-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ YugosIav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze -- GLASILO PROSVETNE MATICE J, S. Z. |T. — NO. 1524. • I t CHICAGO, ILL., 25 NOVEMBRA (November 25), 1936. I>ub|j»h»*t ft. četrt leta 41.00.. Inozemstvo: sa celo leto Jtt.uO; za pol n $2.00. TiT rotili W nj^asl morili biti v namfo n»A»lu najpe»«nAff do portdelJKfc popoMttt l% priobcitfV v tfttvilki tekočega P it o L i : r v u i < p\ibMihe\a emy Wi>dnej« ftf.00 $1 P n O L E T A K E C 4&01 S. Uwrtdale Ave. CHICAGO, ILL. Telephone: ROČK VVELL ?864 CLEVELANDSKE ZANIMIVOSTI Razredne razlike v razredni družbi Nedavno je dospela v London množica bednih brezposelnih delavcev v ki so se zbrali v krajih, k jer je pomanikanje vsled dolgotrajne brezposelnosti največje. Ni.mon pohoda je bi! Opozoriti vlado na mizemo stanje prebivalstva v prizadetih krajih in vprašati za izdatnejšo pomoč. Mno»g v tej demonstraciji so prišli pes iz krojev 500 milj od Londona. Izvolili so deputacijo in jo poslali v urad vlade, da predloži premierju svoje zahteve, toda on jo je odkloml Sprejeti. Vsled tega je la-boritaki poslanec Stafford Cripns na seji parlamenta zalučP Baldvvinu v obrsrz, da je strahnpetec, krr se ie bal sprejeti de-putacijo gladnih. "Kno pravilo ima£ za reveie in drugo za bogataše," mu je dejal. "Kadar pridejo na Downing street finanvniki in industrijalci \ svojih dragih avtomobilih, jih ministri sprejemajo z odprtimi rokami, ljudem, ki hodijo pes, pa aapro vrata preti nosom " Naslednja slika je iz Zeti dnžav. Leasing J R^senvvaldu je /bolel v \Vaterburyu, Conn., 15-le4ni sin Robert ?n se moral podvreči operaciji na slepili. Obvestili »o o tem njegove starce, ki m bili tedaj 184 milj dala?. Podala sta se v avtu nemudoma v Wat«nbury. Na poti smg J. Rosenvvald je multimilijonar in predsednik direktorija Sears. Roebuck & Co. Zato mu je vsakdo uslužen in oblast se klanja pred njim. Tudi revni ljudje imajo radi svoje otroke in tudi njim bi bilo vev kot vneč. če jim hi v takih slučajih šel kdo na roko. Ampak kdor nima denarja tudi vpliva nima, zato si naj pač pomaga kakor ni more. V razredni družbi ne more biti di~ugače. Mmm ' ■ •'. :'■'Ljtvt-Z*'*''-i«! < v: MUPPfcg OB "ZARJINEM" JUBILEJU Na Zahvalni dan je soc. pevski zbor "Zarja" v Clevelandu obhajal slavje 20-letnice. Leo Polj. sak je k temu dogodku poslal sledeče poročilo: Cleveland, O. — Kako hitro je to minilo. Kot da je bilo to včeraj. V spominu stoji vse *e tako javno in živo. In vendar tedaj rojeni otroci so danes že dbzoreli fantje in dekleta, takrat fantje in dekleta so družinski očetje in matere, takrat možje in žene so dane* ostareli in se polagoma umikajo naslednikom. Naraven zakon je krut in neizprosen. Neizprosno drvi <'as naprej, naprej brez-! m ud no, skoro neopaženo, brez n< banja. Skoro neopaženo zbe-\v'\i) dnevi v leta, leta v des3t-letja in desetletja v preteklost a mimN in izpopolnjeval t" sporede in programe lokalne s :>ciali«iične stranke, ter naatopal ob ra>nih prilikah na priredbah raznih naprednih slovenskih oiyani-'zacij. V spomladi 1919. je skupno s klul>om vprizori! Kristanovo i<j". Ob začetku je kratko dobo podučeval zbor John G o m bal. Nasledil ga je do 1. 1920 Popit Malem, rodom Finec. t. 1920 je skozi "Zarjino" posredovanje prišel v naselbino John Ivanush, kateri je uspešno vodil zbor do I. 1933. Od tedaj naprej podučuje zbor Joseph 4'Krabec, sposoben in požrtvo-i i vial Slovenci v Clevelandu imajo poleg številnih dru« stev, domov, aadrug, bank (tak h in takih), duhovni* kov, "jagrov", časopisov (takih in takih) in kulturnega vrta ie vsakojak«* druge ustanove, s katerimi is ponašajo. Ampak nimajo pa ie pokopaliica in na njemu grob, fa katerega bi prihajalo pritajeno petje. Ta velika narodra ca »t tpada v CleveKndu zaenkrat Poljakom, kakor poročajo listi in čaaniika ageneija Central Press v Clevelandu. ki zalaga raznr časopise s slikami. Na '*«nirodvom" Kalvarija je grob Pol)akinjc Helene Pel-czarove. Rojena je bila leta 18A8. Leta 1926 je premi« >ula. Pravijo, da je bila ivetnica, in prav tako vstraj« - v neskončnost. Hitro je minilo, zdi se da, vlaleii pevovodja. no trdijo, da čestokrut poje iz groba. Ce »o poročila j ^oro prehllro, vendar za pev-! V letu 1920 se je zbor izpo- »esntrna, je p. iilo ta čud« ž o'j< udovati ir nič koliko , , . ' , . a- • f. . * .I.I-. i , ... ske zbore ie to dolga doha. se ljudi, zlasti žensk baje toliko, di |e elevelandska | . roHcija prepo\edt>la n.daljne obiske, c je »ude* Pri- posebno je dolga v ti novi de-• ten, ali samo pnvora i la "Vod ik* Johanca", pa la- ! /eli, ko jim tla niso VedllO lak > h k o pojaeniio R« v. Jager, ali pa Alojzij Pirr, ki je za ' OJfJajenft jn Re mt>rajo boriti Z Al Smithom najzt»ameniteiš k tnlUki laiik v tej deželi. prevzvišr nega škofa t a « li . . j- -t f različnimi ovirami. Ta nesta- Ta dva lahko tilirata o tem tud prevzvis* nega škofa ' Josipa Schrembsa v Clevelandu, ki se na čudeže in n* IlOVitnOst peVCOV, pomanjka- pe*je Ir grobov ter o fašizmu ie poiebno razume. Na nje S redstev za nabavo pevske-tej sliki je grob llilene P^lrzarov* in t.k njega Ženske materijala, zdrŽeVailje UČi- ler en morki, ki poJušijo "p tjt i« grob./\__te|ja ^ peVftkih prmt0r0V. M6- ~ njava pevcev pu pomanjkanje ki še obratujejo v tem distrik-:dohre nevske kvalitete je pro- 'u. Toda za.dužek je tako sra- b|em skoro si,.hernega zbora, motno nizek, da bi marsikateri s to Ve:'no menjavo pevcev rajse zamenjal to delo z delom porabi zbor pri učenju veliko na relifu, ee tudi tam plačuje- vet-. energije, kot bi jo porabil ----jo (M| a5 do 40 dol. na me- s sta|nimi uglajenimi močmi. to je coskega vojnega tribunala Oba rova obratujeta že od ..7aHa fanatičnega m I Slovenci smo nui le naj- ko je hotel reAiti ranjenega to mesec. mani dostopni, ker nismo i varila. Nedavno pa je poseben Kov st. 22 pri Armi priha ja Zgodovinski" narod. Ampak trlbunal francoske vojaške K o- j ^ kcncu in soili ae, da bo prej m-d Nemci šovinistični duh mande po dolgi preiskavi zno- kot v enem letu izčrpan. Tako kar kipi! Prav tako v Italiji, va ugotovil, da je bil Salengro bo zopet 400 delavcev na cesti. Tam že vsak poba smatra, da vojak, ki je tvegal življenje za Veliko število majnarjev je je naslednik "imperatorjev", svojega rojaka v najkritičnej- stalno na listi. To je, ko izgo-Glavm oprijem "patriotov" št m trenutku. Tako je prišel v trn'« prostor, mora čakati dva v boju s protivniki dane« je, roke nemški četi. Naipadi, ki so poslednje trdne deževali nani iz faš stičirh vrst, pa so mu sli na živce vzlic vsem razglasom merodajnih oblasti toliko, da je dne 17. novembra izvršil samomor. V*« ljudska fronta v meseca ali več predno zopet dobi nov prostor. Ker mora biti že kos umetnika, da preživlja družino z zaslužkom 10 dni na mesec, pa lahko ostale mesece, ko čaka na prostor, premišljuje, če je res vse tako Franciji je vpričo te tragedije 1 lepo in zadostno preskrbljeno postala pozorna in spoznala. da ji preti enaka usoda, kakor ljudski fronti v Španiji, če se ne PRIPRAVI na obrambo. Tako je Salengro s svojim tragičnim koncem izvršil klic delavskim množicam, da naj bo- ža delavca, kakor pUejo listi. Rov st. 24 v Jacksvillu je pa prenatrpan in zaslužek je blizu ničle. Povprečna plača maj-narja, na 15 dni, znaša od 7 do 10 dolarjev. Torej okrog 15 do 20 dolarjev na mesec! (To se ROOKR SAI,F.S'(iRO do na straži, če nočejo, da bo i precej drugače glasi, kot pa je i v tej tako sloviti trdnjavi de- zapisano v pravilih U. M. W., mokraoije triumfiral fašizem, namre;: "Preero "Turjaška Rozamunda". Naslednje leto je dala na oder opero "Urh, grof Celjski". V naslednjih letih je poleg koncertov vprizorila 1. 1930 tragedijo "Grobovi bodo spregovorili", 1. 1931 šaloigro "Smi-bač", 1. 1932 pevski prizor "Pri rdeči kolerabci", 1933 spevoigro "Srce in denar", 1. 1934 "Kdo je blazen" in "Black Kil", v jeseni isto leto s sodelovanjem "Vojana" opero "Prodana nevesta", 1. 1935 igro "Žrtve kapitalizma", spomladi 1936 spevoigro "čevljar baron* in ob 20-letnici na- Zahvalni dan 26. novembra opereto "čevljar in vrag". "Zarja" je dovršila svoje dvajseto leto. Listi so popisani in knjiga je sedaj polna. Ob pogledu nazaj na sad tega skupnega dela lahko s hvaležnostjo zremo v preteklost. Pela ni radi "časti in slave", temveč iz ljubezni do petja in lepote in ostala je ves čas zvesta idealom. Njeni pevci in pevke so ko* pridne čebele gradili in izpopolnjevali svoje pevske celice ter skupno ustvarjali harmonično celoto za dobrobit sočloveka — za boljše dni. Leo. Poljšak. Social-demokratska federacija v Chicagu Židovski dnevnik "Forvvard" poroča, da se je vršila prošlo nedeljo 22. nov. v Chicagu konferenca za ustanovitev socialdemokratske federacije, v katero so bili povabljeni pristaši stare garde S. P. in drugi sledberrki "demokratičnega socializma". Iz poročila je razvidno, da so vodili konferenco židovski dejavci in voditelji njihovih unij. Glavna točka razprave je bilo vprašanje delavske stranike. kakršno imajo v državi New York. Promet po zraku Iz čikaškega pristana za aeroplane je odpotovalo meseca oktobra z letali 12,225 oseb. Ne pozabite! NAPREJEV DAN V NEDELJO 29. novembra točno ob pol treh pop. v S. S. TURN DVORANI Milwaukee, VVis. j ajserafimovic. ŽELEZNA REKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI Preval iz ruičine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK "ZAHVALNI" DAN (Nadaljevanje.) "Poglejte, poglejte, popa »o pripeljali!" fcenske so se