Cciic lia sehnska p^offla. Maiiborstd trg. Na mariborskl trg dne 12ioktobra so pripeljaH lp«harji OA *8 vozeh 98 zaklanih svlnj, kmetje M vo* krompirja, 14 yozov 6ebul», 18 vozoy z«lja, 8 vo« sona, 2 vo_a otave in t vo_a slam«. Svlnjsko meso ao prodajali po 15—30 Dln, krompir 0.80—1.85, «ebula 2—8.60, selje 0.75—1. 8eno 95—100, ota;Va 80—95, slama 60. Pženic* 2.60 ječmen 1.50 rdo 2, ove« 1.25-1.50, koruxa 2, ajd* 2—2.50, Jproso 2.50—8, fliol 2.50—S, grah &-«. KokoS J85-40, piščand 40—60, raoa 24—32, gos 56 do GO, puran 60—70. Cesen 10—12, gobe 2—2.50, jabolka 4—6, hruške 0—8, alive S—6, breskve 10—16, grozd.R R—10. Mleko 2.50 do 3, smetana 18—16. jajca 1.50—1.75. med .8—20 Din. Karšbor^ko sejmsko ?i»rilo. Prignanih je Rlo 5 konjev, 14 bikov, 115 volov, .']73 krav in I telet; »kupaj 513 komndov. Povp;-ečne cene 9t ratlita« iivalske \rr-ts na Baifrm <3i_c< 8. ok- tobra 1920 »o bllt iledeče: debeli voU 1 kg živ« teže od Dln 10—10.26; poldebeli voU od Din 9.75—10; plemenskl voll od Dln 0—0.50, blki za klanje od Din 8.5ft—10; klavne krave debale od Din 8.50—9; plemenske krave od Din 7.50—8; krave ca klobasarje od Dtn 125 do 5; molzne krave od Din 6—8; breje kra^c od Dln 6—8; mlada Sivlna od Dln 8.50—9.25 Prodanlb j« bllo 218 komadov, od teh » tovoi v Avstrijo 83 komadov, r ItaHjo 11 k»madov. Mariborsko sejmsko poioMIo. Na Bvlnjekl sejam dn« 11. oktobra je bilo pripeljanih 441 ffvlnj. C«n« »0 blle sledeče: Mladi praSHS! 5 do 8 tednov stari kom Din 80—125; 7—9 t«dnov Btarl Din 200—250; 3—i raeseoe stari Dln 350—400; 5—7 meaecev stari Dln 450—550; 8 do 10 mesecev starl Din 650—800; 1 leto starl Dln 1000—1300; 1 kg žlve taže Din 10—12.50; 1 kg mrtve te8e Dln 17—18.50. Prodanlh Je Mlo 885 svlnj. Kmelske-nadaljevalna Bola v LojteršperguErCevlnl as prl_ne v nedeljo dne 8. novem- lira oh pol 9. uri. Pouk iz kmetskega priro« doznanstva, računstva, spisja, merstva in T praktičnih delih bo se vršil vse nedelje od začctka novembra do konca marca od pol 9, ure do pol 13. ure in bo — kakor lansko leta — brezpla.en. Fantje iz Lateršperga in Krče« vine, bodiai posestniški, delavski all viničar« ski sinovi, kl oo dopolnlll 1€ leto, naj s« oseb« no ali pismeno prijavijo ca vpis do 27. ok< tobra prl Solskem upravltelju. Povabljeni s« tudi vsl oni, kl bo ol-iBkovaJl nadaljevalna šolo lansko zimo; tl bodo uvričeni v II. \eU nik. Navzgor starost nl omejena. NaJ nobea mladenič, oziroma mlad mot ne zamudi prli like, da si prfdobl oziroma razšjri znanje % kmetljstvu, ki j« vsakomur potrebno. Sadna razstava v LjubljanL Sadn* razstava, ali bolj« rečeno sadni sejera se vrši letoa od 19. do 24. oktobra n« LJubljanskem velesejmvi. Sejem bo bo< gato založen z najrazličnejSlm zimskioi namlznim sadjem, hruSkami in jabol« kamL Do sedaj so prijavljene sledeči vrst»i Zgodnja zimska jabolka, anan, nas, zlata parmena, belfleur, pisanf kardinal, bismark itd. Pozna zimsk«; jabolka: Kanadska reneta, landeber«; Ška reneta, bobovec, mošanckar, londonski peping, boskopski kosmač, ja* natan, Bampanjska. reneta, baumanova reneta ttd. Hruške: avranžka, blw menbahovka, pastorovka Itd. Vse sadJe bo lepo pravllno vložeuo v amorl« fikih «tbo|m 80 do 25 k» Predmst ttolarlne. Ek vfno le unatra samo yino li grozdja, kl 1» prevrelo. Ietotako