Štefan GULIČ (Jadran, košarka), Andrej LEGIŠA (Devin, rolkanje), Sonja LUTMAN (Dom, namizni tenis), Pino MAGLICA (Kras, rokomet), David PREGARC (Bor Radenska, košarka) in Dario ZANIER (Mladost, nogomet) 1 Ekipe 1. JADRAN (košarka) 221 2. KRAS (namizni tenis A liga) 169 3. FRIULEXPORT (odbojka) 98 4. MEBLO (odbojka) 44 5. SOVODNJE CENTRAL- SPED (odbojka) 11 6. DOM AGOREST (odbojka) 7 7. BREG ADRIATHERM (košarka) JADRAN FARGO (košarka) OLYMPIA TERPIN (odbojka) 4 10. SIRENA (jadranje, ekipa optimistov) in SPDT (alpinistični odsek) 3 12. BOR INFORDATA (atletika, narašča jnice šesteroboj), BOR (košarka propaganda), BREG (odbojka, deklice), KRAS (nogomet, najmlajši), MLADOST (nogomet) in VESNA (nogomet) 2 18. BOR JIK BANKA (odbojka), BOR RADENSKA (košarka) in VAL (odbojka moška C-2 liga)) 1 NA PRIMORSKEM ■v Športnik 1. Jože POŽAR 948 2. Jure FRANKO 482 3. Valter BONČA 437 4. Alojz Lah 398 5. Jernej ABRAMIČ 382 6. ČRNAC - KLANČAR 176 7. KOSMINA - LOGAR 160 8. MALJEVAC - CERKVENIK 117 9. M. ŠTRUKELJ 88 10. P. ČERNE 69 11. Z. OBLOKAR 52 12. D. PUH 42 13. 4+ ARGO 20 14. B. KLEMENČIČ A. GROSAR 19 16. I. PEKIČA 13 17. B. BRATINA, D. MAVEC L VOŠINEK 9 20. P. PODGORNIK, D. HROBAT 8 22. S. FIKFAK 7 23. R. VOLJČ, I. BOŽEGLAV 6 25. T. HROVATIČ 5 26. Z. ŠANTELJ, A. GROBIŠA 4 28. Ž. STUDEN, V. ROSA, M. SOTLAR 3 ■v Športnica 1. Lidija LAPAJNE 1321 2. Mojca PERTOT 1042 3. Tanja ČERNE 948 4. Alenka LETIG 30 5. Helena BURGER 24 6. B. VRAN 13 7. N. KODRIČ 6 8. M. Habič, P. NIKO- LIČ, A. SMRDELJ, P. BUKOVEC 3 12. D. TREBEŽAN, B. KLUN, A. PODOBNIK, T. UKMAR, K. MORGAN, L. SMERDU, T. GORKIČ 2 19. M. KERENČIČ, I. BERNE-TIČ, N. BOŽIČ, N. JUGO-VAC, E. KOSTOV, K. KOVAČIČ, S. MAVEC 1 Kolektiv 1. NK KOPER 629 2. JK JADRO 592 3. KK SOŠKE ELEKTRARNE 494 4. BK SKALA 472 5. KK LIPICA 440 6. AK GORICA 270 7. KK SLOGA 169 8. AMD PINKO TOMAŽIČ 138 9. SD PANOVEC 91 10. LK POSTOJNA 54 11. VK NAUTILUS 49 12. BK JADRAN 48 13. KK NANOS 29 14. ELAN 31 24 15. POSOČJE 15 16. VK ARGO 12 17. OK NOVA GORICA 10 18. RK MLINOTEST 9 19. NK VOZILA, OK SALONIT 7 21. SK GORICA 6 22. KK. TEKSTINA 5 23. NTK VRTOJBA, SK LOKVE 3 25. AK KOPER, RK FERROTEHNA 2 Kako smo glasovali O rezultatih letošnjega izbora najboljših športnikov Primorske je odločalo 106 glasov športnih dopisnikov Primorskih novic in koprskega radia, Bloudkovih nagrajencev in ZTKO, prišteli pa smo jim še 320 glasovnic, ki so nam jih poslali bralci Primorskih novic. Vrednost točk obojih glasovalcev smo izenačili, tako da je pričujoča lestvica seštevek »strokovnih« glasov in glasov športne javnosti. Najboljši športnik v zamejstvu Drugič zaporedoma Samo Kokorovec Poletov kotalkar Samo Kokorovec je že drugič zaporedoma naš športnik leta. K lanskemu uspehu je odločilno pripomogel evropski naslov, ki ga je osvojil v kategoriji kadetov v Emiliji, k letošnjem pa potrditev tega naslova v težki, bolj zahtevni, mladinski kategoriji. Na evropskem prvenstvu mladincev v Wolfsburgu v Zahodni Nemčiji je osvojil zlato kolajno v prostem programu ter srebrni kolajni v obveznih likih in v kombinaciji. Samo je letos tudi osvojil prvo mesto na evropskem pokalu v Palermu, na državnem prvenstvu pa je osvojil dve srebrni in eno bronasto odličje. Petnajstletnega dvakratnega evropskega prvaka, dijaka drugega letnika šole za geometre, smo vprašali, kaj meni o svoji drugi zaporedni zmagi po anketi športnih dopisnikov Primorskega dnevnika in Radia Trst A. »Priznati moram, da letošnje zmage na tej anketi, kot že na lanski nisem pričakoval. Sam bi namreč volil za gonilno Jadranovo silo Marka Bana in za evropskega kotalkarskega kadetskega podprvaka Damjana Kosmača.« »Meniš, da si v zadnjem letu tehnično napredoval pri svojem kotalkarskem znanju in za koliko?« »Kotalkam že deset let in lahko potrdim, da stalno napredujem. Tako tudi letos menim, da sem tehnično izboljšal piruete, predvsem pa kotalkanje samo. Na letošnjem evropskem prvenstvu sem tudi poleg vseh lanskih zahtevnih elementov dodal še trojni skok, ki vsekakor zahteva temeljito pripravo.« »Kako te prijatelji in znanci sprejemajo kot evropskega prvaka?« »V šoli, doma in v krogu prijateljev me vsi sprejemajo povsem normalno. Kvečjemu me nekateri prijatelji zafrkavajo, vendar pa tudi to spada k dejstvu, da me pač širše poznajo.« »Ti izhajaš iz Poletove šole, pa tudi še mlajši Damjan Kosmač se uveljavlja na evropskem nivoju. Bi lahko to imenovali Poletovo kotalkarsko šolo?« »Jaz mislim, da taka šola res obstaja. Vendar pa se precej izenačuje z osebnostjo Petra Brleča, ki je pri Poletu kar štirinajst let. Sploh pa je Brleč izredno cenjen in poznan trener. Vadil pa je npr. že italijansko reprezentanco v parih. Prav pari so nekako njegova specialiteta. Kontinuiteto Poletove šole pa dokazuje dejstvo, da so tudi mnogi drugi, kot npr. Mauro Rener in Nicoletta Sossi, dosegli zelo velike uspehe. Sicer pa ima Polet kakih 60 ali 65 kotalkarjev, nekateri od teh pa prav gotovo mnogo obetajo.« »Seveda misliš s kotalkanjem nadaljevati. . .« »To je povsem jasno. Še vedno mnogo in z navdušenjem treniram, pa čeprav mi to večkrat dosti stane, saj mi pobere mnogo, pravzaprav ves prosti čas. Vendar pa, dokler bom to opravljal z veseljem in z željo po napredovanju, se problem moje opustitve kotalkanja že zdaleč ne postavlja.« DUŠKO JELINČIČ Najboljši športnik Primorske Jože Požar: steber državne reprezentance Le malo je športnikov v Sloveniji, pa tud, v Jugoslaviji, ki se lahko pohvalijo, da so v iztekajočem se letu 1985 na svetovnih in evropskih prvenstvih ali na drugih večjih tekmovanjih osvojiM kar dve srebrni odličji. Verjetno naši bralci že vedo, da je eden izmed njih naš primorski rojak, balinar Jože Požar, doma iz Gorenj pri Postojni, Id pa že dolga leta živi in dela v središču občini. Jožetov meteorski vzpon med najboljše balinarje sveta se je začel nekako leta 1982, ko je prvič opozoril nase z republiškim in državnim naslovom in si tako na široko odprl yrata v našo državno reprezentanco. Doslej so skoraj vsi največji reprezentančni uspehi povezani z nastopom Jožeta Požarja, tako da si trenutno selektorji brez njega naše vrste niti zamisliti ne morejo. O preteklih uspehih Jožeta, ki sedaj balina za Skalo iz Sežane, je bilo doslej že večkrat pisano, zato srno mu tokrat zastavili nekaj vprašanj o minulem svetovnem prvenstvu v avstralskem Melbournu, kjer je dosegel svoj doslej največji uspeh — naslov vice prvaka sveta v izbijanju in z reprezentančnima kolegoma drugo mesto na svetu v dvojicah. Že pred_ prvenstvom si na treningih dejal, da boš zadovoljen, če boš med štirimi najboljšimi izbijalci sveta! »Res je, v Splitu sem bil lani pet j in tokrat sem si zadal mesto više. že v polfinalu mi je šlo izredno dobro, v finalu pa sem se srečal s starim znancem Italijanom Bruzzonejem. Pri žrebu sem dobil malo slabše balinišče, nekaj slabših metov in..., vendar sem tudi s srebrom izredno zadovoljen.« Kako so te po teh velikih uspehih sprejeli domači Postojnčani in Sežanci? Številni ljubitelji balinanja tako v Postojni kot v Jože Požar s srebrno kolajno s SP v Melbournu Sežani, pa tudi drugod po domovini so seveda rezultate budno spremljali preko sredstev obveščanja. Izredno prisrčen sprejem sem doživel tako v Postojni med prijatelji, kot med soigralci v Sežani in seveda v DO Nanos, tozdu Grosist, kjer sem zaposlen in imajo izreden posluh za moje športno udejstvovanje. BRANE FATUR Najboljša športnica Primorske Lidija Lapajne: šestič na prvi stopnici Ko se je Lidija Lapajne vrnila s finalnega tekmovanja za grand prix v Rimu (bilo je v začetku septembra), nam je povedala: »Žalostno je, da sem edina od jugoslovanskih atletov imela dovolj dober rezultat za nastop na takšnih tekmovanjih.« Te besede po svoje pričajo, da je Lidija velika športnica. Tudi vztrajanje na atletski stezi — kljub po- škodbam, ki so v vrhunskem športu neizbežne — je dokaz neuničljive volje, dokazati sebi in drugim, da se da s trdim delom nadoknaditi slabosti razmer, v katerih delajo naši vrhunski športniki. Prav vztrajnost, s katero utira pot ostalim jugoslovanskim skakalkam, daje dosežkom letošnje zmagovalke dodatne razsežnosti. Kajti očitno ji je veliko do tega, da bi našo atletiko obogatili novi dosežki, pa čeprav bi se z njimi pojavile morebitne tekmice. Zaenkrat pa je tako, da Lilija ostaja najboljša primorska, slovenska in verjetno tudi jugoslovanska atletinja. Čeprav je v letih, ko mnogi športniki že dajejo slovo tekmovalnemu športu, sama še vedno napreduje. Letos je preskočila letvico na višini novega državnega rekorda in dosegla še vrsto lepih rezultatov. Ob vsaki priložnosti pove, da se ima za to zahvaliti predvsem svojemu kolektivu — Cicibanu, kjer je deležna velike* ga razumevanja. Veliko ji pomaga tudi atletski klub,' pa mož Igor, ki je njen trener. Lidija Lapajne letos že šestič dobiva priznanje kot najboljša primorska športnica. Rekord, ki ga bo težko kdo »ujel«. Morda pa ne bo ostalo pri tem, kajti ko smo pred kratkim Lidijo pobarali o načrtih, kakršnega slovesa od atletike sploh ni omenila. Dejala je: »Prihodnje leto bo evropsko prvenstvo. Rada bi nastopila, vendar mislim, da bo treba do takrat skočiti kakšen centimeter več, kot znaša moj zdajšnji rekord.« DAVORIN KORON NK Koper Najboljši športni kolektiv Primorske ekipa, ki je postala simbol mesta Koprski športni fenomen leta je zanesljivo nogomet. Peščica nogometnih zanesenjakov je pred leti krepko zaorala ledino in letos je koprski nogomet dosegel največji uspeh v zgodovini primorskega nogometa. Nogometni klub Koper se je uvrstil v H. zvezno nogometno ligo, toda pot do tega uspeha ni bila postlana z rožicami. Predvsem je bil težak pričetek, ko so v Kopru dosedanje životarjenje spremenili v organizirano dejavnost, ki je ■prinesla doseženi uspeh. Vendar u-speh koprskega nogometa ni le v članski ekipi, ki se je uvrstila v zvezno tekmovanje, pač pa tudi in predvsem v izredno razvejani dejavnosti vseh selekcij, ki so prav letos med najboljšimi v republiki. Mladinska selekcija se bori z Olimpijo za naslov mladinskega prvaka Slovenije, na kakovostnem mednarodnem turnirju v Ljubljani pa je brez izgubljene tekme dosegla tretje mesto. Predolgo bi bi- lo naštevanje uspehov, ki so jih dosegle posamezne ekipe Vsi uspehi so (to ni več nobena skrivnost, pač pa recept za druge) rezultat dela, ki ga Irrasi zagnanost in ljubezen do mladih. Tekmovalni uspehi pa so le del koprskega nogometa, ki je letos »boom«, kakršnega ne pozna nobeno slovensko nogometno središče. Uspehi so pritegnili ljubitelje nogometa, ki so posebno obeležje in ki s svojo številčnostjo preprosto zahtevajo, da Koper mora imeti nogometnega drugoligaša. Ob nogometnih privržencih v samem Kopru je nekaj posebnega velika privrženost okolice in njihova organiziranost. Omeniti seveda velja tudi nogometne objekte. Koprski stadion dobiva :raokroženo podobo, ki je plod skoraj neverjetne podpore ljubiteljev nogometa s prostovoljnim delom in celotne družbe, kjer predvsem izstopa ve- lika pripravljenost domačega okolja. In prav zaradi vsega tega je bil Koper v letošnjem letu slovensko nogometno središče. Tukaj so bili tečaji trenerjev, Koper je bil gostitelj mlade državne reprezentance in praktično ni bilo dneva, še posebej pa ne nedelje, da se na koprskem stadionu ne bi kaj dogajalo. O nogometu v Kopru so se pričele pogovarjati tudi že gospodinje in ni prav nič.čudnega, da sta Koper in okolica preprosto dihala z nogometnimi dogajanji. Za uspeh so zaslužni mnogi, to je nedvomno. Toda, ko govorimo o nogometu v Kopru, ne moremo mimo Karla Emeršiča, sedanjega predsednika 10, ki je — roko na srce — za razvoj koprskega nogometa in za letošnje uspehe najzaslužnejši. Ni le predsednik, pač pa hkrati prvi delavec in ob tem vzor, kako ie potrebno poprijeti, animirati in voditi. JOŽE KREFT Najboljša ekipa po anketi Primorskega dnevnika in Radia Trst A Z napredovanjem v B ligo Jadranovi košarkarji na prvem mestu Jadranovi košarkarji, katerim je letos po večletnem zasledovanju uspel veliki met, napredovanje v drugo italijansko ligo, so najboljša slovenska ekipa v Italiji za leto 1985. Naslov najboljšega moštva je zaslužen. Jadranovci so s svojim napredovanjem katalizirali vso našo skupnost, ki se je z njimi veselila ob velikem podvigu. V tržaški športni palači je bilo po odločilni tekmi s Ste-fanelom iz Travisa veselje nepopisno. Napredovanje naših fantov v drugo-ligaško prvenstvo je bil vsem nam obenem v ponos, da smo s svojimi silami dosegli, še pred nekaj leti nepričakovan cilj. Kaj pa o novem priznanju, o naslovu najboljše ekipe, meni predsednik naše združene ekipe Drago Gantar. »Meni osebno in tudi ekipi je seveda v veliko čast, da je Jadran izbran v vrsto najboljših športnikov. Mislim, da je tako priznanje tudi zasluženo Predsednik Drago Gantar za našo ekipo, ki je dosegla napredovanje v italijansko drugoligaško prvenstvo. O nastopu v drugi ligi pa si samo pred nekaj leti sploh sanjati ne bi mogli. Predstavljali smo si, da je kakovost v drugi ligi zelo visoka, ne pa v tolikšni meri, kot smo poizkusili na lastni koži. Nekatere ekipe v tej ligi bi lahko že danes z dvema Amo ričanoma lahko igrale v prvoligaškem prvenstvu.« »Naše priznanje pa je verjetno tudi zadoščenje za zveste Jadranove navijače...'!. »Kot je bilo napredovanje, tako je tudi to priznanje v ponos in zadoščenje ne samo igralcem in odbornikom naše združene ekipe, temveč tudi vsemu občinstvu, ki je vedno spremljalo in spremlja naše moštvo tudi ob spodrsljajih, katerim se nismo mogli iz-odgnitj.