zadele prekriževati. "No, hvala bogu, bodo vsaj po Človeško pokopani!" Voj4ki pa: "Glejte, celo cerkovnika so pripeljali!" "Prava pitana svinja!" Vsi trije naglo hodijo. Pot kar lije z njih. Cerkovnik je prižgal kadilnico, mrliči ležijo negibno s prekrižanimi rokami. "Usmiljeni bog . . ." Cerkovnik se pridruži petju z utrujenim begom, cerkovnikov pomočnik pa nosljajoče mrmra j "Sveti bog. sveti bog, sveti, vsegamogo-čni.. Iz kadilnice se dviga sinjast plamenček. Ženske si zakrivajo obraze in ihtijo. Vojaki imajo stroge, pomršavele, počrnele obraze. Utrujene besede cerkvenjakov ne sežejo v njihovo notranjost . . . Kubanec, ki sedi na vitkem rjavcu, tisti Kubanec, ki je pripeljal popa, prizanesljivo izpodbode konjiča, da napravi en korak naprej. Nato se jezdec nagne čez konja k popu ter mu šepetajoče, vendar pa tako glasno, da p more vsakdo na pokopališču slišati, veli: "Prekleti pasjeverec, če boste še dolgo kruKli kakor Učne svinje, bomo . . ." Cerkvenjaki so prestrašeni poškilili proti njemu ... Cerkovnik je takoj začel hrumeti, tako pretresujoče hrumeti, da so vrani, ki so čepeli na drevju, vzfrfotali. Pop je zapel s krepkim tenorjem. Cerkovnikov pomočnik se je vzpel na prste ter so se mu zenice zagrizle globoko pod čelo; zapel je tako visoko in vrcdčeče, da so morala Človeka kar ušesa zaboleti. "Bog daj njegovi duši pokoj!" Kubanec se je s svojim konjem ritensko umaknil. Sedel je v sedlu negibno kakor kip. Obrvi je imel mrko zgrbančene. Vsi so se prekrižali in pripognili. Ko so jih pokopali, so zadonele tri salve. Ženske so ihtele, si brisale oči ter so ganjene dejale: "No, bila je res imenitna črna maša!" XXXIII. Noč je pogoltnila ogromno stepo, njene griče, naselbino, ki se je razprostirala na sovražni strani, in tiste tolikokrat preklete modrikaste gore, ki so se dvigale ob robu stepe. Nobena lučka ni zamišljala v sovražni naselbini, noben zvok se ni od tam slišal. Kakor da se je vsa naselbina pogreznila v zemljo! Celo psi, ki jih je bil bobnajoči topovski ogenj prestrašil, so umolknili. Samo reka je iumela. Ve« dan so bobneli izza reke in izza sivih kozaških strelskih jarkov, ki se zdaj niso več videli, topovi. Kozaki so streljali ter niso prav nič varčevali z municijo. Nešteti klobčiči so plameneli nalik belim oblačkom nad rtepo, nad vrtovi in nad glotoelmi. Bosonožci pa so jim, človek bi bil menil, skoraj utrujeno in slabotno odgovarjali. "Aha!" so menili škodoželjno kozaški top-ničarji. "Omagali so." Tako so dejali, pripeljali nove topove in jih usmerili proti sovražniku. Nato so začeli neusmiljeno streljati. Vedeli so, da je sovražnik (oslabljen ter ne more več na vsak strel odgovoriti. Zvečer so boeonožci z one strani reke napadli, a napad jim je ponesrečil, njihove vrste so se razletele. Skoda, da je bilo ponoči! Drugače bi jih bili pošteno naklestili. No, saj bo kmalu jutro! Reka hrumi in polni vso reko s truščem. Kožuh je zadovoljen. Njegove oči se jekle-noeivo bleščijo. Prav zares je zadovoljen, zakaj armada se uklanja njegovi volji liki instrument vodji kirurga. Zvečer je bil na pr. Uukazal, naj se izvrši neodločen napad ter n*j se zasedejo novi, nekoliko naprej pomaknjeni položaji. Ko je v žametasti nočni temi pregledoval nove položaje, je ugotovil, da ležijo vse vojaške edinice na svojih novih, določenih jim mestih tik nad reko. Deset metrov pod pobočjem hrumi reka in ga spominja na tisto reko, ki je bučala poleg tiste na- selbine, kjer se je vojni pohod začel, spominja ga na prvo noč vojnega pohoda. Vsak vojak se je plazil v temi naprej, si- je pritipal prav do roba in je osebno precenil položaj. Vsakdo je vedel, za kaj gre ter je dodobra precenil pomembnost in primernost svojega položaja. Noben vojak ni čakal kakor kakšna ovca, da ga bodo poveljniki pognali naprej. V gorovju je deževalo. Reka je podnevu divje bobnela, zdaj šumi tiše. Vojaki vedo, kako je globoka; saj so jo že izmerili. Reka je globoka ponekod po en meter in pol, po drugod pa celo po dva metra. Pa to nič ne de; bodo pač tu pa tam morali plavati! Ko je bilo še svetlo, si je vsak vojak, ki se je pred nenehno pokajočimi topovskimi naboji skrival v luknjah, v grmovju, za visokimi rušami, izbral tisti del sovražnikovega strelskega jarka, ki ga bo moral osebno napasti. Na levi strani sta čez reko peljala dva mosta, prvi je bil lesen, drugi pa železniški. Zdaj se nista videla. Kozaki so usmerili nanju nekoliko topov in več strojnic, ki se ponoči prav tako niso videli. V nočni s šumenjem reke prepleteni temi sta se po Kožuhovem ukazu postavila ter sta nepremično stala pred mostovoma dva polka in sicer en konjeniški in en pehotni polk. Noč poteka počasi. Nobena zvezda se "ne vidi. Nobeno šumenje se ne sliši, nobeno premikanje, samo enolično šumenje reke polni pusto in neizmerno noč. Kozaki sedijo v jarkih in poslušajo šumenje reke. Puške držijo krepko v rokah, čeprav dobro vedo, da se bosonožci ponoči ne bodo drznili prekoračiti reke. Saj so bili že dovolj-tepeni! Kozaki lahko čakajo! Noč se je leno vlekla čez poljane . . . Vojaki, ki so ležali ob robu kakor krti, so prav tako kakor Kozaki poslušali šumenje reke in so na nekaj čakali. Tisto, na kar so čakali, je naposled prišlo, čeprav se je temu ali drugemu zdelo, da ne bo nikdar prišlo! Jutranji svit se je približal in se počasi, utrujeno, komaj zapazno nalik slutnji razprostrl čez pokrajino. Nič se še ne vidi; ne vidijo se še ne barve ne obrisi, ne črte, a tema že boleha, že postaja prozirna. Čakanje na jutro je neznosno. Nekaj nedoumnega je hušknilo čez levi breg, nekaj, kar je nalikovalo električni iskri ali neslišnemu lastavičjemu jatu. Z deset metrov visokega brega so se stresli vojaki, kakor zrnje iz vreče, z ilovico, peskom in kamenjem vred navzdol. Tisoči in tisoči teles so povzročili na tisoče pljuskov, ki jih je prevpilo bučanje vode. Voda je enakomerno bobnela ... V sivi jutranji sopari je pred osuplimi Kozaki zdajci zrastel kar gozd bajonetov. Stokanje, tuljenje, ječanje, preklinjanje — boj se je pričel. Nobenega človeka nisi več videl; videl si le še mrgoleče, krvave živalske klobčiče. Kozaki so jih nekoliko tucatov pokosili, a njih samih je padlo na stotine. 2e zopet je prihrumela od nekod nadnje satanska sila. Ali so tile tu isti boljševiki, ki so jih Kozaki gnali čez vso kubansko zemljo? Ne, ne, drugi so . . . Niso zaman nagi, bosi, razcapani, črni.. . Medtem, ko se je ves desni breg vzdolž reke tresel od divjega trušča, so začeli sipati topovi in strojnice rdečih čez glave svojih bojevnikov na naselbino železo in svinec, konjeniški polk pa je urno zdirjal čez mostova. Za konjenico je zdrvela pehota, ki je naglo tekla ter se napenjala, da ne bi zaostala. Baterija je bila osvojena, strojnice so umolknile. Konjeniki so se razpršili čez vso naselbino. Videli so, kako je iz neke vaške koče zletela bela postava, se vzpela na konja ter z občudovanja vredno urnostjo izginila v jutranji megli. Koče, topoli, bela cerkvica, vse se je pokazalo v razločnih obrisih. Izza vrtov se je od vzhajajočega sonca pordečilo nebo. Iz popove hiše so pripeljali več ljudi, ki so imeli pepelnatosive obraze, na ramenih pa zlate epulete. Bili so člani generalnega štaba. Rdeči so jim na kupu gnoja poleg popovega hleva odsekali glave. (Dalje prihodnjič.) OGLAŠAJTE PROLETARCU Zedinjene države praznujejo zadnji četrtek novembra vsako leto narodni praznik, Zahvalni dan. Predsednik Roosevelt (a bo jutri praznoval na širokem morju, na svoji poti v Južno Ameriko. Magnati, ki kontrolirajo ame* riškr korporacije, bodo v zahvalo ra prejete dividende in visoke plače rajali kjerkoli, delavci in farmarji pa po starem običaju. Kdor bo mogel, si bo kupil purana, raco ali kokoš, kupil nekaj piva, vina ali žganja, opravil bo pred obedom potrebno zahvalno molitev, in nato še nekaj ur, pa bo obloženih miz in zabav konec. v prezimovališčih bogatih pa te bo "zahvalni" dan nato šele pričel in trajal do pomladi, in potem od pomladi skozi do legalnega zahvalnega dneva. In tako od leta do leta vse dneve v letu. Neumno zanimanje ameriškega tiska za ljubavne zadeve angleškega kralja Hmmm — angleški kralj, "bečlar" Edvvard ima "razmerje — mmm". Kakšna slast za publiko, ki je naučena čitati Hearstove liste. Ce bi bili ljudje pametni, bi razumeli, da je bil Edvvard vseskozi lahkoživ in brez vse skrbi, potoval kamorkoli je hotel, dobil vse, kar more kupiUi denar, se zabaval na vse mogoče načine in imel ljubimska razmerja povsod, kjer se je le nekaj dni ustavil. Kaj naj brezposelni princ — močan zdrav moški s polno moišnjo denarja, sploh počne, če ne bl"veseljačil? Saj za kaj drugega niti sposoben ni! Vladne posle mu opravljajo ministri in drugi najeti ljudje, ki radi monarh istične tradicije zatrjujejo, da so v "njegovi" službi in da delajo po "njegovi" volji. Zdaj, ko je Edward kralj, je dovzeten tudi še za kaj drugega kakor za obiske v dalmatinskih barih. Prošli teden na primer je šel na posete v najbed-nejša selišča brezposelnih angleških premogarjev in občeval z njimi "čisto po domače". Vse to ameriško javnost ne zanima niti z daleč toliko, kakor "omaka", da ima Edvvard ljubico, ki ji je ime VVallis VVarfield Simpson. Stara je nad 40 let. Ta fotografija je iz njenega 22. leta. Ed\vard ima to gospo baje zelo rad, potoval je z njo po Dalmaciji, kakor pravijo, in še celo v Ljubljani je baje bil ter ji kazal ljubljanski grad, češ, da tam gori na tem hribu so živeli nekoč mogočni knezi — ampak Mrs. Simpson se ne zanima za take storije. Ameriški tisk je hlasnil