je smatratl kot vino it grozdja tudl petiot (iingir). Vsa vlna pa, ki ladrže vei kakor 18 stoplo| alkohola, ae »matrajo te ca Ipirit ter so iav»i saaa pla*emnju drlavne tro$arine kot alk«« hol bo liektolitrskl stopnj-. yin«_d moM. VfeelEf mcMtt nl trolarlnski predmet In *•• nj id novBean plačevanju troSarine, dokltc ne mhie rrenje, nadalje pa do 20. novembrai Da postant vinski tnoSt t •mlslu sedaj v#« U&Tnlh pre<lp.sov vino tn ¦ tem troSarinskf predmet, ]• odvlsno toraj od dvoje dejsteri prvl« od kemlfinega prooess kon.anega vr*< nja In dragU od tesovno om«jitve do 20, ntx vembra. Ugotovitev, 8e tn Ifdaj Je vrenje konfiano, u_ povaem »noBtsvna, predstavlja ps preofl/ praktlfinl in teoretlftne lzkušnje, vsled česar prid« lahko do spora med Btranko in trošarinsl-im oblastvom 0n M bilo t takib slučaJiJi evenhielno potrebno postopanj« po 81. 11 iii 1S troi. pravilnika). Na podlagl konSanega vrenja naj se torej kvall-ldra vlnskl moSt kot vlno le tedaj, Ct gre breidvomno la 2« prevreli mošt, Ce je to^ r*J prevrelost moSta Izven vsakega dvoma irt apora. Ta m priporoča kolikor mogoCe milp postopanje. Povsem dru{ra_e pa je z omejitvijo časovn«« ga znafaja. Po 20. novembru sploti ne sme in ne mor« bltl noben vinskl molt kot tak več v prometu. To velja brez vsake izjeme, torej tudi za vinskl mošt, prl katerem se Je vrenje na umetea naCln preprečilo, kl je torej dejansko 5e vinski mošt. Najdalje po 20. novembru morajo torcj go« stilničarji in zasebnlkl, ki so kuplli vinslčl mošt, cstanek vinskega mošta prllavftl in b«* troSariniti fcot vino. Do končanega vrenja odnoano najtfatj« O« 20. novembim pa, kakor *• otritnT»»c vtasifl pvošt nl trošarinskl predmet ter se potemtakem hanj ne plača nJti državna niti oblastna trošarina in tudi ne občinska doklada, če tvo f. podlago za občinsko doklado državna tro larlna ln to ne glede na to, če se konsumira naošt v gostilnah ali po zasebnih osebah. Vljub temu pa, da vinski mošt do končaaega vreuja odnosno v splošnem do 20. no Vembra ni trošarinski prednaet, je pronaet b tein predmetom pod kontrolo. Vsako količino liad 25 litrov vinskega mošta mora spremljaU sprevodnica, kl ]o izda finančna kontrola, pdnosno, če oddelka finančne kontrole ni v pllžinl vinogradnikovega ali proizvajalčevega Itanovališča, prlstojni občinski urad. Vino¦radnik, kl odsvaja vinski mošt, mora torej predložitf pred oddajo mošta svojemu pristojnemu oddelku flnanfine kontrole, event. ob Žlnskemu uradu prijavo in se mu izroči nato iprevodni.co. Pri tem se opozarja Se na naslednjo važno dkolnost: za pravilni prevoz vinskega mošta jamč- pošiljatelj ln če mošt ne prispe na najnembni kraj v isti količin.1, plača poiiljatelj trošarino za manjek nad 1 ln pol procentov po Odbitku 10 procentov kot Izgubo prl vrenju. Ta določba |e zlastl sa vinog-radnike zolo jfalekosežnega pomena, kar naj predo.ljo naiifadnji prlmerl: a) vinogradnlk je prodal 600 litrov vinskega ipjiošta, odtujltev pravilno prijavll in si Izpo1_ova_ sprevodnico, na nanieiiibni kraj pa je t&mo prispelo 300 litrov moSta; od prejemnl&a mošia se ne more zahtevati nobena trošarifta do 20. novembra, odnosno do končanega Vrenja, pa_ pa je zavezan vinogradnik-pošiljažslj plačati državno In oblastno trošarlno za gianjek 300 