« Jadranova članska ekipa je bila na naši anketi prva že v letih 1982 in 1983. Lani je osvojila drugo mesto za Krasovo žensko namiznoteniško ekipo, letos pa je zopet najboljša. Jadranova uspešna pot se torej nadaljuje. B. LAKOVIČ 2. najboljši športni kolektiv Primorske JK Jadro f štiri petine državne reprezentance 2. najboljša ekipa v zamejstvu Kraševke zopet državne prvakinje Koprski jadralni klub Jadro, ki je bil v zadnjih letih trikrat izbran za najboljši športni kolektiv Primorske in ima bogato 34 letno tradicijo, je v iztekajočem se letu nadaljeval načrtovano pot in na tekmovalnem ter organizacijskem področju močno prekosil dosedanje u-spehe in rezultate. In kot že nekaj let je Jadro tudi v tem letu vodilni jugoslovanski jadralni klub, ki je dal v državno reprezentanco od 25 kar 20 jadralcev, kar je prevlada, kakršne najbrž nj v nobeni drugi športni disciplini, ki bi jo dosegel posamezen kolektiv. Koprski jadralci so prijadrali Jugoslaviji zlato in bronasto kolajno na balkanskem prvenstvu. Še odmevnejši in na j večji jugoslovanski uspeh doslej v olimpijskem razredu 470 pa so dosegli na evropskem prvenstvu, ki je bOo v Kopru in na katerem je za Jugoslavijo tekmovalo šest posadk Jadra. Najuspešnejša sta bila Mitja Kosmina in Goran Sosič, ki sta dosegla imenitno deseto mesto, enajsta pa sta bila Stojan Maljevac in Alan Cerkvenik. Uspeh je dopolnila mladinska posadka Boštjan Antončič in Andrej Borštnar z 18. mestom; vse tri omenjene posadke pa so kandidati za olimpijske igre 1988. leta v Seulu. Naštevanje vseh uspehov v tem letu bi nam vzelo preveč prostora, omeniti pa vendarle moramo, da so jadralci Jadra od petih tekmovalnih razredov, v katerih jadrajo, osvojili štiri naslove državnih prvakov in več uvrstitev med prvih pet. V razredu »optimist« je državni prvak Igor Deržek, v razredu »420« posadka Alan Hajdinjak in Robert Vrčon, v razredu »finn« Igor Kosmina (v mladinski konkurenci) ter v razredu »470« posadka Stojan Maljevac in Alan Cerkvenik. Ob tekmovalnih uspehih, s kakršnimi se zanesljivo ne more pohvaliti noben jadralni klub v Jugoslaviji, so koprski jadralni delavci ponovno opravičili sloves imenitnega organizatorja. Organizacija evropskega prvenstva v olimpijskem razredu 470 je bila letošnji vrhunec prireditev v Kopru, JOŽE KREFT Krasove namiznoteniške igralke so drugič zaporedoma osvojile naslov italijanskih prvakinj. Njihovo drugo mesto na naši anketi je torej povsem zasluženo. Sonja Milič in tovarišice so že več let v središču pozornosti ne samo naših ljubiteljev namiznega tenisa in športa sploh, temveč so znane po vsej »namiznoteniški Italiji«, saj sodi Krasova ženska članska e-kipa že več let med vodilne v državi. Ekipo je letos zapustila Marina Cergol, okrepila pa jo je Zagrebčanka Jasna Bemardič, tako da so krasovke zopet v konkurenci za o-svojitev naslova državnih prvakinj za sezono 1985/86. (Na sliki: Damjana Sedmak, Sonja Milič, Sonja Doljak in Marina Cergol) 3. najboljši športni kolektiv Primorske KK Soške elektrarne: najuspešnejša sezona 3. najboljša ekipa v zamejstvu Odbojkarice Friulexporta druge v Italiji Čeprav kajakaši Soških elektrarn že dolga leta redno dosegajo odmevne rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih, je njihovo letošnjo tekmovalno sezono predsednik kluba Albin Spacal ocenil takole; »To je bilo naj uspešnejše obdobje v zgodovini kluba. Pa ne le zaradi medalj s svetovnega članskega in evropskega mladinskega prvenstva, temveč tudi drugih rezultatov. Kajakaška zveza Jugoslavije je naš klub proglasila za najboljšega v državi, pri čemer je upoštevala rezultate članov in mladincev.« Le redki so športni kolektivi, ki lahko tako dolgo zdržijo prav na vrhu. V novogoriškem (bolje-solkanskem) klubu skorajda ne poznajo kriznih obdobij. Vedno so znali pravočasno poskrbeti za naslednike že uveljavljenih tekmovalcev, nikoli niso zaspali na lovorikah, kot se temu reče. Mlade znajo navduševati za boj z brzicami bližnje Soče, pa čeprav gre za naporen šport, pri katerem je treba trdo garati. Ko je jez solkanske hidroelektrarne odvzel kajakašem najlepši del proge, je marsikdo v tem videl začetek konca. Pa ni bilo tako. V' klubu so se takoj prilagodili novim razmeram (nanje so se pravočasno pripravili) in svojo dejavnost še razširili. »Tako kot vedno, smo tudi za prihodnje leto pripravili podroben načrt dela,« pravi Albin Spacal. »Posebna skrb bo namenjena svetovnemu mladinskemu prvenstvu, saj računamo, da bodo v reprezentanci štirje naši tekmovalci, in evropskemu pokalu za člane, kjer bomo skušali dokazati, da medalja s svetovnega prvenstva ni prišla naključno. DAVORIN KORON Jernej Abramič je bil letos najuspešnejši tekmovalec KK Soške elektrarne Združena ženska odbojkarska mladinska ekipa Friulexport, tretja na anketi dopisnikov Primorskega dnevnika, je letos dosegla vrsto lepih u-spehov, med katerimi je prav gotovo daleč najpomembnejši osvojitev naslova absolutnega državnega podprvaka v kategoriji »deklic« (letnik 1968 in mlajše). Ekipa je seveda osvojila tudi naslov deželnega prvaka in- je bila letos nepremagana tako na deželna, kot pokrajinski ravni, kjec sicer že tretje leto zaporedoma zmaguje vsa srečanja s 3:0. V isti kadrovski zasedbi se je Friulexport letos udeležil tudi članske C-2 lige, v kateri je kot novinec, v konkurenci mnogo bolj prekaljenih ekip, osvojil odlično tretje mesto in le za las ni napredoval v višjo ligo. E-kipa je tudi osvojila mednarodni turnir ob 20-letnici Brega, ‘kjer je dosegla izredno prestižni zmagi proti slovenskima drugoligašema Kopra in Nove Gorice. Vrsta igralk ekipe je letos nastopila tudi v deželni reprezentanci F-JK. Friulexport (z leve proti desni od zgoraj) : Erika Garbini, Aleksandra Foraus, Tania D’Ambrogio, Lajris Žerjal, Ivana Venier, (spodaj) Tamara Ušaj, Martina Ukmar, Loredana Kralj, Aleksandra Pertot (k) PRIZNANJE ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Zaslužni športni delavci v zamejstvu Aleksander Corva Svojo več kot dvajsetletno telesnokulturno dejavnost je Aleksander Corva začel že iz mladih nog pri športnem društvu Juventina kot nogometaš. Kasneje je prevzel odgovornost nogometnega trenerja pri štandreškem društvu in sledil organizacijski plati delovanja. Kot predstavnik štandre-ške konzulte in Združenja slovenskih športnih društev v I-taliji je bil štiri leta edini Slovenec vključen v upravni odbor občinskega bazena v Gorici. Istočasno ga je pritegnila nova športna panoga, zato se je vključil v odbojkarsko moštvo pri športnem društvu Dom. Po začetku gradnje občinske telovadnice v štandre-žu pa je postal eden glavnih pobudnikov in organizatorjev odbojke, najprej pri Juventini in potem pri OK Val. Aleksander Koren čeprav mlad, je z veliko mero navdušenja in strokovnosti vseskozi znal zastavljati veliko energij v pedagoško delo za mladino na odbojkarskem področju. V letošnjem letu je z združeno mladinsko ekipo Friulexport, ki jo je gradil in strokovno pilil, dosegel enega največjih uspehov v zgodovini naše odbojke: drugo mesto v Italiji v kategoriji deklic. Marjan Per tot Ena najbolj markantnih o-sebnosti v naši zamejski telesni kulturi. 2e dolga leta nesebično razdaja svoje energije in moči ter ima nedvomno velike zasluge, da se lahko kon-tovelska mladina športno u-dejstvuje, raste v zdravem o-kolju in je zaobjeta v trden rn neomajen slovenski ambient. Po anketi Primorskega dnevnika in Radia Trst A V 2. mesto: Marko Ban 3. mesto: Lajris Žerjal Jadranov košarkar Marko Ban (rojen 21. 12. 1960 v Trstu) je gotovo eden najzaslužnejših za velike uspehe, ki jih je doslej dosegla naša združena ekipa. Pri Jadranu je bil vselej priljubljen ne samo zaradi svojega velikega košarkarskega talenta, temveč predvsem zaradi svoje velike navezanosti na društvo, izredne športnosti in volje do dela. Značilnosti, ki so Marka spremljale že od prvih košarkarskih korakov pri Kontovelu. Čeprav ga je v svojo sredo vabil marsikateri prvoligaš, je Marko Ban ostal zvest svojemu in našemu društvu in pripomogel, da je Jadran v teh letih ponesel slovensko besedo širom po Italiji in da je na tribunah tržaške športne dvorane navijalo na tisoče naših pa tudi navijačev večinskega naroda. Marko nadaljuje z zelo dobro igro tudi v letošnjem drugoligaškem prven- stvu, kjer je konkurenca zelo ostra Marko Ban je na naši tradicionalni anketi že »stari znanec«. Leta 1982 je bil drugi, lani tretji, letos pa zopet drugi. Lajris Žerjal, rojena v Trstu, 12. 2. 1969, tretja po anketi našega dnevnika, je letos dosegla pomembno osebno uveljavitev na področju ženske odbojke, saj je postala stalna članica državne mladinske reprezentance under 18, s katero se je poleti udeležila mednarodnega turnirja v Caenu (Francija), kjer je v državnem dresu odigrala šest tekem na položaju centra. Hkrati je Žerjalova tudi standardna članica prve postave združene ekipe B lige Meblo, v katero je prestopila letos, potem ko je v minuli sezoni branila barve Friulexporta v C-2 ligi. Z združeno mladinsko ekipo je tudj osvojila srebrno kolajno na vsedržavnem finalu v kategoriji deklic, ki je bil junija v Portu Sant’El-pidiu (Marke). Žerjalova se je z odbojko začela ukvarjati pri Bregu. S svojim matičnim društvom je igrala v številnih mladinskih prvenstvih, v sezoni 83/84 pa je odigrala nekaj tekem tudi v državni C-l ligi. Žerjalova se odlikuje z izrednimi telesnimi sposobnostmi in več kot dobro obvlada tehnične prvine odbojke. Najboljši športniki in športnice Primorske 2. mesto: Jure Franko 2. mesto: Mojca Pertot Kaj bi lahko povedali novega o Juretu Franku, najboljšem primorskem športniku vseh časov, ki je bil kot dobitnik olimpijske kolajne deležen tolikšne pozornosti, da vsi vemo o njem skoraj vse? Morda to, da smo'fantu naredili krivico, če smo podvomili vanj, po- tem ko se je s težkim srcem poslovil od tekmovalnih aren in šel svojo pot, do katere ima vso pravico. »Od obujanja spominov se ne da živeti,« je ob neki priložnosti dejal v pogovoru z reporterjem ljubljanskega radia. Jure Franko je tudi v pretekli tekmovalni sezoni dosegel nekaj izvrstnih tekmovalnih dosežkov. Nenazadnje je kot prvi Jugoslovan osvojil naslov prvaka univerziade. Očitno pa je bilo, da nekaj ni v redu, saj je zastal proces napredovanja, sicer značilen za njegovo tekmovalno pot. Pokazalo se je, da je temu kriva poškodba, ki mu ne bo več dovoljevala doseganja vrhunskih rezultatov. Ko se je Jure Franko na tiskovni konferenci v Ljubljani poslovil od reprezentance, so mu slovenski športni delavci zagotovili, da bo vedno dobrodošel v naši smučariji. Z izkušnjami, ki jih ima, in znanjem (posvetiti se namerava študiju na FTK) ji bo lahko še veliko dal. Ob koncu bogate in uspešne športne kariere je drugo mesto novogoriške atletinje Mojce Pertot v našem izboru najboljših primorskih športnikov le skromno priznanje za vse, kar je ta vzoma športnica v dolgih letih druženja z atletskimi stezami storila za kraljico športa. O njenih pogledih na prehojeno športno pot pišemo obširneje na 7. strani te priloge, saj menimo, da si je Mojca ob slovesu (ki pa, kot sama pravi, še zdaleč ni dokončno) zaslužila obširnejši zapis. Naj le omenimo najpomembnejše dosežke, ki bodo ostali trajno zapisani v analih primorskega športa : 26-letna profesorica telesne kulture iz Nove Gorice je dolga leta suvereno vladala v jugoslovanskem merilu na 400 metrov z ovirami, sama pa pravi, da sta ji najbolj pri srcu še vedno veljavna državna rekorda na 400 in z ovirami (58”28) in pa polovico krajši progi (28”11). Prišteti pa je treba seveda še tretji mesti na balkanskih in sredozemskih igrah. 3. mesto: Valter Bonča ■V 3. mesto: Tanja Cerne Kolesarski strokovnjaki iz slovenskih prestolnic kolesarstva se v začetku niso dosti »vznemirjali«. Prve zmage mladih kolesarjev iz kobariške Soče so obravnavali kot naključna presenečenja, njihova imena so bila v časopisih navadno napačno zapisana. Potem pa so se uspehi kar vrstili in fantov iz »province« ni bilo moč več imenovati muhe enodnevnice. Na čelu njihove karavane je bil najpogosteje Valter Bonča. Fantje so si omislili svoj klub v Idriji, ker jim v Kobaridu žal niso mogli zagotoviti primerne gmotne podpore. Trener Stanko Velikajne jih je gnal naprej. Valter Bonča je v kratkem času postal reprezentant, na vseh *domačih dirkah se je uvrščal med najboljše. Na letošnjem balkanskem prvenstvu pa so prišle na dan vse njegove sposobnosti. Dve blesteči zmagi, dva naslova balkanskega prvaka, kaj takšnega gotovo ni nihče pričakoval. Da pa je za mladega športnika pot doi resničnega vrhunca še dolga in naporna, je pokazal njegov ponesrečeni nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu. Sledila je nesreča s padcem na dirki po Švici..., no, fant ni obupal, in tudi to je njegova odlika. Hitro si je opomogel in na državnem prvenstvu v Kobaridu si je zbirko odličij obogatil z novima medaljama — zlato in srebrno. S takšnimi fanti, kot je Valter Bonča (za sabo sicer vleče še nekaj nadarjenih vrstnikov), v Idriji lahko dokažejo, da je tudi na podeželju moč marsikaj doseči, če bodo le nadaljevali s potjo, ki so jo ubrali. D. K. Ko je pred dobrimi petimi leti na lucijskem teniškem igrišču komaj o-semletna Tanja prvič vzela v roke teniški lopar, takrat zanjo še dokaj težak, verjetno ni bilo nikogar, razen morda njenega očeta, ki ji je lopar »posodil« in videl, kako odločno udarja belo žogico, ki bi slutil, da je Tanja Černe up slovenskega in jugoslovanskega ženskega tenisa. Danes je Tanja 14-letna učenka o-snovne šole v Luciji, kjer je v osmem razredu med najboljšimi učenkami, saj sama rada reče, da sta ji tenis in šola prva skrb. In prav letos je v svojem teniškem razvoju dosegla velik korak naprej. Osvojila je republiško prvenstvo do 16 let, bila je druga na državnem prvenstvu do 14 let za svetovno prvakinjo Seleševo in tretja do 16 let. Je stalna članica jugoslovanske mladinske reprezentance, do 14 in do 16 let, na balkanskih igrah pa je v Somborju nastopila tudi v reprezentanci do 18 let. Velja še omeniti velik uspeh na mednarodnem turnirju v Bolgariji, kjer je zmagala v seriji turnirjev. Osvojila je tudi odprto prvenstvo Beograda do 14 in 16 let, v državni reprezentanci pa je na- stopila na evropskem prvenstvu do 14 let ter na svetovnem pokalu v Novem Sadu do 16 let. Uspehi Tanje ni-ro ostali neopaženi in pred dnevi je z jugoslovansko mladinsko reprezentanco odpotovala v ZDA, kjer bo nastopila na sedmih turnirjih. O Tanji nam je njen sedanji trener Nenad Nikolič povedal takole: »Tanja je marljiva na treningih. Prepričan sem, da je pred njo lepa teniška pot.