po tej ženski pred nekaj tedni, ko je vložila tožbo za razporoko. Menda je bila že dvakrat, ali celo trikrat poročena, in Ed-vvard je baje njen četrti moški — Bog ji ^flTVh odpusti! Ameriški časopisi so iz te afere" storili "škandal" v korist svojega biznisa. v Angliji pa po tihem tarnajo škofje in drugi svečeniki, toriji pa se duša-jo, čemu je pokojni kralj George zapustil prestolonaslednika, ki je za stare, poštene, častne tradicije tako nedovzeten, da se lahko "speča" z vsako, celo v Ameriki rojeno plebejko, kakor je Simpsonova. Kaj si o vsem tem misli Edward, je tajnost, ker kralj ne sme govoriti za javnost, razen kadar mu ministri dovolijo. Vsekakor pa je znano, da je Mrs. Simpson zelo nejevoljna in pravi, da ni vedela, da so čitatelji ameriških dnevnikov in magarzinov tako lačni izmišljenih "škandalov" kakor so pokazali v njenem slučaju. Socialističnih idej ni mogoče zatreti Na Poljskem vlada kamari-la, ki je delavskemu gibanju sovražna in ga zatira, a streti ga vendar ne more. To je dokazal tudi pogreb poljskega socialističnega pionirja in borca s. I)aszynskega v Krakovu (v bivši avstrijski Galiciji). Vršil se je dne 3. novembra. Udeležilo se ga je nad 50,000 delavcev. V sprevodu so nosili tisoče rdečih zastav in kar je še posebno značilno — pogreba so se udeležili tudi zastopniki vlade, kajti Daszynski je imel za osvoboditev Poljske izpod treh velesil izredno velike zasluge, kar si vlada ni upala ignorirati. Na njegovem pogrebu so bili tudi zastopniki socialistične -delavske internacionale, zastopniki mednarodne zveze strokovnih unij, češke so-cial-demokratične stranke in mnogi drugi reprezentanti socialistične misli. O prvi mladinski (angleški) konferenci JSZ v Chicagu Cicero, III. — V soboto in v nedeljo 14. in 15. novembra se je v Chicagu v Slovenskem delavskem centru vršilo pod označbo "Youth Conference J. S. F." prvo mladinsko zborova/ nje pod okriljem naše zveze. Na začetni seji v soboto smo čuli predavanje o zadružnem gibanju, ki ga je podal E. Covv-ling iz Indiane. Razlagal je važnost zadružne trgovine in kooperativ sploh. Te diskuzije se je udeležila tudi Olga Be-ranek, ki je uradnica češke zadružne prodajalne na 27. cesti in Pulaski (Cravvford) Rd., v kateri je včlanjenih tudi nekaj Slovencev. Dalje je bila na tem sestanku naVzoča Angelina Kobal iz VVaukegana, ki je u-poslena v gl. uradu SNPJ. V VVaukeganu imajo Slovenci in Finci dobro uspevajoče zadruge. Lani se je udeležila posebne šole za to gibanje. E. Covvling je po svojem predavanju odgovarjal na vprašanja in tako je bil predmet o zadružništvu prav dobro obdelan. Predavatelj je dejal, da se bo morala bodoča splošna delavska stranka z zadružništvom veliko pečati in ga negovati, kakor ga negujejo delavska politična in unijska gibanja v drugih deželah. Naslednji dan, v nedeljo dopoldne 15. nov., je bil predmet razprave unijsko gibanje. Referat o tem je podal Paul Por-ter, urednik lista Kenosha Labor Nevvs, ki je glasilo unij v tem mestu. Razprava o unijah se mi je zelo dopadla in tudi udeležba je bila izmed vseh treh sej na tej najboljša. Por-ter je govoril o razvoju Ameriške delavske federacije in njene mpočasnem napredku, oziroma njenem zastoju, ker je sprejemala v svoj krog večinoma le obrtne delavce. Veliko boljše umeva situacijo John L. Lewis* ker se je zavzel za irradnjo industrialnih unij. K temu predmetu je govoril tudi Maynard C. Krueger, profesor politične ekonomije na čikaški univerzi. On je izčrpno razlagal tendence skupine, ki jo predstavlja Wm. Green, in one, kateri načeljuje John L. Levvis. Poudarjal je, da morajo delavci vse te smernice in stremljenja poznati, ako hočejo inteligentno slediti poti, ki vodi v napredek, kajti drugače se drže bodisi zastarelih idej, ali pa si vsled svoje neukosti ne morejo pomagati. Danes stotisoče delavcev upa, da se bo John L. Lewisu posrečilo spraviti-unijsko gibanje iz zaostalosti v razmah, kajti predno more postati veliko in močno, mora obsegati masne industrije. Na tretji seji je referiral Albert Goldman o tokih, ki vodijo v vojno in fašizem. Govoril je o sedanji francoski vla- di, o civilni vojni v Španiji in nje vzrokih in poudarjal, kaj se delavci lahko učimo iz teh dogodkov, da bomo v borbi proti fašistični reakciji in za socializem resnično uspešni. Ko sem poslušala Goldmana, sem se spomnila na konvencijo klobučamke unije v Nevv Vorku, kjer smo se v hotelu, v katerem smo stanovali, veliko pomenkovali o situaciji v Španiji. "Kdo je kriv, da generala Franco niso ubili ali vsaj zaprli, namesto da so mu dali priliko organizirati fašistično kontrarevolucijo?" "Socialisti so prepošteni in premili z nasprotniki," se je izrazil eden izmed kritikov. Odgovorila sem, da Španije niso vladali pred sedanjo civilno vojno socialisti, pač pa republikanci, za katerimi je stala vsa ljudska fronta, torej večina španskega naroda. Za napake, ki so morda bile storjene, torej socialisti ne morejo biti odgovorni. Vrhtega nihče ne dela zato, da bi delal napake, ampak dela jih vsakdo, ki je v čem aktiven. Posebno pa še meščanske stranke, ker jih vodijo zgolj osebni interesi. Sedanja španska vlada pa je vlada delovnega ljudstva, ki je prišla na krmilo po volji in na poverjenje večine naroda. Uverjena sem, da so konference, kakršne smo imeli 14. in 15. novembra v SDC, potrebne in za nas vse dobra šola. Se posebno pa koristijo mladini. Ako naši mladi sodrugi v Chicagu, Clevelandu, Milvvaukeeju, Nevv Yorku itd. hočejo, jih lahko aranžirajo in organizirajo tako, da bodo Resnično uspešne. Tako jih bomo lahko imeli v različnih mestih vsako leto in dobili nanje predavatelje — kakor ob tej priliki — ki so veščaki v svojem poslu. Kristina Turpin. Teroriziran je organizatorjev Organizatorji industrijskih unij, ki so se podali v okrožje Pittsburgha, da organizirajo jeklarske delavce, so naleteli na pravcati teror, ki so ga proti njim naperili jeklarski baroni s svojimi pobojniki in špijo-ni. Načelnik kampanjskega odbora jeklarskih delavcev Philip Murry je zahteval od go-vernerjev držav Pa., W. Va. in Ohio, da mu dajo protekcijo. a Premogar" Green je zdaj "muzikant" Ko je odbor unije U. M. W. pozval na zagovor W. Greena, člana svoje unije, češ, da deluje kvarno organizaciji premogarjev, kateri pripada, se je izvedelo, da je Green nekaj takega pričakoval in ker se je bal izključenja, je baje tajno pristopil v unijo muzikantov v Chicagu in si tako zavaroval svojo službo v federaciji. Minnesotska Farmer-Labor Party postala resničen političen faktor (Nadaljevanje s 1. strani.) splošne ameriške farmarske-delavske stranke, ali kakorkoli se bo imenovala. Rudolph Olson, ki je aktiven član socialistične organizacije v Chicagu, je na konferenci njenih zastopnikov v pondeljek 16. novembra dejal, da ni nobena socialistična državna organizacija v ameriški socialistični stranki bolj socialistična, kakor je minnesotska Farmer-I>abor Part.v. Izjavil je, da je pripravljen to ob priliki dokazati v posebnem predavanju. Naravno, da je mnogo drugih socialistov, ki smatrajo minnesotsko farmarsko- delavsko stranko le za refor-mistično gibanje, kakor ga na primer v nekoliko milejši, in tu in tam tudi v jačji obliki, predstavlja progresivna stranka v VVisconsinu ali pa novoustanovljena ameriška delavska stranka v Nevv Yorku. Neglede na različna mnenja je treba priznati, da je farmarska-de-lavska stranka v Minnesoti politična sila, s katero mora računati vsako gibanje, ki stremi združiti napredne delavske in farmarske skupine za neodvisno politično akcijo v korist ljudskih plasti in proti privilegijem. SPITE TRDNO, VZIVAJTE VAS0 HRANO trineits elixir of bitter wine »naroČite si mosti vzorec — I Mnogokrat f Tr|ner.B Bitt„ Wlll€ Co. odpravi | mi s. w*ih st., ckicago, m. ' neprebavnost i wuw« »i brtipiafai v«or«e. j • . • i Ime ....................... in zaprtmeo , Na,lov ..................... i u v Irkirnab Pri)lft»r«c, November 25, 193 ANTON GARDEN: PO PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH Vojak španske lojali stične armade (Konec.) Za enkrat se ameriško delavstvo oprijema reformizma. Ko bo spoznalo, cla to ni pravo zdravilo, se bodo radikalnejši elementi oklenili socialistične stranke, ki lahko dobi drugačno ime, ter se skozi njo borili proti reformizmu v farmarsko-delavski stranki, oziroma jo usmerjah v socialistične toke. Lewis-H ill mano va Delavska nestrankarska liga. ki je faktor, s katerim je treba računati, lahko ostane pri sedanja taktiki. Vsaj konservativni elementi v unijah jo bodo skušali ohraniti za politiko "nagradenja prijatelja in kaznovanje sovražnica" v okvirju starih strank. Ta politika bo v bodoče, ako ameriško organizirano delavstvo ostane pri nji, seveda bolj vigorozna kakor je bila v preteklosti, ko se je AD\F zadovoljevala Je s pu-bliciranjem legislatfvnega rekorda ali delavske naklonjenosti posameznega kandidata. Toda v prihodnjih štirih letih zna ameriško delavstvo doživeti večji glavobol, ki ne bo ostal brez posledic, in sicer iz sledečih razlogov: J) Demokratska stranka je iz teh volitev izšla močnejša kakor je bil kdaj prej. Na vrhu, v Waahingtonu« bo stranka več ali manj liberalna, v mestih, občinah in državah ipa burbonska, korumpirana in antidelavska do skrajnosti. To vsaj na vsem jugu in po večini drugih krajih. (Domneva, na primer v Prosveti z dne 5. nov., da je "nevvdealska stranka le se po imenu stara demokratska stranka," ker da jo tvorijo novi, progresivni elementi, je največja iluzija in samovara-nje.) Po stavkarjih bodo padali demokratski količki in plinske bombe prav tako ka-kor v preteklosti; lahko tudi Se bolj. Lokalne korumpirane demokratske mašine so se pri zadnjih volitvah bolj utrdile kakor so bile v preteklosti. 