litrov mošta po tem-le računu: Od $00 1 se odbije 10 odstotkov za vrenje, ostane torej 270 1, od te količine se odbije transportni {ngubek 1 in pol procenta, to je 4 1 in ostane Itorej 266 1; to kolfčino vinskcga mošta mora ^rinogradnik zatrdšariniti kot vino in plačati '^ekom 24 ur 266 Din državne trošarine In 183 D^n oblastne trošarine In to ne glede na to, fta gre dejansko za vinsKi mošt, ker šs nl mlmilo vrenjs ln tudi ne potekel rok 20. novembra. b) Vinogradnik proda 600 1 vinskega mošta 8ne 20. oktobra, prijavi prodajo in si izposluJe sprevodnico, naknadno pa se ugotovi, da jprejemnika mošta ni najti, ker je naved.l viliogradniku fingirano ime. Tudi tu mora pofavnatl račun te goljufije vinogradnik-pošiljaielj ter se mu presentira naslednji racvnn: Od 900 1 mošta se odbije za vren.je 10 odstotkov, Ostane 540 1, od te količine se odbije za trans- Ort 1 in pol odstotka, to je 8 1, ostane torej 1 vinskega mošta, katerega treba zatroša Jlniti tekom 24 ur kot vino, torej plačati drfavno trošarino 532 Din in oblas.no trošarino {66 Din in to zopel brez ozira na to, da vrcnje |e nl končano ln da lmamo še Ie 20. oktaber. c) vinogradnik proda 10. oktobra 1000 1 vingkega mošta brez prijave, prejemnik mošta liru je znan in se tudi najde pri njem mošt. V tem slučaju se uvede proti vinogradniku Jtazensko postopanje radi neprijavljene pro'daje vinskega mošta, proti prejemniku mošta Sia radi prevoza mošta brez sprevodnice. Troarina pa ne zapade v plačilo. č) Vinogradnik proda 10. oktobra 1000 1 vin•kega mošta brez prijave, prejemnik mošta mu lii znan, odnosno se prejemnika ne more ugotoviti. V tem slučaju je uvesti proti vinogradnikupošiljatelju kazensko postopanje, razen tega pa ima tekom 24 ur poravnati državno in ob lastno trošarino po tem-le ra.unu: Od 1000 1 lnskega mošta se odbije za vrenje 10 odstot|ov, ostane tedaj 900 1, od te količine se odbiza transport 1 in pol odstotka, to je 13 1 In Btane tedaj 887 I vinskega mošta, katerega reba zatrošariniti kot vino. ^Cakor razvldno iz naštetih 4 primerov, zaHl'de troSarlna na vlnskl mošt v teh slučajih I to M odtni moao.l slačajl po sedaj valjav0j ptfOplslIl ond kpnCanUn ˇieutam in vie* 20. novembrom v plačilo, prizadete stranke pa bodo v večini takih slučajev vinogradniki. Pravočasno opozorllo vinogiadalkom. Naslovi naj opozore vsled tega povodom službenih potovanj in tudi ob drugih prilikah vinogradnlke in zlasti tudi župane v vinogradnlh krajih na te važne določbe, da bodo postopali vinogradniki pri oddaji vinskega mošta a primerno previdnostjo, se prepričali o identiteti kupcev in da bodo vsako oddajo vinskega mošta pravilno prijavili. Samo na ta način je namreč mogoče, da se izognejo event. zelo neprijetnim posledicam, ker bi morali plačati eventuelno na kazni in trošarini več kakor so prejeli za blago.. Da se pa bodo poskusile v bodoče take goljufije, je' gledo na povišano trošarino in visoke občinske doklade brezdvomno. S tem, da mora biti vsaka pošitjatev vinskega mošta nad 25 1 krita s sprevodnico, bo finančna kontrola točno znala, kdo je prejel vinski mošt in potemtakem .udi lahko potrebno ukrenila, da se bo ostanek vinskega mošta do 20. novembra zatrošaiinii. Tu bo zopet različno postopati: Zasebnikov, ki so kupili manjšo