« Tolmin - polne telovadnice in igrišča, »špice« pa ni . V tolminski občini bo do konca letošnjega leta svobodna menjava dela zagotovila tamkajšnji telesnokulturni skupnosti vsega 22 milijonov dinarjev. To pa je slaba četrtina denarja, ki ga potrebujejo za dejavnost v telesni kulturi. Ostalo si društva, klubi ali posamezniki priskrbijo po formuli »znajdi se«. Že ta podatek je dovolj zgovoren in priča, da telesni kulturi in športu namenjamo premalo pozornosti. Takšnega mnenja so bili tudi naši sogovorniki v Tolminu: predsednik skupščine telesnokultume skupnosti Drago Podobnik, predsednik občinske zveze telesnokultumih organizacij Robert Trampuž in sekterat te organizacije Vladimir Roner. V znesku vsega denarja, namenjenega za družbene dejavnosti v tolminski občini, je bil vnaprej dogovorjeni delež za telesno kulturo le 2,4 odstotka. Pri usklajevanju med letom pa je telesna kultura, kot nam je povedal Drago Podobnik, vedno potegnila krajši konec. Dejansko so prišli na 1,7 odstotka, delež pa se bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju še. zmanjšal. Če bo šlo tako naprej, v naslednjih štirih letih ne bomo mogli uresničiti začrtanih ciljev, predvsem pa ne bo mogoče dovolj pozornosti namenjati delu z mladimi in se strokovno krepiti. V zadnjem času so imeli v tolminski občini precej dela s pripravo osnutkov srednjeročnih načrtov telesnokultume skupnosti. »Z usmeritvami v republiki se v glavnem strinjamo,« pravi Robert Trampuž, »že prav pa smo opravili z nedorečenostmi okoli prioritet in se dogovorili za sistem pravičnejšega vrednotenja v športu in telesni kulturi. Podpiramo nacionalni program, vprašanje pa je, če bomo zanj lahko kaj prispevali. Od denarja, ki bo na razpolago, ga bomo namenjali za rekreacijo in tekmovalni šport v enakem razmerju, pri čemer izstopa nekaj temeljnih nalog: okrepiti delo z'najmlajšimi v vrtcih, z izobraževanjem kadrov izboljšati strokovnost in podpirati panoge ekip ter posameznike, ki z rezultati izstopajo.« »Prav vrhunskih športnikov in ekip pa v tolminski občini trenutno žal nimamo,« je povedal Vladimir Roner. Vodilni šport je prav gotovo smučanje z več kot 100 aktivnimi tekmovalci in kjer se že kažejo rezultati stro- kovnega dela. 32 smučarjev ima. pravico nastopanja na republiških tekmovanjih, tri dekleta so zelo blizu reprezentančnim vrstam. Smučarji so tudi dobro organizirani. Košarki napovedujemo napredek, odbojka žal nazaduje, pravi polom pa je doživela a-tletika, Škoda, ker ji objekti nudijo lep« možnosti. Dogovorili smo se, da jo bomo v prihodnjih letih oživeli. Dobro delajo še balinarji, ponovno tudi nogometaši, še naprej so aktiv ni_ kolesarji v Kobaridu. Najbolj množično je planinstvo, razvit je alpinizem, in imamo nekaj vrhunskih alpi nistov. Povedati moram, da je pri nas, v telesno kulturo vključena tudi tehnična kultura in tu so med drugim zmajarji, trikratni državni prvaki. Približno 2500 ljudi (od 21.000, kolikor je prebivalcev v občini) se organizirano ukvarja s telesno kulturo in tehnično kulturo. Vključeni so v 37 osnovnih organizacij telesne kulture in sedem organizacij za tehnično kulturo. Spričo skromnih finančnih možnosti, pa so se v Tolminu že vnaprej odpovedali prav vrhunskemu športu, tako imenovani spici. Skrbeli bomo, da bomo mladim zagotovili možnost za razvoj, najboljšim pa bo treba potem pustiti odprta vrata in jim dovoliti da si poiščejo okolje, kjer bomo imeli možnosti za pravi napredek,« pravi Robert Trampuž. Vsaj z objekti pa so v tolminski občini lahko zadovoljni. Po potresu so v vseh večjih središčih zgradili ...igrišča in telovadnice in oboje je tudi zelo dobro izkoriščeno. Skupaj s sindikati so povsod organizirali vadbo pod strokovnim vodstvom, vse večji razmah doživljajo delavske športne igre. Zgovorni so naslednji podatki: v občini imajo 30 ekip v malem nogometu, v občinskih ligah nastopa 14 košarkarskih moštev, 7 ženskih in 6 moških odbojkarskih ekip itd. Poleg rekreacijskih ali manjših tekmovalnih, pa bi želeli organizirati vsako leto tudi po nekaj vrhunskih športnih prireditev. Pri tem pa bi morali stopiti skupaj v korak s turizmom, ki pa pravega zanimanja za to še ne kaže. DAVORIN KORON reportaže • intervjuji • reportaže • intervjuji • reportaže • intervjuji Potem ko je že petnajst let v vrhu italijanskega namiznega tenisa Krasova igralka Sonja Milič v »novi vlogi« Sonja Milič v »novi vlogi«. Ti dve besedi morda danes še najbolje označujeta to našo igralko, ki je že celih petnajst let v samem vrhu italijanskega namiznega tenisa in je že pravi pojem v zamejskem športnem življenju, a nas ne neha presenečati: ne samo, da se s svojo ekipo, Krasom Globtrade, uspešno kosa z najboljšimi italijanskimi igralkami, nalaga si še nova bremena. Trenutno namreč pri domačem društvu tudi trenira, ob tem je še zaposlena (kot profesorica telovadbe), dokončala je študij na fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani, časa pa ji ne sme zmanjkati niti za družino, za otroke. Ni preveč na njenih ramenih? »Seveda je bilo treba časa, mesecev, predno sem se vživela v tak ritem življenja. Vsak začetek je težak,« je mirno povedala. Iz vsega njenega vedenja, besed, je bilo takoj jasno, da je našla tisto ravnotežje, ki ji omogoča, da je uskladila vse obveznosti, da v vsakem trenutku ve, kaj hoče in kaj mora narediti. Obenem pa je izredno sproščena, komunikativna, preprosta, vitalna in to svojo vitalnost prenaša tudi na o-kolje. Sonja je svojo športno pot začela leta 1969 pri Krasu, že leto kasneje je bila v italijanski reprezentanci, ki jo je zapustila šele 1979. »Poleg tega sem tudi vadila mladinske reprezentance,« je pripomnila Miličeva. »Veliko zadoščenja sem imela v evropski ligi in tudi na svetovnem prvenstvu v Pjongkjangu, kjer sem vsa srečanja razen enega osvojila in sem veliko pripomogla, da se je Italija s tretje povzpela v drugo kategorijo.« »Lete- 1979 je bilo zame prelomno,« je nadaljevala, ko smo jo vprašali, da bi nr, kratko obnovila svojo pot. »Odločila sem se, da reprezentanco zapustim. Kot trener nisem imela veliko zadoščenja zaradi zakulisnih i-ger in pritiskov, ki so pogojevali delo. Poleg tega bi tudi zelo težko dokončala študij v Ljubljani. Začelo se je novo obdobje. Tedaj sem se skušala vpeljati v problematiko in delo domačega društva. Dediščine, ki jo je zapustil večletni trener Krasa Miha Derganc, nismo smeli zapravi ti. Eno leto sem sicer vadila sama, zatem so se mi pri trenerskem delu pridružile še Anica Žigon, Silvana Ve-snaver in Nataša Škrk. Seveda sem istočasno tudi tekmovala. Težko je bilo takrat, saj sem morala zraven še študirati. Še naporneje je bilo leto kasneje, ko sem se zaposlila, pridružila se je še skrb za otroka. Ko je šlo leto mimo, sem že točno vedela, kako se je treba stvari lotiti. Moram pa povedati, da so mi doma vseskozi šli na roko.« »Kaka starši gledajo na vaše udejstvovanje?« »V glavnem so zadovoljni. Zavedali so se važnosti, da ostanem pri društvu, pri katerem so pred leti tudi sami pomagali. Vedeli so, kaj pomeni društvu pomagati, a tudi moja uve- ljavitev jim je bila pri srcu.« »Je družina zaradi tega trpela?« »Ne veliko, pač v mejah današnjega načina življenja, kot tam, kjer so ženske nekje angažirane. Večjo punčko sem kdaj pa kdaj jemala na trening, da bi jo tako imela ob sebi.« »Pri Krasu so se medtem pogoji za delo zelo izboljšali...« »Letos smo naredili velik skok. Z ene strani novi center v Zgoniku, kjer treniramo in igramo in kjer so pogoji idealni, z druge strani pa organizacijsko. Poleg mene vadita še Miha Bergant in Robert Milič, saj imamo pet skupin, število igralcev se suče od 65 do 70, in treningi trajajo od 16. do 21. - 22. ure. Mladino skušamo vpeljati v športno življenje in delovanje, ki naj bi nudilo možnost osebne uveljavitve, obenem pa, da del svojega prostega časa preživi v zdravi družbi svojih vrstnikov. Razumljivo je naš cilj tudi ta, da dobimo igralce in igralke za pijvo ekipo.« Seveda je Sonja nanizala še vrsto podatkov, zanimivosti, vtisov, načrtov, a prostora, da bi vse zabeležili, je žal premalo, še nekaj nas je zanimalo, česar pa sploh ni omenila. Do kdaj bo še za zeleno mizo. Odgovor je le potrdil vso njeno treznost: »Tega vprašanja si ne postavljam. Verjetno bom odnehala, ko me igranje ne bo več veselilo in zabavalo. Sedaj v igri še vedno uživam, še vedno imam zadoščenje. Seveda, če ne bom mogla ostati vsaj pri sedanjem številu treningov, tudi nastopanje na tej ravni, v A ligi, ne bi imelo smisla, . ker bi lahko zaprla pot kaki mlajši, perspektivni igralki.« D. BIZJAK Pogovor s košarkarjem tržaškega prvoligaša Stefanela B. Vitez: »Poznajo me kot Slovenca« Športno življenje v Beneški Sloveniji Bogato leto Bivši Jadranov košarkar Boris Vitez nastopa letos že drugo sezono zaporedoma s tržaškim prvoligašem Ste-fanelom, s katerim je »prebredel« že vso Italijo od severa do juga. In tako je prav po njegovi zaslugi marsikdo zvedel, da obstaja v Italiji slovenska manjšina, ki govori jezik, ki je pač povsem drugačen od italijanskega. Z Borisom smo se v uredništvu Primorskega dnevnika pogovorili prav o tem aspektu njegove športne poti, aspektu manjšinca v velikem italijanskem morju. »Boris, prvo vprašanje bo pač tisto, ki ti ga je postavil že marsikateri časnikar, pa ga bom vseeno ponovil: kako so te kot Slovenca sprejeli pri Stejanelu, tako vodstvo, kot soigralci?« »Takoj moram poudariti, da so me vsi sprejeli res zelo dobro, tako da nisem imel s tega stališča prav nobenih problemov. Marsikdo se je namreč bal, da bo prišlo do diskriminacii. morda celo s strani publike. Pa L * nekateri Stefanelovi »ultrasi«, tisti, ki so na odločilni tekmi Jadrana proti Trevisu skandirali »Italia, Italia«, niso proti meni črhnili niti besedice. Isto velja tudi za ostale gledalce. Prijatelji, ki sledijo tekmam Stefanela na tribuni mi pravijo, da sem pri ljudeh pač priljubljen kot športnik, pripadnik slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Tudi pri trenerju, vodstvu in soigralcih je bilo vse v redu: slednji so se večkrat nasmihali, ko so me slišali govoriti njim neznani jezik, vendar pa seveda z naklonjenostjo prijateljev.« »Tvoj odnos do Jadrana, bivših soigralcev, prijateljev je seveda ostal nespremenjen...« »To je samo po sebi umevno. Z ja-dranovci sem seveda velik prijatelj in če je le mogoče, sledim njihovim tekmam in treningom. Odhod iz Jadrana je bila, kot sam veš, težka odločitev, saj bi se zelo rad še vedno videl v plavem dresu. Za dve ekipi naenkrat pa ni mogoče igrati.,« »Sedaj si košarkarski profesionalec. Kaj se je, vsaj kar se organizacije tvojega dneva tiče, spremenilo ob prestopu k Stejanelu?« »S tržaškim prvoligašem treniram dve uri dnevno, ob sredah in petkih dvakrat na dan, v ponedeljek pa smo prosti. Prostega časa imam torej še precej na razpolago, pa čeprav treba upoštevati, da sem iz Repna in da torej za vsak trening izgubim pol dneva. Vseeno pa poleg dela še študiram, saj sem vpisan v šolo za prevajalce in tolmače v Trstu. Sledim slovenščini, srbohrvaščini, italijanščini in angleščini, opravil pa sem vse izpite prvega in del izpitov drugega letnika.« »Spet že nekoliko obrabljeno vpraša nje. Kakšni so tvoji bodoči načrti? In državna reprezentanca...« »Vsekakor v košarki nameravam s trdim treningom še napredovati, saj imam še precej možnosti izboljšanja svojega košarkarskega znanja. Kar se pa tiče reprezentance, mi je za sedaj že dovolj, da so me sklicali v krog štiridesetih kandidatov. V vlogi beka je trenutno v Italiji najboljši Antonello Riva, so pa še Premier, Savio in drugi, med katerimi sodim še sam. In prav trd trening je porok za izboljšanje in upanje v višje cilje.« »Zadnje čase se je pri Stejanelu govorilo o lahkotnem življenju nekaterih igralcev...« »Ko gre ekipa slabo1, se vedno ciklično oglasijo tisti, ki so te videli popivati ob nočnih urah, ali pa v dvoumni družb; itd. Mi smo profesionalci, predvsem pa odrasle in resne osebe. Vsak ve zase, kar je pač najboljše., Jasno je, da je samo tebi in s tem tudi ekipi v škodo, da npr. dan pred tekmo prekrokaš noč. Govorice o tem, da trener ali odborniki društva zvečer telefonsko nadzorujejo igralce, je pravljica za naivne. Mi smo plačan; za to, da čimbolje opravljamo svoje delo (kot pač v vseh službah!), zato je vse odvisno od naše lastne zrelosti in pristopa do dela, kot povsod.,« DUŠAN JELINČIČ Poslanec naših dolin v svetu je, če gledamo iz športnega zornega kota, 22-letni Giorgio Rudi iz Ošnjega pri Sv. Lenartu. Takšen je bil naslov članka v Novem Matajurju meseca julija letos. To lahko ponovimo ob koncu leta. Rudi je s svojo športno stroko predstavljal italijansko zastopstvo na atletskem evropskem prvenstvu v Moskvi in na univerziadd v Kobeju, na Japonskem. 