2) |UMfe|2veltova administracija bo več ali manj simpa-tizirala z organiziranim delavstvom tudi bodoča leta, toda ostala bo večinoma le pri— simpatijah. Kakih posebnih reform vsaj sedaj nima v programu. Več kakor možno je, da bo vrhovno sodišče ubilo delavski zakon, zakon socialne zaščite in ostale "nevvdeal-ske" zakone. Kaj bo v tem slučaju storil Rooseveit in njegov kongres, v katerem bo imel v obeh zbornicah še večjo večino kakor jo je imel v 'zadnjem? Lahko sprejme nove, podobne zakone, da jih bo vrhovno sodišče zopet lahko vrglo skozi okno. Delavstvo od te procedure, ki je možna, seveda ne bo imelo nobene koristi. Ali bo administracija v tem slučaju inicia-tirala ustavni amendment, kateri bi napravil konec diktaturi vrhovnega sodišča? To ni izključeno. Bolj možno je, da ne bo storila ničesar, dokler bo v deželi — "prosperiteta" (z desetimi milijoni brezposelnih vred). S takim političnim aktom bi namreč lahko ogražala "prosperiteto", kar ne želi nobena vlada. Sigurno pa je to. da se bodo demokrat je v državnih zbornicah borili z republikanci vred proti vsakemu amend-mentu, ki bi potisnil vrhovno sodišče v zadnjo klop. "Nevv-dealska" stranka bo v tem slučaju v državnih zbornicah prav tako burbonska kakor je republikanska. Iti končno besedo pri amendiranju zvezne ustave imajo državne zbornice. Tisti, ki vidijo v prošlih volitvah "politično revolucijo, ki bo imela večji zigodovinski pomen kot civilna vojna za časa Lincolna," se bodo o tem lahko prepričali. Ne! Burbonci, ki še vedno dominirajo tudi demokratsko stranko, ne bodo vrhovnemu sodišču odvzeli moč razveljavljenja v kongresu sprejetih zakonov, ker bi s tem kapitalizem izpostavili preveliki nesigurnosti. Vrhovno sodišče kot je funkcioniralo do zdaj, je prednja in zadnja straža ameriških kapitalistov. Boj za sprejetje takega a-mendmenta kakor je na (primer amendment delavskih in farmarskih pravic, katerega je iniciatirala socialistična stranka, bo še silnejši in umazanej-ši kakor je bila zadnja kampanja. Sploh so burbonci prav vsled tega tako udrihali po Rooseveltu, ker se boje, da bo prijel akcijo za amendiranje ustave. Mislim, da lahko z gotovostjo rečem, da se temu boju ne bo postavila na čelo demokratska stranka. Solidni demokratski jug bo solidno proti temu kakor tudi demoKratje v marsikateri drugi državi. To delo bo spadalo novi delavski stranki. In prav to bo še najprej dovedlo do njenega organiziranja, ali pa zavedanje tega dejstva tako po voditeljih kakor po delavstvu samem. Druga Rooseveltova administracija delavstvu torej ne bo mogla dosti dati — fundamen-talnega ničesar. Razveljavlje-nje delavskih zakonov po vrhovnem sodišču ji bo mogoče še prišlo iprav, ker potem si bo lahko umila roke in prenehala deliti delavstvu tudi — simpatije. še besedo o bodočih nalogah socialistične stranke. 1) Te naloge bodo v bodoče v prvi vrsti delovanje v masnih organizacijah — v unijah, na zadružnem polju in drugih delavskih organizacij. Ena najvažnejših nalog bo širjenje socialistične literature— časopisja in brošur. Ako se stranka ne bo mogla prilagoditi temu delu: aktivnosti v masnih organizacijah v večji meri kakor pa je bila v povojni dobi ves čas do danes, tedaj bo kvečjemu postala druga Socialist Labor Party — izolirana skupina "čistih" socialistov, ki bodo ljubili samoto in sanjali o revoluciji. 2) Ustvariti bo morala a-parat za širjenje delavske vzgoje v večji meri in bolj sistematično kakor.jo je vršila zadnjih petnast let. 3) Njena takojšnja nalo- ga je, d* posveti vse svoje energije in prične s smotreii ) kampanjo za ustanovitev delavske ali farmarsko-delavske stranke. Le če bo aktivna v tem giibanju, bo lahko postala del nove stranke in jo pomagala usmerjati v pravo smer, V tem gibanju so socialisti v raznih državah, na primer v Illinoisu, VVisconsinu itd. sicer že aktivni, toda ne pod strankino direkcijo. V stranki je glede tega vprašanja potrebna bolj agresivna in bolj pozitivna taktika. N^vim nalogam bo stranka kos (e v slučaju, če se v bližnji bodočnosti centralizira. Ce bo ostala tako ohlapna kakor je sedaj,- je razpad neizbežen. Toda močna, agresivna, disciplinirana in marksistično orientirana socialistična stranka bo v bodoče prav tako potrebna kakor je bila v preteklosti, oziroma še bolj. Potrebna bo za širjenje socialističnega znanja med delavstvom in za pobijanje skrajnega oportunizma v iprtdvidevani masni delavki stranki, še bolj pa za realizi-ranje končnega cilja — socializma. j..'•- =s= NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Pišite po cenik PROLETARCU "Nas dom"), V tej je bi| solist .možni urednik reviie Nation. J. Kirn. Nato je w«tikegannki lin katoliški duhovnik profesor zbor n^t splošno zahtevo zapel ; James A. Magner. Prvi bo brazdo dobro še eno Živahno in si1 ni 1 lo.jalistično stran in špansk > Iz njo še bolj pridobil naklonje-J ur H avdijence. Učitelj vvauke-ganskega zbora j<4 Paul Sifler, od ki je izboren pianist iu je glas-Ibenik tudi po poklicu, lo je, da se preživlja s tem delom, Zborovodji "Save" i«' vnin že znani Jacob Muha. ki je na polju slovenske glasbe deloven že mnogo let, istotako njegova soproga Mary, ki je "Savina" pianistka. Masker igralcev v opereti "Čevljar in vrag" je bil Filip Godina \ iu suflerka Angela Zaitz. v Pozdravni govor je im»*l predsednik "Sive" Ki. A\r<. o agitaciji za delavski pokret pa je govoril Chas. Pogorelec. Udeležba je bila velika — vsi sedeži so bili polni. Stolov je bilo toliko, da se je hišnik branil napolniti zadnje prostorčke z nadaljnimi stoli, kaj-Iti to bi bilo proti varnostnim j regulacijam, ki so v naših dvoranah v nešteto slučajih že itak kršene. Po koncertu je sledila plesna in prosta zabava. V vrhnji je igral John Kochevarjev orkester. v spodnji pa Vinko Solič. delavsko vlado, drugi pa fašistično kontrarevolucijo. Predmet debate je, "Kdo mora 'zmagati v Španiji?" Must Win in Spain?") stali-če smo zavzemali že postanka lista. Kadi tega Vas prosimo, da popravite v Proletarcu prvotno trditev, za kar Vam bomo zelo hvaležni. To fre nam zdi umestno storiti radi tega, ker je nase ("Who Slovensko polltič.no ljudstvo ž j preveč zapeljano v zmote gle- Ko lK>*ta debatorja s svojimi;de našega časopisja, govori in odgovori gotova, bo-j Z delavskim pozdravom, do imeli udeleženci pravico nasloviti vprašanja o predme-) tu bodisi enemu ali drugemu, j na katera bosta odgovarjala. Geo. I. VVitkovich. Louis Adamič na potu v centralno Ameriko Kdo vse pride na mil-vvausko konferenco JSZ in Prosvetne matice? Chicago, III. — Konferenca klubov JSZ in Prosvetne matici', ki bo v nedeljo 29. novem bra v S. S. Turn dvorani na VV. National Ave. v Milvvaukee ju, je na pragu. Ali so društva — podporna in kulturna, ter klubi JSZ, izvolili zastopnike v polnem številu, mi ni še znano. Vem le, da so poročila redka, kar ni dobro znamenje, kajti taka zborovanja so baš v teh kritičnih dneh najvažnejša. _ Ali smo — ali nismo pripravljeni prevzeti odgovornost zdaj, ko je odgovornost na na- | "Business" je bil O. K. in tako ših ramenih na jtežja? je ta prireditev bila nedvomno | VVell, društvo Slavija št. 1 ne samo moralen ampak tudi i SNPJ pošl je v nedeljo 29. nov. Waukegan-No. Chicago, 111. Nedelja 29. novembra se bliža in z njo tudi konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v VVisconsinu in severnem Illinoisu, ki se bo vršila imenovanega dne v S. S. Turn Hali v Milvvaukeeju. Prične se ob 9. dopoldne. Največ zastopnikov so doslej naznanila milvvauška društva, ker se konferenca pač vrši v njihovem mestu, a prišlo bo številno zastopstvo tudi iz Chicaga in VVaukegana. Izmed milvvauških organizacij bodo zastopana društvi "Planinska Roža", pevski klub "Zvon", druš. št. 16, št. 104, št. 192 in št. 234 SNPJ. Milvvau-keer "Naprej" itd. Dalje vvau-keganske organ:zacije: št. 14 SNPJ; gospodinjski klub SND; ženski zadružni odsek. Iz Chicaga pridejo zastopniki in zastopnice khiba št. 1 JSZ, pevskega zbora "Sava", društev Slavija, Nada in Pioneer SNPJ in nedvomno se odzove tudi več drugih Čikaških klubov in društev. Društvo št. 225 JSKJ v Milvvaukeeju bo istotako dobro zastopano na tem zborovanju. Naravno, da bosta poslala delegate tudi klub št. 37 v Milvvaukeeju in št. 45 v VVauke-ganu, toda jih do datuma tega dopisa še nista izvolila, oziroma naznanila. Po konferenci popoldne bo predvajan pod pokroviteljstvom pevskega zbora "Naprej" bogat koncertni program, vvaukegatvčani pa vpri-zore na tej prireditvi šaloigro "Glavni dobitek". Frances Zakovaek, tajnica Konference. N* sliki je kmečki fant, ki je vstopil v lojalisticno armado v Španiji, da s« bori proti fašističnim četam. na hoi Francka Maria Orna-hen, mizarja Ivana je predstavljal Joseph Turpin, Vrba-novega slugo Jaka Joseph Ger-bajs, vraga je igral jako posrečeno Carl Church. v pevskem ansamblu pa so nastopili ostali "Savani". V prvem delu je zapela Mimi Omahen v solospevu Pavči-čevo "Pred durmi" in Spravva-ckerjevo "Izgubljeno srečo". Mimi poseduje prijeten sopran in je nalogo dobro izvršila. Izmed "Savinih" točk je u-gajal avdijenci najbolj sekstet (Anna Miško. Mimi Omahen, I^ouis žele. Ralph Muha, Anton Garden in Carl Church). ki je izapel Harmonovo-A. M. Tles-sovo "Oj dekle kaj s'tak žalostno" in M. Hubadovo "Gor čez jezero". Gostujoči zbor je bil Slovenski pevski zbor