koli.ino vinskega mošta (60 do 150 1 ali glede na število rodbinskih članov in služabništva tudi več) in glede katerih je upravičeno domnevati, da so kupljeni mošt do 20. novembra konsumirali, ni nadalje nadfegovati. Tendenca zakona je usmerjena aamreč na to, da se z ozirom na nadprodukcijo vina v naši državi in ker so izvozu vina v inozemstvo stavljene velike zapreke, kolikor mogoče mnogo vinskega pridelka konsumira že kot vinski mošt in s tem kolikor toliko omili kviza, ki vlada dandanes v vinogradništvu. Če bi se torej z malenkostnim postopa njem šikaniralo privatne kupce vinskega mošta, bi se s tem delovalo proti dobremu name mi zakona. Drugače pa je z obratovalnicami, ki se pečajo s prodajo alkoholnih pijač; pri teh se bodo morale izvršiti po 20. novembru na vsak način natančne revizi.je, da se bo ostanek vinskega mošta zatrošarinil. Isto pa mora veljati za privatne osebe, glede katerih je z ozirom na kollčino nakupljenega vinskega mošta upravičen sum, da so kupile take količine vinskega mošta s prozornim namenom, da se preskrbe na cenen način za celo leto z vinom. Vinski' mošt se sme vskladiščiti tudi v zasebna shranišča za vino, ne vpiše se pa v shraniščno knjigo na strani vnosa, ampak se ga vzame samo v evidenco. Ko mošt prevre, ga morajo imetniki zasebnih shranišč preto- čiti ter se vpiše količina po odbitku 10 odstot^ kov za vrenje v shraniščno knjigo na atranl vnosa. Skrajnl rok za pretakanje je 31. ja* nuar. Istotako je lastnikom zasebnlh shranlšž do. voljeno prodajatl vlnski mošt. Po 80. novent' bru pa je smatrati vinski mošt, ki ga prodtt irnetnik shranišča, za vino ln ga Je tudi _a« trošariniti kot vlno. Pil tem se Jo ravnatl po Kasledajem pH» meru: Imetnik shranišea namerava Iz posode 8 60 hl vinskega mošta prodati gotovo količino dn« 25. novembra. Za vrenje 8e odblje 10 odstot* kov, to je 6 hl, a ostanek 54 hl se vpiše v shra* niščno knjigo na strani vnosa kot vino. Od te količine mora imetnik shranišča potom poljubne količine prodati, pa samo kot vlno. Vi ostalih nedotaknjenih posodah pa ima imet* nik shranišča vinski mošt Se lahko nadalja do končanega vrenja in pretakanja, najdalje pa do 31. ja.nuarja. DRU60D IN PRI NAS. Slovenci se kaj radi pobahamo s svojim napredkom. Kako daleč pa smo še do smotrenega naprednega pridelovanja, naj pokaže sledeče dejstvo: Na toplem južnovhodnem azijskem otoku Java gospodarijo Nizozemci ter pridelujejo sladkorno trstiko, iz katera dobivajo sladkor. Da bi imeli čim boljše uspehe ter vzgojili najboljšo rastlino in za njo najprimernejše gnojeno zemljo, deiajo neprestano poizkuse z umetnimi gnojili in z izbiro in križanjem rastlin. Tako so samo preteklo leto v to svrho napravili nad 3000 raznih poiskusov z umetnimi gnojili in izvršili nad 80.000 križanj sladkorne trstike. Torej za eno samo rastlino na tisoče in tisoce poizkusov na vse mogoče načine. In mi? Kje in kakšne poizkuse delamo res smotreno z našim krompirjem, našo koruzo, našim fižolom, našo pšenico, našim sadjem in našo živino? Kaj z našimi travniki?! Še gnojnice večinoma ne izrabljamo, kaj še le, da bi leto za letom delali smotrene poizkuse z uuietrrfttii gnojili in a izbiro semen. Napredni kmetovalci! Čitajte in razmišljajte takšne stvari. Skrajni čas je! — Iv. Vesenjak.