'Rezultati, ki jih je Rudi dosegel, niso imeli velikega odmeva, ker v takšni disciplini, kot je 400 m ovire, le zmaga pomeni slavje. Moramo pa povedati, da se je moral Giorgio v Moskvi pomeriti z atleti, ki imajo zelo velik mednarodni sloves, na Japonskem pa s svetovno najboljšimi specialisti te panoge. Drugi naš športnik, ki je sedaj v središču pozornosti v dobrem in slabem, je nogometaš Udinese ja Paolo J.liano. Pustimo zaenkrat znane športnike, ki sc se rodili v naših dolinah in o-glejmo si situacijo športnih struktur v Benečiji in športne manifestaci- je, ki so jih tu priredih. V občini Špe-ter, v kraju Klenje, so otvorili dirkalno stezo za motokros. Poleg dveh teniških igrišč je bilo zgrajeno novo nogometno igrišče, ki bo služil amaterjem. Nadaljevali so tudi z dograditvijo športnega centra (slačilnica, pokrita blagajna, točilnica ipd.). V dolini Abome gradijo v bližini nogometnega še košarkarsko in odbojkarsko igrišče. Poglejmo sedaj situacijo naših nogometnih ekip. V prvenstvu prve kategorije igra šempetrsko športno društvo Valnatisone, ki šteje čez 100 članov in je prisotno v mladinskih prvenstvih s kar petimi ekipami. Predsednik Angelo Specogna že dvanajst let s pomočjo direktiva in športnikov pametno vodi šempetrsko društvo, ki se bori za obstoj v 1. kategoriji. V drugi kategoriji sta dve ekipi: .Savognese, ki jo vodi Bruno Qualizza, in Audace iz Sv. Lenarta, ki jo vodi predsednik Bruno Chiuch. Medtem ko v prvi — tudi zaradi finančnih težav -- igrajo le mladi krajani, je druga kupila igralce, ki so se rodili in bivajo po vsej šentlenarski dolini. V tretji kategoriji igra ekipa Pul-fero iz Podbonesca. ŠD Grmek je letos poleti organiziralo 1. turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo veliko gledalcev. Kolesarski klub Cividale - Valnatisone je s pomočjo raznih krajevnih u-stanov in podjetij in pod uspešnim vodstvom predsednika Cappanere organiziral kolesarske dirke, ki so potekale skozi kraje naših dolin. Motoclub Valli del Natisene je u-spešno organiziral različne dirke v motokrosu na lepi in funkcionalni dirkalni stezi v Kleniji. Tekmovanj se je udeležilo veliko dirkalcev in gledalcev. Za atlete iz naših dolin deluje tudi ŠD Sv. Lenart, ki ga vodi Daniele Rudi. Društvo se udeležuje ženskega odbojkarskega prvenstva in organizira za člane in simpatizerje tečaje joge in telovadbe. Kar se tiče motorjev, imamo veliko skupino voznikov, ki dirkajo v rallyjih od Corrediga, Comeha, Mat-teliga do Venturinija, Cernoia in Du-riaviga. Zaradi pomanjkanja prostora, žal ne moremo pisati o neštetih ribolovskih, smučarskih in planinskih društvih itd. V teh časih se vztrajno govori o zgraditvi kolesarskega dirkališča, ki bi izpolnil športni center v Špetru. Dograditev bi pomenila velik uspeh krajevne občinske uprave, saj bi prehitela čedajsko občino. Mislimo, da so danes šport in športni objekti v naših dohnah na boljšem v primerjavi s prejšnjimi leti, vendar zaradi tega športniki, voditelji in oblasti še ne smejo popustiti, ker obstajajo možnosti še večjega napredka. Predvsem pa bi bilo treba športna društva in športnike čimbolj stimulirati in opogumiti, saj so se v naših dolinah rodili veliki športniki, kot so Farma, Miano, Rudi, ki naj bi bil vzor mladim generadjam. Povzetek iz Novega Matajurja PAOLO CAFFI prevedel Marko Predan Pogovor s slovenskim košarkarjem goriškega Segafreda J. Marušič: »Tudi mi v boju za napredovanje« »Če bomo prvi del prvenstva sklenili s 16 točkami, potem pa imamo vse možnosti, da posežemo po napredovanju. S takim izkupičkom bi lahko zelo optimistično gledali na povratni del prvenstva, kjer bodo gotovo odločali nekateri medsebojni dvoboji.« Tako sodi o letošnjem košarkarskem prvenstvu A-2 lige igralec goriškega Segafreda Jordan Marušič, ki se je po več let igranja v Brescii ponovno vrnil v domači klub, kjer je opravil svoje prve košarkarske korake. S kakšnimi občutki se je Marušič vrnil v goriško ekipo, oziroma kakšne so spremembe, ki jih je opazil, to je bil sad najinega pogovora. »Kar zadeva vključitev v ekipo, nisem imel posebnih težav, saj sem med najstarejšimi in večletna izkušnja mi je bila v precejšnjo podporo. Od igralcev, ki sem jih že poznal, sem dobil le Ardessija, medtem ko so bili vsi ostali novi, mlajši igralci.« »Kar zadeva igro, kako si sprejel novosti, ki jih je vnesel trener Medeot?« »Moram reči, da je k temu precej pomagalo dejstv-j, da je ekipa, razen mene in Američanov, ostala ista kot lani, kar je veliko pomagalo. Igralci so se že dobro razumeli, tako da moja vključitev ni bila posebej problematična. Povedati pa je treba, da je nekaj razlik s stvarnostjo v Brescii opaziti. Tam, denimo, je vodstvo ekipe slonelo na dveh, treh osebah. Tu v Gorici pa obstaja celotna struktura, tako da večje število ljudi odloča o raznih izbirah in tehničnih programih. Kar zadeva izrecno igralce, moram reči, da sestavljamo prijetno druščino, tako da ni časa za kreganje ali kaj podobnega.« Pogovor z Marušičem pa som izkoristil tudi, da izvem za njegovo mnenje o prvenstvu, oziroma o raznih podrobnostih, ki bodo prav gotovo zanimale naše bralce. Čeprav so nekateri časopisi poročali, da je goriška ekipa že odpisana glede napredovanja, Marušič je nasprotnega mnenja, saj ja prepričan, da je Segafredo doživel le en hujši spodrsljaj, poraz na domačih tleh proti An-nabelli. Sicer, tako je prepričan, razen ekipe iz Livorna, se bo devet ekip potegovalo za ostala tri mesta, ki peljejo v A-l ligo. Med temi je tudi goriška postava, ki ima še precej možnosti, da doseže cilj, ki ga je v lanskem prvenstvu zgrešila prav v zadnjem srečanju. »Katere so po tvojem mnenju najboljše ekipe prvenstva?« »Brez dvoma Livorno, ki je za razred boljši od o-stalih. .fa njun pa bi dal videmski Fantoni in Vogo iz Bologne. V tretjo skupino pa bi sodile Porto San Giorgio, Ippodromi Rieti, Filanto Desio in seveda tudi mi. Kar zadeva tujce, me je doslej izredno ugodno presenetil Bryant (Ippodromi Rieti), ki je zares vsestranski igralec. Poleg njega pa bi rad omenil nekaj izkušenih igralcev, kot so Dalipagič, Kea, Wright in Restani. Kar zadeva italijanske mlade igralce, moram reči, da se ni nihče posebno izkazal, čeprav velja omeniti Barraca (Fermi Perugia), Lorenzona (Fantoni), Ballestro (Yoga) in Colantonija (Rieti). O goriških igralcih pa bi rad imenoval Stramaglio in Lorenzi ja. Oba igralca sta še zelo mlada, čeprav sta že pokazala, kaj veljata. Prvi je zelo tehničen, drugi pa izredno borben. Če bosta dobila mesto v ekipi, se zna zgoditi, da bosta postala zares odlična igralca.« Pogovor zapisal RUDI PAVŠIČ reportaže ® intervjuji • reportaže • intervjuji • reportaže • intervjuji Anketa na Primorskem V anketi so sodelovali športni dopisniki Primorskih novic in Radia Koper-Capodistria, Bloudkovi nagrajenci in primorske ZTKO Slovo z neizpolnjeno željo Mojca Pertot: Atletika mi je dala dovolj, in ko sem se odločila zanjo, sem pravilno izbrala - Zal mi je le, da pred slovesom nisem zmogla teka pod 58 sekundami na »svojih« ovirah — Seveda, težko ml je bilo pri sieu, ko sem se poslovila od atletske steze, a je bilo to edino pametno, kar sem lanko storila. Odločitev je padla že lani, približno v tem času, kajti ugotovila sem, da ni več moč usklajevati dela, treninga, tekmovanj in zasebnega življenja. Biti zdoma od sedmih zjutraj do devetih zvečer je preveč. To so torej razlogi, zaradi katerih se je Mojca Pertot (preden se je poročila, smo jo poznali kot Šavletovo) odpovedala tekmovalnemu športu. Spomnimo se, da je bilo njeno zadnje dejanje na atletski stezi državni rekord v teku na 200 metrov z ovirami .. . — Da, pravi Mojca, toda to ni bilo tisto pravo. Moja velika želja je bila teči 400 metrov z ovirami pod 58 sekundami. če bi imela na razpolago še kakšen mesec, bi mi morda uspelo. Čutila sem, da imam rezultat »v nogah«, toda prava priložnost se mi ni ponudila. Preizkušnjo na krajši progi pa sem vzela bolj za hec. — Tefc na 400 metrov z ovirami te je torej povsem prevzel? — Tako je, pa čeprav je to precej nehvaležna disciplina. V Jugoslaviji prave konkurence ni, v glavnem sem se borila le s štoparico. Saj, lepo je tudi zmagovati, toda brez tekmic ni moč dosegati vedno boljših rezultatov. Z mednarodnimi tekmovanji pa je tako: le na redkih mitingih je v programu ženski tek na nizkih ovirah. Letos sem nastopila le na enem takšnem in takrat sem bila slučajno utrujena. Moja disciplina se redno pojavlja le na mitingih za grand prix. Tja pa ne sodim, tam je treba teči že pod 55 sekundami. — To pa so za dekleta že »strašni« rezultati. . . — Za žensko že skoraj nenormalni rezultati, do katerih ni moč priti po naravni poti. Je pa res, da se v teku na 400 metrov z ovirami, čeprav je to mlada disciplina, dela v svetu že zelo načrtno. V začetku so k njemu prebežale atletinje, ki niso bile najboljše štiristometrašice in so videle priložnost na ovirah. Potem pa je vse skupaj hitro napredovalo, atletinje se že načrtno usmerjajo na tek z ovirami in temu primerno trenirajo. — Rekla si, da do nekaterih rezultatov ni moč priti po naravni poti, imaš pri tem v mislih razne nedovoljene »kemikalije«? — Povejte mi prosim, kako naj ženska s svojim telesom teče skoraj tako hitro in skače skoraj tako daleč kot moški? Izjeme so zelo redke. O dopingu, hormonih in podobnem vem zelo malo. Vem, da v atletskem klubu Gorica tega ni, da pa v tujini brez tega skoraj ne delajo več. — Kam vse to pelje? — Mislim, da bo vrhunski šport vrag vzel, če bo šlo tako naprej.' Videla sem, kako je s športniki ponekod na tujem. To so samo še stroji, ki se pojavljajo in izginjajo. — Če bi ti kdo zagotovil sijajno športno kariero z lovorikami, bi se vendarle pokorila režimu, o katerem govoriva? — Ne, ker hočem biti svoboden člo; vek. — Kaj pa sicer, ko primerjaš možnosti za delo v tujini in pri nas? — Tujci bi se naravnost smejali, ko bi videli, v kako smešnih razmerah dela, na primer, AK Gorica. Vse je tu plod dela redkih zanesenjakov. Kje je športna medicina, strokovnjaki za posamezna področja, tehnični pripomočki in vse ostalo, brez česar v sodobnem športu ne gre več... Tako na Vzhodu, kot na Zahodu imajo> stvari urejene, eni tako, drugi drugače, mi pa životarimo in capljamo na mestu. Dvakrat letno sem lahko šla na priprave, in to je bilo vse, kar je bilo vrednega. Poglej, kaj sem doživela na pripravah v Bolgariji. V kampu, kjer smo dekleta trenirala, je bila tudi bolgarska atletinja, ki je morala opravljati nek šolski izpit. Pa je prišla profesorica v hotel, da je punco izprašala. Jaz pa si ne morem privoščiti niti, da bi me otroci pogrešali Pri uri telesne vzgoje na račun mojega treninga. V našem športu je tako: najprej moraš nekaj pokazati, šele potem boš deležen kakšne podpore. Seveda pa bi moralo biti o-bratno. — Kako si pravzaprav zašla k a-tletiki? — Začela sem v osnovni šoli, v sedmem razredu sem prvič tekla 60 metrov. Vpisala sem se v atletski klub in začela trenirati pri Vojku Orlu. Najprej šprint, nato 400 metrov. Imela sem precej smole s poškodba- mi, ker pa sem po naravi trmasta, sem vztrajala. Nekega dne sem se preizkusila na oviran, potem delala vse načrtneje in stvar se je obnesla. Disciplino sem na koncu vzljubila, tudi zato, ker je zelo zahtevna. — Novogoriška atletika Mojce Pertot menda kljub vsemu ne bo izgubila? — Sem ambiciozna in bi rada postala dobra trenerka. V osnovni šoli IX. korpusa že tretje leto delam s skupino mladih atletov. Najboljše sem pripeljala v klub. Moram reči, da Med dobitniki letošnjih Bloudkovih nagrad, najvišjih telesnokulturnih priznanj v Sloveniji, je tudi Karlo Vončina iz Nove Gorice. Že 40 let dela v športni in telesni kulturi in je e-den tistih ljudi na Goriškem, ki se temu razdajajo z vsemi močmi. To nikakor ni pretirana ugotovitev. Je Blouokova nagrada tisto priznanje, ki na nek način lahko odtehta njegova prizadevanja za razvoj in razmali športa in telesne kulture? — Da, Bloudkovo nagrado nadvse cenim, še posebej zato, ker sem Stanka Bloudka poznal in z njim tudi nekaj časa delal. Srečala sva se, ko smo na Primorskem gradili smučarske skakalnice. Stanko nam je pri tem pomagal. Bil je skromen mož, i-dealist, poln lepih lastnosti, kakršne danes srečamo le pri redkih ljudeh. Nikoli ni hitel, svoje delo je opravljal temeljito in natančno, cenil je moč narave. Spominjam se, bilo je na Bovškem, sedela sva in mirno malicala, Bloudek se je zazrl v mogočne hribe nad nama in zavzdihnil: Kako majhen je pravzaprav človek... Zares ponosen sem na priznanje, ki nosi njegovo ime. Takole je Karlo Vončina pripovedoval o svojemu delu, katerega začetki segajo tja v prve mesece po vojni : —- Leta 1945 je takratni referent za fizkulturo pri okrajnem narodnoosvo- Namizni tenis ima tudi na Primorskem veliko pristašev, potrditev tega pa je tudi šest registriranih društev, ki tekmujejo večinoma ha republiški ravni, ženski ekipi Semedele in Vr: tojbe pa celo na zvezni. Najobilnejšo dejavnost, od ustanovitve kluba pred 16 leti, zagotovo beleži NTK Semedela, katerega ženska vrsta je kljub nekaterim ne najbolj obetavnim napovedim pred začetkom prvenstva v iztekajočem se letu dosegla zato toliko odmevnejši naslov slovenskih prvakinj in povratek v medrepubliško ligo. »Naš prvi cilj v tekoči tekmovalni sezoni je obstanek v zvtiznem tekmovanju, ki je po prvih rezultatih sodeč za nas objektivno mogoč, obenem pa moramo, kot vselej, paziti na nepretrgan razvoj najmlajših, za kar smo z zaposlitvijo poklicnega trenerja pred štirimi meseci veliko pridobili«, pravi tehnični vodja in trener Aljoša Škabar, ki je v dolgoletnem delovanju kluba v njem vztrajal, tako pri naj- pri delu z njimi uživam, hkrati pa se sprašujem, če se bo vse skupaj u-jelo z življenjem. Imam sicer čudovitega, razumevajočega moža, toda nekega dne bo morda tu družina z otroki... Bomo videli. — In če se zdaj ozreš nazaj na svojo športno pot? — Izbira je bila povsem pravilna in danes bi bila enaka. Bila so tudi razočaranja, vendar mi ni ničesar žal. Atletika mi je dala dovolj, ob njej sem se oblikovala kot človek. DAVORIN KORON bodilnem odboru v Ajdovščini iskal ljudi za delo v okraju. Staknil me je v domačem Čepovanu in me napotil na prvi tečaj v Ljubljano. Ko sem ga opravil, sem se zaposlil kot referent za fizkulturo pri okrajnem odboru v Grgarju. 