VVaukegan, odsek SND. Nastopil je ob tej priliki prvič v Chicagu. To je eden najnovejših slovenskih pevskih zborov in rekli so, da zaradi pomanjkanja vaj naj-brže ne bo "dobro pel". To so namreč pravili sami v naprej, češ, da ne boste potem preveč razočarani! Ampak ko je av-dijenca uzrla na odru številno j skupino deklet, žen in moških, jim je navdušeno zaploskala. "Gotovo bodo dobro zapeli!" j In so res. Predvajali so Ne-dvedovo "Zvezda milo je migljala", angleško "Home on the Range" (Guinon-Riegger), in Aljažev "Naš dan" (v programu je bilo pomotoma tiskano "gmoten" uspeh. X. "Volilni izid 3. nov. in delavski razred" Chicago, III. — Milijoni delavcev, ki so v prošli kampanji glasovali za Roosevelta in demokratsko stranko, se danes vprašujejo, kaj bodo posledice zmage, ki so jo dosegli. Ali krene demokratska stranka "na levo", ali na desno, kakor očitujejo najnovejši znaki? Ali preti delavstvu slično razočaranje, kakor pod VVllso-nom? Kaj naj bo vloga naših v Milvvaukee našega starega veteranskega sodruga Filipa Godino. Žensko društvo "Nada" št. 102 SNPJ si je izbralo za zastopnico Angelo Zaitz. Angleško poslujoče društvo Pioneer št. 559 SNPJ je izvolilo zastopnika prošli petek, klub št. 1 pa ta teden. Njih imena bodo v zapisniku. Koga so izvolile ostale organizacije v tem mestu, ne vem. Pričakujem pa, da pride v Milvvaukee zadnjo nedeljo v novembru številna delegacija. —X. klubov v tej vsesplošni politi- Urednik "Napreja" izjavlja, da ni agitiral za Roosevelta oni negotovosti? O vsem tem se bo vršila diskuzija na prihodnji seji kluba st. 1 JSZ, v petek dne 27. novembra v SIK', ki jo otvori z Geo. J. VVitkovich. urednik jvittsbiirškega lista "Naprej", uvodnim govorom k predmetu i-zjavlja v pismu z dne 14. no-Iiouis Beniger. Nato sledi splo- vembra sledeče: sna razprava. Člane in članice prosimo, da pridejo na sejo točno, da bomo Louis Adamič, čigar zadnja knjiga "( radie of Life" je Sla I med ljudstvo že v mnogo tissč (izvodih, bo porabil okrog tri ' m<»sece easn za potovanje v centralni Ameriki. Knjigarna Proletarca je predala že precej izvodov njegove omenjene kniige, ki so vsi po*]i in je nedavno naročila novo zalogo. Kdor knj ge "Cradle of Lffe" ni še naročil, mu priporočamo, da naj piše ponjo knjigarni Proletarca čimprej. Podpora španskim delavcem V izraz solidarnosti z junaškimi bojevniki za obrambo svobode in demokracije v Španiji smo zadnje čase prejeli sledeče vsote, katere so bile poslane uradu soc. stranke in -kozi njega odborv za zbiranje teh prispevkov, ki se je pred časom formiral v Nevv Vorku in za katerim stoje razne strokovne organizacije, v prvi vrsti unije delavcev oblačilne industrije. Prispevke v ta namen so poslali našemu uradu sledeči : VVaukegan-N. Chicago, 111.: Ženski zadružni od-ek $5; Gospodinjski odsek SND $2; L Ogrin 75c; po 50c: F. Civha, J. Spacapau in. J. Zakovšek; po 25c: M. Lukanči\ A. Be-sek, M. Kržič, J. Prosen, A. Mahnich in F. Peklaj, skupaj $10.75, (posl. Louise Ogrin). Klub št. 45 JgZ $10 00. Društvo št. 14 SNPJ $5; društvo št. 119 SNPJ $5; skupaj iz VVaukegana in No. Chicaga, 111., $30.75. Chicago, III. Društvo št. 39 SNPJ $5; Joe <>mer/.a $1.50, skupaj $6.50. Little FalU, N. Y. Frank Pe- Cen jeni: V Proletarcu z dne 28. okt. ste omenili, da tudi list Naprej naš regularni dnevni red čim- podpira Roosevelta. kar pa nijtavs $5; po 25c: Anton Urh, prej opravili in prešli na raz- pravilno. Mi smo večkrat prej paui OsVedkar. Paul Zalaznik, pravo. Po diskuziji bo navzo- kritizirali Rooseveltovo stali- Joseph Homovec. Frank Les-Ičim na razpolago dobra vinska šče iz strogo delavskega ozira, j kovec. Frank Novak, John kapljica in vložki. Apeliramo | za kar so nas mnogi čitateljij Svašnik. Martin MlekuS, John na vse, ki morejo, naj privede- napadali v pismih. Cankar, Ix>vro Masle, Matt jo na to sejo tudi aplikante za V našem zadnjem uredni- Kenik. Louis špacapan in Ma-i pristop v klub. Nedvomno je škem članku smo zopet odprto med čikaškimi Slovenci stotine zapisali, da je nespametno za delavce oddati glas Roosevel-izmed tu. Citatl.jem smo svetovali,j v njih da bi bilo veliko boljše, ako bi naprednih delavcev, ki bi pristopili, ako bi jih kdo članov in članic, ki živi bl žini, osebno povabil.—P. O. Debata v Chicagu o Španiji i V nedeljo jvopoldne 29. novembra bosta pod avspicijo čikaškega foruma na 32 VVest Randolph St. debatirala o Spa- j ni ji Maxvve 11 S. Stevvard. po-j oddali svoje glasove Thomasu ali Brovvderju. Poleg tega pa smo podpirali Farmer-Labor kandidate v našem mestu. Isto rv Gržel; John Kavčič 20c; Frank I^ozar lOc, skupaj $8.55. Skupaj v tem izkazu $45.80. Tajništvo JSZ. Koncertna prireditev "Save" dobro uspela Chicago, III. — Spored koncertne prireditve pevskega zbora "Sava" v nedeljo 22. novembra je bil jako primerno »zbran in posebno v nekaterih točkah prav dobro predvajan. Otvorjen je bil z "Internacionalo", ki jo je pela "Sava". Predvajala je dalje Ut m a novo "Prisega rdeči zastavi", v kateri je bil solist Ralph Muha, A. Hribarjevo "fcenin-kos", Verbičevega "Bučelarja", "Oj z bogom ti planinski svet" (v tej je bil solist Louis Žele), in "Dobro jutro". V drugem delu je "Sava" vprizorila D. Cerar-jevo opereto v dveh dejanjih "čevljar in vrag". Ta stvar je za šalo jako primerna, ni težka in na ljudi, posebno na one, ki smo iz "starega kraja", napravi dober vtis, kajti marsikdo si je v stiski želel, da bi prtfel "vrag" in mu prinesel | mošnjo denarja, kakor ga jr! čevljarju v tej opereti. Vlogo I čevljarja Vrbana je imel An-j ton Garden, njegova žena Bar-i bara je bila Anna Miško, nju-j JOSEPH TRINER V ŠPORTNEM SVETU Joseph Triner zavzema v Illinoisu v atletskem svetu enega izmed najvažnejših uradov. Zato je čestokrat pozvan v razne atletske komisije, da odločuje, kdo je kdo, in čemu. Na tej sliki na desni je on in na levi Lonnie Roonejr iz Wil-•on«, Oklahoma, kateremu je hila kot najboljšemu "cow-hojru'* izmed vseh tekmovalcev v "cowhojrskem" športu v čikeskem itadiju priznana v nafrado Trinerjeva srehrna trofeja. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOUR*,: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—°:30 Dai.y Tel. Crawford 2212 A t 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday b" appointmenti only Rezidence Tal.: Crawford 8440 If ao answer — Call Austin 5700 S d PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK •PRONVIIA" Stane za celo leto $6.00. pol leta #3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo drufctvo'. Naslov ia li®t i" /.a tajniitvo je- 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTEI) STREET, CHICAGO, ILL Te). Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA P R ! NAS. PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. FRANK GRILL, predsednik 1727-1731 W. 21 »t STREET CHICAGO, ILL. • PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naii vozniki pobirajo perilo no vsem mostu, Ciceru in Berwynu in dovažajo čistega na dom J TOfNA POSTREŽBA DELO JAMtENO l Telefonlt CANAL 7172-7173 • ANGELO CERKVENIK: Krvava tragedija Španije brez primere v moderni zgodovini. DVOJNIK' zgodba vojnega ujetnika Nadaljevanje.) (raztrgal! In njo! To vlačugo! Mina. M na! ji je šinilo sko- S prebežnikom se je sipečala, z i\ možgane. izdajalcem. Seveda, hči tram- j — V blodnjah in bolesti ste vajskega voznika! klicali Mino! je skoraj zašepe- Oči so mu malone izstopile. Ittle so rdeiče in črno pod plute. Avto je drvel, kakor da je bila cesta samo zanj. Ob prepadih ni znrvnjšul hitrosti. Drzno je drvel, vratolomno se tala. — Mino? — Da, gospod capitano! - — Osem let je minilo. Rila je na Canriiu v šoli pri Gor-kem. Gorki je menda na svoje jP umikal tenkim vojaškim av- streške vzdrževal nekakšno šolo za ^oriaHst;čne agitatorje. Ljubila ni ne nikogar ne riiče-*ar razen vel>ke misli in velik? besede: revo'u'-ija. Neverjetno. zakaj nežna ie bila kakor tomobifom. Včasih je zdrvelo kolo njegovega vozila tik ob nameni robu prepada. Marsikateremu šoferju je zastal dih. Mdller ni mfslil na nevarnost. Nikdar se je ni bal. Natančno tisti sončni žarki, ki se kopajo.jn samozavestno je vodil krmi-tamle v vodi. ' jn vozila. Vohitel je polk, ki je korakal proti jugu. Kako so hodili ti cepci! Pomandral bi jih bil! Povozil z avtom! Ali so to kakšni vojaki? fcleve so! Capljajo! O. uporov polk je b'I drugačen! Nikdar ni doptptil. da bi se bi' *oldat spozabil! Udaril ga je z bvem po ustih. Tedaj so ga hoteli premestiti. I^isoč devet sto Štiriindvajsetega na rusko fronto. — Kaj, je odločno in samo- ŠPANSKI FAŠISTI SO "OSVOJILI MADRID KONCEM VSAKEGA TEDNA Oitrtelji amer ške-ga dnevnega ti-ka so se nedvomno čudili čudnemu osvajanju Madrida. Knšsti so ga oblegali od j generala Franca." Cenjeni bravec. zdaj pa še enkrat preberi vojno poročilo od 24. julija, ko je general pondeljka do petka, v soboto Franco objavil, da bo "vsak pa vkorakali vanj in si ga o-svojili. Tako so storijo ponavljali od tedna do tetina. In s čas" v Madridu! Ni čudno, če je general Molle postal tako nestrpen, ko je Franc o v "vsak kakšnim veseljem! Toda v čas" trajal že teden dni! pondeljek se je obleganje zo- No. jaz ki zaupam "Sloven-pet pričelo in vhod v Madrid cu" še iz časov ko je nrinaAal ob odhodu Sf> 7f)pet odloržili na "konec te- bojna poročila z galiških po-. dna". i l ian in mrzlih Karpatov sem se Z enako slast jo so beležili in potolažil, da bo zdaj pač Moli? zavestno ugovarjal divmonar- beležijo resnične in izmišljene 1 storil tisto, kar je zamudil ju. premestiti me hočete? Svo- zmage kler kalni in drugi re- Franco. Pa me je že spet ogo- jega polka ne zapustim! Ril sem pri njem v miru, ostati ho čem ž njim tudi v vojni! General mu je skušal dopo vedati: akcionarni lrsti v Evropi. Ljub- » kljub razobešenju belih zastav nočejo vkorakati. Prosim vas. | čemu organizirati obrambo ! proti t'tk:m nacistom? Ali ne bi bilo morda pametneje razobesiti rdeče zastave.- ker bi jih rdeča bana mogoče le privabila. ko jih bela ni mogla. Rilo kakor bilo, 12. sept. je p«* Madrid začel pripravljati obrambo in nae stični generali so kavalirsko čakali, da se jo Madrid dobro pripravil, tako da je 17. septembra lahko "Slovenec" poročal: Odlrčilna borba za Madrid se ie že začela. Ta borba se je spet na svojevrsten način razvijala tako, da je "Slovenec" o upornikih, ki so bili že avgusta v madridskih predmestjih, poročal: 19. sept.: čedalje bliže Ma- Ijufalo. Kajti drugi dan 1. av- janski "Slovenec" kajpada ni glista se je unesel tudi Molle: (jrj*j;lJ zjema med njimi. "General Franco in general j 20 sept.: Obroč okoli Ma drida sklenjen. Miiler je po navadi sam šo- j flral. Zavest, da je zmagal pri | Heli mrzki prebežnik in izdajalec, ga je zadela tako silno in nepričakovano, da je prve ure skora j blaznel. še nikdar v življenju se mu ni nič podobnega pripetilo. Vedno je bil zmagovalec, vedno je s polnimi rokami užival vse dobrote. Naenkrat je zajokal, zarjul. Kakor ris v železni/kletki. Grizel je, cepetal'je z nogami. Z največjim naporom se je pomiril, čeprav je v njemu gorelo drobovje, čeprav mu je hotelo glavo kar raznesti. Naenkrat se je zarezal. V šipi je zagledal režeč o se spako ter se je še bolj režal. Opazil je dve vrsti belih, modnih zcb. — S tem zobovjem ga bom Mariborska "Delavska Politika" piše pod naslovom "Ka-G on pod major, prvi bo- ko je 'Slovenec'- štiri mesece zaman osvajal Madrid" sledeče : Na "Slovenca" se res lahko zanese V Piše po pravici in resnici. je dobro informiran, resen. moder in nezmotljiv. Primerjajmo samo njegova poro- ste dobili svinec v glavo! Muller se ie komaj krotil. Najrajši bi bil generalu zalu-Ičal v obraz psovko: —Strahopetec! Glas mu je trepetal. Miiler se ne boji smrti- ekscelenca! Ne. »iti »akSne}«"» Madrida! Molle sta sklenila, da bosta odločilni in poslednji napad napravila v teku prihodnjega tedna na Madrid . . In ker sta se oba generala 1 bliža. 25. sept.: Nevzdržno naprej proti Madridu. 20. sept.: Padec Madrida se smrti se ne boji! Svoje vojake ljubim. Zaničeval bi jih, če bi 7.e 21. julija je razveselil vse prijatelje nacistov s to-le vest- tako lepo pobotala, je mogel "Slovenec" že drugi dan 2. avgusta prinesti velik naslov: Nov naskok na Madrid Medtem so se dogajale druge stvari po svetu, da "Slovenec" do 8. avgusta ni vedel po- | I bili tako strahopetni, da se ne -,v): bi ne eden drzni. n,. Uporn;lti ,m„,o.Uvno prodrHj^rTnlTi.'ton K-S! ..p . doMadfd" .... "dve tiri" ali na "vsak fa?". 1 "Provtzoricna vlada v Sevilli ampak na "prihodnji teden. zgrešili! Miiler ie bil res med prvimi, ki so obležali. — Dobro so merili! je modroval. Moja narava pa je mo-čnej&a nego njihovo sovraštvo ... Kmalu si je pomagal na noge. Pozneje je postal nekoliko mehkejši. Pogled na capljajoče starce in komaj dorasle o-troke ga je razkačil. (Dalje prihodnjič.) NAROČITE SI NAJNOVEJŠO KNJIGO LOUIS ADAMIČA: CRADLE OF LIFE (ZIBKI. MVUENJA) ( i:\it S2..10 V zalogi imamo ludi »ledeče Adamičeve knjige: I.AIlC;ilIING IN THE JUNU.K____S3.00 «;HANI»SONS ............... 2.50 HVNAMITE ................ 2.00 KVIH.IIKM l»HOIII\IHA 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Piiite po cenik nase knjigarn«! (tedaj španski nacisti še niso bili v Burgasu) je poslala ultimat vladi v Madridu, da se takoj uda. V ultimatu je naveden rok samo dveh ur." V -i ki smo ver jeli tej cesti (in kdo naj bi ne verjel "Slovencu" in njegovim zaščitnikom?). smo pričakovali, da bo že opoldanska izdaja "Slovenca" oznanila padec Madrida. Namesto dveh ur smo pa morali čakati tri dni, da smo 24. julija brali v "Slovencu*: "General Franco je objavil, da bodo uporniki vsak čas u-kornkali v Madrid." Kljub temu 25. julija uporniki še niso bili v Madridu, pač pa nas je potolažil "Slovenec": "Uporniki... so oddaljeni samo še 28 km od Madrida." Potem so nacisti tri dni neprenehoma napredovali in Zmagovali, pa po vsej njihovi Miloviti ofenzivi nas je presenetil "Slovene" 28. julija s tole vestjo: "Uporniška armada je sedaj 40 km pred Madridom, ki se ne bo mogel dolgo upirati." — Kljub ofemzvvi so prišli torej z 28 na 40 km! Iz dvomov nad usodo čudovite nacistične ofenzive nas je rešil "Slovenec" šele 31, julija, ko je sporočil: "Generalu Molleiu je popolnoma uspelo obkrožiti Madrid. Molle hoče sedaj sam zavzeti 2. okt.: Na poti v Madrid — ker je šlo po cestah prepočasi — 3. okt.: Madrid bombardiran — pa zrak ie zrak, zato pa — 8. okt.: Franco že napada Madrid. 10. okt.: Vedno bliže Madri-ročati posebnosti iz tega na-|du (glej 19. sept.: Tedaj je bi-skotka. To sem mili odpustil, la "Čedalje bliže!") 24. okt. Madridska vlada je že vsa v Barceloni (glej 14. avg.: tedaj je bila v Valenciji, 8. avg. smo se mogli prepriča- j<,>r jP dobila ladjo za v Ruti. da je naskok uspel na vsej sijo!) Three more mi mbera joined our Kal on meeting-; th-.jr me: Elvira Skavich, Iren« Svetlik, and Boyan Al«th. VVe were vlad io have er* to join UH. Our aetivities are muny and we can u»>e more members for many irood projeets. • Our Chrifttmaa Program. whi.h ,will be given at the SNPJ Hal! on Dec. 20th hy the Ch!cag(» Distriet PtMliration of SNPJ Uxl*eK, i« a)mo*t c.Oiirplrle of this nation that there were disorders in Cub«. A reporter was sent there, 'but he could not find any evidence of war. We left the >'tory where Ren»ington, Hearfit,a reporter, wireer in World." "Extra—E*tta" shouted the ntvv boya in tbe d«yH of October, 1897. "Get the Journal and read aLi about th.- 'Cuban Girl Martyr'.M "C«trf Extia. Does our fhg prote?t our wonu-n? Extra—Extm—Enli*t the Wt?men of America for Mi« C«ne-ro.s." Wha«t were really the fact« about Miss Cisneros? The father of Angelina Cisnero« vfao was >oyal to the Sj>ani(»h government" wa« captured aml a^nt to jail. Angelina wa« so devoted to her father that *he refuped to remain behind, but rnslsted upon going to jail with him. ?»he wa« treat-erd Willram Randolph Hearst in order to 4*beat every l>aper in the World." As the.-sp lies were being printed an4i-S^an'»h sentiment wa« rising. Heai-st harl only begun hi« war-like deeeat everv paper in the WorM." "Amerfcan War Veasels to Cuba to Protect Američan Inrterests," atid William Randolph Hearst. The Main« wa« sent. This wa« the t>oat you read about in your hi«tory books. On Pe-bruary 10, 1899, the Journal an-nounced: Threateninf moves by both Spain and tke United States. We send another vessel (o join Maine in Havana. (To be continued.) * Mother: Son. go aeross the stroet nnd see how old Lady Brown is thia morning. •San: Mother, I wer»t and she said it ia none of vour business how old she i«! Unity! Brotherhooel! Friend«h.»p! Frances L. Rak. črti. kajti "na poslopjih v Madridu so že izobešene bele zastave v (jnj 25. okt.: Padec Madrida vsak hip — "hip" je trajal znak predaje .. . O usodi teh belih zastav smo bili spet dolgi teden v skrbeh, ko smo 14. avgusta izvedeli kratko vest: "Predsednik republike Aza-na po-begnil v Valericijo." Zdaj pa pride najčudovitejša stvar: bele zastave soje mesec dni vihrale na madridskih poslopjih, predsednik republike in vlada sta tudi že cel mesec dni bila neznano kje, nacinti pa kliub temp nfso vkorakali v Madrid! (Vrag vzemi take naciste!) Zgodilo se je nekaj povsem drugega. 12. septembra nas je "Slovenec 28. okt. (sreda) : Nacionalisti vkorakajo v četrtek. 20. okt. (četrtek) : 2e v predmestjih Madrida — Rorba od ulice do ulice. 30. okt.: Francov zadnji ultimat — Se 7 km od Madridi (prejšnji dan pa že "od ulice do ulice"). 31. okt.: pa novo razočaranje: Rdeči protisunek odbit — prosim vas, odkod naenkrat rdeči protisunek. ko so se pa rdeči že davno prej razbežali na ivse strani. Kakor za Španijo, ima "Slovenec" tudi za doma in dru- presenetil z velikim naslovom: najbolje urejeno Informacijsko službo. Na navedenih Madrid ae pripravlja na obrambo Tedaj sem zadvomil, če jo sploh kdaj bila kaka državljanska vojna. Povpraševal sem znance — stratege, pa nihče mi ni znal razložiti tega: Mesto razobesi bele zastave, vlada je pobegnila, nikjer nobenega gospodarja več, uporniki pa le ne vkorakajo, temveč pride nasprotno. Madrid, in sicer Madrid brez gospodarjev, brez ljudi in hrane se domisli, da bi le organiziral o- primerih bo pač vsakdo spoznal, da imajo gospodje pri "Slovencu" poleg zanesljivih poročil tudi izredno dober spomin, ki jim omogoča, da njihova poročila z različnimi datumi neverjetno "stimajo". Ker imajo vse te dragocene darove, n: čudno, če se včasih tako okorajižijo in se delajo močne in samozavest ne — na podlagi svojih lanlnih poročil. Kako štejejo socialistične glasove Chicago, III. — V precinktu, kjer sem dne 3. novembra pazila na štetje glasov, bi kreditirali Norman Thomaau samo enega namesto devet glasov, kot jih je dobil, če ne bi bilo med pazniki nobenega socialista. Tako pp. sem ugovarjala in napisali so jih v poročilo. Knake skušnje smo imeli v mnogih »precinktih pred štirimi leti. Ponavadi so volilni uradniki člani lokalne mašine vladajoče stranke, žene demokratskih politikov in njih osebni prijatelji. Pošteno štetje ni nikoli njihova največja