1947. leta sem postal sekretar akcije ZREN v Ajdovščini. Bili so to časi, ko nismo imeli pravzaprav ničesar, vse smo šele gradili. Pa vendar smo bili polni navdušenja, zagnanosti. Telesnokulturne akcije smo združevali s pohtičnimi, gospodarskimi in delovnimi. To je bilo za mlade ljudi pomembno, vključevalo jih je v tisti graditeljski litem, značilni za takratne čase v Jugoslaviji. Nikoli ne bom pozabil veličastne prvomajske manifestacije v Trstu 1946. leta, pa vsesokolskega zbora dve leti pozneje v Pragi, ki nas je ujel ravno sredi znanih informbirojevskih dogodkov. Začetek petdesetih let opisuje Karlo Vončina kot novo obdobje. Tedaj so na Goriškem, Ajdovskem, v Soški dolini in drugod začeli graditi telovadnice in druge športne objekte. Prirejali sc tečaje za vodnike splošne telesne vzgoje in zdaj so bile tu že možnosti za organizirano vadbo. 1946. leta se je Karlo Vončina odločil za delo v šolstvu. Pri elektrogospodarskem šolskem centru je začel delati kot profesor telesne vzgoje. 17 let pozneje se je upokojil, toda še danes ga je moč vsak dan dobiti v šolskih prostorih. Z imenom Karla Vončina je povezana vsa zgodovina Partizana na Goriškem. Pri njem dela že vsa povojna leta. — To je plemenita organizacija, pravi Karlo Vončina o Partizanu. Poskrbeti zna tudi za telesno šibkejše ljudi, v njegovih vrstah so posebej dobrodošli najmlajši. Prav smilijo se mi ti današnji otroci. Nakladamo jim razne neumnosti, pogovoriti pa se z njimi ne zna nihče... V Novi Gorici, sploh v občini, imamo zdaj že takšne razmere, da lahko načrtno delamo v telesni kulturi. Ampak naj se mladi telesnokulturni delavci in pedagogi končno zavedajo, da njihovo strokovno znanje ni dovolj. Vzgoja je tiste, na kar pri svojem delu pozabljajo. Je pa največ, kar mlademu človeku lahko daš. DAVORIN KORON večjih uspehih, bot tudi v kriznih obdobjih. »Tudi teh je bilo, pa vendar smo vselej z igralkami izključno iz domačega okolja dosegli želeno kakovost. Čeprav smo imeti priložnost poiskati okrepitve pri drugih klubih, pa pri Um nismo vztrajati, kajti naš cilj je vselej bil in bo ostal ta, da na tekmovanjih nastopamo z lastnim kadrom, da pokažemo kar smo naredili, pa četudi za ceno neuspeha,« pravi Aljoša Škabar. Največjo prelomnico v delovanju kluba je pomenil prehod iz starega doma krajevne skupnosti, ki so ga zaradi gradnje semedelske vpadnice porušili, v trenutne prostore na balkon telovadnice OŠ Dušana Bordona. Kljub velikemu razumevanju zaposlenih na šoli je b,ila dejavnost društva časovno o-mejena, obseg delovanja pa so bili v klubu prisiljeni skrčiti samo na kakovostne in uveljavljene igralce, kar se je poznalo v poznejšem obdobju in se pozna še vedno. Zdaj se člani namiz- ABRAMIČ Jernej: 1. J. Abramič, 2. M. Štrukelj, 3. Z. Oblokar; 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Čeme; 1. KK Soške elektrarne, 2. AK Gorica, 3. Merkur ANDLOVIČ Jože: 1. A. Abramič, 2. A. Lah, 3. J. Požar; 1. L. Lapajne, 2. T.čeme, 3. M. Pertot; 1, AK Gorica, 2. JK Jadro, 3. KK Soške elektrarne BALAŽIČ Drago: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. T. čeme, 3. M. Pertot; 1. KK Lipica, 2. MK Koper, 3. KK Soške elektrarne BIZJAK Umbert: 1. J. Požar, 2. J. Abramič, 3. V. Bonča; L Lidija Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. AK Gorica, 2. KK Lipica, 3. JK Jadro ČARGO Niko: 1. J. Požar, 2. J. A-bramič, 3. J. Franko; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Černe; 1. BK Skala, 2. JK Jadro, 3. NK Koper ČELIGOJ Vojko: 1. J. Franko, 2. J. Požar, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. T. Čeme, 3. M. Pertot; 1. AK Gorica, 2. KK Lipica, 3. NK Koper ČURLIČ Ervin: 1. J. Požar, 2. J. Abramič, 3. J. Franko; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 2. T. Čeme; 1. KK Soške elektrarne, 2. JK Jadro, 3. NK Koper DEBENJAK Zoran: 1. J. Požar, 2. Črnac - Klančar, 3. V. Bonča; 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Černe; 1. JK Jadro, 2. AMD Pinko Tomažič Piran, 3. KK Lipica DIVAC Vito: 1. J. Franko, 2. M. Kosmina, 3. J. Požar; 1. L. Lapajne, 2. T. čeme, 3. —; 1. Elan 31, 2. JK Jadro, 3. NK Koper DRAVINEC Sašo: 1. M. Kosmina, 2. J. Požar, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. M. Pertot; 1. NK Koper, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Jadro FATUR Brane: 1. J. Požar, 2. J. Abramič, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. K. Pavlovič; 1. KK Soške elektrarne, 2. KK Lipica, 3. BK Skala KERENČIČ Manuela: 1. J. Franko, 2. V. Bonča, 3. J. Požar; 1. L. Lapajne, 2. T. Čeme, 3. M. Pertot; 1. NK Koper, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Jadro FILLI Boris: 1. J. Ab.ramič, 2. A. Lah, 3. V. Bonča; 1. M. Pertot. 2. L. Lapajne, 3. T. Čeme; 1. KK Soške elektrarne, 2. AMD Pinko Tomažič Piran, 3. KK Lipica FILI Janko: 1. Černač - Klančar, 2. A. Lah, 3. Maljevac - Cerkvenik; 1. T. Čeme, 2. L. Lapajne, 3. M. Pertot; 1. AK Gorica, 2. KK Lipica, 3. JK Jadro FELLI Mirko: 1. J. Požar, 2. J. Franko, 3. V. Bonča; L M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Čeme; 1. NK Koper, 2. AK Gorica, 3. BK Skala FORLANI Flavio: L M. Kosmina, 2. J. Požar, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. JK Jadro, 2. KK Lipica, 3. NK Koper FRANKO Andrej: 1. J. Franko, 2. V. Bonča, 3. J. Požar; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. SD Banovec, 2. KK Sloga, 3. KK Soške elektrarne GLUHAK Bojan: 1. V. Bonča, 2. J. Požar, 3. J. Abramič; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. NK Koper, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Jadro GOMIŠČEK Toni: 1. V. Bonča, 2. Z. Oblokar, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. KK Sloga, 3. JK Jadro noteniškega kluba zbirajo v zaklo-niščnih prostorih novega doma krajevne skupnosti, s katero, to v klubu radi poudarijo, odlično sodelujejo. »S pogoji smo zadovoljni, čeprav niso idealni. Rešitev pa bi, kot še za marsikatero športno panogo, tudi za nas predstavljala večnamenska dvora na na Bonifiki. Koprski javnosti pač ne bi smelo biti vseeno, da svoje tur nirje in ligaške dvoboje prirejamo v Izoli. V naši ligi smo tako edini, ki tudi kot domačini gostujemo. Po drugi strani smo na ta način vzpostavili kar se da pristno sodelovanje z o-stalima kluboma na Obali, pa vendar bi se radi predstavili pred koprskimi občani. Stalna zasedenost semedelskili telovadnic nam tudi onemogoča prirejanje bolj kakovostnih namiznoteniških prireditev republiškega in tudi zveznega obsega, kar smo sictT organizacijsko sposobni,« pravi Aljoša Škabar. Zato po drugi strani NTK Semedela GORTAN Vili: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. KK Soške elektrarne, 2. NK Koper, 3. KK Lipica GROSAR Vojko: 1. A. Grosar, 2. J. Franko, 3. V. Bonča; 1. T. Čeme, 2. L. Lapajne, 3. M. Pertot; 1. NK Koper, 2. JK Jadro, 3. KK Soške elek-trarne HVALICA Emil: 1. J. Abramič, 2. J. Franko, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. NK Koper, 2. JK Jadro, 3. KK Soške e-lektrame IPAVEC Miran: 1. J. Požar, 2. A. Lah, 3. J. Franko; 1. L. Lapajne, 2. T. čeme, 3. P. Bukovec; 1. KK Lipica, 2. OK Salonit, 3. — IVANOVIČ Just: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. J. Franko; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. čeme; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. KK Lipica JAPELJ Venčeslav: 1. J. Požar, 2. J. Franko, 3. V. Bonča; 1. M. Pertot, 2. T. Čeme, 3. L. Lapajne; 1. BK Skala, 2. JK Jadro, 3. KK Lipica JERMAN Leopold: 1. Kosmina - Logar, 2. Maljevac - Cerkvenik, 3. Čmac - Klančar; 1. T. Čeme, 2. —, 3. —; 1. JK Jadro, 2. NK Koper, BK Jadran Izola JEZERŠEK Miha: 1. J. Požar, 2. A. Lah, 3. V. Bonča; 1. M. Pertot, 2. S. Mavec, 3. T. Čeme; 1. BK Skala, 2. KK Lipica, 3. KK Soške elektrarne JUG Karel: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. J. Franko; 1. L. Lapajne, 2. T. Čarne, 3. M. Pertot; 1. BK Skala, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Jadro KK Soške elektrarne: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. A. Lah; 1. M. Pertot, 2. T. Černe, 3. L. Lapajne; 1. KK Lipica, 2. AK Gorica, 3. Lokostrelski klub Postojna KLEVA Lucijan: 1. J. Požar, 2. Četverec »S« Argo, 3. Kosmina - Logar; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Černe; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. NK Koper KLINAR Rudi: 1. J. Požar, 2. A. Lah, 3. J. Abramič; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. JK Jadro, 2. BK Skala, 3. KK Lipica KLJUN Miran: 1. J. Franko, 2. J. Požar, 3. V. Bonča; 1. T. čeme, 2. L. Lapajne, 3. M. Pertot; 1. NK Koper, 2. JK Jadro, 3. KK Sloga KOMPARA Ivan: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. Maljevac - Cerkvenik; 1. L. Lapajne, 2. A. Leltig, 3. M. Pertot; 1. BK Skala, 2. AK Gorica, 3. Jadro Kop>er KORON Davorin: 1. J. Franko, 2. J. Požar, 3. J. Abramič; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. čeme; 1. KK Soške elektrarne, 2. NK Koper, 3. JK Jadro KOSMINA Janko: 1. Kosmina - Sosič, 2. Maljevac - Cerkvenik, 3. črnac - Klančar; 1. T. Čeme, 2. —, 3. —, 1. JK Jadro, 2. NK Koper, 3. KK Soške elektrarne KOŠELE Boris: 1. J. Požar, 2. Črnac - Klančar, 3. —; 1. T. Černe, 2. —, 3. —; 1. NK Koper, 2. —, 3. — KOTAR Leopold: 1. J. Franko, 2. A. Lah, 3. P. Čeme; 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Čeme; 1. SD Pa-novec, 2. Lokostrelski klub Postojna, 3. AK Gorica KOVAČ Silvo: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. A. Abramič; 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Čeme; 1. KK Lipica, 2. BK Skala, 3. KK Sloga (Nadaljevanje na VIII. strani) letno priredi okoli 30 tekmovanj za obalne igralce in igralke, od katerih imajo največjo korist prav najmlajši, ki tako redno nastopajo. Sicer pa je namizni tenis po svoje zelo naporen šport, tekmovalna sezona izredno dolga, saj traja kar deset mesecev. NTK Semedela se v raznih starostnih kategorijah letno pojavlja na 70 turnirjih, najboljše predstavnice kluba pa jih ob koncu sezone nanizajo blizu 40. Te so danes Mateja Filigram, Alenka Lavrenčič, Helena Lozej in Alja Sta-dina. Interes mladih za namizni tenis je na Koprskem velik, ob tem pa v klubu računajo, da imajo še precej rezerv zlasti pri uveljavitvi te športne panoge po šolah. Premalo je telesnokut- turnih učiteljev, ki namizni tenis tudi strokovno obvladajo in zato je eden od ciljev NTK Semedela za v prihodnje tudi ta. BOJAN GLUHAK Karlo Vončina, dobitnik Bloudkove nagrade Ponosen na priznanje z imenom velikega moža Semedela: napredek z mladimi močmi • Anketa na Tako so glasovali športni dopisniki Primorskega dnevnika in Radia TS A ACERBI Umberto: Posamezniki: 1. M. Ban; 2. S. Milič, 3. L. Lippolis. Ekipe: 1. Jadran, 2. Kras, 3. Jadran Farco. BANDELJ Maks (Radio Trst A) : 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Kras; 2. Friulexport; 3. Jadran. BUDIN Andrej: 1. S. Kokorovec; 2. T. Ukmar; 3. M. Ban. Ek.: 1. Kras; 2. Friulexport; 3. Jadran. CANCIANI Igor: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Friulexport. CESAR Devan: 1. S. Kokorovec; 2. V. Klemše; 3. M. Ban. Ek.: 1. Jadran; 2. Friulexport; 3. Kras. CIBIC Klavdij: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. D. Poljšak. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Meblo. CORBATTI STOJAN: 1. M. Ban; 2. P. Žerjal; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Jadran; 2. Meblo; 3. Bor Radenska. ČOK David: 1. A. Gulič; 2. M. Ban; 3. E. Maver. Ek.: 1. Jadran, 2. Breg Adriatherm; 3 Friulexport. ČUBEJ Marko: 1. S. Kokorovec; 2. L. Žerjal; 3. V. Prinčič. Ek.: 1. Fri-ulexport; 2. Jadran; 3. Sovodnje Cen-tralspcd. DANIELI Dimitrij: 1. D. Štoka; 2. M. Ban; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Jadran; 2 Kras; 3. Meblo. DEBELJUH Aamnarija: 1. A. Bogateč; 2. L. Bogateč; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Mladinska ekipa TPK Sirena - optimisti; 2. Jadran; 3. Meblo. DEVETAK Robert: 1. S. Kokorovec; 2. P. Žerjal; 3. M. Gherlani. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Sovodnje Central-sped. DRASIČ Franko: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. D. Poljšak. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Friulexport. FERFOLJA Evgen: 1 M. Ban; 2. S. Gergolet; 3. D. Zanier. Ek.: 1. Jadran; 2. Mladost; 3. Vesna. FRANDOLIČ Zvonko: 1. S. Kokorovec; 2. R. Petejan; 3. M. Cingerli. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Dom A-gorest. FURLAN Luka: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Friulexport. FURLANIČ Giani: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Jadran; 2. Friulexport; 3. Kras. FURLANIČ Sonja: 1. M. Ban; 2. L. Žerjal; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Friulexport; 2. Kras; 3. Jadran. GLAVINA Lidija: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. V. Gerdol. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Bor Infordata nara- ŠCcl GRBEC Klavdij: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. D. Sedmak. Ek.: 1. Jadran; 2 Kras; 3. Meblo. GRGIČ Boris: 1. M. Ban; 2. D. Fonda; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Jadran; 2. Meblo; 3. Kras. GRGIČ Darko: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3 Friulexport. HUSU Valter: 1. S. Kokorovec; 2. L. Žerjal; 3. M. Ban. Ek.: 1. Jadran; 2. Friulexport; 3 Kras. IORI Elio: 1. S. Kokorovec; 2. R. Sardoč; 3. A. Legiša. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Meblo. JOGAN Vanja: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. S. Milič. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Bor košarka - propaganda. KALAN Ingrid: 1. S. Kokorovec; 2. L. Žerjal; 3. D. Kosmač. Ek.: 1. Kras; 2. Friulexport; 3. Jadran. KALC Aleksander: 1. T. Kalc; 2. M. Grgič; 3. A. Baldissin. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Meblo. KALC Marko: 1. L. Žerjal; 2. S. Kokorovec; 3. M. Ban. Ek.: 1. Friulexport; 2. Meblo; 3. Jadran. KOCMAN Goran: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. D. Kosmač. Ek.: 1. Jadran; 2. Meblo; 3. Kras. KOMEL Igor: 1. S. Kokorovec; 2. V. Lutman; 3. M. Ban. Ek.: 1. Dom Agorest; 2. Jadran; 3. Sovodnje Cen-tralsped. KOREN Leo: 1. S. Kokorovec; 2. L. Žerjal; 3. M. Ban. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Friulexport. KOSMAČ Stevo: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. D. Kosmač. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Breg Adriatherm. KOSTNAPFEL Andrej: 1. M. Ban; 2. V. Gerdol; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Jadran; 2. Olympia Terpin; 3. Vesna. KOŠUTA Jadranka: 1. S. Kokorovec; 2. D. Poljšak; 3. M. Ban. Ek.: 1. Kras; 2. Meblo; 3. Jadran. KOVAČIČ Adrijan: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. D. Štoka. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Bor košarka propaganda. KOVAČIČ Dario: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Meblo; 2. Jadran; 3. Kras. KRALJ Andrej: 1. A. Mesar; 2. L. Glavina; 3. V. Gerdol. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Meblo. KRALJ Mauro: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Friulexport. KREBEL David: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Jadran; 2. Friulexport; 3. Kras. KRIŽMAN Bruno: 1. M. Ban; 2. D. Škabar; 3. M. Gherlani. Ek.: 1. Friulexport; 2. Kras; 3. Jadran Farco. KUZMIN Miro: 1. E. Petejan; 2. S. Florenin; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Sovodnje Centralsped; 2. Jadran; 3. Dom Agorest. LASIČ Adrijan: 1. S. Kokorovec; 2. D. Kosmač; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Bor Infordata še-steroboj. LUTMAN Marko: 1. S. Kokorovec; 2. D. Poljšak; 3. M. Ban. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Friulexport. MALALAN Martina: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. S. Lutman. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Friulexport. MILIČ Sonja: 1. S. Kokorovec; 2. D. Kosmač; 3. E. Renko. Ek.: 1. Kras; 2. Friulexport; 3. Jadran. Zlata knjiga • 1971: 1. Sonja Milič, 2. Vojko Cesar, 3. Klavdij Veljak • 1972 1. Sonja Milič, 2. Nino Maver, 3. Silvana Vesnaver • 1973: 1. Sonja Milič, 2. Silvana Vesnaver, 3. Jordan Marušič • 1974: 1. Ivan Plesničar, 2. Božič Grilanc, 3. Vojko Slavec • 1975: 1. Sonja Milič, 2. Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak • 1976: 1. Sonja Milič, 2. Pavel Sedmak, 3. Irena Tavčar • 1977: 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Pavel Sedmak • 1978: 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Boris Vitez in Giani Legiša • 1982: 1. Gorazd Pučnik, 2. Marko Ban, 3. Sonja Milič; Ek.: Jadran • 1983: 1. Gorazd Pučnik, 2. S. Kokorovec, 3. Boris Vitez; Ek.: Jadran • 1984: 1. Samo Kokorovec, 2. Boris Vitez, 3. Marko Ban; Ekipe: 1. Kras (n. tenis, ženske), 2. Jadran, 3. Meblo • 1985: 1. Samo Kokorovec, 2. Marko Ban, 3. Lajris Žerjal; Ekipe: 1. Jadran, 2. Kras (n. tenis, ženske), 3. Friulexport (odbojka, ženske). MONTANARI Sandra: 1. S. Kokorovec; 2. D. Poljšak; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Friulexport; 2. Meblo; 3. Jadran. MOŽE Igor: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Jadran; 2. Friulexport; 3. Meblo. OBLAK Marko: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Friulexport. PANGOS Andrej: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Meblo. 'PAVLETIČ Bojan: 1. S. Kokorovec; 2. L. Žerjal; 3. D. Sedmak. Ek.: 1. Friulexport; 2. Kras; 3. Jadran. PAVLETIČ Igor: 1. S. Kokorovec; 2. L. Žerjal; 3. D. Sedmak. Ek.: 1. Friulexport; 2. Kras; 3. Jadran. PEČAR Radi: 1. S. Kokorovec; 2. L. Žerjal; 3. E. Renko. Ek.: 1. Kras; 2. Friulexport; 3. Jadran. PERTOT Niko (tudi Radio Trst A) : 1. M. Ban; 2. L. Žerjal; 3. T. Ukmar. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Friulexport PETEJAN Igor: 1. S. Kokorovec; 2. R. Petejan; 3. E. Petejan. Ek.: 1. Jadran; 2. Sovodnje Centralsped; 3. Friulexport. PETERLIN Ivan: 1. S. Kokorovec; 2. L. Žerjal; 3. D. Kosmač. Ek.: 1. Kras; 2. Friulexport; 3. Jadran. PLESNIČAR Ivan: 1. L. Žerjal; 2. S. Kokorovec; 3. D. Boškin. Ek.: 1. Friulexport; 2. Sovodnje Centralsped; 3. Kras. POLJŠAK David: 1. S. Kokorovec; 2. M. Bjm; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Meblo. PRIMOŽIČ Boris: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. E. Maver. Ek.: 1. Friulexport; 2. Kras (nogomet najmlajši); 3. Val. PRINČIČ Vili: 1. S. Kokorovec; 2. M. Butkovič; 3. V. Prinčič. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Dom Agorest. PUPIS Andrej: 1. M. Ban; 2. S. Rauber; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Jadran; 2. Meblo; 3. Kras. RACE Borut: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. M. Gherlani. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Friulexport. RASENI Massimo: 1. S. Kokorovec; 2. L. Žerjal; 3. P. Maglica. Ek.: 1. Jadran; 2. Friulexport; 3. Jadran Farco. RAVBAR Bogdan: 1. M. Ban; 2. D. Sedmak; 3. S. Doljak. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Friulexport. RONER Dino: 1. S. Kokorovec; 2. M. Butkovič; 3. V. Prinčič. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Dom Agorest. RUDEŽ Karlo: I. D. Poljšak; 2. S. Kokorovec; 3. M. Ban. Ek.: 1. Meblo; 2. Kras; 3. Jadran. RUPEL Bruno: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Friulexport. RUPEL Marko: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. M. Gherlani. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Friulexport. RUZZIER Fabio: 1. S. Kokorovec; 2. D. Kosmač; 3. E. Renko. Ek.: 1. Kras; 2. Friulexport; 3. Jadran. SEDMAK Aleksander: 1. S. Doljak; 2. D. Sedmak; 3. M. Ban. Ek.: 1. Kras; 2. Meblo; 3. Jadran. SIMONETA Boris (Radio Trst A): 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Friulexport. SIMONETA Zvonko: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Friulexport. SKUPEK Zdravko: 1. S. Kokorovec; 2. S. Milič; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3 Friulexport. SLAVEC Sabina: 1. M. Ban; 2. L. Žerjal; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Jadran; 2. Meblo; 3. Kras. ŠPACAPAN Mirko: 1. L. Marassi; 2. V. Lutman; 3. S. Gulič. Ek.: 1. Kras; 2. Olympia Terpin; 3. Meblo. STANČIČ Sergij: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Friulexport; 2. Jadran; 3. Bor JIK Banka. STARC Angelo: 1. S. Kokorovec; 2. L. Žerjal; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Friulexport; 2. Jadran; 3. Kras. STRC Damir: 1. M. Ban; 2. D. Štoka; 3. R. Daneu. Ek.: 1. Jadran; 2. __• 3. ____ ŠKERK Katja: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. D. Kosmač. Ek.: 1. Jadran; 2. Meblo; 3. Friulexport. ŠTOKA Maja: 1. S. Kokorovec; 2. S. Milič; 3. M. Ban. Ek.: 1. Kras; 2. Jadran; 3. Friulexport. ŠTOKA Mitja: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. S. Milič. Ek.: 1. Kras; 2. Meblo; 3. Jadran. ŠUŠTERŠIČ Mario: 1. L. Žerjal; 2. S. Kokorovec; 3. D. Kosmač. Ek.: 1. Friulexport; 2. Kras; 3. Jadran. ŠVARA Miran: 1. L. Žerjal; 2. M. Ban; 3. D. Kosmač. Ek.: 1. Jadran; 2. Friulexport; 3. Kras. TAVČAR Loris: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. D. Štoka. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Meblo. TAVČAR Sergij: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Meblo. TERČON Aljoša (tudi Radio Trst A): 1. M. Ban; 2. L. Žerjal; 3. A. Bogateč. Ek.: 1. Jadran; 2. Friulexport; 3. Kras. TERČON MITJA: 1. M. Ban; 2. A. Bogateč; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Jadran; 2. Friulexport; 3. Kras. TUL Igor: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Jadran; 2. Breg (odbojka dekhce); 3. Kras. TUL Miloš: 1. M. Ban; 2. L. Žerjal; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Kras; 2. Friulexport; 3. Jadran. UŠAJ Savo: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. S. Milič. Ek.: 1. Jadran; 2. Meblo; 3. Friulexport. UŠAJ Martin (Radio Trst A): 1. 1. Kafol; 2. M. Ban; 3. S: Kokorovec. Ek.: 1. Friulexport; 2. Jadran; 3. KVASCOTTO Boris: 1. M. Ban; 2. S. Milič; 3. L. Lippolis. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Jadran Farco. VATOVEC Valter: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. L. Žerjal. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Meblo. VENIER Matej: U M. Ban; 2. L. Žerjal; 3. S.. Kokorovec. Ek.: 1. Jadran; 2. Friulexport; 3. Kras. VIŽINTIN Beno: 1. D. Poljšak; 2. R. Sardoč; 3. S. Kokorovec. Ek.: 1. Alpinistični odsek SPDT; 2. Jadran; 3. Sovodnje Centralsped. VOLK Pavel: 1. S. Kokorovec; 2. M. Ban; 3. D. Poljšak. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Friulexport. VREMEC Andrej: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. D. Sedmak. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Friulexport. ZUPANČIČ Davor: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. I. Kafol. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Friulexport. ŽERJAL Robert: 1. M. Ban; 2. S. Kokorovec; 3. D. Pregare. Ek.: 1. Jadran; 2. Kras; 3. Breg Adriatherm. (nadaljevanje s VII. strani) KRAPEŽ Marjan: 1. J. Požar, 2. A. Lah, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. H. Burger, 3. T. Čeme; 1. NK Koper, 2. JK Jadro, 3. KK Lipica KRIŽNIK Damjan: 1. J. Požar, 2. J. Abramič, 3. J. Franko; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Černe; 1. KK Sosbe elektrarne, 2. KK Lipica, 3. NK Koper KUNEJ Franjo: 1. J. Franko, 2. J. Požar, 3. M. Štrukelj; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. M. Pertot; 3. NK Koper, 2. AK Gorica, 3. JK Jadro LAPAJNE Lidija: 1. J. Franko, 2. V. Bonča, 3. Kosmina - Sosič; 1. —, 2. —, 3. — ; 1. JK Jadro, 2. NK Koper, 3. KK Soške elektrarne LOKOVŠEK Mirko: 1. A. Lah, 2. J. Franko, 3. J. Abramič; 1. T. Černe, 2. M. Pertot, 3. L. Lapajne; 1. NK Koper, 2. KK Lipica, 3. JK Jadro MALJEVAC Boris: 1. J. Franko, 2. Maljevac - Cerkvenik, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. T. Čeme, 3. M. Pertot; 1. NK Koper, 2. JK Jadro, 3. AK Gorica MARINAC Božo: 1. A. Lah, 2. Maljevac - Cerkvenik, 3. V. Bonča; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. M. Pertot; 1. KK Lipica, 2. JK Jadro, 3. AMD Pinko Tomažič Piran MLEKUŽ Boris: 1. J. Požar, 2. P. Podgornik, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. čeme; 1. KK Soške elektrarne, 2. BK Skala, 3. KK Lipica NIKOLIČ Petar: 1. Černač - Klančar, 2. Maljevac - Cerkvenik, 3. J. Požar; 1. L. Lapajne, 2. T. Čeme, 3. M. Pertot; 1. NK Koper, 2. KK Lipica, 3. Lokostrelski klub Postojna OK Salonit: 1. V. Bonča, 2. J. A-bramič, 3. A. Lah; 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Čeme; 1. BK Skala, 2. KK Sloga, 3. NK Koper. OREL Vojko: 1. J. Abramič, 2. J. Franko, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. NK Kopar, 2. JK Jadro, 3. KK Soške elek-trame OSTOJIČ Dušan: 1. V. Bonča, 2. J. Franko, 3.-J. Požar; 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Čeme; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. KK Sloga OSTROUŠKA Samo: 1. J. Požar, 2. A. Lah, 3. J. Abramič; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. —; 1. Lokostrelski klub Postojna, 2. BK Skala, 3. KK Lipica. OSTROUŠKA Vlado: 1. P. Černe, 2. Kosmina - Sosič, 3. J. Požar; 1. L. Lapajne, 2. T. Čeme, 3. M. Pertot; 1. BK Jadran, 2. BK Skala, 3. AMD Pinko Tomažič, Piran. PELC Andrej: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. J. Abramič; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. NK Koper, 2. KK Lipica, 3. JK Jadro. PELICON Edo: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. A. Lah; 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Čeme; 1. KK Soške elektrarne, 2. KK Lipnica, 3. KK Sloga. PERTOT Janko: 1. J. Franko, 2. Z. Oblokar, 3. M. Kosmina; Ì. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Černe; 1. AK Gorica, 2. JK Jadro, 3. KK Soške elektrarne. PICININI Pavel: 1. J. Požar, 2. J. Abramič, 3. V. Bonča; L L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. M. Pertot; 1. BK Skala, 2. JK Jadro, 3. KK Soške elektrarne. POBERAJ Silvan: 1. J. Abramič, 2. V. Bonča, 3. M. Štrukelj; 1. M. Pertot, 2. T. Černe, 3. —; 1. KK Soške elektrarne, 2. KK Sloga, 3. —. POŽAR Jože: 1. J. Abramič, 2. J. Požar, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Černe; 1. NK Koper, 2. JK Jadro, 3. KK Lipica. PRIMOŽIČ Zdravko: 1. J. Požar, 2. J. Franko, 3. Kosmina - Logar; 1. L. Lapajne, 2. T. Černe, 3. M. Pertot; 1. BK Skala, 2. JK Jadro, 3. AK Gorica. PRINČIČ Janko: 1. J. Franko, 2. A. Lah, 3. J. Požar; 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Černe; 1. KK Lipica, 2. SD Panovec, 3. NK Koper. PROGAR Edvard: 1. J. Požar, 2. A. Lah, 3. J. Franko; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Černe; 1. BK Skala, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Jadro. PUH Dušan: 1. Elan 31, 2. —, 3. —; 1. H. Burger, 2. T. Černe, 3. L. Lapajne; L KK Soške elektrarne, 2. NK Koper, 3. JK Jadro. SILAJDŽIČ Enis: L J. Požar, 2. A. Lah, 3. B. Bratina; 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Černe; 1. NK Koper, 2. SD Panovec, 3. KK Tekstina. SIMONETA BORIS: 1. J. Požar, 2. J. Franko, 3. M. Kosmina; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Černe; 1. BK Skala, 2. JK Jadro, 3. BK Jadran. SLAPERNIK Rado: 1. J. Požar, 2. M. Štrukelj, 3. P. Černe; 1. M. Pertot, 2. T. Čeme, 3. L. Lapajne; 1. BK Skala, 2. KK Soške elektrarne, 3. JK Jadro. SLEJKO Vladimir: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. T. Čeme, 3. H. Burger; 1. NK Koper, 2. KK Lipica, 3. JK Jadro. Primorskem SLOKAR Savo: 1. J. Franko, 2. J. Požar, 3. B. Valter, 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Černe; 1. BK Skala, 2. AK Gorica, 3. NK Koper. SOBAN Branko: 1. J. Požar, 2. A. Lah, 3. V. Bonča; 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Černe; 1. SD Panovec, 2. KK Lipica, 3. NK Koper. SOTLAR Marijan: 1. J. Požar, 2. A. Lah, 3. J. Franko; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. M. Pertot; 1. BK Skala, 2. KK Lipica, 3. KK Soške elektrarne. STRGAR Miloš: 1. M. Kosmina, 2. J. Franko, 3. J. Abramič; 1. T. Čeme, 2. L. Lapajne, 3. —; 1. Jadro Koper, 2. AK Gorica, 3. KK Soške elektrarne. SUŠA Marjan: 1. A. Lah, 2. J. Požar, 3. Cerkvenik - Maljevac; 1. L. Lapajne, 2. T. čeme, 3. M. Pertot; 1. KK Lipica, 2. BK Skala, 3. NK Koper. ŠKABAR Aljoša: 1. J. Požar, 2. J. Abramič, 2. P. Čeme; 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Černe; 1. NK Koper, 2. BK Skala, 3. JK Jadro. ŠŠD B. Brelih: 1. J. Abramič, 2. V. Bonča, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. KK Soške elektrarne, 2. KK Lipica, 3. JK Jadro. ŠTOLFA Rajko: 1 J. Požar, 2. A. Lah, 3. P. Černe; 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. Černe; 1. NK Koper, 2. BK Skala, 3. KK Lipica. TERNOVŠEK Brane: 1. V. Bonča, 2. J. Franko, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Černe; 1. KK Soške elektrarne, 2. KK Lipica, 3. KK Sloga . TOMULIČ Zdenka: 1. J. Požar, 2. J. Abramič,_ 3. V. Bonča; 1. M. Pertot, 2. T. Černe, 3. L. Lapajne; 1. SD Panovec, 2. KK Sloga, 3. KK Soške elektrarne. TRAMPUŽ Marjan: 1. J. Požar, 2. A. Lah, 3. Kosmina - Logar; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Černe; I. BK Skala, 2. KK Lipica, 3. JK Jadro. TVD Partizan Piran: 1. A. Lah, 2. J. Požar, 3. Maljevac - Cerkvenik; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. M. Pertot; 1. AMD Pinko Tomažič Piran, 2. NK Koper, 3. KK Soške elektrarne. URBANČIČ Bernard: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. J. Franko; 1. M. Pertot, 2. T. Černe, 3. L. Lapajne; 1. JK Jadro, 2. BK Skala, 3. KK Lipica. VALDEVIT Karlo: 1. V. Bonča, 2. J. Požar, 3. Maljevac - Cerkvenik; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. M. Pertot; 1. KK Sloga, 2. AK Gorica, 3. J K Jadro. VARL Rudi: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. J. Abramič; 1. M. Pertot, 2. L. Lapajne, 3. T. čeme; 1. BK Skala, 2. AK Gorica, 3. JK Jadro. VESEL Miljutin: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. J. Abramič; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. NK Koper, 2. BK Skala, 3. AMD Pinko Tomažič Piran VIDMAR Ferdi: 1. J. Abramič, 2. V. Bonča, 3. P. Černe; 1. T. Černe, 2. L. Lapajne, 3. M. Pertot; 1. AMD Pinko Tomažič Piran, 2 KK Sloga, 3. KK Soške elektrarne. VK Argo: 1. Četverec »S« Argo, 2. —, 3. —; 1. —, 2. —, 3. —; 1. VK Argo, 2. —, 3. —. VONČINA Karlo: 1. J. Abramič, 2. V. Bonča, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T Černe; 1. AK Gorica, 2. JK Jadro, 3. KK Sloga VUGA Branko: 1. J. Požar, 2. J. Franko, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. JK Jadro, 2. NK Koper, 3. KK Soške elektrarne. ZORN Franc: 1. V. Bonča, 2. J. Požar, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. —; 1. AK Gorica, 2. NK Koper, 3. KK Lipica. ZTKO Ilirska Bistrica: 1. J. Požar, 2. M. Kosmina, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. KK Lipica. ZTKO Nova Gorica: 1. J. Abramič, 2. J. Franko, 3. V. Bonča; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. NK Koper, 2. JK Jadro Koper, 3. KK Lipica. ZTKO Piran: 1. A. Lah, 2. J. Požar, 3. Maljavac - Cerkvenik; 1. T. Čeme, 2. L. Lapajne, 3. M. Pertot; 1. AMD Pinko Tomažič Piran, 2. NN Koper, 3. KK Soške elektrarne. ZTKO Postojna: 1. J. Požar, 2. J. Franko, 3. A. Lah; 1. L. Lapajne, 2. T. Čeme, 3. M. Pertot; 1. NK Koper, 2. Lokostrelski klub Postojna, JK Jadro. ZTKO Sežana: 1. J. Požar, 2. A. Lah, 3. M. Sotlar; 1. T. Černe,'2. M. Pertot, 3. L. Lapajne; 1. BK Skala, 2. KK Lipica, 3. SD Panovec. ZTKO Tolmin: 1. J. Požar, 2. V. Bonča, 3. J. Franko; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. JK Jadro, 2. KK Soške elektrarne, 3. DPL Posočje: Tolmin. ŽAGAR Vedran: 1. J. Požar, 2. A. Lah, 3. J. Franko; 1. L. Lapajne, 2. M. Pertot, 3. T. Čeme; 1. JK Jadro, 2. KK Lipica, 3. KK Soške elektrarne. ŽNIDARŠIČ Andrej: 1. I. Vošinek, 2. J. Abramič, 3. J. Franko; 1. M. Pertot, 2. T. Čeme, 3. L. Lapajne; l. AMD Pinko Tomažič Piran, 2. NK Koper, 3. KK Soške elektrarne. SPAGHETTERIA Al Puff T7- ^ V' • • Voščijo TRST Ul. dell'Industria 24 : ■■ ■■gradbeno podjetje "■ PANGERC ulica Molino a Vento, 10 - Tel. 77-39-78 34137 TRST prijateljem in poslovnim partnerjem želimo vesel božič Gomme MARCELLO Prodaja gum: CEAT — PIRELLI — MICHÈLIN Predelava in tehnična pomoč TRST — Trg Foraggi 8 — Tel. 724-276 PEKARNA - SLAŠČIČARNA Žužek TRST — Ul. Giulia 39 vošči vesel božič in uspehov polno leto 1986 LASTNIKI IN SODELAVCI PODJETJA SADJE - ZELENJAVA Dario Husu TRST - Ul. dell'lstria 3 mt-MOTOR TRST — Ul. Milano 27/A - 16 — Tel. 62-862 želijo vsem vesel božič in uspešno novo leto ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika Valetič Ivo m fotoTinoU' Karis Jožita želita vsem klientom vesel božič in srečno novo leto TRST — Ulica Buonarroti 6 — Tel. 772-996 (prečna Ul. Rossetti) Auto JoHy TRST Ulica Valdirivo 24 Tel. (040) 61-835 vesel božič in srečno novo leto vsem prijateljem in klientom GIOVANNI MANZIN PRODAJA NA DEBELO Šunka, suho meso, sir in jestvine Ul. S. Cilino 52 - Tel. 567-845 ELEKTROAVTO DELAVNICA ROJC - ROICI TRST — Ulica Giulia 28 Tel. 568-907 TRST Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124 Vse modne novosti in konfekcije usnjene galanterije Splošna trgovina in zastopstva D. z O. Z. — Uvoz - Izvoz TRST — Ul. Ceppa 9 P.P. 185 Tel. 69316 - 69558 - 69248 - 630089 Telex: 460559 •PARCO FINE CHEMICALS 34132 - TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 65134/5 Tx: 461012 KEMIJA FARMACEVTIKA AGRARIA Močilnik semena — vse za vrtnarstvo — kmetijski stroji — nadomestni deli za motorne žage TRST - Ul. Udine 18 - Tel. 418-878 DRAGULJARNA IN ZLATARNA Ca vallar TRST — Ul. S. Lazzaro 15 vošči vsem svojim cenjenim strankam vesele božične praznike in srečno novo leto AVTOMEHANIČNA DELAVNICA Leandro Coretti TRST - Ul. Settefontane 97 POHIŠTVO srag TRST — Ul. S. Cilino 38 — Tel. 54-390 vošči prijateljem, znancem in odjemalcem vesel božič ZOBOZDRAVNIK Ivo Petkovšek umetne keramične proteze —- ortodontija — esthetic dentistry Ul. Canova 2 — Tel. 772-120 želi vsem svojim pacientom vesel božič in srečno novo leto OBUTVE TRST PRINCIPE S. n. c. S.R.L TRST — Trg sv. Jakoba 4 tel. 727277 Korzo Italia 19 — Tel. 68-586 Largo Barriera Vecchia 8 — Tel. 727-027 vošči svojim klientom vesele božične praznike Vesele praznike in vse ...toplo La Combustibile Družina LOVREČIČ DOMJO 1EURAUTO S O. SANCIN OPREMA SPECIALIZIRAN IN NADOMESTNI DELI ZA LEYLAND IN FORD akumulatorji in prevleke za vse avtomobile Trst - Ul. sv. Frančiška 35 Telefon (040) 763119 ii MISH MASH TRST — Ul. G. Gallina 5 Tel. 741-949 RESTAVRACIJA - BAR »La Marinella« TRST - Drev. Miramare 323 - Tel. 410-986 Za vsako svečano priložnost spomnite se na naše ribje specialitete Vošči vsem gostom vesele božične praznike in srečno novo leto! Naši malčki pišejo in rišejo Pogled Sem srečna deklica v otroški Božični večer Tadej Sirca (5 let) Vrtec Mavhinje Morje, sprehod in naša šola svet Tudi ob letošnjih božičnih praznikih smo v našem dnevniku posvetili kanček pozornosti našim najmlajšim — otrokom iz otroških vrtcev in o-snovnih šol. Potem ko so se lani na teh straneh predstavili malčki iz mestnih in predmestnih šol in vrtcev, smo letos zaprosili za pomoč otroke in učence nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva. Otroci iz ■ občinskih vrtcev devinsko - nabrežinske in zgo-niške občine in iz osnovnih šol, ki delujejo v teh dveh občinah; so se s pozornim posredovanjem didaktične ravnateljice, njene nabrežinske namestnice, učiteljic in vzgojiteljic rade volje odzvali našemu vabilu. Malčki iz otroških vrtcev so prispevali svoje risbe, osnovnošolci pa pismene izdelke, med katerimi so nekateri tudi »v rimo vezani«. Več prispevkov je na temo miru; to temo smo izbrali, ker je bilo leto 1986 proglašeno za leto miru. Po mnenju učiteljic je bila izbrana tema za tako male »pisatelje« zelo zahtevna, kljub temu pa je otroški pogled na mir vsekakor zanimiv. Sem zelo srečna deklica, ker se nisem rodila v revni družini. Pri hiši imam vsega, kar si želim. Moji starši skrbijo zame in jaz udobno živim. Imam' udobno stanovanje, lepe igrače, hrano in obleke. Kljub temu sem večkrat jezna in nezadovoljna, ker nc pomislim, da je na svetu, zlasti v Afriki, mnogo lačnih otrok, ki zaredi pomanjkanja trpijo in umirajo. To mi pripovedujejo mama, učiteljica. berem v časopisu ali vidim po televiziji. Zelo me je pretreslo in užalostilo, ko sem po televiziji videla oddajo, ki je prikazovala življenje otrok in o-draslih v nekem taborišču v Etiopiji. Nc morem si predstavljati, da lahko človek živi v takih nečloveških razmerah, kc otroci umirajo v naročju mater in na njihovih obrazkih lahko vidimo izraz trpljenja in žalosti. Videla sem žive otroške okostnjake prekrite s kožo in žalostne matere, ki svojim otrokom niso mogle pomagati. Ko sem to gledala, sem občutila veliko žalost in zdelo se mi je zelo krivično, da nekateri otroci umirajo od lakote, drugi pa imajo vsega na razpolago in kljub temu niso zadovoljni. Maja Puglia 5. r. o. š. Šček (Nabrežina) Pogled na morje Lepo je, ko se mama, očka in mi držimo za roko in z balkona gledamo morje in sonce rumene, rdeče in modre barve. Maja Maruccelli Sprehod Šli smo s prijatelji na sprehod. Vesna in jaz sva tekali. Bili sva zadovoljni, ker sva jedli sladoled. Martina Hrovatin V šoli V šoli je lepo in se imamo radi. Tudi mamo, očka, Marka, vse imam rad. Damjan Buzzai (vsi učenci 1. r. o. š. Briščki) Snežinke so pobelile Kras Srečno pot, lastovice! Manuela Škrk (5 let) Vrtec Zgonik Ko se je pred nekaj tedni začela jesen, se je zrak močno ohladil, zato so nas mnoge ptice selivke že davno zapustile. Te dni nas zapuščajo še lastovke, ki se zberejo v jate in letijo čez morje v toplejše kraje. Tam se začenja pomlad. Lastovice so koristne ptice, ker uničujejo muhe in komarje, ki nas poleti tako nadlegujejo. Lastovičja gnezda, ki so ostala prazna, bomo otroci pridno čuvali, da jih bodo lastovice prihodnjo pomlad spet našle. Drage lastovice, želimo vam srečno pot in srečno vrnitev. Učenci 3. r. o. š. J. Srebrnič (Gabrovec) Zadnji mesec v letu Stopili smo v zadnji mesec v letu 1985, ki mu Slovenci pravimo gruden. Ta mesec šteje 31 dni in nam prinaša zimski čas in veselje. Vremena so meglena, včasih pa sončna in vetrovna. Dnevi se naglo krajšajo, noči pa se daljšajo. 21. decembra bomo imeli najkrajši dan in najdaljšo noč. Mesec december nam prinaša dosti prisrčnega veselja: otroški praznik sv. Miklavža in božične praznike. Učenci 3. r. o. š. J. Srebrnič (Gabrovec) Moja vas Samatorca Vanja Milič (4 leta) Vrtec Gabrovec Pomenek o drevesu Na Krasu je mnogo dreves: hrasti, jelke, smreke, bori, kostanji, lipe, in druga. V gozdu živijo razne živali: veverice, sme, ježi, polhi, divji zajci, lisice in kune. Drevesa nam dajejo les in poleti prijetno senco. Kakor nekatere živali, tudi drevesa spijo, saj so po dolgem delu potrebna počitka. Kjer je mnogo dreves, je tudi zrak svež in zdrav, kjer pa dreves primanjkuje, je zrak slabši, zlasti, če so v bližini tovarne. Drevesa varujejo vasi in mesta pred zemeljskimi in snežnimi plazovi. Učenci 3. r. o. š. J. Srebrnič (Gabrovec) 'k Spomenik v Prečniku Minilo je leto dni odkar so pri nas v Prečniku odkrili spomenik padlim za svobodo. Zelo živo se spominjam tistega dne, saj je bilo v vasi vse praznično. Že zgodaj popoldne je prišla v vas velika množica ljudi. Igrala je nabrežinska godba. Nastopali so govorniki in tudi zbora in sicer otroški vaški zbor, v katerem sem pel tudi jaz, in partizanski zbor P. Tomažič. Spomenik sta odkrila mati umrle partizanke in sin umrlega partizana. Pred spomenik so polagali vence predstavniki raznih društev in organizacij. Okoli spomenika je bilo 16 lepih vencev. Spomenik so zgradili sami vaščani z velikim trudom in požrtvovalnim delom. David Šuligoj 4. r. COŠ Slivno Jesen na našem lepem Krasu Burja piha, mraz prihaja, listje pleše ringa raja. Okrog vasi je vse rumeno, kakor bi bilo vse okrašeno. Na dvorišču stari kmet iz prašiča dela jed. Z mesom in iz krvavic vsi se hranijo brez slaščic. Kmet orje dolgo polje in medtem lepo prepeva staro pesem svoje mame, da ga žalost ne ujame. Vsi tam daleč v osmici v roki imamo dve slaščici, pojemo, plešemo in se vrtimo ker naše pesmice se veselimo. Učenci 5. r. celodnevne osnovne šole 1. maj 1945 (Zgonik) Vojne so krvave in krute Božični prazniki - čas miru in veselja Bliža se Božič in vsebina razgovorov v tem času je vedno mir. Mir je za vse ljudi važe. Brez miru bi gotovo vsi slabše živeli. Mir nam prinese veselje, lepo življenje, a vojna prinese smrt, muke in strah. Ko je bila vojna, je na tisoče ljudi pomrlo. Včasih se mi v šoli skregamo, nastane mah boj; tako se lahko skregata tudi dve državi in večji sta, hujše so posledice. Če se vpletejo še drugi, imamo novo svetovno vojno, ki s sedanjim orožjem lahko povzroči konec sveta. Bogate države sploh ne bi smele prodajati orožja drugim manjšim, da se te borijo med sabo in s tem večajo napetost med narodi. Vojne so različne. So tiste, kjer streljajo, požigajo, rušijo domove in povzročajo lakoto, otroci izgubijo starše, domove in domovino. Na drugi strani pa je tiha vojna, kjer se spletkari, hujska in ne da pravic tistim, ki jim pripadajo. Tudi ta voj na ne prinese dobrega. Mi Slovenci se borimo za naše pravice, a ne s puškami in niti z nasiljem, ker nam to ni v naravi. Hočemo si priboriti na kulturni način to, kar naši manjšini pripada, čeprav nasprotne desničarske skupine ponoči nore po Krasu in mažejo naše tablice, oskrunjajo spomenike in vsestransko nasprotujejo dosegi naših pravic. Mi bomo kljub temu trdno nadaljevali po začrtani poti in vedno v spoštovanju do drugih. Upamo, da nas bo- do vsi pošteni ljudje podprli. Kakor v našem merilu bi se to moralo poravnati tudi v svetovnem in povsod bi izginila lakota, žalost in zavladal bi mdr in z njim blagostanje. Jana Umek in Tatjana Leghissa 5. r. o. š. Vilhar (Cerovlje) Vojna je največja in najgrša nesreča na svetu. Nastane zaradi človeške pohlepnosti, nevoščljivosti, vere