skrb, pač pa. da naštejejo kandidatom svoje stranke čimveč glasov. Zanimivo je, da ni dobil v t£m precinktu, v katerem sem bila jaz, Coughlinov kandidat I^mke nobenega glasu, ^ehi »6 menda vsi glasovali za demokrate, za republikance pa le redkokateri. — Angela Zaitz. Madrid, ker ne more čakati naibrambo proti nacistom, ki Proletarec je liat, ki je vre-den da ga citate. ii m i BARFTINCIC & SON TaL 147S POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. "Delavska Politika" v Avstriji prepovedana Mariborska "Delavska Politika", ki je v precejšnjem Številu izvodov zahajala tudi med čitatelje slovenskega tiaka v Avstriji, je zdaj tam prepovedana. Prepoved bo veljavna za eno leto, in če se med tem "Delavska Politika" poboljša, bo morda spet smela v Avstrijo. Ampaik če se bi "poboljšala", ne bo več DELAVSKA politika. Poboljšati se mora ' torej avstrijska vlada, ali pa "Delavska Politika" ne bo smela več v črno-žolti ostanek habsburške monarhije. FENCL'S RESTAVR/ C1JA IN KAVARNA 2flO0 So. LawnJ le Ara. Chicago, III < tel. Čr«~f«rJ fSt« pristna ia okasna domala j«dil« < | C«ne vmern«. Postr«ftba toJaa Mihvaukec Leader Največji ameriMci socialistični dnevnik. — Naročnina: 16.00 na leto. S3.00 xa pol leta. $1.50 za tri me«eee. Nas9««> §40 W. Juneaa Ava. M1LWAUKEE, WIS. iiwini!'Wffni!:iiir!ini'jiaiuuiiMmiimiini A Yugo®lav Weekly Devoted to the Interest of the Worker* OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC POUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1524. PublUhed weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., November 25, 1936. VOL. XXXI. The Pathways Of Youth Are Blocked whfen By The Capitalist System for Rebef There are about 21 million youths betvveen 16 and 25 years of age in the United State«, of which it is estimated 12 to 15 million remain idle even when you count those in the CCC, in high school and college, and in gainful employ-ment. An klea of how youth was hit by the depression: One of the biggest electrical concerns in the country used to hire 600 or 800 engineering graduates every June—in 1930, 250 were hired; in 1932, 140; in 1933, 15; m 1934, none were hired and 400 were laid off. A large publishing house in New York which used to hire mimerous college graduates in the past five years has received 15,000 applications and hired none. In the words of the late Farmer-Labor governor of Minnesota, Floyd B. Olson, "What-ever youth tries to do, the pathways are blocked by the greed of the few who control the economic system. "Our capitalist« talk about free competition, but they are workmg to establish the Fascist state — and dictators. Herein lies the chief danger to democratic institutionvs and to personal liberty. Fascism is the ar>tithesis of democracy." Right now there are thou- Most of us had gone from the re headed the vvrong way! Atlantic coast hoping things vvould be better in the vvent, and novv headed the other way again deciding things back east couldn't be so bad. Somevvhere in Utah vve vvere passed by a vvestbound freight. There vvere 200 hoboes on that train, all headed vvest because things vvere so bad in the east. 4,Hey. you guys," vve vvho had discovered the vvest to be stili vvorse shouted. "Yowie! We may as vvell go back to the vvords of the late governor of Minnesota for the anavver: "The (juestion might be ask-ek," he said, "if youth has no chance in the present order, why go to all the trouble and expense of educating youth? And my ansvver is: "We need not less education, but more. "If the present system cannot use youth, vve must not kili the hope of the vvorld, but Yippee! You're all headed the | chanffe the My8tem. If you have vvrong way! They kept on going. And so did vve, and vve nursed the thought of vvhat a tough time they vvere going to have. In the same vvay the youths vvho vvere hopeful graduates last June are shouting to those novv entering high school and college: "Hey, you guys! You'- no plače for youth, your sys-tem is at fault, not youth and not education. "Give me one generation of youth educated to seek the truth, vvith courage to act, and all the major ills of our economic system vvill be cured." Bridgeport Sunda.v Herald. NATIONAL "DEFENSE The army and navy have._fini.shed compiling their budget requests for the 1937-38 fiscal year. Reliable reports indieate that unless »ome un-foreseen circumstancea arises, the American taxpayers will once more be saddled vvith billion-dollar armi-ments. The latest information availaJde from military circles indicates the follovving general program: For the army there is to be a continuation , . ... i . ___j „ i of the mechanization program ani »ands m high schools and col- moderniiation of ^uipment and 4n- leges that hope tO graduate amount« to provide for the next year or the year^fter. At enlisted strength which will on June the same time the thousands I L 1«37, amount to 165,000 men. For last June at graduation exer-cises heard bombastic theories from guest speakers as to vvhat vvas the mission of youth in this sorry vvorld. These thousands have had month of bit-ter experience in vvhich to look up the facts for themselves. Naturally, those vvho have not been lucky enough to land the navy there is to he a continuation of the Vinson-Trammell building program to insure a navy "se-cond to none," emphasis on the de-velopment of our Pacific defense:;, looking tovvard inereased eoncentrm-tions at Hawaii and a 12-million dol-lar naval base at Oakland, Calif. In-crease in .enlisted strength to man the newly constructed ships urili also be necessary. For the air servicc there will be an expansion of army and navy airplane strength, expan-jobs are begmning to dravv sion of air bases on the Pacific their ovvn conclusions. beginning of construction on the Four years ago the vvriter of jAlaskan air base project vvhich vvill this editorial vvas on a train st>rv* t0 base 1,000 planeš, possibiil-, , . - ty for another drjve to secure a bound east from the. Pacific frontior air baPe on the caribbean čoast. It vvas a freight train sector and completion of construc- with 200 hoboes 011 board. tion on an additional aireraft car- .___i rier. — i ; In all of the current discussion re- WHAT IT SHOULD BE Kardin*the 1>a,ance<1 buon'f look ao oiud) Sign your name. (And dam you, nmilr) We'Jl put your name upon the file. (And maybe front our golden ttore We'tl give gou fta rt of u hal it« gonr».) THE MOVEMENT IN SWITZERLAND - By Natkan Sand---— Some men are naturally grave and dignified, and aome realiie how sim-lle they look when they grin. On the 1 £tli« he d in (jeneva, Swiitzerland. I vvas introdured to Mr. I*. Nicole, who ia the editor, and is the son of Comrade Piter Nicole, president of the Soicialirt party in &w-tzerland, and a member of parliament. Mr. Nicole, in the abaence *>f hi« father, gave me the following mforn>at»on: "At the last federal eleetion, Comrade Pet« r Nicole was eiected a member of the federation^.J»eeiving 19,000 votes in hia canton. The federal government consist* o>f seven memberv of which four are Socialista. The parliament consU-ta of 100 members of vvhich 47 are Socialista, constituting a niinority. "Switzerland has a strong Socialist movement and an organi zed party vith bram.he«» in every canton and »tate, has tvvo daily Socialist paper* —one in CJeneva and *nown as Le Tiavail. -with a circulation of 11,000, »aid Kubacriptions of 8,000, and the remainder sold in the streets; the other jmper known as Droit de Peu-pla, publifhed in I^ausanne, with a f.imilar rirculation a> that in Geneva —both papers are self-supporttng by sub»«criptions any projia-ganda «uch as we«'kly street demon-strations (at -vvhich demonstrations a number of fi*it fights occur), printing and apreading of h*aflets other literature, dealing vvith Nazi problem?«. The other two <*an-tons do their political activfctie« in accordance vvith the language s>poken and their localities. In Zurich, %vhich is close to Gcr controlled and direet-eecially so against 1heir lea ler. Henne^ieger, editor of the Naza n< vv^-paper, vvho sent a letter to Goe-beh for financial as-ustance. This ter fight, in 1933, the Socialist party g*»t etronger and <-ame into poeople not only language differu — their |nentality and and conception of life diffeni as the vvell. The Gernmn £wias Socialist movement is like in old Germany_ ohiefly a trade union movement, propagating for a reduetion of work-ing hours and inerease in vvages, etc. The French Svviss Socialist movement is a real Socialist .i)arty /or po-litical aetion, ntriving to attain the ultimate goal of Socialism. Of course, they support the labor movement as vvell. "In Geneva there is not a great proleitarian class of people—the city has a to>al population of 170,000. The working class consists chie»f)y of wa*chmakers, and since thia city is a big convention city, thousands are employed tn various hotels, reetau-rants and board ing houses. At the letter was intercepted by the police present time there is a number of and the procuror generale of the watch factories closed. There are confederation, vvho happens to be an about 5,000 unemployed in Geneva; Italian, overlooked this Nazi activity of this nuimber 3,200 are receivii^ and it vvas up to the Socialist party unemployed insurance, consisting of to bring thi« matter before the atten- 4 to 10 franc« a daiy, depending upon tion of the public. the size of the family, for 90 days. "Another example—the minister After that time, if vvork is not pro- of foreign af/airs is an Italian Svviss i cured, the federal and state govem- jsf district conference in milvvaukee sunday This vast and resourceful country should be free from the scourge of poverty and the blight of ignorance; but it will never be untii the private owner?ihip of the means of sustain mention is heard of the tremenious army and navy inereases. John T. Flynn in a recently syndicated article on the budget points out that re-strietions of national defense expen-ditures to 1933 levels vvould go a Suntlay, November 29, the JSF dirtriet conference for IHinois and VVisconsin will be held in Milvvaukee. It is of utmost i m po rta ne e that every braneh aml lodge iepresentalive is present. The agend« include« important problemu thal face every braneh and lodge affiliated vvith the Educa-tional Bureau. The meeting vrill be held at the South Side Turn Hali, staiting at 9. a. m. In the afternoon, an excellent program vvill be given. From VVaukegan the dramatic group of the Slovene letter from a superstitrous subseriber National Home vvill preaent a three teli ing hovv he had found a spider in aot comedy. Singing society Naprej his newspatper and asking vvhether it ©f Milvvaukee exhii>it their U- meant good or had luck. Mark Tvvain lents by rendering several seleetions. vvrote as follovvs: "Finding a spider in your paper w*a neither good nor bad lurk for you. The spider vvas merely looking over our paper to see vvhich mor-chant not advertising, so that he ean go to that store, supin his vveb aeross the door and live a life of un-distui'bed peace ever aftomvards. Other gue>t sirvging aocieties that vvi^ take part on the program are Planinska roza and Zvon, both of Milwaukee. In the evening there vvill be dancing to the music f urni she J by a good orchestra. The loeal comrades in Milvvaukee are out to get a record attendance for the afternoon prcngram. Be sure to invite your friends and let'« fill the hali to the capacity. Have tht^m attend the conference also and listen in on the various discu*sions. Let'.s make this conference a turn ing point for greater activit.v in our branehes and lodges. We can start now by or-ginizing ourselves for a greater dis-tribution of The Američan Family Aln»anac vvhich vvill be off the press in a fevv vveeks. We can and shou" l plan for more eooperativr vvork be-tween bianches, lodges and singing societies in sponsoring joint pro-grams of an educational nature. i That is a primary funetion of ali branehes and progressive lodges. If the.v don't carry it out. no one else vvill. There are many other important items on the agenda that vvill need a plan of aetion, sueh as in-ereasing the circulation of Proletarec, reeruiting nevv members an.l lin ing up our forces for more aetiv-ity. Be sure to be present at the ron-fcrence and speml the day with us in Milv%-aukee. — K. J. ing life is abolished and society is or- long way toward insuring a balance 1 ganized on the basis of social owner- budget for the present year. Ob- ship of the social means of vvealth servers point out that this critieism production and the inalienab-le right vvill also be valid for the coming fis- of all to vvork and to produce freely cal year. VVhile it is expected that to aatidfy their phywical needs and there vvill bc a definite drive on the material vvants.—Eugene V. Debs. adminiatration to reduce govern- "AMERICAS FIRST LADY" VIEWS ON WAR AND PEACE THE FORGOTTEN "TURKE\ and, as sueh, i« in sympathy vvith the Italian government and also controlled ankers have invested in Ger-many inore than three milliard Svviss franes and the government cannot risk to have the financial minister of Germany teli the bankers in Swit-zerland that they are in bankruptcy and are unable to pay and therefore the inrpudence; their money is in danger. "In November, 1932, the Socialist party conducted a camf>aign against the Geneva bankers; the Fascist party asked for condemnation and the reactionary government then in povver ealled out the militia and it came to a struggle vvhere 13 vvere ments pay them from 3:30 to 6:40 daily, according to the family, and they can be assigned by the government to a certain kind of vvork and by doing sueh vvork their aHowamre is inereased. The other 1,800 do not receive insurance and are enitirely dependent upon government aid. "The Swiss government does not look very favorably upon German refugee«, but has them in a great number. There i« a German Communiat party in Geneva, vvhich is not very strong and belongs to the United Front, vvhile in Zurich they are The very »trong and aetive but not unitr the ; ed. The Svviss government con&iata of three eantons, comprising 22 states, and three languages—French, German, and Italian. The federal capitol is at Bem." On Monda.v, Aug. 10, I vvitnessed a street demonstration about 2 o'clock in the afternoon-—the small merchants and their ©mpioyes against the prevailing high rent, this being a non-politieal organization. On Thursda.v evening, Aug. 13, about 11 o'ciock, I vvitnessed a Nazi demonstration in the streets otf Geneva singing and »houting various rlogans chiefly against the Jews. The demonstrators -vvere surrounded by killed. After this campaign and bit- the .police and ditfbanded. jipp............... Searchlight IHIIIIIIIIII..M,..........j .--MU,! Donald Lotrich lllh.,, Milwaukee, Wi«. America'« First lAdy, Mrs. Roosevelt, arrived in Milvvaukee to leeture on "Peace" at the Auditorium on Armistice I)ay. As she Stood on the stage she impre»?d me as an actress, playing a very seriou«, responsible part. From her smiling face it vvas ea*y to note that she vvas happy aml felt that she vvas going to have an appreciative audience. Mrs. Roosevelt received a tremen-dous applause when she .made it plainly undemtood that she favored nationaJization of the munition in-4ustry, and by taking the profit out of vvar, it vvould be a great step tovvards peace. She emphasi&ed that Armistice Day is a d«y on vvhich youth ought to be reminded of the horros of vvar and in this way edu-cate them to be against the vvar. There Is no glory in any vvar aml thi last vvar solved nothing at all, Mrs. Roosevelt stated. She made H clear that she does not favor compulaory miKtary train-ing in oolleges and askefl for a unit-ed effort on the part o»f everybody to stop vvar. She explained the cause* of vfar. to gain more territory, to gain ravv material, that the munition manufacturers get huge profits by seli m g war material, and added that future vtfars vvill he more terrifying than the laet one. We vvere repeat< d-\y remiTvded by her that she vvas not talking for any politician nor her hur|}>and, but for herself. Mrs. Roosevelt vvas introduced by Dr. Frank E. Baker, President of the Milvvaukee State Teaehers* College. Her p!eaacifical-ly vvhile the fascist lions inereased their povver and prestige. England should kno»w better that Hitler and Mussolini can't be trusted. The vvorld should knovv that both of these dic-tators lie openly and regularly. Then vvhy permit them to boldly progress and lead the continent to another slaughter. And while all the jockey-nig for vvar position« goes on the vvorkers by the thousands are mar-religious propaganda. |tyrs of the fascists in Spain. more every pieture novv includes some praying scenes and religious fanaticism. So that, cleverly enough, under the disguisc of cleansing the movies the clericals vvere able to in-?xrt themselves into one of the nwst [>otent avenues of education and propaganda. The result is that many millions vvho ordinarily čare nothing for religion are novv unconsciously falling into the tiap set by religion-ists. And the moial is never believe vvhat the decency campaigners and believe less their erusading. We'll ^just have to apply pressure against the tht»«ter ovvners to omit sueh pietures, or else stay awuy from thea-tres. * Singing Society Sava helm VVaukegan. Sorry to «?ay Sava's seleetions vveren't at all up to the standard. What's more Sava's ranks have thin-ned considerably vvhich means that the old ihythm and harmony wasn't present. The secornl part of the program brought on more cheer a* the individuals performed in a short operetta. Sava needs to make *some very important changes. We should be able to hold our singers. If not, we sihould fiml out whether it is the ^»ngs and the program or some other things that hold back the progress. * Europe's |H»ai e and war situation is very critiial. As I vvrite this the fa.» 'i.vts of German.v and Italy and the vvhole Kurope are ready to strike at everything that nnay appear democratic or nadical. And all the vvhile All of our friends are urged, yes, more than urged, ordered, to attend the massmeeting at the Coliseum on Frid«y, Dec. 4 in support of the Spanish vvorkers. The poor souls out vheir are giving up their lives so that liberty and freedom may mean something. It is little enough that vve can do here, to assemible and to right-fully declarc our solidarity with them and to subseribe to their vic-toi*y vvith vvhat little vve can. There is no adimission charge«. Good speak-era, including three prominent ple direct from Spain, vvill addrea« the audien:e. Remember, its at the Coliseum, Friday, Dec. 4. * Though vve are late we can stili exprecw our best vvishe« to Norman Thomas, our leader, on his 52nd birthday. We are gla