in posestva ozemelj. Vojna je v Libanonu, med Iranom in Irakom in še v drugih krajih. Te vojne so krvave in zelo krute. Med vojno je življenje težko zaradi lakote, bolezni, žeje, pomanjkanje pomoči in Stalnega stra- hu. Naši dedje in pradedje se ne radi spominjajo strašnih vojnih časov. Posebno med zadnjo svetovno vojno so zelo trpeli v zaporu in koncentracijskih tabriščih. Prestajah so nečloveške mučenja. V naši zgodovini smo imeli dve svetovni vojni. Znanstveniki so napovedali, da bi bilo s tretjo svetovno vojno konec sveta. Ogromno ljudi bi u-mrlo, ker bi bilo preveč dima, bomb in plinov. Tudi sončni žarki ne bi mogli prodreti do zemlje. Na ekvatorju bi vse zledenelo. Tisti, ki bi preživeli, bi bili nesrečnejši od mrtvih, ker bi bilo nadaljnje življenje zanje nemogoče. Po nekaj dneh bi gotovo umrli. Mnogo let je že minilo, odkar so A-meričani vrgli atomsko bombo na japonski mesti Hirošima in Nagasaki, a še danes se tam rojevajo pohabljeni otroci. Vojno bi morah preprečevati z dobroto, razumevanjem, odkritosrčnostjo in ne z orožjem. Roberta, Tomaž, Michele, Marko (učenci 5. r. o. š. J. Jurčič - Devin) Več slabih kot lepih in dobrih novic Če odpremo televizijski ali radijski sprejemnik ali časopis beremo več slabih novic kot lepih. Če na svetu ne bi bilo vojn, bi bilo zelo lepo, ker vojne povzročijo lakoto, trpljenje, revščino. Koliko ljudi izgubi življenje! Mi smo srečni, ker pri nas ni vojne. Štirideset let od tega pa tudi pri nas ni bilo miru. Jaz se ne spominjam, ker nisem bil še rojen. Kar vem o tisti veliki vojni, mi je povedala babica in ded, ker so med vojno vsi potrpeli. Otroci so izgubili starše, dom in tudi življenje. Trpeli so lakoto in pomanjkanje, zato vem, -da je vojna ena najslabših in najgrših reči. Že takrgt so imeli mnogo orožja: oklepnikov, topov, letal in raznovrstnega orožja, ki je povzročalo grozo. Vse to orožje ni nič nasproti orožju, ki ga izdelujejo v sedanjih časih. Vsaka država da mnogo denarja za o-rožje. Vojaške industrije izdelujejo najbolj izpopolnjeno orožje in ga prodajajo ubogim narodom, spletkarijo z njimi, jih hujskajo, da se vnamejo bitke, ki rušijo njihove domove, pobijajo ljudi in človek ni več varen. Otroci so lačni brez družine, ali celo pohabljeni za celo življenje, da ne govorimo o tistih, ki so in bodo izgubili življenje, ko še skoraj niso živeli. Če bi ves denar za vojne dali narodom za njihov napredek, jim zgradili tovarne, dali šole in prehranili lačne otroke po svetu, bi bilo dovolj vsega za vse in na svetu bi se imeli lepše in bi manj trpeli. David Širca 5. r. o. š. M. Vilhar (Cerovlje) Naši malčki pišejo in rišejo Na svetu je mnogo nesrečnih otrok Mir je igra Imenujem se Dunja in sem stara deset let. Stanujem v Nabrežini. Hiša, kjer živim, je precej stara in nima centralne kurjave. Četudi je stara, je precej udobna in v njej se dobro počutim. Včasih, ko pridem iz šole, godrnjam, ker pridem v mrzle prostore. Oče pa me okrega in reče, da je na svetu mnogo otrok, ki sploh nimajo strehe nad glavo. Na očetove besede se večkrat spomnim, ko grem spat. Takrat se mi vračajo v spomin slike, ki jih večkrat vidim po televizijskem dnevniku, ko se v svetu zgodi kakšna posebno velika in huda nesreča. Zelo se mi smilijo otroci, ki jih taka nesreča prizadene, žalostni in objokani iščejo svoje starše. Ko sem gledala slike o nesreči v Kolumbiji, sem videla mnogo ranjenih otrok. Nekateri niso imeli niti moči, da bi jokali. Drugi so bili vsi blatni, da ni bilo opaziti niti oči, niti ust. Mnogi teh o-trok so ostali brez staršev in sorodnikov. Zelo so nesrečni tudi otroci v Afri- ki. Zaradi velike vročine in premalo dežja, polja ne morejo obroditi in ljudje ostanejo brez hrane. Tudi v tem primeru trpijo največ otroci, ker so premalo odporni. Ti otroci imajo po navadi velik trebuh, drugi deli telesa pa so tako suhi, da se jim vidijo kosti. Največ jih umre, ko so še majhni. Nesrečni sc tudi otroci, ki imajo duševne ali telesne napake. Mnogi si ne morejo sami nič pomagati in morajo imeti koga, ki se z njimi ukvarja. Tudi starši imajo z njimi veliko dela in skrbi. Ko mislim, na te nesrečne otroke, sklenem, da bom postala pridnejša in da bom zadovoljna s tem, kar mi dajo starši. Toda na sklepe kmalu pozabim. Dunja Pertot 5. r. o. š. Šček (Nabrežina) Mir pomeni svet brez vojn. Danjel Na pokopališču je mir. Dean Mir je tišina. Alan Med poukom je v razredu mir. Aljoša Ko smo skupaj očka, mama, Kristjan in jaz, je mir. Mir je igra! Albert Jožica Božič je mir, ljubezen, sreča m m m Božič je mir..., ljubezen..., sreča..., za vse ljudi. Mir je takrat, ko se lepo igramo. Mir je takrat, ko ni nikjer na svetu vojne. Mir občutim, ko se vozim s kolesom. Mir občutim, ko sem brez skrbi. Miren je, kdor je spisal nalogo. Ljubezen je takrat, ko razveselim mamo. Ljubi, kdor ima potrpljenje. Ljubi, kdor daje in ne vprašuje. Tudi ljubezen do narave je zelo pomembna. Jaz imam rada živali. Ljubezen je med nami, ko se imamo radi. Ljubi, kdor pomaga ne da bi ga vprašali. Srečen je kdor si najde prijatelja. Srečni smo takrat, ko se imamo radi. Srečen je, kdor ima očeta in mater. Srečo občutim, ko sem naredila nekaj dobrega. Srečni smo takrat, ko smo zadovoljni. Walter, Katja, Danjel, Roberto, Igor, Sara (učenci 3. r. o. š. Šček - Nabrežina) Želela bi, da bi bil na svetu vedno in povsod mir. Martina (Učenci 2. r. COš S. Gruden - šempolaj) Utrinki Mir je ... .. .ko je učiteljica v razredu. . .. ko se mi učenci ne prepiramo, ne tožarimo in ne tepemo. .. .ko nihče ne kaznuje in ne tepe otrok. . . .ko nihče ne kriči in se ne jezi. .. .ko je po svetu VSE TIHO. .. .ko ne slišimo ne streljanja pušk, brzostrelk, ne bombardiranja in ne pokanja topov, tor je. ko ni ne prepirov in ne vojn. Učenci osnovne šole J. Murn Aleksandrov (Mavhinje) Devinski otroci o miru MLADI UMETNIK Kadar vulkan bruha, je to velika nesreča, ker umre mnogo ljudi. Umirajo cele družine. Ko to slišim in vidim po televiziji, sem zelo žalosten. V mojem srcu ni miru. Denis v Kolumbiji ni miru, ker mame i-ščejo svoje otroke in otroci pa svoje starše, ki so najbrž umrli v blatu. Vsi so obupani in žalostni. Adam Mir je pojem, ki ga ne moremo tikati ali videti. Vendar ga lahko občutim, ko sem doma z mamo, tatkom jn bratcem. Takrat sem zelo srečen in v srcu občutim velik mir. Ivan Lepo je... Ko je mir, je lepo. Lepo je, ko se igramo, ko smo tiho, ko spimo, ko smo veseli, ko pohajamo, ko nam mama bere pravljico, ko zjutraj vstanemo, ko na nebu svetijo zvezde, ko smo v gozdu, ko poslušamo petje ptic, ko pomagamo mami in očetu, ko smo siti, ko smo na vrtiljaku, ko je srce pridno, ko se vsi imamo radi. Učenci 1. razreda COš L. Kokoravec-Gorazd (Salež) JASLICE IN DREVESCE Alen Fabjan (5 let) Vrtec Šempolaj Ko je vojna, so otroci lačni in žalostni. Jaz se bom vedno boril za mir. Mir vlada ponoči... Leto 1986 - leto miru Igor r Če vlada mir, otroci hodijo v šolo, se igrajo ir so nasmejani. Sidonja Vojna pomeni porušene hiše, otroke biez družine in brez ljubezni. Zato bi moral na svetu vedno vladati mir. l’ako bi bili otroci veseli. Marko Kadar slišim, da se Slovenci in I-taiijani med seboj razumejo in spoštujejo, sem zelo vesela. To pomeni mir med narodi. Ob novem letu voščim tak mir. Breda Mir vlada ponoči. Mir je takrat, ko ne nagajamo. Med narekom mora biti mir. Ko sem sama doma, občutim največji mir. Ko sneži, je vse mimo in tiho. Kjer ni vojne, vlada mir in so vsi otroci srečni. Ko delam božično drevesce, je zelo lepo. Vsi smo veseli in se ne kregamo. Učenci 1. in 2. razreda o. š. K. štrekelj (Sesljan) Srečen sem (Vsi učenci 3. r. o. š. Srečen sem, ko sem v šoli; ko smo J. Jurčič — Devin) v družini vsi zbrani ob mizi in kosimo Moj očka Gianni An»bra Sanna (4 leta) Vrtec Nabrežina skupaj; ko mi telefonira mama; ko ubogam mamo; ko dobim darilo; ko me učiteljica pohvali. Še bolj bom srečen, ko bodo vsi o-troci na svetu imeli dovolj hrane in vode; ko bodo vsi ljudje živeli v miru; ko bodo vsi ubogi postali bogati in srečni; ko vulkan v Kolumbiji ne bo več bruhal in bodo vsi otroci čisti; ko bodo imeli vsi otroci na svetu vse, kar imam jaz; ko bo v Afriki deževalo ob setvi pšenice. Najbolj srečni bomo, ko se bo u-resničilo besedilo znane pesmi »Ko ti ljudje ljubili se...« Tjaša, Katja, Jasmina, Irena, Mojca, Ivan, Mauro, Alen., Matej (učenci 3. r. COŠ S. Gruden — Šempolaj) Burja piha, barja piha Burja piha, burja piha, liste vse previha; mlade veje vse polomi. Ali, huda je ta burja, žvižga in se smeje. Burja smeti vse pred hišo našo spelje in odloži. Mamo našo to prav razjezi, da se z metlo vanjo zapodi. Ko pa burja močno zapiha, se že mrzla zima pri nas nasmiha. Kristjan Gruden 4. r. COš Slivno Moja želja je, da bi leta 1986 vladal povsod po svetu mir. Na žalost pa je še preveč krajev, kjer razsaja vojna. Zelo žalostno je, da se ljudje na svetu še bojujejo ter se med sabo pobijajo in sovražijo. Vojne grozote prinašajo mnogo slabega: bolezni, lakoto, ki je največji nasprotnik človeka, in še marsikaj drugega. Naši dedki so se borili zato, da živimo v miru in svobodi. Želim si, da bi povsod prevladala želja po miru. Mir je zelo važna prvina za vse človeštvo. Za mir je potrebno, da se ljudje spoštujejo med sabo in, da se razumejo. Mir je zame vse, kar je na svetu dobrega. Mir nam da življenje, vojna pa smrt. Zato je prav, da se spoštujemo in rešujemo skupno naše probleme. Da to naredimo, je potrebno sodelovanje med narodi in dobra volja, torej nobenega prepira. Zdaj so izdfciali atomsko bombo, ki je najnevarnejše orožje in lahko v hipu uniči \es svet. Zelo lepo je živeti v miru in zavedam se, da je vojna največja grozota na svetu. Zato naj bi bilo leto 1986 leto miru. Jan Budin 5. r. COŠ 1. maj 1945 (Zgonik) »Superavtomobil« Erik Masten (4 leta) Vrtec Sesljan V Sempolaju nas je obiskal Miklavž Tudi v šoli nas je obiskal sv. Miklavž. Zvečer smo se zbrali na šolskem hodniku. Nestrpno smo čakali na prihod sv. Miklavža. Pred njegovim prihodom smo gledali igrico »Pravljične osebe«, ki nam jo je predstavilo kulturno društvo »Vigred«. Veseli smo bili, ker so zaigrali najlepše pravljične osebe naši starši. Albertova mama Božica je bila Sneguljčica. Natašina mama je bila Pepelka, njen očka Vladimir pa lovec. Gospa Armila, Tanjina mama, je zgledala prava babica... Kako lepo je bilo, ko smo zapeli še mi otroci, ki pojemo pri otroškem zboru »SKD Vigred«. Miklavž je prišel in obdaril vsak razred posebej in tudi posameznike. Posvaril nas je naj se lepše obnašamo in naj ne lažemo. Aljoša Paulina 2. r. COŠ S. Gruden (Šempolaj) Vesele božične praznike Gostilna pri Jelki Domača kuhinja SLAŠČIČARNA - PEKARNA ELVIRO JERMAN PODJETJE (špageti — mineštre — vsako nedeljo bokala) DOBERDOB — UL. ROMA — TEL. 0481/78136 R O N K E — Ul. Garibaldi 72 Tel. 777-106 IMPORT - EXPORT Korzo Italia 63 Tel. (0481) 82-166 Telex: 461154 PAL GO I GORICA cenjenim gostom in prijateljem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Sovodnje (Gorica) Ul. Case Sparse Telefon: 20-181 — Telex: 460639 kiti — silikoni — dvokomponentni kiti — steklo — stroji in orodje za steklarje — izolacijska stekla URARNA - ZLATARNA Virgilio Bratina želi vsem odjemalcem srečen božič in. uspešno 1986 TRŽIČ Corso del Popolo 28 - Tel. 72-674 GOSTILNA Mrak Silvana domača kuhinja - briška vina ŠTEVERJAN Jazbine 16 — Tel. 390-246 GOSTILNA DEVETAK Domača kraška kuhinja vošči svojim gostom vesele božične praznike in srečno novo leto 1986 VRH SV. MIHAELA - Tel. 882-005 GOSTILNA »PRI TILDI« Rupnik Marija OSLAVJE 5 - Tel. 85-447 želi vesel božič in srečno novo leto Gostilna pri Mirotu Domača kuhinja, pristna vina goričkega okoliša SOVODNJE - Prvomajska ul. 92 Tel. 882-017 GOSTILNA SOBAN JAMLJE 50 - Tel. 75-044 vesel božič in srečno novo leto PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN COTIČ SOVODNJE 109 Tel. 882-006, 882-026 TRGOVINA JESTVIN DUŠAN PELICON SOVODNJE - Prvomajska 52 Tel. 882-060 KOVINARSKA DELAVNICA — KLEPARSTVO •W- Franc Cavdek SOVODNJE — Industrijska cona — Tel; (0481) 34-700 KNJIGARNA IN PAPIRNICA GISS Ul. Arcivescovado 15 - Tel. 84-594 GORICA TVRDKA Nardin Vojko Zastopnik za Goriško: RADENSKA — ROGAŠKA PIVO UNION in FORST GORICA - ŠTANDRE2 — Ul. del Carso 67 — Tel. 81-310 TRGOVINA ČEVLJEV SPLOSNA IMPORT - EXPORT »ALPINA« GORICA — Korzo Verdi 78 Tel. 84-517 ČER - IMPEX GORICA — Ul. V. Veneto 49 — Tel. 82-159 - 33-524 NOVO ZASTOPSTVO AUSTIN ROVER Ranm novm TOMAUTO... Ul. Nizza 15 — Tel. 0481/83923 — GORICA STANISLAV TOMAŽIČ vam nudi po zelo ugodnih cenah MINI, METRO, MAESTRO, MONTEGO, ROVER itd. Voščimo srečno novo leto DROGERIJA - PARFUMERIJA FOTOKOPIJE - FOTOGRAFIJA SERGIO ROVIS TRAVNIK 10 - GORICA KAVARNA ROMAN BAR GORICA Ulica Roma 2 MERI KOSIČ TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI RAŠTEL 27 - GORICA r »**m «A S m m um m «ma« _________________ ____ '»ar m '— >a^a srn jtm m m «■ m m m «r - —i jr mm — SERVIS ZA PISARNIŠKE STROJE — IZVOZ - UVOZ' Technical Assistance far Office Machinery KORZO ITALIA 76/78 — GORICA — TELEFON: 0481/33328 - 34610 KOSIČ TRGOVINI OBUTVE GORICA »KOSIČ BENEDIKT« Ulica Raštel 7 — Telefon 85162 »KOSIČ K2« Ulica Oberdan 7 — Telefon 85520 SPORT KOSIČ A. Ulica Raštel 21 — GORICA — Telefon 84884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV EAL salihghi Ul. Raštel 17 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO — VSAKOVRSTNA DARILA — PORCELAN — KRISTAL Piedi Felici Daria Zavadlal GORICA — Ul. Trieste 20 Tel. 87-578 TRGOVINA ČEVLJEV ANDREJ ČOTAR GORICA — Raštel 72 — Tel: 83-667 RAČUNALNIKI — STEREO HI-FI NAPRAVE VSEH ZNAMK ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI — RADIO TV JOŽEF KERSEVANI nogavice — razne copate za dom in prosti čas import - export GORICA — Korzo Italia 90 — Tel. 84-643 GOSTILNA ŠTEKAR domača kuhinja GORICA — Ul. Duca d’Aosta 71 Tel. 30-871 GRADBENO PODJETJE f